foitnlno olo?ono » ootovfnl
Leto XXI., št« 16 a
Ljubljana, nedelja 21. januarja 1940
Cena 2 Dri
Jprovmsrvo .luoiiorto \natiievc -- feietor ;fev 312t 3123 3124, 3125 i 126 Inserotm idaeiek: ljubliana Selen* Ourgovo jt — lei 3492 m 339/ Podružnico Maribor Groiski trg it. 7.
Telefon št M56 ••odružnico Cehe Kocenovo ulico 1L
Teietor št 190 •točim ori ooš« ček tavodhi Ljubljano št 17749
zhaio *sak dan razen ponedeljka Naročnino znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 4C din
Uredništvo: I u bi ian a Knafl|evo ulica 5. telefon JI22 3123 3124 3125 3126, Maribor, 3rajskt trg štev ? telefon štev 2455; Celie Sfrossmayerievo ulico štev I telefon štev 65
Rokopisi ° ie vračajo
Sokolstvo in javno življenje
Javno življenje, ki ga imamo v mislih, se giblje v širokih mejah naroda, države in politike. Našim nazorom odgovarja ta razvrstitev, ker je narod širji, kakor so državne meje, a država je ograjena z mejami, ki so jih Jugoslaviji začrtala kopja vojnih zastav. V teh meiah se razpleta politično življenje, ki ga politične stranke dele na svoja področja in zajemajo v svoje programe. Kakor sta umetnost in znanost izraz in Dodoba notranje življenjske moči našega naroda, tako mu daje življenje. ki teče izven okvirja znanosti in umetnosti, pečat njegove zrelosti in dognanosti, ki se odražata v državnem in državljanskem življenju Na ves ta sklop javnega življenja ima sokolstvo svoie poglede in z ozirom na važnost njegovih sestavnih, bistvenih delov svoje načelne nazore. Sokolstvo ie življenje in gibanje, zato nobene življenje in gi-banie ne more mimo sckolstva.
Na prvem mestu naglaša jo -»Pota in cilji«, da ustanovitev enotne m nedeljive kraljevine Jugoslavije z enim nedeljivim jugoslovenskim narodom in z eno nedeljivo jugoslovensko zavestjo popolnoma odgovarja idealom in težnjam našega sokolstva iz prejšnjih let, že iz dobe pred svetovno vojno, onega sokolstva, ki njegove svetle tradicije nadaljuje Sokol kraljevine Jugoslavije.
Naše sokolstvo. ki ga danes predstavlja savez Sokola kraljevine Jugoslavije, je z zakonom ustanovljena organizacija zasebne vzpodbude, organizacija zdravih individualnih in skupinskih moči v jugoslevenskem narodu. ki vanjo vsak poedinec donaša svojo osebno vrednost in svoje osebno delo V tem ustrojstvu ima vsakdo ne-seb:čno sodelovati za ustvaritev velikih sokolskih idealov v blaginjo kralja, naroda in domovine. Kot vsena-rodna organizacija pripada Sokol kraljevine Jugoslavije vsemu jugosloven-skemu narodu in združuje vse njegove s!o*:e brez izjeme.
Kot vsenarodna organizacija mora Sokol kraljevine Jugoslavije v vseh plasteh naroda razvijati jugoslovensko narodno zavest, ki jo smatra za bistveni pogoj vsestranskega zdravega razvoia našega naroda. Pobijanje pro-tinarodnih pojavov na kateremkoli področju narodnega življenja in krepitev jugoslovenske narodne misli, posebno tam. kjer je narodna zavest ostala nerazvita pod vplivom nepovoljnih zgodovinskih ali drugačnih okolnosti, je ena prvih sokolskih vzgojnih dolžnosti.
Delo v tem pravcu odpira široko področje vzgoine delavnosti v sokolskih telovadnicah in na telovadiščih po vsej domovini, kjer sokolski vzgojitelji iz strokovnih in prosvetnih odborov prenašajo v žive duše in v radostno utripajoča mlada življenja vrline in kreposti iz neizčrpne zakladnice lepote m zvišenosti sokolske misli. Tukaj se vzgajajo poborniki bratstva in ljubezni, tu je zavetje velike jugoslovenske misli, tu so ognjišča viteškega narodnega duha, tu so čuvarji plamene-Čega rodoliuba, plemenitega navdušenja in vseh narodnih idealov. Tu so ona posvečena tla, kakor pravi Tyrš, kjer se goje telesne vaje kot osnova in srž klasične lepote in narodnega zdravja. Iz tega je razvidno, kje in kaj je temelj prave sokolske delavnosti.
In ker je sokolsko gledanje vsmer-jeno v širino narodnega življenja, nikoli ne pozablja na nje, ki so naše krvi, našega jezika in našega porekla, pa nai jih je usoda razkropila kjerkoli in kamorkoli. Notranjemu življenju istega in enega naroda nihče ne more postavljati meja. Te duhovne povezanosti. miselne skladnosti in narodne za-jedn;ce so dokaz jugoslovenska sokolska društva v Franciji in obeh Amerikah.
Sokolstvo smatra, da je dobil jugoslovenski narod v svobodni in neodvisni, enotni in nedeljivi Jugoslaviji najpovoljnejšo, po zgodovinski nujnosti odrejeno državno organizacijo. Tudi sedanie preurejanje države Sokolov nič ne moti, da bi celotne Jugoslavije ne smatrali za svojo domovino in da bi v sokolski misli ne čutili najjačje zasebne idejne in duhovne vezi med vsemi predeli in plemeni naše zemlje, saj so stotisoči naših bratov sodelovali na nienem osnovanju ne samo s svojimi idejami, nego tudi s krvjo najboljših med najboljšim. Poglejte v arhive jugoslovenskih dobrovoljcev! In prav bl'zu so nam neme priče in živa potrdila — pojdimo samo na Suhi bajer! Kamenje govori! In grobovi govore! Lahko pa bi govorili tudi nap'snni dokazi one črne dobe muk in umiranja zidanja in vstajanja.
In zato Sokol kraljevine Tugosl a vije. ki je zakoniti naslednik vseh duhovni in nravstvenih pridobitev prejšnjega sokolstva, smatra za svojo sveto
Sestanek našega in riimusislcega
zunanjega ministra
Sestala sta se v Vršcu, ob romunski meji v Banatu — Obravnavala sta psložaj po italijanskem obisku grafa Csakyja in probleme v zvezi s konferenco Balkanske zveze
Beograd, 20. januarja. AA. Rumun-ski zunanji minister Grigore Gafencu in jugoslovenski zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič sta se sestala danes 20. januarja v Vršeu. Oba ministra sta razpravljala o vprašanjih v zvezi z organizacijo zasedanja stalnega sveta Balkanske zveze, ki bo 2. februarja v Beogradu.
Bukarešta. 20 jan s. (Havas). Nocoj je bil objavljen naslednji uradni komunike: Zunanji minister Gafencu je sinoči odpotoval iz Bukarešte v Vršac, kjer se je danes sestal z jugoslovenskim zunanjim ministrom Cincar-Mar-kovičem Razgovori so trajali samo en dan. Veljali so predvsem bližnji konferenci Balkanske zveze, kakor tudi proučitvi splošnega političnega položaja v rvezi s to konferenco. Verjetno je tvorila podlago za razgovor konferenca med italijanskim in madžarskem zunanjim ministrom v Benetkah. Na beograiski konferenci bodo proučili tudi stališče Nemčiie Italije in Sovjetske Rusije do vzhodnoevropskih vprašanj
Beograd, 20 jan. r Današnja »Politika« prinaša daljše situacijsko poročilo iz Budimpešte in v njem izvaja:
V tukaišniih merodainih krogih pripisujejo bližnji konferenci Balkanske zveze čedalje večji pomen Pri tem na-glašaio, da sedanji položaj v Podunav-ju glede na odnošaje zainteresiranih držav ni nepovoljen Posamezne države so se združile tudi brez osnovanja posebmh blokov, z ostalimi državami pa se kliub vsem še nerednim snorom vzdržujejo korektni odnošaji. Vse to
skupaj predstavlja v sedanjem mednarodnem položaju pri vsem strahu pred možnostjo vojnih zapletljajev nekak modus vivendi. Vse države v tem delu Evrope skrbi bližnja bodočnost Zato je za odpor proti vsem morebitnim preizkušnjam potrebno čvrstejše in uspešnejše sodelovanje, da bi se mogle vse te države uspešno zooerstaviti vsakemu nezaželjenemu dogodku, ki bi utegnil nastopiti v bližnji bodočnosti. Na to je opozoril tudi predsednik madžarske vlade grof Teleky v svojem nedavnem govoru na večerji vladne stranke. Odgovorni madžarski politiki se ne vdajajo nikakim iluzijam, čvrsto pa so odločeni, da očuvajo državo pred sleherno avanturo. Tudi s tega vidika pripisujejo beograjski konferenci Balkanske zveze zelo velik pomen.
Beograd, 20. jan. p. Glede današnjega sestanka jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča in rumunskega zunanjega ministra Gafen-ca naglašajo v beograjskih krogih, da je bilo potrebno, da odgovorna voditelja zunanje politike obeh prijateljskih držav proučita vprašanja, ki so v zvezi z bližnjim zasedanjem stalnega sveta Balkanske zveze. Rumunski zunanji minister Gafencu je kot dosedanji predsednik te ustanove obvestil jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča o dosedanjem in nadaljnjem delu Balkanske zveze za ohranitev miru. V ostalem je bil sestanek v Vršcu povsem informativnega značaja ter niso bili na njem sprejeti nobeni sklepi, ki bi bili obvezni za države Bal kanske zveze.
Ankara, 20. jan. j. Predsednik turške republike Ineni je poslal bolgarskemu kralju Borisu brzojavko, v kateri se najprej spominja nedavnih razgovorov v Sofiji ob priliki sklenanja trgovinske pogodbe, nato pa eoudarja da se je ob tej priliki pokazala popolna enotnost v naziraniih. ki jih imata v vseh perečih problemih vladi ob^h prijateljskih držav Na brzojavko predsednika turške republike je odgovoril krali Boris z obratno brzojavko, v kateri izraža svoje zadovoljstvo nad tem. da se je ob pril;ki zadniega obiska Me-nemenzogla v Sofiji lahko ugotovila ponolna enotnost gledišč in *->opoino medsebojno zaupanje, ki vlada med obema državama.
Brzoiavki. ki sta sestavljeni v izredno prisrčnem tonu, sta napravili v turški javnosti zelo ugoden vtis tor jima Dripisujejo posebno važnost glede na to, da sta bili izmenjani tik pred sestankom konference balkanske zveze v Beogradu.
Italijanska sodba
Rim, 20. jan o. »Messagero« piSe glede na jugoslovensko-ru-iunske razgovore, da ne gre samo zi. vprašanja ki zanimajo Rumunijo in Jugoslavijo glede na bližnji sestanek Balkanske zveze temveč tudi za vprašanja, ki se tičejo južnovzhodne Evrope nri čemer Je treba vpočtevati rezultate sestanka ltalilanskega in madžarskega zunanjega ministra v Benetkah.
Vloga Jugoslavije
Curih, 20 jan z Pod naslovom »Popuščanje napetosti na iugovzhodu« objavlja •Neue Ziircher Zeitung« uvodnik, v kate-
rem opozarja na dalekosežni pomen in posledice obiska jugoslovenskega kneza namestnika Pavla v Zagrebu S tc notranjo pomiritvijo je postala Jugoslavija najmočnejši element miru v jugovzhodni Evropi Notranje tako okrepljena Jugoslavija bo lahko izvršila najvažnejšo mirovno misijo v Podu-navju in na Balkanu.
Poseben francoski
odposlanec v Rumuniji
Budimpešta, 20 jan. z. V tukajšnjih političnih krogih pripisujejo ve.ik pomen razgovorom, ki jih je imel odposlanec francoske vlade v Bukarešti, kjer je imel dolga posvetovanja z rumunsko vlado te* je bil sprejet tudi v posebni avdienci pri kralju Karolu Prav tako je imel posvete z angleškim poslanikom Splošno prevladuje v političnih krogih mnenje, da je pariški odposlanec prišej v rumunsko prestolnico zato, da obrazloži merodajnim ru-munskim činiteljem stališče francoske vlade glede odnošajev Rumunije do Madžarske in glede vseh perečih problemov, ki se tičejo Balkana in Podunavja V tem pogledu sta se znašli Italija in Francija na isti črti. Tudi Francija in Anglija namreč želita, da bi se vojni požar ne razširil na Balkan. Zato priporočata Rumuniji do konca vojne nekak modus vivendi z Madžarsko, za katerega se zavzema tudi Italija.
Sprememba sovjetske politike?
Budimpešta. 20 jan z. 3erlinski dopisnik lista »Magvar Nemzeti« poroča, da po mnenju berlinskih političnih in diplomatskih krogov Sovjetska Rusija ne misli več na kako akcijo na Jugovzhodu Evrope. Tudi diplomatski pritisk, ki ?a še izvaja na nekatere balkanske države, bo v kratkem prenehal.
SOVJETSKA RUSIJA JE ODSTOPILA
NEMČIJI DEL VZHODNE GALICIJE?
Nasprotujoče si vesti o vkorakanju nemških čet v kraje, ki so bili doslej v posesti sovjetskih čet - Nemčija naj bi dobila petrolejske vrelce in koridor do Rumunije
Pariz, 20. jan. o. Listi objavljajo vesti o novem sporazumu med Nemčijo in Rusijo, po katerem bi Nemčija zasedla del Poljske ob madžarski in rumunski meji. Na ta način bi dobila v svojo posest petrolej-sko pokrajino pri Lvovu ln direktno železniško zvezo z Rumunijo, ki je neobhodno potrebna za prevoz petroleja, zlasti, kadar je Dunav zamrznjen.
V zvezi s temi poročili se po Informacijah tukajšnjih političnih ln diplomatskih krogov potrjujejo vesti, da so nemške čete vkorakale v Sovjetski del Poljske pri Lvovu.
Bukarešta, 20. Jan. r. Kolikor se je moglo dosedaj ugotoviti, vesti, ki so se pojavile v inozemstvu o tem, da je bil med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo sklenjen nov dogovor v tem smislu, da zasede Nemčija ozemlje na meji Rumunije, Madžarske in Slovaške, da bi imela na ta način skupno mejo s temi državami, še niso potrjene po dejstvih. Rumunske obmejne straže dosedaj niso opazile nikakega premikanja čet na severni meji Rumunije.
Berlin, 20. jan. z. Vesti o pogajanjih Nemčije z Moskvo za prepustitev petrolej-skih vrelcev v Galiciji so izzvale v tukajšnjih krogih veliko pozornost. O tem, da bi Sovjetska Rusija te vrelce odstopila
dolžnost, da tudi dalje vpliva na izgradnjo in okrepitev te države v duhu sokolskih načel napredka, demokracije in socialne pravičnosti in da neomajno stoji na braniku njene nezavisnosti, njenega edinstva in njene svobode! In ker je smoter sokolske vzgojne delavnosti, da usposablja telesno zdrave, nravstveno jake in narodno zavedne državljane kraljevine Jugoslavije, se Sokol zaveda, da je prostovoljno prevzel nase vsaj en del jako važnih nalog države same.
Sokoli vedo. da to nalogo najbolje izpolnjujejo na ta način, ako svoje pripadnike vzgajajo v duhu sokolskih načel in svoje telovadnice pretvarjajo v šole državljanskih vrlin, tako da v njih razvijajo narodno in državljansko zavest in zavest o državljanskih dolžnostih in pravicah Iznad vsega pa stoji občutek skupne naše odgovornosti, kadar se odloča o usodi lastne države. Njena jakost je posledica zavednega jugoslovenskega naroda, kakor bi bila ni ena največja slabost v neza 'esti, v kulturni zaostalosti in v neoožrtvoval-nosti njenih državljanov. Poleg vsega tega zahteva sokolstvo od svojega članstva, da se naj v zasebnem in javnem življenju — kadarkoli se križajo njegovi interesi z interesi drugih — vsak
Nemčiji v začasno ali trajno posest, nI mogoče na merodajnem mestu ničesar izvedeti. Nasprotno pa izjavljajo, da je Nemčija pripravljena staviti na razpolago vse tehnične pripomočke ln tehnične strokovnjake, da bi se izkoriščanje teh vrelcev čimprej obnovilo ln kar najbolj povečalo.
Rim, 20. jan. o. V poročilih iz Londona pravijo, italijanski Usti, da trdijo v londonskih političnih Krogih kljub demantl-jem iz Berlina še nadalje, da se med Moskvo in Berlinom zares vodijo pogajanja, po katerih bi dobila Nemčija koridor vzdrIž železniške proge v Galiciji do p©-trolejski vrelcev pri DrohoMču, s čimei bi prišla tudi v teritorialni stik z Rumunijo. S tem bi se kakor smatrajo v Londonu položaj v Podunovju znatno izpreme-nil. Zlasti pa M se po mnenju londonskih dopisnikov italijanskih listov ojačil položaj Madžarske in Italije.
Olajšanje za Romunijo
Rim, 20. jan. p. V rimskih političnih krogih obširno komentirajo novo razdelitev vzhodne Galicije. Pri tem naglašajo, da bi mogla Imeti Rumunija od tega samo korist. Po njihovem mnenju približanje Nemčije ne pomeni nevarnosti za Rumunijo, ker
opredeli pa zahtevah socialne pravičnosti in sokolskega bratstva.
Na temelju vsega tega je pravilno in logično sklepanje, da je Sokol kraljevine Jugoslavije najbolj čvrsta, najbolj zanesljiva in najprirodnejSa spona, ki se z njo stapljata jugoslovenski narod in kraljevina Jugoslavija v usodno povezano zajednico, v našo državo, ki smo mi vsi njeni sestavni deli, korn-Daktno združeni v čustvih in v delu za njeno moč in veličino.
Z ozirom na vse to, kar smo tu povedali, in z ozirom na svoje tradicije je sokolstvo vsenarodna in nepolitična organizacija. Svojemu članstvu daje popolno svobodo, da se v mejah občih sokolskih načel in pozitivnih državnih zakonov politično opredeljuje po lastnem preudarku in prepričanju. Zahteva pa od njega, da se v vsem javnem življenju in v vsem svojem delu vedno in dosledno ravna po sokolskih načelih.
Vidi se nam potrebno, da vse to poudarimo posebno danes, ko je toliko beganja, negotovosti, ugibanja in iskanja okrog nas Kdor je v sebi zgrajen na trdnem in neomajnem temelju in v zavesti državnega in narodnega edinstva, ta se ne boji nikogar in ničesar. — E. L. G.
nima Nemčija proti njej nobenih agresivnih namenov. Domnevajo, da bo Nemčija prevzela vlogo miroljubnega posredovalca v primeru, če bi Sovjetska Rusija pokaza-{ la kake zle namere proti Rumuniji O ta-! klh namerah vsaj za sedaj že zato ne more biti govora, ker ima Sovjetska Rusija velike težkoče z vojno na Finskem.
Pomen za Madžarsko
Budimpešta, 20. jan. p. V madžarski javnosti pripisujejo poseben pomen vestem o vkorakanju nemških čet v sovjetski del Poljske. Za Madžarsko je ta zadeva prvovrstne važnosti, ker bi na ta način ne imela več neposredne meje i Sovjetsko Rusijo.
Premikanje nemških čet
Budimpešta, 20. Jan. o. (United Press) Iz severne Rumunije prihajajo še nepotrjene vesti, da so prispele štiri divizije nemških motoriziranih čet, ki štejejo 50.000 vojakov, v vzhodno Galicijo, ki so jo imele doslej zasedeno sovjetske čete Menijo, da gre za nov sporazum med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo po katerem naj bi se omogočil Nemčiji pristop do poljskih petrolejskih vrelcev. Nemško ministrstvo za propagando demantira vesti o premikanju nemških čet na področju Poljske, ki so ga zasedle sovjetske čete, kakor tudi da bi bil sklenjen kak nov sporazum med Nemčijo ln Sovjetsko Rusijo. Kljub temu trdijo ljudje, ki so prišli preko meje, da so videli nemške tanke in motorizirane oddelke na poti skozi kraje v sovjetskem delu Poljske. Listi v Budimpešti so mnenja, da gre za odstop galiških petrolejskih vrelcev Nemčiji in da so nemške čete zasedle to ozemlje.
Nemške čete v Lvovu?
Pariz, 20. jan. p. Večerni listi pravijo, da se potrjujejo vesti o vkorakanju nemških čet v sovjetski del Poljske. Nemške čete so ie prispele ▼ Lvov ter se nahajajo v neposredni bližini poljskih petrolejskih vrelcev. Dobro poučeni krogi menijo, da namerava Nemčija zasesti petrolejsko področje v bližini Romunije. Prav tako trdijo v dobro poučenih krogih, da so bili pri poslednjih trgovinskih pogajanjih med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo v Berlinu sklenjeni novi dogovori, katerih vsebina pa se drži še v tajnosti.
Izgubljeni transporti
rumunskega bencina
Bukarešta, 20. Jan. p. Prispela so poročila, da del transportov bencina, ki je bil poslan po železnici v Nemčijo preko čer-novic, Lvova ln Krakova še nI prispel na določeno mesto. V Lvov je došla nemška
vojaška komisija, da prouči, kje je transport zastal. Menijo, da so del tega transporta zaplenile sovjetske oblasti
»Vojna za nafto"
Amsterdam. 20. jan. o. (Reuter). 36 ur so bile vse telefonske proge med Berlinom in Bukarešto zavzete z nujnimi razgovori z nemškim trgovinskim delegatom v Rumuniji dr. Clodiusom. Iz Berlina se je izvedelo, da so nemški strokovnjaki obvestili kan-celarja Hitlerja o zelo težavnem položaju v tako zvaru »vojni za nafto« med zavezniki in Nemčijo, ki se že dalje časa vodi v Rumuniji. Govore, da je nemška vlada izvršila močen pritisk na rumunsko, naj bi ustregla nemškim potrebam in zahtevam.
Madžarske pritožbe proti nemškim železnicam
Budimpešta, 20. jan. z Madžarski gospodarski krogi so zelo nezadovoljni s postopanjem nemških državnih železnic, ki prekomerno zadržujejo madžarske vagone. To je imelo za posledico pomanjkanje vagonov na Madžarskem. Najbolj se to pozna v tem, da je začelo primanjkovati premoga, ker ni na razpolago dovolj va-gonov za prevoz. Od vlade zahtevajo naj zahteva takojšnjo vrnitev madžarske h vagonov, v bodoče naj pa ne dopusti več izvoza v Nemčijo v madžarskih vagonih.
Prezident Roosevelt o B^rahu
TPashingfon, 20 jan. r. Predsednik Roosevelt je poslal ob smrti senatorja Boraha republikanski stranki in pokojnikovi rodbini sožalne brzojavke. Roosevelt naglaša, da je smrt senatorja Boraha zapustila v javnem življenju Amerike veliko vrzel. Pokojni Borah se je odlikoval po o&ebni hrabrosti, odločnosti in neodvisnosti ter so ga dičili najvišje kvalitete sodobnega politika in parlamentarca. Lahko se reče. da je bil eden največjih sodobnih ameriških parlamentarcev.
Litvinov v nemilosti?
Stockholm, 20. jan. j. (Havas). Po za^ nesljivih informacijah iz Moskve je bivši sovjetski zunanja minister Litvinov padel v nemilost. Po odslovitvi iz zunanjega ministrstva je bil Litvinov imenovan za šefa informacijskega urada. Ker pa je zadnji čas vodil ostro opozicijo proti finski ekspediciji, je bil sedaj odstavljen tudi s tega mesta. Brat Litvinova, ki Je bil šele nedavno tega imenovan v komisijo za ureditev presel tve ukrajinskih Nemcev, je bil piavtako odstavljen s svojega mesta.
»Jutro« m. u
Papeževa poslanica
prezldentu Rooseveltu
čeprav še nI prišel čas za obnovo mirn, se je treba
nanj pripravljati"
V*tlkan, 20. Jian, Ta-. Včeraj j« peupei
Pij XIL po svojem diploma.tskom zastopniku v Washingtonu msgT. Cicognaniju izroča prezLdentu Rooseveltu poslanico, s katero mu je odgovoril na njegovo poslanico, ki >> je prejel malo pred božičem. Danes jo J« »Oservatore Romaaxo< objavil v celoti.
Papež v svoji poslanici z zadovoljstvom ugotavlja da Je prejel od zastopnika novega sveta poslanico, ki naj bi omogočila. sodelovanje za obnovo miru v starem svetu. Tudi sveti kolegij je o božčru ugotovil velik pameti in d&l>ioeežnost te ameriške pobude. Čeprav morda trenutek za obnovo miru ▼ resnici Se m nastopil, se je treba vendar nadejati, da bo kmalu prišel čas, ko bo mogoče vplivati na Sklenitev v resnici pravičnega miru. Vrt vemo, kako težko bo doseči ta cilj, toda prav r apcraianju teh težav bo mogoče doseči kak ufipesh. da naše delo ne bo oetak> katar l^radba na pesku.
V zaključnem deki svoje poslanice po-mJarja papež ponovno, da je prezident Ze-dfcjenih držav s svojo poelanioo napravil
gesto prisrčne in bratske solidarnosti starega in novega sveta v Obrambi proti ateističnim in protipravnim tendencam, ki naj zrušijo osnove sedanjega sveta in njegovo kulturo, v kateri je zrasel r tisočletjih.
Kodanj, 20. januarja. AA. (Havas). Danski škof msgT. Zurr je po vrnitvi b Rima, kjer je bil sprejet pri sv. očetu, te-javll listu »National Tidende« med drugim ,da mu je sv. oče naročil, naj sporoči danskim vernikom, da bo sv. stoilca storila vse, kar je v njeni mod za mir, vendar pa mora pri tem računati na ogromne težave, ki jih je treba prebrestl Sv. oče ni optimistično razpoložen. Sv. stoliea se ne želi udeležiti akcije za mir v istem položaju napram ZedjnjenJm državam, v katerem se je nahajaj Benedikt XV., proti kateremu je Wilson neposredno deloval. Zaradi tega pripravlja popež sedaj samo forme za sodelovanje z Zedl-njenima državami. Rim utegne prav za prav lahko postati diplomatsko središče za vse delo v korist miru.
a pri Salli
Finci poročajo, da so obkolili dve sovjetski diviziji Boji tudi na skrajnem severu
Helsinki, 20. Jan. Js. (Havas). Kakor poročajo dopisniki »vedskih listov, »o Finci potisnili svojo bojno črto daleč proti vzhodu od Suomosalmija. Na tem mestu bo bodoča vojna črta, ki jo zdaj Finci utrjujejo, potekala na večjo daljavo popolnoma na sovjetskem ozemlju. Nadalje poročajo listi, da se je finskim četam jugozapadno Salle posrečilo obe sovjetski diviziji, ki štejeta okro 45.000 mož in ki sta se sedaj koncentrirali okrog Makajarvija, odrezati od zaledja. Kakor vse kaže, so Finci danes to rusko vojsko prisilili k odločilni bitki, ki se je ie razvnela
London, 20. jan. AA. (Havas). Novi u."peh finskih čet je prisilil sovjete, da so odnehali od namere, da bi prodrli do Botniškcga zaliva Dopisnik »Daily Telegrapha« iz Heisinkov izraža največje priznanje hrabrosti finskega vojaka in pristavlja, da prevladuje na Finskem prepričanje, da bodo Finci mogli nuditi najmočnejši odpor vso zimo. Dopisnik poudarja, da se švedski prostovoljci vidno udeležujejo teh borb. Dopisnik pravi, da morata tudi Francija in Anglija kar najhitreje poslati strelivo in drug material, v kolikor jima to dopušča Lastna varnost. Druge države že sedaj pošiljajo Finski finančno pomoč. List na koncu obžaluje, da Zedinjene države niso bolj odprtih rok, kar se tiče pomoči Finski.
Helsinki, 20. Jan. AA (Havas). S skrajnega severa prihajajo vesti o borbah, ki jih vodijo finske patrole. Znano je, da vodijo te patrole napade istočasno od vseh strani in sicer zelo hrabro in da zlasti napadajo kolone, ki nosijo živež in strelivo v vojaška taborišča. Sovražnik se je znašel v težkem položaju zavoljo hitrosti finskih oddelkov in zlasti zaradi vzdržljivosti moštva, ki na skrajnem severu kakor tudi na vseh ostalih bojiščih noč in dan brez pre-stanka opravlja najraznovrstnejše operacije. Po porazu, ki so ga sovjetske čete doživele, je morala pri moštvu padla, zlasti zaradi velikega števila padlih in zmrznjenih.
Sovjeti opustili
prvotne načrte?
Kodanj, 20. jan. r. Poročevalci danskih listov poročajo s finskega bojišča, da je vrhovni poveljnik sovjetskih čet general Stern uvidel, da se sedanja fronta spričo vladajočih vremenskih prilik ne da držati, ter je zaradi tega odredil, da se sovjetske čete pri Salli umaknejo na ugodnejše položaje. Finci upajo, da se bo s tem njihov položaj znatno izboljšal ter da bodo mogli del svojih čet s fronte pri Salli poslati na pomoč četam pri Pečengi. ki so izpostavljene hudemu pritisku.
©v nad Finsko
8 strahovitim bombardiranjem mest se hočejo sovjeti
maščevati za poraze na bojiščih
HeTstn*!, 20. Jan. J. (Haves). Včeraj Jf
Finska doživela drugi največji splošni letalski napad od počet ka sovražnosti Zaradi razarieroima ugodnega vremena ki je vlaxlalo včeraj nad južnim delom Finske »s je sovjetskim letalom posrečilo prileteti do namenjenih ciljev, ker jim pri poletu skcwo nikjer niso oblaki ali mogla otežk očali orientacijo. V celoti se je ude-lež lo včerajšnjega napada na Finsko približno 450 sovjetskih bombnikov. 250 jir j« koncentriralo svojo aikcijo zgolj na po-saimoOTie točke karelske fronte in karel-ske ožne. Tu so letala napadala utrjene finske postojanke ter vojaška oskrbova-llšča Drugi del sovjetskega letalskega brodovja pa je posebno iadaitno bombardiral mesti A bo in Hangfi ter naselja w vojaške objekte y dolini Kymme«e. Zelo so ti pela od sovjetskih napadov tudi mesta Ekan&s, Kariaa, Lorga, Hyvinka in RlhtanaJdL Bcmbard ran je sicer nI zahtevalo večjega števila človeških žrtev, ker so vsa ta mesta po večini evakuirana peč pa Je gmotna škoda zelo velika. Ponekod so izbruhnili po bombardiranju vrt kanski požari. Od ognja Je bilo uničenih nešteto poslopij, ki so večinoma lesena.
Na severnem bojišču so se sovjetska letala vrgla na kraje med Telkosenniemijem in Kemijarvijem približno 150 bomb. Sreča je bila, da je samo dol sovjetskih bomb eksplodiral. Po bombardiranju so se tri sovjetska letala obrnila proti Kemijarviju.
Danes »o sovjetska letala ponovno preletela Helsinke, vendar pa niso metala bomb nad mesto, marveč na kraj Lohjo, ki leži nekoliko jugovzhodno od Helsinkov. Nadalje so danes sovjetska letala spet bombardirala Hango, Ekenas in Viborg. Podrobnih poročil o žrtvah in storjeni škodi še ni.
Stockholm, 20. jan. br. Nocojšnji listi po ročajo, da so sovjetska letala pri svojih napadih na Obo bombardirala tudi tamkajšnji ameriški konzulat. Zgradba konzulata je bila poškodovana, k sreči pa ni bilo človeških žrtev.
Helsinki, 20. jan. s. (Reuter). V Helsinkih je bil danes štirikrat dan letalski alarm, prvič ob 11. dopoldne, zadnjič ob 16., že v mraku. Sovjetska letala pa niso bombardirala niti mesta, niti predmestij. Pač pa je 51 sovjetskih bombnikov napadlo neko manjše mesto na severu Helsinkov m vrglo veliko število bomb. Detonacije je bilo slišati do Helsinkov.
Uradno poročajo, da »o sovjetska letala včeraj vrgla na 27 finskih mest okoli tisoč bomb ter obstreljevala prebivalstvo tudi s strojnicami. Po dosedanjih podatkih je bilo 46 hiš porušenih in jx>škodovanih ter ubita ena oseba
Švedski prostovoljci na delu
Stockholm, 20. jan. J. (Havas). Poveljstvo Švedskega prostovoljskega zbora je danes objavilo prvi komunike o svojih vojaških operacijah. Komunike pravi, da se od 12. januarja dalje letalski odredi švedske prostovoljske vojske bore na frontnih odsekih v severni Finski. Švedske čete so izvršile več izvidniških poletov nad fronto in se udejstvovale tudi v zračnih spopadih, v katerih se Jim je posrečilo sestreliti že 6 sovjetskih letal. Dve Švedski letali sta po nesreči trčili v zraku pri Salli. Trije švedski oficirji so bili pri tem ubiti, četrti se je rešiL
Na zapadli samo patrole
Mraz slej ko prej ovira vse druge operacije
Stališče demokratov
Resolucija izvršnega odbora demokratske stranice
Beograd, 20. jan. p Izvršni odbor demokratske stranke je imel v Beogradu dva dni posvetovanja pod predsedstvom Ljube Davidoviča. O teh posvetovanjih je bil izdan komunike, ki pravi, da se bo 5. februarja t L končalo leto dni, odkar je padla vlada dr. Milana Stojadinoviča in je prišla vlada Draglše Cvetk ovita, ki ji je bila poverjena misija, da izvrši priprave za demokratizacijo države in izvede sporazum s Hrvati. V teku leta dni ni bil izdan noben zakon, ki bi zagotovil svobodno javno življenje. Namesto demokratizacije je vlada JRZ in HSS uveljavila režim, ki de-kretira brez narodne skupščine zakone, dalekosežnega učinka za gospodarsko, finančno in javno življenje države. Izmed poslednjih je dovolj omeniti uredbo o in-terniranju političnih ljudi s prostimi odločitvami političnih obiastev. Demokratska stranka bi mogla, zavedajoč se resnega časa, ki ga preživlja država, razumeti najstrožje ukrepe v obrambi mira ln reda v državi pred razdornimi elementi v današnjih razmerah, vendar pa kot ukrepe v rokah neoporečno zakonite kTTv>racije.
O tem, kako je sedanji režim izvedel sporazum s HSS od 26. avgusta leta 1939, je demokratska stranka povedala sodbo dva dni po objavi sporazuma. Demokratska stranka Je ugotovila, da Je ta akt enostransko dejanje in da nima ničesar skupnega z narodnim sporazumom od mesca oktobra leta 1937., ki določa narodno vladavino in ureditev srbsko-hrvatskih odnosov v državi, preurejeni po volji večine Srbov, večine Hrvatov in večine Slovencev. V aktu od 26. avgusta leta 1939. ni od
vsega tega ničesar, razen enostranske določitve ozemlja in pristojnosti banovino Hrvatske ln razen režima, ki med narodom na srbski strani ne predstavlja nikogar.
V svoji resoluciji od 15. oktobra leta 1939. je demokratska stranka v izčrpni kritiki akta od 26. avgusta leta 1939. mogla presoditi tudi njegove posledice, ki jih Je napovedala že prve dni.
Režim Cvetkovič-dr. Maček prepušča vprašanja skupne državne preureditve usode srbskih pokrajin negotovi bodočnosti ter odločitvi z volilnimi kroglicami čeprav se ve, da je gotovo število teh kroglic pod vpHvom mnogostranskih razornih prizadevanj ter negotovosti in nemira po svetu.
Izvršni odbor demokratske stranke Js pod predsedstvom Ljube Davidovlča ugotovil poslabšanje vseh pogojev za vzpostavitev zdravega reda. Razpis volitev brea stvarnih pogojev za normalizacijo razmer v državi, brez uporabljivih političnih zakonov, brez predhodno Izvršenih svobodnih občinskih volitev, brez temeljitega ln na Stroko razčiščenega položaja med narodom, ne bi mogel prinesti zaželjenega uspeha.
Ker je ta narod tu® dane® brez vaaka-
ga vpliva na potek javnih poslov, mora priti dan, ko bo demokratska stranka povedala jasno svojo besedo. Naj bodo kakršnekoli volitve, ki Jih pripravlja režim JRZ ni demokratska stranka niti malo V negotovosti, kaj naj reče narodu. Pri teb volitvah je treba, da pokaže narod svojo voljo in da prevzame svojo usodo v lastna roke.
Kalifag o vojsil
„Prišle bodo še hude preizkušnje ln potrebne bodo še velike žrtve za dosego zmage"
Pariz, 20. Jan. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 277. vojno poročilo:
živahni spopadi izvidniških čet na nemškem ozemlju v okolici reke Blies. Neko nemško lovsko letalo je bilo včeraj sestreljeno in je padlo na francosko stran.
Pariz, 20. jan. j. (Havas). Na frontnem odseku v Alzaciji ln Loreni vlada še zmerom silen mraz in se spopadi med izvidnl-gkimi četami vrše skoro pod sličnimi okoliščinami, kakor na Finskem. Navzlic hudemu mrazu pa se je francoskim patruljam posrečilo severno od Bllesa prodreti precej globoko v teren med nemške pozicije Na povratku so te francoske izvidnice prišle v težek položaj ln so lahko spet dosegle francoske pozicije šele po ostrih bojih z nekaterimi številčno močnimi nemškimi četami.
Letalstva je bilo na obeh straneh včeraj zelo aktivno. V svojih poletih nad severno Slemčijo so se angleška letala ponovno za-
pletla v zračno bitko z nemškimi lovskimi letali. Nemška izvidniška letala so tekom včerajšnjega dneva preletela bojno črto ter prodrla tudi globlje T severno ln vzhodno Francijo. Francoska lovska letala so , jih v vseh primerih zasledovala. Prišlo Je do spopadov med nemškimi izvidni-škimi ln francoskimi lovskimi letali ln je bilo pri tem sestreljeno neko nemško letalo tipa Messerschmidt, ki je padlo za francoskimi linijami.
Francosko in nemško vojno poročilo
Berlin, 20. januarja. AA (DNB) Kakor pravi uradno poročilo vrhovnega poveljstva, je bila včeraj na zapadnem bojišču malenkostna artilerijska delavnost Ta de-j lavnost sovražne artllerlje je bila usmerje-1 na v glavnem na odsek pri Hamelsbergu.
Nemške baterije so se udejstvovale proti j sovražnim postojankam pri Apachu. Ka-
kor V mano, se Francoad izpraznfh vasi
na področju med Apachom in Diebenho-leifom (Kijouviiie). S francoske uradne strani pravijo, da bo U področja izpraznili iaradi tega, da se tamkajšnje posadke n« bi brez potreb« izpostavljale ognju nemških dalj nos tre inih topov. Ugotovljeno pa je, da Je do tega sklepa prišlo iz drugih razlogov.
Berlin, 20. Jan. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske j« davi izdalo naslednje vojno poročilo:
Med Mozelo in Palatlnatskim gozdom je neka nemška izvidniška četa v spopada s francoskim izvidniškim oddelkom ujela več francoskih vojakov.
Letala so bila na izvidniških poletih nad Veliko Britanijo in Francijo. Na področja ob meji je pri tem prišlo do letalskih spopadov, predvsem nad ozemljem za francosko fronto. Eno nemško letalo je bilo uničeno. Posamezna sovražna letala so t noči na 20. jannarja ponovno priletela preko nizozemskega ozemlja nad severozapad-no Nemčijo.
Pariz, 20. jan. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 278. vojno poročilo:
V zapadnih Vojrerfti je oddelek nemškega vojaštva napadel neko francosko postojanko, a napad se je popolnoma Izjalovil.
Pomirjen je v Belgiji
Bruselj, 20. januarja. AA. (DNB) Agencija Belga objavlja poročilo, ki ugotavlja, da so »e po nekaj nervoznih dneh duhovi v Belgiji popolnoma pormrili. Poročilo pravi, da bodo še naprej ostali v veljavi posebni previdnostni ukrepi, ki jih je določila vlada Belgijska vlada meni, da še niso po-jvjlnoma izginili razlogi, zaradi katerih so bili ti sklepi izdani. Kljub temo pa je zelo verjetno, da se bodo v kratkem spet začeli vojaški dopusti
Fotografiranje z angleških poletov
London, 20. jan. j. Reuter VčeraJSnJe večerne izdaje londonskih listov priobcujejo fotografske posnetke nemških oporišč v Syltdelistu na otoku Svitu, ki so jih posnela angleška izvidni-Tca letala. Priobčene fotografije so prve izined serije, ki jo nameravajo objaviti Angleži, da dokažejo uspeh svojih drznih izvidniških poletov na Nemčijo. Na že objavljenih fotografijah se izredno dobro vidijo vse podrobnosti nemških oporišč, kakor letalske lope, barake, garaže, žerjavi in tudi več strojev za polaganje min. Neka druga objavljena fotografija prikazuje letališče pri mestu Haagenu. oddaljeno 10 milj severno od Hanovra. Na letališču se razločno vidi 30 bombnikov. Tretja fotografija nudi celoten pogled na nemško pomorsko bazo VVilhelmshaven in se na posnetku razločno vidi nov, vhod v pristanišče in oprema s plavajočimi doki. Na četrti fotografiji je videti pristanišči Harburg in Osnabriick v provinci Hanover pravtako tudi Miinster v VVestfaliji.
Nadaljnje žrtve
pomorske v©pe
London, 20. Jan. a (Reuter). V Severnem morju se je potopil 900-tonski angleški parnik »Miland«, ki Je trčil ob neko drugo ladjo. Vsa posadka je bila danes prepeljana v neko angleško pristanišče.
Norveška radijska postaja Aalesund Je ujela klice na pomoč z 2000-tonskega estonskega parnlka »Nortea«, ki Je Javil, da se potaplja v bližini holandske obale. Posadka se Je umaknila r rešilne čolne.
Kodanj, 20. januarja AA. (Havas) Po zatrjevanju lista »National Tidende« je veliko dansko ladjo »Danemark«, ki se je potopila blizu škotske obale, torpedlrala neka nemška podmornica. Posadka Je bila rešena
London, 20. Januarja AA. (Havas). Pol-uradno demantirajo vesti tujih radijskih postaj, da je bila kanadska ladja »Duchess of York« težko poškodovana ln da so jo morali odvesti v neko ladjedelnico. Ladja je popolnoma nepoškodovana ln je zasidrana v nekem angleškem pristanišču. Kakoi znano, izpodriva ladja 20.000 ton vode.
Nemška vojna ladja
na južnem Atlantiku
Montevideo, 20. jan. a. (Reuter). Kakor poročajo Je pričela sedaj spet neka nemška ladja napadati zavezniške trgovinske ladje na Južnem Atlantskem oceanu. Gre za pomožno vojno ladjo »Altinark«, ki je služIla tudi kot pomožna ladja oklopnicl »Admiral Graf Spee«. Oborožena Je s 6 topovi po S palce in s protiletalskimi topovi ter razvija hitrost po 25 milj na uro. Navadno plove pod zastavami nevtralnih držav ln pod napačnim imenom.
Ogromna katastrofa v vsem!rju
Erfurt, 9. januarja. AA. (DNB) Na osnovi zapažanj observatorija v Hamburgu in Sonncburgu je ugotovljeno, da se je dogodila v vsemirju katastrofa ogromnega obsega. Eksplodiralo je sonce ▼ rimski cesti. To sonce, ki je bilo enako veliko kakor naše, je eksplodiralo zaradi razpadanja atomov iz katerih je sestojalo. Zarad; ogromne energije, ki se je razvila zaradi eksplozije je zunanja plast odletela v vsemirje s hitrostjo več milijonov kilometrov na uro v obliki vala na vse strani
Bolgariji groze poplave
Carigrad, 20. jan. AA. (Havas). Bolgariji groze velike poplave. Reki Marica, Tundža in Ergen stalno naraščajo zaradi naglega topljenja snega ki nepretrganega deževja. Marica se je dvignila za 4 m nad normalo. Poplavljena so mnoga polja. Prebivalstvo se z vso naglico seli iz krajev bliau reke. Ce bo deževje trajalo še nar prej ki če se bo sneg tako nagio topil, Obstoji bojazen, da bo poplava povzročila veliko škoda
Nadaljnja omejitev Železniškega prometa v Nemčiji
Berlin, 20. jan. AA. (DNB). Zaradi hudega mraza in vremenskih razmer so nemške državne železnice delno omejile promet potniških vlakov, da U boljše funkcioniral promet tovornih vlakov. Pri teh omejitvah so izvesti vojaški vlaki vpeljani zaradi vojakov, ki odhajajo na' dopust ali pa se z dopusta vračajo. Prav tako te omejitve ne veljajo za lokalne vlake s katerimi stalno potujejo delavci in dru£i uslužbenci na svoje deta.
London, 20. Jan. s. (Reuter) Na velikem javnem zborovanju v Leedsu je danes popoldne govoril pred svojimi volilci angleški zunanji minister lord Hallfax. Govor so prenašale vse angleške radijske postaje. Ko se je zahvalil za pozdravne besede mestnega župana je lord Halifax poudaril, da ne govori na običajnem strankarskem zborovanju, temveč na enem Izmed onih na katerem so zastopane vse stranke ln, ki so določena, da dajejo članom vlade priliko, da Be posvetujejo z možmi ln ženami vseh strank o vprašanjih, ki so v mislih vseh, ter da z njimi v gotovem smislu razdele svojo zelo težko odgovornost
Nimam Iluzij o sedanji vojni, Je nadaljeval lord Hallfax. Zavedam se, za kako velike stvari gre: za svobodo in neodvisnost naše države, kakor tudi za obstoj vseh svobodnih držav v Evropi. Tudi ne podcenjujem moči našega sovražnika ali težavnosti borbe, v katero smo zapleteni. Zavedati se moramo, da bo zahtevalo vso našo energijo in vso odločnost s katero razpolagamo, če hočemo zmagati v tej vojni.
Neposredni vzrok vojne Je bil nemški napad na Poljsko, ki je zahieval, da izvršimo obveznosti, ki smo jih prevzeli. Toda ne samo Poljska, temveč vsa slika nemške politike je zahtevala, da prevzamemo te obveznosti in da jih s polnim soglasjem izvršimo, ko je čas za to prišel. Slišal sem predloge, da bi bili lahko ostali ob strani in pustili Nemčiji možnost ekspanzije na vzhodu in jugovzhodu Evrope: na ta način da bi bil lahko dosežen sporazum z Nemčijo, tako da ne bi ogražala življenjskih interesov Anglije in Francije. Vedno sme bili pripravljeni priznati posebne interese, ki jih je Nemčija imela v teh delih Evrope. In ki izvirajo iz geografskih in ekonomskih razlogov. Toda ko je postal jasen namen Nemčije da izvede dominacijo nad nenemškimi narodi, je bilo očitno, da
! pomeni to ogromen Izzov zgodovinskem«
razvoju. Nobeno nemško zagotovilo na more tega dejstva prikriti.
Vojna se doslej ni razvijala tako kakor 1 sc mnogi pričakovali. Mnogi zato pravijo, da smo podvzeli mnogo akcij, mnogo omejitev, ki so se Izkazale na podlagi izkušenj kot popolnoma nepotrebne. Zakaj vsi pridržki in vse težave, zakaj evakuacija zatemnitev, racioniranje živil, itd? Vse to so j za enkrat samo varnostne mere. Toda nih-i Če ne bi mogel pred vojno reči, da ne bodo ; potrebne po začetku vojne, ln nihče ne : more danes reči. da ne bodo morda po-j trebne jutri. Edini nemški izgled dobiti vojno bi bil, dobiti vojno hitro, udariti na ; kopnem in v zraku. Nemčiji je bila za tako j vojno dana prednost velikih priprav pred ; vojno, kakor tudi dejstvo, da se ne ustraši ! nobenih sredstev v vojni. Pa vendar so Nemci oklevali, da bi Izvršili udar na kopnem ali v zraku, ker so se zavedali, da bi j na udarec mi udarili nazaj.
Anglija gleda v bodočnost mirno ob strani svoje zaveznice Francije. S to je zaključila gospodarske ln finančne sporazume, ki ! so brez primere. Tvorili bodo važen faktor ne samo r sodelovanju med obema državama. temveč morda tudi osnovo, ki bo po vojni pomagala pri obnovi sveta. ! Nevarno pa bi bilo vendarle pod cen Je-1 vati organizirano silo sovražnika. Prlča-' kovati moremo še velikih preizkušenj. Ne moremo pa prezreti dejstra, da so faktorji, ki morajo končno v vojni odločiti, na naši strani. Naš vojni cilj je dobiti vojno. Naši mirovni cilji so bili od ministrskega predsednika. Chamberlalna Jasno označeni: vzpostaviti svobodo malih narodov ln storiti vse, da zaslguramo Evropo pred vsakršnim novim napadom.
Hallfa* Je končal s pozivom, naj se val združijo k skupnemu naporu ln naj vsak državljan moško prevzame nase svoj del žrtev.
Zakaj se p Moskva ollošila za zvezo z
Zanimiva italijanska sodba — Zaradi nesposobnosti rdeče armade Moskva ni mogla riskirati spopada
z Nemčijo
Rim, 20. januarja A A. (Štefani) Organ zunanjega ministrstva »Relazione Interua-zionall« objavlja članek o Rusiji in o demokracijah. Najprej poudarja, da se Je pripovedka o nedopovedljivi sili boljševlške vojske razblinila na Finskem, nato pa med številnimi napakami demokracij navaja napako, da so demokracije precenjevale vojaško silo Sovjetske Rusije. Navdušeno verovanje demokracij v rdečo armado ni v Italiji našlo nikoli odmeva List spominja pri tej priliki na članek, ki ga Je Mus-sollnl objavil v »Popolu d' Italia« leta 1937. po krvavih čiščenjih v rdeči armadi, katero je izvršil Stalin. Ta članek je trdil, da sovjetska vojska ne predstavlja sile, ki bi sploh kdaj mogla podvzeti vojaško akcijo. Danes govore demokratski šefi poniževalno o sovjetski vojski in prav tako govore tudi o zvezi, ki jo je Moskva sklenila z Berlinom. Toda glede stika ln zvez z boljševizmom pa se pojavlja jasna razlika ▼ pojmovanju fašizma ali demokracije. Fašizem je bil zmerom sovražnik komunizma. Celo te dni je borba proti boljševizmu potrjena kot ena izmed temeljnih točk fašistične politike. Toda demokracije so imele vedno prisrčno prijateljstvo s boljševizmom. Dejansko so dogodki, ki so se preteklo jesen odigrali, sami obsodili strašne grehe, ki so jih demokracije zagrešile. Po drugi strani pa nam dogodki na Finskem omogočajo, da dobro pogledamo ln uvidimo razloge, zaradi katerih si je Moskva veliko bolj želela zvezo c Nemčijo, kakor pa zvezo s Francijo in Anglijo ln zakaj sovjetski politiki niso bili naklonjeni temu, da bi odobrili dejansko stanje Ver-saillesa Tudi so bili popolnoma prepričani, da se rdeča armada ne bi mogla uspešno boriti proti Nemčiji. Zaradi tega se Moskva al odločila za morebitno vojno proti Nemčiji, v katero sta jo demokracij! silili, temveč se je odločila sa manjši rlziko, namreč na ekspanzije »tam daleč«. To je Sovjetska Rusija mogla storiti pod okriljem zveze z Nemčijo. List končuje, da dejansko demokracije, kadar goyore s Od-
vratni nemSko-sovJetsM zvezi, ne obsojajo boljševizma, temveč okolnost, da je K_re-melj lzonu zvezo s Nemčijo. Demokraciji prav tako ne prekinjata odnosov s Moskvo, ker »e še nadejata v spremembo moskovskega stališča Fašizem Ima torej pravico. da ponovno potrdi, da Je ne samo proti boljševizmu, temveč tudi proti demokracijam.
Zaradi snega
oviran promet
Beograd, 20. Jan. p Sneg, ki je zapadel
v mnogih pokrajinah države, je povzročil ponovno prometne teikoče. V mnogih krajih države, zlasti v Bosni sa promet razvija le z največjimi ovirami. Ponekod so vlaki obtičali r snegu ter čistijo sedaj proge z vsemi razpoložljivimi močmi. Tudi v Južnih krajih je telezniškl promet močno oviran, dočim je avtobusni popolnoma prekinjen. Dunav in Sava a ta povsem zamrznili Mraz je še vedno zek> hud.
Šolsko leto ne bo
predčasno zaključeno
20. Jan. o. Poslednje dni so se T Zagrebu razširili glasovi, da bodo letos zaprli zagrebške šole že 1. aprila Na me-rodajnih mestih to odločno demantirajo in nravi jo, da ni nobenega razloga za predčasno zatvoritev šol in da se bo šolsko lete končalo normalno v juniju.
Prenagljen sklep
zopet preklican
Zagreb, 20. jan. o. Na včerajšnji Konferenci hrvatskih gospodarskih zbornic ja bilo polog drugega sklenjeno, da se razveljavi prejšnji Oklep hrvatskih gospodarskih zbornic, da ne bodo sodelovale na dr« žerafe ko&fersBfiftb gp^htškSb
Naši kraji in ljudje
Načelnik glavnega
generalnega štaba
General Petar Koslč. dosedanji komandant Beograda
.□□□□□UUUUUIJO^^
Dobri Ljubljani!
Plemeniti poziv, ki je z njim Nj. kr. Vis kneginja Olga kot pokrovi te' jica osrednje ga odbora za zimsko pomoč povabila vsa jugoslovanska mesta k zbiranju prispevko\ za reveže, je naravno tudi v Ljubljani globoko segel v srca
Takoj so bila poživi jena vsa prizadeva nja in pomnožena vsa dela za olajšan jt. te gob hude zime mestnim revežem in z V30 požrtvovalno pripravi jenost jo so se združi li zastopniki stanov z mestnim županstvom, da Ljubljana s sodelovanjem vseh slojev vpet izkaže svojo veliko dobroto in usmiljenje vsem. ki so pozimi v stiski in potrebi Predstavniki pridobitnih sianov v našem mestu so soglasni, da je zimska pomoč za deva časti in srca — in vsi krogi našega mesta so edini, da je zimska pomoč tudi dolžnost, ki ne pozna in ne dovoljuje iz jem.
Podpisani častni in delovni odbor za zim sko pomoč v našem mestu naznanja vsemu prebivalstvu svoj soglasni sklep.
Čast ljubljanskega mtsta nam veleva tak odgovor h!j kr Vis kneginji Olgi, da bo na srčno kulturo glavnega mesta Slovenije ponosna vsa kraljevina Jugoslavija
Delanja za revne naj govore — srca naj te od pro in od pro naj se roke!
Dokazi Vaše dobrote naj bodo primerni veliki potrebi, saj mestna občina sama ne more zmagati vseh nalog, ker mora skrbeti za svoje in tudi za reveže iz drugih občin, ki iščejo zaslužka v glavnem mestu
Darila za zimsko pomoč sprejema Mestna hranilnica ljubljanska, upravlja in njih uporabo pa nadzoruje podpisani odbor Ljubljana, dne 20. januarja 1940. Zupan mesta Ljubljane:
dr. Juro Adlešič L r.
Komandant mesta:
div gen Dragpslav P. Stefanovič l. r. Škof ljubljanski:
dr Ciregorij Rožman l. r.
Društvo bančnih zavodov:
dr Ivan Slokar l r. predsednik. Zveza industrijcev:
Franc Heinrihar l. r.. podpredsednik Krajevna zveza zavarovalnic v Sloveniji:
dr Josip Dermustia 1. r., podpredsednik Združenje trgovcev:
Viktor Meden l r., predsednik Odvetniška zbornica.
dr Janko Žirovnik l r., predsednik Zdravniška zbornica:
dr Valentin Meršol l. r., predsednik Inženjerska zbornica:
ing Milko Pirkmajer l r., predsednik Poverjeništvo Dentist-tehnične zbornice:
Henrik Frankelj l. r., predsednik Društvo industrijcev in veletrgovcev:
Stane Vidmar l. r., predsednik Lekarnarska zbornica.
m phar Milivoj Leustek l. r. predsednik Delavska zbornica:
Viktor Kozamernik l. r. predsednik. Prvo društvo hišnih posestnikov:
Ivan Frehh l. r, predsednik. Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane:
dr. Tomaž Klmar l r^ predsednik.
Spominu Poldke Valantove
Jesenice, 20. januarja Poldki Valantovi, raznašalki »Jutra* in »Slovenskega naroda« na Jesenicah, ki jo je na poti v službo pritisnil težak tovorni avto ob zid, da je nato v ljubljanski bolnišnici podlegla poškodbam, so bili dnevi le kratko odmerjeni. Rojena je bila 14. novem-

