180. Številka. Ljubljana, v petek 7. avgusta 1896. XXIX. leto. (■hA) a vaak dan »v***r* uciraAi nedeljo iii prasnike, ter veija po poŠti prcjeman seji avstro orrerskn dojele «a vse leto lf> gld., za pol iot*. 1 »M. m »-t -1 gld meaoo 1 gld 40 kr.— Za Ljubljano bre* pošiljanja na dom «a va»* leto 13 prid., ta četrt leta 3 gld. 30 pi., ca jcnVr. mesec J gld, 10 ki. Za poiiljanje na dom račnna »o na mesec, po .'jo kr. za četrt let*. — Za tuje deželo toliko veo. Kolikor pofttnina kaasa. Za oznanila plaOuje ee od stiristopne potit-vrute po 6 kr,, če s*» oznanilo jedeukrar ?,ska, po kr., Cf, ee ivakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tu.ka. Dopiai naj ae icvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednt4tvo in npravniitvo ju na Kongrsiuiem trgu &t. 12. U pravniatvu naj ae blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. »se admirisrnti-ne itvari , m i eden po 10 kr „Netie Freie Presso" se boji! Potovanje ministerskega predsednika grnfa Badenija na Kranjuko je najuplivnpjši nemškolibe ralni list tako močno vznemirilo, da mu je posvetil včeraj pomenljiv nvodni članek. „Neue Freie Prosse" se jnzi, da je minisferski predsednik v mestni dvorani ljubljanski 1/pregovoril nekaj slovenskih besed in da se je pri serenadi slovenskim pevcem zahvalil v Blovenskem jeziku. Mi-nisterskemu predsedniku očita, da je s tem zatajil hvo] program, v katerem je obljubil, upoštevati „nemsko kulturo1', in trdi, da h<> kranjski Nemci ,8 tiho žalostjo" glodali to postopanje grof* Ba-denija. Vsa ta izvajanja dunajskega lista so prav za prav velika impertinenca. Ministarski predsednik ni a tem, da je izi rfgovoril nekoliko slovmihkih h*-sed, „nemški knlturi" še nič vzel nje-ie velj we in tudi ni grešil zoper svoj program, v katerem je obljubil ne pano upoštevati „kulturo nemškega naroda", nego tudi opravičene interese drug h nen^mških narodov. Ako se „Nfne Freie Presse" spodtika ob tem, da je grif Badeni govoril nlovenski v izključno slovenski deželi, v kateri prebiva I« nekaj malo Nemcev, priča to, da se list še vedno ni izpame-toval, dasi hi moral vedeti, da je njegov* stranka največ zategndej prr»pidla, ker je prez rala naravne čute in zatirale ustavno zajamčene pravice vseh nenemških narodov v drŽavi. Toda ta jeza nepoboljšljivega nemškega mo-niteurja ni tista stvar, katera nas zanima v včerajšnjem njenem Članku. Uvaževanja vredne so kombinacije, katere je napisal z o/, rora ne obisk grofa Badenija v Ljuhljtui in na naš po nedelj h i. i članek glede parlamentarnega zdi oženja slovenskih in hrvatskih poslancev. „Ncuo Freie PrtBse" se boji, da se v državnem zboru sestavi večina, v kateri bi ne bilo mesta za njeno stranke, da Re nhnovi nekdanji železni obroč, in prvi korak k temu se jej zd: ustanovitev jugoslovanskega kluba, v katerem bi bili m i Evangelij po sv. Skazi. (Frunci »ki spisal Pavel Aren.'; preložil Vinko.) „Torej,* nadaljevala je Simonetta. dvignivši ruso glavico, mej dremanjem ragibajočo se na ramo, »torej... A ne spominjam se več, kje smo bili ..." „Bili smo tam, ko so trije kralii z Jutrcvega •edli na velblooe, da bi obiskali Jezuščka v n.ego-vi h jaslicah." „Aha, trije kralji z Jutrovega! Sedaj moram pa od kraja začeti." „Kakor hočeš, pa od kraja začni, Simonetta." In mej tem, ko je bil gospodar zaverovan v pbrtijo 8 čestitim župnikom, ko je gospodinja čitala in dojnica mirno spala pri prasketajočem kaminu, pričela je Siraonetta — o Svečnici bo izpolnila peto leto — meni in mački, posebno mački, ki je bila zapustila toplo mesto kraj posode za pepel, aedla na mizo in vidno pritrjevala tiho godrnjajo, meni m mački, svobodomiselnima poslušalcema pripovedovati to čudovito zgodbo, v kateri se z otročjo domišljijo vse vprek mešajo pripovedke materine in besede svetega evangelija, pravljice pestunje in nauki starega deda. , Ko je torej Je2ušček ležal na slami v jaslicah, bilo mu je hudo mraz in Še zmrznil bi bil, da voliček in osliček nima dihala nanj in ga malo združeni vsi slovenski in hrvatsk poslanci. List priznava, da so bili slovenski poslanci z a n o m a r i a n i od strani vlade, odkar s« se razcepili v več frakcij, in z očitnim strahom razpravlja o pnuledicah združitve v^eh jugos'o vanskih poslancev v jeden klub. Povsem lahko sa mu zdi, da bi jugoslovanski Unb imel poljske, konservativna io protisemitRke poslance za svoje zaveznike, dvomi samo, a ne dosti, da bi ss mlad ičeški klub lahko pridobil za tako zvezo. Česar se boje najljotejši nafti rasprotniki, to za nas ne more bit« slabo, to je brez dvorna nam koristno. In , Neu« Freie Presse" se dolgo ni pobene redi tako ustrašila, kakor id*je o ustanovitvi jugoslovanskega kluba Ta strah je morda nekoliko hinavski, zakaj o tem ni dvoma, da ima članek v prvi vrsti tendenco, obuditi t ej nemškimi volilci mnenje, da bode nem-štvo izgubljeno, če ne uniči tista stranka, katere: je bila doslej najmočnejša v nameni parlamentu in katere glasilo je ,Nene Freie Presse4, in če bodo pri nov >h državno/borskih volit v h zmsgali krščanski socijalisti iu nemški nacijonahi. Vzlic tema pa jc iz izvajanj ,Neue Fr Presse* jasno razvidno, da r~e nemskoliberalna stranka zares boji, da v bodoče ne bode igrala v parlamentu tiste u leg?, kakor doslej in da se jej zdi ustanov ^ov kluba, v katerem bi bili združeni vsi slovenski in hrvatski poslanci, jako nevarna nemški preporderanoiji ter prvi sestavni del par'Hmentarue večine brez n-mškohh«.al;ie s* ranke. Že strah naših nasprotnikov, bi natn Vltta moral kazati, po kateri poti r.am je hoditi v drža* nun zboru, sko hočemo kaj đovadi za zboljšanje p :i-tičflfga položaja Slovencev in Hrvatov. V 9 JuH|J«»a. 7. avgusta. Prepovedan shod Kakor smo ž-i bdi o m o nili, nameravala sta č» ška poslanca Podlipny in B*xa sklicati v Toplice na Češkem shod, na ka terera bi govorila o državnih osnovnih zakonih. Okraj .i glavar je pa ta shod prepovedal, ker r.e more jamčiti za mir. Kakor smo že bili povedali, je nemško prebivalstvo bilo močno razburjene. Začela