bra 1920 na Jesenicah Bila je najmlajša hčerka tovarniškega tesarja, ki pa je umrl pred /6 leti, ko je bila Poldka stara šele tri leta Mati se je nato z borno pokojnino celih 120 din na mesec sama ubijala z otroki skozi življenje, dokler jih ni — razen Micke in Poldke — spravila do samostojnega življenja
Poldkina mati Marjeta, ki je stara 63 let, stanuje v predmestju Jesenic, Podmeža ki jo. v podstrešnem stanovanju s kuhinjo in sobico Da bi ne bila svoji materi na sta ra leta v breme, si je Poldka pred letom sama začela služiti kruh kot raznašalka »Slovenskega naroda« in nato tudi »Jutra* Pridno je štedila dinarčke, ker je nameravala t poštenim ženinom kmalu po veliki noči ttopiti pred oltar. Toda zla usoda je obrni-
la drugače. Namesto zalega ženina Ji je pri-ila naproti smrt, ki je pokosila to lepo in zdravo cvetko v njenem polnem razcvetu.
Pogreb nesrečne mladenke je bil v ponedeljek popoldne od stanovanja njene sestre Ivanke na jeseniško farno pokopališče Na zadnji poti jo je spremljala nepregledna vrsta sosedov, prijateljev in znancev V zelo častnem številu so se pogreba udeležili tudi delavci in naročniki »Jutra« in »Slovenskega naroda«, ki bodo zlatolaso mladenko ohranili v najlepšem spominu. Naj ji bo domača žemljica lahka!
Anton Kukovec f
Središče, 20. februarja
V	petek 20. t. m. smo položili na sredi-škem pokopališču v prerani grob moža in prijatelja, ki je bil ne le zaradi strokovnega znanja, temveč tudi zaradi poštenega enačaja priljubljen daleč naokoli.
Ko je bilo pokojnemu Antonu Kukovcu dobrih 16 let, si je po prestani učni dobi v tujini Iskal kruha, ki mu ga takratni dobi domovina ni mogla nuditi. Okrepčan z duševnimi dobrinami, se je vrnil v domači kraj, da v njem samostojno nadaljuje svoj poklic.
V	težkih prilikah one dobe je naš dra-
pokojnik, videč, da peša rokodelstvo zaradi konkurence strojnega dela ln sledeč svojemu prirojenemu nagnjenju po meha nični naobrazbi zapustil svoj stolček, z namenom, da tudi on posveti svoje moči napredujoči službi strojev. Z neumorno pridnostjo samouka, z železno voljo in ljubeznijo do poklica je z odličnim uspehom dovršil strojniške izpite ter v svojem dolgoletnem udeistvovan-iu zvesto in vestno vršil svoje odgovorno delo.
Slehernemu, bilo to kmet aH obrtnik, lovec ali kolesar je bil pomočnik ln svetovalec. Blagi pokojnik je bil ves čas svojega življenja vedno in ob vsaki priliki zaveden Jugoslovan in navdušen nacionalist Nikdar ni omahoval, če je Imel pokazati svoje prepričanje v polni veri ln trdni zavesti, da je prav bilo to. kar je storil po svojem prepričanju in poštenosti. Naš prijatelj Kukovec ni zapustil zemeljskih dobrin, zato pa zapušča svoje pošteno Ime svoj čestitl obrtniški sloves in svoje vzor no nacionalno delovanje. Dobremu prijatelju. častivrednemu Jugoslovanu naj bo 'ahka domača zemlja, ki jo je tako ?dnbo-ko ljubil.	T. Z.
V	spomin Pavlu Novaku
V	petek te preminil po daljši mučni bolez ni v najlepših letih star komaj 30 let. znani gostilničar in posestnik g. Pavel Novak, lastnik gostilne in ostajališča za vozove z -ležele pri »Koruzniku« na Cesti 29. oktobra.
Nihče ne b! prisodil pokojnikovi močni naravi, da nas bo Pavle tako kmalu zapustil Toda zavratna bolezen se kljub na-skrbneiši negi in pomoči soproge Nežike in več zdravnikov, ni dala več odgnati Cesar nismo še tako zgodaj pričakovali, se je zgodilo. V petpk kmalu po kosilu je za-tisnil svoje trudne oči.
S pokojnikom odhaja od nas v večnost blaga duša in dobrosrčni prijatelj, vseskozi odločen naprednjak, kakor tudi član in podpornik mnogih društev. Bil je zaveden član Sokola II in svoječasno, ko je bil bolj pri zdravju, tudi član sokolskega jezdnega odseka Sokola, član Gospodarskega lr Izobraževalnega društva za dvorski okraj Društva jugoslovenskih obrtnikov, razumljivo pa tudi zaveden član svojega stanovskega Združenja gostilničarjev.
Dragi Pavle, ko odhajaš v večnost, se te hvaležno snominiamo za vse. kar si storil v življenju dobrega za svojo okolico Počivaj mirno na nokonaMšču pri Sv Križu ob strani svojih roditeljev, kamor te bomo snremili danes ob 16 izpred tvoje hiše, katero prerano zapuščaš. Tvoji soprogi Nežiki naše iskreno sožalje!
Kraitill^nje v smučarski šoli na Krvavcu
Ljubljana 20 januarje Kakor v vsakem športu tako ie potreb no tudi v smučarskem športu polagati največ važnosti na opremo: od popolnost: smučarske opreme zavisi tehnično znanje v tako veliki meri. da bi odličen smučar ki je navajen popolne opreme in ki bi to svojo opremo nenadoma zamenial ? neizkušenim slabo opremlienim začetnikom
ne smučal dosti bolje od njega, preje bi bil, še nesigurnejši. Zakaj? Ker je v svoj: opremi navajen lahkoti, s katero izvaja vse smučarske like in če hoče z isto lahkoto in komodnostjo izvajati like tudi v slabi smučarski opremi, ne pride nikamor in je mogoče še slabši od začetnika V čem pa obstoji tajnost smučarske opreme? Predvsem v smučeh, v stremenih in v čevljih!
Smuči naj bodo dolge toliko, da konice lahko dosežemo s konci prstov, za začetnike naj bodo od te mere za kak dem manjše, za dobre smučarje pa tudi še kak dem daljše. Z manjšimi smučmi se bomo lažje naučili like in ko jih bomo že popolnoma obvladali, si lahko privoščimo daljše smuči, s katerimi bomo dosegli večjo brzino in tudi ne bomo občutili protisunkov v neenakem valovitem terenu, ampak bomo lepo gladko splavali preko njega. Širina za alpske smuči je najboljša 9.4, v sredi pod stopalom 7.4, zadnji konci 8.7. Cim večji je lok bočnih ploskev, tem lažje izvajamo like in spreminjamo smer, zato izbirajmo smuči, pri katerih bo razlika med širino konice in sredine vsaj 2 cm. Te mere veljajo seveda predvsem za alpsko smučanje.
Najvažnejši del opreme pa so stremena in ravno ona so doživela zadnja leta največ izprememb in izboljškov. Skušal bom opisati tista stremena, ki so jih zadnja leta izoblikovali naši smučarji, kakor Janša. Praček. Znidar, He m in drugi in ki so najboljša za smučanje v našem pretežno planinskem svetu. Ta stremena prekašajo celo slavna Kandahar. samo da niso tako trda, obenem so pa še čisto enostavna Pri obeh stremenih imamo diagonalni poteg pri katerem je noga čvrsto zraščena s smučko, kajti ta poteg ne vleče samo čevlja v okovju, ampak tišči tudi podplat na smučko, tako da se peta čim manj vzdihuje. To je važno pri vrtenju smučke pri vseh likih, zlasti kristijanijah, kajti čim bolj nagnemo koleno naprej in zgornji trup, že avtomatično potom diagonalnega potega razbremenimo zadnje konce smučk, ki tako razbremenjene potem z lahkoto vrtimo okoli, vrtilne točke pri konicah, kakor ie to slučaj pri smuku Pri horicon-'alnem potegu, ki je pri nas najobičajnejši s stremeni Seidl te razbremenitve in lahkote pri vrtenju še zdaleč ne dosežemo Slaba stran Kandahar stremena ie v tem da ušesa, ki so z vijak-' pritrjena na stranskih ploskvah za stremeni in pod katerimi poteka neelastična jeklena žica. štrle pre-
Smučarji! SMUK!
ULTRA-OLJE-NTVEA ULTRA-KREMA-NJVEA
Vam uspešno varujeta kožo pred zimskimi vetrovi ter pred opeklinami sonca tn mraza.
cej proč, skoraj za 1 cm od deske in ovirajo pri prečkanju kakih ledenih hudih strmin, ali pa če zaidemo v stare zale-denele smučine, po vrhu tega pa jeklena žica rada peči. ne glede na to, da ji manjka tiste prožnosti kot jo imajo usnjati jermeni, ki so za varnost noge mnogo boljši kot pa trda jeklena žica. Vse te pomanjkljivosti pa odpadejo pri stremenih, ki so jih sestavili naši smučarji na krasen in enostaven način: 2 do 4 cm za okovjem tu dali izvrtati luknjo (Hutfeld streme Je imelo luknjo pod okovjem) skozi katero so potegnili usnjen jermen, ki so ga zvezali s peresno pr.pono »Bildstein« s katero so zategnili streme na peto Jermen mora biti enojen in ne ovit z žico. ker samo tako se pri izhodu iz luknje uleže lepo na smučko in te ničesar ne ovira. Pri slabo oblikovani peti. pr.pona rada zdrsne i nje in zato imamo še en jermen preko narta. ki to preprečuje, kdor si ne more nabaviti peresne pripone »Bildstein«. ki 1e najide-alnejša, naj obdrži navadno pripono od stremna Seidl. samo da dš luknjo Izvrtati tik za okvirjem, zaradi varnosti noge Drugače pa se glede mesta, kjer damo izvrtati luknjo, držimo tega pravila: čim boljši Je smučar, naj bo to mesto čim dalje za okovjem. 4 do 5 cm. čim slabši smučar, tem bližje okovju, pri začetnikih pa mogoče še tik pod okovjem Smučka zaradi te luknje ne izgubi prav nič na svoji odpornosti in se bo povsod prei zlomila kakor tu Jermenček ki sa potegnemo skozi luknjo. naj bo par mm debeli krom. ki traia celo sezono ali povprečno 30 dni če vsak dan smučamo Ker 1e čisto poceni (2 do 4 din) se torei izogibaimo šivanju dvojnih jermen ali ovijanju z žico ker bi to mnogo več škodovalo nego koristilo.
Skrčeno delo steklarske industrije
Veliko pomanjkanje steklenih črepinj
Hrastnik. 20 januarja Naši steklarji so že vajeni, da se pozimi manj dela ko poleti Prikladnejše bi bilo žanje. če bi se rajši poleti v veliki vročini praznovalo, a pozimi več delalo Naši steklarji delajo letos od novega leta dalje le po 7 do 8 šihtov namesto 12 v štirinajstih dneh Vzrok temu so nezadostna naročila Trgovci s steklom zaradi ob čajnih inventur okrog novega leta ne naročuieio novega blaga. Ko bo dobila steklarna zadosti naročil, bo obrat spet ves v delu in steklarji bodo spet stoodstotno zaposleni, če ne pridejo druge zapreke vmes
Letos se namreč opaža že zdaj nova motnja pri izdelovanju stekla namreč pomanjkanje črepinj (glažovne) Kakor ie inano se izdeluje steklo v glavnem iz kre-menjakovega peska, sode in apnenca Ako se uporabljajo samo navedene sirovine za izdelovanje stekla, se steklen: izdelki zelo podražijo. Zato se vzame že od nekdaj pri fabrikaciji stekla le polovica omenjenih sirovin. druga polovica pa črep ni. to se oravi razbitega stekla Same sirovine se mnogo počasneje tope kakor mešanica si-
rovin in črepinj. in produkcija stekla gre počasneje izpod rok kar lo podražuie.
Zakaj pa črepinj naenkrat manjka? Cre-pinje dobiva naša steklarna le iz Nemčije Ker pa primanjkuje v Nemčiji zaradi njenega vojnega stanja železniških vagonov, zato se ne uvaža za naše steklarsko industrijo zadostna množina črepinj Marsikdo se bo vpraševal, zakaj se v naši držav: ne dobe črepinje Zato ne ker se nihče v Jugoslaviji ne briga za zbiranje črepinj. kar je z gospodarskega stališča zelo napačno Kakor že imamo v v.eeh kraiih vsaj v Sloveniji zbiralce staren* železa starih cunj m drugih starih reči. bi morali imeti tudi zbiralce razbitega stekla
Steklarna ie doslei plačevala kilogram črepinj po 50 par povprg/ Ker so se pa v zadnjem času vse sirv podražile in ker se potrebuje sedaj več tega materiala bo steklarna v bodoče bolje plačevala staro steklo Treba bi bilo organizirati zb ra-nje črepinj v večjih kraiih in mestih naše domov:ne Mars-'k^teri brezposelnik bi si s tem nekaj zaslužil.
MadžsrskTh vlakov ni bilo
Se zmerom zamude nemških vlakov, ki so pa manjše
Maribor 20 januarja V današnji številki smo poročali o velikih zamudah vlakov iz Nemčije Včeraj s< bile te zamude celo triurne Včerajšnji popoldanski brzi vlak. ki odhaja iz Maribora ob 13 40 ie odpeljal šele ob 16 10 Brz' vlak iz Ljubljane ie prispel v Maribor / ?9minutno zamudo Današnji dopoldansk nemški potniški vlak ie imel 85 nrvnut za mude Pač oa ni bilo včerai madžarskih vlakov Snežni zameti na M3d7a-skem so
bili toliki, da je bil včeraj popolnoma
»stavljen železniški promet z Madžarsko preko Ptuja
Naletavanje snega je pojenjalo DanaS-ija jutrnja minimalna temperatura ie bila 16 Višina snega ie v smislu opažani tedenske meteorološke postaje 26 cm Omenjena postaja napoveduje za jutri za mariborski okoliš oblačno in mrzlo vreme. V planinskih krajih bo verjetno snežilo.
Josip Nabrok:
Hudičev učenec
Ko sem stopil v svetlo in prostorno sobo našega najmlajšega karitativnega dru štva PRT (Podaj roko trpinu) je ves vzhi čen vzkliknil dobričina predsedniki »Kako lepo ste mi prinesli v mlin' Ravnokar »em mislil na vas.« Zamahnil je z desnico kakor sejalec proti mehko b'az;menemu naslanjaču. »No-in?« sem vprašujoče uprl vanj oči.
»Dobili smo zaupno poročilo o velikem malopridnežu, komaj šestnajst let starem mladiču, ki je tako izprijen, da — človek skoraj ne more verjeti — pretepa svojo staro, sivolaso mater Uboga reva kar srce se mi stisne, ako pomislim nanjo Prosim, pobrigajte se za ta nezaslišani primer, če ie mogoče, že danes Prepričan sem. da boste a svoio izredno spretnostjo m z obilnim pedagoškim znanjem spravili tega hudičevega učenca na pot spoznanja, kesa in poboljša-nja, da boste — tako rekoč iz hudičevega — božjega učenca napravili«
Premehko srce imam — to je že od mladih nog moja napaka in nesreča: kakor lešnik debeli solzi sta mi pripolzeli na bledo lice.
Strmel je gospod Medvedek, strmel in sočutno vprašal: »Zakaj plakate, gospod Nabrok?«
»Kaj bi ne plakal,« sem zaihtel »Prvič v življenju čujem take velike in lepe besede. Izredna spretnost in obilno pedagoško znanje! Oh. zakaj ni sovražna usoda vas. blagi gospod, postavila mem za predstojni ka' Pod vašim veščim vodstvom služiti — to bi bila divota!«
Kdo bi se čudil, da je ta moja prisrčna izjava tudi dobričini predsedniku orosila oči? Z nemim pokVvnom. da bi ne prekinil 1 svečane tišine, sem pritisnil na kljuko in
in nfegsva mzii
naravnost nameril korake proti stanovanju »hudičevega učenca.«
»Kaj bi pa radi?« me je osorno nahrulila že precej osivela debe'uška Njen pogled je bil pog'ed kače klopotače
»Prišel sem zaradi va ega s-na Na;e naj mlajše dobrodelno društvo PRT |e zvedelo, da —«
A,.

«Da me sin pretepa jelite?« mi je pretrgala nit skrbno pripravljenih in logično na nizanih besed za uvod m pojasnilo mojega obiska.
»Da me sin pretepa.« ie ponovila s pov-«iignjenim piskajočim glasom
»Čudno, da vas boli ako mene tepe sin' Mene ne boli. Fant ie greha sad in zato rm> ia pokora, ki nobenega prav nič ne briga Mar se boste vi izveličab z njo?«
»Pomirite se, pdobra gospa,« sem v zadregi za jecljal.
Hrvatski eiitni ples v Ljubljani
Hrvatsko kulturno društvo »Napredak« bo imelo dne 1 februarja v Zvezdi prireditev, na kateri bodo v prvem delu nastopili člani »Dečjega carstva« pod vodstvom g. Tita Strozzija in g. prof Sirola iz Zagreba. »Dečje carstvo* je bilo deležno velikega priznanja v Zagrebu in v ostalih mestih Jugoslavije, kakor tudi v Italiji, ter je bilo povabljeno celo na nai dvor. Prva-
* -1»m.j	<-w»m

»Nisem gospa — in tudi dobra nisem,« mi je zabrusila »Recite mi kar: gospodinja Mica.«
»Dobro! Torej gospodinja Mica. verujte mi, da priha;am z na'boljšimi, najčistejšimi nameni Vplivati sem nameraval na va-šepa sina . . posvaril bi ga rad ... opozoril na četrto božjo zapoved ... spravil na pot spoznanja kesa in pobotanja ... Kako pa kaj njegova izobrazba' Ali študira?«
»Vrarta študira' Mar se izplača študirati dma*nji dan ko imamo sršene za profesorje?«
»TiVn oa nikar, gospodinja M'ca!«
»Sršeni so recite, kar hočete Mojega Ma-tevžka so že zadosti opikab! Nobenega ve-seMa nobene prijaznosti ni več po šolah... gimnazija ie postala mrtvi dom.«
»Rodimo pravični' Menite da bodo go-snrviie «ri tei draginji tarantelo plesali, ko jim p'ača komai za stanu primerno stanovanje zadostni?9 K'e je prehrana, ob'e£a in vse dru^o? Priem pa še prenano'nieni razredi, vedno večje število hudičevih učencev —«
»Sami so krivi. Zakaj si pa ne pomagajo? O. iaz bi morala b'ti profesorica. Za vsak cvek bi teria1* kovača, od od'ičnjakov pa ko'me za božič in krofe za predpust.«
»Torei va? s;n ne obiskuje reč Sole?« sem vnra?a'. da bi razgovor o ljudeh, ki jih sovi~i?;io bogovi, razvil v tisto smer. kjer ie bi' začrtan nam»*n moiena prihoda.
»S čim se pa peča sedaj vaš fant, kaj de'a9«
»Kar sami ga vr>ra*aite. če ste *e taVo radovedni 0«r.Tariam va« na. da hodite nre-vidni in skriino jvetehta ite «'ehemo besedo nrrd<»n io !r«ovnr'te. raka? mo j *<n imi *e le o«cmnfli«t let. ie na kakor gori'a hnd in	saj veste, kakšne zverine so bok-
»Boksači?« sem te začudil. »Torej > pre-
Darlja Gastelgerjeva
kinja zbora je mala Darinka Gasteigerjeva, ki je t svojim plesom in petjem opozorila nase ie berlinske filmske kroge Tisti, ki prireditve ne bi utegnili posetiti in zlasti še otroci bodo imeli priliko, da si »Dečje carstvo* ogledajo na dopoldanski matineji v ljubljanski operi na svečnico, 2. februarja, ko bo nastopil celotni zbor
Na prireditvi bo imel svoj kotiček znani mojster fotograf g Pogačnik mimo tega pa bodo na razpolago moči damskega salona g. Štefana Kralia Žirija, izbrana iz občinstva, bo izvolila tri najlepše dame ter jih nagradila razen drugega s loto-portretom velikega formata, med neizvoljene dame pa bo razdellenih okrog 100 daril v obliki raznih kozmetičnih pomagal iz drogerije »Danice« Sfiligoj Prireditev »Napredka« bo imela — kakor običajno — tudi letos narodni značaj ter bo zato hkrati revija vseh slovanskih narodnih noš.
Vabila bodo razposlana te dni Kdor va-bila ne bi prejel, naj ga izvoli reklamirati pri predsedniku društva, g Harazimu, telefon 39—51 ali v društvenih prostorih, Kolodvorska ulica 18 od 18. do 19 ure.
»Gospodična. aT; bi vi zavpili in poklicali svojo mater, če bi vas jaz zdajle poljubil?«
»čemu naj bi Jo kl!ea3a? Vendar ne mislite poljubiti tudi nje?«
♦
»Natakar!« vpije gost pri mizi. »Kakšno juho pa ste mi prinesli? Doslej sem našel v nji tri muhe, eno dlako in kos gumba!«
»Takoj vam postrežem gospod.« se odreže natakar, »že hitiirn po sito, da bost« juho lahko precedili...«
— Bodoče matere morajo oaziti. da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne Franz-Jo-sefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Ogfl r*g Š DI S0474-52-
tepanjem si bo služil kruh?«
»Zakaj ne? Saj ni tako slab ta kruh! Kar vesela sem, da zna udariti... Sploh se pa še ni popolnoma odločil. Pravi, da bi kot gangster več zaslužil.«
Ledena zona mi je pretresla telo.
»Za pet ran božjih, veste, kaj bo zaslužil? Vrv na vrat ali pa kroglo v trebuhlc
»Mogoče. To je že res: nziko dela je pri tem poklicu precejšen! Toda ljubi gospod, kje ga pa ni? Pri polaganju min in mink — kakor sploh pri delih na fronti — je 5e večji riziko dela. Ne smemo biti zajčki. V splošnem je pa življenje gangstrov pestro, polno čudovitih izprememb in — romantično. Oh, če bi vi vedeli, kako ljubim romantiko! Z Matevžkom gledava edino le pustolovske filme, in ne verjamete, koliko se jo ie fant iz njih naučil Stavim z vami, da vas s prvim udarcem na brado kakor vola spravi na tla. Hočete staviti?«
Preden sem utegnil odgovoriti, da nisem ljubitelj stav, je že odprla duri in zaklicala v sobo: »Matevžek, poglej, tale gospod j« prišel, da bi videl, kako živiš... &e kaj študiraš, kakšne manire imaš.«
Fant — bil je dolg, širokopleč in na oko starejši, kakor sem si ga predstavljal — js razprostrl roke in planil proti meni
»Oče!« je vzkliknil m me objel s tako silo, da so kar zaškripale kosti. »Oče, torej ste vendar prišli? Priklical vas je klic mojega žalostnega srca, privabil žarek mojih hrepenečih, v daljavo uprtih oči, ki so hotele videti in spoznati vaš mili lik. Pozdravljeni, oče!«
»Kakšen oče... menda ste znoreli?«
Z muko sem se ga otresel.
»Kaj pravite — da niste?«
Z naravnost sijajno mimiko mi je ta »bo-dičev učenec« zaigral razočaranča. Samo zm hip; takoj se je po v rad v resnično »ivijo-njo.
DomaČe vesti
*	SOletnica javnega dela. V Mariboru je
proslavil 2Uietrucu javnega dela upravitelj tamkajšnje Ljudske tiskarne g. Viktor Eržen, po poklicu tipograf. ki je kmalu zavzel vidno mesto v bivši socialistični stranki in se je vneto udejstvovai tudi v delavskih kulturnih organizacijah ter v strokovni organizaciji stavcev. G. Eržen je bil tudi uredn.k bivše socialistične »Volks-»timme* ter »Enakosti«, kasneje pa je prevzel uredništvo »Delavske politike«. Pri decembrskih volitvah je kand.diral g. Viktor Eržen na skupni opozicijski listi v pre-vaijskem srezu.
•	Iz legije koroških borcev. Z ukazom kr. naineainiKov (»iiiužbeni vojni lisu St 37 z dne 21 X 1939; je bila ustanovljena posebna spominska Kolajna za one, ki so •e v letih 1918- 1«19 borili za našo severno meio. Legija je za prijavo za podelitev kolajne izdaia z ouobreiijem vojaških ob lasti poseben obrazec, Ki ga prejmejo vs člani društva. Pozivamo člane, naj dvig ne jo obrazec čim prej v društveni pisarn na Cankarjevem nabrežju št. 7-1. v času od 8 do 12 ln od 14 do 19. Članstvo zu nanjih krajevnih organizacij prejme ti skovane pri svojem upravnem odboru. Va bimo tudi še neorganizirane borce, naj st v lastnem interesu prijavijo društvu Kot redni člani R_>k za prijavo je odrejen pc komisiji pri štabu IV armijske oblasti te; M prijave po 31. januarju 1940 ne bode več sprejemale Glavni odbor LKB.
Pri afekciji želodca ali črevesja v začetnem stadiju
zelo dobro kkoristi vrelec Tempel ali Stjria.
• Himen. Poročila sta se g. Vojin Su-kovič, sresKi vojni referent v Slovenjem Gradcu, in gdč. Slavka Slomškova, zavedna in delavna Sokolica iz Šoštanja. Čestitamo!
« Jiazstava našega rojaka v Trstn. Slikar Slavko Spacal razstavlja v Trstu svoja
graiična tlela., linoreze in inonotipije. Razstava je nameščena v Jerčevi dvorani v Ulici sv. Spiridiona nasproti pravoslavne cerkve in bo odprta do 25. t. m.
ZA PREDPUSTNE PRIREDITVE PRIPOROČA SVOJO VELIKO ZALOGO MASK, KLOBUČKOV I.T.D. TVRDKA
LJUBLJANA — 6ELENBURGOVA UL.
•	Železarno v Zenici bodo razširili. Delniška družba Jugoslovenski čelik, ki je lastnica velikih železarn v Zenici, ima v načrtu znatno razširi lev obrata, ki bo dala velikemu številu deiavcev priliko zaposlitve. Število prebivalstva v Zenici naglo narašča, zalo se je pokazala tudi živa potreba po gradnji novih stanovanjskih hiš. Z,graj eno bo celo moderno naselje, obstoječe iz 44 poslopij, med temi 28 ^stanovanjskih, 16 pa ^stanovanjskih. Stanovanja bodo opremljena z modernim kon-fortom: imela bodo mrzlo in toulo tekočo vodo ter centralno kurjavo.
•	Tona trboveljskega premoga 850 din. Poročau smo že o tem, da se na beograjskem trgu občuti že nekaj dni silno pomanjkanje kuriva Razlogi za ta nenavadni pojav so ralični — po eni strani ga ga je zakrivil nedavno štrajk v trboveljskih revirjih, po drugi strani pomanjkanje železniških voz, tema osnovnima vzrokoma pa se je pridružila izredno huda zima. Ko je pritisnil mraz, so se v nekaj dnevih izpraznila vsa premogovna skladišča v Beogradu, pozneje pa so se oglasili špeku-lantje, ki so bili očitno po^iuiii zaloge in začeli navijati cene. V četrtek so prodajali tono trboveljskega premoga po 850 din, do petka je cena padia na 750 Slezijski premog pa je veljal celo 1100 din po toni. Beograjsko časopisje ostro graja to pretiravanje cen in poziva poklicane instance, da s strogimi ukrepi posežejo vmes in napravijo red.
•	Da ograža varnost Zagreba, piše »Jutam jI list« v daljšem članku o znani tovorni Arko v Vlaški ulici. Pravi, da ima
tovarna Arko vedno na skladišču blizu pol nuiljoiia. Kg Špirita., kar predstavlja veliko nevarnost eksplozije in požara. Tovarna Arko je bila v Vlaški ulici postavljena pred 25 leti, ko tam okrog ni bilo Se nobene luše. V teku let pa se Je mnogo pozidalo tudi v tem delu ln Je tovarna Arko danes takorekoč sredi Zagreba. »Jutranji list« pravi, da je treba vprašanje preselitve čim prej rešiti, ker bi bila ta tovarna v primeru vojne najbrž eden prvih ciljev sovražnih letalcev. Uprava tovarne se Je svojčas že obrnila na trgovinsko ministrstvo. naj dovoli preselitev. Ministrstvo Je dovolilo, da se preseli v trikot med Dravo, Dunavom ln Savo, ostati pa mora na področju banovine hrvatske. Vprašanje preselitve pa se mora rešiti v sporazumu z zagrebško občino. Gre torej za to, kdo bo prevzel stroške. Po Zagrebu krožijo glasovi, da se bo tovarna Arko preselila, toda uprava tovarne vztraja na tem, da ne more sama utrpetl vseh selitvenih stroškov.
Ce nastopi pri ženi
seksualna nervoznost
(seksualna nevrastenlja) lahko poskusite s
„PR0FEMIN"
hormonskimi pilulami za ženske.
Dobivajo se r lekarn aH Poskusna škatlica
s 30 pilulami din 84.—. s 100 ptl din 217 —. Po povzetju razpošilja: lekarna Bahjvec, Ljubljana. Zahtevajte popis in obžlrno navodilo, ki Jih brezplačno razpošilja: Glavno skladlžče farm.-kem. laboratorij Vls-Vit, Zacrreb, Langov trg 3. Ogl. reg S br. 5846/39.
I
•	NOvl grObovt V Ljubljani Je umrl mani industrijec g. Josip Kune, lastnik tvornice pletenin. Rajnki je bil spoštovan mož ln dobrega srca. Pokojn ka bodo prepeljali v ponedeljek ob 11. dopoldne fez Leonišča na Dunaj, Kjer ga bodo položili v rodibinsko grobnico k večnemu počitku. — V ljubljanski splošni bolnišnici je preminil g. Franc Tominc. Pogreb rajnkega bo v ponedeljek ob 14. izpred mrliške veže siplošne bolnišnice. — Na Ježici jc umrl upokojeni železničar g. Rudolf Do-bovšek, ki ga bodo pokopali v ponedeljek ob 16. pri Sv. Juriju na Stož!cah. — V Ljubljani je umrla gdč. Marija Šefova. Pogreb pcko%iice bo danes ob 14. izpred hiše žalosti, Pred Škofijo 18. — Rajnkim blag sipam n. žalujočim naše sožalje!
•	V počastitev spom;n» ljubenškega Kajetana pl. Preme rsteina je daroval Družbi sv. Cirila in Metoda g. inž. Janko Mačkovšek 100 din. Iskrena hvala!
•	Namesto venca na grob svojemu zvestemu delavcu g. Jožetu Bercetu je poklonila tvrdka dr. inž. Pogačnik 300 din za reveže občine št. Jošt.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
•	73 let je star ln se koplje med ledom.
Eden izmed najbolj utrjenih Jugoslovanov je gotovo 73-letni Nikolaj Tintor v Karlov-cu, ki se vsako leto koplje v zaledeneli Korani. Utrjeval pa se ni od rane mladosti, marveč se je začel med ledom kopati šele po prevratu in sicer prvič 17. decembra 1919 v Podgorici, ko je bilo dva metra snega. Odtlej se koplje vsako zimo, ne glede na mraz, po dvakrat do trikrat tedensko, med tem ko se poleti koplje samo enkrat na teden. Nikoli še ni bil bolan. Dame bo morda zanimalo, da je še samski.
•	Zasedba ležišč v planinskih postojankah SPD: >Zlatorog« ob Boh. jezeru, ki je dostopen po snluženi cesti ima na razpolago 40 postelj v 20 kurjenih sobah. Dom na Komni nudi še 50 nezasedenih postelj v toplo kurjenih sobah. Erjavčeva koča na Vršiču je oslirbovana ob sobotah in nedeljah ter ima na razpolago še 15 postelj v kurjenih prostorih. Dom na Krvavcu (z žužkovim avtobusom do Cerkelj popust za planince) ima nezasedenih še 8 postelj v sobah in skupno ležišče za 15 oseib. Velika Planina spravi v svoje naročje v koči SPD na dveh skupnih ležečih še 20 planincev. Dom v Kamniški Bistrici razpolaga še s 15 nezasedenimi posteljami v kurjenih sobah. Poslužite se udobnih in prijetnih planinskih postojank SPD pri svojih smučarskih izletih v planine. (—)
•	Kupujoče občinstvo opozarjamo, da so se v zadnjem času naselili v Ljubljani tuji elementi, predvsem z juga, ter proda-
»Kaj, vraga, vas pa je potem pripeljalo v naše zatišje? S kak no pravico vtikate svoj dolgi nos v naše loncc?«
»Tako je! Matevžek ima bister razum.
Kdo vam daje pravico?« se ic vnr>cra'a ma ti.
Odgovor na to vprašanje sem ostal dol žan do današnjega dne m ga bom dolgoval še do sodnega. Če me bo na kolenih prosi! ves odbor, ne pojdem več v tisto mračno ulico, kjer stanuje hudičev učencc s svojo
'•v ro' ;0

nULMOOOKl FILM
Drenu po rotnsnu «XKRA UOT1 rete gledalce v uap«u*U ud do Kunca dejanja. — Požrtvovalnost, sveatoba la disciplin«, t Afriki «vo-tth francoskih kolonistov. UAAUt MUMlEliA ob 10-30, 15. 17, 1», H-
_ **__ Š	Oh francoskih kolonistov. UA>£8 J»H®M1EHA ob 10.30. lO. n.
Urnian Spahlja ^Matica, tei.Mireille Ballin
am
JaJo aH bol> reOsoo vsiljujejo Izrabljajoč sedanjo psihozo kupcev razno blago za obleke pod pretvezo, da Je angleški fabri-KaL Za blago dosežejo selo pretirane cene 300 do 400 din za meter, največkrat zaradi tega, ker tana blago vtkan krajec, a. pr. »London Shrunk« aH žig »ličnega besedila V resnici p® Je blago, ki ga U slučajni trgovcl-kroanjarji vsiljujejo nemškega ali domačega izvora ln se dobi enaka kakovost r vsaki ljubljanski trgovini te od 120 do 150 din za meter. Na.vuim kupcem, ki radi nasedajo vsakemu prišle-cu-prevarantu, priporočamo, naj dado blago pred nakupom oceniti strokovnjakom, ker Je možnost ln velika verjetnost, da preplačajo kupljeno blago za 100*/t ln reč. Goljufe pa, ki nimajo ntfesar skupnega a solidnim ljubljanskim trgovstvom, naj prijavijo oblastvom. (—)
•	Družba vlomilcev t železniške vagone razkrinkana. Policijski oddelek zagrebške železniške direkcije Je prišel na »led velikopotezno oigan:zlrani družbi vlomilcev, KI Je delj časa po načrtu vlamljala r železniške vozove na progi Slavonski Brod — Osijek. Aretiranih Je bilo pet fteleznl-čarjev, a družbo Je vodil neki Anton Var-gič. Preiskava Je dognala da so tatovi odnesli za več sto tisoč dinarjev najrazličnejšega blaga. Varglča so osumili, ko so v nekem vagonu po lzvrftenem vlomu našli časopis z njegovim naslovom. Za nJim so tudi vsi njegovi pajdaši romali pod ključ.
*	Zločinskega očeta so ubtU In vrgli v
vodnjak. Pred okrožnim sodiščem v Som-boru je bila ob ogromnem zanimanju prebivalstva razprava o smrti Lazarja Cr-njansKega lz Bača. Obtoženi so bili njegov 191etni sin Jovan ln 251etnl pastorek Lazar Bablč, da sta očeta ubila, njuna mati Mara pa, da je medtem bila na straži. Cr-njanski je vse tri večkrat zmerjal ln napadal kot zapravljivce ln lenuhe. TI ao skovali zaroto ln so lani v juniju očeta spravili s sveta. Sin ln pastorek sta ga pobila s pestmi, nato pa sta mu s sekirama zadala 60 ran. Razmesarjeno truplo sta vrgla v Izsušen vodnjak nedaleč od hiše. Sodišče je obsodilo Jovana na 5 let roblje, Lazarja in mater pa je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Olajšilna je bila okolnost, da so vse priče opisale pokojneera Crnjansko-ga kot nasilnika, ki Je svojčas že bil obsojen zaradi roparskega umora na smrt, pozneje pa pomiloščen na 20 let in je po vrnitvi iz ječe kradel ln se pretepal.
PRVI FILM, S KATERIM SO ZADOVOLJNI VSi GLEDALCI — MLADI IN
ODRASLI — VSI OD FRVKGA DO SIJAJNA CEflKA BURKA	ZADNJEGA! Odlični češki igralci ln
zabavna, vesela vsebina!
Predstave ob 10.30 dop. (znižane cene) ter ob 15. 17. 19. ln 21. urL
VRAŽJI ŠTUDENTJE
KINO UNION
Ttelefon 22-21
Danes ob 15. 17. 19. ln 21. url ter ob 10.30 (matineja)
LJUBIMEC PO rA&GČILU
11EL1 FINKENZELLER, THEO LINGEN, H AN S IIOLT KINO SLOGA	Telefon 27-30
Sijajna filmska burka, polna humorja, muzike ln sltuadjske komike. Molčečnost ln dlskrecija častna zadeva!
bo g. univ. prof. AlekseJ Kopylov. Vabila
se bodo te dni razpošiljala. Reklamacije se sprejemajo v pisarni Srbske pravoslavne cerkvene občine, flubičeva S/II (telefon 43-93), kjer se dobe tudi vstopnice za večerno Besedo po 20 din, za dijake pa po 10 .lin.
DR. ČELESNIK FRANC
SMARTIN SKA CESTA 8
ZOPET REDNO OKDINIRA
n— »UJ*4« (Udruleiije Jugo®lov«iaklh emanuipiraulh ž«n) vžiga in navdušuje obiskovalce Šentjakobskega gledališča. To duhovito Nušičevo delo je doseglo Izreden uspeh ln so bile vse dosedanje predstave razprodane. Ponovitev bo drevi ob 20.15. Da se izognete navalu pri večerni blagajni, kupite vstopnice že v naprej od 10. do 12. ln od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj pose ti predstavo.
,jALL-RIGHTu knjigovodstvo
ENOSTAVNO — HITRO — SIGURNO LJUBLJANA, Aleksandrova 4-II, tel. 39-09
Oton STIGLIC
U— Združenje gostilniških podjetij V Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrlega člana gostilničarja g. Novaka Pavla. Pogreb bo danes v nedeljo ob 16. uri od njegovega doma, Cesta 29. oktobra 19, na pokopališče k Sv. Križu.
Efl BRAT"

V »V
na sokolskem odru v Polju danes zvečer ob pol 2o.
Iz Ljubljane
u— SentjaKobska knjižnica v Ljubljani,
Kongresni trg 7, je izposodila preteklo leto na 54.082 strank 172.503 knjige. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 16. do pol 20., ob sobotah pa dopoldne od pol 10. do 12., popoldne pa že od 15. ure dalje. Izposoja knjige v desetih jezikih in modne liste vsakomur, ki se zadostno izr kaže. Na razpolago tiskani imeniki knjig.
u— Edo Deržaj, alplnsk| slikar, razstavlja. Danes odpre v Jakopičevem paviljonu razstavo svojih olj, akvarelov ln grafik priznani alpinski slikar Edo Deržaj. Preteklo leto je z velikim uspehom razstavljal v Zagrebu. Vsi, ki ljubite zares dobro sliko, se potrudite danes v nedeljo ob pol 11. v toplo zakurjeni Jakopičev paviljon. Razstava bo odprta od 21. t. m. do 4. februarja.
LEPO DARILO
za dija&a ali vojaka:
smo izpopolnili s 1 šivalnim priborom z ogledalom ln poleg dobite še: 1 kom toiletnega mila; 1 aparat za britje, 1 čopič za britje, 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobno ščetko, 1 zobno pasto, 1 steklenico kolonske vode vse to za Din 30.— ako želite, da Vam pošljemo po pošti vplačajte gornji znesek plus din 4.— za priporočamo na ček. rač. 13285 ali v znamkah na naslov:
Feto Tsirvlst — Lojze Zrnu?:,
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8.
u— Poljudno predavanje Prirod^slovne-ga društva v Ljubljani. V torek 23. t. m. co predaval v mineraloški predavalnici na uni verzi ob četrt na 19. dojent g. dr Reya Oskar o najmrziejših in najtoplejših krajih v Sloveniji. S tem p edavan em otvo i Piirodos!ovno društvo ser.jo poljudnoznanstvenih piedavanj.
V četrtek, dne L februarja 1910 ob 20 uri
pfemsssk! ples SPD
» Sokolskem domu na Taboru v Ljubljani
u— Svetosavska proslava bo 27. t. m.
Ob 10. bo sv. Liturgija v pravoslavni cerkvi, 11. pa šolska proslava v Narodnem domu (dvorana Ljubljanskega Sokola), Blei-weisova 28. Vstop prost. Zvečer ob 21. bo v Kazini svečana Beseda s sodelovanjem častnega damskega odbora in pravoslavnega cerkvenega pevskega društva. Predavanje o pomenu dneva bo imel g. Mila-novlč, novinar. Domačin letošnje proslave
u— Popravi. V včerajšnji notici smo po-motno napisali, da so železničarji gorenjskega kolodvora zbrali za 161etno Tončko Molkovo iz Predol. ki je brez nog in brez ene roke, 613 d:n. Darovali so namreč železničarji z glavnega kolodvora.
VELIKI PLES GRAFIČNEGA DELAVSTVA 27. L 1940 V HOTELU MIKLIC IGRA ORKESTER GRAFIKE Vabljeni vsi!_Vabljeni vsi!
u— Večerov Ljubljanskega fotokluba se morejo udeležiti tudi člani SPD pod enakimi pogoji kot člani fotografskega odseka. Planince opozarjamo na navedene ugodnosti. Cim prej se naj prijavijo v društveni pisarni SPD vsi oni planinci foto-amaterjl, ki se zanimajo za planinsko fotografiranje. da jih SPD pravočasno prijavi v fotografske tečaje Fotografskega klu^a, ki se bodo pričeli najbrž v prvi polovici mcscca feb:uaria. Prijave sprejema pisarna SPD. Ljubljana, Alekssndrova cesta 4-1. med uradnimi urami od 8. do 12. in od 15. do 20. (—)
frefermle vel Ike c ilktm Icterlfe
"obrtnega društva za kamnik in OKOMCO je na dan sv. Jožefa dne 19. marca 1940. — Glavni dobitek je avto Opel Kadet, dalje moderna spalnica, motorno kolo, radijski aparat, 20 koles itd. v vrednosti 120.000 dinarjev.
ZVOČNI KINO SOXOI>KRl DOM V SISK1 — Telefon 41-79
VeuCastna tumna ljubezni v filmu
E R T H E R
po Goethejevem romanu. — V glavnih vlogah: Annk Vrrnajr, Pleme Rlchard VVUlin
Predstave danes ob 8. T. tal 9. Jutri ob pol 9. url V dopolnilo: Foxov svočnl tednik POZOR! — OBNOVLJENA Z\ OCNA APARATURA!
1'rilivKlnji spored:
Donavske melodije
n— Društvo »SoCo« Matica v Ljubljani
naznanja, da Je začasno prekinilo preua-vanja zaradi izrednega mraza ln ker so sedaj v pustnem času vsako soboto razne prireditve narodnih di"užtev, katerih se udeležujejo društveni člani in prijatelji. Marljivi ženski odsek »Soče« priredi posebno slovesen zaključek svojih letošnjih plesnih vaj s pevskimi nastopi ln solospe-vi 2. februarja t. L ter se ie sedaj priporoča za polnoštevilni obisk ▼ Trgovskem domu. V postu pa bo »Soča« nadaljevala z predavanji pri »Levu«, čim preneha mrzli val, kar bo zopet priobčeno v dnevnem časopisju. (—)
u— Smrtna nesreča starega postreščka. V petek zvečer se je na glavnem kolodvoru pripetila huda nesreča, ki je terjala življenje 65 le t nega p<*streščka Franceta Tominca, stanujočega na Sv. Petra cesti 49. Dolge ure je Tominc čakal na kolodvoru brez dela, pred odhodom ekspresnega vlaka, ki je imel skoraj dve uri zamude, pa je bil poklican v hotel, da odnese nekemu potniku prtljago v vlak. Odnesel je težki tovor in potniku v zadnjih sekundah pred odhodom skozi okno podajal kovčege v kupe, nato pa stopil v vlak, da prevzame nagrado. Medtem ko mu je potnik odšteval drobiž, je vlak potegnil in bil je že v brzini 35 km. ko je stari mož z bornim zaslužkom v pesti tvegal skok na peron Od-skočil je tako nesrečno, da je z glavo priletel naravnost na tračnico in obležal v krvi. Železničarji, ki so bili v bl žini. so brž pobrali nesrečnega moža in poklicali reševalce. Zdravniki so na kirurškem oddelku Tomincu posvetili vso skrb. a bilo je zaman. Zjutraj je nesrečni postrešček umrl, ne da bi se bil poprej zavedel Pokojnik je bil med svojimi tovariši zelo priljubljen, a poznali so ga številni Ljubljančani, ki jim je v svojem dela polnem življenju pomagal prenašati bremena. Za njim žaluje žena in več otrok. Francetu Tomincu ohranimo blag spomin, hudo prizadeti družini pa iskreno sožalje!
a_ Slepi potnik-slaboumncž. Na včerajšnjem tržaškem brzov^aku štev. 4. so našli varnostni organi v stranišče zaklenjenega Borivoja Milosav^jeviča med vožnjo od Ljubljane do Brezovice. Peljal se je brez vozne karte in tudi niso mogli izvedeti od njega, kam se pelje, kaj je in kako je sploh v vlak prišel. Fant je te na
u— Podpornemu društvu za gluhonemo
tr>lartino je darovalo uradništvo odvetnika pisarne dr. Kobala (ne dr. Oblaka, kakor smo to pomotoma navedli) v počastitev spomina dr. Papeža znesek 100 din.
u— Namesto venca na krsto g Lončarja so darovali Dru?tvu slepih 300 din prijatelji kegljači >Evropc«; v počasftev spomina g. Leopolda Bertholda pa neimenovani 275 din. Za pomeniti dar se Društvo slepih ra^prisrčnaje zahvaljuje. (—)
u— Podružnica SadiarSkega 'n vrtnarskega dni?tva za Šiško priredi v torek 23. t. m. ob pol 20. poučno predavanje v deJki ljudski šoli v Sp. Šiški. Predaval bo e. inž. Levstik o obdelovanju vrtne zemlje.
u— Sokol Ljubljana IL javlja Žalostno vest, da je preminil njegov dolgoletni član brat Pavel Novak gostilničar in posestnik, Cesta 29 oktobra 19. Dragega brata bo-^o sprem'jali na zadnji poti danes 21. t. m ob 16. izpred h;še žalosti v civilu z zn°ki. B!agemu bratu ohranimo časten &pom!n! (—)
u— Kvaridraoi Italijanski profesorji bo:'.© prre"ili tečaje italijanskega jezika za zrčetn ke in za nadaljevalce. Informacije in vpis: NeipoTeociov trg 6, prvo nadstropje, od 16. do 20. ure. (—)
u— Podpornemu skladu za slepe otro-«e je darcval g. Rado Stare 200 din v spomin na svojega pokojnega prijatelja Jul-četa Lončar.ia, bivžega trgovca v Ljubljani. Za velikodušen dar se v imenu aie-pe mladine najlepše zahvaljuje uprava zavoda za slope otroke v Kočevju.
prvi pogled kazal inake slaboumnosti.
Dognali so samo, da je baje rt^jen 1922 na Zidanem mostu ln je tja pristojen. Oblai* se bo morala pač na kakšen način pobrigati za njegovo nadaljnjo usodo.
Bruž
■ 30.000 do 50.000 dinarjev gotovina sprejme dobro ldofie podjetje — edino te stroke v Ljubljani. Sodelovanje eaželjeno, vendar nI pogoj. Izredna prilika dobre naložbe Kapitala ln za ustvaritev dobre eksistence. Pismene ponudbe z navedbo razpolagajoče gotovine na oglasni odd. »Jutra« pod Šifro »Brez konkurence«.

u— Zgodaj Je za«ei na pot kriminala.
O. B. iz Maribora, po poklicu točilec, i^l je star žele dobrih 17 let. Včeraj ga ja ustavil prod Kreditno banko mož postave in ga povabil na policijo k Izpraševanju ve sti. Mladega nepridiprava zasleduje oblast zaradi poneverbe obleke.
V petih nrah se nauči vsak zsčetnik vseh najvažnejših družabnih plesov cd.no ▼ Jenkovem plesnem zavodu — Kazina. Pouk v začetniškem tečaju vsak ponedeljek ob 20. ari aLi pa v posebnih urah po dogovoru vsak dan. Informacije dnevno v Kazini. (—)
m
gorenjske zimsko-smrtne p sds veze 2£. — 28. t. nu