se je bila silna agitaciji, da shod razženo. Sedaj jo p:i okrajni glavar rešil top'.išlro nt-nvdvo češfce nevarnosti. Poslanca sta se pioti prepovedi pritožila, a mi dvomimo, da bi kaj opravila, ker tudi viadi prav re ugaja, da se okrepčava č-pštvo v zaključenem nemškem ozemlju. Kaj na slabih nogah še stoji svobod . zborovanja v Avstriji, da se že prepoveduje givoriti o državnih csuovnih zakonih. Neir.ci so pa zopet pokazali, kako p;i«len je njih liberalizem, ko BO moledovali pri vladi za prepoved tega ehorJa. Pozab li so menda popolnoma, da je Svoboda tiska, združevanja in zborovanja podlaga zdravemu ustavnemu življenju. Agitacija proti Kalteneggerju Nemški na-cijonaici začeli ho v graški okolici velikansko agitacijo proti Kalti neggerjn. Z vsemi silami delujejo na to, da bi ta mni ne prijel več v državni in deželni zbor. Zameril se jim je, ker je v državnem zbora poveril za c !j ko dvojezično gimnazijo. V to so ga b;!' od o*ili nekateri nemški konservativci, ki sami ni o imeli p< gum i, da bi govorili za to slovensko stvar Sicer je pa Kaltenegger pra\ i nazadnjaški kmet, veii RMprctntk vseh novodobnih nazorov. Upir.l k» ;e post-bnci vt I lui pravici poslov. Odlikuje se tudi po tem, da je velik nasprotn.k novodobne Iole >n d.i bi v Jolo ral BOpet loskovko ur.eljal. Klerikalcem je poacbno dobro o:odje, zlasti zaradi tega, k< r se mož Opa naravnost povedati vsako stvar, kadar st >e vodje ne up.go Kouserva-tivr.a stranki bode napela v*e sile, da reši Kai'en-eggerju njegova mandata. Nam Slovenoeni jo pa tudi ljubše, če pride Kaitenegger v zb. r, kakor kak ntatlki ra djonsleo. Makedonija < '•• verjeti turškim poroć.lom, bodo vojaki km i satili griko nataio v Makedoniji. Jedno čt io um' : v tO Torki zad.-je de i otepli, drugo pa Imajo l bk( Ijeao, Nade, ki so je Grki stavili v to i-.iti.jo, s^ niio ritcsniO"i!e. Makedonsko prebivalstvo <• ■■ . •■ narodnosti ■« noče pridružiti prostcvolcem doilini iz GlrŠke. Nobeno grško selo se dosedaj šh ni npir ta o. L u ije se boja, đl bi z ogrela. Kako reven in m sr. čen jo bil Jezn^ček! Kar se nenadoma nekega dne od daleč oglasi glas trobent in bobnov. B h so to trije kralji z Jutro vega, ki so za lepo, lepo zvezdo prihajali v Betlehem. Kralji z Jutrovega so zmirom silno bngat>. In JezuŠČku so darovali lonec surovega masla, s skuto namazan kolač, razno drago kamenje in zlato in lep klobuiek z rdečim trakom, da bi se mo^el pokriti pred solni-em. kadar bi prišlo poletje. In Jezušček jih je zahvalil »n rekftls Ko bom vel k, vse te zaklade ra.alaiu celemu svetu, da na svetu ne bo \e> otrok in stan kov, katerim bi bilo mraz kakor meni A cesar tiste dežele, ljudojedec z imenom Modrobradec je bil Jezuščku nevoščljiv zaradi bogSttva in je na vse strani poslal zlobne ljudi, ki ho ga iskali, da bi ga spravili s sveta. Marija in sveti Jožef pa sta JeMiščka posadila na osla iu ga odpeljala daleč, silno daleč v egiptovske gore ia tam . . ." „ln tam?" . . . Zdajci je Simonetta umolknila pripovedujoč to zgodbo in njene priprte oči ter nabrane obrvi so pričale o hudem duševnem delu, ki jej je mučilo možgane. Po kratkem premišljevanju se zadovoljno in blaženo nasmeje mački ter pripoveduje dalje: „Mati Božja in sveti Jožef sta Jezuščkovo babico pustila v vasi, ker je bila že zelo stara in ni mogla dosti hoditi. Jtitoftček pa se je ustavil pri bližnjem potoku, nabral si v žep bel h kamenčkov in jih trosil po oteti in ni mislil pri tem, da tako ipotna, kod so povsod hodili in da as bode racgo*e tod vrniti in poljubiti babico. Ne.kega dne, ko sta njega reditelju spala in se ie rsel k drevesu privezan paeel, vzel je JezuSček svojo potno terbo, lonec h surovim maslom in s skuto namazani kolač, dejal si na glavo kh buček z rdečim trakom ter oditi. Daleč daleč je potoval, dokler ni prišel do velikega gozda in tam srečal kuma volka, čisto Črnega volka, ki jo imel čevlj« na nogah. In če se je ta volk spustil v tek, pretekel je s pomočjo teh čevljev na vsak korak s^dera milj . . . Kam greš, Jezušček, v tem lepem klobučku z rdečim trakom? . . . Babici nečem lonec surovegi masla in s skuto namazan kolač in šel sem v gozd, ker so po cestah hudobni ljudje, katere ;e poslal ljudojedec, da bi me umorili . . . Volk je najprej hotel Jezuščka suesti, pa se ni upal, ker je šel ravuo mimo drvar, ki je on I sekiro na rami. Zato je vprašal dalje: Ali daleč stanuje tvoja bubica? . . . Oh, da, notri tam za mlinom, ki ga vidite tam doli, prav tam doli za prvo hiše v vasi ... Na to se je volk spustil v tek, obul sedemmiljske čevlje in Jezušček je ostal sam, in prav dobro se mu je -delo, da je volk odšel. In i pomnil se je, da je lačen in si nabud na travniku jugod in luniin; ni ee hotel dotakniti uatajo ai le Škodovali. Grki v M ikoioniji so največ trgovci, ki 8e pa boje, da bi vsled nemirov škode ne trpeli in zlasti, da ne bi Turki oropali njih pro-dajalmc. Večja nevarnost nego od Grkov preti v Makedoniji od mohamedaucev, ki BO jako razburjeni. Mohnniedanski agitatorji in duhovščina hujskajo sovernike proti kristijanom. Oblastva ai prizadevajo ohraniti rt d, a proti mohamedancem se z vso odločnostjo postopati ne npajo. O bolgarskih ustasib se pa zadnje dni tudi nič ne poroča. Kreta Mohamedanci so »daj izdali neko brošuro, v kateri skušajo dokazati, da so kristijani krivi vseh bojev na Kreti. Memire so provzročili nekateri nezadovoljueži, kateri niso dobili zaželenih državnih služsb. Potem pa navajajo več slučajev, da so kristijani napadli mohamedance, ki so pa največ izmišljeni, ali vsaj neresnično naslikani. Povod nemirov na Kreti je slaba uprava in mohamedanska izzivanja. Če je vsa bilo tako v redu, zakaj se pa celih šest let ni narodno oebranje sklicalo. Krist i -jo nje tega pač niso krivi. To se je zgodilo jedino zatadi mohamedancev, katerim sklepi narodnega se-branja niso ngsjali, ker so v njem imeli večino kristijani. Za uradnike na Kreti so se pošiljali tudi skoro Famo mobamedanci. Nemški cesar letos ne obišče Angleške. Napadi angleških listov nanj zaradi afriške politike so prepričali nemške odločilne kroge, da ni misliti na kako posebuo dobre razmere mej Nemčijo in Anglijo in je torej najbolje, da cesar ne zahaja na Angleško. Ti obiski vzbujajo v Angliji misel, da Nemčija mo bdnje za angleško prijateljstvo. Nam je popolnoma umljivo, da cesar Viljem no mara za Angleže. Nemčija si j«1 že mnogo trudila, da pridobi Angleže za trodržavuo zvezo. Angleži so pa niso hoteli d*ti ujeti in so (hranili Svobodne roke. Pač so dali razumeti, da nimajo n;č proti temu, če Nemčija kje podpira angleško politiko, a zavezati s j pa ne morajo, da bi angleško vnjno Irodovje se kje bojevalo za nemške koristi. Nun tedaj vedo, da s kramar-skmi Angleži sp ni dobro pajdašiti, da je imel knez Bismarck prav, ko je bil vedno silno nezaupljiv proti Angležem. Dnevne vesti. v Ljubljani, 7 avgusta. — (,Tagespoštinea pripomnje) Sklicuje se na minibterskega predsednika opomojo, naj bi se občinski avet ljubljanski n« bavil s politiko, pravi raika (Tagespofita*, da jo ministrova beatđi rako tolmačiti, da bodi občina tudi Ijubljauskiin Nemoeni pravična in dostavlja, da ja radovedna, bode-U iopan Hribar v tem smislu ftupanoval. Te „Tagespost-nwM pripomnje aa nam ; d i kaj nepotrebne. Ljubljanskim Nemcem s-* goli v narodnostnem oziru tako dobro, da se jim bolje ne more, m Slovenci na Štajerskem, na Koroikem in v Gorici bi bdi veseli, ko bi dosegli le deseti del tistih prave katere uit vajo Nemci na Kranjskem in zlasti v L ubijani. Tudi minoll dni, ko s* je mimsterski pred-einik mudil v naši deželi, s« je z naro dne strani vedno niti kolača h iknto niti lonca s surovim maslom, ker je to branil z\ svojo babico. V gotdu je b.lo '.^po in ven> lo kot. v Lukam parku. Na vseh straneh so pr pevi.le ptic*, cvetele cvetice, letali me tulji in ledi martinčki, posuti s samimi bissrji. Je-■uiček je kal za metulji in iz cvet'c vezal kitice; ekunal je lov.11 p ice a te bo vselej odletele in če je lotel rabiti martinčka, otekel mu je. In videl je iti mirno princa Kodra v ohl-ki od samega zlata in SnegulČ-ico, i blučeno v obleko od s iraega srebra. Videl je tuli Vila, kako io v butare vezale suho draOJS in poigral se je malo z otroki, ki so bih ušli Hudi babi iz poperujakovu koČS. Ia JsiulSsk.. ■ ne, iu Palosk . . . Simonetta, ti me>as. „Ne mešam," cdgo/orila je Simonetta. „Ko pa se je Je&uščok na'grul, spomnil se je zopat babice. In mej tem, ko je tako mislil uanjo. se je že uočilo in ko je šel mimo hiš proti mlinu, bila je na okrog že trda noč Jezušček je hitel, a volk je tekel mnogo hitreje, Bil je že doma ter legel v babi'ino posteljo . . . Tok ! tok ! . . . Kdo pa je ? . . . Jaz sem, Jezušček, katerega so hudobni ljudje hoteli umoriti iu kateri vam prinaša iz Kripta od treh kraljev iz Jutrovega kolač s skuto in lonec surovega masla . . . Odmakni zapah in odpri . . . Simonetta ni povidala do konca. Kakcr se godi otrokom, ki pruvei napenjajo jemal ozir na Nemce, večji nego j tu gre po njih številu in večji nego ga po navadi imajo Nemci na nas. Ker je bila „Tagespošta" toli prijazna, da je natančno zabeležila, kar s* je poročalo o obisku grofa Badenija na Kranjskem, naj dostavi še mini-sterskega predsednika izrek: da je prišel na Kranjsko gledat .zatirane" Nemce, da pa ni nobenega našel! — (Velikodušno volilo.) V ponedeljek je umrl bivši vrvarski mojster g. Franc Knoerler. Glavnim dedičem je imenoval mestni ubožni zaklad in določil 1000 gld. za zgradbo mestne ubožne hiše, ostali del svojega imetja, katero se ceni na 40 000 goldinarjev, pa za dve ustanovi. — (Akad. fer. društvo „Sava") priredilo je predsinočnjim, po občnem zboru svojem, v Hafnerjevi pivarni jako prijeten komers. Udeležilo se ga je lepo število „Savanov" in drugih slovenskih akademikov. Starejšin, žil, ni bilo v pričakovanem številu. Prišli so samo trije, mej nji ur poslanec g. dr. Maj ar on. Pač pa je počastilo komers več narodnih goepej in gospodičin, kar je dalo omizju tem lepšo podobo. Tamburaški zbor „Sokolov" je prijazno pomagal izpolnjevati večera prosti program. Otvord je komers 8 pozdravom goltov predsednik „Save" g. Reisner, potem je oddal vodstvo g. Lavriču, ki je s pristnim ribaiškim narečjem in humorjem zabaval ves večer calo družbo. Pomagal mu je mojster veselosti, g. O. De v. „Sivaui" imajo mej sabo kvartet, na katsregt so lahko ponosni, kakor se je to pokazalo pri iem kom rsu. Zdra-v ce 80 govorili g. posl. dr. Maj a ro n , kije„Sivo" in slovensko akad. mladež zagotavljal simpatij narodne stranke, kar je družba z u iv.liSeajem vzela na znanje, osobito v njenem imenu g. Sušnik, ki je izrekel nado, da bodo to narodni staraj line pokazali pri prihodnjem „Savinein' večeru; gosp. Keisner je napil tamburaškemu zboru, v čigar imenu seje zahvalil „Sokol", g. K a j z 8 I. Kotn rs *e je popolnoma posrečil in dokazal, d* se je „Sava" obudila v novo življenje. — (Izlet ljubljanskega „Sokola" v Kranj) v nedeljo bo, kakor kažejo priprave, v vs ikem oziru sijajen. Prostorno telovadišč« na „Gašt-*jski gmajni" so je včeraj pričelo graditi. Na slavnostnem prostoru se postivi več mlajev, v katerih vrhov.h se obesijo dragoceni dobitki za onega gorenjske mladine, ki bo imel moč in okretnost, da spleza do vrhi Ob 7. uri zvečer se spustita dva velika balona. Ob 9 uri se prižge velik: umetalen ogenj. Za postrežbo bo skrbelo več kranjskih krčmarjev. — Ljubljanske Sokole opozarjamo na današji odboro/ poziv. — (Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana") se udeleži, kakor smo že omenili, v nedeljo dne 9« avgusta Sokolovega izleta v Kranj Gg. člani se .-bto ob 1. uri popoludne • klub >v dvoraii, odkoder se odpeljejo t čno ob 1 ,2 uri. Unanjun članom iu onim ki bi se eventuelno že zjutraj odpeljali, bodi naza-tujeno, di se zhero vsi kolesarji ob 8. uri na Gašraju, in se od tam popeljejo wkuuo.o v Kranj. Ker se izleta „ Sokolovega" udeleži tu Ji \eč drugih narodnih društev »n bode ta d-.n v starodavnom Kranji prava narodu* si.