3• februarja
'a maškerada
HOTEL METROPOL -MI K LIC
19 4 0
u— Vrc.i:o nedeljo cb IG. uri pep Idans' i ples v Jen. o.i šcai — Ki z na. Vsait trk in sredo ob 20 »izpcpom.ievalrii« ;n vsak pe-tek »nadaljevalni ttčcj«. Ak-demiki-dljaki ima o popust. (—)
u— iezor pn d p i: tc lovcem. Ljubljrna mu :.c tako močno pri srcu, da jo je ponovno obiskal Andrej • Mustahin, 23 let ster, po na.c.nesli Rus, ki je bil sicer z luLčj.nsklh tal izgnan za nedoločen čos, saj je prišel za: a i števiTnIh kr minaln h po vigov že večkrat s paiE.3rr.f0m na-vrkiiž. Tckrat ce iz aja z najbrž ponarejenimi pet. dili £elezni£ke uciave pri gradnji žeezniške pioge Črnomelj — Vr-bovako, češ ca je til tam v službi in potlej o. 'puščen. Gotovo to spet izr bil n ko priliko za svoje pustolovske podvige. Naj bodo ljudje previdni in naj ne nasedajo njegovim zenjkam in lažem.
e— Opereta »Cgan b: rcn« na celjskem
cdru. Mariborsko Narcdno gledal šče bo uprizorilo v petek 9. februarja cb 20. v celjskem gledališču slov.to Straussovo opereto »Cigan baron«. Predstava bo za abonma
e— Poroka. Danes se peroata v Mariboru g. Ljubo Srrdeil. uč te'j in priden nacionalni delavec iz Braslovč, in gdč. Jožica Bahovčeva učiteljica iz Trbovelj. Mlademu pai-u iskreno čestitamo!
e— Glavni (i:rn:r /a prvenstvo C Ijrkc-ga šahevskega kluba s? je pričel pred kratkm. Turnirja se udeležuje 15 Igralcev. Med njimi je nekaj starejših, rutin ran h šahistov. pa tudi mlaj i so dobrn zastopani.
Turnir
in ve:
pet k v
igralnici v kavarni »Evrop «. Največ to"k in sicer 3 si je doslej priboril Nikcdije Pa-šič. S!ed:;o mu Cernelč in Grašer z 2. Ci-jan z l1':. dr. Čerin. inž. Sajovic. Frjs, C urgo in Reichman z 1 ter Mimik, V ado Diehl in Schneider s pol torke. V petek je najhitreje zmaial Grašer. ki ie v i<zri d~irrke?a kmeta nadvladal Vlada Diehla. Reichman ie v slovanski cbrambi dam~ke-ga gambita premagal ritiriranega Csor-goja, Cernelč pa S hne:derja v f anorki partiji Dve partiji sta brii prek n^en5.
e— Smuške tekme eolske s-kclske župe bodo v nedel-o 23. t m. s pričetk- m cb 11. pri Celjski koči ped Tovstom (836 m). Tekme bodo v patruljnem teku in smuku in sicer za članstvo in naraščaj C'an: bodo tekmovali v tričlan kem patruljskem teku -»a 8 km	naraščaj cd 16. do 13 leta
P3 na 4 km. Članice, ženski rar~šč?j in ni/.j mošk: naraščai bodo t;kmovali samo v sm- ku. Skupen odhod bo pod vodstvom vodn:ka ob 8. zju.raj po prihodu jutranj:h vlakov in sicer od kanucin^keca mosta v Ce'ju. Pridite v vekkem številu, da bo post-M 2«. januar pri Celjski koči pravi smuški dan!
e— Rrmo =c s~ri? -ve '"! T	os'ra
z:ma nam je pr'-nes'n tud; dovoli snega. Mestni svet celjski, ki veto skrbi za to. d3 co ulice pravečamo oč:š"e"e. je na svoji eef v r->fek odda' odvažanje snega z ulic gg. Francu S'r~nč~ou ra T avi in Petru Glinšku na Zg. Hrdfnji Cba 'menova-na sta sinova posestnikov in m^strrh svet-n'kov in ž:v'ta pr: svejh sta~š:h. Na uro j:ma bo p""ča'a občina 7n odvoT 14 d'n. a!:o bo pa sne^a !n vož~nj le n-eveč. H na po sklepu mestnega '•veta prišla v poštev še dva druga ponudnika.
e— Na ljudskem vs-irrTšeu bo predaval jutri cb 20. univerzitetni asistent "nž. Fran Premrl iz Ljubljane o temi »Nafta, sve-dovina slovenskega nared-«. Priporočamo aktualno in zanimivo predavanje.
e— Stran lirs. Celjska >. Nova doba« poroča: Med kniiT.mi Mch-rjeve dru?b-> za leto 1940. je trdi nov snopič dr. Ma'a Zgodovine sloven-ke~a na^gda«. Priporočano cen i en :m na5!m č:tsteljem da vzamejo ta snop č v roke in d 'oro prcč'lajo s Iran 1153 e— Novi grobovi. V petek ro umrl0: na Glavnem trgu 8 v Celju 74!eina zaseb-fca Marija Gcriikcva. na Sp. Hudinji 87 etna zasebnica A^a Cilenškova in v Mestnem zavetišču v Medlogu 80le1ra m^-lra r~va j Urša Stolekarjeva. V ce'j k: co'n'"n:ci j2 j um-la v petek v $t-rcsti 83 let gn Trr3Z!jn j Sadujeva, sorro~a davčnega uradn ka v p. ! g. Saduia v Gaber ", pri C?*ju. vč raj ra i 791efna d":-ar>a Marija O-et-.va iz I,o-ka-ja pri St Juriju ob juž. že7e-nrci. Pokojnem bod' ohranjen	spomin, svojcem naše iskreno scžalje!
e— Nezgoda na cel"ck~m krl~dvom. Ko je privozil osebni vlak iz Za^rrba. ki nri-haja opoMne v Celje, v petek okr->? 13. z zamudo na c2lj~ko p-stajo in so od'Tloi:,i lokomotivo, ie tender lokomotive med vožnjo na severnem koncu postaje i~t*ril in zv:l tračnico, lokomo^v0 sama ra je k sreči ostala na tračnicah. Škoda ni veMka.
e— Slinavka i"> pa k jevka r^ Ostr"žn'm pri Crlju. V sredo 17 t. m. je bila v hlevu p:>S2stnice Ane M'akerjev2 na Ostrcž^cm pri Celju ugolovjena s'imvka in parkljevka. Zeto j-1 mestno pog"a"ar~tvo proglasilo kraj Oslro"no za okuženo ped-rečje. vse estaie kT.je celjske obč ne na za ogroženo podr č:e in >dalo ' krepe. di se kužna bo^en ne ra~širi V Celju so do nadaljniara ukinjeni živinrki in kramnrski sejmi. Na mestnem področju je prepovedan vsak svoboden in trgovski premet s parkljarji. Izdajanje in D"daijšan:e ž'v:n-sk'h potn:h listov ie ukinjeno. Izvzeti so samo p?-,^1jarji. k: co dni ceni 7a ra^o1 v mestni klavn:ci. Dovolj"n;e v> rdn-°mo park'jer:ev '7. orrrrženrt~a n^c ro"ia v d-ug srez mor'1 '"/d"1^' cmo	rnrsvn V^a-
2<o svml;:vo ob^l^nje pav-1"1-'a"jev je t^eba trkoi javiti mestnemu veterinarskemu referentu.
strializaciji. v imenu Studenčanov se je predavate ju iskreno zahval i šolski upravitelj g. Kontler.
a— Pesniški Sokoli si gradijo svoj dom. Sedaj je marljiva pesniška sokolska četa ped agiln.m vodstvom zaslužnega staroste br. Siečka Krajnca kupila na Ranči lepo parcelo od posestnika Ivana Purgaja. črim bo vreme dopulčalo, bodo pričeli s plani-1 ar.jem zemljišča za letno te!ovad'šče. O gradnji sokolskega doma pa bedo sklepali pesniški Sokoli na svojem občnem zboru 28. t. m. popoldne pri br. Kerenčlču. Idealizem pesnifkih Sokolov zasluži priznenje.
a— Pesn"ca doli š°lo. Banska uprava v I^jubljani je obvesti'a občinski urad na-?e obmejne in narodno zavedne Pesnice, da ie že dovoljen kredit za gradnjo pesniške šole. Tudi zemljišče je že določeno. Gradbena de!a se bodo pričela spomladi. Nova šola bo ve ikega nacionalno kulturnega in ljudsko prosvetnega pomena, saj so morali doslej pesniški šoloobvezni otroci v Maribor, št. Ilj, Jarenino in Spodnjo Kungoto.
a— FIan*nsko predavanje. Juitrl v ponedeljek bo predaval v dvorani Ljudske
univerze p7an nsk: pisatelj dr. Josip Oblak
0	snovi »Okoli Karpatov preko Rumunije do črnega morja<?.
a— Bcln'č--rji in bo*ničarke. ki so izvršili bc^čarsk tečaj RK, pričnejo prrk-tične vaje v ponedeljek 22. t. m. Zglasijo nai se jutri ob 8. dopoldne v tukajšnji aplo"ni fcoln šnici, kjer dob'jo nadaljna navodila.
*** OURTNISR^PIES**— *27* V»n*uarja NARODNI DOM
a— Upokojenci državnih železnic, ki so
členi bolniškega fc.rda naj se zglasijo 24. t. m. na postaji Maribora — Studencev s članskimi listki bolniškega feada.
a— Iz gledal ske pisarne. Danes popoldne nepreklicno zadnjič ob znižanih cenah »Navihanke«, zvečer ob znižanih cenah »Vse za šalo«.
a— Razvoj pub"cistike, p0 novoletni statistiki izhajata v Mariboru 2 dnevnika.
1	tretedmk 3 tedniki, 2 dvomesečnika in 14 mesečn'kov.
a— 000 litrov vina v Dravo. Ker je analiza C00 litrov vina nekega posestn'ka iz Partinja pokarala, da gie za pokvarjeno vino, so vseh 930 litrov zaplenili in izMli v Dravo. Dotični nosestnik pa bo še odgo-garjal nred sodiščem.
a— Temperament. 52!etni klepar Viktor N. iz Studencev je bil včeraj doooldne obsojen pred tukajšnjim malim kazensk'm senatom na leto dni robije, ker 1e na Jože-fovo 1939 v temperamentni obl:ki da^al duška tuji miselnosti. Sodba je bila Izrečena na podlagi čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
a— Zdravniško dcžuTno služIjo za nujno penioč članom OUZD in njihov'm upra-vičerim svojcem ima danrs v nedel io g. dr. Alfonz Wenkmiiler, Maribor, Franči-škanska ulica 8/III.
a— N°čno lek"-njško 8h'žbo imata tekoč. tedrn Minafikova mestna Irkama na G!a\mem trgu in Remsova lekarna pr' s^'. Roku na cglu Aleksandrove in Meljtke ceste.
Iz Hrastnika
h— Državna policija. Po neki vesti bodo baje dobili vsi trije rudniški kraji: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje državno policijo. V Hrastniku bo baje nastavljenih šest državnih policistov. S tem se bo menda zmanjšalo število orežništva.
h— Volilni imeniki se popravljajo v mescu januarju. Glede na to. da bomo morda imeli letos volitve, se naj vsi voli''' pobrigajo, če so vpisani v volilnem imer ku, ki je razpoložen v občinski pisarni.
Iz Škofje Loke
šl— Letna skupščina sadjarjev škofjeloškega območja. V loški ljudski šoli so se zbrali preteklo nedeljo sadjarji škofjeloškega obmečja in se pogovorili o ukrepih, ki bi jih bilo še storiti, da se smisel za gospodarsko sadjarstvo pri nas še bolj okrepi. Vodil in otvoril je skupšč no g. Hafner Janez, predsednik loške podružnice SVD, ki šteje 72 članov. Foročala sta tudi g. Ivan Grum za tajništvo in g. Sovre Karel za blagajno. O sušilnici pa je govoril g. Doli-nar Valentin. Od loške podružn:ce so se odločil: sadjarji iz Zabnice in Reteč. ki imajo zdaj svoji sadjarski postojanki. Letos dobi utdi Sv. Duh svojo podmžn:co. Na razstavi sadja v Mariboru je d brla loška podružnica častno d;plomo. Novi odbor se je reorganiziral iz že'je, da se pritegnejo k H^u vsi. ki so dobre volje. Novi odbor v * "kofjeloški vrtnar g. Ivan Tavčar. osta . nkcije pa so si porazdel'li sadjarji tako, da so zastopana vsa večja naselja.
Iz Gornje Radgone
gr— Avto je zgorel. Ko se je te dni pripeljal lastnik avtotaksija v Radencih Drago Žagar pod Kapelski breg, se mu je avto nenadno ustavil. Hotel ga je spet spraviti v pogon, pa je vnel motor, čemur je sledila še eksplozija in je plamen zajel celo vozilo, od katerega je ostalo samo ogrodje. Skoda znaša okrog 15.000 din.
Iz Ptuja
j— Kadilci ptujskega okcl;ša so lani spi-hali v zrak za 6,217.405 din cigaret, cigar in tobaka. Prevladujejo cigarete Drava, ki so jih pokadili čez 14 milijonov kesov. Dosti manj na so šle v promet luksuzne cigarete. ki jih je bilo prodanih le po nekaj tisoč. Tobak za njuhsnje pa bo skoro popolnoma izgubil svoje odjemalce. Pripomniti moramo, da se je v 1. 1939. t>ok-d;lo za okrog 400.000 din tobačnih izdelkov več kakor v 1. 1938.
j— Zahvala. Upraviteljstvo okoliške deške šole se zahvaljuje vsem. ki so na katerikoli nač;n pripomogli, da je bi'o obdarovano veliko število ubožnih otrok z obleko obutvijo in jestv?nami.
j— Otrok z roffm. 2alocten prmer se le zeodil v Bud'n'. 131etni učenec Bolcer Fr.
I Dobrota »Jutrovega« zavarovanja
Ljubljana 20. januarja. Nedavno se je v Tržiču primerila obžalovanja vredna nesreča, k }s zahteva'a življenje mestnega nočnega čuvaja, g. Ro-KraJja. kateremu smo objavili tudi >ski članek ket vzgledncinu narod-n na.piednjaku ki je kJjub sJabc-t-iciatoim razmeram bil vedno mar- j jiipoen k vsakega po tenega narodna pokreta. Bil je zvest naicčmk nagega lista in kot skrben ekužinski o5e in dober gospodar je tudi zmerom o pravem času poravnal naročnino. Drne3 so Zedinjene zavarovalnice, pri kater h je vsak naiočnik »Jutra«, ki točno l3~o'n;uje svoje olirvesncst'. zavarovan za primer smrtne nesieče, obvestile upravo naioga lista, da bodo pokojnikovi vdovi izplačale zeva-lovTaln no v znesku 10.000 din. Vdova lahko vsoto takoj dvigne.
V Ljubljani sneži da!je
Ljubljana. 20. januarja
Mraz je sicer za soezaanje odjenjal. a kakor vse kaže, nam zima tokrat r.e misli prizanašati. V zdržema sneži, da morajo hiHni lastniki vsako jutro zneva čistiti trotoarje, a težko je z:asti nameščencem in delavcem, ki stanujejo na bolj oddaljeni periferji ko morajo vsako jutro delati gaz do žhojenih potov m cest. V ožjem središču mesta smo do neke mere na boljšem, a že v p:ecmestju je večii križ. Tako nam stanovalci ob podaljšku Alešovčeve ccste v Šiški pišejo, da jh plug to zimo še ni obiskal, tako da morajo uslužbenci In šelarčki gaziti po celem.
V železniškem prometu so še zmerom stare zadrege. Beograjski brzec, ki prihaja v Ljubljano ob pol 10. je c'rnes piipe-Ijal ob % na 12. Večje zamude pa so imeli tudi vsi ostali brzovlaki, medtem ko so potniški voeili še do neke mere v redu. Bela opojnost ki se razigrano razživ 1 ja tudi po zasneženih bregovih v mestu samem, je danes spet zahtevala svojo žrtev. Mestni reševalci so v Leon'šče pripeljali z zlomljeno nogo malega ložka čada, sina ugledne gostlničarke Pod Rožnikom.
N2Š2 gledališče
DRAMA
Nedelja, 21. ob 15.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Profesor Klepec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 22.: zap-to. Torek, 23.: zapito.
Sreda 24.: Otnello. Premierski abonma. Četrtek, 25.: Profesor Klepec. Red B. Petek, 2G.: Na prisojni strani. Premiera. Premieiski abonma. Nedelja v drami Popoldne bodo ponovili sodobno kratkočasno zgodbo o skrivnostih osmošolke Lili Jagrove, Bekeffijevo »Ne-> opravičeno uro« z Levarjevo in Kraljem v glavnih vlogah. Delo je bilo lani in tudi
Jubilejna podpora ponesrečenim delavcem
2e lani je ravnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubijanl 1 sklenilo, da se proslavi 501etnica nezgodnega zavarovanja na ta način da se tako , zvana likvidacijska imovina bivših bolniških blagajn v Sloveniji in Dalmaciji, v kolikor spada v nezgodno panogo, razdeli
, , , v .... . ct*!č fL' in porabi v različne koristne svrhe. le zabodel z nožem v hrbet svojega sošoVa ■	dnl je okrožni urad v Ljub]jani pre-
! jel od osrednjega urada v Zagrebu obvestilo, da se sme likvidacijska Imovina porabiti na tale način:
Konrada Ceha Hudo poškodovanega d-»čka so pripeljali v otuisko bolnišnico. M1ad:na posnema odrasle, kar je edm izmed žalostnih pajavov v ptujski oko*ici.
ROYAL-KINO, PTUJ. Samo danes še predvajamo grandioznl film »EŠNAPUR-SKI TIGER«. Taiinstvena Indija je prikazana v vsej svoji mlstičnostl. Prekrasna plesalka LA JANA. FRITZ VAN DON-GEN in nadvse zabavni THEO LINGEN v glavnih vlogah. Pride: naiaktualnejši film sedanjosti: »PODMORNICA D 1«.
1)	Dovoli se "zplačilo enKr»tne pomoči starim rentnikom Sloven je in Dalmacije, ki so nad 20»/. nesposobni za delo in ki r.o se ponesrečili pred letom 1922. kakor tudi vsem druž;nsk'm rentnikom, in sicer v višini decembrskega izplačila rente in dra-ginjske d^klade.
2)	Dovoli se. da se ostanek imovine po-
že letos igrano z nespornim uspehom. — Zvečer pa bodo igrali Ferdo Kozakovo komedijo »Profesor Klepec«, katere dejanje se vrši v malomeščanskem, predmestnem slovenskem življenju, v čigar siedišču stoji slovenski inteligent. idealist, ki se je
G'avna skupščina Sokola I. bo v ponedeljek 22. t. m. ob pol 20. uri na Taboru. '; Vhod z Vrkovčeve ulice Bratje in sestre se naprošajo, da imajo s se' oj soko'sko le ritima cr'o ali drugačen dokaz o svoji osebni istovetnosti.
Sokol Ljubljana-S'"ška bo im«5! r'dni : le!ni občni ?bcr 21. t. m cb 8.30 d^p^ldae \ v dvorani Sokckkega doma.
ko-le: Slovenja dobi 81.87"/„ banovina Hrvatska (za Dalmacijo) 15 01" o, zetska UIIIMIIIIIHIHIIIIIIIIlin ; banovina (za Boko Kotorsko) 3.12"0.
- v 5*2«n	i	D°vo11 se, da se denar, namenjen za
IZ Ltlllie	Slovenijo porabi tako-le: a) 1.000.000 din
1— Drevi ob 20. priredi pevski kvartet ' za gradnjo bolnišnice ali paviljona za »Fantje na vasi« iz Ljubljane koncert v i zd avljenje ponesrečencev; b) 150.000 d:n dvorani na Stavbah. Na snoredu so narod- J naj se porabi za preprečevanje nesreč pri
kraj ne Sloven je m Da'macije razdeli ta- ulEaknil iz življenja in se zap:l v svoj čudaško in netogljeno visokoumni svet. Komedija kaže prebujenje tega človeka v
Is
a Mffffisnro
a— B°t!OčnoSt Mar:hora ie v indirt-1-cciji. V ttfccnUk1 Ljudski un! verzi je mel profesor Eaš zelo rr. e'0 predajanje o Mariboru včerai. danes in jutri. Predavatelj. ki je bil deležen toplega priznanja številnih poslušalcev, je v svojih po-učn h ieve ion ih izia.zl tezo, da je s'ej ko prej bodočnost Maribora v njegovi indu-
BREŽICE. Krajevni odbor Jadranske straže je imel 16. t. m. oljčni zbor. številno obiskani občni zbor je otvoril pred-cedn k g. Avgust Kržišn k ter pozdravil navzoče, predvsem pa predavatelja g. dr. Lava čermelja iz Ljubljane. Zatem so po-dali pcsr.memi funke onarji svoja izčrpna poročila. Iz tamlškega poročila, katerega je podala gdč. Valerija Ivančeva, je bilo razv dno uspešno delovanie t?ko krajevnega odbora kot tudi podmladkov. Podmladka sta 'mela: 1. anrila lepo usipelo r>J:r.'-omijo. 30. a.prla »Cvetlični dan«, v dneh od 29 junija do 1. julija izlet na Su"c.k in Crikvrn co s 37 podmladkarjj in 4 cd. as'->m!, 30. ckt^bra pros'avo »Jadranskega dne«. Pri vol'tvah je bil izvoljen desedmn o:'bor z malimi izpremem-be.rni. Po občnem zfccru je mel g. dr. Lavo čermelj predavanje s skicpt:čn:mi slikam »Merska obala cd izliva Timave c;o Ko =ra«. Za predavanje, ki je prif"a'o o odličnem pozna a vn ki cmen"'en;h krajev n njih rezmer ie žel g. predavatelj vsestransko toplo prim-nie Preds^dnk "'e zr.kl uč 1 občni zbor s pozivom na vztrajno de'o za ne/e morje.
RTBNICA. Sokolski zvečn' k'no bo -izdvajal danes popoldne in zvečer ob ebičej-n h urah film ki je bil posnet po večini v prekrasnem našem Dubrovniku: j Beg na Jadran«. Za do:-atek kratek poučni f lm.
SLOVENJ GRADEC. Okrejna hrrn l-nica v Slovenicm Gradcu je darovala D-jar"ki kuh:n :i na meščanski šo'i -nT"k 2A0 dn in šo-ski kuhinji na osnovni ?oli znesek 100 d n namesto venca na "rob umrlega marii vega kontre^eria A lb?na K<"s-ma. Pokojni si jc pri rav~'"u v svojem :i0-letnom delovpn u pridobil velike zasluge in trajen spomin.
TRŽIČ. Kino bo predvajal danes v nedelo vesel filTVi ■<>7kTa.sa m"ia žsnica«. (—)
Z J2S2ftiC
s— Odb°r »R«"ečega Križa« ra Jcrenl-
ceh pr red' s sodelovanjem vseh jesen š-kih zdravnikov in Bratovske skl^dnice 3 mesečni brezplačni bo"n'čarski teč^j ki se bo pričel 30. januarja ob 20. v ljudrki šoli na Jesen!cah. Pr jave se sprejemajo v občinski pisarni. (—)
ne in umetne pesmi. Marljivi fantie, ki so znani tudi po svojih nastopih v ljubljanskem radiu, bodo z ubranim petjem poslušalce gotovo prijetno presenetili. Zato Li-tijane in okoličane opozarjamo na to pevsko prireditev.
I— Sokolsko drrštvo v Lit'ji vabi na veliko maškarado. ki bo v vseh prestorih povečanega Sokolskega doma na pustno soboto. 3. februarja ob 20 pod ges'cm »V?e ok-ofk)«. Sodeluje prznani in v vsej državi daleč najboljši oikester »Swing Rythm«. (—)
Iz Prekmurja
pm— Rekord v barovin.«k! bolnlš-Ic' v Murski Srbeti je bil postavljen v p ete- | klem letu. ko je b'lo sprejetih v bo'n:šn:co . 3733 bolnikov Umrljivost je bi'a relativno j nizka in je znašala samo 2.6n/» Umrlo j2 ' 97 bolnikov Oskrbni dnevi boln k^v so i dosegli v:soko številko 42 473 dni. povpreč- ;' ni dnevni stale* pa 116 bolnikov S ev lo , operacij znaša 1890. Cbrat v sob^ški bol-nišnici naglo rase in doseHanje 00-l^p'e ne ustreza takemu navlu V lntu 1°20 ie bilo spreiot:h 81() b"'n'knv. 1. 1930 1?85. 1. 1935. j;h je bilo že 2?Q3 leta 19^8 pa 3070. Sorazmerno s tem je rastlo t"di š4e-vilo on"rac'j. k: je lani naraslo 7~> 5J6 Nova b^ln^n^a ie n,\iT,o potrebna Za so že nanravljen' načrti in izbrano s'avbi-šee. sedanje rr!l'ke v Evropi pa so gradnjo spet zavlekle.
Iz Raike-fcurga
r— Okoli n°vcTj» vodovodr. Re 'h m^ur-č-ni se ber mo že cel'h tTi^-"-et lat za svoj vodovod, o katerem re ie že ve'iko govo-
delu; c) 75.000 din se dodeli Dništvu Delovna skupnost za p*eprečevanje nezgod na ozemlju dravske banovine.
Ostanek se mora paraziti za stare rentnine na področju Slovenije.
N#V€ modne barve
Poleg klasične temno modre barve, ki , ima med pomladn mi oblekami vedno ve- 1 liko ulogo. je videti pri novih modelih ne- ; katere nove odtenke modrega, med kate- ; rimi zbujata pozornost zlasti »sračia« in »lastavičja« medrina« Obe barvi sta motno temni, a vendar žareči. »Papuovo modro« 1 bodo uporabljali posebno rad za okrase.
»Jabolčno rdeče« ie nov odtenek v pre-bogati lestvici rdečih barv. ki nas spominja na svežo, krepko rdečino malih kmečkih jabolk.
Pod omačbo »puš*avni Pesek« se je predstavil nov beige. ki učinkuje s svojo nežnostjo dosti topleje nego smo navajeni pri teh barvah.
»Mandar n« pa je nova nas:čeno rumena barva, ki izredno lepo učinkuje v zvezi s črnim, temno modrim ali temno rjavim.
trdo realnost, kjer podleže v prvem srečanju z resničnostjo. V giavmh vloejcJi Nablocka. Mira Danilova, Similčeva, Gre-gorin. Cesar in Sever.
Shrkespcarjcv »0'hello« zopet na ro-pertoaiju Ijub jmske d-"ama. Za premierski abonma bo uprizorila drama v sredo 24. t. m. Sliakespea jevo tragedijo »O.hel-lo« z Levarjem, Milevo Doltarjevo in Cirilom Debevcem v glavnih vlogah.
Nova šved ka kemodija »Na priscjnl strani«, keteio je napisala Helga Krog se uprizori prvič konec prihodnjega tedna. Krkor »žene na N'skavuo. iju« ima tudi to delo ir-red 10 ljubeznivo in toplo vsebino in prekrasno risane like. Na prenvero opozarjamo pred voem lju" itelje nord jske literature, katera j.e postala pri nas posebno pepu'arna poton čel Knuta Ham-suna in Selme Lagerlofove.
E R A
O P
Nede-ja, 21. ob 15.: Pri belem konjičku.
IzVrčzn konj
Nervrjctne stvari je doživel neki kmet iz b! ž'ne A a'1-orga na Jutlrndi i Nekega veče::a je stcp'l v hlev, da bi nakrmil svo-jJh pet km j Svoj srkrjlč je pri tem C'be-sil na nek' žebelj. Za krr'ek čas je o'šel, a ko se je vrn 1, je opazil da si je ed'n 'zmed k-n'ev ired tem ogledal suknjič, dc-11 bi ne HI a v njem k-k"na posebna slaščica. Sličico -'e žival noš!a, pa še rUo tn pis3'o Tudi ze.dnte čase so spravili kekšno! NašJa je namreč listn eo m se je nekateri gosno^je vpia£cn'e vodovoda na elnevni red. Nokaj dn' za tem smo že imele m-1'ko čitati v nekem mariborskem tedniku da je ?nv''venc ministrstvo n°k.e7a-lo že relih 2."0 C01 crn za g-a^nk) vodovoda. o~'°in-k pa da bo nrispevala To'a liu^e ne ver'"1"'•"'o več bese-'am in p",-iiiu ker vedo, za katerim grmom se skriva rr ...
r— Vel k-> 1-s'ro '"V-^tmrnO. k' bo "imela 2-VC00 T"W energije, bo začel gTfirVti rrr'n'k TFD na Fen-vem. Tsiko bo vpra-?rs\'e. katera elektrika nai nam sr etl. končno povc'-'no rešeno. C-vo 1 se ^uii. da bo-'o zabeli z nač ^no eVktrifkrc jo pre-ge Rajhenkurg—/r.me"ko—-T <~kvc—Vel ki Kamen—Fc^iraVr za kar bi tudi rudnik prispeval svoj eVež.
Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: li^arova svatba. Znižana ccne od 20 d n navzdol. Ponedeljek. 22.: zaprto. Torek, 23.: zaprto. Sreda 24.: Nižava. Red sreda. » Četrtek, 25.: Figarova svatba. Red četrtek.
Petek, 26.: zaprto. (Generalka). Sobe ta. 27.: Rusalka. Premiera. Premierski abonma. Danes popoklne se bo ponov;la vesela R. Benatrkega opereta »Pri belem konjičku«, ki je v imenitni štrltofovi priredbi šla 2e 60 krat čez naj oder. živcimo dejanje, duhoviti dovt pi, dobro karakterizirane figure in popularna glasba s številnimi vp"ete-n:mi ba"ctnimi tolkami, vse to daje delu pestrost in mik, kolkor ga ne najdemo zlepa v kaki drugi onereti. V g"avn:h por-t:jah PcTčeva. Barbičeva, Japljeva. I-To-1 dest Sancin, Zupan, Pcčelt in B. Sancin. ; — Zvečer se bo po dolgom premoru, ki je z njeno vsebino temeljito posladkala. Pri nastal zavoljo bolezni nekaterih nosilcev
j tem pa je pr kazala vendarle neko dolo-J čeno izbirčnrst. Kar je bilo bankovcev in ; čekov v listnici je kenj namreč požrl, ni se pa ek>takn51 cele vrste neplačm h računov, poziva davčne oblast za poravnavo neke vsote in k"r je po 'obaih stvar'. Nropro'no je paodel knvž co ^namk, ki jo te bU kmet b^š tip'i drn kupil, n pa potrdijo da je dal zl to uro v p piaV lo. Lahko si m:s'imo, da je bil kmet svojega izbiičnega konja zelo vesel.
I V E R I
j Usoda te vodi, toda ti jI meraš vladati, j Nadarjeni najde zase vedno kakšno nalogo.
Ljudje brez doživetij ne dozorevajo.
Kjer ni upanja, tam molči tudi strah. Postani in ostani čl an J Kolikor bitu, toliko svetov. __ - . .	_	. , . Stvari jemljemo tako dolgo na lahko,
voaninove a r U Z O e : \ dokler nas ne pričnejo težiti.
glavnih partij, uprizorila izvrstna Mozartova opera »Figarova svatba«, katere de-janie je povzeto po istomenski originalni Brai'marcha'rovi komediji. Razgibanemu odrskemu dogejoniu, ie znal Moaart dati ustrezajoči g'aobeni ekvir. v katerem sd p^"a-"ezne partije naravnost mojstrsko oblikovane. N"ša unrizoritev ki sta jo pri-p*rv*-iia šcf-rež:se- Debevec in dirigent dr. Svara, je vzbt^dila pri vseh dosedanjih predstavah obilo zanimania. Zasedba je prem'er^ka z g. Betcttom kot gostom.
Prlhcd-ja operna premiera bo oL koncu tedna Dvofakova »Rusalka« pod taktirko Nika St itofa, ki je besedil tudi nanovo prevedel. Rež -isko pripravlja delo šef-ie-žiser Ciril Debcvcc.
ŠENTJAKOB-KO GI EDA LISCE
Začetek ob 20.15 Nedelja, 21.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen).
ntančni ples
TAB03I 27. JAPslUAHJA SWJi^G BIH¥¥HM
gradbenikov tehniške fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani
ŠPORT
Državno prvenstvo v klasični kombinaciji
SmoleJ je nepremagljiv
V včerajšnjem teku na 18 km je z velikim naskokom zmagal naš olimpijec Franc Smolej pred Knificem in
Starmanom
Sv. Janez v Bohinju, 20. Januarja
Bohinj z obilico snega v teh dneh ni izjema. toda pri vsem tem je vendar svojstveno lep. kakor je pač lahko v tem tihem kotičku Gorenjske Snežna ploskev pokriva jezero in tudi vse naokoli je globoko zasneženo. Sr«ga je dober meter. Vreme ki je dopoldne kazalo na lepo. se je popoldne spet pokvarilo in okrog poldne je začelo lahno snežiti. Ko so tekmovalci odha.jali s starta, je že precej medlo in med tekmovanjem je naneslo nekaj centimetrov novega snega, kar je tudi deloma vplivalo na njegovo kakovost ln na dosežene ča?e.
Proga, ki je imela debelih »bohinjskih« 18 km. je vcdila večinoma že po preizkušen; trasi od hotela Sv Janez po pobočjih do fansenove skakalnice in doli do Žlana, odtod navzdol v Bistrico, nato preko savskega mostu in v precej krepkem vzponu na senožeti, od tam dalje po pobočjih Rud-nice spet v dolino do Cešnjice potem nekoliko po cesti in v velikem ovinku še do
Mladinski dan
v Bohinju
Bohinj. 19. januarja
Marljivi smučarski klub Bohinj je 14. anuarja priredil svoj klubski dan, ki bi noral biti že 7. t. m., a je bil zaradi veli-dh smučarskih tekem saveza SKJ preložen. Včerajšnji tek na 18 km se bo štel •a člane, ki takrat niso tekmovali, hkrati udi za klubsko prvenstvo.
V nedeljo je bil prekrasen sclnčen dan. 'sa narava je blestela v milijardah snež-
Franc SmoleJ
Kud!čevega mostu od tam pa v smuku do jezera ter ob njem do Sv. Janeza, kjer je bil cilj Višinske razi ke je imela okrog 250 m Proga je bila trasirana odlično po starem olimp.jcu in predsedniku Smučarskega kluba Bohinj Tomažu Godcu in so se vsi tekmovalci, zlasti Smolej ter vsi »kanoni« zelo pohvalno izrazili o njej.
Start
Na startu, ki je bil ob 14.15, se je od prijavljenih 63 tekmovalcev zg as lo 55. ki so zastopali vsega 10 klubov. Med njimi je bil najmočnejše zastopan domači Smučarski klub Bohinj, čigar vrste so izpopolnili nekateri gran:čarji za njim pa Smučarska Ljubljana. Ilirija ter Bratstvo in Maribor. Zagreb in Sarajevo sta poslala po tri zastopnike, ki se pa v tej močni konkurenci n:so mogli uveljaviti, razen Kerftajna in Knapa, ki sta samo nosila njihov dres. Od inozemske udeležba sta nastopila v teku samo dva Nemca, in sicer Gregor Holl. znani skakač za kombi-nac!jo, in niegov ro.^ak Custav Me'er. medtem ko bo tretji Nemec samo skakal.
Na cilju se je začelo življenje spet okrog 16. Nekaj minut po 16. sta si zadnjo borbo tik pred ciljem privoščila Petrič in Tone Razinger, ki sta s presledkom enega metra rezala cilj. Dve ali tri minute za njima je že prispel Smolej, ki je startal kot 32., kar je pomenilo, da je najbrž tolkel vse ostale. Izračunali smo
čas 1:34
kar je bilo obenem dokaz, da je proga morala biti dolga izdatnih 18 km ln da je novo zapadli sneg nekoliko oviral tudi najboljše tekmovalce. Potem so se v kratkih i presledkih vrstili zlasti vsi bolj znani tek-} movalcl, med njimi Knap, žemva, Petrič. Avgust Jakopič in Starman, ki je bil v presenetljivo dobri formi in je obetal tudi majhno presenečenje, kar tudi ni izostalo. Na cilj je prispelo vsega 50 tekmovalcev, kar pomeni, da so se z majhnimi izjemami vsi držali odlično. Podrobni rezultati so bili:
Rezultati
1. SmoleJ Prane (Bratstvo) 1:34.41, 2. Knific Jože iBratstvo) 1:37.19, 3. Starman Lado (Ljubljana) 1:38.21, 4. Petrič Anion (Idrija) 1:40.01, 5. Knap Leo (Sarajevo) 1:40.24, 6. Žemva Lovro (Bratstvo) 1:40.29, 7. Razinger Tone (Bratstvo) 1:41, 8. Klančnik Lojze (Dovje—Mojst-ana 1:42.05, 9. Rožič Andrej (Ilirija) 1:42.22,
10.	Pogačnik Anton (Bratstvo) 1:43.33,
11.	Jakopič Avgust (Ljubljana) 1:43 39.
12.	Kopavnik Lojze (Ilirija) 1:45.17. 13. Meier Gustav (Deutscher Skiverein) 1:45.35, 14. Korenini Franc (Ljubljana) 1:47.15, 15. Rus Janko (Ljubljana) 1:48.14.
Za kombinacijo je vrstni red naslednji:
Kombinacija
1. Knific Jože (B.atstvoj, 2 Petrič Anton (Ilirija), 3. Žemva Lovro (Bratstvo), 4. Razinger Tone (Bratstvo). 5. Pogačnik Anton (Bratstvo), 6. Meiei Gustav (Deutscher Skiverein).
Današnjo prireditev je vodil tehnični odbor JZSS z načelniko n Predaličem na čelu. Priprave in organizacijo na terenu je Imel domači smučarski klub. Oba prireditelja sta se vsestransko potrudila in jima je J težka na oga v polni men uspela Priie- i ditvi so prisostvovali tudi najvišji predstavniki JZSS. v teku jutrišnjega dne pa , pričakujejo zastopnike pokroviteljev letošnjega dižavnega prvenstva ter predstavnike civilnih in vojaških oblasti. Glecie prireditve velja še omeniti, da so se najbolj uveljavili tekači jeseniškega Bratstva, ki so med prvimi desetimi zased i kar pet mest. Kljub precej izdatni rekla- j mi in lepim pripravam je seveda prlre- i ditev potekla brez posebnega odziva med publiko, če ne upoštevamo domače mladine. Jutri so na sporedu najprej skoki v izvedbi JZSS za p.-venstvo v kombinaciji in samostojni skoki, nato pa še medklubska prireditev Bohinja, na kateri bodo prav tako startali vsi kanoni z državnega prvenstva.
Bohinj je slavnostno okrašen in za jutri pričakuje nekaj doteka obiskovaVev iz Ljubljane in ostalih krajev Gorenjske.
nih kristalov, kakor da bi se tudi veselila razgibane mlaline, ki Je komaj čakala trenotka, da tekmuje v plemeniti bo.fc in pokaže svojo moč in sposobnost. Vese l,je je biio pogledati mladi smuški roj, k se je vsul izpred zbirališča na start, kje se je ob 13.30 javilo 48 tekmovalcev. P^o ga za naraseaj je bila dolga 6 km, za dec. pa 2 in pol. Rezultati so bili naslednji: od 16—18 let (5 tekmovalcev): 1. Podlipnik Franc 29.59, 2. Vo_ oda Fran 31.18, o 14—16 (8 tekmovalcev): 1. Male j Čiri 32.27, od 12—14 (7 tekm.) 1. Menclnge Jože 14.47, od 10—12 (15 tekm.) 1. Roz man Janez 15.17, od 8—10. (10 tekm.l 1. Marki Anton 18.16.
Junaki dneva pa so bili trije malčki od 4—6 let, ki so prišli junaško na start in zahtevali, da tudi oni tekmujejo. Sodniški zbor jim je razdelil številke in ob splošnem navdušenju so se kot prvi pognali iz starta.
Zmagal je Arh Jože 25.15, drugi Zupan Marjan 25.40 sek. Po končani tekmi so vsi odšli v Občinski dom, ker so prvi trije vsake kategorije prejeli bogata darila in sicer smučke, vezave, jopič itd. Klub ni štedil z darili, samo da bi vzbudili še večjo zanimanje za teli šport, saj bi v Bohincu na teh tekmah lahko nastopilo med sto tekmovalcev.
Javnost obveščamo, da so skakalne tekme danes ob 13. ne po kot je pomotoma na plakatih ob 11.30.
stojimo sredi dnevnih političnih bojev in včasih obupavamo nad poslanstvom, ki ga icsmo. Vtst teh mladih jugcslovcnsk h .us je čista, mirna in nepokvarjena. 200 eklet v hrvatskccn srednješolskem zavori je osta'0 pripadnic jugosiovenske mi-ili v za/vestl, da tako naj-bclje služijo tl-;t.im, ki so jim najbližji — Hrvatom. Za-/edajo se, ca koristijo svojim najbl žj.m iajboljže, če ljubijo svojega mladega kraja" 6e" spoštujejo svoio Jugoslavijo in ča-sue njeno zastavo. In kakor je bilo dordej, ako bo tudi v bodoče! Se smo tu m še nas bo!
Tako so govorile presenečenemu direktorju lepe, nasmejane oč. njegovih malih učenk.
In mcM jugoslovenski krVedarčki so bili ra£i-<ro_ani V3l do zaanjega še islega dne. <t
Vesela in nadebudna mladina na startu
ŽSK »Hermes«, nogometna sekcija.
Članstvo kluba ln njihove prijatelje vljudno opozaijamo na občni zbor nogometne sekcije, ki bo danes ob 10. v gostilni »Kmet« na Celovški cesti (nasproti bivše pol. stražnice) in jih prosim, da se občnega zbora v čim veijem številu udeležo. Načelnik.
Ce!f:M mestni svet
B$2avm prvenstvo v umetnem drsanju
Danes popoldne se je ob rekordni udeležbi pričela borba za naslove državnih
prvakov v umetnem drsanju
Ljub1 j?na 20. januaria Danes popoldne se je pričelo na drsališču SK Ilirije pod Cekinovim gradom tekmovanje za državno prvenstvo v umetnem drsanju, ki je poteklo v pravem snežnem metežu. k?r je nekoliko oviralo tekmovalce. Treba je reči. da je bilo to po številu udeležencev največje državno prvenstvo, ki je trajalo od 15. do 18.30 in so morali sodniki pospeš'ti temno. da je bila prireditev pred večerom končana. Zelo velika udeležba je bila pri juniorjih, kjer so startali z'ssti Zagrebčani in tudi Celjani, ki so prevladovali Ilirija trenotno nima pravega naraščaja v juniorjih de'om/1 na te a oje juniorie nom°norna plašila že med seniorje, da je tako napravila vrzel in s tem pr-tesmiia tudi tek.iio-va ce u.u-gih klubov. Borba sen;orjev pa je bila seveda izključno domača zadeva, prav tako sen:ork, in razlika je bila tako očivldna, da bo potrebno še mnogo, mnogo časa, prodno nas bodo tu dohiteli.
Po današnjih tekmovanj:h v obveznih likih vodita pri juniorjih Zagrebčana Šk"tič in Ferzog. ki jima sledi Celjan Pre-sinsrer. Med vsemi tremi pa je tako tesna razlika da ni mogoče reči kaj gotovega
glede jutrišnjega zmagovalca. Mladi Ili-rijan Rozman, ki je obvezne like drsal šele tri dni, se je dobro afirmiral ln precej obeta.
Tudi pri juniorkah vodi trenotno Zngreb-čanka Gombač, a tesno ji je za petami Ce-Ijanka Sernečeva, nato Ilirijanka Finčeva. Med vsemi tremi pa Je prav neznatna raz'ika. Tudi tu ni sigurno da bo Gom-bačeva po jutrišnjem tekmovanju še prva.
Pri sen:orkah je bila zanimiva borba med Palmetovo in Shellovo Vsi strokovnjaki so se čudili, kako ie Sh^Ilova od napredovala v obveznih likih, v primeri z zadnjim prvenstvom res znatno tako da ima Palmetova piav resno konkurent-ko.
Tekmovanje oeriorjev pa je b'la nekako »domača zadtva«, tudi glede izvajanja Videti je bilo. da se seniorji. ki so bili sicer po svojem znanju daleč pred ostalimi, niso preveč potrv.d:li Thuma s'cer vodi pred Bibrom in Betettom, a tudi tu je med vsemi tremi prav majhna razlika. Kaže. da so vsi trije nremalo vežbali obvezne like, kar je temelj vseea umetnega drsanja, šola in samo šola rodi mojstie!
Celje, 20. januarja.
Celjski mestni svet je na slnoini seji najprej odobril računski zaključek mestne občine, n.enih podjetij in skla.ov za 1. 1938/39. Računski zaključek zkrzuje 19,490.807 din dohodkov in 18.078.933 din izdatkov, čisto piemcženje meslne o'oč--ne je zna-alo 27.893.372 din.
Mestna občina bo plačevala dve leti najemnino za pisarniške prostore nove celjske car narnice in bo prostore tudi opremila, venc-ar pa bo ostala oprema last ob-č'ne. Občina bo prodala Francu Staude-gerju stavbno parcelo pri zavetišču v Me-dlogu. Picšnja kinematografov za ukinitev mestne uvoznine na filme je bila odklonjena. Občina bo nabavila 200 hlačk 3 žoge n omaro za izvajanje obvezne telesne vzgoje. Občina je podaljšala zakup no pogodbo s Sav njsko podiužnico SPD v Celju za Celjsko kečo co konca 1.1940 Odobrcn h je bi'o več aagiad za bike. Podružnici Sadjarskega in vrtnai3kega dru štva je bila odobrena podpora 1 000 din za nabavo šk.cpva za sa no drevje Dru štvu lejcev malih ž vali v Celju, čigai predsedn k je m. s. prof. Bitenc. je bila odobrena podroora v znesku 500 lin Odobrenih je bilo tudi več po ipor za nabave plemenskih bikov in merjascev.
Mestna elektrarna to poiališala električno omrežje v severni del Zavorne n v zapadni del C:eta. Prei^čun znaš-} 493? din. Interesenti k' jih je sedaj 13. tx«ir morali k tem stroškom prispevati skupno 1900 din. Zaradi nabave novega ;<nii-govo-istve-nega str o'a je mestna e'ek t. tarna uvedla nov nač n obračunavanja s
strankami. Za vse odjemalce, ki plačujejo mesečno broz trošarine do 100 din, so > uvedeni posebni računi. Za stranke, ki so j plačale v preteklem decembru 100 din ali i več, ostane v veljavi dosedanji način plačevanja s knj žicami, če stranke ne zahtevajo posebnih potrdil.
! Občina bo nabavila za 35.000 din napravo za čiščenje oepadnih ojplak v m st-ni klavnici Zgradili bodo tudi betonski zio ob Voglajni pri klavnici, preuredi' gnojno jamo. obnov li notranjost klavnl-šklh prostorov ter izvršili razna diuga popravila, kar vse bo stalo 29 100 din. Do konca aprila nameravajo urediti v prvem nadstropju hladilnice v klavnici novo Malino napravo ki bo staia 50 000 din Na Ost rožnem pri Celju se je pojavila slinavka in parkljevka zaradi česar bodo sejmi v Celju spet ukinjeni.
Za revizorje mestne blagajne so bili po-,eg dosedanjih revizorjev .zvoljeni še m. 3. Lečnik Jagodič in Sni govc. Mes'ni svet je oooDril parcelacijske načrte za zemljišča Ivana Slokana in Stanku Mimika v Medlogu ter Jožeta Pevca na Sp. lludmji. Tvrdka A. VVe.sten d. d. v Celju je sporočila občini, da je pripravljena na lastne 9tra"ke modernizirati državne Mariborsko cesto v odseku med Prečno ulico v Gaber-;u m Cesto na pokopališče aa Sp Hudi-nji. Ti« Kovala b 6 m široko cest šče z ma!;mt granitn:mi kockami na maka am-ski podlagi in uredila asfaltno stezo za kolesarje. Ta dela bi dovršila "etos 3o 1 :uliia Mestna občina bo opozorJa bansko upravo na to ponudbo.
Hrvatica filpadnzst
Tr^Ič je pripravljen!
Tretji zlet gorenjskih smučarjev
Od 26. do 28 t. m b- tretji zlet Gorenjske podzveze v Tržiču, združen s slav-nostjo desetletn'ce njenega obstoja. Na sporedu je državno prvenstvo v alpski kombinaciji za gospode, podzvezno prvenstvo v klasični in alpski kombinaciji se-rJoriev, podzvezno prvenstvo v alpski kombinaciji za dame in vsa mladinska prvenstva podzveze. Priprave ima v rokah športni klub Tržič, podpirajo ga z vso vnemo predsedstvo mestne občine in njen tujsko-prometni odsek, pomagajo mu pri de'u podružnica SPD in druga društva. Skakalnica pri Sv. Jožefu je pripravljena. Snega je dovolj. Proge za vse panoge tekmovanja so določene in lzmer-j"ne ves program zletnih prired:tev je definitiven. Stanovanja za tekmovalce, za vodstvo in goste so preskrbljena. Zletno vodstvo bo preskrbelo tudi dobro in ceneno prehrano Tržič se pripravlja, da do-krže gostom, da ima poleg krasnih športni torifč tudi v pogledu pogostitve vse poboje dane. da poo+^ne ena na5ih važnih zim^ko-sportnih in tujskoprometnih postojank.	__
~KO"e-arSfco In mOtocPl'st!fno dmgtvo
»Sava« v Lhiblianl snoreča članstvu, da bo XV redni letni otčn! zbor na Svečni-co 2. februarja v gostilni »Pri Amerikan-cu«, Florjanska ulica .točno oib 10.
Prvenstvo LZSP v norveški kombinaciji
LZSP razpisuje podzvezino prvenstvo v klasični kombinaciji, in v samostoinem teku ter skok:h. Tekmovanje je oddano smufkemu odseku SPD v Zagorju in bo za seniorje in juniorje.
Proerram: V soboto 27. t. m. ob 13 v Sokolskem domu žrebanje nastopnih številk Ob 15. start k senzorskemu teku na 15 km. Nato start k juniorskemu teku na 8 km. V nedeVo 28. t. m. ob 10. na zagorski skakalnici skoki za komb'na<rio. Ob 13. propagandni skoki na isti skakalnici (Samostojni skoki).
Ob 16. v Sokolskem domu razglasitev rezultatov in razdelitev daril.
Pogoji: V konkurenci morejo nastopiti samo tekmovalci v LZSP včlanjenih klubov.
Tekmovalo se bo za prvenstvo v kombinaciji kakor v vsaki posamezni disciplini. Prijave je treba pos'atl najkasneje do so-hote 27 t. m. dopo^ne Smuškemu odseku SPD v Zagorju. Vsakdc tekmuje na lastno odgovornost.
Darila: Prva trojica v vsaki f^s^pUni kakor v kombinaciji in to senzorji ter 1-u-niorji, bo nagrajena s častnimi darili. Prvak v kombinaciji bo eventuelno prejel pokal. Trije najboljši tekmovalci izven ljubljanskih klubov, članov LZSP bodo prejeli diplome,
»Hrvatski dnevnik« razpravlja v svojem uvodniku o naših pripomboh k volilnemu zakonu za hrvatski sabor Na na^o kritiko odredbe, da dobijo volilno pravico le oni. ki imajo domovinskn pravico v kateri -zmed občin na teritoriju benovine Hrvatske, odgovarja »Hrvatski dnevnik« da smo mi pri tem pozabili, da se tudi volilna pravica za drža\nozborskc volitve ne pridobi brez dr žavljanstva »Kdor terej h.iče imeti pri dr žavnozborskih volitvah pravico glasovanja ta se mora pobr^ati tudi za državljanstvo. Ako mu ni do državljanstva potem mu tu di ni do države in se pač ne čut' ničnega pripadnika niti z njo povezanega Kar pa velja za državljanstvo to ve'ja tudi za domovinsko pravico, na katei' »emelji pnpad nost k banovini Hrvatski. Komur je torej do te domovinske pravice n dr te pnpad nosti. ta se bo potrudil, da io d' bi Kako se to dobi ,n kdo jo lahko dobi. je z za konom določeno Prišltki, ki se samo za časno nase'ijo v Hrvatski hodeč « trebu hom za kruhom, pa nc morejo zahtevati, da odločajo o življenjskih vprašanjih Hr vatt.ke. ki je ne priznavajo za svojo domovino. Oni imajo svojo domovino v kateri jim pripada, odnosno jim ima pripadati volilna pravica, pa naj jo tam tudi izvršuje jo. Mi se še dobro spominjamo, da je tudi. volilna pravica v obč;nah b:ln vezana na domovinsko pravico. Banov na Hrvatska pa m navadna samoupravne ed-n ca. temveč je posebno politično telo 7 zakonodajno in upravno avtonomno .lar-no je torej da naj imajo vo'i!no pravico samo men, pripadniki. »Jutrove« pripombe po zato povsem neumestna«
K tem izvajanjem jc tieba priponin;ti da smo mi predvsem ugotovili zr.acaj odredbe čl 8 zakona n vo'itvah v hrvaški =abor in poudarili njen državnopiavm značaj, kar
»Hrvatski dnevrnk« sam ?e p^sebe} podčr tava Pokazali smo nadalje na posled'ce re odredbe, ki bo celo vrsto iugos!ovensk;h državljanov ne samo S'ovencev temveč tudi Hrvatov in Srbov, v ko''kor so naseljeni izven svoje ožje domovinskt banovine, spra vi'a v položaj državijanov druge vrste. »Hr vatski dnevn k« ima piav, da si ti »nepri-padn;k'« pod izvestnimi pogon (5 letno bi vanje v občini) iahko pridobijo domovinsko pravico v eni izmed hrvatskih občin Ali pa ie to ravno prakfčno -n s stališča splo"nih interesov tako priporočljivo, ne vemo
Trd'tev »Hrvatskega dnevnika«, da naj si vsak i?če vo>'i'no p avico v oni banovini, kateri nripada. je na s samim voli'nim -'•dom za banovino Hrvatsko desavuirana Za izvrševanje volilne nravice mora^ biti namreč vpisan v volilni imenik To pa ie zopet le mogoče fr»o čl. 16 uredbe), akn vsaj 6 mescev nrebiva* v dofčni občini Vače'o. ki t»a »Hrvatski dnevmk« zastopa, da imei vo'i'no prav;co vsak v svoji dmno-vinski banovini, za^n tudi ne bo obvelia'o za Hrvate. nrina^n:ke banovine Hrvatske, k- so nase'ieni v kakem drugem kraju fu-goVavije. Ostan^ tc-ej to. na kar smn mi oro7r.riii; odredba čl. 8. hrvatskega volilnega zakona je manifestacija posebne hr vatske državnosti in znači v stvari obnovo "•♦■ania n°kdanie ogr«ko-hrvatske nagod-be. po kateri je bi'o s:cer državljanstvo v deže'ah k^ne sv Štefana ski^no, pripadnost h kraMevini Hrvatski in S'avnn'ji pan je bi'a "o«oj za izvrševanje javn'h nravic in spos^hnoeti na Hrvatskem T/^da Hrvatska in Mid?arrka sta končno bili dve tuji s drzavn^ti. povezani med seboj s pofled bo Jugos'avi'a na je naša skupna narodna državna zajednica.
Iz Juliiske krajine
Nova elektr sna centrala
na &3Ši
Že več let trajajo velika de'a na Soči, ki naj bi omogočila eksploatacijo vseh njenih silni h energij z njihovo preorno-vo v električni tok, ki naj bi ga pet velikih central produciralo kar za 450 milijenov kiiovatnih ur na leto. Izmed central, ki so bile in so še v načrtu, je ena pri Dolarjih dograjena, a druga, ki jo sedaj grade med Kanalom in Plavami v izredno pospe e-nem tempu, naj bi bila dovršena že v prihodnjem marcu Ostale tri naj bi se zgradile pri Kobaridu, pod Soikanom in v Gradili.
Hidrocentra'a pri Dr>b'arjih. o kateri smo že poročali, deluje sedaj že nekaj meccev. Z ogromnega jezera, ki je nastalo nad velikim jezom ob sotočju Soče in Idrije pri Sv Luciji, dere so'ka veda po 4 km dolgem kana'u v podzemsko centralo pri Dolarjih. ki že proizvaja po 150 milijonov kiiovatnih ur toka na leto.
Centralo med Kana'om in Plavami so pričeli graditi pred dobrim letom dni. Računali so, da jo bodo dogradili v pičlih dveh letih in pol. a gradbena de'a so bila iz razumljivih razlogov tako zelo pospešena, da bodo vse naprave dovršene že leto dni pred končn:m rokom. V tej centrali nameravajo pridobivati po 80 milijonov kiiovatnih ur toka na leto Pri Ajbi so zgradili nov visok jez. nad katerim sc nateka do 1 milijona kubičnih metiov vode Tudi od tod bo voda napeljana po podzemskem kanalu več tisoč metrov daleč do turb.n v podzemski ccntrali Samo za gradnjo kana'a in ostalih podzemskih prostorov so doslej porabili okrog 80 ton na jbrizantnejših razstreliv. Izkopali so celih 280 tisoč kub:čn h metrov skalovja m zemlje. V ccntrali bodo razme'čeni tudi vsi potrebm transformatorji, kakor sc je to zgodilo že pri zgornji »osedi v Dcblarj h
Skoraj še velikopoteznejši so načrti za ,'radnjo centrale med Solkanom in Prevalom. Tam nameravajo Sočo speljati pod Brdi daleč proti zapadu, tako da bi napravila nov ogrOmen ovinek. A ta de'a so šele v načrtih, ki še sami niso končnovelja\ni. Vsekakor pa bo tok iz šo kih elektrarn povsem zadostoval za popolno elektrifikacijo vse dežele in bržkone ga bo osta'o še po nekaj milijon »v kilovatov ur za druge pokrajine ali za nove potrebe v dežaJi sami.
Drobne ncvlce
Na zAln„em zase irn"u gOrišktga korpo-laoijfkega sveta je prefekt Ca va.".i v o..:j-šem porciilu o gasp<xLaaskcm položaju po~ Krajine med diugim ugotovil, da je bi'a pccCednja let na zaradi neugo n h vremenskih prilik nekciiiko &*a.!iša kakor prejšnja, posebno kar- zadeva pridelek žita, krme in sadja. Meni! pa je, da to mogoče v bco>-če z novimi tehničn mi itpcpc nitvami posamezni hh kmetijskih panog in s prido-bitvjo nove pilo. ne zemlje v predelih okrog Gra iške in Krm na pa-Iago;na spet povečati občo kmet jsko produkcijo v deželi. Kar se tiče industrije, je opozoril na težave. ki so na&taile zaradi pomanjkanja sirov n, ki so se d c slej nemoteno u. až:.!e in ki jih n. megeče nadomestiti z domačimi nadomestki. Na področju ekktiif.ka-cije pa je bil z dc.giaitvijo centrale pri
Dobi £
■h in z gra ."njo ostalih hidrocea-
»ie ms je!:<
SpMtski *Nrro'"ni list«, ki ga urejuje j dragi po predsefn k JNS dr. Grga Ange- 1 lmovič objavi'a člrnč č še nas je!« C^n-čič pripoveduje naslednjo i etnično zgod- ; bo:
»Nedavno je prejel direktor neke žen- : ske srednje šrle v banovini Hrvatski zavoje par sto žepnimi koledarčki, ki jih je izdalo neko jugoa!nvensko dobro-;Vno društvo. Druga leta j:h ni bi'o težko prodati. Toda kaj naj stori z njimi v teh časih, ko je lepe. jugo£/oven~ka m sel r?rpe '.a nt križ ravno v pokrajini, kjer se je roTa? | Ali naj jih vrne društvu s pripombo, da jih ni mogoče pro ati. To ;e bilo direktorju težko storit , ker skrbi to društvo za neke naše brate, ki so od vseh z-vni- > žčen'. Direktor je premišljal !n prem"šljrl.
Lansko leto je bi'o na njegovi šoli Še lepo število S<-i"-ol5čic. Tcda ni hove vrste j so se v zadnjem času zaradi gotovih ne- ! milih dogodkov ln pretenj hutlo razredči- 1
le in pri Sokolu je ostalo le Se okoli 20 deklet s tega zavora. Obrn 1 se bo na nje, da profa vsaj nekaj koledarčkov.
Napisal ;'e okrožnico, ki io je nesel s'u-ga v vse razrede. Ok.cžilca je pazvala vse SokoHce od najmla;'šh do najstarejših naj se javijo ob desetih ko bo glavni odmor, pred ravnate1 jevo pisa no zavoda.
Ko je direktor v glavnem cdmoru odprl vrata svoje psarne, je obstal ves osupel na pragu. Na hoc^ku se je gnetlo okoli 200 učenk vseh letnikov od najstarejših do na*mlajS'h. Začuden jim je za-klical: »Za Boga milega! Saj sem klical samo Sokolice ... «
s>Eh, sa1 smo tu s?mae Soko^ee«. mu ■'e milo završalo nasproti iz množice mladih grl
Staremu cllrektorju, k' čaka samo Se na cd lok o svoji upokojitvi, so zaigrale so?ae v očeh. »Kaj vas je res še vedno toliko?« še jih je mladih jugoslovenikih sokol-skh duš. Več, kakor slutimo ml val, ki
tra! vendar dosežen znaten napredek 2e v kratkem se bo pričela gladiti že neva in pesle nja seška eiruilcična centr-ala pri Kobaridu. Na seji so odobrili tudi novi proračun dohodkov in zJatkov, ki ju bo mogoče splaviti v ravnovesje le s pohujšanjem nekaterim davščin.
Nova železniška postajna po-^icpja na mejnih piehcVih. TrZa. (.ra žejcjnuita direkcija se je v zadnjem času po nalogu p.cmetnega m'n- strstva in v sporezumu z drug'i:ni pri£itojnimi oblastmi lot la jrad-nje novih, deloma pa povečanja dosedanjih postajnih poslopij na vseh železnišk h mej-n h prehod h v deželi. Fie.ivrem bado zgnaidiCi novo železniško pccCajo na Reki, ki bo za dolgo dobo zacoliala vsem potrebam modernega potniškega in tovornega želozn .rkega prometa. Znatno pa oedo povefane železniiike postaje v Pcs'o'nl, Poditrdu in Trbižu. Za prvi dve so stroški proračunani v milijtae. Kar se tiče postaje v Podlbrdu, kjer so se dela že pr la, a so bila preCc'njena cameravajo diti nove restavracijske piesto.e, povečati car'nam:i3ko pccopje, položiti nekaj novih tirov in sploh preu.e.it;. ves psico. Samo za ta dela ki se bedo mora'a še letos dovršiti, bodo znaSali stiCvT.i paJdrug* mil'jen lir. PreuTed tev postojnskega kolodvora pa bo, kaker kaže, §2 večjega obsega. Kakor smo že poročali, so pričeli pripravljati tudi v Trstu gradnjo novega centralnega železniškega postajališča, ki bo morajo bit. enako kakor na Rski dograjeno še pred kcncem prhodnjega leta.
žrtev »nežnera meteža. Kr/ror nam šale zdaj poročajo je poaeo'n:k France Ku-zman iz šcntv'0".:e gore tik pred novim lotom postal žrtev silnega mežnega rnete-ža ln mraza ki je nastopil v tist h dnoh. Mož. kl je "o:l že v letih, se je oY>iavil v So. Lucijo k nekim znancem, a ko se je preko Pcn kve vračal domov ,ga je presenetil vihar, v katerem s je le tru'oma krčil pot po globokem mehkem snegu. O mraku se je sredi pe<ti ustavil, da bi prišel do sa.pe, a prav t? kratk: počitek je po"tal zanj usoden. Naslednjega dne so ga naUi zmrznjenega.
Srn.tne opcKI;ne. v Nova/Vh pr' Pazinu se je pripetila pri šestanevih huda nesreča. šele 2 leti kari Drago, kl ga je mati pxist'la za nekaj trenutkov brez nacrrr-stva in se je siam iprrail v kuh nji .-'e zvrnil nase lonec krrna. Ot.rck je straAi'm opeklinam podlegel in tudi zdravnik ki je bil t p ko j pri njem, ga ni mogel Iztrgati smrti.	t
Jr>'
par je spoznal hrvatsko podeželje
o priliki svojega tridnevnega bivanja v	Zagreba je bilo omogočeno Nj. kr. Vis. knezu nanosi liku Pavlu Tn kneginji Olgi spoznati	tudi hrvatsko podeželje. Bili so prirejeni izleti v nekatere lepe okoliške kraje in povsod je	bil knežji par deležen izrazov odkritosrčne ljubezni ;n spoštovanja kmečkega prebivalstva.	Od blizu in daleč so prihiteli kmetje in kme-
. . . J . ,-	__...I™So Kil tir.roioni v kiininfli. ka-
ure-
t"ce z otroki, da pozdravijo odlična gosta. Posebno prisrčen je bil sprejem v Kupincu, nor :e podpredsednik vlade e. dr. Vladko Maček povabil knežji par na svoje vzorno i i*no "posestvo Naš? dve sliki kažeta, kako je g. dr. Maček sprejel pred svojo domačijo oba visoka gosta, ki ju je spremljal ban dr. Šuba 5'c z gospo. Na sliki je videti tudi go. Josipo
Mačkovo in njene otroke.
ali kašljate
vsled prehlada?
PUHLM ANN-o v ČAJ
lahko prepreči kašelj. razkraja sluz m ublažuje kašelj.
Dobiva se v vseh lekarnah. — Originalni
zavitek od 125 g Din 37.—.
Ogl. reg. br. 1503/1936
____m
Marijo, rojeno Erhatičevo. S slednjo, ki ji je danes 68 let. sem poročen 30 let. ra\no toliko, kakor s prvo ženo. V naši ro b m so večinoma vsi učakali prav iepo starost. Oče je umrl s 84 leti, mati s 76. brat Janez s 83, sestra Mica z 89. sestra Neža pa s 101 letom. Najbolj pa se je doslej ourszal praded Tomaž Kene, ki je dočakal nič manj ko 107 let. Mogoče ga bom tud. jaz posnemal. Ce bo bož;a volja, si pra,:m vedno, naj živim še dolgo, če pa ne. pa naj me odneso še jutri v hladni grefr Nikoli pa si nisem želel smrti, tud sedaj ne. Na splošno sem zdrav. Posebno odpor-no in zdravo mi je srce. to pa morda 7? to, ker sem bil vse življenje zmeren v p jači in jelu in nikdar nisem kadil Vse življenje in ves prosti čas sem posvetil le mizarstvu in delal neutrudljivo do 86 leta «
»Ali ste že čuli, gospod« — me je živo vprašal — »da se nekateremu staremu človeku povrne vid? Pri delu sem vs. lej potreboval dvoje vrst očal in sicer ene za delo od blizu, druge pa za daljavo. Prrd kakimi desetimi leti pa sem ugotovil, da uporabljam očala, kjer manjka eno steklo. Odložil sem j:h in na veliko začudenje ugotovil, da vidim dobro brez njih. Od tedaj dalje očal ni^em več noril in danes vidim zelo dobro. Ni tako drobnega tiska, da bi ga ne mogel prebrati brez očal Torej se mi je po 861etnem živTenju povrnil vid! Se danes čitam ves dan dnevno časopisje in molitvenik in naibolj me zanimajo politični dogodki po svetu in sedanja vojna vihra v Evropi.«
Ma VInkev gs3
Dva C3 letnika
tj
VU/% I fir
Poljčane, sredi januarja Razpis o najstarejših sodobnikih v »Jutru« me je spomnil moža visoke rasti, ki ga srečujemo skoraj vsak dan. ko koraka po opravkih iz kakih 4 km oddaljenih Laž v Poljčane in nazaj. Je to lesni trgovec Filip Šproger O njem vsi vedo. da je najstarejši možakar tod okrog Ob cesti, kjer je bila nekoč gostilna in trgovinica, je nje-
gov dom Filip šproger se je rodil leta 1847., leto prej, ko je nastopi! cesar Franc Jožef, kakor je sam dejal. Šteje torej 93 let. Po fotografiranju za kar si je nadel nedeljski klobuk in suknjo, smo sedli k peči in razgovor je teke! lagodno. Mož ima izredno svež spomin in je tud' sicer trden kakor srca.
»Moji kumarat',« je začel, »s katerimi sem bii skupaj pri vojakih so že vsi pod
Visermo naradno zavedno m!&
Vzgojitelj na deželi o pogubnih vplivih na mladico
Naša slovenska šoli odrasla, zlasti kmeč-
zemljo Poročen sem
bi! leto manj kakor
šestdeset let. Od osmih otrok jih živi še šest, trije so v Nemčiji, trije pa dama, en sin mi je umrl v Ameriki, eden pa je padel v vojni, ko je plezal na neko pečino po p!an:ke Vsi so puženjeni in imajo dosti otrok, ki pa so po svetu in zato vseh vnukov niti ne poznam. Očetu je bilo 80 let, materi pa 87 let, ko sta umrla. Otrok nas je bilo četvero, so razen mene že vsi pomrli, še ne dolgo sestra Micka, stara 87 let.«
Doma je s Prhove in se ?e prav dobro sp-orrrnja, kako ga je bil birma! pokojni škof Anton Martin Slomšek. Dvajset let star se je kot kmečki sin oženil in se nastanil najprej v Lušečki vasi. kjer je bi! dve leti, 70 let pa je že v Spodnjih Lažah, v liiši, ki jo je postavil sam. Zgradil je razen te še 14 hiš in jih potem proda1 dalje.
»In kako ste kaj živeli, da ste učakali tako starost.«
i>Kadil nisem n;kdar, razen pri vojakih. pa še tam samo na videz, da sem dobil tobak, ki sem ga prodajal dalje. Imam pač trgovsko žilico No. voia"ka služba takrat ni bila huda Ker sem bil oženjen sem služil samo tri mesece pri brambovc h. ki so bili prav tisti čas ustanovljeni. Rekli so nam krompirjevci in nismo imeli nobene velja-re. Ž^ania, vam rečem res da nisem pil in ga tudi danes ne, vina pa se nisem branii in se ga tudi danes ne Se\cda pa msmo pili šmarnice, ker je takrat pri nas še ni b;1o «
»In kam ste hr>/W v SoV3« »N;,am r.« je nn'!i')e\al smeje se. »ker prave šole takra' pri na« ni b;'o Le ob petk h in sobotah smo hodili h kap'anu učit se kr'eans' ^ nauka Ven lar znam pihati in brati še danes. Nauči! sem se dc'oma «nm delom* na od b-a^a ki je hodi) v šo'o v S'ovensko Bistrico. Pa tega ni treba v liste dati. mi ni. da bi se p >stav'ja' « Najbolj ga je veselila le^na trgovina, ki je 'e danes ni opustil
»Piodaja' sem takrat ladijski les v Trst. smreke so bile po 20 m in še čez Danes imam trgovske zveze s Celjem in Mij"per kom. kamor prodajam kostanjev les Še nedavni ponedeljek sem naložil vagon in drugi ponedeljek spet enega.«
»S->.m; so 5e pretekli teden v	napra-
vili tri klaftre drv,« je ponosno pripomnil vnuk.
»Ja. bili so dobri časi, pa tudi	ka-
kor danes. Večkrat se je pripetilo, da smo morali prodati po dva. tri prešičke, da smo plačali štibro. Hu^ je bil\ kadar nas je zajela voda, kajti tudi takrat so bile v
ka mladina je po izstopu iz šole prepuščena večidel sama sebi. Z izstopom iz šole izgubi šola vpliv do nje; domača vzgoja, oziroma vzgoja staršev popušča, zlasti pri fantih, ki se hočejo čimprej osamosvojiti in postati fantje v pravem pomenu besede. Zato se piav redi ravnajo po zgledu odraslih mlacleničev. Začno zahajati v družbo, ki najde največ zabave in veselja v gostilni pri polnih litrih vina ali celo pii žgani pijači.
Prvi korak mladeniča v gostilno, je vstop na slaba pota in v pijančevanje. S tem korakom izgubi mladenič vse. kar bi ga vodilo k dobremu in plemenitemu, izogiba se poštene družbe, ker mu je pre-dolgočasna in najde utehe svoji mladeni-ški izigranosti le v pijači in razuzdanosti, ki ponižuje dostojanstvo človeka. V ponos si šteje, če je pijan in če more razgrajati in se celo pretepati. Tako ni čudno, da je še vedno toliko tepežev po naši lepi domovini, in da pogosto čitamo o pobojih in uboiih in da vidimo toliko pijanih mladih ljudi.
Daleč je že privedlo pijančevanje našo, zlasti kmelko mladino. Dasi nočemo to žalostno dejstvo posplošiti, ker se še dobe med mlad!no dobri in trezni mladeniči, vendar se je ljudska podivjanost že toliko razširila, da mora vsakdo, ki mu je bodočnost našega naroda količkaj pri srcu z nezaupanjem gledati v bodočnost našega naroda, če pojde tak. dalje.
Kako daleč ie že pripeljalo pijančevanje našo mladino, kako velika je podivjanost sicer dobrega ljudstva, smo imeli priliko videti preteklo jesen. Ni lepo. da moramo pisati o tem, a to so tako žalostna dejstva, da ne moremo molče preko njih, ker ne moremo olepšati tega kar se lepšati ne da in tudi ne sme, če hočemo da se ognemo še hujšemu zlu. Ce hočemo poiskati bo7ne rane na narodnem telesu, ki razjedajo zdravo živlienje naroda, moramo pač poiskati vzroke, ki so vir bo-leznL
Več'na šoli odrasle nVadine n'ma spretnega in dobrega vodstva, ki bi jo pripravljalo za vstop v resno življenje. Pa so se mnogi drugi vzroki ki nikakor ne morejo na mladino vzgojno vplivati. Med narodom se je razpaslo kruhoborstvo, hinav-ščina slavi svoje triumfe. neznačajnost se plačuje. Mladma, ki ima bistro oko za vse. opazuje to, si tolmači po svoje in išče ute-i he in zabave pri vinu. Vso dobo našega življenja v uedinjeni Jugoslaviji ni slišala naša mladina mnogo vzgojnega, tega kar bi jo napeijavalo k resnemu mišljenju za lastno bodočnost, niti za boljšo bodočnost naroda in države. PoVtfčne strasti medsebojnega nekrvavega klanja in napadanja, zatiranja značajev, zlasti v zadnji dobi itd. je tako kvarno vplivalo na našo mladino. da Je podivjanost ste v neplemenite setve.
Ozrimo se nekoliko na delovanje naših narodnih in kulturnih društev, ki imajo v svojem programu nacionalno vzgojo naroda, vzgojo značajev, kreposti duha in telesa. Tem društvom prednjači zlasti naše Sokolstvo, ki se tiudi. da zbere v svoji sredi vso našo narodno mladino, da jo vzgoji v pravem narodnem duhu, v ljubezni do države, kralja in domovine, v vestnem izvrševanju stanovskih dolžnosti, kjer si mladina utrjuje telo in krepi duha. In ravno viteško sokolstvo ki bi ga moralo celotno narodno občinstvo podpirati gmotno in moralno pa vplivati na mladino, da bi vstopala v sokolske vrste in oblikovala sokolsko telovadnico, prav to sokolstvo je tarča, v katero streljajo z najtežjimi topovi sovraštva, preganjajo idealne sokolske delavce, onemogočajo uspešno sokolsko vzgojo — ln to celo od tam, od koder bi se morala v prvi vrsti razširjati blagodejna ljubezen.
Naša mladina vidi to, čuti to na sebi. izogiba se sokolske te'ovadnice in drugih sorodnih društev, ki so istotako podvrže-
na sovražnem napadom, hinavščine igrati nočejo, tako jim preostaja edina pot. kjer išče zabave in utehe — v gostilno, k vinu in žganju.
Dvanajsta ura bije. da to spregledamo. Zadnji čas je da se zavemo resnosti časa, da odvrnemo mladino od pogubnega pijančevanja ter da napotimo našo narodno mladino v društva, kjer se morajo v najboljšem smislu vzgajati v narodnem in državnem duhu. v liubezni do Kralja in domovine, kier se utrdiio tudi zn^aji da postanejo trezne misleči in kos težavnim življenjskim vprašanjem.
Pretekla jesen je nazorno pokazala, kakšna je sokolska vgoja kako umejo in znajo pravi in disciplinirani Sokoli vršiti svoje človeške tn tudi državljan jske dolžnosti To more Wti Soko'stvu le v ponos ln tudi v priletno zajest da je soko'ska vzgoia orava življenjska in državljanska vzgoja Zato bi morala biti dolžnost vsakega zavednega Jugoslovana da po svojih močeh zatira pijančevanje in z njim združeno podivjanost, da napoti našo narodno in zapeljano slovensko mladine v sokolske vrste. Na delo tedaj ker resnobni so dno vi!
Vzgojitelj z dežele
se ženijo ptice
Tudi Kenetov cce ]e bil pri Kraljevem Gradcu
Nenavadna duševna svezost 9* letnega Slovenca
Brežice, v januarju Ob robu pešpoti, ki vodi na brežiško postajo, stoji čedna hišica, v kateri živi že mnogo časa 961etni Martin Kene s svojo 30 let mlajšo življensko družico Marijo. Dnevno gre mimo hišice truma liudi. a zelo malo jih je, ki vedo. da prebiva v njej najstarejši brežiški očak.
Zglasil sem se te dni pri njem in ves vesel me je sprejel, ležeč na snežnobeli postelji s čepico na glavi.
»Hvala Vam. da ste prišli,« mi je dejal »Cital sem v listih o moj h vrstnikih in zelo sem si želel, da bi se med skupino najstarejših omenilo tudi moje ime. da bi tako prvič in poslednjič v zimi svojega življenja čital svoje ime v časopisju, ki ga tako rad prebiram. Mnogo sem prestal na svetu in 10 t. m je bilo že 10 let kar sem moral leči v posteljo in se nisem več dvignil iz nje Po poslednjem največjem fure-žu 10. decembra 1930 ko sva z ženko zaklala 300 kg težkega prašiča sem moral zaradi slabosti leči Cez nekaj let sta se mi pričel: sušiti obe nogi. kmalu za tem pa leva roka Prsti rok so se mi pokrčili in danes imam noge in levo roko tanke kakor otrok Ne samo. da zaradi okrčenja nog ne morem na nje stopiti, še manj pa hoditi, tudi sedeti ne morem na postelji. Zena Mica je zelo dobra in ves čas mi zelo lepo streže. Nimam prav nobenih dohodkov, hišo z vrtom pa sem podaril sedanjemu gospodarju, ki mi namesto kupnine streže in naju oskrbuje z najpotrebnejš'm.« I Seveda sem brž spoznal, da imam oprav-I ka z zelo bistrim možem in kar vesel sem
bil, ko ml je na dolgo pripovedoval tako točno o svojem življenju, o svorh in rojstnih podatkih svojih staršev sesler in bratov, kakor da čita iz zapiskov Njegova bistrina me je venomer presenečala in v srce se mi je zasmilil, ko mi ie pripovedoval. da ne more s postelje katero bi tako rad zapustil, ali pa vsa i enkrat — po led-njič v življenju — napravil kratek izpre-hod. 2ivahno je nadaljeval
»V Pavlovi vasi št 48 pri Pišecah s°m se rodil 26 maja 1844 Oče Janez in mati Neža. rojena Knezova sta me po prvem šolskem letu vzela iz šole ker mi je teklo iz ušes in sem slabo čul. Vendar oa sem se pri bratu Janezu ki ie dočakal 83 let, izučil mizarstva in prav lepo oisati in čitati Prav dobro se spominjam, kakor da je bilo včeraj, da sem moral s Dar domačimi fanti odriniti 26 maja 1856 v Mar bor, češ. da gremo v vojno Iz Maribora smo junija istega leta marširali skoraj mesec dni preko Dunaja na češko prusko mejo. Vojna je bila med Avstrijo in Prusko" in boril sem se na strani Avstr je Ker smo imeli slabše orožje, so nas Prusi napodili daleč nazaj in kmalu je bila Avstrija premagana Ranjen nisem bil. pač pa sem se močno prehladil m mi je dalie ča^a teklo iz noge S fronte sem šel domov in si v Gloeovem brodu kup'1 posestvo ter se s 35 leti poročil z Nežo Vratičevo Poroka je bila na Svečnico 1880. Zena mi je rodila dve dekilci. Nežiko in Marijo, ki pa sta v starosti 3 do 9 let umrli za davico. Tudi žena mi 1e leta 1909 um^a in na-lednje leto sem se spet poročil s sedanjo ženo
Sv. Vlncenc goduje 22. januarja in se na njegov god ženijo ptički, a ie na štajerskem in Koroškem, ptički na kranjskem pa so z Vinkom spiti; zato se ženijo šele na god sv. Valentina 14. februarja in nekateri še pozneje na Grego: ijevo, to je 12. marca. Je že tako, da se tudi ptiči ne morejo zediniti. da bi se veselil ves ptičji rod določenega dne. Morda pa upoštevajo tudi staro nasprotstvo med štajersko in Kranjsko in so lokalni rodoljubi.
V Dravski dolini se na Vinkov god gleie na ptičjo ženltev nihče ne poioči. Kdor pa se le spozabi in stopi tega dne tudi sam v zakon, mu ptiči odnesejo vso zakonsko srečo.
Na ptičjem ženitovanju ki je tega dne v vsakem grmu tudi ne primanjkuje jedi, če že ni pijače. Tako opominjajo matere otroke, naj tega dne iščejo po grmovju ptičjo pogačo.
Vse kaže, da letošnje ptičje ženitovanie ne bo Kaj prida. Sneg in mraz kalita tudi tem dvonožcem zakonsko srečo. Vreme, ki nagaja ptičem ob svatbi, prav tako vinogradnikom slabo prerokuje. Prekmurec ve za gotovo, da bo le tedaj dosti vina. če so se na Vinkovo naredile mlake ob cestL Tudi sonce mora ta dan si jati, da bo dobra trgatev. Enako pravijo Belokraiinci in še bolj določno ocenijo vreme tega dne: »Ce je tega dne toplo vreme, bo dobro vino, če je pa mlačno, pa bo vina srednje.« »Ce od strehe kapa, bo mnogo vina, če ne. pa nič« pravijo naši Kčani.
Vse kaže torej tudi na to, da na Vinkovo ptički svatujejo tudi zimi. V Belikraji-ni nese tega dne gospodar v vinograd kos božlčnika, ki ga je prihranil za ta dan še izza tož ča. Dar položi na tla in cbreže nekaj trt.
Ker se ptičje ženitovanje prav nič ne razločuje od našega, bodo skorajda tudi ptički bsrar.tali, kaj se naj zapiše njemu in kaj njej in ptička bo naštevala, kaj je vse prinesla: »Ona prinese svoje lastne dote tri odrte šmarne krote, pehar fižolo-vih luščin. pet funtov ježevih bodic, dva papirnata cekina, dva prazna soda vina, prazno mofnjo petič, žabjega masla, pet lobric, dve žimnati motovili, skokic brez števila, togote poln mešiček, en gadov jeziček, nekaj lisičje modrosti, nekaj ženskih slabosti, iz železa prsten zlat, debel golšast vrat, brejo gos. debele žnablje, krmežljave oči in še druge reči.«
Pa bo ženin zapisal v ženitovanjsko pismo nevesti ptički: »En vinograd tam v Riženslcem mestu, lepo lastnino tam za Kurjo dolino in zelnik, ki ga je dedoval za očetom.«
Žen;tev pa opravijo na Vinkovo le ptice in ptiči pevci in ne velja ona: Cuk se je oženil, sova ga je vzela . . .
V. M.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Dravinjski dolini hude povodnji. Takrat smo bili ubogi. Leta 1375 je bila taka toča da je razbilo opeko na strehi in vinogradi tri leta niso rodili Leta 1866. pa je pogorela skoraj vsa vas.«
Čeprav mož ni hodil v šolo. je bil sposoben zaradi bistrega duha za vsak posel. Bil je dvanaist let župan v takratni obč'ni Ccrnje Laže trideset let pa je bil sodni cen''ec Še si kupi vsako nedeljo časopise, čita in se zan:ma za vse svetovne dogodke »P sebno jih zanima politika,« je pripomnil vnuk.
Za seboj n:ma n^h^ne hude bo'emi Moža prožnega koraka poznajo štirje okraji naokrog. Prav to, da je bil vedno na svežem zraku, v gozdu in na njivi, mu je pripomoglo k tako lepi starosti. Hodi še vedno brez pa'ice, orje in kosi še vse sam. tega dela ne prepusti n;komur drugemu. Je popo'no-ma samostojen ter je ostaM družini še v tako visokih letih v oporo Želimo mu. da tak ostane ?e naprej in ko bomo spet pisali c stoletn:kih naj bo on med prvimi, ki mu bomo lahko čestital", kakor mu prav iz srca k njegovi lepi starosti in trdnosti čestitamo danes.
Ko sem se pos'ovil od prijazne družine, so mi povedali, da živi streljaj od njih (pokazali so mi še dimnik strehe) na gričku ženica, ki bo menda iste starosti. Pa stopimo še tja!
Ob čaši vina te nam je kmalu razvezal
jezik V hi3i je zav1ada'a prava domačnost. Ker je bilo notri še več »mladih« žensk, mi ni bilo takoj jasno, katera je prava, nakar je šele Jegavi mladi 50-letm gospodar pojasnil: »Vidite, tamle so, one druge so pa njene hčere« Tudi Marija Cene ali Micka kakoT ji kratko prav.jo. je stara, kakor njen sovrstnik v dolini, 93 let Zenica ie postala kma'u zaupljiva in zgovorna, pa naj zato govori kar sama:
»Moj mož Jakob, ki je umrl 17. leta. bi bi! zdaj b'izu sto let. Po domače mi pravijo Vgrička. ker stanujem na griču, pisala sem se pa že pred možitvijo Cene in mi dekliškega imena ni bilo treba nič spreminjati, ko sem se možila 20 let stara. Pa ni bilo to nobeno sorodstvo. Tudi ena moj'h hčera je moži'a Cenca, tudi ne sorodnika. Imela sva z možem enajst otrok, trije so zgodaj pomrli, osem pa sva jih lepo zredila. Sedaj jih živi še pet. Trije sinovi so umrli nenavadne smrti. Janez je padel v vojni na Doberdobu. M;ha. ki je bil upokojen železničar. je padel z mostu in se ubil Jožeta, tudi upokojenega železničarja pa je povozil tramvaj v Zagrebu. Ko so mu odprli zdravniki srce. so rekli, da je imel tako zdravo. da bi bil lahko živel še 100 let...«
Doma pri prababici so zdaj dve hčeri in dva sina, ena pa je v Trstu Gospodarijo mati, šele po smrti dobi sin gospodarstvo v roke.
»G^lovo ste dosti mleka pili, da ste še ta ko trdni?«
»Prav gotovo več vina ko mleka. Ko mi je umrla mati. sem bila pol leta stara. Doma smo imeli kravo, pa so mi, kadar sem jokala, vselej dali v mleko namočeno žem-Ijo. Tudi takrat sem se hudo drla. ko so ležali mati na parah. Ležala sem sama v izbi v zibki. Ps je prišel neki berač in dejal očetu: »Kaj pa ste dali deklinčetu, da tako joče?« In ko je videl, da imam ▼ mleku namočeno žemljo, je sodil: Vina in kruha ji dajte pa bo koj mirna. Skoda zanjo, to
bo eno čedno deklinče. In tako se je zgodilo. Qdslej sem dobivala vino namesto mleka. Še pred letom sem shodila. Ko sera bila že večja, sem očeta kdaj pa kdaj sama prosila za vino.«
»In zdaj še kaj pijete?«
»Pijem, če imam, če ne, pa ne. Brez vina je lahko, brez kruha pa ne. Sicer pa je bilo prej bolj težko za vinc. Danes ga je dosti, pa ga nihče ne kupi. Toda povem vam, pijanka nisem bila nikoli. Tudi v šoli sem se dobro učila Hodili smo takrat v Loče dva dni večerko (popoldne) in dva dni predpoldnem. V šo'o sem hodila štiri leta. Imeli smo take bukvice, kjer je bilo pol slovenskega, pol nermkeea. Kdor je bil priden, se je tudi po nemško lahko prav dobro naučil, sloven*ko pa tak «
Ko so postavljali na Boču razgledni stolp, je bila še šla do stolpa.
»Gor nisem šla, pač pa sem se vsed'a na stopnico,« je živahno raz'aga'a. »Potem sva šli s hčerko še h Krajncu pod vejo, ker je bilo vino bolj poceni in sva sc prav dobro imeli.«
Pri Miklavžu pa sta bili s hčerjo še pred tremi leti in še danes bi bila prej zgoraj, kakor marsikatera m'ada. Tudi mi smo toga mnenja, kakor je dejal sin »Gotovo bodo učakali mati še 100 let, če jih ne bo kaj prijelo.« Zato želimo naši Micki še mnogo zdravja in veselja.
Ikč.
„ JUTROVA"POSVETOVALNICA
Davčna
T. K. — Lj. — Uredba o odpisu davčnih zaostankov, izkazanih konec leta 1937 je izšla 28 decembra 1939 ter je stopila tudi 8 tem dnem v veljavo Pravilnik za izvrševanje te uredbe pa doslej po naši vednosti Se ni bil objavljen V smislu § 1 te uredbe je linaiičm minister pooblaščen, da sme na prošnjo interesentov odpisati davčne zaostanke, ki so Izkazani konec leta 1937.. <e bi izterjava teh zaostankov pomenila gospodarski propad dolžnika. Od davčnih zaostankov konec leta 1937 se morajo predhodno odbiti vplačila v 3%nih obveznicah za likvidacijo Kmetskih dolgov, opravljena v letih 1938 in 1939, kar v Vašem primeru bre^ tlvoma ne prihaja v poštev, od davč-Z*ega zaostanka pa tudi še odpisi in vplačila po uredbi z dne 8. novembra 1935 o izrednem odpisu sorazmernega dela zaradi plačila še ne dospelega davčnega dolga ob koncu 1 1932.. kolikor to že ni izvršeno v davčnih glavnih knjigah. Z odplačili, opravljenimi v letih 193S in 1939, se znižuje pred pis v teh letih, vplačila nad tem davčnim predpisom pa se vzamejo na račun dolga iz prejšnjih let Odpis pa ni dopusten, če na prednji način ugotovljeni zaostanek nI večji od enoletnega zneska davčnega predpisa za leto 1938. Ta uredba se nanaša tudi na odpis taks in kazni za davčna ln taksna kazniva dejanja ob koncu leta 1937. oz. 1P39 Prošnje za odpis se mo-ajo vložiti v treh mesecih, računajoč od 22. decembra 1939. dalje. Prošnje ln vse priloge oseb, ki veljajo za kmetovalce in so kot taki oproščeni plačevanja zgradnrtne, malih obrtnikov, ki plačujejo pridobnino v pavšalnih zneskih kakor tudi oseb. katerih davčni predpis v letu 1938. ni znašal več kot 200 din, so oproščene plačila takse. Izrecno pripominjamo, da se na podstavi te uredbe ne more odpisati zaostanek skupnega davka, splošnega da\rka na poslovni promet in davka na luksus tistim davčnim zavezanca---«. katerim se odmerja davek po § 6. zakona o skupnem davku na poslovni promet (skupni davek po knjigi opravljenega pr~~~Pta).
M. J. — B. B. — Izvršujete malo krojaško obrt ter si vzamete, kadar imate kaj več dela, za krajšo dobo pomočnika. Ta je r »'-n pri Vas celo leto samo nekaj mescev, Ali morate plačevati zanj kak davek?
—	Za pomočnika morate plačevati v smislu zakona uslužbenski davek za ponavljajočo se prejemke ln ponavljajoče se koristi po posebni lestvici (na tedenski ali mesečni dohodek z 1%-nim drž. doprinosom od kosmatih dohodkov, ki so zavezani uslužbenskemu davku). Ker nam ni znano, koliko plačujete dotičnemu pomočniku na tp^en na mesec. Vam tudi ne moremo sporočiti davčnega predpisa. Javite se pri-
'Ti davčni upravi v R.!
»Isti«. — Glede odpisa davčnih zaostankov konec leta 1937 vzemite na znanje naša nrednje pojasnilo pod značko T. K.
-	Lj.!
F. K. — 2. — Ste bivši trgovec, a ne
Izvršujete več trgovskega obrata. Imate hišo in posestvo ter se bavite sedaj samo s kmetijstvom, vsled česar ste kot kmetovalec na deželi oproščeni zgradarine ln plačujete samo zemljiški davek. Proti malenkostnemu mesečnemu honorarju In proviziji se Vam nudi zastopstvo neke zavarovalne družbe. Vprašujete nas, aH bi morali plačevati zgradarino v primeru, če to zastopstvo sprejmete. — Za kmetovalca, ki je sicer v smislu točke 15. čl. 32. zak. o neposr. davkih oproščen zgradarine, se ne smatra tirti. ki se bavi tralno s trrovino, industrijo, obrtom ali drurlm pridobitnim poslovanjem, odnosno tisti, ki Ima dohodke iz raz-r~r>ria stalne javne aH privatne službe. Xnkor hitro torej prevzamete zastopstvo zavarovalne družbe, boste izgubili pravico do onrostitve zgradarine.
"Knvževnik«. — Cvll <afe. rta znrtnla nre-dba o spremembah in dopolnitvah zakona o -"mir. davkih, ki «=e porablja od 1. t. m. daI5e nalaga umetnikom posebno davčno breme, česar pa ne morete verjeti, ker do-*'et te	no Vaši vednosti niso bile ob-
davčene. Kal je na tem resnice? — Po točki 4. čl. 45. zak. o n°msr. davkih so se doslej pridobnine onraščall poklici kn'ižev-nl''ov. umetnikov in novinarjev, če so se
♦•>—"-*">TTfiU Vof prftrircV) poVtlol in Z Z3-
služkom. ki nI zadoščal za njih vzdrževa-n'4''' 5 9. nove urcihc pa je to zakonsko do-1-čbo spremenil v tem smislu, da se or>ra-šf^io plačevanja pri*ob->lne samo pokitoj eli''pr>7, kl^r-tev, skladateljev. ostalih umetnikov in kn'lž<-vntk«v pte^e dohodkov n-m-i osnovni umetniških In rnonstvp-n'*! nrH^v^ov.	ne presegajo ti do-
ti	din ni
»Rontn,ni«. — Na Va5p	nlcjrno
Vam navajamo določbo nove uredbe, po ka-rn^S^	fi/v, davčne osnove tu-
di na obresti od	vro^noetnih panlr-
ipv ne "'otip na to p'i sp i-r^lačri-ip-io z od-kunom kimonov aH kako drufračp. ter na od d"n">*-<-iih ^n^pVov, nrP^HVj j^ri den"»-"iV 7avfv1ih na obre^tov^ntp. Pravil-t^ ^1 — *■ -t—'	dopisi §e n I -
3rrc	prMike proučiti.
Pravna
I. B. T,. Na knjižico ste pi ' ' " ra/.ne žlvPrnjske potrebščine stranki, ki uživa rodbinsko pokojnino po svojem očetu ln ima skrbeti za enega otroka. Kako bi prišli do plačila te« jatve. — Terjatev morate proti dolžniku iztočiti, če Vam ne plača kljub opominu zlspa. Ko bo sodba izvršljiva, bi mogli zoper njo predlagati izvršbo na pokojninske prejemke, toda le na 1^3 teh prejemkov, tako da mora dolžnici ostati mesečno Din 500.— popolnoma prostih. Četudi ima dclžnica skrbeti za otroka, se ta znea^k. ki morp ostati Izvršbe prost, ne poviša njej v prid.
»Braka. — Javite Vaš polni naslov, da Vam odguvoii io pismeno, ker je stvar za-seb-oga značaja.
I. B. L. »Dr/ vlianstvo«. — Ge po 18
mescih niste dobili rešitve na prošnjo 7a držav' janatvo. morete polzvedpti vzroke, zakaj ni bila rešena le potom urada, pri katerem ste prošnjo vložili. Mi nikakor ne moremo domnevati, zakaj se Vam je rešitev za.vlo,''a.
E. S. B. 7- »>»lfjSk» knfler* m«p»» In kupna pojre^ha Jasno kamelo, da ste lastnik g07'la. Id si pa laeti Vaš sosed. — Četudi or«-*-"'! n'so dosegli da bi Vam vrnil sosed iz Vaš-? ga gorda odporna drevesa, niti m«te tisiv-li s tožbo rad) motenja posesti ste vrtno u-~r ičc"i bran't* svoj" la -stn^no Zon -r so^ia b-->ste morali vloži' ' tožbo in s^Mevat« da Vam nrlzna Vašr-pravfco *o	Turtf	smeli v isti
tožbi za' t.• tf*' , v -v v i-i^jšnji stan
oz. povračilo škode, ki Vam je bila povzročena vsled njegovega izsekavanja. Ce je sosed faktlčno tekom več let kaj posekal v Vašem gozdu, še nI mogel priposestvo-vati Vaše zemlje, ako je to delal skrivaj ln mogel vedeti, da seka v tujem gozdu. Akc menite, da sosedu ne bo možno dokazati pravega prlposestvovanja, bo moralo biti Vašemu tožbenemu zahtevku po pravici ugodeno. Tožbo morete vložiti po tom odvetnika ali pa Jo dati na uradni dan pri sooišču na zapisnik.
»Upokojenec«. AH bi Imela Vaša gospodinja v primeru, da jo poročite, večje pra vice do Vaše zapuščine, kot pa po Vaši spisani poslednji volji. — Ker ste s poslednjo voljo določili svoji gospodinji rento užitek hišice ln tudi denarne vsoto ter jI že podarili potrebno pohištvo tn kuhinjsko opn mo, ne bi mogla tudi po Vaši smrti iz zapuščine dobiti več, kolikor ste ji pa že naklonil. žena nima pravice na nujni delež, pač pa pravico do primernega vzdrževanja lz zapuščine, če nima drugih sredstev. Ce ste napisali oporoko v pravilni obliici. bo morala v celoti obveljati po Vaši smrti tam Izrečena Vaša volja, osoblto, ker ste vsakemu Izmed Vaših otrok naklonili pravičen delež, ki je višji od nujnega deleža.
A. Ž. R. Ali more posamezni član korporacije doseči razveljavljenje njenih sklepov. — Cim je Izvršeno glasovanje o kakem predlogu na seji korporacije z večino, kot jo predvidevajo pravila, posamezni član ne more zahtevati razveljavljenje dotične-ga sklepa. Član korporacije more istotako kot drugi člani ali nečlani staviti prošnje in predloge za prepustitev zemljišča ali lesa in odvlsi rešitev njegovega predloga istotako od izida glasovanja, ki mora biti obavljeno po veljajočlh pravilih. Le v primeru, če to predvidevajo pravila, ki jih proučite, more član izvajati svojo pritožbeno pravico.
C. Z. J. Vsled vremenskih neprlllk Je postal del Vašega najemnega prostora neraben. Ali mora res najemnik na svoje stroške spraviti stvar v rabno stanje. — Predvsem je glede popravil in vzdrževanja v najem vzetih prostorov merodajna med Vami in hišnim lastnikom glede tega sklenjena najemna pogodba. V primeru, da Vam lastnik splošnega hišnega reda soloh ni predložil v proučitev in ga niste odobrili, mora najemodavec — hišni lastnik, po zakonu sam na lastne stroške vzdrževati v najem oddane prostore v rabnem. to je v dobrem stanlu Le v primeru, da ste vsled malomarnosti ali nalašč zakrivili poškodbo v dotlčnem prostoru, ste dolžni ponravilo izvršiti na lastne stroške, oz. plačati lastniku primerno odškodnino.
Zdravniška
P. Z. Moste: Cela leta ste bili običajno zaprti. Pred par meseci ste se prehladih ln Irnate od tega časa drisko. Ta pa takoj mine, ako greste za nekaj časa na deželo. Takoj pa, ko pridete v mesto, dobite ponovno proiive. Kruli vam po želodcu, peha se vam. Boli vas, če pritisnete na želodec. _ Ako ne upoštevamo raznih bolezni, katerih glavni znak je proliv, potem je glavni vzrok prollvov obolenje želodca, odnosno raznih drugih trebušnih žlez. Zaenkrat svetujem, da pijete 1—2 dni samo čaj. Potem pa začnite polagoma jesti razne prikuhe (posebno pirč krompir) tn sluzaste juhe. Zlasti priporočam kakao ln hruškov kompot. Poskusite par dni tudi z jabolčno dieto. Opoldne in zvečer jejte po Vž: kg nari-banih jabolk. Ako se ne bi stanje kmalu popravilo, pojdite k zdravniku, odnosno v bolnico zaradi točne preiskave.
E. S.: 49 let ste stari tn precej rejenl Pred 2Vs mesecema ste preboleli angino Malo kasneje ste čutili zbadanje v desnih plečih. Kar vas pa najbolj moti je to, da se ponoči zbudite oznojeni, z nekako tesnobo v prsih. Bili ste na kliniki pregledani rentfrenološko tn klinično. Našli so malo oslabelo srce ln vam predpisali zdravila, po katerih vam je pa še slabše, kot prej. — Vaše težave s strani srca so verjetno posledica preboljene angine. In verjetno začasnega značaja, deloma gredo na račun vaše debelosti. Bolečine zadaj v desnih plečih ln pa pod desnim rebernim lokom, so lahko odraz obolenja jeter (vnetje, žolčnl kamni), ali pa končno tudi posledica zastoja krvi v jetrih zaradi oslabljenja srca Potrebne so torej nadaljnje preiskave. Vaši želji, da vam priporočim tega ali onega zdravnika, iz principielnih razlogov ne morem ustreči.
P. S. Lj.: 3-letna hčerka Ima na vsaki strani vratu povečane žleze Sicer je zdrava in primerno razvita Samo noge v kolenu Ima vedno nekako skrčene tudi pri hoji. — Najbolj verjetno se ml zdi. da ima vaša hčerka tkz škrofulozo Otrok naj pije zlasti pozimi ribje olje in naj bo dosti na soncu Ako Je stanovanje vlažno, morate storiti primerne protiukrepe. Glede nog se na daljavo ne morem odločiti, kaj bi bito. PeHite otroka o priliki k zdravniku.
Skrb: Kot deklica ste verjetno preboleli revmatizem. Kasneje po prvem porodu, vnetje ledvic Sedaj Imate pogosto mrav-Ijinčaste roke šumi vam v ušesih Perilo je neredno, odnosno pojenjuje. Silno ste nervozni. — Na podlagi teh znakov ni pa ugotovitkov v bolnici gre verjetno deloma za meno. deloma za povečan krvni pritisk Svetujem tsto. kot so vam svetovali vaši zdravniki. Hrana naj bo čim manj slana in tedensko dvakrat ne uživajte drugega kot liter mleka dnevno Sploh priporočam skrajno zmernost v pogledu hrane. Na ta način vam bo padel krvni pritisk, odnosno se ne bo povečaval. — Glpde ostalega priporočam sledeče: Večerja naj bo zgodaj, zmerna ln preprosta. Pred spanjem otira-nje celega telesa z mrzlo frotirko. Soba na1 ne bo zakurjena, odeje ne pretople. Nadalje priporočam šport ln primeren, resen nmik. da ne pride vse skupaj v strast, kar bi sigurno škodilo.
Krfeta: Pred 5 leti ste Imeli zobohol ln od takrat ste v lice malo otekli. — Svetujem rentirenotoško slikanje dotične čeljusti ln posvet z zobozdravnikom.
V. K.! Dosedanji način vašega zdravljenja Je povsem dober in tudi uspešen. Svetujem, da kar nadaljujete s tem načinom. Spomindi pa pojdite, če morete, za nekaj časa v Dobrno.
Ni res, da so v naprednih državah po-| polnoma opustili kozjerejo. Nasprotno, v ■ mnogih kulturnih državah se reja teh skromnih ln koristnih živali celo pospešuje. Ker Vas zanima, koliko mleka daje koza, ln ker menite, da nikjer ne vodijo računa o pridobljeni količini kozjega mleka. Vam postrežemo s teml-le podatki. Veterinarska polzkusna in kontrolna postaja v Brnu je izvedla pred par leti kontrolno molžo pri kozah. Ugotovili so, da znaša povprečna količina mleka od 73 kontroliranih koz 382.6 kg mleka na glavo. Mleko je imelo 3.47% tolšče. Najvišja mlečnost je bila 1440.9 kg 3 3.42% tolšče. V Nemčiji so Izvršili kontrolo pri 261 kozah. Najvišja množina mleka Je bila 1143 kg. povprečna pa 650 kg mleka. Svetovni rekord najboljše koze molznice je znašal 2200 kg mleka.
V Češkoslovaški so redili pred par leti 1,083.603 koz. Izračunali so, da daje reja koz samo z mlekom nad pol milijarde čeških kron dohodka.
Med najboliše kozje pasme prištevamo sansko kozo. Dorastla koza sanske pasme tehta 50—70 kg, kozel pa doseže tudi nad 100 kg.
Jelša ali jesen
P. 8. Dob. Glede na Vaš popis smo mnenja, da bo jesen na takem zemljišču še bolje uspeval kakor jelša. Jesenu prljajo taka tla, za jelšo bo znabiti presuho. Naj Vas ne moti onih par jelš, ki tamkaj dobro rastejo. To še vedno ni dokaz, da bi kaj drugega ne uspevalo. Jesenov les v vsakem pogledu nadkrlljuje vrednost Jelše. Jesen se zelo dobro obdela ln služi v razne namene. Zaradi tega je veliko dražji kot jelša.
Topol ali Jagnet bi tudi dobro zrastel na takem zemljišču, vendar Vam priporočamo, da poskusite z jesenom.
Neelastična koža
St. 115. Imate 8 let staro kravo, kateri se prijema koža na hrbtu in proti rebrom mesa, tako da je neelastična. Masiranje z lastno vodo ni pomagalo.
Bolezen, ki jo navajate, se Imenuje »ov-čič« in je verjetno posledica prehlaje, nekako revmatično obolenje. Pomagali si boste proti njej res z masiranjem, vendar lastna voda ne zadostuje. Pač pa zmešajte navadnega olja in oeta (oeta naj bo več kot olja) ter s to mešanico dobro zmočite kravo po hrbtu in rebrih Nato kravo masirajte s slamo. Najbolje je, da sta pri tem dva človeka, ki masirata vsak eno stran tn sicer Istočasno. Ko se dlaka posuši, jo polijte spet z mešanico in masirajte. Masiranje ponovite parkral dnevno in koža bo kmalu postala spet elastična.
Mešanje vina
S. P. D. Kr.: Vino lahko pretočite takoj, pretakanje pa Izvršite tako, da bo prišlo vino čim bolj v dotlko z zrakom. Ce ga po pretakanju zmešate s starim vinom, vam to seveda ne bo tako stanovitno, vendar pa za takojšnjo porabo to lahko storite. Po pretočen ju ln zmešan ju pa morate še nekaj časa počakati s točenjem, da se vino v sodu umiri in spočije.
Ljubljanski šahovski klub Javlja da bo imel svoj redni letni občni zbor v petek, dne 26 L m. ob 20. v klubski sobi kavarne »Zvezda«.
Šahovska sekcija UJN2B v Mariboru se
je konstituirala kot samo-tojen šahovski klub ter se imenuje odolej »Šahovski klub Vidmar«.
Match za svetovno prvenstvo med dr Aljeh;nom in Capablsnco še ni odpovedan temveč ie po poročilih iz Buenos Airesa za enkrat samo cidgoden do julija Dr Aljehin je svoje finančne zahteve znatno zn žal in zahteva ?edaj samo 30.000 argent pesosov honorarja.
Kakor ie »Jutro« Se poročalo med telegrami. le Keres zrr.aaal v matehu z dr Eu-wejem 11 partijo je sicer dobil dr Euwe, že v 12. pa 1e Keres z novo zmaso poctavil razmerje na 7:5 Naslednja partiia 1e končala remis s čimer ie bila Keresu zmaga zasigurana Zadnjo partijo ie dobil še dr Euwe, tako da ie končno stanje mateha 7,/»:61't Kljub nizki razliki ie zmaga med bivš m svetovnim prvakom ?a Keresa velik uspph in znova ootriuje že splošno priznano dejstvo, da pač Keres med m'adiml velemojstri nairesneiši kandidat za svetovno prvenstvo Med Keresom tn di Eu-wejem ie doeovorien še tudi revanžni match. vendar šele za prihodnje leto
DAMSKO - INDIJSKA OB**
Beti: dr. Euwe.
Cmi: Kere*.
K^liska
Reja kos
.?. S. Tr. VaSe vprašanje zaradi reje koz e tako obširno, da Vam na tem mestu -e moremo odgovoriti na vse, kar ste želeli. Danes smo se omejili v glavnem na nekatere točke, ki Vas prav posebno zanimajo. Prihodnjič bomo nadaljevali. ___
(9. partija mateha terana 5. t m. v Rotterdamu.)
1	d2—d 4	SgS—f6
2	c2—c4	e7—eO
3. Sgl—f3	b7—b6
4	g2—g3	Lc8—b7
5	Lfl— g2	Lf8— e7
6	0—0 0—0
7. Sbl—c3
Dovoljuje prehitro 'izenačenje Vsled tega igrajo navadno sedai tu naipreje 7 b3 ali tudi Dc2 Pa celo Tel prihaia v po.«'ev
7	—	Sf6 e4J
8	Ddl—c2	Se4:c3
9	Dc2:c3
Sumljivo le 9 bc3: Črni parlra eroSnio SgS enostavno z f7— fa pozneje oa ima Izglede. da koncentrira napad na slabega kmeta c4.
9 —	d7—d6
10	Dc3—c2	£7—£5!
11	Sf3—el?
Ni verjetno, da bi bilo s to pasfvno potezo mogoče kai doseči, sai beli tudi n česar ne stori za svoi razvoj V poštev prihaja 11 b3 Gre oa tudi za komb'naciio 11 d5. e5 12 Se5. de5:. 13 d6 Le2: 14. de7:, De7:, 15. Kg2: s približno enako končnico.
11. —	Dd8—c8
Naravneje se zdi Lg2:. 12 Sg2:. Sc6 Sedaj bi bil črni lahko prišel v zadrega
12	e2—e4!	Sb8—d7
13. d4—d5?
Dovolj enostavno bf bilo 13 ef5:. Lg2:. 14 Sg2:. ef5: 15. Se3 z očlvidno predn >stjo za belega.
13	—	f5e4
14	Dc2:e4	Sd7—c5
15	De4—e2	Le7—f6
Sicer ie b4 premočna
16	Lg2—h3	TF8—e8
17. Lcl—e3
Grozilo Je ed5;l Sedaj pa beli grozi do-
biti z Lc5: in nato Let: kmeta. Črni pa ima j še parado:
17.	—	Oc8—d8
18.	Le3:c5(?)	e6:d5!
Te vmesne poteze bdi pri vsem svojem načrtu, ki se ie začel s 13 potezo, najbrž ni vpošteval. Sedaj pride črni v prednost
19.	Lh3—e6+
Seveda ne 19. Lel. d4! itd.
19.	—	Kg8—h8
20.	Tal—dl
Na 20 La3 odloči De7. 21. cd5:. Ld5: Cm je pač vsekakor dob:l kmeta.
20.	—	d6:c9
21.	Sel—g2
Ce 21. cd5:. potem Lb2:l 22 Db2: Te6:'
21. —	d5—d4
Mogočen prost kmet pa še dva lovca morajo črnemu prinesti zmago.
22	f2—f4	d4—d3!!
Začetek krasne, korektne in odločilne kombinacije. Seveda oa ie bila partija tud: že na druge načine dobljena
23	Tdl :d3	Dd8:d3f!
Črni je pravilno izračunal, da bosta tu
trdnjava in lovec mečnejša nego dama Oba črna lovca sta izredno močna, bele figure na kraljevem krilu stoje neokretno, črni lahko s trdnjavama napade na e-1 niji: vse to daje možnost za odločilni napad na belega kralja.
24	De2:d3	Lf6—d4 +
25. Tfl—f2
Seveda ne gre niti 25 Se3. Te6: Itd., niti 25. Khl Te6:. z neuporabljlvo grožnjo Tae8 in Te2
25	—	Te8:e8
26	Kgl—fl
Beli se ne more prav rešiti grožnje na e-liniji
26	—	Ta8—e81
Pravilno ceni črn!, da ie tu lovec močnejši neso bela trdnjava, pa sa zato noče menjati. Grozi Lf2: in po Kf2:. Te2+ itd Ce igra beli 27 Td2. sledi Le4. 28 Da3. Lf5 in beli mca igrati 29. Td4:. da prepreči grožnjo Lh3 itd.
27	f4—f5	TeC—e5
23 f5—f6	g7:f6
Strašna napaka bi bila Lf2:. 29 Kf2: Te2 + ??. 30. De2:. Te2+. 31 Lg2:?. f7
29. Tf2—d2	Lb7—c8!
Tu je to še močneje nego Lb7—e4—f5
30	Sg2—f4	Te5—e3
31	Dg3—bi	Te3—f3 +
32	Kfl—g2	Tf3:f4!l
Krasen zakliuček:
33	g3:f4	Te8—e8 +
34	Kg2—£3	LcS—g4 + bel: se vda
Na 34 Ke4 Dride Te8+ 35 Kd3 Lf5 mat oziroma 35 Kd5 T,f? in mat v naslednji potezi, na 34. Kg2 dobi seveda že Lf5 + .
Vasja Pire.
Dr. Metod Splndler, zdravnik, Juršlnci pri Ptuju. Šinkovec Eca, Ljubljana, Gospo-svetska 4 HI. In PeternelJ Martin, Ljubljana VII., Kavškova cesta St. 26. dobe po ino knjigo revije »življenje ln svete.
D I
Novi orehi
Skrit pregovor
DOMOVINA — BRODNIK - ROBIDA ;
—	PLAVANJE — GOSPOD — JESENICE ;
—	TKALEC - VERSTVO - ZAMUDA — DOHOD — ZABAVA — KLICAJ
Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki ln sestavi lz njih pregovor.
Dopolnllnica
OKPOOVADOPEPA
TTDEOLTNAKAST
Namestu črtic vstavi prave črke. pa boš dobil v navpičnih vrstah besede, v srednji vodoravni pa Ime in priimek slovenskega pesnika.
Posetnfca
L.
8. KUND 2IRI — ZELENIKA
Kaj Je ta gospod po poklicu?
Zlogovnica
SIV ANKA - LUBADAR — PONOVI-CE — VODOPAD — ZAMA6EK — SO-LARICA - POTOVANJE — JEREBIKA
Iz vsake besede vzemi en slog in sestavi iz njih pregovor.
Zamenjalnica
LOPAR
IRENA
KOLAR
STOK
KLADA
NOVEC
TESEN
ATAKA
MARICA
HVALA
Daj besedam nove začetnice, pa dobiš nove besede. Nove črke dajo kraj v Sloveniji.
Med reševalce bo stric Matic razdelil po žrebu vsem lepih knjižnih nagrad. Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddeie« za uganke.
Strti orehi predzadnje nedelje
Prendkalnlcas Riminl. Krakov. Topola; Skrit pesnik: Valentin Vodnik; Računska nganka: 3 koli ln 4 vrabci; Skrit pregovor: Po toči ne pomaga zvoniti.
Med reševalce Je razdelil stric Matic pc žrebu osem knjižnih nagrad. Dobe jih naslednji:
Nela BaJX"1f, Petrovgrad, Aleksandrova 41/1, Božiča Stlbler. Velike Lašče. Nada Kancler, Ptu1. Ormoška c. 1. in Vlado Ve-denfli. dllak. Sv. Pavel pri Preboldu v Savinjski dolini dobe po en »Jutrov« roman.
Ksenija ftetlna, dHaklnla v Mariboru Tomšičeva c. 8., Valba Ma»n>k, Hrtišlca 125.. p Jesenice na Gorenlskem, Ivlca Cvlkl. Trbovlle I. Loke št. 192 ln Lnčka Zartnik, 6t. Vid n. LJubljano — Vižmarie 124. dobe po eno knjigo revije »življenje in svete.
Strti oreM zadnje nedelje
Posel "'ca: Vinogradnik: Skrit pregovor: Ne želi drugimi tega. kar tebi ne bi bilo drago: Premlkalnlea: Verona. Apatin, Senovo: Dopolnllnica: AH si poravnal naročnino?: Se*tavl'»'nlca: Tudi slepa kokofi vč»*lh srno nalde.
Med reSevalce le utrir *»-»t«c ra-rf-H' Ses« knjižnih nn«rrad. Dobe Uh naVediJl:
Petelin rti lik Notranje Gorice 7* p. Brezovica pri T,j"hH»nl. M"H«» R->« Linhliana. Svotčeva 8 ln »p^k dijakinja, Ljnhljana, Tyrfteva 87. dobe po en »Jutrov« roman. _____
Nedelja, 21. januarja.
Ljubi'ona 8: Jutrnji poedrav. — 8.15: Cmeiki trio. — 9: Napovedi, poročla. — ).15: Prenos iz trnovske cerkve. — 9 45: .'erski govor (rav. Jože Jagonic). — 10: vomornl zvok (plošče). — 10.30: Nedelj-•ki koncert radijskega ork&stra. — 12: Pisano polje (plošče). — 12.30: PoročHa, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Ruski ^kstet in duet harmonik (brata Golob").
—	17: Kmet. ura: Zatiranje brezni ln ■kodljivcev na trt; (Vladimir Kuret). — 17.30: Pevski zbor »Zora« s Slov Javor-aika. — 1830: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). — 19: Napovedi, ooroCLla. — 19.20: Nac ura: Ob stoletnici muzejskega društva za Slovrn jo. (ir. rtajko Loiar). — 19 40: Objave. — 20: Koncert radijskega orkestra. — 21.15: Violinski koncert prof. Jana Slajša (pri klavrju Ruža Slajs). — 22: Ncipwe<Ji, poročila. — 22.15: Lahki; nog naokrog i plošče).
Beograd 18.15: Koncert orkestra. 19 40: Narodne pesmi. — 21.50 Operni odlomki.
—	22.50: I^ahka ta plesna muzlka. — rreb 16 45: Pester spored. — 20: Bolgarska klav rska muzlka. — 20.30: Ruska lirika. — 21: Orkestralni in pevski koncert.
—	22.20: Plesna muzka. — Sofija 18- La^ nka godba. — 21: Operetni večer. 2130: Plošče — 21.55. vViba za ples. — Praga 19.25: Godba na pihala. — 20.05: K"ba-retnl spored — 21.15: Dvorakova glasba.
—	22 15: Plošče. — Dunaj 16" Koncert po željah. — 19.30: Plošče. — 20.15: Pester glasbeni spored. — 23: Ples. — Berlin 20 15: Koncert operne glasoe. — 22.30: Lahka ta plesna muzka. — 24.10: Nočni koncert.
Ponedelje«, 22. 'anuarja.
Ljubljana 7 : Jutrnji pozdrav, "»vedi. poročila. — 7 15: Pis?n venček veselih zvokov (plošče) — 12.00: Odmevi iz češke glasbe (ploišče). 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 1302: Opoldrnski koncert rad jskega orkestra. — 14" Poročila. — 18: Zdravstvena ura: Mladeničem ln mladenkam (dr Anton Brecelj). 18.20: Slovanske rapsodije (plošče). — 18 40: Doba čitalnic ta taborov na Primorskem (dr. Jože Lovrenčč). — 19: Napovedi, poročila. — 19 20 Nac. ura: Pero Bu^mani o 25tetnici smrti (prof. Safet Burna). — 19 40: Objave - 19.45: Več manlre - pa brez zamere (Fr Govekar). — 20: Du-a-ča zabava (plošče) — 20 45: Ura slovenske glasbe sodelujejo: pevski zbor »Sloge«, soiisti Poldka Rupnikova. Tone Pe-trovčlč in povečan radijski orkester, di-rig. Heri Svetel. — 22: Naoovedi. poročila. — 22 15- Kvartet mandolin.
Beograd 18.20: Orkester. — 19.40: Narodne pesmi. — 20: Beethovnove sonate.
—	2150: Petle. — 22 30: Plesi s pTošč. — Zagreb 19 15: Vojaška goclba. — 20 Rezervirano za prenos. — 22.20: Plesna muzi ka. — Sofija 18: Bolgarska glasba. — 19: Orkester — 20: Simf. koncert. — 21.20 Lahka ta plesna mus;ka — Praga 19 25: Pester spored .— 20.25. Orkestralni koncert. — 2135: Možki pevski zbor.
—	23: Češka g'asba. — Dunaj 15: Veliki orkester. — 18: Komorna glasba. — 19.15: Bolgarska pesem. — 19 45: Pester spored. 23: Lahka glasba. — Berlin 18: Vojaška godba. — 20 15: Vesele melodije. — 21: Berlinski fllharmoniki. — 22.30: Lahka godba. — 24.10: Nočni koncert
Raznoterost!
Med tem ko so veliki Pullmanovi vozovi ameriških luksuznih vlakov tehtali prej okrog 90.000 kg. tehtajo danes zavoljo izdatne uporabe alumin ja 48.490 kg.
Električna razsvetljava na modernem velikem prekomorniku bi zadostovala za mesto s 100 000 prebivalci.
Iz 7 kg tobaka izdelajo lahko samo 1 kg smotk.
V	Kasani v severni Rodeziji v Afriki so med deževno dobo naleteli r.a gobe, ki so jim klobuki mer li 75 cm v premeru votli beti pa so jim bili 25 cm visoki in so imali 15 cm premera.
V	Puerto Ricu novorojenčkov prvih 40 dni sploh ne prinesejo na prosta
Neko mesto v Berkshireu na Angleškem, ki se imenuje danes Wok:ngham in so ga ustanovili v dobi Anglosasov. je do danes če 32krat spremenilo svoje ime
V	Cileju je največ umorov. Od 10.000 prebivalcev jih umre tam nasilno 61.
Popolnoma normalni in zdravi doienčki morajo s 3 meseci držati že glavo p konci, s 6 meseci sedeti brez pomoči, z 9 meseci stati in z 1 letom tekati.
Kot »najprijetnejšo« velikost smatrajo za mo>ke 175 cm, 165 cm visoke ženske pa so najbolj zaželjene.
Prvi prekooceanski kabel je meril v dolžino 2900 km.
Sislemat čne raziskave globokega morja so se začele šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Se pred sto leti so imeli ljudje popolnoma napačne nazore o g.obi-nah morja.
Svojevrstno fn malo grozotno knjižnico, ki obsega dve stoletji zločinov, imajo v majhnem prostoru Old Baileya v Londonu. Knjige in akti v tej knjižnici obravnavajo kazenske razprave, ki so jih v> dili od leta 1700 do 1913. pred tem sodiščem.
V	S;amu je riž glavna sestavina vseh obedov S amci jedo samo naluščen r.ž. ki ga kuhajo brez soli
Kitajske matere skušajo svoje otroke obvarovati zlih d"huv pogostoma s tem. da jim dajejo živalska imena, ki naj bi duhove premotila. Imenujejo jih n. pr. »lisičke« ali »zajčke« Dečke m dajejo pogostoma tudi dekliška imena, kajti deklic tam ne cen jo tako visoko in menijo, da jih tud. duhovi zato ne ogražajo tako.
Najcenejši higrometer predstavlja do'g človeški las. ki ga pomočimo v redko raztopino jedke sode. Potem ga obesimo in obte?imo z utežjo. V vlažnem vremenu se les podaljša, v suhem pa se skrči.
Kar se tiče prometnih nesreč, sta Liver-pool in Marše lle najnevarnejši mesti na svetu.
Prei'ku§evalcl emotk kosov, o katerih naj pedado svoje strokovno mnenje, v "činoma ne pokadijo, temveč pihnejo d m v kozarec, ki so ga izplaknili z vodo. Vlaga v kozarcu obdrži dim. ki ga pre>k"š valeč potem povoha Kakovost smotke oceni namreč po njenem vonju.
Volkovom 'e glasba na goslih straSno zoprna. Takoj počnejo tuliti, stisnejo rep med noge ln d'rka se jim naježL _______
so	i stran
žive žene na češkem
Do usodnih marčnih dni lanskega leta smo b'le .Tugoslovenke in zlsst- ^-lovrnke v ž vahnih zvezah s češkoslovaškimi ženami, in to tako po csetnih stikih, po vzajemnih kulturnih pri red tvah in po skupnih nastop h na me"inarcdnih žrnslrh kon-gi-osih, kakor tudi po izmenjavanju ženskega tiska. S preglas tvijo protektoiata pa so se pretrgale naše sestrinske ves s Cekin ami, ki so nam bile ne samo dobre p.'j:.teljice in svetovalke, temveč pogosto tudi vzornice in vodn ee pri našem ž n-sko-pre-svetnem delu. Le tu pa tam nam že pošiljajo »Gospodinjske liste«, iz katerih diha spričo novih, ženskemu osvešča-nju nenaklonjen h razmer le Se živa skrb zn topel domek :n zadosten lonček.
V bož'čnih dneh pa nas je po dolgih mesecih zopet razveselil stari »ženski ob-zor« ki je od nekdaj rad beložM vesti o jugcalovenskem kulturnem življenju. Saj sta bila z ajatelja Jan in Ana Zieglose-rova dobra prijatelja našega pokojnega da-. Ivana Lrha in velika ljubitelja naše zrmlje. Ana Zieglcsesrova urednica Ln plodna pisateljica, je obogatila čeSko pripovedno literaturo s top1 i mi motivi iz našs-ga obmorskega življenja.
Iz sestavkov v poslednji številki »Ženskega obzora« spoznamo marsikatero stran sedanjega tako spremenjenega živ-ljen a češke žene.
Založbe, ki so prej sleherni mesec javljale nove ženske knjige, govore sedaj o ženskem peresu le poredkoma. Vsakdo, ki zasleduje sedanje književno delo na češkem, je opazil, s krkšno Ijubezrr jo 'n otcžnnn hrepenenjem išče današnji češki človek vezi s starejšimi glasniki naro "ne bitnesti, kako gredo v denar stari n novi ponatisi klasikov. Med knjižnimi oglas' pa beremo vedno tudi iriena ženskih avtorc; znana prciEca založba L. Mazač je pravkar- prredila no\i ponatis večno lepe »Babice« Bože-ne Nemcove.
Češka mati se zaveda, da mora prav danes vzgajati mladi rod v globoki ljuibez-ni do rorne zemlje n modernega jezika ter mu vcepiti smisel za pristnost, čistest in lepoto češem e. Morda bi tudi nam ne bile o "več besede iz »ženskega ob zora«:
Ali ljub1 m o sr/oj jezik? Gotovo bo vsak odgovor pritrdilen ir. dvom v niegov© resničnost ni umesten Toda mnogim izobražencem lahko očitamo čemu uporabljajo v govoru to! ko nedostojnih nelepih, tudi tuj1 h izrezov. plsateJjem pa, zakaj se tako opajajo s surovimi besedami, pose>no v humorističnih delih. Jezikoslovec Fr. Travnlčelc se bori prot* nepravdni govor' ci neutrudljavo in z razlega mi v dnavnam t sku. Cajnpss iUhor« je nastopil proti onim mlacfnsikim spisom, ki po nepo*rebn:m uporabljajo narečja. Tako se utira pot k pravilnem ti in pcitOem en: tenemu knjiiižmerr.iu in govornemu jeziku. Tako materinščino bi moral gojti zlasti dnevn' tisk, javni ozlasl. na prvem mestu pa družina in šola-- (A naša Kurenčkova Neža?!).
»ženska narodni rada« (Narodna žen-
ska zveza) je marala pod novo vlaxio delovni program omejiti in ga deloma preusmerit, saj je ženam udeležba v političnem ž vljenju sedaj onemogočena, poklicno udejstvovaaje in priprava nanj pa skrajno otežkočena. »Zveza« je skupno z Društvom akademsko izobraženih žen« otvorila seminar z značilnim programom Lepota češkega jezika«...
V	neodvisn rcpubl.ki so imele Cehinje vse politične pravice, dostop do vseh šol in poklicev. Novi režim preusmerja ženino življenjsko" pot po narodno-socalstič-nh načelih: k ognjišču ln zibelki, seveda pa vendarle tudi v tovarne ... Cascpisl in oglasi materinskh gospodinjskih m slič-nih šol svetuj;--k- ženski mlad1 ni, naj ne študira m naj se raje usposablja ra go-
1 spodinjstvo. Umevno je, da se napredna češka žena ne more sprijazniti s tako ozkim področjem, zlesti ne zato, ker ve lz vsakdanje izlc ,šnje, da življenjske težave ssime t'rajo ženo v poklicno delo. največkrat tudi najbolj vdano ženo in ,iajd:rb-nejšo mater. Cer ka žena pa se kakor prej tudi sedaj zaveda, da je izobrazba naroda prav tako izraz ženskega kakor mo-Sitega duha in da more le presvetljena mati pravilno vod'ti otroke ln dwm.
V	zadnjem čas-u se je začelo živahno gibanje med češk mi učiteljicami, ki se bore za lastno društveno neodvisnost in za ustanovitev močne strokovne urgsn za-c'je. Učiteljice se ne morejo sprijazniti s sklopom »Osrednjega <Vuštva najmeSčein-cev«. ki nasteipa proti samostojni sekciji učitelj'c. Čutijo se tudi ponižane, ker ne morejo bditi politično organizkane (ed'no dovo'j?ma politična sitranka »Narodni so-utro^ensSd* jim to prepoveduje), zato tem lx»lj streme po močni lastn' organi^ae1 jI da bi mofe izpove vati naloge, ki jdh zahteva današnji položaj.
Lani so Cehinje slavile tudi 701etnfco ženske scc-.olske organizacije, ki je biPa ustanovljena po načelu samega Tyrša! »Ni vsesplošnega, vse obsegajočega domoljubja, če ga niso vtisnile besede materine, n gorje narodu. kjer prizadevanja moških ne cenijo tudi žene«.
Začetek ženskega sokolstva predstavlja »Telovadno društvo praških žen ln deklet«, katerega soustanoviteljica je bila znana psateljica Zofija Podlipska. Prvi voditelji so bil1. m očki toda Cehinje so se tudi v tem pogledu kmalu osamosvojile. L. 1911. je uprava »Obče sokolske« priznala po-potao enakopravnost žen in mož v vsem sokolskem organizacijskem sodelovanju, ženski ods<ekl so meli tudi svoje rubrike po listih že 1. 1913 je začel izhajati samostojni mesečnik »Sokollca«, »Obec sokod-ska« pa je izdajala in še Izdaja mesečni priročnik »Telovadka«. Ob 701etnici te važne ženske in narodne organizacije se je češka žena globoko zamisl la v slavno preteklost in težko sedanjost...
P. Hočevarjeva.
I
/j * *
Na mojem oknu cveto orhideje, naiava odeta ie vsa v hermeiin, na srce potrkala mi je davnma, xTržaški Slovenki« in Tebi v spomin.
Urednica si bila. klicala, vabila, slovenska dekleta, žem? m možč, da v žaru ljubezni s pros\ elo za narod, orali bi brazde v kulturno polje.
Ob krstu za botra Simon Gregorčič, Župančič, Govtkar in Cankar, Ljudmila, Strnadova, Vida in i't v a, Kristina, in Zofka vsa cela v »Slovenki« ]e bila.
Se krog Vterarni ob Tebi je strnil,
Dolinar z Golarjem je pridno p-saia. je Medved z Dergancem po svoje zakrožil in Ti si »Slovenki« dušo vso dala ■
Misli
Edino, kar je človeku lahko usodno, je
veiovanje v usodo.
Majhnemu človeškemu bitju je potrebno dvoje čustev: ljubezen in mržnja.
Odpuščanje je najbolj modra čednost. Prava žena? Njej je dano, da vzbudi v moškem vse njegove dobre m plemenite lastnosti in jih potem sama prevzame.
Afriška plemena Berberov ne poznajo praznovanja rojstnega dne. Zlasti je za Žene tega plemena posebna odiika. če ne vedo. koliko so stare.
Iškovi v spomin
Ob svitanju Ti si leno vzbudila, lepoto ji naše besede odkrila, da z njo bi vse zmožnosti žena in mati, v ozarjene dneve svobode razvila.
Premnogo si lepega Ti napisala, zdaj mirna in strta so Tvoja peresa in knjiga življenja za večno zaprta, na njej je pečat in smrti zavesa.
Cvetele so rože in v mislih na Tebe z globoko sem žalostjo dahnila vanje in zdaj se solzijo, a Tebe kropijo spomini v spokojno m blaženo spanje.
Mara F. Tavčarjeva
Ženska armada
Ob izbruhu vojne so v Angliji ustanovili podeželsko žensko armado, v katero je vstopilo 25.000 žensk, ki naj bi nadomestile vpoklicane moške Teden, ki prejemki vsake ženske znašajo po 28 šilingov. Večina žensk je zaposlen h pri n-b rn h komisijah za to armado in komaj 2000 jih dela na deželi.
Koliko vilev je v Londonu
Po najnovejši statistiki je v Londonu 230.000 vdov in samo 70 000 vdovcev. Ker se mnogo vdov iz ostalih angleških mest preseli v London, ker se jim zdi. da se bodo tam lažje zopet omež le. je ta visoka številka povsem razumljiva
Tedenski Jedilni Ust
Kako bi kuhata če • • •
PONEDELJEK. Obed: Spinačna juha z preevrtimi žemljevimi rezanci. Telečji ptič-Ici v pikantni omaki. Zvrnjen riž. Jabolčni kompot. — Večerja: Jajčna jed z gnjatjo. Solata.
TOREK. Obed: Ohrovtova mlnestra z ri-žem in pečenicami. Faširana pečenka. Pečen krompirček. Pomarančna solata — Večerja: Cvetača z maslom ln parmezanom.
SREDA. Obed: Na goveji juhi nastrgana kaša. Govedina garnirana s praženim krompirjem in dušenimi čebulicami. Jabolka v snegu. — Večerja: Telečji zrezki. Solata.
ČETRTEK. Obed: Sagova juha leglrana z rumenjakom. Telečja glava s hrenom. Brizgane Stravbe lz paljenega testa. — Večerja: Pražena jetra Krompirjev pire.
PETEK. Ohed: Furlanska juha. Orehovi Struklji. Cešpljev kompot. — Večerja: široki rezanci s sirom.
SOBOTA. Obed: Možganja juha s cmoč-ki. Pečena telečja krača, garnirana s praženim krompirjem. Vinska omaka. Mešan kompot. — Večerja: Topla gnjat. Grahov pire.
Kako moram kuhati, ker • • •
PONEDELJEK. Obed: Paradižnikova juha z rižem. Zdrobov praženec. — Večerja: Ledvlčks v kisli omaki. Zmečkan krompir.
TOREK. Obed: Krompirjeva juha z gobicami. Jajčni cmoki. — Večerja: Sveži svinjski parki jI v zelenjavah. (Ohrovt. sladka repa, rumena koleraba, korenje).
SREDA. Obed: Na juhi ječmenček. Govedine. Kislo zelje Krompir v kosih. — Večerja: Kislo zelje od opoldne. Ajdova polente
ČETRTEK. Obed: Na Juhi (čista od prejšnjega dne) zdrobovi zličniki. CevapčlčL Krompirjeva solata. — Večerja: Ohrovto-ve glavice zabeljene s prepraženiml drobtinicami. Ocvrt krompir.
PETEK. Obed: Kisla repa. Krompirjevi svaljkl. Podložen češpljev kompot. — Večerja: Mlečni močnik.
SOBOTA. Obed: Jetrna juha z rižem (se pripravi iz jetrne klobase). Makaroni z zmleto šunkarico ali kuhano in zmleto kranisko klobaso. — Večerja: Zdrobovi hlebčki.
NEDELJA. Obed: Na goveji juhi rezanci. Govedina. Pražen krompir. Paradižnikova omaka, žlični krapki. — Večerja: Telečji golaž. Krompirjeva polenta.
Recepti
»Količina za 4—5 oseb) Zdrobovi hlebčki
Vi 1 mleka zavrl in odstavi, nato pa stresi med trajnim mešanjem vanj 25 dkg pšenlčnega zdroba, malo osoll. pristavi spet na toplo in kuhaj približno 10 min. Mešaj, da se ne prime dna ln da se zdrob ne strne v kepice. Ko je gosto kakor redka polenta, odstavi, ln ko se nekoliko ohladi, primeSaj eno jajce, nato pa razmaži po namazanem plitvem pekaču v približno 2 cm visoko plast. Ko se popolnoma ohladi, izreži s kra-povim obodcem, ki ga sproti pomakaš v moko, krapke in jih polagaj povrsti v namazan pekač alt ognjavaren ovalni krožnik i tako, da je ob robu naslonjen drug vrh drugega. Nato jih potresi s parmezanom, ' pokapaj z stopljenim presnim maslom tn i postavi za ure v vročo pečico, da se na-j redi povrhu rumena skorjlca. Na mizo po-j stavi v isti posodi.
Jajčni cmoki
V skledi vmešaj 5 dkg masti e dvemi jajci, dodaj malo soli, približno 2 del mleka in 23 dkg pšenične moke. Testo dobro stepi, nato pa zajemaj z žlico majhne cmočke in j h kuhaj v slanem kropu približno 10 min. ko priplavajo na površje, jih odcedl, obli j z vodo, nato pa stresi na mast, ki imaiš pripravljeno v pekači. Posebej žvrk-ljaj dve jajci in dve žlici kisle smetane, s tem oblij cmočke in ko jajca zakrknejo, Je jed gotova In Jo postavi takoj v Isti posodi na mizo.
Krila in bluze
milf>
Mnogo skrbi za obleko si prihranimo s čednim krilom v nevtralni, temni barvi, ki ga lahko sestavimo z več poceni, okusnimi bluzami. Preprostemu gladkemu krilu vsaka bluza izpreminja videz in ga lahko s športno bluzo nosimo dopoldne, z lepo popoldansko bluzo pa popoldne v kavarni, na obiskih itd Se vedno so moderna dokaj široka, kratka krila zvončaste, nagubane ali s prešitimi robovi sestavljene oblike; dostikrat jih prevežemo s pasom iz enakega blaga aH pa jih krojimo dokaj visoko, da imajo ob pasu obliko steznika, ki »ega do polovice života.
Nove bluze so vse bolj preproste, kakor
lanske. Majhen ovratnik, pentlja ali 5al v vratnem izrezu, nekaj gumbov in prsni žepek, pa je po navadi opravljeno. Tudi kratko sedlo, ki nanj drobno naberemo životek bluze, je zelo v modi. Popoldanske bluze pa so navadno lahno drapirane ali tu in tam malo nabrane. Pri teh bluzah polaga moda posebno važnost na lepe gumbe, ki po svoji obliki in sijaju posnemajo različne drage kamne ali pa so izdelani iz drobno cizelira-ne kovine.
Vsakdanje in športne bluze po večini izdelujemo iz lepega volnenega jerseya. ki letos v dopoldanski modi vsekako prednjači. Šele v drugi vrsti prideta v poštev volnena
P&d&r-!
D vnoi, sroostvo ie odvaianj® se Cesto potvane Radi lega oazite pn nakupu, da nosi vsa-<e tableta besedo Da»mol in rarezo • obliki 1 Zahtevajte samo original™ Darn^ol