«v..ost želeti je, da bi bili (udi kolesarji na tej s avnosti zastopani v dostojnem številu. — (Vojaška vest) Davi ob štirih so v Ljubljani garni/u;oči trije bataljoni p-š v.lka št. '27 od potovali k vojaškim vajam v Cerknico. Dines so korakali do Logatca, kjer ostanejo čez noč. V Gfa.loi garnizujoči bataljon tega polka se pelje z železnico do Rakeka. svoje misli, zdajci na pol zadremlje mei svojo pripovedko. Vender že mižeč pripoveduje dalje: „Odmakni zapah in oipri!" . . . In temu so v presledkih sladili stavki z dol (rimi odmori : „Položi kolač na skrinjo in k meni pojdi ležat! . . . Je.ušček se sleče . . . Babica, kako velike oči imate! ... Da boljše vidim, drago dete . . . Baa biča, kake velike zobe imate! . . . Da tebe snem . . . 1j na to, na to skoT;i volk na Jeiuičks . . " „Kaj pa klepeče ta žabica? pravi župnik, ki je ravno doigral partijo. „Mislim, da je pomešala zgedbo o OdreŠMniku s pravljico o RJeči kapici!" „In na to," resno pristavi Simonetta, „skoči volk na Jr.-zuščka in ham ... ga poje . . . In s tem je zaspala v naslonjaču, opirajoč ruso glavico ob naslonilo in trdo stiskajoč male pesti, mačka pa se je tiho splazila v toplo skrivališče pri posodi za pepel. Jaz pa sem se obrnil k župniku: „Otroci čestokrat bistro mislijo m pripovedujejo na svoj načiu. Ste h prepričani in gotovi, da volk JezusJka ui snedel? Jezus je prinesel nasvet mir in bolj nego kdaj poprej vlada mej narodi boj. Jezus je hotel na svetu bedo zatreti in neprenehoma mej ljudmi gospoduje uboštvo! Simonetta prav govori, goBpod župnik; volk je snedel Jezuščka in to razsvetljuje marsikako stvar.* — (Trgovska šola v Ljubljani ) V tukaj, šnji trgovski šoli g. cesarskega svetnika Mahr* bilo je v pretočenem šolskem letu 193 učencev ia sicer v gremijalni trgovski šoli 92, v privatni trgovski šoli pa 101 učenec. Po narodnosti bilo jQ 98 Slovencev, 47 Nemcev, 41 Srbov in Hrvatov m 18 Lahov. Oproščevalne skušnje, ki se je vršila dne 26. julija, udeležilo se je 5 učencev drugega in 10 učencev tretjega razreda, ki so vsi skušnjo z dobrim uspehom prestali. Prihodnje šolsko leto prične ss 1. oktobra. Pri ustopn zahteva se dokaz, da je dotični učenec z dobrim uspehom dovršil tretji razred kake srednje ali meščanske šole. — Obžalovati je, da se na tej šoli slovenščina še vedno sistematično prezira. — (Odbor „Gorenjskega Sokola v Kranji) vabi svoje zunanje ude, da se udeleže veselice, o priliki izleta ljubljanskega „Sokola" v Kranj dne 9. t. m. — (Umrl) je v Idriji 5. t. m. zvečer po službi najstarejši učitelj g. Anton L e v s t e k , ostavivši četvero nepreskrbljenih otrok in vdovo. Bolehal je že dlje časa, preganjan od usode in zavidnežev. Ostal je pa vse svoje življenje v najhujših narodnih in politiških bojih značajen ter zvest in priden član narodnih društev. To in nekatere osebe so bile tudi v/.ro'-., da ni postal šolski vodja, kakor mu je pri-štovalo, in da ga je rud. direkcija, kjerkoli ie mogla, oškodovala. To je pa tudi pripomoglo k njegovi prerani emrti. Blag spomin značajnemu, narodnemu in dobrosrčnemu možu ! — („Matiueeu) priredi junaški tenor g. Joh Karol Trtuik v nedeljo due 9. avgusta točno ob 11 Vt 1111 dopoludne v dvorani novega zabavišča na Bledu. Program: 1. Fr. Gerbič: a) Sklepala roke si bele", b) Ž^lel bi, da bil bi ptica". 2. Fr. Schubert: „Erlkooig". 3. Fr. Vilhar: „Ukazi". 4. Fr. Schubert: a) „Ihr Bild". b) „Dar Doppelgaagac". 5. Fr. Vilhar: „Mornar". 6. R. Schumanu: a) Wer machte d>ch so krauk?" b) „Alte LiuteV 7 f*. Vilbar „O, zakaj si se mi vdala!" 8. R Schuraann : a) „1> Soldat", b) „\Vanderlied". Na glasoviru spremlja iz prijaznosti gospod Janko Macak. C me sadežem: I—V. vrste 2 gld., VI— XII. vrste 1 gld. 50 kr., zadnje vrste 1 gld. Vstopnice za Mat'ne j dobivajo se v zabavišču. — (V dobrunjski občini) je davi strela udarila v neki kozol-e in ga užgala. Kozolec, poln žita, je pogorel do tal. — Nevihta.) Iz Smlednika se nam piše dne 6 t. m.: Grozovita nevihta je naredila danes zjntraj okolo 5. ure v Smledniku m okolici neizmerno škodo. Polomila je žito na polju, zlaeti so trpeli prosu, oves, ajda in turŠica. podrlo s pšenično žetvijo napolnjene kozolce, poruva'a po vriib najlepše in najstarejše drevje, posebno velike tepke in orehe in popolnoma otresla vse sadje. Bdo je tuljenje, vršenje in grmenje kakor na sodni din. Kar je na pol i u pustil po koucn orkan, uničiia sta dež in toča. Nekateri posestniki imajo po 200—300 gld. škode. — („Dolenjsko pevsko društvo" v Novem mestu) priredi v nedeljo popoln lanski izlet, v bližnje TopliOS, na kateri vabi vse prijatelje slovenske pesmi. Na veporedu je petje, tamburanje in godba. Odhod iz Novega mesta točno ob d eb. — (Požari) Dne '27.rn.ro. je šestletni Alojzij Kogovšek iz neprevidnosti užgai hišo svojega očnta Antona Kogovška v Slapah pri D. M. v Polju. Požar je uničil streho hiše, skedeni in z žitom napolnjeni kozolec. Škoda znaša g37 gld. — Dne 30. julija so otroci, igraje se z žvepljenkami, užgali kozolec Jakoba Lampiča v BiSOVilU. Kozolec je popolnoma v gorel. Škoda znafta 160 tfld — Dne '2 avgusta ie v Pudobu zgorela žaga in streha hišo vdove Jere Rozine. Škoda znaša 1600 gld Ogmj je najbrž na-Btal vsled neprevidnosti nekih delavcev. — (Strela) je due 1. t, m udarila v hišo posestnika Franca Krmelja v Brinjth v šentpetorski občini in ubla v postelji 60 let staro ženo Krme ljevo. Užgala je tudi streho, a domači ljudje so ogenj koj pogaiili, tako da ni napravil nikake škode. — (Deželnozborske volitve na Štajerskem) se bodo vršile meseca septembra in eior volijo kmetske občine dne 21., mesta, trgi ia trgovinski zbornic« dne L'3 , velepesestvo pa dne 29. septembra, — (Osebne vesti) Poštna asistenta Franc Baloch v (iradci in Leopold Ortner v Juden burgu sta premeščena v Celje. — (nSlovensko pevsko društvo" v Ptuji prosi vse gospode, katerim se je nabiralna pola poslala, da jo z nabranimi doneski vrnejo društvu najdalje do 12. avgusta 1896., da se zamore skle niti račun. — (Kaki ljudje avanzirajo!) Policijski komisar A. Contin v Gorici, o katerem so slovenski listi že jako mnogo in nič dobrega pisali, čegar uradno in izvenuradno postopanje se je osvetljevalo že v državnem zboru, mož, ki se je politično kom-promitoval, je dobil naslov in čin višjega policijskega komisarja. Ko bi ga vlada vsaj premestila kam na južno Tirolsko ! — (Žrtva laške nestrpnosti.) Glede umora mornarja Oatermana v Malem L »šinju se poroča da ni samo lošinjski dež. poslanec Koznlić takoj noročal minialerskemu predsednika, nego da je tndi stranka prava in sicer tinta frakcija, kateri je Hrvatsko Pravo" glasilo, brzojavila ministerskemu predsedniku, in se prdožila radi tega umora. Pogreb umorjenega mladeniča se je vršil na najsvečaoejsi način. Udeležba je bilr. ogromna, prišlo je celo nekaj iredentovcev, seveda le z namenom, da s to demonstrativno udeležbo pri pogrebu pomirijo skrajno razdraženo prebivslstzo. — (Razpisane službe ) Razpisuje se mesto c. kr. poštarja pri ces. kr poštnem in brzojavnem uradu v Trebnjem (okr. glav. Novo mesto) proti službeni pogodbi in kavciji 500 gld. Dohodki poštarja so naslednji: 1 L'tov plača ?a opravljanje postne složbe 500 gld ; 2 letna plača za upravljanje brzojavne službe 180 gld.; 3. uradni pavš l 120 gld.; 4. pnklada za jeduega poštnega ekspedi-torja 250 gld., konečno sledeči pavšali: a) 700 gl. za vzdrževanje sesterih dnevnih poštnih zver, mej Trebnjem in tamošnjo železnično postajo, b) 1100 gl. za vzdrževanje vozne pošte mej Mokronogom in Trebnjem in nazaj; c) 1150 gld. za vzdrževanje vozne pošte mej Tnbnjein in Žal emperkom in nazaj. Prošnje v teku treh tednov na ces. kr poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. — Na jednorazredni ljudski šob v Trnju mesto učitelja in vodtelja z dohodki 111. plsč. razreda iu prest im stanovanjem. Prošnje do dne 24 avgusta okr. šol. svetu v Po-etojini. — Na trorazrednici v Veliki dolini tretje učno mesto s plačo 450 gld. Prošnje do dno 30. avgusta okr. šol. sve'u v Krškem. — Na c kr. pomorski akadeaMJi v Reki 8 pi četkom šolskega leta 1896 /97 drugo meBto suplenta za matematiko. Letna plača 1000 gld. in 20O gld. stanarino. Službena zaveza za najmanje dve leti. Prošnje do dne 31. avgosta po?eljništvu pomorske akademije v R ki * (Silna vročina) vlada letos ne samo na jugu Evrope, nego tudi v nevernih pokrajinah. V Kraljevcu na Pruskem je m;noli teden vsled soln-Sarine umrlo osemnajst os-b, v torek pa so umrl* zopet tri osebe. * (Vsled zaušnice — umrl) Razni listi javljajo, da je 12letoi eolar J-'ž*f Kleni na Dunaju te dni umrl vsled zaušnice, katero mu je bil že pred tremi tedni založil njegov učitelj. * (Zasledovani anarhist.) Poročali s no ie, da je dne 1. t. m v delavnici ključavničarja Basche na Dunaju eksplodirala bomba in ubila v .j-n i Geretmanna Sum, da je storil ta atentat, leti na nekega mehanika Kocka. Pcliciia ga je koj po aten tatu aretovala, a ga je merala zopet izpusti"i. ker ni imela ni kakih dokazov za njegovo krivdo. Sedaj i je pa našla nekakšne dokaze in Focka novic »ire tovala ter izročila sodišču. Fock je 34 let star, oženjen, in se bavi b prodajo in popravo biciklov. I Stanoval je v isti hiši, kak'>r M-rm« BtfSCO >n bil le tega dober prijatelj. Stvar je vsekako z>!o mi- I sterijozna * (Praktičen ljubimec) Knjigovodja H.igon i L. na Dunuji se je bvoj čas earocil n hčerjo n to zasebnice, a zaroka se je razbila, vsled č*»ar je ; mati zapne ene nevente vložila pri f-od-š'u tožbo, 1 v kateri pravi: Hoja hči pe je pred 4 leti zaročila s Hugonom L., khteri pa je p«.roko vedno odkladal in naposled isjavil, da veame mojo hči, če vzame moj sin njegovo sestro Ker moj sn rt-t»a ni hotel storiti, je nagon L pustil mojo hči ca e.dilu V štirih letih j<- nasveatl ženin veij SOOkrat pti meni večerjal, me tor. j veljal 150 gld., vsaj OOkrar je pri meni <.b doval, kar me je stalo 24 gid., a tndi njegova sestra je nekaj česa pr» ch>".i atunovals, a Var mi gre 21 gld., «rh b ga pa me je večerja o prdiki zaroke veljala 26 gl. 40 kr. Končno zahteva tožiteljica, naj iSttSSVeati ženin obsodi, da j»-j mora vse te izdatke povrniti. — Bivši žen n, praktičen Bugon ug-varja seveda tem tirjatvam in pravi, da je nevesto n» i j- mater voOil v gle laišče m t i prinašal razna darila, kar ga je velja'o vsaj 100 gl. Ker utegne ta ali ona čitateljica kdaj sama p.-jti v podoben položaj, kakor rečena nevesta, bodecuo o izidu te pravde £e poročali. * (Tragična usoda.) Preti dvema fetoina je na praški posti izg nilo pisno, v katerem se je nahajala večja svota denarja Pol čija je stvar pre-■skovala in izvršila v stanovanju poštnega uradaika Bi ganila Urbara hišno preiskavo, vBltd katere je Urban« va žena bila tako prestrušerm. da je zblaznela. Žena je od tedaj v blatnici, I) ban pa vedno žalos'eu in klaveru. Pred nekaj mest ci so se zopet zgodile neke tatvine na pošti iu vršila se je zopet hišna preiskava pri Urbanu, dasi je Urban bil na dan tatvine le do 9 ure zvečer v pisarni m ;e elužbujoi i uradnik sam m izrecno priznal, da je ukradeno plimo AS o polnoči imel v rokah. Urbana je ta nova in krivična, čeprav ne direktna obdol žitev tako užalostda, da se mu je zmešalo. Nesrečni mož je s- daj tam, kjer njegova žena, v blazu c . Miren je in krotak, le ves dan, od jutra do noči, išče in etika po lobah in po vrtu — ukradeuo denarno pismo. * (Sedemnajstletna morilka svojega očeta ) V Duranvu na Ogerskem se je zgodil giozen ubo|. Posestnik Linkš je v pijanosti pr* tepal svojo ženo, jo naposled vrgel ob tla in jo Iu t-d s sekiro ubiti. Njegova 171.