flanela ali lahko angoTa blago. Pri popoldanskih bluzah pa tekmujejo za prvenstvo satin, muselin in žamet, dočim se za druge sviie moda tukaj toliko ne zmeni.
Pri kriiu moramo predvsem gledati na to, da kupimo zanj tvorivo. ki se ne mečka, kajti edino iz dobrega blaga izdelano krilo lahko oblečemo ob vsaki priložnosti in ga uporabljamo tudi več iet. Prav tako je za krilo tudi bolj praktično g'adko, gosto tkano blago, kakor pa mehko tkivo, ki se izse-di ali pa angora aH rtiuckasto blago, ki po večji uporabi izgublja nitke.
Krilo s steznikom se poda predvsem visokim. vitkim postavam in lahko učinkuje jako ljubko, če ga prevežemo z ozkim pasom tz enakega tvoriva. V tak:no krilo nosimo čedno, ozko bluzo s prešitimi robčki in malo pentljo pod vratom (1. skica).
Naslednji dve bluz* sta iz volnenega jer-seva in sta okusno in povsem enostavno krojeni v priljubljenem slogu, ki mu Francozinje pravijo »chcmisier« in ki je prvotno bil posnet po moških srajcah z učinkuje sedaj že vse bolj rafimrano' Obe krili sta zvončasto krojeni, drugo je opremljeno S pasom iz enakega tvoriva (2 in 3. skica).
Težko si je misliti bolj enostavne in vendar elegantne bluze, kakor jo vidite v desni skupini na prvem mestu Krojena je iz nežnobarvnega satina in ima ozek, podcl-gast ovratnik Zapncmo jo s tremi bleščečimi gumbi in prevežemo s pasom iz enakega satina.
Naslednja bluza pokriva boke in je bre* pasu, le po sredi života je stisnjena z robčki. Njen vratni izrez izpolnimo z muselina-stim šalom, ki ga niže spodaj previečemo skozi vodoravno zarezo v bluzi, da tvori skoraj nekakšen »fichu«.
K črnemu popoldanskemu krilu se lepo poda bluza iz svetlega žameta, ki jo ob poševnih stranskih šivih drobno naberemo in drapiramo. Biuza je po vsej dolžini zapeta z drobnimi gumbki, pod vratom pa jo zave-žemo s pentljo (zadnja skica).
EUTHA KONFEKCIJA
MARIBOR
fflHASA VEDNO NAJNOVEJŠE
Srečonosna znamenja
Moda se Je vselej zanimala za tiste zabavne, drobne igračke, ki vselej poživijo '.n pom'adijo še tako preprosto in dolgočasno obleko Kovinasti, emajlirani ali galalitni psički, barvaste cvetlice, zlasti klipsi — vse to ji je prišlo prav, da je zanesla malo zabave na naše obleke. V letu 1940 meni moda, da bolj kakor vse drugo potrebujemo malo sreče, zato predlaga, da si pripnemo na obleko svojo srečno številko, ali malo, kovinasto maskoto aH kakšno drugo znamenje, ki o njem mislimo, da je naši usodi prijazno.
Karolinka maturira
To čeSnievo drevo ki s svojimi dolgimi, košatimi vejami, posut mi z zelenjem mehkega listja, sega prav do zastrtega okna gimnazij k ga hodnika, j3 gotovo zss-dida le usodna ironija. Msd njim in Karol nko je siva, ravnodušna šipa, polna bog ve od kdaj neobrisane^a prahu, je prekleta prozorna c grada, skozi katero ne moreš. In s tem pomladanskim vetrom za okni je prav taki'ko s češnjo. Človek bi pobegnil ven, v travo, na sonce, v gozd. med vesele tova-riSice.. Tu pa te čaka le enolični glas profesorjev, ki stoječ med na pol odprtimi vrat k'iče nieno ime: »Martinova!«
In ko bo zdajle osmošolka Maitinova delala maturo, bo prestrašena pred nerazumljivim! obUka^.l in i premembami latin-sk h tek tov mečkala pod mizo robček, natrgala bo njegov svileni vegal, da bi pre-gn-^a smolo, stiskala bo prstan, ki ga je doM'a od P3vla in ki bi ji naj prinesel sr^lo A vse to bo č'sto z^man če ne dobi lz Taci t" nrav ustega teksta, ki se ga je bi'a naučila.
Pri drugem oknu prerivalo d^kMa in n<-kdo. ki "ga ni videti, prevaja ravnodušno tekst lz Horaca in deset osmošo k pos^ša z br-zupnl n upanjem da v tem p^sl"dn'em h'pu uiame nekaj, kar jim bo prišlo prav pri ze'eni nnzl.
Zt K»ro"nko je matura mejnik v njenem življenju.
»Bomo vi^eM kaj bo iz tehe.« j! pravi oče ko pr'de pogovor na učenje. Ce bo maturo srečro nrestala. bo šla v Prago in ftu^raia .. in kar je glavno, tedaj bo bliže Pavla. Vsak dan ga bo videla, do »itega se ga bo lahko nagledala in ne bo
ji treba več računati z onimi redkimi nedeljami, kakor je to delala doslej.
Tudi danes bi bil moral priti, pa ni. Poslal je le prstan in prosil, naj mu takoj brzojavi kako je izpadlo. Ne more priti, ker ima lahkoatletskl tek in se ne more odtrgati.
Franta .. ta nI bil tako poetičen.
»Bog, čemu zdaj m'sli na Franta! Zaman si s temi spomini kompllcira življenje. Franta .., stvar, ki je za vedno izgubljena. pokopana z novimi krasnimi doživetji ene zime, enega sončnega poletja in ene cvetoče pomladi.
Lani o praznikih... je Se mislila na Franca. Takrat je delal drugi državni izpit. Ni ji povedal tega. Le prišel je, se z očmi nas-pjal in izjavil: »Tako, zdaj sem že profesor!«
Videla je, da je bil vesel, toda svojo radost je h anil nekje v sebi, le malo se je je odražalo na gladini njegovih oči in njegov obraz je bil miren kakor kip tudi takrat. kadar ie vriskal. Kako se je trudila, da bi mu Izbila to iz glave, kako ga je hotela vznemiriti, zavrteti, da bi vzkliknil in bi lovil saoo... On pa Ji Je vselej odgovoril z latinskim citatom, z zoprnim, nerazumljivim citatom. Ko mu Je to očitala, ji je skušaj ra-ložiti. zakaj prav za prav ?re . ... kakor takrat, ko ji je povedal, da jo ima rad. z besedami nekega pisatelja, n! »e več spominjala, katerega
Med te drobne prepire Je prISel Pavel, ^"ečal 1o 1e. ko je Sla s Frantom k reki, široko se H 1e zasmejal in Karotinka je nenadoma čutila, da Jo obkroža nekaj zavidljivega,. _t ^ ,_________________
»Bolj tekač kakor medicinec,« Je rekel Franta o njem, ko ga je z navidezno ravpodušnostjo vpraša a, kdo je ta dolgin.
In naslednjega večera jo Je že ustavil, ta tolovaj, nagovoril jo je, ko je Sla sama domov, spremil jo je in meni nič tebi nič poljubil. Okoli nje pa se Je takrat zavrtel ves svet.
Teden dni kasneje je rekla Frantl odkrito, da ne bo več hodila z njim. Res Je, da se je hotel na jesen poročiti z njo. toda ona ne more — mora za Pavlom, z vso silo jo vleče k nJemu.
»Zbogom!« mu Je rekla tn mu podala roko. Se danes ve, da je zajecljala nekaj brezzveznih besed o tem da se njuni poti razhajata, da mora biti tako in da naj ji oprosti. Niti miSica mu ni trenila na obrazu. Olajšal se je s zoprnim latinskim citatom.
No. potem Je postal melanholičen In se pozimi oženil z neznanim dekletom v mestu, kjer Je poučeval na gimnaziji. Zdaj Ji najbrže bere latinske verze.
Proč spomini! Kaj se morajo prav zdajle vračati? Pavel Je najbrže nekje na igrišču, samozavestno gleda na pot pred seboj.
»Makovcova. Maroldova. Martinova...« sllSi profesorjev glas. Komaj toliko časa Se ima, da natakne prstan na prst. Komisija Se čaka. Vse tri maturantke so posadili okoli zelene mize, vsaka Je dobila listek z latinskim tekstom. Karolinka nima poguma, da bi pogledala na listek, Id ... AH je to Tacit. ki ga Je predelala na podlagi profesorjevih razlaganj, ali...
Za tem »ali« Je konec Karo!'nkInega veselja. začetek vseh bridkosti, izgubljeni raj Prage, univerze, izgubljeni Pavel... Mrzlo Jo Je »preletelo po telesu. Ne sme izgubljati čaMt 8 tem je prav tako kakor
s skakanjem v mrzlo vodo — najprej ti je neprijetno, potlej pa se le opogumiš. Le da je ta voda zelo mrzla — listek, ki ga Ima pred seboj, ni Tacit.
Karolini se je stemnilo pred očmi. Topo gleda v nepoznane besede, za hip doume njih pomen, ne more pa najti smisla. Prvo vrsto preskoči, to razume, toda že pri drugi se spotakne, kakor bi ji kdo nastavil nogo.
»Rumoresque senum severiorum / omnes unlus aestimemus assis .. .c
Ne, nič je ne reSi, nič ji ne pride na misel, besede so slej ko prej nerazumljive. Rumoresque... docela nerazumljivo. Senum ... prav tako. Je to »senum, senl, neutrum, samostalnik, katerega »misel je pozabila?
»Martinova!«
Zdaj Je vrsta na njej. PosIednjlC se dotakne prstana, toda on Je gluh za njeno trp jenje, ne nudi Ji pomoči.
»Citajte, prosim.«
Glas profesorja latlnSčlne Jo spominja na Franta. V četrtinki sekunde Ji Sine »kazi glavo predstava, da sedi nasproti nje Franta a preteče dvignjenim prstom in strogo ponavlja: »Citajte, prosim!«
»Vlvamus, mea Lesbla, atque amemus,
rumoresque senum severiorum
omnes unlus aestimemus assls...
Privid profesorja Franta neprenehoma gleda vanjo, jo vznem'rja. Ji gleda prav do oblstl ln ve. da Karolinka ne ve. kaj bi počela s tekstom. NaJraJSi bi zajokala. Ko pa začuti na trepalnicah solzo, se Frantov obraz nenadoma nasmehne. »Vivamus, mea Lesbla atque amemus...
Saj t« besed« »o jI od nekod mne. P*
zna Jih iz Frantovih ust... da, prav s njimi Ji je priznal ljubezen. In ker »c j« jezila, jih ji je prevedel.
»Prevedite, prosim!« Je udaril v te spomine leden predsednikov glas. In Karolinka je nenadoma prevajala, kakor bi tz njenih ust govoril zavrnjeni, pozabljeni, vase zaprti Franta:
»Živimo, moja Lezbija, ljubimo se ln bo« sede zlobnih starcev ocenimo le kot te« s t a k...«
Karolinka ne ve, kaj prav za prav govori in preneha, ko jo prekine predsednik, id se smehlja:
»Ali je tale Sestak vaša domislica?«
»Da,« pravi Karolinka v prepričanju, da ga je polomila.
»Assis«... Sestak — zelo dovtipno, gospodična maturantka.«
Vse ostalo je Slo kar mehanično, kakor če bi odvijala klopilč volne. Vsa zadihana beži Karolinka na poŠto, v roki ima 5 kron za telegram. Pavel ji je bil že prej napisal, kaj naj mu brzojavi: »Preskočila sem oviro, živijo!«
že piSe na blanketo: UUC Pavel 8u-brt... nenadoma pa preneha ln strga papir. Potem prosi drugega. In nanj napiše s tresočo roko: Ph. dr. FrantiSek Koein* profesor Louny:
»Hvala za pomo pr! maturi.«
Zvečer kaže profesor brzojavko svoji toni: »Poglej, tole sem prejel.«
»Kdo U ga Je poslal?« zamišljeno vpraša žena,
»MoJa najljubša... učenka,« je odvrnil
profesor K os! na.
£Eo Vaclavu Marana.1