■(na hči Amalija mu je utrgala sekiro ■z rok iu gn udarila s t ko silo, da mu je razklala glavo. Lmkš se je zgrudil mrtev. Orožniki so mlado 'Jbijalko svojega očeta odgnali v zapor. * (Državni pravdnik zaščitnik golobov) Državni pravdnik v Berolino je to dni orožnikom v Heiligendammu ukazal, nnj zabeležijo imena vseh onih gospodov, ki so si kratili čas s tem, da so streljali na golobe, katera krura zabava je zlasti v aristokratičnih krogih jako priljubljena. Naslednjega dne, to je dan po streljanju, dobili so vsi udelež-niki pozivnice na Hodišče, toženi zaradi trpinčenja živalij. Mej ovadenimi bil je tudi veliki vojvoda meklenburški, ki se je udeležil streljanja pod imenom „grof Scbvverin". V Sarajevom ne celo oficijelnim potom prirejajo streljanja na goloba. Državni pravdnik berolin-iki je sedaj poučil gospoda ministra Kallava. da to ni način, širiti evropsko kulruro. * (Turške razmere.) Turški uradniki sleparijo in kradejo skoro tako, kakor madjarski, a menda se da v tej stroki storiti še kaj več. To vsaj se sklepa iz lepakov, katere eo uradniki te dni po vsem Carigradu nabili in v katerih pravijo: Ako se nam ne izplača prtstoje^a nam plača, bo • demo primorani, jemati denar, kjer ga dobimo." Uradniki še niso dobili te plače — torej kradejo. Lepe, res idilične razmere I Književnost! — „Knjižnica za mladino". Dne 13 julija je iišei že 19. enopič pod naslovom: Slavoj in Ljudmila. Milosrčna brsta in sestra. Zbirka kratkočasndi in poučnih pogovorov o živalih. 1 del. Slovenski mladini nabral in priredil J tkob Dimnik, učitelj v Ljubljani. — Str. 96 Cena trdo vezanem enopičn za naročnike 20 kr, v razprodaji 25 kr. — Obseg: 1. Uvod. 2. Stvarnik ia ovca. 3. Ovea. 4 Tašica. 5. Pt-.ček v kletki. 6. Slavojeva domišljija, 7. Rojavi hrošft, 8 Metulj. 9. Metuljev lovec. 10. Črviček 11 Muke korisrnih i valij. To so le glavni naslovi; večina sestavkov itm ši pododdelke. — Pisatelj t»i je postavil ko1" vodilo; vzbujati v mlad h srcih milosrčnost do iivalij. Ta namen knji-ž.ca gotovo tudi doseže v polni rreri. — V decembru ali pozneje hida d.ugi del te zpIo mično pisane zbirko. -Brzoj Dunaj 7. avgusta. Ministerski predsednik namerava v drugi polovici meseci septembra, a vsekako še predno se snide državni zbor, obiskati Primorsko Sofija 7. avgusta. Turško krdelo, bro-ječe 50 konjenikov in 35 pešcev, je v nedeljo prekoračilo bolgarsko mejo blizu Haslveja, drugo, številnejše krdtlo pa blizu Tatar Bi zardžika. Bolgarski vojaki so turške upadmke pregnali. Atene 7. avgusta. Kristjanski Slani ktei Bke skupščine so pri ruskem in pri grškem konzulu protestovnli zoper nameravano blokado Krete, Atene 7. avgusta, it BLerakl liona se javlja, da so st* pri morili nou b.iji. Tur-ki voiaki so napadli več, kristjanski h h is in nekaj oseb ubili. Carigrad 7. avgusta. Vojno ministerstvo je odredilo, da se čim pni premesti 16 bataljonov vojakov ii Male A /ijo v oblisje trrške meje. V arzenalih se pripravlja orožje noč in dan, vsltd česar je javno mnenje močno razburjeno. Pariz 7, avgusta. Usti javljajo, da je dobila vlada oficijelno naznanilo, da pride ruski car meseca septembra v Pariš, Pariz 7. avgusta. „Figaro" napada ostro grofa (ioluehowskega zaradi predloga, naj se blokira Krt ta. List trdi, da se s tem predlaga, naj polože evropske velesile gorečo žveplenko vi h kupa smodnika in slavi Salisburvja, ker se blokadi upira. Madrid 7. avgusta. I/. Havane se javlja, da je šef generalnega šnba odstopil, kor mu jo vojno ministerstvo očitalo, da je kriv ne-USpehov španske vojske na Kuhi. London 7. avgusta. „Times pravi, da je avstrijski minister unanjih del grof Grolu-chowski spro/.il misel o blokadi Krete, da pa mora Angleška prej natančno vedeti, kakšen končni namen Imej ta akcija, sicer da bi ne mogla sodelovati. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljub ljani. (Dalje.) VI. Zbornični svetnik Ivan Haura-gartner poroča o vprašanju, če je ohrtovanjo izdelovalca giinas;ega bi«ga A. D. smatrati za tovar niško ali za rokodelsko. Po § l. odstavek 4 zakona z dne 15. marca 1883., ima v dvomib, če je obrtno podjetje aiuatrati za tovarniAko, odločevati politična deželna oblast, po zaslišanju (rgovake in obrtniške zbornu o in udeleženih zadrug, v slučaju priziva pa minister za notranje stvari dogovorno s trgovinskim ministrom. Po ministerskem ukazu z dne 18. julija 1883., št. 22.037, je smatrati za tovarniška podjetja taka obrtna podjetja, v katerih se vrši izdelovanje ali obdelovanje obrtnih prometnih predmetov v zaprtih delavnicah ob udeležbi več kakor 20, izven svojih stanovanj poslujočih delavcev, pri čemur se rabijo etroji kot pomočno sredstvo in obstoji pravilo, da se razno delo vrši razdeljeno. Loči se tovarniško pod]et,je tudi od rokodelskih produktivnh obrtov po tem, da obrtni podjetnik sicer vodi podjetje, a se ne ndeležnjo sam dela, dalje po višjem davku in po tem, da je firma protokolovana. Po § 1. zakona z dne 28. dec. 1887. glede delavskega zavarovanja proti nezgodam, drž zak. št. 1, iz 1. 1888, bo vsi v tovarni poslujoči delavci in obratni uradniki po določilih tega zakona zavarovani proti posledicam nezgod, ki bi se pripetile pri obratu. V razjasnili!* k določilom zakona glede zavarovanja proti nezgodam, tičočim se dolžnosti za varovanja priloga A k visokemu ministerskemu ukazu z dne 3. aprila 1888., drž zak. št. 35 se glasi: V svrho Bedanje ZglasttVS imajo za tovarne veljati ona obrtna podjetja, ki so se doslej za taka smst-rala. V dvemu so za tovarne smatrati taka obrtna podietja, v katerih so vrši izdelovanje ali obdalo vanjo obrtnih prom tnih predmetov v zsprtih delavnicah cb udeležbi navadno več kakor 20, izven svojih stanovanj poslujočih poniomih dtdavcev in katera so od rokodelskih produktivnih obrtov tudi v tem ločijo, da lastnik podjetja isto eicer vodi osobno, a sam vender ne dela. Netovarnnki obrti so podvrženi dolžno-»ti zavarovanja le tedaj, če ista nastopi po odstivku 2. £ 1. zakona o zs var vanju proti nezgodam (obrtni obrati, ki se raztezalo na izvršitev stavbenih dul) ali po odstavku 3, (obrati pri katerih se ribi jo stroji za moč) § 1. zakona. Ce sw ozremo na te ministarsko ukaze, vidimo, da bi mogli le deli teh za to govoriti, da je podjetje A. D smatrati za tovarniško Izdelujejo se peči in semtertja tudi drui:i glin»*ti ob-tni prom-tui predmeti v dveh različnih ziprtih delavnicah. V jedni teh je bilo 18 pomočnib delavcev in 6 vajencev, torej skupaj 23 pomožnih delavcev (§ 73 zakona z dne 8. marca 1885, drž znk. šf. 22) V podruž-nem podjetju je bilo pa le 18 pomočnih delavcev, kakor jih omenja Bgomji § 73 Oko!š':na torej, da ver kakor 20 pomočnih delavoe? de'a v zaprti delavnici, bi govorila za to da je to podjetje za tovarno smatrati. Ta oko šč , šr. 5170, gl d p diibnega podjetja se is-r« klu, da isto ni dolžno BavarOVati pe lz teh razlogov predlaga od«S: Častita sbomiOS naj se izreče o sadtvi v ^m.'-lu legi porodila. — Predlog se sprejme. VII. Zbornični s^etnk Josip R' ■ si ■ .1 ukaz i deželne vlade z dne 1A aprila 1855, št. 5923, Slia letni in živinski semnji dne 12 maroa« 34. jnsuja, in 39. erptembra, za povišanje itantnins sa konje, vole. krave tel c« in prašiče, T.i preinja se e tem uteineliuje, da se jfl in rslo ŠivinSKO eej-miiČe v smislu oblastven h Odredeb urediti. Odseku se zdi neznttuo zvišanje šra.rn ne. iu sier: za konja od 5 kr. na ti kr., za vo'a, kravo ali teiico od 4 kr. ca 5 kr., za preaHoa brez razločka starosti ra komad od 9 kr. na 8 kr., ntSStslieno, lo r stroški za živinsko sejmisOS niso bili majhni in je tndi nadzorovan e živinskih semnjev z večjimi stroški ep jt-no, kakor ie bilo ob J .mi odobritve obstoječih tržnih taks. Povišana štan e.ina tudi ne presega tarif« k obtinskem j. riHtojbiiinkemu zakonu z dne 3. dso, L868, do>. zak it 17. in odsek vsled tega predlaga: ICkornica naj se v svojem poročilo n« c. kr. deželno vlado izreče za zaprošeno zv sanje Itantnine, — Predlog se sprejme. (Oalje pnh.) Državne železnice. Po razglasu objavljenem v „Wiener Zeimog" razpisuje se spodnje m vrhnje grajenje in grajenje poslopij za železniško progo BeroUU-Dutaik. Ponudbe je vložiti vsaj do 20 due avgusta 1896 pri vložnem zapisniku 0. kr. želea-niškega miuis erstva na Dunaju. Pogoji in drugi pripomočki se lahko ogledajo pri c. kr. železniškem ministerstvo na Dunaju (zapadno železniški kolodvor, glavno poslopje) in pri državnn-železniškern r.ivna-t- Ijstvu v Pragi. — K januarski izdaji gaueralnega tarifa c. kr. dr>.avnih železnic se je z dnem 1. avgusta vpeljal dodatek VII. Slovenci! Vabimo Y;ik k XI, veliki skupščini družbe, sv. Cirila in Metoda, bi bo v ton k, 11. avgnats I I., v Ljnbljani. — Začetek Božji službi pri co fran-ciftkanih ob n>. nri; začetek zborovanju v največji in najkrasneji dvoran' »Narodnega doma* ob 11. uri dopolndne. Po zborovanju ho ondi sknpni obed, za katedri naj u«J.l ,viic ■ 1«» 10. t m. ."g! se t>n goep družbi nem bla mo. ku Avit. Koblarju. Pri obadu bo pel .'-I kvurtet * Ilirija™- Vodstvo družba sv, Cirila in hrletocia v Ljubljani, Bratje Solioli ! se vrši naš izlet v Kranj. Da se ta jedini večji let' šnji izlet izvrši d< stojno najstarejšega slovenskega „Sokola", poživljava Vas da se ga udeležite v kar največjem številu. Odliod iz Ljubljane j« ob 11. uri 57 minut dopolndne, Zbiramo se ob ,12. uri na južnem kolodvoru. V BODOto jo zadnja skušnja za proste vaje in redovno vaje onih bratov, ki se no udeleže prostih vaj, pa nastopijo v društveni obleki. Zajedno se že v soboto uvrste Sokoli v dve, po potrebi tri Čete. Mesto v gld 90 kr., dne 1 l rana K r »6 e v • > ' i v dfUgtt1 i A'«»j v. i >: i S k u h i dne 18, iiVL'iista in 10 rU«clii)il'. ie <»r»4Simonu v Bojanoih, cenjeno B48 gld. BO kr, . Itpt mlini t (Vimmljn. polovica posestva v Klinji v;:si, ce- 2, evgaata in 18, septembra v Kočevju, Dunaju pusetstvo v Skrilu, cenjeno 2 evgaata In i»> Mtpteinbra v KoAevjo, ca posestvo v Kopalnicah, cenjeno Ine lo, uvgustii v Metliki, ca ucmljisći- v Polici, cenjeno BOO gld., septembra v ZaOčiui. fcieteorologičuo porodilo. j Avgnst Ča a ona* zov arij a Btaaje barometra v nun. lentpe-rjlura v C Vetrovi Nebo Metri«« » nun. t - mrak ii. 7. ■ 9. zvećer 7. ziutruj 2. popol. 729*0 |2«*7 19 7 ltVO leo J»g ■T, sv/h. »r. svzh obtaAao oblačno 2 - 2 25S 65 kr. 101 r 6B n 128 v 45 , i 01 • 20 , 132 H 25 99 35 , 975 1 B9 — 119 t 65 67'/, , tj ■ 78 50»/„ ^4 80 - 64 144 j'(> - 75 , •jo .1 ■ V 50 »8 * — , . i.» 75 i 154 25 , 470 _ 60 . •/6' . . dne 7 avgusta 1896, Skopni državni dolg v notah..... Bknpni ctrfet ni dolg v srebrn .... Avstrijska zlu:z renta ....... avetrijaka kroneka renta 4°/u .... Ogevake alata renta 4*/4. . . . Ogontka kroneka mata . Avatro-ogereke baneto ■' Inice Kreditni: đelnlee ... ■ . London viRta. . , Svetniki drž. bankovci *»• 100 mara . , &> cuftr'i , , . W fvaok v , . , . . [talijanski bankovci J. kr, rp.kim . . Dne* 6. av«_: sta 1896. l*'0 drsavne arefike a/. 1. 1854 po ';i-a'.utr. banke po 200 j.'l«t. . Trauivfu^druf.t v^ij. 17o gld. a. v Pat>i mati rnhaM Nikdar vefi v livljcnjo so ne ponudi redka prilik«, 7» sazco 2 grld. dobiti nastopne prvItrAane in jako ko-rittni btvari. -*o komadov xa Banio J gld, 1 prlttiA i ni, skiau.....legnnOaa In lepo pozlačena " lepo Verižico in dobro ldočn, ita kro" s • lana*-, jniiio !ett>; 1 fina đan.aka lapvatnica, parilko donble /lato; 1 ik rajno < ■!» pantna pariška danska broftn naj o .vej še facona; 1 kiiisna pristnoi vi Inata molka kravata; 1 krasna kn.vati.a i^ia /. Umetulmi bnlj;mti; ,") jnko elegantni naprsni gumbi, donble zlato, z umetnimi briljant:; •J inrbanićna manSttna gumba, donble zlato, s patentno zaponko; 2 krasim gnmba z;\ kolar donble Blato; 1 jako eleganten nn *ki prstan /. jako lej/ini kamnom; h akrajno finih, priitnobarvanih robcev; 1 krasno žepno arcalo s tinun brolenilll steklom; in P, anglelkih pismenih papiriov; 2771—l) lo F. anglelkih knvertov. Vrati teh ontenjen h 40 krasnih naVitnih komadov z aro vrcil velja otiblej le /:M Dobitttjo se, dokler je kaj zalogo, po postnem povzetju od zaloge ur F. WIWBISCH št. S Krakovo (Galicija). Neagajajočo s«> tako; vzame nazaj. ggjj Lekarna Trnk6czy. Dunaj. V it- ^ >; I M s. i ? S * ' - Srednja včerajšnja temperatura 21*1*, r.» lv n.nl Dormalom Dtktorja Otjna pl. Trnk6czy-ja Sv4r©ilaga, s ohina in železom. (Illlfl . 1 liort (,'hin. 7 lt.. Tir/t. M»lat. ftni '.'5 gr) 8knl 0 let pri kr\( retulli. h1ii> botnlbt bledih, ntciiiii o«lra\iftea*li in «iii>iti'.i, koi lahko prebavljiv ohiaa*ieleso* rjaoiva v (8567-8 lekarni T r b ij* 6 c»j'*J v \ S poleg neattte hlle v Ljubljani. Razpošilja sc vsak dan s pofito. 