ne!
iperature v človeškem telesu - Potrebno ie široko
obuvalo in d&vai) ohlapna eM eka - čevlji in zimski spsrti
V hudem mrazu se moramo paziti, da se na smotren način cbvaruiem?. ozeblin Kako nam ud :e splch iahko ozebejo?
Znano je da človeka v prvi vrsti
ogreva lastna kri, od katere zavisi telesna temperatura Razlika med povprečno letno tempa, a i uro 8 do 10 stopinj in povprečno telesno t_mpe-raturo 36.5 stopinje ni znatna Urejuje jo, kakor vse temperaturno n.hanje v zmernih mejah, telo samo To urejanja omogoča lastnost žilja. da se v povečanem mrazu lahko st.sne, s čimer ostaja krvna tep o-ta, ki lahko uhaja tudi skozi žilne steno, kolikor mogoče v krvi sami Umevno ja. da ie telesna temperatura tam največja, kjer so tudi največje žile torej v prsni in trebušni votlini. Čim bclj so žile
odddaljene od srca,
tem tanjše so in tem mani vsebujejo krvi Zato imamo v prst.h na rekah in n^gah najmanj krvi.
Zdaj si tudi lahko razlagamo, zakaj dobimo ozebline najrajši na pistih in zakaj je potrebno, da si s smotrenm kožnim dihanjem proizvedemo potrebno temperaturo v njih. Nemogoče je. da b to dosegli, če so nam rokavice ali čevlji preozki. V hudem mrazu je zadostno
široko obuvalo najprimernejše.
v njem naj bodo tudi slamnati vložki. Pred vsem pa ie potrebno, da poskrbimo za plast zraku med kožo oziroma nogavico^ in čevljem. Smučar, ki ima udobne čav'ja. gotovo ne bo v njih prezebal Tudi jermenov na čevlj h ne smemo preveč st s-niti, kajti nad st'snjen:mi mesli se ustavlja kri in nast-jaio pasovi, ki so za mraz še posebno občufjivi.
Reguiacija toplote v nogah je posebno važna za otroke in za tiste, ki se vdajajo zimskemu športu, smučanju, sankanju n drsanju Težava pa ie v tem. da morajo pri teh športih čevlji še posebno
trdno sedeti na nogi.
Do neke mere cb i demo to težavo na ta način, da nabavimo otrokom samo drsalki. ki ne potrebujejo posebnih jermenov za pritrd tev Pri smučeh morajo biti vezave takšne, da omogočajo prstom gib i-nje. Pogosto izmenjavanje nogavic ie pozimi eden najboljših pripoiru čkov. da obdržimo tople noge. Ce na takšne stvari ne pazimo, dob mo ozebline, o katerih bi vedel marsikdo povedati kako bolijo in kako povzročajo ob vsaki novi zimi nove bo-'ečine
Baš v mrzlih dneh ne smemo
zanemarjati nege nog. posebno če so nam prsti na njih že kdaj
ozebli. Ženske, ki trpijo za malokrvnostjo in slabostjo, s: neg ne smejo kepati v t pl. vodi, temveč v hladni ali ce"o s snegom in si iih morajo dobro odrgniti z brisačo Za odrasle je prav tako potrebno varovati ušesa Otrokom ki jim čenice pokrivajo ušesa, mraz običajno ne more do nj:h Mnogi v ostrem mrazu
ne varujejo ušes
in se j'm zdi to nepotrebno ker je ušesna hrustančevina manj občutljiva za boleč ne nego drugi de'i telesa. To se utegn^ hi-do maščevat'. Tudi drugi dri cbraza ze'o h -tro o^sbejo, posebno konec nosa. obradek in lica.
Neprjatno in tudi ugodno je. da bolečine na delih, ki radi o-ebeio. tem mani čut;mo. č m boli ie ozeblost napredovala. Bo'ečine se pojavijo na ozeblih ud h potem šele tedaj, če stervmo neposredno v tonloto, n pr. v toplo sebo.
Ozebla kožna mesta zahtevajo
pogostoma zdravniške nege
Kdor je dovolj previden, bo obul takoi v začetku mrzle debe široke čevlje in si preskrbel udobne rokavice, pogosteje nego ob čajno si bo izmenjaval nogavice in bo obvaroval tudi svoja ušesa.
Milijarde demantov v vojnih ladjah
Kristalizacija_ pod silnim pri*
tiske m
Menda ni dosti znano, da imajo moderni vojni ladijski kolosi v seb: ne samo ogromne stroje in topove, temveč tudi neobičajne množine draguljev. To vemo sicer šele od tedaj, ko ie Francozu Moissanu uspelo izdelati umetne demante.
V nekam meteorju so v ti'tem času odkril: majhne demante. ki so lažali v železni gmoti Moissan je sklepal, da so d man-ti v meteor kem železu nastali s kristali-/acijo pod silnim pritiskom. Mete r se ie ločil kot žareča, z o^lj kom nasičena železna masa iz kakšnega planeta, zalučalo ga je v mrzlo pro-torn;no. kjer se ie h pno ohlad'1 Zunanja skorja ie otrdala. pri na-'*a1jr,i0m ohlajevanju je nastal v notranjosti oklopnega telesa silen pr t;sk Pod 4em : uhKcm se je ogljik kristaliziral v podobi demantov.
Moissan je poskusil to dogajanje umetno ponoviti s tem. da je s pomočjo e.ek-tr čnega obioka stopil že.ezo c b navzočnosti oglj.ka in to z ogljikom nas čeno žeiezo potem hitro ohiadil Stvor i je kaplje staljene mase. k: j:h je spuščal najprvo v vodo. pozneja na živo srebro aii žele-o. da bi se na površini hitro shladile in otrd le, msd tem ko bi notianiost še nekaj ča~a ostala tekoča Ko je pojnoje te kaplje preiskoval. ie v njih v re-nici ugotovil da-mante V vsakem trd>?m železu so takšni demanti. v oklopih vojnih ladij oa iih je na m lijarde. Verjetno ie. da ie jeklo tako trdo samo zavoljo takšnih demantov Za okras se ti demanti seveda ne morajo rabiti, saj jih s prcst'm očesom rp'oh ni videti, temveč le po mo*ni povačavi.
Mapane zvezdice In velike kosmine
Oblike snežink so kaj različne. Pri nas padajo večinoma kot majhne zvezdice druga za drugo. Na severu ima sneg pogesto ma obako pra ka in veter ga podi skozi širne ravnine Kanade Laponske dli Rusije kakor oblake puščavskega peska.
Včasih pa so snežne kosmine lahko neverjetno velike. L. 1887 so v bližini Porta Keogha v M< ntan pada'e kosmine, ki ~>o bile večje od nogometnih žog. Kosunne v
velikosti teniških žog so opazovali v marcu 1000. v Richrnondu v državi Maineu.
Tudi v Berlinu so imeli v januarju 1915 nenavaden snežni metež Kosmine so ime-ie tedaj obiiko plo č in so se v zraku gu-ga'e sem in tja V Chepstpwu so v januarju 1887 snežile kosnvne v podobi krogel. V bližini Osloja so ujeli kosmine ki so bile večje od -katlic za vžigalice, nekatere pa so bile dolge do 22 cm
Vemo, da je na svetu v splošnem več žensk kakor moških Največji prebitek ima Kitajska, kjer ctlpade na 1000 rrcJkih 1139 žensk. Celo, če bi se vsi moški poročili — in na Kitajskem je zelo malo sam-»ev — bi ostalo še lepo število žensk, ki ne bi prišle do zakona.
V Rusiji odpadejo na 1000 moških 1103 ženske, a kar so tam ločitveni pogoji zelo lahki, Imajo Rusinje vendarle več možnosti, da. se poroče kako' Kitajke. Na Angleškem Imajo na vsafiih 1000 moških 1088 žensk, na Francoskem 1071 žensk. Tudi Turčija je dežela z ženskim prebitkom, vendar postaja ta v zadnjih letih manjši. Na 1000 Turkov odpade danes 1036 Tur-kinj.
Zanimivo je, da so med deželami, ki imajo več mošk h Z din jene države, na vsakih 1000 moških odpade tam samo 976 žensk. V preišnilh desetletjih je bil rro^k prebitek v Zedinjenih dižavah še večji in
Zakag »častijo" ženske v Amsriki
posledica tega je deloma tisto znano ameriško »češčenje žensk«, ki zavzema pogostoma kaj grote kne oblike. Moški prebitek si po asnjujemo s tem, da imajo Zedi njene d.žave pač ogromno pr seljencev, pri sel ju je pa se več moških kakor žensk.
Nadaljnje dežele, kjer je manj žensk kakor moških, so Ir^ka ljudovlada. Bolgarska ln Japonska. Za zadnjo je zanimivo, če pomislimo na ogromni prebitek žensk, ki ga izkazuje sosedna in sorodna Kitajska Nara nost paradiž za ženske je Kuba. kjeT odpade na 1000 moških komaj 888 žensk Ku bankam se pač ni bati, da bi ostale brez moža. ženske lz bližnjih južnoameriških republik jim delajo sicer konkurenco in se selijo na Kubo bolj kakor v kake dru?o deže'0 toda tam prlseljenkam kubanski paragrafi ne olaj:;u-:e-o življenja, f čimer so donsč nke zelo zad volme. kakoi so zadovo^ ne s te~v da je v njihovi deželi več moških kakor drujod.
tn

Fafgrrej griapanjs 2rtvs, nato nmog življenjski vsčer kralja
ameriških pa^gstrov
Al Cspone, zilog-jasn/t kralj amariškh grnstrov in tihotapcev z alkoholom, k je presedel večletno ka.zen v ječi, je p.ed časom odšel lz nje najprvo v boln'šn'co, sedaj pa jo je zaipustil in se na lianll v svoji podeželski hiši pr<- Femlic-eu v bližin' Baltimorea.
Nam se zdi nepojmljivo, da mo-e takšen neetvor v človeški podobi k: ima na svoji vesti neštete, vsem zn°ne zlo"'ne, prež:vs-tl večer svojega življenja mirno kakor katerikoli polten meščan. V Ameriki so •ps£ naziranja diugačna, tam so ga leta
KVALITETNO BLAGO
je trpežnejše — zato tudi cenejše! Z obleko pa Imate veselje le, če Vam dobro prlstoja! Obiščite znano domačo tvrdko
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7, kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah:
	ffl '
	1 1 __ 0 —^
	
	m mM
»Očka, poglej, kako lepo spalnico za najine otroke sva naredila iz tvojega radij-tkega aparata...«
(»Humorist«)
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Opiostite,« piaV gospod v veleb'agov-nici vratarju, »izgubil sem svojo ženo.«
Vratar o:lgovori stvarno in suho: »Luksuzni predmeti se dobe v tretjem nadstropju!«
+
Na sod!šču. Predsednik razprave vpraša damo:
»Koliko ste stari, gospa?«
Gospa molči-. Predsednik povzame bese-3o:
»Gospa ali hočete biti tako vljudna m povedati, kol'ko let imate?«
Nato gospa:
»Gospod predsednik, ko sem «e rodili. =?e<m b;la tako majhna, da se ne spominjam ničesar več ...«
Usotlepolna brazgotina na zgornji ustnici petletnega dečka...
Z nenavadno odškodninsko tožbo se je |
moralo bavit: te dni neko njujorško sodišče. Majhen pes je med igro v Central-Parku ugriznil v zgornjo ustnico petletnega dečka .ki je že pri raznih otroških lepotnih tekmovanjih dosegel nagrade Navzlic skibnemu zdravljenju je ostala dečku na ustnicah vidna brazgotina Niegcv oče je zaradi tega proti lastnici psa vložil tožbo, v kateri je zahteval ne samo plačila bolečnine in zdravnikih stroškov, temveč tudi primerno odškodnino zavoljo tega ker so se sedaj »nade njegovega priznano lepega sinčka, da bi se kdaj bogato poročil, zavoljo brazgotine na ustnicah zelo zmanjšale«.
Sod šče se je sicer postavilo na staLšče, da je lepota z ozirom na zakon za ženske važnejša nego za moške, vendar pa je na očetovi trditvi tudi nekaj resnice. Lastnico psa je zato obsodilo na 100 dolarjev kazni, ker psiček ni imel nagobčnika, na 400 dolarjev odškodnine za zdravniške stroške, na 1500 dolarjev bolečnine in na 4000 dolarjev odškodnine zavoljo »zmanjšane vrednost: za zakon« Obsojenki pa so priznali pravico, da sme zasledovati poznejše življenje dečka Ce bi se ta navzlic brazgotini nekoč vendarle bogato poročil in dobil mogoče celo milijonarsko hčar z.a ženo. tedaj bo lahko zahtevala, naj ji tistih 4000 dolarjev vrne.
Ksrjsži evakuacije na Angleškem
Učitelji si obetajo pri otroklh več samostojnosti
Britanska vlada je nedavno odobrila dva milijona funtov za zgradbo počitniških kolonij. kamor naj bi spravili angleške otroke, ki so morali zapustiti mesta Doslej so iz tega kredita zgradili šest taborišč, od
ajhni vzrok! -velike posledice
Prekršek proti predpisom o zatem-nltvi na Angleškem
Na londonskem zapadu stanuje v elepant nem stanovanju mlada dama, ki jo je obi skal te dni strog policist in ji izročil kazen ski poziv Pozabila je namreč zasrreti okna svojega razsvetljenega stanovanja To je na Angleškem med vojno, kakoi v vsaki voju ioči se državi, težak pregrešek
Pred sodiščem se je m'ada dama izgovar ia'a. da je stopila v sobo <n prižga'a luč oravkar je hotela zastreti okna, ko je izza
zavese skočila mi5ka V«a prepadla je ob toženka planila iz sobe v svojem razbur ienju pa je pozabila ugasnit: luč Sodnik bi hotel sicer rad biti galanten in upoštevati ta položaj toda pred zaK.onom m strah pred mi ko noben olajševalni razlog Moral j' je naložiti globo, toda za vse prmere ii je smehljaje se nnsvetoval nai b' se za bo doče policista s kazenskim p»>7;"om v rnk1 vendarle še bolj bala nego majhne miši.

apmi
če je žena cirkuškega arti-sta s?e£i.. •
1931. obsodili samo zavoljo »davčne utaje«.
Capone-'ev »večer življenja« je treba pojmovati s potrebno rezervo Mož šte e danes ?ele 43 let. Svoje zločinsko življenje jc začel pred dvajset'mi leti kot desna roka tedai najmoročnejšega tihotapca alkohola, Johna Tor a. Ko se je Torio »umaknil v zasetno življenje«, je posta' Al Caipone niegov nas-ednžk območje nje govoga delovaja rm je takoi silno razširil. V ameriško z'oč;nsko tehniko le uvedel teko zvane »umore s stresenem roke«, to ie umore po načelu, da si nairvvo orVlobi zaupan "e žrtve, potem io ob primernem trenutku un či. Nihče ni bil ve* varen da-li ni n-'egov znanec kakšen na-ieti moHT^e ,ki ga bo v naslednjem trenutku ustrelil.
Največji str^h na le r^Val ra-^o^n'^ 3 svojimi »rackcti«. Ustanovil je šiteVlne »varnostne družbe«, ki so poslovne ljudi milile, da se pri njih z v'fck'rr.i vsotam' zavarujejo zoper nevarnost za svo"e imetje in os^he če se ie k^o b^nil ravarov^ti se pri takšni družb. ie l?bko vr?k tr"nutek oričf koval, da mu bodo po**V>vn' dej?-V. njega samega pa pretepli, če ne celo ub5li.
Po^ciia je hfa v botn n^t.l r^.^ne^e-vlm zločnom brez moči. kaitl mn^ge stotine n'žith 'n	noiiei-s^h iKa^nlkov samih ter odl'čn!h o=ie>vno«ti f>o pr-^m"!? plač'"Jo n rwr*rnoč s strani n>^we zlcč;n~-ke orga^izaeiie če so moža p .M V^Vn^n n-'e-Tovep^a 9r^'eVvca le zerrrbMi 'n ""rvT ^rei s^Ti:>e nm v^n^sr n1 cr> mr^M šokirati nobenega kr^t'	nI b" tako roeumen, da bi nastopil proti njemu kot priča.
Ko so	i"""'	za-
voljo »devčne	oheo^li na 'esr't let
^e. s ie ves Ch:cego. kier 1-e b'lo °-Tr>v-10 t enf če n^e^rove^a deiova^ia.
si •'e ti-dl Am«r'lrr Vi'>ti ie r>a. da ima mo* še v^no v^h'ka ^'^0 za-siomibo ve^foi k°iti dve leti i?*0 mu 7"vo-'io »dobrega ve-Vn-'?« o-,n'it!tIn ^ovoiili so mu .da prične u ž'vati »m,r^n večer živlienia«. Ne sr->erno r»" ro^^Ui da je Al Carvrne m v^šku	mo"! n
da ie sroeinodar ve1;!ke vte^p ni^m nosnih lokalov tovarn 'in t-r^n sam-'h zakonito prWi0r.1h nr^^etii. trJ'0 da ie njegovo 4imetie lets 19?8.. ko Je s« s^el z* omreženimi okni, predstavljalo kup milijonov.
NSEIUUAJTE V ».JUTRU41 J
»Letečih mož«. Juana Canhasa in Este-bana de Areduiza, ljudje ne bodo več ob čudovali pri njiju vratolommh produkcijah na trapecu Dramat;čen dog(xiek je tej toč ki, ki je v Španiji in na Portuija^kcn zbu )a'a veliko zaninianja. za vselej napravi) '•conec.
Med gostovanjem v portuga'skern mestu Coimbi sta se Juan m E«teban ki sta na stopa'a vedno skupai pred neko predstavo sprla 5'o je baje za Fstebanovo ženo ple >a'ko. ki je nastopala v istem sporedu in ki je ime'a z Juan<im po vsem videzu tajno razmerje. Dvomiti je. da li bo mog'a prei skava pog'edati kdaj za kuhst tragedije k- se ie zg>Ji'a Domnevajo, da ie Fsteban že da'i čara sumil svojo ženo tistesa ve čera pa je pozval luana na nenavaden dvo boj ki sta ga opravila pied vs~- pub' ko
»Leteča moža« sta se poiavi'a ka'<or p" navadi za svojo točko na trantcu Oba sta <me'a tr;ko in konvčne lasu'ie. a tud- meč v rokah V trenutku, ko «ta. vi>era z nogami na trapecu, zletela drug proti druge-
mu, sta prijela meča v desni roki in drug drugega ie sku al zab sti Občinstvo ]e bi le za ta »navidezni dvoboj« za kar ga je smatralo, spočetka navdušeno Takšn-h točk niso prcd^aiali ven ia r št nobeni artisti. Mnenje da gre za navdezm dvoboj se je še utrdilo ko sta se nasprotnika pri prvih nanadih zgrešila.
Polagoma pa so ljudje iz njiju spačenih obrazov spoznali da gre za boi na življenje >n smrt Nenadno se je oglasil stog^a sen krik Fsteban ie bil svoiemu protivni-ku pri ponovnem srečaniu obeh trapecov pornil meč v prsa Juanove roke so se sprostile. njegovo lelo je pad'o v mrežo pod trapecma Občinstvo je bilo kakor cka-menelo Esteban pa se ie 7 elegantnim smrtnim skokom spustil v mi-žo k icr sc je dal brez besede in pojasnila aretirati po obeh oo' c stih kT sta pnsnstv« va!a predstavi. Njegova žena 'nez n< ime'a o vsem kar se je zgodi'o. n< henepa no'ma ker je bila v tem času v svoji garderobi.
Ameri-
čnnka je ukanila
razbojiiika
ženska zvjačnoet je spravna nevarnega razbej ika v Nevv Jersevu na tla ln nežna, mala Virg"n'ja Stoimo-.a. žena bančnega prekurista, je pes'ala namah juni-kln a dneva.
Mlada žena ;e sedela sama e-b r*pr+em oknu svoje pocež-jleke hiše na mesenem robu n č?lcala. da se ji vme mož. Nenadno se ie prir lazil skozi nvno v1 o n l"c k; ie mis :l ca je h «a zapuščena, k^jti Vir-ginHa je srrVla v temi. Ko ie pr ž'/a' 'ul. to ie cpaMl. U tro je raf-.ril okno ra-pe:il na prest:a"ero žrn*"ko ran-o' —s z bese-'a m i- »vem, r' a rr"'ča ni <"cma in r'a vaJSa ^'u^.n-a že sni. Ne uHraite se in mi	izročite klnče od blagajne in
skrniice z dra^ccencstmi.«
T.efeč se po vsem te'e«u. ga je rn^ do žena ubogala. >'ed tem. ko se ie ga rtar bavil z b'agajno. se je og^sil telefon. »To bo moj mož,« ie zajecljrla lepa Vi-g n ;'a. »Sedaj js na so;-i nad®crnega o,!bo a.« Ra23'x>;n'k se ni dal vmemliiti. ->Pt p'ta tja ln govor1 te s svojim možem. Delajte se, kakor da se ni n:č zgodilo. Ce :z^a-te mojo nav»:čno6t. z eno samo bes~dlco, bo to vaša zadnja beseda « Stormova je morala zfarati vso moč, da je govorila s svojim možam. Samokres v razv'"j' llkovi roki ji je WB radostno svarilo da je o dogodku v hi&i mcičaJa. Samo tako tn zno-
grede je vpletla v pogovor n^koMkolcrat vprr^anje: »Ali si ie vedno ljubosumen ? — Ne, ne smeš biti ljubosumen.«
»Končal sem,« je dejal vlomilec ko se je r>egovor zaključil -Ali vas smem še nekaj prosti?« je rek'a Virgnra. »Moj m~ž -"e Btiašno ljubosumen Izgp.ibo denarja ;n 1£ a bo rad ut:pel. samo če ne 00 zasu-mil. da sem bila v to stvar na kakšan na-Z: n zep^te^a. Privežlte me vsa i h kakšnemu st.-lu. kajti fote-m se mu bom b>lje e.ps\i iia. Dug^če b1 mol r ž utegnil d',"ccrit, dn ie bil kakšen vloni.lec tu..« Ban it je okleval.
»Nimam vrvi s seboj.« je de-"al. — »Potem odtigrrite vrvico pri okenskem zasto-ru.« je prcflla mla^a žena, »saj to ie ma-monikret.« Lcfcv si n; mogel misliti za-lcaj bi lep, mladi ž~ni ne ustregel. Ob n'l se je k oknu in prijel za vrvico ofcenfke-Ta zr štora. Pri tem je Virginij' kazal hrbet. V tem trenutku pa ga ie ml~da žena W:skovito ln z vso silo tre^^a s kaan^ni-tiim pop-siem ki je stalo pri oknu. po glavi. Z:uštl se je na tla. Ko je vstopila policija, se Se vedno ni zavedet. Slabotna ženska ie b la prisebno ukanila enega na1-ne varnejših vlomilcev New Jerseya. Ta orlsehnopt in poguim sta il prine^i j' pohvalo, ki ji jo je izrekel guverner.
teh sta dve že izročeni svojemu namenu. Cez nekaj tednov pa bo dovršenih vseh 31 taborišč.
Taborišča so zgrajena na betonskih temeljih, imajo električno razsvetljavo, parno kurjavo in moderno opremo ter so nadvse prikladna za šolske svrhe. V njih so skupne jedilnice, spalnice, kuhinje ln vsi prostori, ki spadajo zraven.
Dosedanje delo z evakuiranimi otroki je bilo bolj poskusnega značaja. Vzgojitelji poročajo, da so se Gtroci v mnogih primerih pokazali razvajene. To bo treba v bodoče odpraviti Prvo polletje je minilo, zdaj se bo začelo povsem resno delo in normalno šolanje v provinci. Od evakuiranih otrok si angleški pedagogi obetajo mnoge prednosti. Računajo, da bodo otroci, ki žive proč od roditeljev, pokazali več samostojnosti Po drugi strani bo življenje na deželi zelo koristilo njihovemu zdravju že zaradi gibanja na svežem zraku.
Oprema rJzšd vojska
Poročevalci ameriške agencije »United Press« javljajo, da so Finci med drugim zaplenili sovjetskim vojakom tudi na tisoče brošur o smučanju. Te knjige so bile v zabojih, ki jih niso sovjetski voiaški oddelki niti odprli. Iz listin, ki so prišle Fincem v roke tudi izhaja, da so računali v Rusiji na uspešen konec borbe v rusko-finski vojni že do pričetka prave zime.
E K
Ruski vel:ki knez M:hajlo je nekoč z velikim sprer/stvorn obiskal astronoma S t. ~u veja. Našel ga je v njegovi zvezda mL Kneževo spremstvo je nosilo nešteto odlikovanj. Struve ra je bil oblečen le v po-nošen ogrtač. Učeriak je bil v oMv^ni zadregi, toda knez se je obrnil k svojemu spremstvu in rekel: »Gospoda, nikar re glejte tako začudeno, astronom ie gotovo presenečen zaradi tega, ker vidi toliko zvezd na nepravem mestu .. •«
•Sk-
Opat Maury je za časa francoske revolucije zašel med 1 azburieno mrožico. ki je, čim ga je opazila, začela vpiti:
»Na kandelater s men homl«
Razburjenje ljudi je l/ilo taiko velko, da nd dosti manjkalo, da bi opata pograbili in ga obesili na svetilko. Tedaj je menih spoznal položaj in hladnokrvno vprašal:
»AF bo svetfiVa bolje svetila kadar bom jaz visel na nji?«
Pri teh besedah je vsa množlea prasnila v smeh in se ni več zanimala za meniha, ki je Lahko neovirano odšel svojo pot.
VSAK DAN ENA
D6JKE
Ona: »Ali ne čutiš sproščenosti, ki se poloti človeka na sprehodu v zimski naravi?«
(»Muškete«)
tvo
Obseg pas!®? Državne hipotekarne banke
§3 je v pel
V nasprotju s prejšnjimi leti. ko ic žav-na hipotekama banka objavila bilanco šele v teku marca je letos ta največji državni denarni zavod predložil svoje zaključne račune že sredi januai\,a. Te dn: je tudi državna kontrola odobrila bilanco z računom izgube in dobička. Na skupni seji upravnega in nadzorstvenega odbora je v četrtek upravnik Državne hipotekarne banke g. Momir Glomazič podal podrobna poročila k bilanci nakar je sta upravni in nadzorstveni odbor bilanco končno odobrila.
Bilančna vsota
Iz same bilance je razvidno, da se je obseg poslov v lanskem letu ponovno povečal Bilančna vsota je narasla od 4.75 milijarde din ob koncu leta 1031. odnosno 10.o milijarde din ob koncu leta 1938. na 14.6 milijarde din ob koncu lanskega leta. V petih letih se je torej obseg poslov potro-jil, kar priča, kak1* je v zadnjih letih naglo napredovala centralizacija našega denarništva v državnih denarnih zavodih.
Tudi doseženi čis>ti dobiček se .ie lani ponovno dvignil in je prekoračil doslej največji dobiček v letu 1931 Lani je Državna hipotekama banka zaključila svojo bilanco s čistim dobičkom 03.3 mi!i • ;n;t din; od tega dobi državna blagajna 52.2 milijona din. čisti dobiček Državne hipotekarne banke se je do leta 1025. gibal na višini med 10 do 20 milijonov din. potem pa je stalno naraščal in se je leta 1031. povzpel na 6S 4 milijona din. V zvezi z gospodarsko in kreditno krizo pa je v naslednjih letih zopet nazadoval in je leta 1035 znašal le 40.2 milijona din; od tedaj pa se zopet na^-lo dviga. kak<~r je razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih din):
čisti dobiček delež dr:" blagajne 3931	CS.4	51.5
1932	59.1	44.4
1033	51 1	38.4
1034	49.3	37.9
1935	40.2	31.3
1936	42.4	33 0
1937	44.1	34.3 1038	49 4	37.3 11939	C9.3	52.2
Razvoj bilance Državne hipotekarne banke kaže v zadnjih lotih značilne spremembe. predvsem nazadovanje dolgoročnih hipoteka mih posojil in povečanie naložb v državnih papirjih. Gibanje bipotekarnih komunalnih in ostalih posojil ter naložb v državnih papirjih je bilo v zadnjih letih naslednje (v milijonih din):
posojila državni hioot. komun, ostala pa ni rji 1031	2322 549 351 171
10^5	21f5 G18 388 373
1936	2071 948 309 470
ln"7	1972 1397 321 812
1938	1870 1497 303 1320
1939	1779 1511 323 1470
Hi; "tokoma posojila so od leta 1931 nazadovala za preko po! milijarde, na drugi .5'ranl pa so se komunalna posojila skoro potrojila Med ostaMmi posojili kažejo v lanskem letu največjo spremembo posojila vodnim zadrugam, ki so nazadovala od 71 na 26 milijonov din. kar je v zveri s sanacijo vodnih zad: ug v smislu 5 60 finančnega zakona za tekoč-: leto. Nadalje so med ostalimi posojili za malenkost nazadovala posojila na domače menice, in sicer na 56. miV-onov, menična posoiila na hipoteke so estala na višini 77 milijonov, pr~cej na so narasla lombardna posojila, in sicer od lan- i
skih 08 na 163 milijonov. Največji dvig je
zabelezila v zadnjih letih postavka državnih papirjev, ki je tudi v lanskem letu ponovno narasla za 150 na 1470 milijonov, vendar povečanie portfelja ni tako znatno kakor v letu 1033.
Med posojili je treba še posebej omeniti posojila pa tekočih računih. Ta posojila so ob koncu leta 1038. znašala 1218 milijonov, ob koncu lanskega leta pa so se povzpela na 2G00 milijonov, tako da so v teku leta posojila po tekočih računih narasla za 1384 milijonov. To znatno povečanje gre skoro v celoti na račun emisije prve transe 6% notranjega državnega posojila za javna dela in narodno obrambo, ki ga je po večini prevzela Državna hipotekama banka.
Mod aktivami je ireba še omeniti važno postavko razpoložljive gotovine. Ta postavka je znašala ob koncu leta 451 milijonov nasproti 603 milijonov ob koncu leta 1928., S12 milijonom ob koncu leta 1937. in 477 milijonom ob koncu leta 1936. Vrednost nepremičnin pa se je zmanjšala od 268 na 2J3 milijonov.
Gibanje vlog in fondov
Hranilne vloge na knjižice so se lani zmanjšale za 2U0 milijonov din in so znašale ob koncu leta 1-Ji2 milijonov. Najvišje stanje so hranilne vloge dosegle ob koncu februarja, namreč 1521 milijonov; vznemirjenje med vlagatelji zaradi okupacije Češke in Moravske je povzročilo, da so vloge do konca aprila popustile na 1412 milijonov. V naslednjih mescih so zopet pričele naraščati in so sredi leta prekoračile 1500 milijonov. Izbruh vojne v Evropi pa je znova neugodno vplival na dviganje vlog, ki so se do konca leta zmanjšale na 1242 milijonov.
Javni fendi ter kapital! javnih ustanov so znašali cb koncu leta 2718 milijonov nasproti 2729 milijonom ob koncu prejšnjega leta. Tuja sredstva pa tekočih računih pa so narasla od 1637 na 2965 milijonov. To povišanje za 1358 milijonov je predvsem v zvezi z emisijo G% državnega posojila za j--, na dela in narodno obrambo. Sredstva od emisije tega posojila so bila stavljena državi na razpolago na tekočem računu pri Državni hipotekami banki, ki je finančni agent tega posojila. Gibanje vlog in fondov je bilo zadnja leta naslednje (v milijonih din):
hranilne javni fondi vloge	in kapitali
1931	616	1531
1935	1169	1812
1936	1200	2035
1937	1384	2532
1938	1442	2739
1939	1242	2718
Med ostalimi postavkami aktiv je še omeniti posojila in predujme v inozemstvu. Ta postavka se je lani dvignila za 6 na 736 milijonov (ob koncu leta 1936. je znašala 808 miliionov). V teku lanskega leta se je sicer obtok obveznic Državne hlpotpkarne banke zmanjšal za 22 na 616 milijonov din, predujmi v inozemstvu pa so se povečali za 28 na 119 milijonov din.
Lastna sredstva
Lastna sredstva Državne hipotekarne
banke so se lani znova povečala. Sam rezervni fond se je dvignil na 379 milijonov nasnroti 2S3 milijonom ob koncu prejšnjega leta, 152 milijonov ob koncu leta 1935. in 74 milijonov ob koncu leta 1931.