1 vl.o.leaioic i tct*< "^tC^ aQu Lekarna Trnkćony v Ghradoi. '•k^ i: >m.:-i>i«: i: . . : . vijest« C. ir. Rlavno ravnateljstvo avstr. drž. zelenit. Izvod iz voznega reila ■velja-tt-rieg-at, ocx 1. j-ea.2n.ija. 189G, Nastupnu .......•. .1 1 1 o.;,jtlin iu odliajalnl ■ • . 1 nznacmit m T Odhod iz i.ini»ii»*i«> (jul. kol.v 1CU) OI> 13. tiri r, min. po nOol MODBl vlak v Trliii, 1'ontnlinl, 11rljak Oelovoe, Kranccu*f«atr, tijulinu, icz Salcthiil v Aimmi, laittil, Oidiiik],.1 SfiliiOKrul, I.«iel-(i .,Ht.i;ii, /nll lei j.tcnru, Inomiiat, Stcyr, l.lnr, hminj ^' Acnstcttpii. — Oli (l. uri tfi min. ijiilr:,j liieiiiiii »lak t Kucevjn, Novo inp,|0 — Oh 7. uri 10 min. okoIiiH yli.k v Triu/., Potltahfll, Beljak. OeloVM, Kr^. iR»«r,irti>, I.juluio, Ouiinj Im Si'lntlial » Bolnn^rail, Stoyr, T,*nc, 1 ttn i ,-j c vica Plsi'tij, Marijino viirr-, Muli, I'r.iifOVi Taro, Karlovu »uro, I'ra^o, I.ipi^ će* AinitPtt« 11 na Iiiinaj. — Oli 13. uri fifi min popoltlđna mntani vlak« Koiiovje, Novo mrnto. — <> ■ 11. uri 110 iniu. dopolltdni oaohni rlak v 1'rhli rontahel, H,>li»'i, (.Vluvec, Kraii/.i'ii»f,i«te, r.juluio, Selralial, Dunaj. . 1^ 4. liri |>i<|>nliiuiif DMi.lmi vlak v Trhii, llolJAk, (VloVM, Tijubun, lak, tliul v Soiii<>Kraii, In iiil-Onitpin, /nll na jc/.iiu, I iiiuiiiiHt, Hn>K'\ !.:,•«)■■. Dunaj via Ara. •tettrn. — Oli ti. uri 3i> min. tTftflu uicavni Tlak v Km-evJo, Novo 1 .e»to — Oh 7. nri 44 miti. r.vrinr Ottobttl Tlak v Ijoneo-Hlc.il. — Vrhu tin» i,b f>. uri Sl< mili. pOpoIltdtM viakn nn.loljo in praauik T I .••.■■< I lic.I I*rilio«l v latio juž. kol,), Oli &. uri ft'1 min, ajulraj i>«ol>nl vlak ■ Dunaja ria Aiintotteg HulntiKrailn, llro^onoa, luiimuiita, /.-iIn na jticoru, IjOml-Oaalolna, l.iuti' Sta/ra, Omundana, [aohla, Aiutaona, lijnlim, (VIovca, Moljaka, Kraiiitnal foata, TrhitA. — Oh H. uri rjutruj oauhni vlak ia l.uMtvltloila. — Oh 1 un 19 DUB zjutraj inoaaui Tlak ia Kočevja, NoTBgM moata. — Ob II. uri j( min. dopolnilu« naolini vlak « Dunaja Tla Amatotton, liipikafra, 1 i.-. JVramuvili varuT, Karlovih varov, lleha, Marijinih Tarnv, IManja, llinluj,.' Tiu, Solnunraila, l.mc«, btoyra, 1'ariaa, OenoTfl, Ourihu, llraKniioa, |.„fc miKta, /.ellu 11» jrioru, I,tMi,l-0*«ti>iiia, l,Jiilina, Cnl oTea, Pontahla, 1 0.1,4 — Oh 3. uri 93 min. impulu.i u' uinaaui vlak ia Koeovja, NoTBKa uiaitt, — (Hi 4. uri r>r> min. popnludnu omlmi vlak a Dunaja, Ljubila, Krl«il,.|, llcljakit, ColoToa, KraiiKoiitfoita, 1'ontahl.i, '1'rhiia — 1 H> H. uri .1 . mig) »Tt-čor nifaui vlak ir. Kocovja, Novim« nuata — Ob 0. uri 4 min. Kvtv'n omilnii vlak e Dniinin proku Anututtdna, ia 1. 1 • ■* 1 j <■, l'rai(o, Kraiiuovih v »m, Karlovih varov, lioha, Marijinih varov, 1'lr.uja, lluiinjevlo, Soln.., , l.fubua, Moljaka, Celovca, JVoutahla, Trhir.a. — Vrhu t.-if* ob IU. uri ti ■niti, r.veecr vnuku neiloljo in praauik Ia Ijcioc-IUoiI i. .»»ilio,l Ia l.| 11 lil. imi' (drl, kol. 1 v Kamnik. Ob 7. uri 33 min. t i nt raj, oh 3. uri r, min. piipiiluilna, oh « url fto min. »vi-nr, ob 10. uri 3Ti min. r.vtr«r. (Potladoji viak Ia ob n»-.h 1 »t in praanikih ) i'rili,i4l v l.|ut»ljKno drl, kol.) iz Kamnika. Ob C. uri f.o učinkuj Ve srt'iUt\(j proti pegam in za olepftanjo polti, 1'iistno v '/.elciio -/.apefatenih izvir iti h steklenicah po hO novč,. ima na prodaj f| iloMt >Ij»vi*-ju loluu'ou v i . j 11 •»l i ti ii i. Vrtnarja pridnega, treznega, poštenega ter popolnoma zmožnega zele-njadaratva, cvetličarstva, sadjarstva m aao mogoče čebelarstva, i->i'»• podpiaana vodatvo. Plaća mala 360 gld, i a leto, h proatim ti movanjem, proato j>> letno Bnlenjavo, proato ivaćavo (petrolej) in 20 gld. n.> leto nado niefltka za kurjavo. Od ako pita prodanih evntlic in leleaiave dobi 10°/0. Proinjo, opremljen« i dotifinimi ipri&evali, viprejema vodetvo -So. t. m. N..s'i.p ilnibe prej ko mogoče. Znanje alovenakega ali kak*ga »Imzega slovanakega jaiika v govoru in piaavi j« nnobliodno potrebno, Vodstvo dež. vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu (8758—»8) dno L, avgtttta lMlfi. 1 z6-5*** ^rtj, ■ Okrajni cestni odbor v Tržiču oddaja na 11.500 gld. proračnnjeiio preložitev okrajne ceste v Kovorju. P. n. gospodje podjetniki vabijo se vložiti svoje pismene ponudbe za to stavbo pri okrajnem cestnem odboru v Tržiču do 23. avgusta t. 1. Uačrt, proračun in stavbinske pog-oje zamore vsakateri v občinski pisarni v Tržiču upogledati. (87641 načelnik. Svilene blago Holiensteinska svilotkalnica „Lotze" Hohenstein na S. ] ICebanieaa tovarna sviinoga blaga, Poatlja s>o ! pM.Mii:i.i- in carine pr »sto na d009 naravnost iz tovarne od 30 novč. meter naprej. Vajboljtl vir za z.'Bt'oniko po tovarniških conah Ciim, belo iu barvano uvilno blago, gladko, pisain' progano, karirano itd. a (2223—fo Specijaliteta: Obleke za neveste. Zahteva naj Re v/oico iz HoliiMistoinsko svilotkal niče .Lote**, prodno ae kupi drugod. ^■BBSaSE!« f. iTr nirv^TirifrtiaiiairnaiiranM*'iiMnr^*"-'!-"^Mr-:M I Karola Wolf-a restitucijski fiuid. (Izvleček iz izvrstnih gorHkih zeljiač). Mnogo presknfeeiio oh«In>» 111 «Ur«'p<-«'*»alii4» ar^ilKito po o/ lli un* purili, 11 it J c it, ;«/.-•.», itd. - Niijliolje se je obni'si I pn v.i Ii vtianjili boltv.nili, kakor: prollnu, i m eimlHinaiM otrpli«'« Ju, svllju in |ir«-n nnrioii ni Itd, €*-nt» jttrktvntci i //#Ja t«*Mi<« m1hi»4» pr«>i»ttvijia|o, lavretno varovalno sredstvo pr<.ii kupnini liolosiidu. 4 mmm eranaHavai aes (1224—«y) ftfbCf*" Premcvano. — Mnogobrojna pismena priznanja. i.....On M V \hhU( lah—fnt OlaVttaa *ul«»«u pri |«mUii4*.u ia«lflovatt>l|u 3C "^Tv^olf"--^, lekarju v Yipavi, Kranjsko. Paxi naj ae na varatvono znamko. — UMapušlIjia Me inuk «li»n pu posti M—IIT TTT—Tma^TJJTTTTTT^^ ' ■ upji 'ij.ii;ijm£10- ■ 41- " "a*r*' ^»iL^fT^fvri .^''JPa^.^a^SMjrV'*'.VSTUff^^Vv'• hi/ l.:il;ij;«toij iu odgovorni Urednik; Joaip Nolli. Lastnina in ti«k „Niiroduo TiHkarno".