C *. 0
rt ^ »>«
a-i '«. ži .. ^ !i

I
T T>
-i
ai f f
S*

£511 jpšrcSJii LJubljane
V minulem letu je poraba električne energije v Ljubljani in njej električno priključeni okolici lepo nanredovala. Mesto je z neposredno industrializirano okolico potrošilo 15.6 milijona kilovatnih ur, t. j. za 1.1 milijona kilovatnih ur več. kakor v prejšnjem letu. Od tega povečanja odpade le nekaj nad pel milijona kilovatnih ur na večjo potrošnjo odjemalcev mrrtii trarne, ostalo pa gre na račun večje potrošnje inr1<istrii~'nh "odjetij, ki sama izvajajo električni tok.
Povečanje potrošnje na omrežju mestne elektrarne pa je predvsem posledica večjega odvzema za potrebe električne cestne železnice in vodovoda. Ljubljanski tramvaj je v lanskem letu pcircril 1.76 milijona kilovatnih ur, to je za 0.2G milijona kUo-vatnih ur več ne.TO v prejšnjem letu. Mestni vodovod pa je porab'1 za črpanje vode 1 58 mibjona kilovatnih ur, t. j. za 0.11 milijona kilovatnih ur več. Za javno razsvetljavo pa je znašala potrošnja 937 000 ki'ovtnih ur. t. j. za 40.000 kilovatnih ur več. Kakor vidimo je mestna občina sama največji odjemalec eV^trlene enTTtje, saj porabi za tramvaj, vodovod in javno raz-svetVavn «*T"pni 4.12 nvMj^na kilovatnih ur, to je 31% vse energije, ki se odda na omrežju mestne elektrarne (ta zna?a okrog 13.6 kilovatnih ur). Občina je seveda inte-reriremn na čim ugodnejši lastni ceni, kar povzroča ostalim konzumontom razmeroma visoko conn -»a električni trk 7eto so mnoga industrijska podjetia prisiljena, da si sama orotzvaiojo elektH*->| to]; or1n-~.sno da imajo še vedno parni ali vodni pogon.
TvormSH obrati v T/inhlioni so l^ni «nmi pro*rvef.li h'i7ii 2 rvv'~na k'*ovatn!h ur, to je za skoro pol milijona kilov. ur več, kakor v prejšnjem letu Pri tem pa ni upoštevana nrodukciia električne en^raiio nri Združenih papirnic-1 h v Vevčoh in na Fužinah ki so v svojih centralah lani proizvedle 10 6 milijona kilovatnih ur, to je za 2.3 milijona kilovatnih ur ali za 28% več nesro v prejšnjem lotu. PaHmice pa so vrhu tega nrejpla 0 3 kilovatnih ur iz elektrarne v Kranju Celotna potrošnja električno energije v F.iublSoni •* ohnVro jo znašala t"»-ej v tninnVm lotu 20.5 mil!;tni kilovatih ur in se jo v primeru s nrejšnlm letom pove^oln y\ 3.6 ni;'"oni leilovatnib ui aH zn 16°*, (pri tem na ni upoštevana s->ia 1-,.1-iior.ciri}, kolorivorov. ki znaša okrog 0 65 miiiiona kilovatnih nr) Od (.f>tnoirfl	pntrnenTP "SI milijo-
na ki^vntn!1! ur o^n^p Ip na! rrvM^m kilovatih ("• po netno	in še o'l to~a povečan «5| irre 0.3R rvlUona UHove*-nlb ur na raču? cestne železnice in vodo voda.
| Izvori električne energije v Ljubljani
Zanimiva je tudi slika električnega gospodarstva, če jo razčlenimo po Izvoru električne energije za kritje potrošnje na širšem ozemlju Ljubljane. Od Kranjskih deželnih elektrarn je Ljubljana lani prejela 6 S9 miiiiona kilovatnih ur (prejšnjo leto 5 80), v čcsnjevl vodni elektrarni v Tacnu ja znašala proizvodnja 6.49 milijona kilovatnih ur (6.50), vodna centrala v Fužinah je dala 6.53 milijona kilovatnih ur (5 83), vodna centrala v Vevčah 1 40 milijona kilovatnih ur (1 08) ln kalorična centrala v Vevčah 2.67 milijona kilovatnih ur (1.42), kalorična centrala Kemične tovarne v Mostah je proizvedla 745 000 kilovatih ur (437 000), Pivovarna 1'nion 618 000 (580.000), Tovarna za kloj 369 000 (224 000) mostna elektrarna v lastni centrali 221 0C0 (7310001. mectna klavnica 110 000 (116.000), ost°li nroizvajalci (tvor-niea Dra/mtm Hribar, dravske delavnice, dravska intendantura. Rudolf Zalok«r. I. So^u^ii itd.) pa so rr-i^vedli skupaj 168 000 kilovatnih ur (217000).
Vse umen »one entralo so skupaj z dobavo F-^nlcVh dož"in?h elektrarn prolz-vo'"c 2"-2	kllovatn"i ur nn«protl
22.9 m.nilona k"ov. it v nrejšnfem lotu. Ce še prištejemo W 000 kilov ur. ki jih dobe od zimn-i linbHap^kl kolodvori 1n panlr-nioo v Vevčah, pridemo do ko'1*lne 27.1 miiiiona kllov. ur. Ul jih ie I hibljana lani proizvedla ali dobila od zunaj.
Zarodi primeri« ve naj še navedemo. dn ip mno^o man^'51 Morthor norab'1 leta 1938 27 milijonov kilovatn'h ur (nri č»»r>er nI uneStovana nr^i^vodn^a l"dust.rliskih el^k-tr^rn n pr H"tt»r fr	^a nretek'o
jptn na so oopi notrošnin Mfrlbora na 30 riir«i«v ir!iovotn«v. (ir P^ve^a na je tu,'l električni tov v Mariboru mnogo cenejši nego v Ljubljani.
kreditna banka
bn iz0'nfevfl'a s 1 februarjem 1940 stara
dobroimetia kot s'edi:
1. v co'ot; so lik vdira io v«e stare v!o?e n« v'ožne kni;ž'ce in tekoče račune do 20.000 din. pn stnniu 26 mai« 1932;
2 vsem «tarm v'a"aopitem do 50000 din se izp'nča n"'la''nia V/0 na kvota, vlacate-ljem prekn SO 000 din pa nadiMnja Wna kvota lzn'aei'a kvot se izvrfijo od *eda niopa ca'Ha po «taniu vlnc na dan 2A maja 1°32 pri čemer se Predčasno izvr?eno izp'ač''a odbijejo Po 31. marcu 1940 ne-dvignjene v'oije odn kvote se prenesejo na nove, vsak čas razpoložljive račune. (—)
i{$(ic«Mi<)»»ci{a vesti
= Naš indeks een v trgovini na debelo,
ki se je dvignil od 76.6 v septembru na 86.8 v novembru, se je v preteklem mescu nadalje dvignil na 90.9 (1926 enako 100). V primeri z lanskim decembrom (ko je znašal indeks cen v trgovini na debelo 77.5 točke) znaša povečanje 17.3%. — Splošni indeks cen v trgovini na drobno v 10 glavnih mestih Jugoslavije, ki je narasel od 90.0 v septembru na 93.7 v novembru, pa je v decembru nadalje narasel na 1C0.8 točke (1930 enako 100). V primeri z lanskim deccmbrcm. ko je znašal indeks 92.9. znaša povečanje 8.5%. Kakor "rm kažeio gornje številke, so cene v trgovini na debe'o hitreje narasle nego cene v trgovini na drobno.
= Fredba o spremembah ln dopolnitvah zakona b državni trošarini, ki je stonila v veljavo 1. januarja t. 1., je sedaj obiavlje-na tudi v »Služborem listu« dravske banovine, in sicer v številki od 20. januaria t. 1. V Isti številki je objavljen tudi pravilnik o spremembah in dopolnitvah v pravilniku za izvrševanje zakona o državni trošarini.
Znatno povečan !e mAdžarsko«*^ Izvoza. Po pravkar objavljenih nodatklh se je madžarski izvoz v decembru znatno dvirr-nil in ie dcso<rel vre^nest 65 miliionov pen-gov. nasproti 45 rnlHionom v istem mescu lanskega leta in znaša torol povečan 1e nasproti lanskemu izvodu 45%. Madžarski uvoz pa se ie dviTM na 51 miliionov pon-?ov nasnroti 41 milijonom v lanskem decembru. Trgovinska bilanca Madžarske ie bila v zadnjem m^seu lanskega lota aktivna za 14 miliionov nen«r>v. medtem ko ie bila v doeombru nroišnjega leta aktivna le za 4 milijone pengov.
= Pcrln!>$p.nie trgovinske poso^he s vrško Zača?na tr^ovincka pogodba, ki je bila med na"o državo in S'ova"ko skVnjena 5. julija 'an«kejja leta z ve'iavnostjo do konca leta 1939 in pomeni rralctično nadaljevanje preišnje čc^koslova^o-jimosMven-ske trgovinske pog"-'be upoštevajoč nastale spremembe, je sedaj podaljšana do konca julija 1940.
= Poravnnlno postopnnle je uvedeno o
Imovini EmPa Novaka, trgovca z mešanim blagom v Ljubiianl Tržaška cesto 83 (poravnalni upravnik dr. Vladimir Kreč. odv. v LJubljani; poravnalni narok 6 februarja ob 9, prijavni rok do 25. januarja).
= Dobave. Direkcija drž. rudnika v Kak-
nju sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo jek ene vrvi, laboratorijskih potrebščin. Komanda pomorskega arzena Sa v Tiv-tu sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo raznega sukna, lanene tkanine, platna, vrvice, loparjev in pribora ?a peko kruha, razn h vijakov, do 23. t m. za dobavo cevi brez šiva. ročnega orodja, vijakov in zaponk iz medi. svcti>!k in ?četk, do 24. t. m. za dobavo brizga'k za olje in ročn:h sc-sa'k. stroja za b-u-cnjc. raznršilcev, a'fabe-tienih črk iz jekla ter 400 kg stearin^kih sveč, do 25. t. m. za dobavo rotacijskih bru sov, brusmh p'o'č, kuh:njrke posode ter ra/ne?a nam:/ncga pribera. Strojna so'n mo'nar:ce v B ki Kotorski sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo raznega ročnega orodja (kie če, kladiva, škarje i. dr.).
= Licitacije. Dne 29. t. m. br, pri vojno-san;tetn?m zavodu v Zemunu licitacija za dobavo 150.000 m h?drof5Tne gaze. amba'a-ž?. kemijsko-bakterioVke^a materia'a in 30 t. m. za dobavo rokavic. Dne 25. t. m. bo pri c~ntra'n: direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu lic:tacija za dobavo raznih knlvov za drž. rudn;ke. dne 23. t. m. za dobavo e!ektričn!h už!ga'n:ko'v in 400 m brez"ivn:h cevi, do 15. febr. pa za dobavo kompresorskega agregata
Borze
Na hiToslovenskih borzah 7našal pretekli teden devizni promet 10 68 miiiiona din. Na deviznem trgu so se v teku tedna grški boni nekoliko okrenili od 31.75 na 32 25 do 32 50. Tečaji državnih panirjev pa so v teku tedna populim in ie tečaj vojne škoda nazadoval od 425 na 420.
Devize
Onrlb. Beograd 10. Pariz 10 01. London 17 6S. New York 446 Bruselj 75 10. Milan 22.50, Amsterdam 2"7.10. Borlin 178.65 StneVhnlm 10115. Oolo 10135. Kobenhavn 05. Sofiia 5.30. Eudlmpcšta 79. Atene 3.35, Bukarešta 3.30.
Blagov«* tržHča
ZHo
+ Chicaeo, 20. januarja. Začetni tečaji: pšenici: za mai 100.75. za ju'ij 08.25: koruza. za mai 58.375 za iu'ii 5R ?s.
+ Winwpeg. 20 ianvar]« Zače*ni tečaji: ni~n>ra: za maj 86.75, za julij 8675, za okt. 86.50.
Ncčemo
Skoda, da z na!'mi nasnrotnlki ni mo-0<~če P^iti do nobene loja^e in -tvarne diskusije. Vsi paši poskusi se iziaioviio ob r>evpr>pni moral in?anity poiem;ke ki so-besedniku obrne in pretvori vsako besedo prehaja preko vseh dejstev in ueotovljenih resnic, samo da ji ni treba iskati resnih argumentov in navajati stvarnih razlogov ...
Sobotni »S7overec« se peča z naSima dvema uvodnikoma, v katerih *mo razpravljali o pomenu zr>are dr. Mačkove zagrebške izjave. Na kratko sioer. zato pa tem bolj nelojalno trga iz naših č'ankov posamezne besede ter s temi »citati« dokazuje, da »Paorej snletkarmo zoner avtonomijo Slovenije«. Da bi si posel še olajšal. »Sloveoecff ne citira no origipalu. temveč po (ve povsem točnem) prevodu '2 beograjske »Politike«, ki ga zopet prevaja nazaj v slovenščino!!!
Kot značilno ravaia »Slovenec«, da »vsi hrvatski in srbski listi obširno prinafajo Jutrov članek«, ki mu »Slovenec« pripisuje sovražne tendence proti avtonomiji Slovenije. Kakor izgleda, smatra glasilo slovenske JRZ vse srbske in hrvatske liste in s tem tudi srbsko in hrvatsko javnost za nasprotnike Slovenije, katerim daje »Jutro« nekako potuho s svojimi kritičn;mi pripombami o avtonomističnih pogledih Kopitarjeve ulice...
Naša izvajanja v člankih 18 in 19. t. m so skušala dognati pomen in da'ekosežnost dr Mačkove izjave, da more biti govora o nadaljnji preureditvi države, torej o organizaciji ostalih avtonomnih banovin Sele po volitvah, v novi narodni skupščini Opozarjali smo na navidezno nepremostljivo nasprotje tega stališča napram mišljenju mnogih srbskih politikov, ki zahte-
¥ vreča
vajo. da se ustanovitev enotne srbske banovine postavi §e pred volitvami izven 1 diskusije Mimogrede smo se dotaknili v ] tel zvezi tudi banovine Slovenije poudarjajoč. da nihče resno ne ugovarja da bo tudi ona tvorila posebno ir*avnopravro edmieo. Izrazil' ^mo pri tem svoie prepričanje da bo bodoča državnnnravna struktura Jugoslavije federalistična Pač pa smo izrazili mnenje, da nikakor še ni jasno kakšen obseg naj ima do svojih kempeteneah bodoča avtonomija Slo-vepije To reči smo bili tem bolj upravičeni ker tudi gospoda ki neorestano de-klč.mira o avtonomiii še nikjer ni javno in jasno povedala kako si to predstavlja Bodoča ureditev odnošajev med Slovenijo in državo in v Sloveniji sami oa je stvar naše gospodarske politične in socialne bodočnosti. našega kulturnega razvoja, naše nacionalne sigurnosti — skratka naše življenjsko vprašanje. Naš narod ne želi kupit: mačka v žak^u in če kdaj. potem ima tokrat pravico, da se mu čisto in bistro pove, kaj se hoče, ter se vpraša, kaj oi. misli! Kdor se temu izogiba, smo rekli, vzbuja vtis, kakor da se boji, da bi narod morda mogel biti glede svoje usode drugačnega mišljenja, nego tisti, ki so očivid-no že pripravili neko rešitev, a ne povedo kakšno!
Značilno za »•Slovenca« je, da je iz teh naših izvajanj izpustil bistveno vsebino ter falzificiral njihov smisel, češ da se »Jutro« bori za centralizem in proti samoupravi Slovenije. Gospoda, ki razpravlja o važnih narodnih stvareh r,a tak način, samo dokazujejo, kake malo pojmuje njih dalekosežnost ali pa kako malo veruje sama v to, o čemer pravi, da je »narodni program«.
Beležke
Uredite volilne imenike! |
Mesca januarja se po vseh obč n^kih uradih popravljajo volilni imeniki Zakon določa, da morajo občinske uprave do uradni dolžnosti vpisati v volilne imenike vse osebe, ki n so vp:sane. pa imajo že volilno pravico, in črtati iz imenika one. ki so umrli, se odselili ali so sicer izgubi'.! vol lno pravico. Vojake, ki še v tem le'.u doslužijo svoj rek, morajo obč:nske uprave po svoji uradni dolžnosti vpisati v stalni imenik volilcev.
Popravki volilnih imen-'kov se v teku januarja ne vršijo na podlag: reklamacij, kakor je to običaj pred volitvami. Scdai zadošča, da opozorite občinsko upravo na tiste, ki še niso vpisani, dasi imajo po zakonu pravico, in na tiste, ki so vp sani. na nimajo za to zakonite pravice Preglejte torej volilne imenike in jih prepišite ter stavite predloge za vpis ali izbris v-1'lcev! Vpis v volilni imenik ali izbris lahko pri občini zahteva vsak sam zase ali pa za drugega. Kdor biva eno leto v obč:n in ie polnoleten, spada v volilni imenik. A'"o na rhrlnl re bi Vaši r*»htevl u^od'1«. *avlte to takoj pristojni srefki organ»zac"il JNS!
Bodeče volitve tako v občine, kakor v narodno skupščino bodo svobodne in ta:ne. Volja naroda naj pride do poinena izraba, zato je potrebno, da bodo volilci vsi vpisani in da bodo volilni imeniki natančni in pravilni!
Tehtne besede učiteljskega glasila
»Učiteljski tovariš« govori v uvodniku zadnje številke tudi o potrebi smoirne državljanske vzgoje. Med drugim p'še:
»Pri nas ni predavanj za nesebično In požrtvovalno ljubezen do domovine Manjka vzpodbuda za samozavest in rern čni narodni ponos. Pomanjkljiva je vzgoja k pripravljenosti za žrtve v obrambi l^tne svobode. Ta *»"nost je med našim ljudstvom zelo slabo razvita. Majhen narod smo! Zgodovina nam jc dovoli zgovo-na priča, kako slabo se nam je v preteklosti
god:1o Zato moramo toliko boli in nad vse ccniti svoio svobodo N hče drugi se za njo ne bo boril, če se sam: ne bemo pogumno postavili za njeno obrambo In če je tako. potem ie danes najnujnejša potreba. vzgajati narod k požrtvovalni naredni samozavesti, k ponosu, pa tudi k pripravljenosti stop ti med aktivne branilce domovine. če nam zla usoda ne bi prizanesla.
Dvajset let smo imeli čas vzgajati boree in bran tel je svobode in neodvisnosti. In kaj smo storili in dosegli? Vzgajali smo ljudi v verne poslušalce in prena?a!ce raz-n h dem3trcških strankarsk h ge~el. M^co je zamujenega Ni oa še prepozno, da se še mars:kaj popravi!«
V polni meri se pridružujemo besedam glas la naših učiteljev, da je danes glavna naloga vseh nacionalnih in prosvetnih or-ganvacii š:riti državljansko vzgojo in državljansko zavest.
Naši oSicirii
Beograjska »Politika« je objavi'a ob"iren onis življenia gojencev vojne akademije v Beogradu. Canck, ki ga je napisal znani voja"ki pisec, pravi na koncu:
»Dolžnost in čast sta tradicija našega ofi-cirrkcga zbora, ki je prežet samo ene am-b:cijc: s!už;ti kralju, narodu 5n državi brez pridržka. Naš oficirski zbor lahko s ponosom in svetim spoštovan jem kaže na pleja-do oficirjcv, ki so padli, prežeti mis'i na državo, kralja in narod. Voditelji Oboroženega naroda cd preprostega kap'arja do prvega vojskovodje morajo znati voditi svoje vo''ake do zmage za ceno najmanjših žrtev Zato je danes strokovno znanje prva do^n^st vsakega of;cirja. V borbi pa bo nri"e! čas ko bo lahko pokazal tudi svojo fizično odnornost in osebno hrabrost Zmaga je nak'onjcna in namenjena samo tistim, ki so jo pris'užili s svojim de'om. voljo in razumnostjo. Jugoslovcnskj oficir mora imeti neomajno vero v svoj voja*ki poklic, v njegovo lepoto in velič'no. Če bi napočil trenutek, ko bi bi'p treba braniti našo Jugoslavijo, potem bodo znali naši
? oficirji ohraniti in znova potrditi prislovf-čno hrabrost in sposobnost našega oficirskega zbora. Z pet pojdejo tia. kamor jih bo klicala d< ižnost, in zopet bodo umirali za kralja in domovino, kakor jih je že na tiseče pred njimi. In po zidovih naših vo-iašn:c in vojnih učiteljišč se bodo nizale nove n'o:če z imeni tistih, ki so storili svojo dolžnost. Nove generacije naših oficirjev bodo znale korakati po stopinjah svojih prednikov. O tem naj se nihče ne vara...«
,Slo venec1 o zemlj sradnikili
-Slovenec« razpravlja o razmerah ▼ zemljoradnišk: stranki ter trdi, da so na nedavni seji njenega ožjega glavnega odbora bili vsi za izstop iz vlade, ie predsednik stranke senator »ir. Milan Gavrilo-vič in član vo-dstva Milcš Tupanjanin sta bila proti. Zato n: bil sprejet noben sklep. »Slovenec« pravi, da so v zemljoradn:ški strank; štiri struje. Prvo vodi predsednik dr. Gavriiovič. d:ugo levičar dr. Drago-Ijub Jcvanovič, ki je medtem ustanovil lastno strankino organizacijo, tretji frakciji načeljuje bivši nrnister v Stojadinovi-čevi vladi Voja Djordjevič. kateremu izda-ia >>S!ovenee«( izpričevalo, da »vodi zdravo in konstruktivno politiko«. Četrto skimino pa vodi sedanji m nister za poljedelstvo dr. Cubrilovič, o katerem pravi g asilo JRZ. da se »nagiba k mars;stom«. na terenu pa se »znajde večkrat skupaj« z levičarji dr. Jovanoviča ...
Glasovi o ustanovitvi
rovih oblikovan]
Sedaj se je tudi »Obzor« lotil vprašanja ustanavljanja novih redov. Pravi, da s:cer ne ve. aH je sklenjeno, da se ustanovi še poseben hrvatski red. misli pa. da zahteva enakopravnost, da se ustanovijo tudi hrvatski in slovenski redovi. ko imamo že srbski pravoslavni red sv. Save. Uoojmo, da to ni glavna skrb častitega zagrebškega starine.
Demanti neresničnih vesti
Zagrebški listi objavljajo naslednjo ugotovitev agencije »Avale«: »Vesti, ki so iih zadnje dni objavili nekateri inozemski listi, da je baje jugoslovenska vlada pristala na prehod tujih čet preko jugoslovenske-ga ozemlja, so popolnoma netečne in povsem neutemeljene.«
Ugotovitev je kakor rečeno, objavila uradna agencija »Avala« ter se samo čudimo, da ni smatrala za potrebno, jo sporočiti tudi uredništvom slovenskih dnevnikov.
Politično organiziranje muslimanov v Bosni
Hrvatski listi objavljajo pismo predsednika zagrebškega muslimanskega društva g Sulejmana Muliča. naslovljeno na muslimane v Bosni in Hercegovini. V pismu poziva Mulič bosanske in hercegovske muslimane. naj likvidirajo svoje stare predsodke in krenejo na nova politična pota. Muslimanom v Bosni in Hercegovini ne preostane nič drugega, kakor da se odrečejo politični organizaciji na verskem temelju ter se oklenejo one politične organizacije. ki jim daje največ jamstva, da bo upoštevala njihove posebne interese.
»To pa je — stoji dalje v pozivu — samo Hrvatska seljačka stranka, v kateri so organizirani vsi Hrvati brez razlike vere. Bcsarski in hercegovski muslimani so dovolj časa zvesto sledili raznim svojim voditeljem, ki pa so v prvi vrsti mislili na svoje in strankarske interese in dolgo po tem še^e na potrebe svojih muslimanskih pristašev.«
GSas'3o eairkoSa šarica o ženski volilni pravici
Zabeležili smo že, da se je g'asilo sarajevskega nad kola dr. Šanča »Kato-lički tjed-nik« izreklo ostro proti uvedbi ženske volilne pravice. Tudi v zadnji številki posveča poseben članek temu vprašanju in se izreka proti vsaki uvedbi ženske volilne pravice. Med drugim piše:
»Mi ne odrekamo našim ženam sposobnosti, da pravično presojajo politične dogodke. Trdimo pa, da je politika za žene samo postranska zadeva in da prvenstveno mislijo samo na to, kako bi se omožile. Žena je poklicana igrati prvo vkjgo v domačem življenju v okviru svoje rodbine. Polit'ko in javno življenje naj prepusti možem, kakor je to bilo skozi tisočletja. Dovolj smo že škodovali ženam ko smo jih postavili v pisarne, tovarne m delavnice, kjer se morajo odrekati svojemu glavnemu pozivu — materinstvu.«
črnogorske želje
Tednik »S'obodna misao«. ki izhaja Y Nlikšiau, objavlja uvodnik, v katerm se zavzema za to, da naj bo sedež bodoče srbske banovine na Cetinju, doeim naj bi Beograd ostal prestolnica države. Uvodnik opozarja na velike žrtve, ki so jih doprinesli Črnogorci za zedinjenje in ustanovitev Jugoslavije, nato pa nadaljuje:
»Bodeča srbska banovina bo morala biti urejena na čim bolj decentralistični osnovi. Najboljše jamstvo za čim večjo decentralizacijo, ki bi računala s posebnimi prilikami v dosedanjih srbskih banovinah, bi bila ustanovitev sedeža bodoče srbske banovine na Cetinju. Cetinje ima vso pravico, da postane sedež bodoče srbske banovine s širokimi ob'astnimi samoupravami v Sarajevu. Nišu, Skoplju, Novem Sadu in B*» njaluki.«
Obračun s francoskimi komunističnimi poslanci
Kakor srno že včeraj poročali, je tudi franccrrki senat odobril od par^anenta 2e oprejeti zaken, da se razveljavijo msnda^ ti vseh poslancev n senatorjev, lcl do 26. okftobra 1939 n'so pretrgal vsakih zve® • komunizmom. Novi zaken zadeva v senatu samo ava Č3rna, kajti več kommvstov nI med senatorji. A tudi eden teh dveh, Clammamus, 9e je sredi cktcbra 8 posebnim parnem na predsednika senata odrekel svoji komunist'čni prc&losti; njega tedaj novi zakon ne zadeva. Drugi je znani Cachin, ki ga bodo črtali iz seznama članov senata.
V poslanski zbornici pa je bilo 75 k<v mun'stičn/ih pcslcncev. Od teh se jih je 13 odreklo komunizmu pred 26. okto brom, zato bodo ohran'11 svoje mandate. Ostalih 62 poslancev bo izgubijo svoje mandate. Od njih j'h je 35 zrp«-fih zaradi defet stične propagande, 10 j^h je pobegnilo, 14 je mobiliziranih, trije pa so na svobodi.
i
f
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je včeraj zvečer, previdena s tolažili sv. vere, preminila naša teta itd.
MARIJA SESEK
Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo 21. Januarja ob 14. izprea hiše žalosti, Pred škofijo 18, na pokopališče k Sv Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v petek 26. t. m. ob 7. v stolnici.
V LJUBLJANI, 20. januarja 1940.
2alujo£e rodbine: HUBAD — SESEK — TRŠAN
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta m strica, gospoda
Klančičar Franca
mestnega oficijanta v pokoja
kakor za poklonjene vence se tem potom vsem najto-
pleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, patru Klavdiju za tolažilne obiske, rodbini g. Šinkovca za obiske od težki bolezni, g. dr. Cibru Francu za pomoč ob bolezni, zastopnikom mestne občine ljubljanske, gg. podčastnikom ljubljanske garnizije. osebju Davčne uprave Ljubljana mesto za spremstvo, zastopnikom Državnega arsenala. kakor vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku
Sv. maša zadulnica se bo brala v ponedeljek, dne 29. januarja 1940, ob 8 uri zjutraj v farni cerkvi sv. Cirila in Metoda.
LJUBLJANA, dne 20. januarja 1940.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA
Vsem, ki ste prijateljsko spremili našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda
JOSIPA KRIŽA
žel. činovnika v pokoju
do njegovega zadnjega počivališča, lepa hvala! Sorodnikom in znancem ter društvom za poklonjeno cvetle najlepša hvala! Enako se zahvaljujemo pevcem, godbi in prav vsem društvom ter stanovskim tovarišem. Lepa hvala vsem, ki so ga v njegovi težki bolezni tolažili in nam lajšali žalost
še enkrat naša najiskrenejša hvala!
LJUBLJANA, dne 21. 1. 1940.
ŽALUJOČA SOPROGA IN OTROCI
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, bratranca in svaka, gcspoda
STOJEČA RAJKA
PIS. RAVNATELJA OKR. SOD.
s tolažilnimi besedami lajšali žalost. Istctako se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja. Posebno zahvalo smo pa dolžni upravi garnizije za vojaško spremstvo, zastopnikom oblasti in društev, g- M. Rateju za nagrobni govor, bežigrajskim pevcem za ganljive žalostinke. kakoi tudi vsem ostalim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 23. L 1940 v cerkvi sv. Petra.
LJUBLJANA, 20. januarja 1940.
ŽALUJOČA SOPROGA IN OSTALO SORODSTVO.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sožalja ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, dobrega očeta in brata, gospoda
Mezek Franca
višjega poštnega kontrolorja
kakor za poklonjene krasne vence ln cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini sv. Nikolaja, patru Ange-liku Tomincu za zadnjo popotnico, namestniku direktorja pošte t. t. g. dr Lebarju. pers šefu g. Vladimiru Bajuku. šefu ekonom, odseka višjemu svetniku g. Tilenu Epichu. upravniku pošte Ljubljana I, gg. dr. Debelaku in dr. Novaku kot osebnima prijateljema, pevcem in godbi Udruženja poštnih uslužbencev ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so b'a-gega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 23. januarja 1940 ob 7. uri zj. v cerkvi sv Nikolaja.
V LJUBLJANI, dne 20. jan. 1940.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI
Umrl je naš nadvse ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric in svak, gospod
Tominc Franc
nosač-postrešcek
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, dne 22. januarja 1940. ob 2 un popoldne izpred mrliške vežt splošne bolnišnice na pokopališče k Sv Križu.
V Ljubljani, dne 20 I. 1940. GLOBOKO 2ALUJOCI OSTALI.
Naročniki »Jutra1 so zavarovani za 10.000 Din
Zahtevajte za vade žlmnice in tapecirano pohištvo žimo samo
S	z zaščitno plombo
STERILIZIRANO M
/1
ZAHVALA
Vsem, ki so v naši veliki žalosti povodom tragične smrti naših dragih,
g. inž. VILJEMA DAWIDA, njegove soproge ge. ELVIRE roj. 2UNDR0VE in njunih otrek PETRA in KSENIJE
žrtev potresa v Erzindjann (Turčija) sočustvovali z nami in nas tolažili v naši bolesti, izrekamo tem potom kar najtoplejšo zahvalo.
KOSTANJEVICA NA KRIČI, 20. januarja 1940.
ŽALUJOČI OSTALI.
STRAZISCE PRI KRANJU
Naša žima Je higijensko očiščena in sterilizirana na pari 115" C. ne diši. je brez maščobe ln fermentov, ker je naša tovaina opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in
aparati.
Odklanjajte žimo lz prepovedanih Sušmarsklh obratov. Ker je slabo in nehlgijensko izdelana, ni dezinficii ana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji
in mrčes.
Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolldnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
Prostovoljna sodna javna dražba
glede zemljiške parcele št. 285 njive ln št. 260-1 njive, ki sta pripisani pri zemljišču pod vi. št. 31 k. o. Dobračeva se vrši pri Bahaču
v Žlreh
dne 28. januarja t l. ob 2. uri popoldne. Izklicna cena za obe parceli znaša 26.948 din. Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem javnem notarju kot sodnem poverjeniku. Mrevije Artur, javni notar kot sodni poverjenik — Logatec
ZAHVALA
Bog bodi plačnik vsem. ki so čutili z nami v naši veliki bolesti, ko smo izgubili ljubljenega
moža in očeta
Hvala za krasno cvetje, za spremstvo pri pogrebu ln sožalje.
Sveta maša zadušnica bo v župni cerkvi sv. Jakoba v ponedeljek 22. t. m ob 7. uri zjutraj.
LJUBLJANA, dne 21. Januarja 1940.
Žalujoči družini Horvat-Mejač
.i--
Naznanjamo tužno vest, da nam Je umrl naš dobri
oče, g o&pod
D0B0VSEK RUDOLF
železničar v pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek dne 22. t. m. ob 4. uri popoldne k Sv. J ur ju na Stožicah.
LJUBLJANA—JE2ICA, 21. Januarja 1940.
RUDOLF, IVAN, MARTIN. ANTONIJA, ADOLF in FELIKS


Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega nadvse ljubljenega soproga, brata, zeta, svaka in strica, gospoda
JULESA LONČARJA
TRGOVCA
se tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo pa dolžni g. zdravniku dr. Fran ti Misu za izkazano požrtvovalnost, čč. duhovščini sv Petra, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, nadalje vsem predstavnikom Zbornice TOl. Združenja trgovcev in športnih klubov, prijateljem, znancem in stanovskim tovarišem ter sploh vsem. ki so nepozabnega in blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Rekviem za blagopokojnim bo v ponedeljek dne 22. januarja 1940 ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V LJUBLJANI, dne 20. januarja 1940.
ŽALUJOČA SOPROGA AOELA
#
in rodbine LONČAR, JERMAN in ORA2EM


>Jtttr<x It S
15
fk&ftk, ZL I
državne razredne loterije V. razreda 39. kola so dospele.
Glavno žrebanje bo od 10. februarja do 7. marca t. I. ta bo državna razredna loterija Izplačala srečnim Igralcem 36.000 dobitkov v skupnem znesku 56 milijonov 946 tisoč din. — Kdor še nima, srečk, naj jih dim prej kupi v glavni kolekturi »VRELEC SKECE«, kjer so še v številnih serijah na razpolago. Na eno samo
srečko v najsrečnejšem slučaju lahko zadenete 3 milijone 200 tisoč din.
CENA S1EČK ZA V. RAZRED:
Cela srečka din l.ooo.-	Polovična din 500.-	četrtinska din 250.-
Priporoča se Vam domača glavna kolektura državne razredne loterije
VRELEC SREČE Alojzij Planinšdc
y LJUBLJANA, Beethovnova 14
CENE MALIM OGLASOM
I*« &o pas tm besedo. Din 8.— davka sa vsak ogla* ln enkratno pristojbino Din 3.— za atfro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Mtojo služb. Najii»«.nJSi intt~-k za enkratno objavo oghuta ttln IZ.—. Dopisi ia tenltve m* uiniAiiimJu po Din t.— za vsako betiedo Din S.— davka sa vsak ogla* ln enKratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov Najmanj Al tn«w>k ca enkratno objavo oglati* Din Vrni ostali ogla»1 M- lanu^unajo po Din l.— ca besedo, Din 8.— davka sa v«a.k oglas m enkratno pristojbino Dtn 5.- sa Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši uieaeit sa enkratno objavi• oglasa DLb ll<—*
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Otf^j^thmg JJ|n	Tzaamkall
Vse pristojbine sa male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer Be zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek nJutraM, Ljubljana.
95E
Pri Putrichu
»PRI LEVU«
Crospusvctska 16 prvovrstna domača io Drimorska »uiu »I* kraške io dalmatinske ipcciialitete. Odlična dal-sutinska in domača vina, kraški teran, dubrovniški • PUvaC« ter izredna vinska posebno »Črnogorsko Crm mčko« črno vino. V petek morske ribe. Se priporoča Leo Garzarolli.
1187 lft
Gostilna Martine
Zg. Šiška
Vsako nedelio koncert! Pav ličev jazz! Izbrana vina m prvovrstna kuhinja!
1399 18
Kam?
JTič ne premišljajte te-Ca Kar v restavracijo pri Lloydu na sv Petra c. zavile. Prijetna vam bo oo imenitmn vinih In toplih tn mrzlih Jedilih Domačnosti pa se bofcte Se posode j razveselili Priporoma se Re-Eika Velkavrh. gosuul-ftarka pri i.Ioydu »Pri univerzi« t Žldov-nkl stezi.	1375-18
Danes poa. vabljeni.
Vljudno 1536-18
Šiviljo
Danes vsi k Lasanu
v Moete. Nov orkester. Prispel dingač. Se prl-ooroča Lasan Mar 1J a.
1433-18
»i
š
Služkinjo
'.i samostojno kuho in vsa
gospodinjska dela, sprejme 4 članska družina v Ljubljani Ponudbe samo s pri-poiočilum pod šifro »Za nesl|ivac.
761-1
Potrebujem
gospodično
katera bi se učila za artistko. Plača 500 din hrana, stanovanje. Prijave od 14. do 17. pri vratarju hotela Slona 1293-1
Ne pozabite
i* se boste naibolje in na|-Ceneje zabavali v gostilni pri Panju. Toči »e izborni dolenjski cviček, fina štajerska vina. pivo, vino, i^canje, likerji. Vedno m c<b vsakem letnem časa r»x-t ji topla m mrzla jedila, predpustna ipehovka. krofi in razne druge dobrote. Zato vsi m vse ie danes is. vedno zahajajte lc v Vegovo nI. 10 Vas vljudno vabi m M toplo priporoča Tone Huč.
1461-18
Hotelskega kuharja
___ ali kuharico, sprejme prvo-
_ vrsten hotel. Takoišen nastop. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »E. R. 520«.
1313-1
Biro »Central«
Koiarčeva 10, i. Beograd.
lelefun 26.2/3 '«če več ku-ianc, sobaric, deklet, otro-•Kih bon. raznega osebja za Beograd, notranjost. Plače lobre. Nastop vsakodnevno.
1218 1
Iščem fante,
ki znajo rez Jati lesene Izdelke. Delo akordno v deiavnlci ali na domu. Naslov r vseh posloval.' Jutra.	1301-1
Katera le izvežbana v pri krojevanju perila, sprejmem Ponudbe na ogl od. jutra ood »Izvežbana«.
1153-1
Zgovorne
gospodične
ki Imajo veselje do potovanja po deželi, sprejmem za Širjenje reklame. Zaslužek 80 do 100 din dnevno. — Ponudbe na naslov: Anton Molele Skofja rlža 54, Trbovlje.
1344-1
Brezposelne gospe
in gospodične pozor
Imamo zelo mnogo dobrih mest v Zagrebu ln izven njega z zelo dobro plačo, ln sicer za 1. ln 15. januarja 1940. Zato potrebujemo ve.lko mladih, dobrih deklet, ki znajo kuhati, kuharic in sobaric, natakaric ln vzgojiteljic. Katera od vas želi dobro ln stalno mesto, naj se takoj Javi prt Instituciji udovlca 1 asmos talnih gospod j a, v Zagrebu, niča 29/1, telefon 73-71. Za odgovor priložite 3 din. 1230-1
Več šivilj
za izdelovanje moških čepic se takoj sprejme. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1397-1
Mlinarskcga
pomočnika za kmečko p.oeKo mle-tev Išče za takoj Držlč Franjo, Kariovac, Don,« Pokupje 27. — Plača po dogovoru.
1332 1
Samostojno
modistko
sprejme takoj t stalno službo salon »Orel«, Sv. Petra cesta 1).	1413-1
Gostilniško
sobarico sprejmem takoj. Nekrep Marija, Maribor, Votrinj-ska ulica 4.
j G. Th. Iiotmaa	|
SAMBO m PETER
48
Hijena je stekla po tovarišice, Sam-Ibo in Peter sta pa kar počakala. Ta fas je ubogemu doktorju trda predla: dva vrana kljunorožca (ti ptiči so hudi itovražniki nilskih konj) sta se okori-SČala » priložnostjo in neusmiljeno kavsaia sovražnika v nosi
Jelonoša in plačilni natakar
mfaJSt, 18 ali 19 let star, »e »prejme februarja po dogovoru v boljšo, dobro obiskovano restavracijo. Ponudbe ■ sliko ln popisom dosedanjih služb poslati na podruž. Jutra v Mariboru. Sprejmem tudi natarskega vajenca. Ponudbe pod »Dogovor februarja* na ogl. odd. Jutra.
1296 1
Modistko
prvovrstno in vajenko sprejme salon »Mia«, Kranj,
1427-1
Več krojaških
pomočnikov
dobrih, sprejmem. — Jože Krmelj, St. Vid, Vižmarje štev. 117.	1435-1
Mesarski pomočnik
uuajši. se sprejme na deželo. Ponudbe na po-druž. Jutra v Ce-.Ju pod »Dobra plača«. 1358-1
Frizerko
perfektno v surukl, sprej me A. Mrakič, Maribor, Koroška cetta 7.
1356-1
Pekovskega
pomočnika mladega, ki bi razna?al tudi kruh. sprejme pekama Logar, Golnik
1367-1
Sposobna
prodajalka
manufafcturne ln galanterijske stroke se Išče za prevzem pio-aj.-lne tovarniškega skladišča v tijuoljani. Potrebna je garancija ali kave j a. Po nudbe na ogl. odd. Ju-;ra uJd »Z^nef ljiva mo daja ka«.	1378-1
Slaščičarskega Prodajalko	pomočnika
samostojnega ln vestne-za trafiko .ga -delavca-. teftoj sprejmem: Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten slaščičar«.
1317-1
z neka) kavcije, sprejmem takoj. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »februar 940«.
1445 1
Perfektna
pisarniška moč
zmožno samostojne korespondence. srbohrv. ln hitro strojepisko, sprejmem. — Obenem dobi službo tudi pisarniška praktikantlnja. Nastop takoj. — Ponudbe pod »Kaven«, LJubljana, poštni predal 150.
1325-1
Frizerka
dobra mo£, dobi tako} stalno službo. Noč, Slov Javornlk. Gor. 1276-1
Manulakturna
trgovina v Ljubljani sprejme vajenca ter v tej stroki Izurjenega prodajalca tn prodaj a"ko. Ponudbe na pošt. predal 59 Ljubljana.	2181-1
Kuharica
U Je služila v boljših hl-ah, z lepimi Izpričevali. se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra, samostojna kuharica«.	1283-1
Postrežnico
sprejmem za jutranjo uro. Za nagrado dobi opremljeno sobico. Vprašati: Ka-radžičeva 10, Kolezija, popoldanskih urah.
1446-1
Pletiljo
dobro lzveibano, sprej mem v stalno službo Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Zmožna«.	1115-1
Kuharico
samostojno v kuni, pridno ln vestno, z dolgoletnimi spričevali, za stalno službo sprejmem na deželo. Ponudbe poslati na: Maca Jakil, Krmelj na Dolenjskem.
1271 1
Dva krojaška
pomočnika
za veliko ln malo dele sprejmem takoj Jože Rovšnlk, krojač. Bolje vac moravska banovi-1223-1
Brivskega
pomočnika
dobrega ln stalnega — sprejme 31. t. m. Oton felmgartner.. Slov Bistrica.	1244-1
Gospodična
s prakso, mlada, z lepo slovenščino ln pravilno nemščino se Išče k 2'/«-etnamu fantku. Ponudbe pod »Fina obltelj, Kranj« na oglasni odd. Jutra.	1260-1
Vrtnarskega
pomočnika mlaJSega spreimem v to vrtnarijo. Po-
varnl^ko
Samostojnega
delavca
kvalificiranega (ali mojstra) za montažo finih vodovodnih armatur s stalnim naniei-.enjem. v Zagrebu iščemo. Ponu-be z opisom kva lflkacl je ln dosedanjih služb na Propagando d. d , Zagreb, po t. pr. 472 pod »Monter«.
1294 1
Postrežnico
iščem od 9- do 4. ure popoldne. Poizve se Vodnikova ccsta, Zg, Šiška 16'.
1503 1
simmm
Trgov, sotrudnica
dobi o Izurjena v vseh strokah vestna ln sanes ljiva želi premeniti službo najraje v Ljubljani. Ponudbe na og. oddel. Jutra pod »Zmožna so trudnlca«.
1292-2
' Iščem zaposlitve
kot hotelski sluga ali
viatar. Obvladam več Jezikov. Kavcije zmožen. Naslov v vseh po-siov. jutra.	12^6-2
Železninar
ln specerlst s šoierskim Izpitom želi menjati službo. Nastop s 1. marcem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dober prodajalec«	1246-2
Mlada natakarica I Službo portirja j
začetnica vesele narave ii- hišnega sluge ali čuva če službo v prometnem kra ja 16če invalid, ki sta ju Ponudbe na ogl. oda. mu svojčas kot rudarju
Jutra pod idto »Natakari
ca 122«.
1408-2
Lesni manipulant
dooro vpeljan v lesni trgovini išče dobro fir mo radi zaposlitve. Ce njene ponudbe na og> odd. Jutra pod »Manipulant«	116d 2
Trgovska
pomocnic?
simpatična, s prakso tudi v gostilni želi premeniti mesto s 15. 11 CenJ ponudbe na og:. odd. Jutra pod »Prijaz na«.	1374-2
Krojaški
pomočnik
!5če službe, dobro izurjen v malih komadih ln za fino splošno bolj:e ročno delo. Najrajil na Su-.aku U pa v Gornji Radgoni.	1328-2
Deklico
čedno (tudi z debele), ki bi pomaga a pri go spodlnjstvu ln trgovini (Po to) sprejmemo Fo-toteehnika. Vo njakova ulica 4, Ljubljana.
1470-1
Mlado postrežnico
za na M'.rje sprejmem za jKipo1^"®- Naslov v vseh posl. Jutra.
1488-1
Modistko
samostojno ln učenko sprejme modni salon Ja koblna Gruden, TvrSeva 11.	1489-1
Dva pridna hlnpca
poštena, dobita službo h cnmem. Gostilna Vegova ulica 10.
1462-1
Steparico
sprejme Slatnar, Levčeva 8.
1515-1
Služkinjo
. . , samostojno, snažno in po-eoj poStenost. Ponudbe ; Steno, veščo kuhe, sprej
Krojaški
pomočnik tiče stalnega mesta kjer koli za velika ln damska dela. Naslov v vseh po slovainicah Jutra.
1346-2
Brivski pomočnik
prvovrsten, išče službe. Nastopi lahko takoj. Sa-<on yTonl«, Dobrna pri Celja
3316-2
Dekle
stara 27 let, Stajerka. zeio poštena, čista, laoe meata sobarice k fini družini. Ure tudi za kuharico v boijše trgovine. Nastop po dogjvoru 15. februarja ali prej. — Ponudbo »iJekle« na ogl ood. Jutra.
lzl6-2
500 din nagrade
za stalno s u<sbo 1000 — din, pristopim tudi kot družabnik, kavcija deset tisoč din. Prodam hranilno knjižico 3000 din občinske hranilnice Ko ?tanjevica Ponudbe na og asni odd. Jutra pod »Hranilna knjižica*.
1311-2
Gospodična
z znanjem slo\enbkega.
Pridno dekle
vajeno kuhe ln ostalega -,ospod!njstva, želi službe pri boljši družini — Nastop i. februarja. — Ponudbe na Ivanka Pe ruš. Žerjav, pošta črna, Pre valje.	1355-2
Mlad trgovec
ki je zaradi nastalih razmer primoran opusti ti trgovino. Išče mesto trg potnika aH kakrš ne?a koli nameščenja. Potuje z avtom. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Agilen ln po6*e-i«.
1390-2
Natakarica
dobro Izurjena bi šla ob nedeljah pomagat. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospa«.
1474-2
v Srbiji oeebll obe nogi ln sedaj živi v veliki bedi v rudniškem kraju v Sloveniji. Je zanesljiv ln skrajno polten in bi voljno opra-v.jai vsakršno službo. Blagonotne ponudbe naj se pošljejo na naslov: Anton Brerko. Senovo pri Rajhenburgu, Re-tanj 10.
1517-2
Samostojna
kuharica
izvežbana ter z lepimi spričevali želi službo v boljši gostilni ali restavraciji Naslov v vseh po slovaL Jutra.
1373-2
Gospodična
s perfektnlm znanjem nemš 'lne Išče mesto vzgojiteljice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Otrokoljubna«.
15C9-2
Vajenca
pridnega in močnega, — sprejmem r uk mizarske obrti. Jože Zor, mizarski mojster, Aljaževa 14, Ljubljana VIL
1539-44
Vajenca
ki ima veselje do mizarstva takoj sprejme »Ro-Za« k d. Egon Zakraj-šek, LJubljana. Miklošičeva 34.
148044
Gospodična
absolventka trg. tečaja s perfektnlm znanjem nemščine Išče službe pisarni. Ponudbe na og' odd. Jutra pod »Vestna«.	1568-2
Obleke in perilo
po ceni popravljam. — Grem tudi na dom Na slov v vseh posl. Jutra.
1485-r
Prodajalka
pridna ln poštena, lzu-čena na deželi l*če službo po motnosti kje v Ljubljani, ki bi lme:a stan ln hrano doma. Naj nj i v p«"rij-ki trgovini. delikatesl ali kaj »ličnega. Naslov v vseh posloval. Jutra.
1456-2
Trgov, pomočnica
m'aiša moč. vsestran-ko verzirana v manufaktur ni ln galanterijski stroki, zmožna vodstva podružnice želi name-če-nja. Ponudbe na o^lav d<l. Jutra pod »Postrež ljiva ln vestna«
1468-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke a xr nJem nemščine, želi pre meniti mesto. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Mlajša moč«.
1306-2
Boljše dekle
vajeno vsega gospodinjstva, dobre kuhe, z dobrimi spričevali, želi za ptalno k dobri mali dru žlnl. Cenjene ponudbe pošljite na ogl. oddelek Jutra pod »Poštena Pri morka«.	1565-2
Brivski pomočnik
dober de avec, vojaščine prost, išče službe. Jo sip Sauer, salon Rezar, 2alec.	1561-2
Uradnik
z znanjem nemščine, lta lijanščlne. francoščine, angleščine, knjigovodstva, stenografije ln strojepisja 30-leten, išče službo Dopise na oglas odd. Jutra pod »Ambiciozen ln deloven«.
1560-2
Trgovski pomo^ntk
Manufakturist
agilen, pošten, vešč nem ščine, zmožen samostojnosti, z večletno prakso, ver ziran tudi v konfekciji, ga
in mešanega lanteriji premeni mesto rad
srbohrvat. in nem. kega! 'šče službo. Zmožen tudi jezila, steno rafije, . tro- I vseh pisarn'Skih del, nem-jeptsja, knjCovouot.a m šč ne in italijanščine. Po-
m?nufakture
blaea, vešč samostomega opustitve trgovine. Ponud vodstva, vo^šČMie prost — be na ogl. odd. Jutra pod
»Lep nastop«.
1578-i
na ogl. odd Jutra pod »PoSfcen vrtnar«
1211-1
Vinski strokovnjak
oenolog, vešč v ravnanju z vinom v steklenicah, dobi službo. Renektantl naj pošljejo ponudbe z referencami, šolskimi izpričevali in zahtevkom plače na »ESport«, trgo-vačko društvo, Split, Smodlaklna ulica 15
1261-1
Postrežnico
urno ia zanesljivo iščem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1593-1
49
A kmalu so pridrevile hijene, In gr-deža sta jadino odletela. Pod Sambo-vim vodstvom so jele hijene neutego-ma odkopavati prst okrog jame. Vrle fivali so si prizadevale na vse kriplje; pesek in grude so jim kar frčale izpod nog.
Modistko
samo prvovrstno moč, te sprejme takoj. Pismene in osebne ponudbe na Mimi Sark, Ljubljana, Kredita« banlu.
Tovarna vagonov
Slav. Bred potrebuje več samostojnih livarjev ln modelnih mlzaj-jev. — Ponudbe poelaU na u-pravo tovarne 81. Brod.
1333-1
Brivski pomočnik
dober delavec dobi stalno mesto. Ponudbe na Slavko Kon, Jesenice. Gor.	1364 1
Služkinjo
mlajšo, pridno ln pošteno v vsakem pogledu ^-projme r^b "e >ar nega ravnatelja v Beogradu. Potne stroške po vr>i Pi nudb? na oH orfd. Jutra pod »P»o grad«.	1373-1
Pekovskega
pomočnika
kateri bi raznašal tudi kruh, spreimem takoj. Potrebna Je kavclla dva tisoč din. Ponudbe p-^d »Stalna« na oglasni odd. Jutra.	1368-1
Monter
trezen in zanesljiv, dobi s 1 marcem 1940 pri Zadružni e>ktrarni v Mozirju službo. Ponudbe Je poslat! na zadrugo z navedbo na)nl?je plače ln tuposobljenostt.
1350 1
Samostojna dobra
kuharica ki bi prevael« male kuhinjo aa svoj raču«. dobi BWti. — Ponudbe na ojl. odd. Jutra pod »Starejša 40«.
1370-1
mem. Pirnat. trgovina. Sv. Petra cesta 24.
1512-1
Uradnik
verziran v trgovini z de želniml pridelki in žitni stroki, s primerno šolsko 1'zobrazbo, dobi mesto. Pon- dbe na ogl odd. Jutra pod »naseop takoj 222«.
1527 1
Natakarico
za bufet, simpatl no ln polteno, s kavcijo takoj sprejmem. Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Poštena natakarica«.	1535-1
Gospodinjo
korespondence Išče mesto uradnice ali blagaj-nl arke Naslov osl.o:!d. Jutra.	1279 2
nu('be na oel odd. Jutra pod »Položim kavcijo«.
1543-2
Uradnik
zmožen vseh pisarniških del in korespondence v šti-
Prodajalka
mlada, vajena v trgovini me-.an biagom Ijče služ- ' n" tu'r« lezikih. samski in be. Nastop pj dogovoru. ' vojaščine prost, išče zapo-Ponudbe na ogi oddel. slitve v tiskarni, knjigarni Juti a P'Jd »A^ilna in i al« ■ kierkoli drugod. Posre-piija-ina«,	' dovalci bodo primerno na-
1286-2 i graieni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Grem na
Mladenka
191etna. z nialo maturo in perfektnlm znanjem francoščine v pisavi ln govoru, iš.e kakršnokoli zaposlitev, tudi k otrokom. Naslov v ogl .odd. Jutra.	1287-2
Knjigovodkinja
blia-nclstka, s petletno služb, prakso, išče pri-
poskušnjo«.
1550-2
Vajenci (ke)
Vajenca
kro'aške obrti sprejme Anton Jernejčlč, Gornji Logatec Hrana ln stanovanje v hlšL
1245-44
Inteligentno srednjih let,	- ^ .
išče samostojen ln"eri;er i merne namestitve. Ob
Hotelska sobarica
z dolgoletnimi spričevali, išče službe. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod šifro »Kamorkoli«.
1542-2
Ponudbe s sliko, ki jo vrne na podr Jutra v Mariboru pod »Vili «.
1571-1
Mizar
po možnosti samec, vešč izdelovanja modelsv po nairtlh, dobi s.uibo v industrijskem podjetju. Ponudbe z navedbo zahtevkov ln prep.si spil-čeva! pošljite na poiruž Jutra v Celju pod »Mizar«.	1562-1
vf i.d a nemščino. Nastop j takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p d »Veotna knjigovodkinja«.
1275-2
Dcklico
od 14—18 let star« dabre
Doktor prava
z enoletno sodno prakso išče primerne službe v večjem podjetju. Ponudbe pod »Doktor prava«, na ogl. odd. Jutra.
1237-2
Kot gospodinjska
pomočnica
ket sajnostojna g®- ' amož»»g« tujih jsetkov, do-
li i
Absolvent
trgovskega tečaja, s prav dobrim uspehom, ;šče za« poslitev v pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Absolventka«.
1518-2
Mlad mlinar
in iagar. vešč valjčnega mlina in venecijinke, išče službe. N;slov v vseh poslovalnicah Jutra.
1516 2
Restavracija,
kavarna
kalen potrebuje prvovrstnega plačilnega natakana. I tu in inozemsko prakso.
Železni na
r Ljubljani sprejme vajen ca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Zeleznina« 1420-44
Vajenca
za sedlarsko in torbarsko obrt, spreimem. Ljubljana, Vanelli, Sv. Petra cesta 74.
1444-44
Fotografsko
ačenko(ca)
in pomočnico (ka) sprejmem takoj. Hrana ln stanovanje v hiši. Samo pismene ponudbe • sliko ln referencami pod »Vej J i fotografski obrat« na ogl. odd. Jutra.
1278-44
Deklica
stara 14 let ■ 2 razredi meš an.sk« tole bi M rada Izučila v trgovini z mešanim blagom. Naslov v vseh poel. Jutra.
1222-44
rarvita spreionrm v »osrn- |» d^nja gre solidna la brega poznavalca gostov in dinistvo. PnnuJHe na ogl. poštena oseba b snmlml niihovih zahtev, naj javi odd. Jutra pod šifro »Res- i dobrimi spričevali. Na-. svoj naslov na ogl. odd. na in snažna«.	I slov v ogl. gdd Jutra. ; Jutra pod šifro »Tudi se- i
1493-» i	1257 2. zoasko«.	1313-2 J
Vajenca ali
▼ajenko
m«m M krojaško obrt
Vajenko
za trgovino z meš. blagom
sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1502-44
Vajenko
za Steparico sprejme Lovro Mulej, čevljarstvo, Ljubljana. Frančiškanska ul. 8.
1492-44
Potniki
Zastopnik
dobro uveden in poznan t Hrvatski, dravski, vzbaski in drinski banovini, z lastnim avtom, išče zastopstvo renomirane firme. Ponudbe na Publicitaa, Zagreb, pod šifro »55190«.	1240-5
f JBffflffl
Parkete, deske
in bukova drva
ugodno proda Ivan 81-oi^a, tovarna parjt-etoT, Metelkova 4. Uuelcm št. 22-14.	2449-S
Kajenje škoduje Vašemu zdravju
»Nlkotlnoi« neškodljivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2 do 3 tednih ka jenja tudi najstrastneJ-še kadilce. Cena velika steklenica 70 din. mala 60 din. Po povzetju razpošilja Jugopatent Ljub ljana Dvorakova 8. — Sprejmemo preprodajalce.	3S-«
Glavno zastopstvo
KLEMEN * URBAS CO Konsignacijsko skladišče v Ljubljani, Tyrševa cesta 51 nudi za njene dobavne vele-tvrdke po ugodni ceni samo na debelo: moko, najboljše type, in žita vseh vrst, mast, slanino, in razne mesne izdelke, sladno kavo a čistim sladkorjem, nadomestek kave Kafarom, sadne konzerve in marmelade vseh vrst, fruškogorska vina Bisere v orig. steklenicah, perje, puh, za posteljnine vseh vrst, bakelit izdelke, za vse domače in električne potrebščine in za reklamo. Zahtevajte ponudbe potom našega glavnega zastopstva, Ljubljana. Tyiševa c. 51.
1433-5
Zastopnika
za Ljubljano in okolico — spre mem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Moka. mast, kava. sir«.
1431-5
1.000 kopačev
(krampov) po 3.20 — 3-50 kg. nov, lep izdelek. — ugodno prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
1254-4
Po lopato za »nog
v železnino FR. STUPICA, Ljubljana. Gosposvetska 1.
1243-6
Dve črni suknji
skoraj novi prodam. Poizve se Ljubljana VIL Celovška 78-LL
1319-6
Mreže za postelje
najceneje Andlovic, zalog« pohištva, Komenakega al. štev. M.	14-47-4
Dva para
smučar, čevljev
ft. 38 m 39 ie malo rabljenih prodam. Kotnikov* 17. pridičje.
1453-45
Absolvirani tekstil.
risar
brezposelni len dati ln
itrukcije r angleščini, fianocuvlni ln italijanščini. Obvestila sprejema ogl. odd. Jutra pod šil ro »Marljiv ln sposoben«.	1379-4
Angleščina
kompl. metoda Merth-ner za samouk, 6 zvezkov. naprodaj Poizve se v podruž. Jutja, Ptuj.
1351-4
Službo dobi
najlaže, kdor zna stenografijo in strojepisje. 6meseč-ni tečaj za ta predmeta se prične po božičnih počitnicah na Trgovskem učilišču Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15. Pouk po priznani Robidovi metodi, ki priaaia najboljše uspehe'.
273-4
Inštruktor
BolJSi dijak sedmoSolec. vefič jezikov ln matema tlke, Išče mesto lnstruk torja pri kakem dijaku do četrtega razreda ln sicer takoj ali pa za n semester. Naslov v vseh posloval Jutra.
1824-4
Italijanščino
poučuje gospodična S taka ui. 1. IL Laureočič.
14P3-4
Radio
znamke »Mende«, ftttrt-
covnl, popolnoma nov, 'aradi bolezni naprodaj. Ostalo po dogovoru. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.	1357-8
-.ntler Franc. Tyrleva ce-1*46 44
Vseh vrst
radleaparate
od najcenejših do naj-boljšlb tvodno kupite le prt Brna J al. LJuMJa-na, Miklošičeva 20.
1336-9
Otroški voziček
globok. Športen., z žlm-nloo, lepo ohranjen, poceni prodam. Naslov t ogl. odd. Jutra.
1282-8
Prodam
celotno partijo novih 2*0 sortiment čevljev, ter trgovsko opremo s stoli in zrcalom. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Takojšno plačilo 016«.	1413-6
Biljard
v najboljšem stanja p*
nizki ceni prodam Gostilna »Llojd«.
Rudarske pravice
premogovnikov (Jamska mere) po ugodni ceni na prodaj, premog 9 dO 7000 kalorij. Dopise pod »Slovenija« aa ogl old. Jutra.	1390-6
Ženske gojzerice
it. J7 mrve, tirevsko dela, poceni prodam. Naslov V vseh poslovalnicah Jutra.
1438-6
Več velikih
briljant«*
in difamantov prodam. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.	1439-6
Inventar za brivnico
kompleten, prodam. Našlo« v VMh poslovalnicah J o tra.
1442-6
Masažni aparat
visokofrekvenčen ter apant za obsevanje z ultra violet-no, rdečo in belo žarnico naprodaj. Ludvik IlerTič, Ljubljana., Rimska 15. _1519-6
Otrošek vozičke
najugodneje kupite prt Banj al. Ljubljana, Miklošičeva 30. __14P1-6
Mikroskop
znamke Kari Ltlttlg — Ber ln. prav dobro ohranjen. 12 preparatov, na prodaj za 400 din. prt optiku Kafer Ju, Celie.
1564-6
Sani, kočije
športne vozove in vsakovrstne zapravljivčke dobit« vedno pri Ivan Močnik, hb delovatelj vozov, Mengei.
INM
Prstan s brili antom
kit ) karate, ugodno proda Milan Koiak, Cankarjevo nabr«£)e 31.
« *
»Jutro« ft. 16
16
= Nedelja, Zl. L 1MO.
Perzijsko preprogo
pioda ABC, Ljubljana. Me dvedova c. 8 poleg kolodvora Siika.
1528-6
$Kupith
Hmelovke
sm eKovc. več vagonov, kupim Ponudbe na podruž Dico jutra v Cel|u pod šifro »Hmelovke 500«.
1161-7
Zagine odpadke
|elove id »mrekovt, suhe kupuiemo vsako količino. Pogo ie. da uren skor |C. Ponudbe na Zagrebačku dioničku cvornicu papira. Zagreb i.	1128
Voziček na peresih
dobro ohranien, kupim. — Magovec, Križovlian pn Varaždma.
1255-7
Aparat za
brizganje
(8prltzappar a 1j. sestoj eč lz komp.esorja, tlačnega kotla, naprave za odvajanje olja in vode lz sraka, s povratnim ven tllom za zrak za kompresor ln s pištolo za brizganje. rabljen, toda do brc ohranjen, s točnim opisom, z navedbo dimenzij, j>o mo,;nosti s s iko kupim. Pon na og asni odd. Jutra pod »Aparat«.	1272-7
Blagajno
po možnosti z železnim podstavkom. večjo. dobro ohra-nieno kupim Cenienc ponudbe z navedbo firme, raz sežnosti notran|ih svetlih pro:.torov in cene posilite ca ogl. od. Jutra pod šifro »Takoi kupim blagajno«.
1410-7
4.000 kg otave
kupimo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1429-7
Oficirsko sedlo
fcupim Ponudbe na ogl. od-cl. Jutra pod »Oficirsko sedlo«.	1467 7
Hladilnik
za avto Plymouth kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hladilnik«.
1541-7
Preroge
perziiske. rabliene. dobro ohraniene. kupim. Velikost od 120 X 180 do 180 X 250 cm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Preproge gotovina«.
1511-7
Pohištvo
Pohištvo
novo in ze ra.uigeno, kl ga želite prodati ali sa mo dati v sh.ambo — sprejmemo v posebni od delek v komisijsko prodajo po zeiO ugodnih pobojih. Kupcev je v te.n oddelku vedno čo-volj za dobro ohranjeno pohi tvo. Vso reiia-mo preskrbimo sami. — Sporočite uam na do plsnicl ali ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sa ml. Ivan Mathian, Ljub IJana T>r„eva 12.
19-12
mm,M..i.if.n
DKVV avto
Front Spezial Cabnolet v ?elo dobrem >taniu, napro daj Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra.
1417-10
Motorno kolo
Peugeot 350 jem z ge-nera.no reparaturo. prodam po zelo nizki ceni Naslov v ogl odd Jutra.
1365 10
Krupp 31/s tonski
dalje Ford 3ton. Chev rolet. Blitz ter razni o sebnl avtomobili po zelo n:zkih cenah Zastop tvo Krupp O. 2U2EK. Ljubljana. Tavčarjeva u . 11 1341-10
Avto
tovorni, od 3 in pol dc 4 tonski v dobrem stanju kupim Ponudbe na B Lulič, Perušič.
1295-10
Ford C
kabrlolet, — limuzina
Ford Eifel
zadnji, brezhibno ohranjen, kot nov. malo vo-en najnovejši model oba nap:odaj za smeš no nizko ceno Og & dati: Ostrožnik, trgovl na, pasaža Nebotičnika.
1465-10
Poltovorni avto
na ojlje skoraj nov za 12.500 din ln nov mali 4sedežni avto za vsaka ceno na prodaj. CizelJ. Kotnikova 21 II.
Kupim stružnico
(Drehbank) vrtalni stroj pr.može in orodje za k jučavničarja. CizelJ — Kotnikova 21-11.
1576-10
Puch motor
super port za 250J naprodaj ali zamenjam za radio, pisalni aH šivalni stroj Cizel, Kotmko va 21-n.
1574-10
Kupim avto motor
6 cilindrski znamke Fiat 521 t dobrem stanju. Ponudbe poslati na Repše, Liubliana poštni predal 216.
1504-10
Orehovo spalnico
moderno, novo kupim. Naslov v vseb poslovalnicah Juti a.
1400-12
Moderno jedilnico
kupim. Plačilo din 7000 s kniižico Kmetske posoiilni-ce, ostanek gotovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jedilnica«.
1403-12
Moderno spalnico
popolnoma novo, imitacija orehove korenine, poceni prodam. Poizve se: gostilna Kratki, St. Vid.
1426-12
Pohištvo
t največji .zbiri Za stanovanja, trgovin.
ske opreme in hotele, <tobite najhitreje v največji zaiogi pohištva: spa.nlje že od . . 1600
omare .....400
kuhinjske opreme . 75U postelje ... 160 kuniiijoke kredence 4o0
modroc.....120
mieže .... 35 otomune .... 500
Različni kaučl Sprejemamo naročila po prilog nin načrtih
»SAVA«
Predjamska ul 32 ln 35 Trgovina pohištva je na Miklodičevl cesti (nasproti sodišča).
1484-12
AJS
<00 ccm. OHV. model 27 —28. tudi neraben in šport prikolico kupim. A. Čeh, Kamnik 10.
1498-10
Ureditev
premoženja
Poravnave, konkcuz—e zadeve, odkup in mka-so terjatve (tudi krneč, kih), nabavo posojil ln aru^ben.kov, dobicka-nosno in varno naložitev kapitala in ured.tev aprave ln knjigovodstva, bilanoe. kalkula cije, upra .o nepremičnin, nadzorovanje soudeležb. sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaup-ao poverite strokovni pisarni
Lojze Zaje
LJubJana. Gledališka — ulica 7.	16-16
Vlogo Obrtne banke
prodamo v Ljubliani. Po nudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Din 47.000«.
1226-16
Zajmove dugoročne
svim definitivnim dr ravnim gradskim na-mještenicima i penzio-nerima oženjenim bez amca, brzo nabav j a A drla Zagreb, Petrinj-ska 11. Priložiti znam ko.	1600 16
Kdor posodi
15.000 din
za dva mesca drž. uslužbencu in posestniku z dobrimi obrestmi. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Ljubljana«
1251-16
Ratno šteto
Priv agr. banke, delnice investic. posoiilo, 3 procent, obveznice in druge vrednostne papirje kupuiemo stalno Rudolf Zore. Liub liana. Gledališka 12.
1523 16
Davčne napovedi
za pridobnino. rentnino se stavlja strokovno Davčna poslovalnica. Liubliana, — Kolodvorska 41 (zraven Železniške direkciie).
1521-10
Gospodična
simpatična. ? dežele, prosi dobrega gospoda za 3.000 din Ponudbe na oglasni odd tutra pod šifro »Čim prei«.	1514-lb
Kdo posodi
simpatični zdravi dam; 3000 din Ponudbe na ogl odd Jutra pod šl-.ro »Seiea«
1559-16
Mlekarno
v Medvudan prodam ra
Ji prevzema drugega obrata	1130-18
Iščem delavnico
za soboelikarsko obrt T sredini mesta ali v 81 škl Ponuibe Egldlj Su teriič Križe vnLku ul 6	1164-19
Delavnico
z vodno močjo primerno za pietiljstvo veze nje ali sllčno poceni oddam Svetina, Bled. Rečica 124	1298-19
Mesnico
vpeljano oddam v najem. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Okolja Ljubijane«.
1315-17
Gostilno
oddam v najem blizu cerkve v več'em trgu r»a Dolenjskem. z vsem inventarjem, event. tudi koncesijo takoi Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra.
1450 17
Trgovina z usnjem
in čevljarskimi potrebščinami v večjem trgu se odda takoj v najem Potreben kapital 20 000 din, ostalo na ugodne mesečne obroke. Pojasnila daje Ivan Travner, trgovec, Griže. 1269-17
Lokal
n stanovanie (sobe in ku-hinie) oddnm za takoi ali nozneie. Pripraven ie za krojača, pletilistvo. ozir. mlekarno, ki bi bila brez konkurence. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1548-19
Gostilno
na račun ali v najem, najrajši na deželi išče 23etna natakarica zmožna kavcije ln samostojnega gospodinjstva — Pani Zeme, Senovo pri Rajhenburgu 1262-17
Lokal
» hiJi kavarne »Evropa« oddam. Vprašati pri Gre-gorc & Co., Ljubljana.
1499 19
Parna pekarna
dobro ldoča se na, spo-nlad odda v najem.— "aslov v vseh pasi Jutra.	1126-17
Trgovina
v Savinjski do in", se ta koj ali pozneje odda z zalogo ali brez v najem Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »S koncesijo*.
1563-17
Lokali
Večji trgovski lokal
oddam v centru Ljubljane v prometni ulici Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »K. 1. 16«.
1252-19
Mlekarno
ugodno prodam na naj prometnejšem kraju — Naslov v vseh posl. Jutra.	1376-19
Buffet
ali dobro ldočo mlekarno ali trafiko. Iščem. Ponudbe prosim pod šifro »Prometna točka« na ogl. odd Jutra.
1318 lf
Lokal
s postranskimi prostori, primeren za trgovino, na prometni točki blizu centra, oddam. Naslov v ogl odd. Jutra.
1334-19
Mlekarno
s stanovanjem zaradi družinskih razmer poceni prodam. Naslov v posloval. Jutra
1302-19
Les
Orehovega lesa
eca 20 kub m. 6uhega. de.elina 25 do 100 mm. dolžina 1 do 4 m. I do tV. vrsta, prodam. Cena po dogovoru Pran Ka-lan. lesna trgovina. Vr-bje p. Žalec.
1342-1.'
Suha bukova drva
ln brusni les. večje partije za eksport se rabi Jo Ponudbe na ogl. od Jutra pod »Les«.
1482-U
Kdo posodi
aparat za obsevanje — (kremenčevo luč) proti odškodnini? Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Obsevanje«.
1481-37
Dragocenost
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir
Ljubljana, Wolfova
A.ts^nlRAJ
V WJUTRUU;
Hranilne knjižice
I. Hrvaške štedionice in 3 odst. obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov kupuje po najvišji ceni ln plača v gotovi. Realitet, Zagreb, Vla.ka 2-II. Za odgovor pri ožite 3 din v znamkah.
1330-16
Posojila na
vknjižbo
na hiše v mestih, kot tudi na kmečka posestva, po 6 odst. obresti, na dolgoro no odp.a;ilo na dovoljeno pokritje pieskrbi Rta.itet, Zagreb V laška 2. Za odgovor priložite din 3 znamk.
1382-16
Udeležim se
trgovine ali obrti s ka pitalom 60 000 din ali prevzamem Isto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdiavo podjetje« 1473-16
V svrho
povečanja obrata
za uvedeno, dobro ldočo trgovino v prometnem kraju Dolenjske iščemo 70 do 80 tisoč din posojila proti prvenstveni vknjižbi na hišo, vilo s tremi sobami, kuhinjo ;n kletmi ter vlnogra dom. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Dobro naožen kapital.«
1464-16
Kratkoročno
posojilo
100 000 do 150.000, iščem za dobro vpeliano trgovino, sigurni zajamčeno Ponudbe na ogl. odd futra pod šifro »St 1010«
1540-le
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno tn po najviSjih cenah in proti takojšmemu plačilu
Rudolf Zore
liubliana, Gledališka 12.
1524-16
Lokal
primeren za delavnico ali skladišče, z vodovodom, plinom, elektriko, poleg Delavske zbornice takoj oddam. Poizve se v kavarni »Leon«.
1285-19
Trgovina z meš.
blagom
maniša že vpeljana se v ne posredni bližini Kranja takoj odda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1395-19
Veliko trgovino
z mešanim blagom
obstoječo 50 let, v središču najprometnejšega okrajnega mesta zagrebške okolice, izvrstno ldo-_o, prvorazredno sortirano, s trgovino poljskih pridelkov, kjer se vrše tedenski in znani me -ečni ln letni sejmi, prodamo v najve jem obratu radi smrti lastni ka. Pri trgovini komfoit no stanovanje, skk.oi e dvorišče, velik vrt. Kup pec dobi večietno najemninsko pogodbo more pa obenem kupiti s hišo vred Izvrstna prilika za agllno trgovsko družino. — Poslovalnica Pavlekovlč. Zagreb, Illca št. 144	1333-19
Zagrebško gostilno
i aa oruiiiet, pro toi na Biči, ki jo posečajo najboljši vinski konzu-menti. z obilno preko-ulično prodajo, vpeljan kuhinjo, prodamo z ce (okupnim inventarjem velikimi prostori, s pivnico, kuhinjo, stanova-nJem, zagotovjeno solidno najemnino 48 000 din. Poslovalnica Pav-lekovlč, Zagreb, ISlca it. 144.
1339-19
Pekarno
v centru večiega mesta s kompletnim mventariem — zelo dobro idočo, oddam strokovniaku. kavcije zmož nemu takoi v naiem. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.	1428-19
Mlekarna
v centru mesta poceni na prodal zaradi nujnega od potovanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1436-19
Veliko klet
topla, pripravna za vino. takoj oddam na Sv. Petra nasipu 29 — Istotam oddam manjši lokal.	1471-19
Trgovino s sadjem
in slaščicami na pro metnem mestu v LJub-lifni zaradi selitve u-sodno predam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobra trgovina«.
1459-19
Brivnica!
Kimpl inventar za brl-vnico, damskl ln moški salon, moderen v najhujšem stanju proda: ABC, Ljubi ana. Medve dova c. 8 poleg kolod"vo ra v Šiški.
1529-19
i Več parcel
(■ večjo airvo prodam za
takoiinje plačilo. Oddai te nafloT t ogi. odd. Jutra pod iifro »Krasen razgled«.
1440-20
Hišo
s skladiščem ali kletjo blizu Liubljane, vzamem v najem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Izven Ljubliane«.
1441-20
Lepo posestvo
v Trzinu
bo prodano na sodni dražbi v Kamniku dne 6 februarja 1940 ob 8 oodna cenitev: 16U.913 din, najmanjši ponudek 107.276 din. Posestvo ima hišo St. 61 v Trzinu hlev za 6 glav živine, skladišče s šupo, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanju; njive ln travniki merijo 26 798 kv. met. Gozdovi 51.964 odvetnik dr. žvokelj Dominik, Kamnik, tel. št. 9.
1273-20
Xupim hišo
z gostilno in nekaj zeml|e (ekonomiio) v bližini ali v okolici večjega trga ali me sta v Slovenin. Event vzamem v naiem na prometni točki. Vrednost naj ne presega 100 000 din ob eksistenčni možnosti Ponudbe na Sercer Ferdo, posestnik v Libehčah. Meža.
1135-20
Čatež pri Brežicah
maihno hišico vzamem v naiem in plačam najemnino eno leto naprej Ponudbe na ogl odd Jutra pod ši-tro »V. M.«
1206-20
Graščina
i gospodarskim poslopjem parkom, 8 lohov. 15 minul od kolodvora, 290.000 din. Smolčnik, trgovina 1940. Slovcnigradec.
1210 20
Dvostanovanjsko
hišo
novo, vso podkleteno, z električno razsvetljavo, 2 min. od postaje Dev. Mar v Polju St. 173 (za pokopališčem), prodam.
1323-20
Lepa domačija
z gospodarskim poslopjem, 20 ha ln 7 ha go zda ugodno na prodaj. Izvrstna naložba kapitala Ponudbe ua ogl odd Jutra pod »5 odst brestovanje«.
Hišico
z vrtom prodam v Ljub ljani v sredini mesta. Poizve se v pritličju hI še št. 6 v Prisojni ulici.
1290-20
Hiša z vrtom
.laprodaj v Mokronogu Naslov v vseh posl. Ju tra	1241-20
Veliko število hiš, parcel, posestev
v Liubliani in okolici proda Realitetna pisarna, Go-sposvetska 3, I.
1431-211
Krasno posestvo
na Mestnem vrnu pri Ptuju prodam. Poleg Je 8 oralov arondiranega sveta in novo poslopje Osojnik Ivana, Mestni vrh pri Ptuju.
1352-21
Hišo
v severnem delu LJubljane za 135.000 din pro dam Naslov v ogl odd. Jutra.	1280-20
Dvostanovanjska
hiša
s trgovino in trafiko ter ena vogalna stavbna parcela v industriiskem delu Liubliane prodam za ceno 195.000.— Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za gotovino«.
1407-20
Gozdno parcelo
na Rožniku in travnik v bližini kupim. Florjančič. Dravlje 34.
1398 20
Trgovsko hišo
v okoiici mosta a.i na deželi v bližini lajnr cerkve na prometnem .vraju kupim ali vzamem v najem. — Ponudbe z navedbo cene pouiatl na naslov: Ivan Vrta llik, St. Lambert, p. Sav.% pri Litiji	1327-20
Večjo donosno hišo
v Ljubljani kupim. Natanč ne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 1,500.000« 1414-20
Obsežno zemljišče
več parcel v bil. lni po staje D. M. v Polju z veliko bodočnostjo cca ;u OuO m2 ugodno naprodaj. Naslov v vb. h posl. Jutra	1181-20
Na Jcscnicah
prodam hišo s trgovski ml lokali ln stanovanji centru. Ponudbe na jodružnico Jutra Jesenice pod »Promet«
1132-20
Hiše, vile,
stavbne parcele. p:sest-va, trgovine, tovarne, re stavrticije. gosti.ne, ba. fete Itd kupite na ugod nejše po slovenski pi-arni Rea itet, Zagreb, Vlaška 2 Za odgovor priložite za 3 din znamk 1381-20
Stavbne parcele
epe. travnike tn suhe hrastove deske prodam. Ponudb na ogl odd Jutra pod »Savlnj ka do lina«!	1349-20
Hišo
dvonadstropuo, novozl dano, šesfc tanovanjsko, uetto donos 30.0o0 din. Ctlia 500.000, hipoteke 150 000 din v Ljubljani TRGOVSKO HliO eno-nacktropno, 2 trg. lokala, 2 stanovanji, garaža, ob prometni cesti tik
"bljane. Cena 260.000 din
^MPLEKS 1500 kv. m s stanovanjsko hI'o ln hlevi, garažo, center, za 300 000 din.
Proda Realitetna pl ;arna ADAMIČ, Gospo-svetska c. 7.
1394-20
Manjše posestvo
v novome kem ali krškem okraju kuptm. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Točen pipis« 1330 20
Stavbne parcele
tik ob gozdu ln postaje D. M. v Polju v Izmen 7500 kv m na Izredno lepem ln romantičnem prostoru pod ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
1371-20
Gospodarsko
poslopje
novo, s elektriko, ob ba-novinskl cesti, blizu že leznlce. tudi a zemljiščem ugodno naprodaj Kraj lep ter se lahko z majhnimi etroški preuredi v lepo vilo. Ponudbe pod »40.000« poštno ležeče, KrmelJ. DolenJ 1336-20
Posestvo
oddam v najem, s prvo vrstnimi njivami, travniki ln sadonosnlkom. s tanovanjsklm ln gospodarskim poslopjem v bližini Maribora. Naslov v vseh posloval. Jutra.
1353-2C
Ugoden nakup
;ca 7000 ali 10.000 kv m stavbnih parcel, plač jivo tudi v knjižicah Mestne ali Prve hrvat ske štedlonlce Lega kra sna (Podutik v bližin-Vodnika) Poizve se od 2 do 4.: J. Merhar, Ljubljana VII.. Drenikova 44 I. nadstr.	1554-20
Dve dvosob.
stanovanji ali oeio nli o < vrtom ; ciožui dolini Jddttiii zt> 1 marec ali takoj Naslov v ogl odd Jutra.
388-21
Dvosob. stanovanje
sončno, s kopainloo ln prltikli-aiai o feTunr jem ali marcem, oddam v staietovi 23. Trnovo »Vtk~olava«. 1384-21
Malo stanovanje
^koj oddam eni aH 2 osebama PiOrjAus*« 2 i?P2-2l
Stanovanje 2 sob
kuhinje oddam. Tvrševa cesta 86.	1284-21
Stanovanje
v centru Ljub.jane. «e stoječe lz 5 velikih sob. kuhinje ln primer pri-tlklln. oddam Pismene ponudbe na og as. odd Jutra pod »Stanovanje 16«.	1253-21
J. Opremljeno »ob« j
| > t^iMiuiou la puseb- '
olm vhodom od lam Na aiov v V6*h	Jiar.i
1383-23
Preprosto sobico
ugodno oddam. Vodovodna c. 24	1385-23
Enosob. stanovanje
i kabir»t.im oddam v centru me»U s 1. febr. za 600 D .n. NjjIov v vseh poslovalnicah Jutra.
1406-21
Dvosob. stanovanje
plin kopalnica, posetska s«, ba 5 minut od gl. pošte od dam za maj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifri, »čisto«.
1396-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom kopalnico in o tallmi pritlklinami oddam s 1 februarjem, podatke da arh. S hel a irerjeva 29. te.elon 21 91	1212-21
Dvosob. stanovanje
oddam mirni stranki za februar Rožna dolina Cesta X, št 36.
1362-21
Prazna soba
se odda » feoruarjem .asiov v vseh posl. Ju tra.	1377-23
Sobo
lepo opremiieno. i dvema pusteliama, oddam, event. i hrano Cesta 29. oktobra št. 10. pritličie. levo.
1454-23
Sobo
brez pohištva, parketirano, s posebnim vhodom, v 1. nadstropiu, oddam takoi-Kolodvorska al. U.
1455-23
Krasno sobo
solnčno, z uporabo kopal mic, oddam. Marmontova 35. Mirje.
1457 23 Opremljeno sobo
s posebnim vhodom s soupo rabo kopalnice oddam takoj ali z 1. februariem. Naslov i v vseb poslovalnicah Jutri,.
141123
Sobo
z dvema postdiama oddam s 1. februariem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1402-23
Lepo sobo
sepanrano, takoj oddam z uporabo kopalnice. Komen-skega ulica 24a, I. nadstr.
1416-23
Sobo
s strogo separiranim vhodom oddam takoi. Naslov: Stari trg 19, 1. desno.
1424-23
Lepo sobo
oddam boljšemu gospodu. Dvorakova 3, I., levo. — Ogled od 10. do 14. ure 1419-23
Lepo »oNi
strogo sepanrano ali gar-soniero za dve osebi, iščem v icntru za 1. febiuar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 725«.
1432-23a
Sobo
preprosto, mirno, > pečjo, išče kroiaški pomočnik. — Lpurabna ludi za delo. — Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Februar«.
9">3 23a
Sobo s štedilnikom
v bližini mesu iščem Po nudbe na ogl odd lutra pod šifro »Preprosta snaž na«	1449 23a
Opremljeno sob^
išoe uiiiia la^onski pa. orez otrok, vet, dan odsoten, s 1. feoruarjem Ponudbe pod »Ne daleč v na ogi odd. Jutra
1331-23&
3-sobno stanovanjt
v bližini Sv. KrT.tofa. :ddam s 1. majem Ce njrne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kom-fort«	1487 21
Dvosob. stanovanje
suho. son no, V II nad s pritlklinami, oddam s 1. febr.-ar.1em Vpraati ln ogled Stari trg 15 1466-21
Dvosob. stf»novr»nie
z velik-m kabinetom oddam takoi ali fehrnana. 700 d;n. Be^eraiska 18, nova gim-nazija.	1544-21
Za zdravnika
ali sllčno oddam lepo štlrisobno stanovanje v Bežigradu Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Nizka cena«.
1532-2)
Trisobno stanovanje
sončno kopalnica, soba za služkinjo, plin, dva balkona, blizu Tabora oddam z majem Naslov t vseh p06l. Jutra.	1530-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom oddam febru aria. Vodovodna cest* It.
1500-21
HU/MIM,!*-
Enosob. stanovanje
lahko s kopalnico ali ka binetom. v bližini mesta iščeta dve osebi za mari ali pozneie. Ponudbe s po ptsom in ceno na oglasn* odd. Jutra pod znački »Pod enim kliučem«.
1320-211,
Opremljeno sobo
snažno, od-am stalnemu gospodu v Mal tiovl ulici 14.
1475-2:
Opremljeno sobo
s soupoiabo kopalnice takoj oddam Naslov * vseh posloval. Jutra
1476 21
Solnčno sobo
iddam gospodični s hra no aH brez Naslov v vseh posl. Jutra.
1486-2
Lepo sobo
oprem jeno. s posebnim vhodom sončno oddani Gradaška ulica 8. Trno v o - tretja vrata priti.. levo.	1463 i3
2 opremljeni sobi
za samce, s souporabo kopalnice oddam v Mostah pri Lasanu Poko pallška 14.	1477-23
Opremljeno sobo
> posebnim vhodom za eno ali flve osebi, oddam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.	14 8 23
Hišo
v Ljubi anl ali okolic; kupim, do 150.000 Po -redovaici izključeni Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Za gotovino«.
1553-20
Trisobno stanovanje
z vsemi pritiklinami .išče tričlanska odrasla družina, samo v strogem centru me sta, za mesec april. Pisme ne ponudbe na ogl. odd lutra pod šifro »Komfort nj stanovanje«.
1443 21a
Večje zemljišče
ali več kompleksov zemlie od 3.000 do 18.000 kv. m kupim Plačam z gotovino, prevzamem tudi dolg. Parcelno številko, zadnio cent, na ogl odd. Jutra pod »Spada pod Ljubljano«
1430 20
Parcela
v Izmeri 2300 k v. m za vsako ceno naprodaj. Na slov v vseh posl. j nra 1479 20
Rentabilno
industrij, podjetje
tekstilne stroke s ken-junkturnim artiklom t.a Gorenjskem, ugodno n& pred ij proti eotovlni. Ponudb ■ na ogi odd. Jutra pod »Gotovina lfr tisoč«.	1508-23
Dvodružinsko ' :šo
-irodam. 4 min od kol> dvora v Teznen N :s'ov v vseh posl. Jutra
1570-20
Ve*je zemljišče
ob bodoči P!ečn:kovi aveniji ugodno naprodaj. Na-f'nv v vseb poslovalnicah Jutra.
1509 20
Parcelo
ali manjšo hišo nairaie v okolici Bežigrada, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovino dim«.
1501-20
Prodam posestvo
žago in mlin tik glavne este prometen kraj.— Naslov v vseh po-l. Ju tra.	1201-20
Der Baukunst
Wa-muths Lex kon popolnoma nov prodam za tretjino nabavne cene. Na-lov v vseh posl. J i-tra.	14%i9 8
Hišni posestniki?
Stanovanja in lokale Vam nailutreiše in brezplačno — odda Realitetna, Gosposvet ska i. 1.
1452 2!»
Enosob. stanovanje
s kabinetom iščem za t marc. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Sin in mati«. ,	1434-21»
Opremljeno sobo
v sredini mesta oddam I lebruaria. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1547-23
Prijazno sobo
s posebnim vhodom, 3 min. od glavne pošte. >ddam dvema solidnima osebama, najraje stalnim gg uradnikom. Po želji tudi z zajtrkom in perilom. Nas ov v vseh posloval. Jutra.
1531-22
Lepo sobo
oddam gospodični Vprašat Večna pot 27, lAccettol vprašati od 17. ure naprei 1506 2-
Lepo sobo
■premlieno, e* z oskrbo .jddam I. februarja. Go sposvetska 12, II.
149" 21
Iščemo stanovanje
obstoječe iz 4 ali 5 sob s kopaJnlco in pritikll-'» m v Ljubi ani. Ponudbe do k;nca tega riesec1. ms oviti po i . 1-'ro »Stanovanje 1940« na ogl. odd. Jut-a
1239-21a
?—i sobno
stanovanje
za souporabo pisarne ln lažjepa skladiš a 1'; em ponrdbe na og'as. odd Jutra pod »Center 17« 1472-21a
r
Sostanovalca
ali sostanovalko v lepo sobo z uporabo kopalnice event. z vso oskrbo, spreimem na Kodel evem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
1258 23
Kabinet
» separiranim vhodom od dam takoj. Ogledati Knaf l.eva ul. 13. II.
1225-23 Opremljeno >obo
s posebnim vhodom oddam I februaria Ogledat: Knaflievi ul 13. li.
1224 23
Oddam
2 prazni parketni solnčni sobi, na najlepši točki blizu Sv. Jožefa takoi. Ogled vs;k dan dopoldne. Stro-an-šck. Stara Pravda 1 I ub ljana.	1490 2J
Opremljeno sobo
i 2 posteljama son no ta ti J oddam Nas">» v seh posl. Jutra.
13-9 2?
Cisto, svetlo sobo
v mestu ali bužnji pe-lifenji sa 15. ltoruar ali 1 marec iS em Ponu oe na ugl odd. Jutra pod »Ločen vhod«
1315-23a
Drž. uslužbenec
30 letni fant išče preprosto opremiieno sobo s posebnim vhodom 1. februaria. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromen«.
1460-23a
Malo stanovanje
ali dve sobi, opremiieno, snažno, iščeta mlada zakonca za primerno naiem nino Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zakonca«.
1437-23a
Železno stružnico
z vodilnim vretenom (Len spindell lahko, do 1.5 m stružnt dolč.ne po možnost z votlo osio kupi B. Kolb Vižmarie, St. Vid.
1215 29
Elektromotor
.upl.ii, P n .dbe poslati na ogl. odd Jutra poo , il.ek tromotor«.
1360-2
Nova stiskalnica
za furnir 96 cm odprti ne. je ugodno naprodaj Naslov se izve v vseh josiovai Jutra.
1268-2S
Mizarski stroji
.'ubijem ceia garnitura poceni naprodaj Svetina. Bled. Rečica 124
1299-29
STROJE univerzalne mizarske
in posamezne
brusilne
Bandschiellniaschlnen)
stružnice za kovine
vrtalne stroje
stiskalnice
na vreteno ln ekscentei
Diesel motorje
avtomatske pumpe
za hišne vodovode
Abschaerf stroj za usnje
brusilne aparate ■n sploh vse
stroje
za vsako obit ln lndu strljo, deloma lz skladišča ali takoj iz tovarn v Nemčiji dobavlja po orl ginalnlh tovarniških cenah brez vsakih priblt-kov — strojno tehni na pisarna v Ljubljani. Ce. ?ta 29 oktobra 13 iRlm-ika cesta)
Ludvik Ileršič
1522 21
Elegantno sobo
i posebnim, prostim vhodom (.entralno kurjavo in souporabo kopalnice iščem v centru mc-sta Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Center«.
1289 23a
Več rabljenih
šivalnih strojev
ugodno proda Nova tr govina, Tyr_eva cesta 36 nasproti Gospodarske zveze.	1534-29
Dve opremljeni
sobi
aH dvosobno oprejeno garsoniero Lščem za takoj. 3odrasle ose o Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Odrasli«.
1322 23a
Soba
moderno urejena, s posebnim vhodom v novi j' s. i a -ma osebama. Josip Po-k-rn. Urasaelljeva ul. izza Bnvnlkarjeve lesne lndusui.e - zraven Linhartove ul. (B-žlgrad).
1337-23a
Dva pletilna stroja
in pisalni stroj prodam. Poizve se Jernej eva 31 1558-29
Univerzalni
mizarski stroj
400 mm širine. 2 vdela na motorja, brezhioen. takoj ugodno napro-aj Ponudbe na os,l. oddel. Jutra pod »Dva motorja«.	1555-29
Prazno sobico
mirno ln zracuo tiče so idna gospodična na Sto žicah ali na Ježl;l. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Takoj 16«.
lo36-23a
Sobo
lepo oprem J v no, 8 bo-■ porabo kopalnice, sepa riran vhod. mirno, iL em za takoj aH za 1 febr. — Ponudbe pod »To'en p'a nik« na oglas odd Jutra.	1326-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in pol no oskrbo išče gospodična Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centrum«.
1425-23'
Poravnalni stroj
» vrta no glavo tei kro >no žago bruillnim ana ratom prodam takoj po -elo ugodni ceni Ponu-de na ogl odd. Jutrs jod »Ekonomičen 173«
1556-29
Rabljene stroje
razne, kupim in pla :am visoko ceno Po nudbe na ogi odd. Ju tra pod »Razno — 111-
1557-29
Šivalni »troj
skorai nov, 500 din in radio 400. prodam Kolodvorska 11. II. 2. stopnišče.
1448-29
Anker šivalni stroji
uaj novejši mode 1 za go spodlnje šivilje, krojače, cik-cak. z dvema Igla ma ter maio rab.Jene z okroglim čolnlckoin Veri tas in Centrai Bobbin • edno na zalogi. Triglav Resljeva 16.
1551-29
FORTUNA
elektro univerzalni stroj v vsako mizarsko delavnico.

Dobava lz zaloge

snsnnm
Mizarski mojster Urin, Videm Dolnepoije, piše Tem potom se Vam zahvaljujem za dobavljeni mi stroj »For-iuna«, s katerim sem nad vse zadovoljen. — Na stroju izdelujem vsa pohištvena in stavbna dela in lahko rečem, da je ta stroj res rešitelj male obrti. Vašo tvrd-ko sem in bom vsestransko priporočal.
Peter Angelo
d. z o. z.
LJUBLJANA Pražakova 8-1
SUBBHB93I
Solo klarinet B
ter kompletne lnštru men te za tambu^-aški zoor prodam po ugodni ceni. Ponudbe na naslov: Berdon Drago, šol. upravitelj, Pečarovci, p. Maokovci.	1361-26
Prodam harmoniko
»Hohner Regina V« — popolnoma nova za nizko ceno. Poizve se v podruž. Jutra na Jesenicah.	1363-26
Trovrstno
harmoniko
nemško, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 1366-26
Drullitekl otm
z boiotuio fcruo dvema punčkam« lo onim lant kom orez imetja » straj no majhnim zasiuikom ki konutj zadostuje za uajbornejšo prelm*no. — prosi dobra ln plemenita srca za obnjteao st« ro ob.eko ln cevi)e — Kdor bi hoiel ln mogel pnx,eno podariti, naj Is ročl ogl. odd. Jutra — Vsem ln vsakemu vnaprej iskrena hvala
1242-31
oifcm
Gostilniško osebno pravico
oddam Naslov v vseh posloval Jutra
1347-30
Krznar
poceni prodaja ovratnike, mufe ter spreiema popra vila. Kovačič, buhoričcva U.	1;26-3C
Zdravstvo
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih zelišč — čudovit uspen pri ranah opt k lnah. ožuljenjlh — volku — turih ln vnetjih itd. za nego clojenč kov pri kožnem vnetju, lzpu''-a*lh ln hra. ta na temenu, za razpokane prsne bradavice Glavna zal'.ga i^ki.rna Mr. J. Oi->'ak, St. Vid nad Ljubljano.
Prodam
par lepih teežklh konj i kompletno opremo, .-'-est voz, lahkih ln težkih, koleselj in težke sani, vse v dobrem stanju in zraven spadajoče kv m truge ln drugo. Naslov v vseh posloval. Ji-tra.
1343-21
Moder papagajček
se je zaletel Dobi se v Gledališki ulici 13 ITI.
1369-27
Irske seterje
10 mescev stare, ml.id;fe z rodovnikom, prvovrstnih lovskih staršev, importiranih iz inozemstva, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
133827
Vino
lastni pridelek, od 10 litrov dalie prodaia Dr 5adn.k, Celie, v kleti Mestne hranilnice. dnevno od 17. do 19- ure.
1270-31
Orehova jedrca
10 kg franco 180 din suhe slive od 50 kg franco po 4 din kg železni ar-Jem z uputnicaml priznam oajšavo pri prevozu: Desider Gocigru-ber, Gra.anlca, Vrba ka banovina.	1312-33

Harmoniko
klavirsko, 24 basov, brez hibno, s kovčegom predam za 750 din. Mita tl-j vogeiaa 3-1., Trnovo.
1372-2-
Violino
pristno starinsko prodam. Poizve se v trgovini Pr. MalgaJ, Kolo ivor ska 30.	1288-26
Klavir
v najboljšem stanju se ugodno proda. Ponud..e na ogl. odd Jutra pod /Ugoden nakup«.
1478-26 Gramofon
dobro ohranien, z 18 ploščami poceni prodam. — Vv embeigei, Jesenice, De lavska 6.
1510 26
Kratek klavir
irn, železne konstruk clje, krasen glas, zaradi selitve ugodno naprodaj Jugospedlt, Maubor Aleksandrova 51.
1567-28
Jaxovi
šivalni stroji
so najboljil. Oglejte si zalogo pri tvrdkl Ivan Jax ln sin. TyrJ*va 36 Rabljeni stroji in ko.e sa vedno na zalogi.
1552-29
(Vsakovrstne stroje
za obdelavo lesa,
posebno S in 4-stranske skobel-nike najboljše kvalitete izvan-redno kratkoročno dobavlja
Peter Angelo
d. I o. s.
LJUBLJANA Pražakova 8
Gramofon
znamke »Hif M aster s Voi-
ce«, s ploščami prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1507-26
HiU^iiuPtM
Izjava
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za nobene dol jjove, k j tei e bi napravil moj mož. Skodlar Fani, Tržaška ccsU 88.
1401-31
POZOR!
Dotični gospod, ki je bil navzoč z motorjem ob priliki male avtomobilske praske z biciklistom dne 29. 9. 1939 zvečer na Duplici pri Kamniku se vljudno naproša, da sporoči svoj n-islov na: Tomšič, Liubliana, Borštnikov trg 4. _1418-31
Potujem v
Milano in Torino
ter sprejmem ureditev raznih poslov Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Komisija«. __ 1537-31
Opozorilo!
Podp i: an l opozarJ am vso Javnost, da bom pro ti onemu, ki bo govcrU o meni lažnive vesti, sodno postopal. P a ta. p> 'ta Dol pri LJubljani. BAS ANDREJ.
1330-31
Breg
Sestanek mo^oč.
Auto 231 1343-24
Kdo ima korajžo
dopisovati z dekletom, ki mu Je dolgoč^oo uo-no leto? — Dopi e pod »1940« na ogl. odd. Jutra.	1310-24
Mlada gospodična
samostojna, velika, temperamentna črnka želi spoznati iskrenega intel ger.tne-ga gospoda. Samo resne neanonimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Harmonija«.
1422-24
Gospodična
želi poznanstva stare'šeg« dobro situiranega gospoda. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Muzikal.čna«.
1423-24
Dve osamljeni
mladi gosoe
iščeta znanja dveh dobro situiranih gospodov v s. rho razvedrila. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod iifro »Di»-krecija«.
1421-24
Dva brata
obrtni ko naobražena 9e želita »poenati z dve ma 18 do 20 letnima simpatičnima gospodičnama z nekaj dote. La hko radi tov. del ali služkinje lz LJubljana ln okolice. Tajncut zajamčena. Ponuabe s sli ko na ogl. odd. Jutra ;x»d »Velika ljubezen« 1597-24
Na hribčku
pod gozdom (50). Pismo dvignila v ponedeljek. Zato preložitev na nedeljo 28 Javite takoj na znani na.lov. P. Kovič.	1533-34
Samostojna
gospodična
želi spoznati resnega gospoda jredniih let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Mirni dom«.
1577-24
Boljši gospod
želi spoznati dobro sitni* rano damo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dis-krecija 34«.
1494 24
Gospodična
20 let stara, z Imovino 130.030 din lSče obrtni-ka. trgovca ali sllčno Pojasnila daje NADA. ts 'Zagreba Jelačlčev trg 10 Za pojasnila poftljite 10 din.	1303-25
Šivilja
30 let stara, z doto 40 tisoč din išče trgovca, obrtnika ali stično. Po-asnila daje Nada. Zagreb. Jelačlčev trg 10. Za pojasnila poiljlte 10 din.	130429
■ iu....j (u^iuK želi
tU^i^l''"**	Lint ^.
tiMi i ' 1 *	iiO
f »vruo leiubi«.	iK>
aotlujc	bi se
• «	pf]lf.nr>i.fc k po
»nt 111 r . i tx»ixuiabe uit oki vAia Juut t Mfun bufu ±/od >Mv»vo iti. .jc ojtH,	Uai-Ja
Lrpa inlada
gospodična
Hm c, gv avrno ien.ku« a.1 Un,ueDa pr.-)&Uuj»iv&. hiiii^ui ufc pou--u^iiieo J uU> Alauri-boi ^oi »oUo^tt cltiicr« Cljai	1
Mojster
J« uil aLAf, želi
fjTi ■	X ^UO^Ui^JlU
voo.u iKsiriCfett	m it"
ttutCajU T BvilKJ it-ti.i.e	i^ii.je-Uk,
ki	uiot—Ic bUO
MjhI fcapiLa. polrsoeo. L<e ranil« p^iiuatA.-y DJ« uaoiuv: Alojz L... Vttu.o>vcl. Kr. P«an H. »t- Ii	1337 2S
Prodajalka
36 let iui> £ doto ▼ go »vini 30.000 din |Me trgi \ta ali <'lčao i^jaa-nv.a daje proti nakazilu
141 dli Nada "»D. J« viičov trg 10.
1XT«*
Mlada gospodična
as iepu doto. dobrega ar-n bi m rada poročila a jriavnlm uradnikom t starosti do 32 let. L« rasne ponudbe po mož. nuetl 8 sliko ki se vrne ua ogl. odd. Jutra pod ..Srečen dom 1940«
1178-28
Želim spoznati
lnteilgenta do 40letnega, skromnega, rna^ajnega. Ponudbe na ogias odd. Jutra pod >Z*iIad 30« 1335-25
Gospod tridesetih
let
* slatino službo in iue ■ecnun zuo^om 16t*S
tXill	V	iell.UU
19 uo 301etao,
ii^t.	i^orriiiUeiMirv u-io
sikanje po-»tave nediimsi. itretui« aio.irjeno6t ta petje. — sajam-trna. L-e X«fci;.o pori Liti » elito p ~ poojuanvOo Jutra v Trbo-vU-ji pod »S.acna^.
134o-2a
Ločenka gg ?ot buu-a. a doto 7 go-
»ovuil "SCI.JOO <un
ti bi bii voljan biU »aino njen. Pojaa-1X11» daje N»d«i, Zatr^b Jeia^U-sv trg 10. Za oo-y- '.- po^.jite iO ^	1305-25
Kmetski fant
Star .et. st ie-1 ^ezna-ttit. i.u.pttUi prevzema po-aotva z Lstouuto jt-iiet-»kim deKaetoin, po~.tr pi.n tn pridnim, ki liua vefccije do kmetijstva, v Starosti 18 do 24 iet ter trn a iuo do 150 tisoč din iowvuie. Vec pismeno. funiKi-oe na og-t>3. evid, ^uua jx>-i »^ip kraj, «ecaa oodočnoet'.
1329 25
Vdova $8 let	i doto din
l,50..J0u iš^e zakonskega druga. Pojasnila daje Ha-ča ^agieD. Je.a.lčev trs 19. /.a. pojasnila poti J; te 10 din. X	1306-25
Dražestna Židinja
30 iet stara, z doto v go-f.ovinl 800.000 din Išče sakooskega druga Pojasnila daje Nada Zagreb proti nakazilu 10 din.
1308-25
Kateri gospod
bt po«tal otrokoma dober oče njih materi p« dober mol. Ponudbe na ogl odd Jutra pod M-Iro »Dobroerčen«.
14«»-28
Gospod
srecfnji>. let. umrtmTki slikar in hijni posestnik t letov iJkem kraju na Gorenj-skem. se ieli poroiiti X luitnim <ieklifem okrog 26 let s premoženjem t goto-rini. Le resne ponaclbe po možnosti a aliko n« ogl. odd. Jutra pod !ifro »Srečna m lepa bodočnoat«.
1J45-M
Ženitve in možitve
boiJ-Ui krogov po^redu- i Jemo u£Vwžno. vestno ln , diskretno. Na., bol j« dru- | ilnike zveze v meSjan-tklli. tj-gtr.skLh. indu-»trtjskih, u rabini.k lil ofl- j j olr^kili in obrtnlšklli | kro:,Ji. Informat. pro- j sp- ce pošiljamo pvoti naJi^liu 10 cUa v znajn. kath diik.ecno »Keajr-, Zagreb, pu«ta, 3.
11340-25
Restavrater
star 35 let želi poznanstva radi tenltve z gospodično ali vdovo z n« kaj premoženja. Ponudbe na ogl. odd Jutra T Mariboru pod »1940*.
1572-25
Od Vas
je
odvisno, da Ima to obleko vedno kot novo zato }o postite redno kemično Čistiti aH barvati v tovarni
J03. KEICH
Ljubljana PolJansKi nasip 4-6
Pralnica — Sredo tdcalsia
I ZA VSAKO PRILIKO
iajboijSa uj najcenejša oblačila si nabavite pn
Preske.511,
Sv. FETKA C. 14
ZAurtVAlTE BR9ZPL«CfcN KATAlOt |
HEIHEL' HEROLD --
7,U rvooMrt;t iii^siL MARIBOR lOl
gndna na kaplta
Vlrogradno posestvo cca 17 oralov, od tega 2 orala vinograda (zadnja trgatev cca 30 hI), 4 orali sadovnjaka, ostalo polja, travniki in gozd v najkrasnejSi legi v Halozah naprodaj za 140.000 din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kapitalaanlage«.
Irsol strokovnjak
za organiisacijo nakupa tn prodaje lesa v kakem velikem zadružnem podjetju s sedežem v Beogradu se IšCE — Ponudbe z opisom dosedanjega življenja in dela ter prostim prppisom dokumentov nasloviti na: »SEDMO SILO«, Beograd — poštni pred. 728 pod »Stručnjakc.

ZAHVALA
Za dokaze iskrenega sočutja ob smrti predragega soproga ln očeta,
gospoda
Josipa Kamer
gostilničarja ln hlinega posestnika
izrekamo za mnogoštevilno spremstvo. poklonjene vence ln cvetje ter pevskemu društvu našo najprisrčnej-šo zahvalo.
Maribor, dne 20. januarja 1940.
žalujoča soproga ROŽA, sina PEPI ln KDI ter ostalo sorodstvo.
„Za vas je vojna končana!11
Kaj pripovedujejo ujetniki % vojne ladje „Graf Spe«*
V London je prispelo 5 kapitanov aafW-fleih trgovskih ladij, ki jih je nern&a vojna ladja »Graf Spee* potopila t 6*»u »vx> jega križarjenja po južnem Atlantiku. Kapitani »o bili reč tednov ujetniki na krovu nemške ladje in »edaj je eden izmed njih, kapitan Pottinger, v »DaiJv Eurpressu« opisal njihove doživljaje. »Posadka nemške kriiarke, pripoveduje kapitan, nam je redno zagotavljala, da je križarka »Graf Spee« tako silna, da bi ji bili kos samo »Hood«, »Renown« ali »Repulse«. Nemci »o bili zelo pogumni in samozavestni, mi pa smo na vse slične izjave odgovarjali samo: Poča-kajmo, bomo videli, kaj bo, ko se srečate t našimi križarkami. Nemci so sc tem besedam silno smejali.
Na dan bitke smo biH zaprti r naS Jekleni sobi in nismo vedeli, kaj se godi. Gledali smo skozi dve majhni luknjici, kjer sta bila odvita vijaka in smo videli samo moštvo, ki je ]>odaja.k> strelivo za topništvo. Po njih obrazih smo sodili, da je boj zanje uspešen. Mislili smo namreč, da ima križarka na muhi kako novo trgovsko ladjo in da se bo na5a družba pomnožila, kakor doslej še vselej pri takem primeru. Ob 6. uri zjutraj je moral na ladjo pasti prvi angleški zadetek. Ladja se je močno stresla in spoznali smo, da se to pot godi kaj resnejšega. Brli smo vajeni streljanja, saj je križarka po-topiia osem trgovskih ladij, toda zdaj so se nam zdele salve čisto drugačne. Vsa ladja je drgetala in t teh urah so nas seveda navdajala kaj meiana čustva.
Želeti som, da M aate tod*
obenem smo rodett, da so ▼ tom t odi ure naic življenja Mete.
V jekleni sobi, ki je bila zaprta od nmaj, nas Je bilo 30. Nekateri so ss oblekli la t »brili, drugi so kaj iitaii, tretji so metal) karte, vsak Je na kakršenkoli način ricuAal ubiti ure moreče negotovosti Bitka je trajala ie polne 4 ure. Pred enajsto aro nam je nekdo zaklic&l skozi zaprta vrata: »Kako se počutite?« Dejali smo, da nam bo čisto dobro, ko dobimo kavo. Kmalu nato pa Je angleška granata raztrgala krov kriiarke, da smo zagledali nebo in vrhnji del ladjei Čez kakih 10 minut ie sledil nor zadetek. Soba se je napolnila z dimom tn okoli nas so žvižgali delci ieleza. Bil je rea čudež, da nihče izmed nas ni bii ranj
Potem je med nami zavladala grobna tišina. Vsem nam je postalo jasno, da j« ladja resno poškodovana. Eden izmed nas Je prekinil molk s krepko besedo, ki Je ne morem zapisati Bitka se Je nadaljevala. Zadnji strel je padel ob 10. zvečer, tik preden je križarka dospela v orugvajske vode. O polnoči je priiel t našo sobo nemški oficir in nam naznanil: »Gospodje, za vas je vojna končana. Mi smo v Montevideu, jutri boste svobodni.« Drugi dan J« prišel isti oficir ob petih popoldne ln nam Javil, da imamo 20 minut časa, da se pripravimo za odhod na kopno. Ze v treh minutah smo bili gotovi Kapitan Langsdorf nam je ielel srečno pot, nakar smo zapustili kror —m
h LJubljane v Pariz
Pari*, 15. jastnarja* Mednarodni Vlak! Koliko bog-astvo vtisov in doživetij, koTka pestrost! Prevaža ljudi lz kraja v kraj, pire taka žžvljenje in misli iz zemJje v zemljo, je živ odmev dogodkov po svetu.
Zopet je pridrvel ▼ teann': noči. Sopfla, čalka nestrpen, da pohiti naprej. Ljudje se vzpenjajo, prihajajo ln ooliajajcu, prinašajo s seboj svoje misli in občutke, dobro ln slabo voljo, zaskrbljenost tn veselje. Sam Bog naj ve, koliko irfmfli enoličnih življenj je preJkina, koliko sreče toi nesreče je prizadel, kolikim zopet odjA-
ra pot novemu življenju nasproti.
♦
Vagon Je pete ljud. V poUtemi ee njih obrazi ne razpoznavajo dobro. Razgovor pa teče živahno, vedno na novo prekinjen s smehom; tu in taan se ustavi, toda vsi se bojijo tega molka tn iščejo novih vprašanj in Sai, da U jih načeli
Po govorici sklepam, da so vsi Poljaki. Njih živahnega pogovora mi nI mogoče razumeti in oni sami ne kažejo prav nobenega veselja načenjati pogovor s tujci. TaKo sem vezana le na opazovanje.
Nemirni so zelo. Vse postaje so jhn predolge. Večkrat poskušava jo zaspati, toda ne gre; kakor bi se bali spanja. Berejo novine, emigrantski poljski list. Tudi Cehov je nekaj med njimi. Od nekod prinese eden buteljko tn nekaj biskvita. Taiooj zJbere vse okro^r sebe. Vstanejo, pofljubljajo se tn vzklikajo Poljaki, Češki In Franciji.
Končno se ml posreči zamešati se T njih družbo. Trudni so in zdelani. Nekateri ne spijo že štiri tn več noči Francija je za nje obljubljena dežela. Na vse nevšečnosti ki vse napore Imajo le eno tolažbo: jutri bomo v Franciji. Takratne bomo več tujci, ne bo nas zeblo, ne bomo lačni, n'JU žejni — nova domovina nas čar ka.
*
In res. Sprejem v Modani potrjuje nfh
upe in želje. Uradno osobje je z vsi'mi nadvse prijazno in ljubeznivo. Govori tiho, razfločno in resno. S svojimi besedami in pekreti izpovedujejo treznost in zavest: domovina, je v nevarnosti, vsak mora biti na svojem mestu. Vsak posameznik dobi vse potrebne nasvete, opozarjajo ga na majhne formalnosti, ki jih je dobro vedeti
*
V temnem vozu ni rpTipoznaiti takoj obrazov. Povsem novi ljudje; žene in vo-
Smučl kompletno s palicami za otroke din
150, za odrasle od din 195. BANJ Al, LJUBLJANA, Miklošičeva e. Z0
Rabljene Istcaparate
povečevalnilte in vse potrebščine kakor razne druge tehnične ln gaL predmete kupujemo, prodajamo ln zamenjavamo. Odgovarjajoče plačamo takoj. — Razvijamo — kopiramo. FOTOTE H NIKA — VOŠNJAKOVA 4 (podjetje reorganizirano)
Osrednji urad za zavarovanje delavcev
v Zagrebu je razpisal natečaj za popolnitev enega mesta
sekundarnega zdravnika-nradnlka specialista za tuberkulozo, za zdravilišče Kasindo poleg Sarajeva ln eno mesto pogodbenega pomožnega zdravnika za zdravilišče Brestovac poleg Zagreba. Podrobnejše pogoje dobite pri SUZOR-ju, Zagreb, liihanovičeva ul. 3, soba št. 326 in 313
fitev 1479-1940
BREZPLAČEN POUK V IGRAN0U!
165-
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK
MEINEUHER01P
&m,cc*"lAss,L mmoR>101
jaM, ostalih potnikov skoraj rti Niso niti žalostni, niti veseli Vo^io vnamejo kot usodno dejstvo, neizogibno, ki je prišlo, ki je maralo priti bi sedaj ao tu, da vsi vršijo svojo doOžnosJt. In vršijo jo veatno. Neflca mora pritiska vse; hočejo Jo olajšati sebi in drugam. Zato ao ljubeznivi ln prijazni, uslužni, da nd žeJeti bolje. 2ene pletejo ln kvačkajo vse brez Izjeme. Pogovori se nanašajo na svojce t vojski. ♦
Vojaki ao povsod deleS»fi tereAie pozornosti. Za njih so cene nmernejSe, pro^i so napitnin, seveda jih tudi postrežejo hitreje in bolje. Vendar je tudi ca tujca ozračje polno prijaznosti, kakor da so hvaležni, da jim zaupamo in prihajamo kot gostje tudi med vojno. Ves narod je postal enota, ki skupno čuti la diha, skrbi,
hrepeni in pričakuje.
♦ __
Pariz! Vrvenje ln živahnost na kolodvoru nista prav nič pojenjali. Plava barva sten in steklenega stropa ter plave hiči diskretno obsevajo vagone ln doffleoe. No-sačev je dovolj, taksijev prav taka Udobno se vsedete ln že vozite po sicer zatemnjenih, vendar še vedno dovolj preglednih uilcah francoske metropole. Promet nI prav nič zmanjšan ln nehote občudujete spretnost šoferjev, k& tudi v temi tako varno vozijo.
Enako preseneča žhnalmoe* znanega Boulvarda St. Michel, ki mu fle dane« študentje dajejo ton. Zakaj bi ee neki bali? Saj zaklonišč je na vsakih 10 m dovolj — dovolj za vse. Kljub vsem ukrepom previdnosti ta zaščite Pariz ni izgubil mnogo od svoje veselcotl, svojega šar-ma in privlačnosti Vea narod pa Je pridobil na skupnosti, ki Je resnično ganljiva. Vsak Je na svojem mestu in se zaveda svoj h dolžnosti Franco« je še enkrat dokazal da zna pozabiti vse, ko sta v vprašanju država ln narodna neodvisnost.
Zlata Plrnat.
Koroški drobiž
Občni zbori Slovenskih kulturnih društev, povezani z manjšimi prireditvami in poučnimi predavanji, se teden za tednom nadaljujejo. Zanimanje za nje je kljub razmeram zelo veliko. Tudi prvi poizkusi z manjš.mi kulturnimi prireditvami izven občnih zborov se lahko že beležijo. Tako je škocijansko slovensko društvo priredilo skromno igrico, nastopili so tamburaši s prav lepim uspehom Vse kaže. da so se slovenski prosvetaši zopet znašli v novem položaju, v kolikor njihovo delo ne bo ovirano pod silo vojnih razmer, ki so več najbolj delavnih slovenskih prosvetašev spravili v vojaško suknjo.	""
Ljudsko gibanje Je tudi na KoroSkem v znamenju porasta rojstev. V Važenbergu je bilo v preteklem letu 74 novorojenčkov, dočim je umrlo vsega samo 31 občanov Celo v Borovljah, ki so bile doslej glede rojstev skoro na isti ravni z Dunajem. Je letos število rojstev preseglo število smrti za pet. Rodilo se je vsega 39 otrok, umrlo pa je 34 oseb.
V	Zvrhnjem kotu se le smrtno ponesrečil
drvarski mojster Mak Janez. Ko je ravnal hlode na visokem kupu, ga je hlod podrl, da je padel kake tri metre globoko. Pobil se je tako nesrečno, da je kmalu nato umrl. Zapušča ženo in dve mali hčerkici, ki sta obe veliki prijateljici »Mladega Ko-rotana«. Nesrečni družini tudi na tem mestu iskreno sožalje!
V	Celovcu so izsledili tolpo malih vlomilcev, ki je kradla po raznih celovških izložbah. Njen vodja in obenem najstarejši član je star šele 17 let
V	Kračah pri Mariji na Zllji se je ob paden iz gumna ubil 881etn: užitkar Tone Gašperšič.
Zadnja nabiralna akcija za zimsko pomoč je na Koroškem prinesla nekaj nad 126.000 mark (1.8 milijona din).
Finci se vračajo v Helsinke
Finski listi z vznemirjenjem beležijo dejstvo, da se prebivalstvo, ki je v začetku rusko.finske vojne moralo oditi iz prestolnice, vrača v svoje domove. Na ta način se je vrnilo v Helsinke ie okrog 45 tisoč ljudi in finska prestolnica šteje na ta način zopet 65 do 70 tisoč prebivalcev.
Vračajoči se pravijo, da so bivaliSča v gozdovih z ozirom na mraz, ki je pritisnil v zadnjih tednih, povsem nezadostna. Seveda nastajajo težave tudi zaradi dobave elektrike in goriva ter plina, kajti povratniki zahtevajo od mesta yh udobnosti meščanskega življenja.
Mislila je, da je njena bluza bela..
•..dokler ni vzela brisače, ki je bila oprana z Radionom!
Zakaj je perilo oprano z Radionom mnogo bolj belo kakor perilo oprano z navadnimi pralnimi sredstvi? Zafo, ker vsebuje kisik. Navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago - Radion pa tvori milijone kisikovih mehurčkov, ki sku paj s peno dobrega Scliiclitovega mila pronicajo skozi vsako tkanino, odpravijo vso nesnago in ope> rejo perifo snežnobelo. Ra-d ion pere temeljito in ena- Schicht*' komerno ter je zato perilo, U fk ^^ 1 ^^ oprano z Radionom, popol-	I Vr
noma Čisto in bleičeče belo. pgfg S G ITI
2nam 8ALVAT CiAJ proti
žoičnlm Rtunenoiu ln boleznim toicnega meiiurja se dobi pn igla v u turi zaatopnlku uknriia prt S». Ivano. Zar greb Kapiol 11. — Zastonj poAiieuiu prospekte o a«lrav-ljenju.
U. (.». to. 17*7*19* la MS7
M O d K I 1
■■—■i nesiionobnostl, pri »poi-■>lxnl| poskusit« hormonski pUuic »■ORMO-SEKS« M * vseb iekarnak. 90 puul M din, 10« pllul 217 din. 30« pUai M0 din. Zali t« t a J t« same prav« in ariciualne HOK.VlO-SfcKh Dilul«! P« posti diskretno raz po tllja
Lekarna Bahovec, Ljubljana. Glavbu akiaoiftce l*arm uan ia-
w*»»oiij »via-visrr« /^.-eu.
Langov trg J.
_ Ogl reg 8 br »46-3*
OTOMANE
po din 320.— nudi
R. RADOVAN
ta potnik Mestni trg 13
Vata
v tablah In za odeje, vedno na zalogi. — Zahtevajte vzorce ln cenik.
Arbeiter — Maribor.
Fesi
Postranski zaslužek
do 1000 din ln več moMčno samore doseči vsakdo ▼ vsakem krajo,
ako je pošten, plamen ln le malo marljiv. Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanj.« na anotično ekspodicljo Hlnko Baz v Mariboru
Državna tovarna avlonov
v Rraljevu
sprejme nekoliko mlajših
srednje-tehnikov
•trojne in elektrotehnične stroke.
Reflektanti naj ss Javijo pismeno osebnemu oddelku tovarne tn naj prilože življenjski opis ln ostale osebne podatka.
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nadvse ljubljenega, nepozabnega soproga, očka, brata itd^ gospoda
Petra S. Slaparja
nameščenca papirnice »Vevče«
Izrekamo za mnogoštevilno častno spremstvo, za poklonjene vence ln cvetje, ter gg. pevcem Akademskega pevahega zbora za ganljivo petje našo naj-prisrčnejšo zahvalo.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 22. L m. ob pol T. uri ▼ tupnl cer? . sv. Petra.
LJUBLJANA, 20. L 1040.
ŽALUJOČA RODBINA SLAP \3JEVA
»Jutro« it 16
18
Nedelja, TL L 1940.
HICHEL Z£VACO:
17
Don Juan
ROMAN.
Grof de Loraydan se je priklonil, nekaj v zahvalo, še bolj pa zato, da bi skril svoje burno veselje.
»To je sreča!« je zavriskal sam pri sebi. »Vendar že!... Beranžerkini milijoni in služba na dvoru! Pot med mogočnike tega sveta se mi odpira .. .€
»Torej,« je nadaljeval Franc L, »čez tri dni se odpraviš in prestrežeš starega norca v Poitiersu, da ga do dobrega zapelješ. Ha, ha!« se je veselo zasmejal, »treba ga je bilo videti v Louvru, kako plašno je gledal naše krasotice. . . kaj, Maugency?«
»Priznati moram,« je dejal plemič, »da se mi ni zdelo vedenje gospoda de Ulloa prav nič smešno.«
»I, seveda, ti čednostnik stare šole. Bodimo mladi, hudimana, in veselimo se življenja! Staraš se, Maugency . koliko let ti je prav za prav?«
»Pet in štirideset, sire; to so še mlada leta, kajti prav toliko jih ima tudi vaše veličanstvo!«
»Hm! Pc tvojem mi je torej pet in štirideset let? Saj ni mogoče!... A pustimo prazne pogovore in pomenimo se kaj resnega: o zabavi! Povabim vaju s set?oj.«
»Kam, sire?«
»Ne daleč. Najprej v Arronški dvorec. Odkar sem ga podaril guvernerju de Ulloa se mi nekam čudno toži po njem. . . Lep košček mladosti sem pustil pod njegovo streho... Ti si me takrat spremljal, Maugency .. se še spominjaš?«
»Da, sire V Arronškem dvorcu je umrla uboga Agneza de Sennecour«
»Pojdimo!« je naglo rekel kralj.
»V Arroniki dvorec!« j« pomislil Lorajrdan. »Videl bom hišo, kjer spi Beranžerka ...«
Vsi trije so stopili na ulico. Nebo je bilo zved-nato, ura je pravkar bila devet. Toda v Vrvarskl ulici ni bilo videti žive duše...
Ko so se približali dvorcu, so zagledali dva moža, negibno sloneča ob mrežni ograji, ki smo jo že že opisali.
»Dva potepuha!« je rekel grof de Loraydan.
»Ne,« je dejal Maugency, ki je imel bistro oko, »dva plemiča. Eden izmed njiju se mi zdi po stasu mlad. Drugi bi utegnil biti mojih let.«
»Kaj delata tu?« je srdito pomislil Loraydan. »O, že vidim. Eden je mlad. Torej je prišel zaradi Beranžerke! Prekleto! Kdo ve... Hejo, gospoda!« je za vpil.
Neznanca sta se zdrznila, kakor da bi bila šele ta mah opazila trojico plemičev, ki je obstala blizu ograje.
»Kaj želite, gospodje?« je vljudno vprašal starejši.
»Želimo, da se spravite odtod!« je odvrnil Lo-raydan.
»Oho!... Zakaj pa? ...«
Zato, ker ste nam na poti!«
»Loraydan, Loraydan!« je zamrmral Maugency.
Grof se je stresel. Ljubosumnost ga je grizla v srce. kri mu je pritiskala v glavo. Psovka mu je kar sama planila iz ust
»Mar ne vidiš, da imamo opravka z nočnima zmikavtoma?«
»Kako pravite?« je vprašal rezek glas, ln mlajši zmed neznancev je stopi) tik pred Loraydana.
»Pravim,« je grof zajecljal, »pravim, da z malopridneži vajinega kova ...«
Preden je utegnil končati, je mladi človek po bliskovo vzdignil roko in ga udaril v obraz. Se tisti mah so švignili meči iz nožnic... Maugency
j« naglo stopil med nasprotnika ln odbil njuna ra-pirja v stran:
•Grof, pol žalitve vzamem nase, a kadar prelivam kri, jo rad prelivam pri belem dnevu. Ce nama gospoda povesta, kdo sta, se rajši dobodimo jutri zjutraj, prav tu ...«
»Da, da, prav tu! Pri belem dnevu!« je kriknil Loraydan. »Ako ga Beranžerka ljubi,« je pomislil, »naj vidi, kako poginjajo vsi, ki mi silijo na pot! Gorje njemu in nji!«
Kralj je stal ob strani in malomarno gledal prizor, kakor da mu ni nič mar. Maugency je s trdnim glasom nadaljeval:
»Gospoda, jaz sem baron Ronald de Maugency, in to je grof Amauri de Loraydan. A vidva?«
»Moje ime je Filip de Ponthus,« je hladno rekel starejši neznanec, »in ta gospod je moj sin: Klo-tar, plemič Ponthuški.«
»Ponthuški?« se je zdrznil Maugency.
»Ponthuški. Poznam vas, Maugency. In vi poznate mene. Nekoč v minulih dneh sva se srečala na tem istem kraju, vpričo nje, ki je umrla v tej hiši. Menda nama je usojeno, da se še enkrat udariva pri Arronškem dvorcu.«
»Pustiva minulost, gospod de Ponthus. Imam vas za častitega plemiča. Zadostuje mi vaša beseda, da ste voljni priti jutri zjutraj k tej mrežni ograji.«
»Velja!... Jutri zjutraj ob osmih... Vam je prav tako?«
»Ura je kar najprikladnejša. MoJ nasprotnik boste vi, moj prijatelj Loraydan pa se bo imel čast meriti z vašim gospodom sinom. Bili se bomo na rapir in bodalo, kaj ne?«
»Prekrasno. Lahko noč, gospoda, in do svidenja jutri ob osmih!«
Filip in Klotar de Ponthus sta pozdravila ln odšla. Njuni senci sta kmalu izginili v nočni temi Loraydan je še vedno momljal zamolkle psovke.
Roland de Maugency Je zamišljeno pobeial glavo.
»Nisem vedel,« je mrmral sam pn »ebi, »nisem vedel, da ima Filip Ponthuški sina...«
Kralj se je približal in ga prijel za ramo. Mau-gency se je zdrznil.
»To ti je srečanje,« je smejč se rekel Franc L »Ali ni ta Ponthus tisti, ki je nekega dne za tem dvorcem...«
»Da, sire... Primeril se nama je hkratni sunek. Ranila sva drug drugega in padla oba na en mah. Bilo je ravno tisti večer pred smrtjo Agneze Sen-necourske...«
Loraydan, ki je lakomno zrl v Turquandovo hišo in se počasi pomikal proti nji, se ni zmenil za te besede, saj jih morda niti ni slišal. Kralj pa je stopil k ograji in z ganjenim glasom zamrmral:
»Arronški dvorec!... Kako sladke so bile ure, ki sem jih prebil pod tvojo streho!... Stare lipe, o, še vas poznam; takisto mi je, kakor da vidim svojo drago Agnezo, kako se izprehaja v vaši senci Kam si izginila mladost? Prelestne ure, kam ste zbežale tako naglo?... Gledam te, stari dvorec, z istimi očmi kakor takrat... a zdaj vidim le še belo prikazen, ki govori: JPrevarili ste me, sire, zato umiram!'«
»Agnezine zadnje besede!« je zamolklo rekel Maugency.
»Da, njene zadnje besede. Toda kaj naj bi bil storil, dragi Maugency? Ali sem ji mogel povedati, da sem kralj? Povej! Mar naj bi bil umrl od ljubezni? Kaj bi se bil poročil z njo? Francoski kralj se ne more oženiti s preprosto plemkinjo! Moral sem se ji torej izdajati za plemiča, ki je ta dvorec vse njegovo imetje. Tako me je smela poslušati! Tako mi je smela verjeti, ko sem ji prisegal, da jo povedem pred oltar! Tako me je smela ljubiti!. ..«
»In ko je zvedela, da ste kralj, ji je počilo srce!... Prevarili ste me, sire, zato umiram!'«
MLADEMU PARU
obilo sreče j letu 1940.
Krite VaSe stanovanjske
potrebščine T pohištvu, preprogah
ln posteljnini pri tvrdki
„WEKA" — Maribor,
Aleksandrova c. 15
BLAGO ZA POHIŠTVO ^
vedno najnovejši vzorci v veliki izberi kupite pri
LJUBLJANA, MARIJIN TRG
Predno si nabavite pohištvo, zahtevajte ponudbe od
tvrdke
SILVESTER GOLMAJER
STROJNO MIZARSTVO
LJUBNO — GORENJSKO Cene nizke!	Delo zajamčeno!

M Irnim srcem bi Vam to lahko napisali na zavitek, ako bi Vam poslali »višinsko solnce« — original Hanau. To je zdravilišče, ki Vas obišče in ki Vam prinaša zdravilne solnčne energije kot na odpočitku v visokih planinah. Ako se samo S—5 minut obsevate z višinskim solncem« — original Hanau — boste ohranili svoje zdravje in delovno sposobnost in izgledali boste sveže in sijajno. Ultravioletni žarki v veliki meri pospešujejo krvotok po vsem telesu, Vas krepijo in varjejo obolenj. Zahtevajte brezplačno ilustrovano brošuro št. 843 na 40 straneh od:
Jhigoslovensko Siemens a. (L,
Beograd,, Kralja Aleksandra 8 Zagreb, Bogovičeva ul. št. 1 LJubljana, Tyrševa cesta št. 1 a
Jugoslovensko AEG,
Beograd, Brankova uL St. 30 AEG Union, Jugoslavensko d.d. Zagreb, Karadžičeva ul. St. 1 Ljubljana, Livarska ulica St. 6
Zahtevajte ponudbe in plačilne pogoje.
Razpis
POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V UUBUAN1
razpisuje oddajo
mizarskih del
za novogradnjo stanovanjske hiše v Ljubljani ob Muzejski tn Nunski ulici z rokom vlaganja ponudb do dne 5. febr. 1940 Vsi razpisni podatki so interesentom na razpolago, vpogled ln nakup pri uradu v Ljubljani, Gajeva ul. 5/n. v sobi St. 221 od dne 23. t. m. dalje.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1940.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
NAJLEPŠE ČTTV<
Ravlfen ? ZGODBE BREZ GROZE Klabtmd: PJOTR - RASPUT1N Ravlien ? ČRNA VOJNA Thatnoson; SIVE9 Maierkva: RUDARSKA BALAH A
Broširana knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din
ZALOŽBA »CESTA?
LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. b
mtmhJi
Ali se
hočete

REVMATIZMA, PROTINA
Iznebiti
Sprejmemo takoj nekoliko
orodjarjev
za izdelavo štanc ln za reguliranje preS pri izdelavi pločevinastih delov (Regler-stanzmacher). Pismene ponudbe na Publi-citas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »br. 55203«
Natezanje in bodenje po udih ln sklepih zatečeni udje, aključenje rok in nog natezanje. trganje ln bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči so pogosto posledice revniatiznia in p rutina, ki se morajo odstraniti, sicer bolečine
še bolj napredujejo. NUDIM VAM zdravilno, sečno kislino raztvarjajoče, presuavljanje ln izločevanje pospešujoče
DOMAČE PITNO ZDRAVLJENJE
^i se na umeten način popolnoma pri-rodno sestavlja lz blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrvtljiva mati p n roda poklonila bolnim ljudem.
Pišite ml takoj pa dobite od mojih po vseh deželah obstoječih skladišč popolnoma
brezplačno In poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva in njegovem hitrem delovanju.	500C
Poštna nabiralnica: EIl.VEST PASTERNACR, BERLIN S. O, Miehaelkirchplatz 13 Abt H. 285.

DRAŽBA POSESTVA
Dne 1. februarja 1940 se vrši pri okrajnem sodišču
v Trebnjem
v sobi št. 10 ob 9. uri dopoldne dražba posestva, h kateremu spadajo vi. št. 286, 322 k. o. Ponikve, pol. vi. št. 158 k. o. Cešnjevk in pol vi. št. 310 k. o. Ponikve, stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, stavbene ln zemljiške parcele ter razen trgovski in kmetijski inventar. Površina posestva znaša 10 ha 41 a, cenilna vrednost din 73.570 25. najmanjši ponudek din 50.099.52. vadij, ki ga je treba položiti pred dražbo din 7.514.93. Podrobni dražbeni pogoji so razvidni pri gornjem sodišču.
Bukova metrska drva
suha ali sveža, kupim vagonske partije za izvoz. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Bukova
drva«.
Najzanesljivejša naložba glavnice
Stavblšča, kakor tudi hiša na zelo prometni ugodni točki v okolici Ptuja zelo poceni naprodaj. Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »BauplžLtze«
KOLESA
< g
2
a >
NAJNOVEJl OTROŠKI VOZIČKI
MOTORJI s
I R I C I K L 1 5
SC
SIV. S T R O J t >
LGRACN1 VOZIČKI. SKIROJ1, AVTOMOBILČKI, KOLES DEL i
TRIBUNA F.B.L. Ljubljana, Karlovška c. 4
Podružnica: Maribor. Aleksandrova — Ceniki frankn
Za polovično ceno
naprodaj proti gotovini radi izselitve v tujino kompletno opremljena	i
TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIMANE VATE
in ostali vrst vate z zalogo za več let naprej. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Konjunktura«.
RADIO
"lavno zastopstvo za dravske banovin'
ANT. BREMEC
CELJE, Miklošičeva 2 - tel. 202
ciupujtf aparate OirrMit« » trgovini, nei doim.
znaten popust.
I
Ibrnite se na grafologa
F. T. Karmaha
Ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi gra-fologije ln daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse bodoče življenje. Kupec knjige dobi brezplačno življenjsko analizo. Knjiga je velike važnosti tn koristi za spoznavanje samega sebe in bližnjih. Pri brezplačni analizi lahko stavite grafologu 3 od teh 10 navednih vprašanj, katera Vam razjasni: 1. Vaš karakter, njegove Kvalitete, njegove napake; 2. Vaše izglede v ljubesnl; 3. VaSe Izglede v kupčijah; 4. VaSe izglede v podedovan ju; 5. Vašo življenjsko dolgost. 6-VaSe prijatelje in protektorje; 7. VaSe sovražnike, zahrbtnoet, krive obdolžitve itd.; 8. Potovanja, spremembe bivališča; 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse, kar želite vedeti v loterijskih zadevah.
F. T. KARMAH, svetovno znani eksperimentalni psthjgrafolog — pisec epohalae knjige »NAS ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo Ima preko 200 slik v luksuzni izdaji, katero lahko kupite pri piscu. Natančen naslov: F. T. KARMAH, Žalec, Drav. ban. Knjiga stane Din SO.—, denar se pošlje na čekov, račun št. 17.455. V teku 48 ur boste dobili v zaprtem ovoju svojo življenjsko analizo, ki Vas bo prepričala, da boste izkoristili sleherno možnost in da boste srečno obrnili kolo svojega življenja. Ni Vam treba storiti ničesar drugega kakor poslati gori označene podatke. Ne odbljte tega uspeha v današnjih mračnih časih!
Urejuje Davorin Kavljen. - Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko ViranL - Sa Narodno tiskarno d. <L kot askamarja Fran Jeran - Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi f Ljaoija*.
2348234823532353485323000248230000010006010223532300235323482301230200020153015323482353235323482353234823489023535353
3* februarja
Slavčeva itiaskerada
HOTEL METROPOL-MIKLIC
19 4 0
u— Vsako nedeljo cb 16. uri pop:ldans'- i ples v Jenkovi šoli — Kazina. Vsak t r.k in sredo ob 20. »izpepoinjevalni« in vsak petek »nadaljevalni tečaj«. Akademiki-dijaki imajo popust. (—)
u— 1'czOr pred pust°loicem. Ljubljena mu je tako močno pri srcu, da jo je ponovno obiskal Andrej Mustahin, 28 let fltar. po narodnosti Rus, ki je bil sicer z ljubljanskih tal izgnan za nedoločen čas, raj je prišel zarad. številnih kr minaln h podvigov že večkrat s paragrafom navzkriž. Tokrat se izdaja z najbrž ponarejenimi potrdili železniške uprave pri gradnji železniške proge Črnomelj — Vr-bovsko, češ da je bil tam v službi in potlej odpuščen. Gotovo bo spet izrabil neko priliko za svoje pustolovske podvige. Naj bo-(io ljudje previdni in naj ne nasedajo njegovim zanjkam in lažem.
Iz Celja
e— Poroka. Danes se poročita v Mariboru g. Ljubo Snuderl, učitelj in priden nacionalni delavec iz BraslOvč, in gdč. Jožica Bakovčeva učiteljica iz Trbovelj. Mlademu paru iskreno čestitamo!
e— Glavni turnir za prvenstvo Celjskega šahovskega kluba se je pričel pred kratkim. Turnirja se udeležuje 15 igralcev. Med njimi je nekaj starejših, rutln'ran'h šahistov. pa tudi mlajši so dobro zastopani. Turnir je vsako sredo in vsak petek v igralnici v kavarni »Evrop «. Največ točk in sicer 3 si je doslej prlbcr.l Nikcdije Pegic. Slediio mu Cernelč in Grašer z 2. Ci-jan z lVi. dr. Cerin. inž. Sajovic, Fajs, Csorgo in Reichman z 1 ter Mirnik, V ado Diehl in Schneider s pol točke. V petek je najhitreje zmagal Grašer. ki je v igri dam?kega kmeta nadvladal Vlada Dlehla. Reichman je v slovanski obrambi damske-ga gambita premagal rutiniranega Csor-goja, Cernelč pa Schneiderja v francoski partiji Dve partiji sta b;li prek njeni.
e— Smuške tekme celjske sekolske župe bodo v nedeljo 28. t m. s prlčetk'm cb 11. pri Celjski koči ped Tovstom (836 m). Tekme bodo v patruljnem teku in smuku in sicer za članstvo in naraščaj Člani bodo tekmovali v tričlanskem patruljskem teku na 8 km. moški naraščaj cd 16. do 18. leta ;pa na 4 km. Članice, ženski narrščaj in nižji moški naraščaj bodo tekmovali ramo v smrku. Skupen odhod bo pod vodstvom vodn ka ob 8. zjutraj po prihodu jutranjih vlakov in sicer od kapucinskega mosta v Celju. Pridite v velikem številu, da bo postal 28. januar pri Celjski koči pravi smuški dan!
e— Stran 1153. Celjska »Nova doba« poroča: Med knjigami Mohorjeve družb"5 za leto 1940. je tudi nov snopič dr. Mala »Zgodovine slovenrke"a rargda«. Priporočamo cenjenrm našim čitateljem. da vzamejo ta .snop č v roke in d^bro prečkajo slran 1153
e— Novi RTobcvi. V petek ?o umrle: na Glavnem trgu 8 v Celju 741etna zasebnjca Marija Goriškcva. na Sp. Hudinji 87'etna zasebnica Ana Cilenškova in v Mestnem zavetišču v Medlogu 801etna mastna reva Urša Stolekarjeva. V celjski bo'n:?n:ci je umrla v petek v starosti 80 let ga T3rez;ja Sadu jeva. sopro?a davčnega uradn ka v p. g. Saduja v Gaberiu pri Celju. vč-ernj pa 791etnn d";narica Marija Očetova iz Lokanja pri St Juriju ob iuž. že^nici. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sežalie!
e— Nezgoda na celjskem kolodvora. Ko Je orivozil osebni vlak iz Zagreba, ki pri-hria opoldne v Celje, v petek okr->g 13. z zamudo na celj-ko postajo in so odk!op!U lokomotivo, je tender lokomotive med vožnjo na severnem koncu postaje iztfril in rvil tračnico, lokomo*iv"! sima ra je k sreči ostala na tračnicah. Skoda ni velika.
Iz Maninra
a— Pesniški Sokoli sj gradijo svoj dom.
Sedaj je marljiva pesniška sokolska četa pod agilnlm vodstvom zaslužnega staroste br. Srečka Krajnca kupila na Ranči lepo parcelo od posestnika Ivana Purgaja. Cim bo vreme dopuččalo, bodo pričeli s planiranjem zemljišča za letno te"ovad'šče. O gradnji sokoiskega doma pa bodo sklepali pesniški Sokoli r.a svojem občnem zboru 28. t. m. popoldne pri br. Kerenč;ču. Idealizem pesnifkih Soko'ov zasluži priznanje.
b— Pesn""ca do! i š°lo. Banska uprava v Ljubljani je obvesti'a občinski urad naše obmejne ln narodno zavedne Pesn'ce, da je že dovoljen kredit za gradnjo pesniške šole. Tudi zemljišče je že določeno. Gradbena dela se bodo pričel spomladi. Nova šola bo ve'ikega nacionalno kulturnega in ljudsko prosvetnega pomena, saj so morali doslej pesniški šoloobvezni otroci v Maribor, št. Ilj, Jarenino in Spodnjo Kungoto.
m* *
OBRTNIKI Pt^s _ 27. januarja NARODNI DOM
a— Razvoj publicistike. p0 novoletni statistiki izhajata v Mariboru 2 dnevnika. 1 trotedn'k 3 tedniki, 2 dvomesečnika in 14 mesečnikov.
a— 000 litrov vina v Dravo. Ker je analiza 900 litrov vina nekega posestnika iz Partinja pokazala, da gre za pokvarjeno vino, so vseh 900 litrov zaplenili in izlili v Dravo. Dotlčni posestnik pa bo še odgo-garjal pred sodiščem.
J7 Ptt»n
orTT- jLjLLiLOjacnannnnnnnnnnncon
ROYAL-KINO, PTUJ. Samo danes 8e predvajamo grandiozni film »EŠNAPIIR-SKI TIGER«. Taiinstvena Indija je prikazana v vsej svoji mi^tičnosti. Prekrasna plesalka LA JANA, FRITZ VAN DON-GEN in nadvse zabavni THEO LINGEN v glavnih vlogah. Pride: naiaktualnejši film sedanjosti: »PODMORNICA D 1«.
LODUDDGnf iLiDnnDDuroiLXjriiii innnn
j— Kad.lci ptujskega okoliša so lani spi-hali v zrak za 6,217.405 din cigaret, cigar in tobaka. Prevladujejo cigarete Drava, ki ■ so j:h pokadili čez 14 milijonov k~sov Dosti manj pa so šle v promet luksuzne ciga-
rete. ki jih je bilo prodanih le po nekaj tisoč. Tobak za njuhanje pa bo skoro po-polncrr.a izgubil svoje odjemalce. Pripomniti moramo, da se je v 1. 1939. pokadilo za okrog 400.000 din tobačnih izdelkov več kakor v 1. 1938.
j Otrok z nožem. Žalosten primer se je zgodil v Budini. 131etni učenoc Bolcer Fr. je zabodel z nožem v hrbet svojega sošolca Konrada Ceha Hr.do poškodovanega dečka so pripeljali v ptujsko bolnišnico. Mlad:na posnema odrasle, kar je eden izmed žalostnih pajavov v ptujski okolici.
Iz ^vlkftis« na deželi
h— Državna policija. Po neki vesti bodo baje dobili vsi tri je rudniški kraji: Hrastnik, Trbovlje in Zagorja državno policijo. V Hrastniku bo baje nastavljenih šest državnih policistov. S tem se bo menda zmanjšalo število orežništva.
gr— Avto je zgorel. Ko se je te dni pripeljal lastnik avtotaksija v Radencih Drago Žagar pod Kapelski breg, se mu je avto nenadno ustavil. Hotel ga je spet spraviti v pogon, pa je vnel motor, čemur je sledila še eksplozija in je plamen zajel celo vozilo, od katerega je ostalo samo ogrodje, škoda znaša okrog 15.000 dl*.
i— Sokolsko društvo v Lit ji vabi na veliko maškarado, ki bo v vseh prostorih povečanega Sokoiskega doma na pustno soboto, 3. februarja ob 20. pod geslom »Vse okroglo«. Sodeluje priznani in v vsej državi daleč najboljši orkester »Swing Rythm«. (—)
pm— Rekord v barovinski bolnišnic' t Murski Soboti je bil postavljen v preteklem letu, ko je bilo sprejetih v bolnišnico 3733 bolnikov Umrljivost je bila relativno nizka in ie znašala samo 2.60/o Umrlo je 97 bolnikov Oskrbni dnevi bolnikov so dosegli visoko številko 42.473 dni. povprečni dnevni stalež pa 116 bolnikov. Število operacij znaša 1890. Obrat v soboški bolnišnici naglo rase in dosedanje poslop e ne ustreza takemu navalu. V letu 1920 je bilo sprejetih 849 bolnkov. L 1930. 1285, 1. 1935. jih je bilo že 2208. leta 1938. pa 3070 Sorazmerno s tem je rastlo tudi število operacij, ki je lani naraslo za 546. Nova bolnišnica je nujno potrebna Za njo so že napravljen: načrti in izbrano stavbi-šče, sedanje prilike v Evropi pa so gradnjo spet ravlekle
r— Veliko lastno elektrarn©, ki bo imela 2/t.000 KW energije, bo začel graditi rudnik TPD na Senovem. Tako bo vprašanje, katera elektrika naj nam sveti, končno povolino rešeno. Govori se tudi, da bodo začeli z načrtno elektrifikac jo proge Rajhenburg—Armeško—-lokve—Vel:ki Kamen—Koprivnica, za kar bi tudi rudnik prispeval svoj delež.
Sokol
Glavna skupščina Sokola I. bo v ponedeljek 22. t. m. ob pol 20. uri na Taboru. Vhod z Vrhovčeve ulice Bratje ln sestre se naprošajo, da Imajo s sehoj soko'sko legitimacijo ali drugačen dokaz o svoji osebni istovetnosti.
Sokol Ljubi „ana-Šiška bo imel redni letni občni zber 21. t. m. cb 8.30 dopoldne v dvorani Sokoiskega doma.
Dsbrota »Jutrovega«
Ljubljana. 20. januarja.
Nedavno se je v Tržiču primerila obžalovanja vredna nesreča, k: je zahtevala življenje mestnega nočnega čuvaja, g. Roka Kralja, kateremu smo objavili tudi spominski članek kot vzglednemu narodnjaku in naprednjaku. ki je kljub slabotnem socialnim razmeram bil vedno marljiv podipom k vsakega poltenega narodnega pokreta. Bil je zvest naročnik našega lista in kot skrben družinski oče in dober gospodar je tudi zmerom o pravem časna poravnal naročnino. Denes so Zedi-njene zavarovalnice, pri kater h je vsak naročnik »Jutra«, ki točno izpolnjuje svoje obveznoet', zavarovan za primer smrtne nesreče, obvestile upravo našega lista, da bodo pokojnikovi vdovi izrvlačale zavarovan no v znesku 10.000 din. Vdova lahko vsoto takoj dvigne.
V LJubljani sneži dalje
Ljubljana, 20. januarja
Mraz je sicer za spoznanje odjenjaJ. a kakor vse kaže, nam zima tokrat r.e misli prizanašati. Vadržoma sneži, da morajo hišni lastniki vsako jutro znova čistiti trotoarje, a težko je zlasti nameščencem in delavcem, ki stanujejo na bolj oddaljeni periferji ko morajo vsako jutro delati gaz do Izhojenih potov ai cest. V ožjem središču mesta smo do noke mere na boijšem, a že v p: edmestju je večji križ. Tako nam stanovalci ob podaljšku Alešovčeve ceste v šiški pišejo, da j:h plug to zimo še ni obiskal, tako da morajo uslužbenci in šolarčki gaziti po celem.
V železniškem prometu so še smerom stare zadrege. Beograjski brzec, ki prihaja v Ljubljano ob pol 10. je danes pripeljal ob % na 12. Večje zamude pa so Imeli tudi vsi ostali brzovlakl, medtem ko so potnišk vozili še do neke mere v redu. Bela opojnost ki se raz grano razživlja tudi po zasneženih bregovih v mestu samem, je danes spet zahtevala svojo žrtev. Mestn reševalci so v Leon šče pripeljali z zlomljeno nogo malega fožka Čada, sina ugledne gost lničarke Pod Rožnikom,
IVERI
Usoda te vodi, toda ti ji meraš vladati. Nadarjeni najde zase vedno kakšno nalogo.
Ljudje brez doživetij ne dozorevajo. Kjer ni upanja, tam molči tudi strah. Kolikor bitij, toliko svetov.
Poročila II. izdaje:
ie letos igrano 2 nespornim uspehom. —
Zvečer pa bodo igrali Ferdo Kozakovo komedijo »Profesor Klepec«, katere dejanje se vrši v malomeščanskem, predmestnem slovenskem življenju, v čigar središču stoji slovenski inteligent idealist, ki se je umaknil iz življenja in se zaprl v svoj čudaško in nebogljeno visokoumni svet. Komedija kaže prebujenje tega človeka v trdo realnost, kjer podleže v prvem srečanju z resničnostjo. V glavnih vlogah Nablocka. Mira Danilova, Simiičeva, Gre-gorin, Cesar in Sever.
Shr.kcspearjcv »Othcllo« zopet na repertoarju ljubljanske drame. Za premier-ski abonma bo uprizorila drama v sredo 24. t. m. Shakespcarjevo tragedijo »Othel-lo« z Levarjem. Milevo Boltarjevo in Cirilom Debevcem v glavnih vlogah.
Nova švedska komedija »Na prisojni strani«, katero je napisala Helga Krog se uprizori prvič konec piihodnjega tedna. Kakor »žene na Niskavuoriju« ima tudi to delo izreti i<j ljubeznivo in toplo vsebino in prekrasno risane like. Na premiero opozarjamo pred vsem ljubitelje nordijske literature, katera je postala pri nas posebno popi^arna potom del Knuta Ham-suna ln Selme Lagerlofove.
OPERA
Nedelja, 21. ob 15.: Pri belem konjičku Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Figarova svatba. Znižane cene od 30 d n navzdoL Ponedeljek. 22.: zaprto. Torek, 23.: zaprto. Sreda. 24.: Nižava. Red sreda. Četrtek, 25.: Figarova svatba. Red četrtek.
Petek, 26.: zaprto. (Generalka). Sobota. 27.: Rusaika. Premiera Premier-ski abonma.
Danes popoldne se bo ponov'la vesela R. Brnatzkega opereta »Pri belem konjičku«, ki je v imenitni Stritofovi priredbi šla že 60 krat čez naš oder. živahno dejanje, duhoviti dovt pi, dobro karakterizlrane figure in popularna glasba s številnimi vp'ete-niml ba'etn:mi točkami, vse to daje delu pestrost ln mik, kol'kor ga ne najdemo zlepa v kaki drugi opereti. V g^vnih partijah Pcllčeva. Barblčcva, Japljeva. Mo-dest Sancin, Zupan, Peček in B. Sancin. — Zvečer se bo po dolgem premoru, ki je nastal zavoljo bolezni nekaterih nosilcev glavnih partij, uprizorila izvrstna Mozartova opera »Figarova svatba« katere dejanje je povzeto po istoimenski originalni Bcaumarchn'sovi komediji. Razgibanemu odrskemu dogajanju, je znal Mozart dati ustrezajoči g!acbeni okvir, v katerem so posan-ezne pirtijs naravnost mojstrsko oblikovane. Naša uprizoritev ki sta jo pripravila šef rež'se- Debevec in d'rigent dr. švara, je vzbudila pri vseh dosedanjih predstavah obilo zanimania. Zasedba je prem'erpka z g. Betettom kot gos+om.
Prihod-ija operna premiera bo ob koncu tedna Dvofakova »Rusaika« pod taktirko Nika št itofa. ki je besedo tudi nanovo prevedel. Rež jsko pripravlja delo Sef-re-žiser Ciril Debevec.
ŠENTJAKOBSKO GIEDALIŠCE
Začetek ob 20.15 Nedelja, 21.: Ujež. (Udruženje jugoslov emanclpiranlh žen).
Churchillov pritisk
na nevtralne države
Govor tstornariTlcega ministra po radlm — Po nfegovcan nenenju bi morale nevtralne države nastopiti stkupmo
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja, 21. ob 15.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Profesor Klepec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 22.: zaprto. Torek, 23.: zaprto.
Sreda, 24.: Otliello. Premaerski abonma. Četrtek, 25.: Profesor Klepec. Red B. Petek, 26.; Na prisojni strani. Premiera. Premierslti abonma
Nedelja v drami Popoldne bodo ponovil: sodobno kratkočasno zgodbo o skrivnostih osmošolke Lili Jagrove, Bekeffijevo »Neopravičeno uro« z Levarjevo in Kraljem v glavnih vlogah. Delo je bilo lani in tudi
London, 20. jan. (Reuter.) s. Nocoj je govoril po radiu angleški mornariški minister Churchill. Dejal je, da se mnogi čudijo, kaj je prav za prav z vojno. Nemci so grozili, da bosta Anglija ln Francija uničeni, sedaj pa so predvsem male nevtralne države tiste, ki morajo prenašati nemško silo. Holandska, Belgija, švedska in predvsem Norveška so izgubile največ Bvojih ladii, največjo varnost Imajo ladje še v angleških in francocldh konvojih. Zaveznikom se je posrečilo ohraniti morje odprto za trgovinsko plovbo. Angleški trgovinski promet od meseca do meseca narašča Polovica vseh nemških podmornic je že potopljena ln da je gradnja novih podmornic Izgub ne mere nadomestiti. Po prvih petih mesecih vojne je nemška pod-momlška kampanja uničena, nevarnost vslcd min kontrolirana, naše brodovje skoraj nezmanjšano in vsi oceani proti napadalcev na morski površini.
Nato je Churchill govoril o nevtralcih in med drugim omenjal dokumente, najdene pri nemškem letalcu, ki je moral zasilno
pristati v Belgiji. Ti dokumenti so vsebovali načrt za vkorakanje nemške vojske r Belgijo. Nobena majhna ali srednja nevtralna država nI varna pred napadom. Potrebno bi bilo, da vse te nevtralne države store svojo dolžnost v sklada z Društvom narodov ln skupno nastopijo z Anglijo in Francijo proti napadalcem. Sedaj vse te države upajo, da bodo zavezniki vojno dobili, In to prej, preden one pridejo na vrsto. Toda vo'na postaja vedno hujša in se vedno bolj Siri. Mcrda se razSIrl na Jng, morda na sever. Nobene šmse nI za h!f?»r konec, razen s sknpno akcijo. Ce Anglija In Francija ne zmagata, ne bo ničesar ostalo od malih držav.
Mrle države so vznemirjene, ker Je nemška vojska številnejša in niena letalska sila večja. Res je število važno orožje. Toda stara stvar je, da je bilo malo vojn v zgodovini dobljenih samo s številom. Kvaliteta, velja, gospodarski ln finančni momenti, oblast nad morjem in predvsem ono, kar dviga duha in srca — to so bili navadno odločilni faktorji za zmago. .
Japdisska mkmm& ponudba maršalu casigkapkn
Likvidacija kitajske vojne naj bi Japoncem omogočila, da bolje izloristijo evropsko vojno
London, 20. jan. r. (Reuter). Nominiranl predsednik bodoče kitčj-kc o rednje vlade pod vplivom Japonske Vangtingvej je poslal včeraj maršalu Cangkrjšku brzojavno mirovno ponudbo. Ta ponudba za sklenitev premirja, odnosno miru sloni na predlogih in zahtevah, ki jih je pred božičem objavil takratni predsednik japonske vlade knez K one je. Ni še znano, krko stal šče bo zavzel Čangkajšek. v angleških d plo-matsk h krogih vidijo v tej poiucbi poskus nove japonske vlade, da bi čimprej likvidirala japonsko-kitajski konflikt in tako dobila svobodne roke za nadaljnjo ureditev svojih odnošajev do ostalih velesil na Daljnem vzhodu.
Tokio, 20. jan. s. (Reuter). Japonsko vojno ministrstvo je dalo razširiti na Japonskem letake, ki svare Anglijo, da bo prišlo med njo in Japonsko do preloma, če ne bo Anglija izpremenila svoje politike napram Japonski.
Washington, 20. jan. s. (Reuter). Predsednik zunanjepolitičnega odbora senata Pitt-man je izjavil, da mora Japonska na vsak način opustiti svojo politiko v Aziji, ki gre za popolno dominacijo Japonske. Ze-dinjene države morajo dobiti več nego pravico, da samo trgujejo na reki Jangca, Zadnje čase pa Japonci celo predpisujejo^ kje se sme spolh razkladat: blago.
Tokio, 20. jan. AA. (Štefani). List »Mlako« piše, da se bo vprašanje japonsko-ameriških odnosov na Kitajskem rešilo s pomočjo nove osrednje kitajske vlade, ki bo v kratkem sestavljena.
Šanghaj, 20. jan. s. (Reuter). Ital:janski zunanji minister Ciano je proslal od Japonske podpiranemu novemu predsedniku kitajske vlade Vangčingveju pozdravno brzojavko.
Maršal Čangkajšr>. Se ni odgovoril na mirovno ponudbo, ki mu jo je v tarek poslal Vangčingvej.
Zadnje finsko
vojno forsčilo
Helsinki, 20. jan. AA. (Havas.) Poročilo finskega vrhovnega poveljstva. Izdano danes opoldne, se glasi: Na Karelijski ožini je mal sovražni oddelek napadel snoči štirikrat finsko postojanko pri Tsipalu. Napadi so bili odbiti ln je sovražnik pustil na bojišču okoli 40 mrtvih.
Na vzhodni meji severovzhodno od La-doškega jezera je sovražnik večkrat izvršil napade na finske čete. Boji so se nadaljevali pozno v noč. a so bili vsi odbiti. Na severnem Finskem ln na Laponskem ni nič novega. Na odseku pri Salli so finske čete uničile dva tanka v Arkajarviju.
Na morju se ni zgodilo nič posebnega.
Danes so sovražna letala izvršila nekaj bombardiranj manjšega značaja. Na jugozahodu Finske, nad Aaslandsklmi otoki, v KemMarvi-iu. v Kajani in v južni Finski je proti večeru sovražno letalstvo nadaljevalo z napadi.
Pogreb senatorja Boraha
AVashington, 20. januarja. AA. (Reuter) Senat je sklenil na svoje stroške pokopati pokojnega senatorja Boraha. Svečan pogreb je napovedan za ponedeljek. Odbor senatorjev, ki naj skrbi za svečan pogreb, je na pogrebne svečanosti uradno povabil tudi predsednika Roosevelta, vse člane vlade ln diplomatski zbor.
Madžari o Vršen
Budimpešta, 20. jan. br. Današnjemu sestanku jugoslovenskega in rumunskega ministrskega predsednika v Vršcu pripisuje madžarski tisk izreden pomen. Vsi nocojšnji madžarski listi objavljajo poro-i čila o tem sestanku na prvi strani pod naj-I večjimi naslovi. Od današnjih posvetovanj jugoslovenskega in rumunskega zunanjega ministra pričakujejo zelo koristnih ln konstruktivnih rezultatov.
Seja Erancsske \iade
Pariz, 20. jan. j. (Havas) Danes dopoldne se je vršila pod predsedstvom predsednika republike Lebruna seja francoskega ministrskega sveta. Seja je bila izjemoma v vojnem ministrstvu, ker ministrski predsednik Daladier še ni popolnoma okreval od svoje nedavne nesrečne poškodbe. Na seji je poročal ministrski predsednik Daladier o diplomatski situaciji in vojaškem položaju. Drugi de! seje je izpolnilo obširno poročilo ministra za oboroževanje Dautryja o njegovih razgovorih v Londonu. Dautry je posebno naglasil složnost, v kateri so potekali razgovori s angleškim ministrom za municijo Bourgi-nom ter izjavil svoje zadovoljstvo nad popolnem uspehom, ki ga je rodila njegova pot v London.
Inserirajte v „JUTRU"
■
Nemški l:st o Krakovu in okolici
Zadnja številka »Leipziger Zeitung« je posvetila dolg članek »nemškemu mestu Krakovu, ki so ga ustanovili Nemci in ki je po dolgih stoletjih spet prišlo pod oblast in upravo Nemcev, tako da bo dobilo nazaj svoje pravo nem"ko lice.« Sicer je ! Krakov, pravi pisec, po tei dolgi dtbi precej po'oniziran in požidovljen. vendar pa v svojih osnovah kaže pravo in nepotvorje-no nem "ko jedro. Lepše stavbe v mestu, ki imajo kaj zgodovinskega pomena, so bile v davnini last nenvkih patricijskih rodbin, nekoliko sledov reda in okusa izhaja tudi še iz avstrijskih časov, kar pa so zgradili Poljaki, vse to kaže samo poljsko neomika-nost in bahaHtvo.
Taka je — nadaljuje pisec č!anka — v ostalem vsa dežela, le na jugu Krakova se oko odpočije na lepoti pokrajine v Bcski-dih, ki spominja na najlepše predele Črnega lesa. Tu najde človek lepe hišice, ko-jih ostra slemena nosijo starogermanski simbol vzhajajočega sonca. Ne da vidimo domač;ne. ki so izredno lepa človeška pav ma in imajo prekrasno narodno noro. vemo takoj, da stopamo po pragermanskih tleh, da smo med Gorali, krepkimi gorjanci, ostanki nekdanj:h vzhodnih Germanov. Čeprav se pozna kasnej"a slovanska priselitev, vendar so ti visokorasli, p'avolasi in modrooki ljudje pravi predstavniki germanskega plemena. Izdaja jih tudi nj;hov ponos in njihova visoka stopnja omike.
Jubilejna podpora ponesrečenim delavcem
2e lani je ravnateljstvo okrolntga ur»-da za zavarovanje delavcev v Ljubljani sklenilo, da se proslavi 501etnica nezgodnega zavarovanja na ta način, da se tako zvana likvidacijska Imovina bivših bolniških blagajn v Sloveniji ln Dalmaciji, r kolikor spada v nezgodno panogo, razdeli in porabi v različne koristne svrhe.
Te dni je okrožni urad v Ljubljani prejel od osrednjega urada v Zagrebu obvo-stilo, da se sme likvidacijska imovina porabiti na tale način:
1)	Dovoli se Izplačilo enkratne pomoli starim rentnikom Slovenije ln Dalmacija, ki so nad 20•/« nesposobni za delo ln ki s« se ponesrečili pred letom 1922. kakor tudi vsem družinsk:m rentnikom, tn sicer v višini decembrskega izplačila rente ln dravinjske dcklade.
2)	Dovoli se. da se ostanek Imovine pokra j: ne Slovenije ln Dalmacije razdeli tako-le: Slovenija dobi 81-87»/, banovina Hrvatska (za Dalmacijo) 15 01«,zetska banovina Cza Bcko Kotorsko) 3.12*.'«.
3)	Dovoli se. da se denar, namenjen za Slovenijo porabi tako-le: a) 1.000.000 din za gradnjo bolnišnice ali paviljona za zd-avljcnje ponesrečencev: b) 150.000 din naj se porabi za preprečevanje nesreč pri delu; c) 75.000 din se dodeli Društvu De-
1 lovna skupnost za preprečevanje nezgod I na ozemlju dravske banovine, j Ostanek se mora porabiti aa rentnine na področju Slovenije.
Reprezentančni ples
TABOK 27. JANUARJA SWJ&G RHVTIIM
gradbenikov tehniške fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani
ŠPORT
Državno prvenstvo v klasični kombinaciji
Smole] je nepremagljiv
V včerajšnjem teku na 18 km je z velikim naskokom zmagal nas climpajec Franc Smolej pred KniSicem in
Starmanom
Sv. Janez v Bohinju, 20. januarja
Bohinj z obilico snega v teh dneh nI izjema toda pri vsem tem Je vendar svojstveno lep, kakor je pač lahko v tem tihem kotičku Gorenjske Snežna ploskev pokriva jezero in tudi vse naokoli je globoko zasneženo Sr«ga je dober meter. Vreme ki je dopoldne kazalo na lepo, se je popoldne spet pokvarilo in okrog poldne je začelo Lahno snežiti. Ko so tekmovalci odha,1ali s starta je že precej medlo in med tekmovanjem je naneslo nekaj centimetrov novega snega, kar je tudi deloma vplivalo na njegovo kakovost in na dosežene čase.
Proga, ki je imela debelih »bohinjskih« 18 km, je vodila večinoma že po preizkušeni trasi od hotela Sv Janez po pobočjih do Hansenove skakalnice ln doli do žlana, odtod navzdol v Bistrico, nato preko savskega mostu ln v prtoej krepkem vzponu na senužeti, od tam daije po pobočjih Rud-nice »pet v dolino do češnjice potem nekoliko po cesti in v velikem ovinku Se do
Franc Smolej
Hudičevega mostu, od tam pa v smuku do
Jezera ter ob njem do Sv. Janeza, kjer je bil cilj. Višinske razlike Je imela okrog 250 m. Proga Je bila trasirana odlično po starem olimpijcu in predsedniku Smučarskega kluba Boiiinj Tomažu Godcu ln so se vsi tekmovalci, zlasti Smolej ter vsi >kanoni« zelo pohvalno izrazili o njej.
Start
Na startu, ki je bil ob 14.15, se je od
prijavljenih 66 tekmovalcev zgiasilo 55. ki so zastopali vsega 10 klubov. Med njimi je bil najmočnejše zastopan domaČi Smučarski klub Bohinj, čigar vrste so izpopolnili nekateri graničarji za njim pa Smučarska Lju"oljana, Ilirija ter Bratstvo in Maribor. Zagreb in Sarajevo sta poslala po tri zastopnike, ki se pa v tej močni konkurenci niso mogli uveljaviti, razen Kerftajna in Knapa, ki sta samo nosila njihov dres. Od inozemske udeležbe sta nastopila v teku samo dva Nemca, in sicer Gregor Holl, znani skakač za kombinacijo, In njegov rojak Gustav Meier. medtem ko bo tretji Nemec samo skakal.
Na cilju se je začelo življenje spet okrog
16. Nekaj minut po 16. sta si zadnjo borbo tik pred ciljem privoščila Petrlč in Tone Razinger, ki sta s presledkom enega metra rezala cilj. Dve ali tri minute za njima Je že prispel Smolej, ki Je startai kot 32., kar je pomenilo, da je najbrž tolkel vse ostale. Izračunali smo
Čas 1:34
kar Je bilo obenem dokaz, da je proga morala biti dolga Izdatnih 18 km in da je novo zapadli sneg nekoliko oviral tudi najboljše tekmovalce. Potem so se v kratkih presledkih vrstili zlasti vsi bolj znam tekmovalci, med njimi Knap, ženiva, Petrifi, Avgust Jakopič in Starman, ki je bil v presenetljivo dobri formi ln je obetal tudi majhno presenečenje, kar tudi ni izostalo. Na cilj je prispelo vsega 50 tekmovalcev, kar pomeni, da so se z majhnimi izjemami vsi držali odlično. Podrobni rezultati so bili:
Rezultati
1. Smolej Brane i Bratstvo) 1:34.41. 2. Knlfic Jože (Bratstvo) 1:37.19, 3. Starman Lado (Ljubljana) 1:38.21, 4. Petrič Anton (Ilirija) 1:40.01, 5. Knap Leo (Sarajevo) 1:40.24, 6. žemva Lovro (Bratstvo) 1:40.29, 7. Razinger Tone (Bratstvo) 1:41, 8. Kiančnik Lojze (Dovje—Mojstiana 1:42.05. 9. Rožič Andrej (Ilirija) 1:42.22,
10.	Pogačnik Anton (Bratstvo) 1:43.33,
11.	Jakopič Avgust (Ljubljana) 1:43.39,
12.	Kopavnik Lojze (Ilirija) 1:45.17. 13. I Meter Gustav (Deutscher Skiverein) j 1:45.35, 14. Korenini Franc (Ljubljana) 1:47.15, 15. Rus Janko (Ljubljana) 1:48-14. '
Za kombinacijo je vrstni red naslednji:
Kombinacija
1. Kndfic Jože (Biatstvoj, 2. Petrlč Anton (Ilirija), 3. žemva Lovro (Bratstvo), 4. Razinger Tone (Bratstvo), 5. Pogačnik Anton (Bratstvo), 6. Meier Gustav (Deutscher Skiverein).
Današnjo prireditev je vodil tehnični odbor JZSS z načelnikom Predaličem na čelu. Priprave in organizacijo na terenu je Imel domači smučarski klub. Oba prii edlteija sta se vsestransko potrudila in jima je težka naloga v polni meri uspela. Prireditvi so prisostvovali tudi najvišji predstavniki JZSS, v teku jutrišnjega dne pa pričakujejo zastopnike pokroviteljev letošnjega dižavnega prvenstva ter predstav- 1 nike civilnih in vojaških oblasti. Glede prireditve velja še omeniti, da so se najbolj uveljavili tekači jeseniškega Bratstva, ki so med prvimi desetimi zasedli j kar pet mest. Kljub precej izdatni reklami in lepim pripravam je seveda prireditev potekla brez posebnega odziva med publiko, če ne upoštevamo domače mladine. Jutri so na sporedu najprej skoki v izvedbi JZSS za prvenstvo v kombinaciji in samostojni skoki, nato pa še medklubska prireditev Bohinja, na kateri bodo prav tako star tali vsi kanoni z državnega prvenstva.
Bohinj je slavnostno okrašen ln za Jutri pričakuje nekaj dotoka obiskovalcev iz Ljubljane in ostalih krajev Gorenjske.
Mladinski dan
v Bohinju
Bohinj, 19. januarja Marljivi smučarski klub Bohinj Je 14. anu&rja priredil svoj klubski dan, ki bi noral biti ie 7. t. m., a je bil zaradi velikih smučarskih tekem aaveza SKJ prelomen. Včerajšnji tek na 18 km se bo štel a člane, ki takrat niso tekmovali, hkrati udi za klubsko prvenstvo.
V nedeljo je bil prekrasen solnčen dan. /sa narava je blestela v milijardah snež-
mr" ■:
nft krttalc*. kakor da M m
razgibane mlaJlne, ki Jo komaj čakala tre no tka, da tekmuje ▼ plemeniti bort>
in pokaže svojo moč in sposobnost. Vese lje je bilo pogledati mladi smuAki roj, k se je vsul izpred zbirališča na start, kje se je ob 13.30 javilo 48 tekmovalcev.' Pio ga za naraščaj je bila dolga 6 km, za dec. pa 2 in pol. Rezultati so bili naslednji: od 16—18 let (5 tekmovalcev): 1. Podlipnik Franc 29.59, 2. Voj. oda Fran 31.18, oc 14—16 (8 tekmovalcev): 1. Malej Cwi 32.27, od 12—14 (7 tekm.) 1. Mencingei Jože 14.47, od 10—12 (15 tekm.) 1. Roz man Janez 15.17, od 8—10. 110 tekm. i 1. Marki Anton 18.16.
Junaki dneva pa ao bili trije malčki od 4—6 let, ki so prišli junaško na start in zahtevali, da tudi oni tekmujejo. Sodniški zbor Jim Je razdelil številke in ob splošnem navdušenju so se kot prvi pognali iz starta.
Zmagal je Arh Jože 25.15, drugi Zupan
Marjan 25.40 sek. Po končani tekmi so vsi odšli v Občinski dom, ker so prvi trije vsake kategorije prejeli bogata darila in sicer smučke, vezave, jopič itd. Klub ni štedil z darili, samo da bd vzbudili Se večje zanimanje za beli šport, saj bi v Bohinju na teh tekmah lahko nastopilo med sto tekmovalcev.
Javnost obveščamo, da so skakalne tekme danes ob 13. ne po kot je pomotoma na plakatih ob 11.30.
včaMh atafja/vamo nad poslan«, vom, ki ga loeimo. V«* teh mladih jugoalovenskh ruš je čista, mirna in nepokvarjena. 200 ieldct v hrvatskem srednješolskem zavo ki je ostalo pripadnic jugoslovenske mirili v »vesti, da tako najbolje služIjo ti» itim, ki so jim najbližji — Hrvatom. Zar zadajo se, da koristijo svojim najbl žjim lajboljše, če ljubijo srvojega mladega kraja, če sjpoštujejo svojo Jugoslavijo in ča-sle njeno zastavo. In kakor je bilo doslej, ako bo tudi v bodoče! še smo tu in Se nas bo!
Tako so govorile presenečenemu dlrrfc-torju lepe, nasmejane očr. njegovih malih
učenk.
In mafi jugoslovenskl koledarčki ao bOl razprodani vsi do zaonjega Se istega dne. «
Vesela ln nadebudna mladina na startu
ŽSK »He^mes«, nogometna sekcija.
Članstvo kluba in njihove prijatelje vljudno opozarjamo na občni zbor nogometne sekcije, ki bo danes ob 10. v gostilni »Kmet« na CelovSki cesti (nasproti bivše pol. stražnice) in jih prosim, da se občne-j ga zbera v čim večjem številu udeleže. Na-| čelnik.
Celjski mestni svet
Državno prvenstvo v umetnem drsanju
Danes popoldne se je ob rekordni udeležbi pričela borba za naslove državnih
prvakov v umetnem drsanju
Ljubljana 20. Januarja
Danes popoldne se je pričelo na drsališču SK Ilirije pod Cekinovim gradom tekmovanje za državno prvenstvo v umetnem drsanju, ki je poteklo v pravem snežnem metežu, kar je nekoliko oviralo tekmovalce. Treba je reči. da je bilo to po številu udeležencev največje državno prvenstvo, ki Je trajalo od 15. do 18.30 in so morali sodniki pospešiti teimipo, da je bila prireditev pred večerom končana. Zelo velika udeležba je bila pri juniorjih, kjer so star-tali zlasti Zagrebčani in tudi Celjani, ki so prevladovali. Ilirija trenotno nima pravega naraščaja v juniorjih. deloma pa ie 8 oje juniorje namenoma plasirala že med seniorje, da je tako napravila vrzel in s tem pritegnila tudi tekmovaice u.u-gih klubov. Borba seniorjev pa je bila seveda izključno domača zadeva, prav tako seniork. in razlika je bila tako očividna. da bo potrebno še mnogo, mnogo časa, predno nas bodo tu dohiteli.
Po današnjih tekmovanjih v obveznih Kklh vodita pri Juniorjih Zagrebčana škrtič in Herzog. ki Jima sledi Oeljan Pre-slnger. Med vsemi tremi pa je tako tesna razlika, da ni mogoče reči kaj gotovega
Celje, 20. januarja.
Celjslkl mestni svet Je na sinočni seji najprej odobril računsld zaključek mestne občine, njenih podjetij in skladov za 1. 1938/39. Računski zaključek zJtazuje 19,490.807 din dohodkov in 18,678.963 din izdatkov. Cisto pienioženje mestne občine je znašalo 27,893.372 din.
Mestna občina bo plačevala dve leti najemnino za pisarniške prostore nove celjske carnarnice Ln bo prostore tudi opremila, vendar pa bo ostala oprema last občine. Občina bo prodala Francu Staude-gerju stavbno parcelo pri zavetišču v Me-dlogu. Prošnja kinematografov za ukinitev mestne uvoznine na filme je bila odklonjena. Občina bo nabavila 200 hlačk 3 žoge n omaro za izvajanje obvezne telesne vzgoje. Občina je podaljšala zakup no pogodbo s Sav njsko podiužnico SPD v Celju za Celjsko kočo do konca 1. 1940 Odobrenih je bilo več nagrad za bike. Podružnici Sadjarskega in vrtnarskega dru štva je bila odobrena podpora 1 000 din za nabavo škiop va za sa.'no drevje. Dru štvu rejcev malih ž vali v Celju, čigar predsedn k je m. s. prof Bitenc. je bila odobrena podtx>ra v znesku 500 din Odobrenih je bilo tudi več po- por za nabavo plemenskih bikov in morjascev.
Mestna elektrarna bo podaljšala električno omrežje v severni del Zavodne :n v zapadni del Creta. Proračun znaša 4935 din. Interesenti ki jih je sedaj 13. bode morali k tem stroškom prispevati skupno 1900 din. Zaradi nabave novega knii-govodstvenega stroja je mestna elektrarna uvedla nov nač-n obračunavanja s
strankami. Za vse odjemalce. Id plačujejo mesečno broz trošarine do 100 din, sc uveden; posebni računi. Za stranke, ki so plačale v preteklem decembru 100 din ali več, ostane v veljavi dosedanji način plačevanja s kn j žicami, če stranke ae zahtevajo posebnih potrdil.
Občina bo nabavila za 35.000 din napravo za čiščenje odipadnih odplak v mestni klavnici Zgradili bodo tudi betonski zid ob Voglajni pri klavnici, preuredili gnojno jamo, obnovli notranjost klavni-ških prostorov ter Izvršili razna druga popravila, kar vse bo stalo 29 100 din. Do konca aprila nameravajo urediti v prvem nadstropju hladilnice v klavnici novo hla-J Ino napravo ki bo stala 50.000 din Na Ost rožnem pri Celju se je pojavila slinavka in parkljevka zaradi česar bodo sejmi v Celju 3pet ukinjeni.
Za revizorje mestne blagajne so bfll poleg dosedanjih revizorjev izvoljeni še m. s. Lečnik Jagodič in Snrgovc. Meseni svet je oaoDril parcelacijskr načrte za zemljišča Ivana Slokana in Stanka Mimika v Medlogu ter Jožeta Pevca na Sp. Iludinji. Tvrdka A. VVesten d. d. v Celju je spoio-čila občini, da je pripravljena na lastne 3troike modernizirati državno Mariborsko cesto v odseku med Prečno ulico v Gaber-ju ui Cesto na pokopališče na Sp Hudi-njl. Tla Kovala b. 6 m široko cest išče z malimi granitnimi kockami na maka am-ski podlagi ln uredila asfaltno stezo za kolesarje. Ta dela bi dovršila letos do 1 julija Mestna občina bo opozorila bansko upravo na to ponudbo.
Hrvatska pripadnost
glede jutrišnjega -zmagovalca. Mladi 111-rijan Rozman, ki je obvezne like drsal Sele tri dni, se je dobro afirmiral ln precej
obeta.
Tudi pri juniorkah vodi trenotno Zagreb-čanka Gombač, a tesno ji je za petami Ce-Ijanka Semečeva. nato Ilirijanka Finčeva. Med vsemi tremi pa je prav neznatna razlika. Tudi tu ni sigurno, da bo Gom-bačeva po jutrišnjem tekmovanju še prva.
Pri seniorkah je bila zanimiva borba med Palmetovo in Shellovo. Vsi strokovnjaki so se čudili, kako je Shellova od lani napredovala v obveznih likih, v primeri z zadnjim prvenstvom res znatno, tako da ima Paimetova prav resno konkurent-ko.
Tekmovanje seniorjev pa je bila nekako »domača zadeva«, tudi glede izvajanja. Videti je bilo. da se seniorji. ki so bili sicer po svojem znanju daleč pred ostalimi, ni- j so preveč potrudili. Thuma sicer vodi pred Bibrom in Betettom, a tudi tu je med vsemi tremi prav majhna razlika. Kaže. | da so vsi trije premalo vežbali obvezne li- j ke, kar je temelj vsega umetnega drsanja. : šola in samo šola rodi mojstre!
Tržič je pripravljen!
Tretji zlet gorenjskih smučarjev
Od 26. do 28. t. m b- tretji zlet Gorenjske podzveze v Tržiču, združen s slav-nostjo desetletnice njenega obstoja Na sporedu je državno prvenstvo v alpski kombinaciji za gospode, podzvezno prvenstvo v klasični in alpski kombinaciji seniorjev, podzvezno prvenstvo v alpski kombinaciji za dame in vsa mladinska prvenstva podzvez«. Priprave ima v rokah športni klub Tržič, podpirajo ga z vso vnemo predsedstvo mestne občine in njen tujsko-premetni odsek, pomagajo mu pri delu podružnica SPD in druga društva. Skakalnica pri Sv. Jožefu je pripravljena. Snega je dovolj. Proge za vse panoge tekmovanja so določene ln izmerjene ves program zletnih prireditev Je definitiven. Stanovanja za tekmovalce, za vodstvo in goste so preskrbljena. Zletno vodstvo bo preskrbelo tudi dobro In ceneno prehrano. Tržič se pripravlja da dokaže gostom, da ima poleg krasnih športnih torišč tudi v pogledu pogostitve vse poeoje dane, da postane ena naših važnih zimsko-sportnih in tujskoprometnih postojank.
^Kolesarsko In m«tociUURtlčno društvo »Sava« v Ljubljani sporoča članstvu, da bo XV redni letni občn* zbor na Svefcii-co. 2. februarja v gostilni »Pri AmerLkan-cu«, Florjanska ulica ,točno otb 10,
Prvenstvo LZSP v norveški kombinaciji
LZSP razpisuje podzvezino prvenstvo v klasični kombinaciji, ln v samostojnem teku ter skokih. Tekmovanje Je oddano smuškemu odseku SPD v Zagorju in bo za seniorje in juniorje.
Prosrram: v soboto 27. t. m. ob 13. v Sokolskem domu žrebanje nastopnih številk Ob 15. start k seniorskemu teku na 15 km. Nato start k juniorskemu teku na 8 km. V nedeljo 28. t. m. ob 10. na zagorski skakalnici skoki za kombinacijo. Ob 13. propagandni skoki na isti skakalnici (Samostojni skoki).
Ob 16. v Sokolskem domu razglasitev rezultatov in razdelitev daril.
Pogoji: V konkurenci morejo nastopiti samo tekmovalci v LZSP včlanjenih klubov.
Tekmovalo se bo aa prvenstvo v kombinaciji kakor v vsaki posamezni disciplini. Prijave je treba poslati najkasneje do sobote 27. t. m. dopoldne Smuškemu odseku SPD v Zagorju. Vsakdo tekmuje na lastno odgovornost.
Darila: Prva trojica T vsaki disciplini kakor v kombinaciji in to seniorji ter juniorji, bo nagrajena a častnimi darili. Prvak v kombinaciji bo eventuelno prejel pokal. Trije najboljši tekmovalci izven ljubljanskih klubov, članov LZSP bodo prejeli diplomo.
»Hrvatski dnevnflc« razpravlja v svojem uvodniku o naših pripombah k volilnemu zakonu za hrvatski sabor Na našo kritiko odredbe, da dobijo volilno pravico le oni. ki imajo domovinsko pravico v kateri izmed občin na teritoriju b?novmc Hrvatske, odgovarja »Hrvatski dnevnik« da smo mi pri tem pozabili, da se tudi volilna pravica za državnozborske volitve ne pridobi brez državljanstva »Kdor torej hoče imeti pri dr-žavnozborskih volitvah pravico glasovanja, ta se mora pobrigati tudi za državljanstvo Ako mu ni do državljanstva potem mu tu di ni do države in se pač ne čuti njenega pripadnika niti z njo pove/.anega Kar pa velja za državljanstvo, to ve'ja tudi za domovinsko pravico, na kater' temelji pripad nost k banovini Hrvatski. Komur je torej do te domovinske pravice n do te pripad nosti, ta se bo potrudil, da io d« bi Kako se to dob' in kdo jo lahko dobi. je z za konom določeno Prišleki, ki se samo za časno naselijo v Hrvatski, hodeč « trebu hom za kruhom, pa ne morejo zahtevati, da odločajo o življenjskih vprašanjih Hr vats-ke. ki je ne priznavajo za svojo domo vino. Oni imajo svojo domovino v kateri jim pripada, odnosno jim ima pripadati volilna pravica, pa naj jo tam tudi izvršujejo. Mi se še dobro spominjamo, da je tudi volilna pravica v občinah b:la vezana na domovinsko pravico. Banovna Hrvatska pa ni navadna samoupravna edin ca. temveč je posebno politično telo z zakonodajno in upravno avtonomijo Ja>no je torej, da naj imajo volilno pravico samo meni pripadniki. »Jutrovc« pripombe so zato povsem neumestne.«
K tem izvajanjem je treba pripomniti, da smo mi predvsem ugotovili značaj odredbe čl 8 zakona n volitvah v hrvatski sabor in poudarili njen državnopiavm značaj, kar
»Hrvatski dnevnik« sam le posebej podčrtava Pokazali smo nadalje na posledice te odredbe, ki bo celo vrsto lugoslovenskih državljanov ne samo Slovencev temveč tudi Hrvatov in Srbov, v kolikor so naseljeni izven svoje ožje domovinskt banovine, spravila v položaj državimnov druge vrste. »Hrvatski dnevn k« ima prav, da si ti »nepri-padniki« pod izvestnimi pogoti (5 letno bi vame v občini) lahko pridobijo domovinsko pravico v eni izmed hrvatskih občin AM pa ie to ravno praktično in s stališča splošnih interesov tako priporočljivo, ne vemo
Trditev »Hrvatskega dnevnika«, da nsj si vsak išče voh'no p-avico v oni banovini, kateri pripada, je pa s samim volilnim '•'•dom za banovino Hrvatsko desavuirana Za izvrševanje volilne nravice m«>ra* biti namreč vpisan v volilni imenik To pn je zopet le mogoče (no čl. !6 uredbe), ako vsaj 6 mescev prebivaš v dotični občini \ače'o. ki pa »Hrvatski dn*rvnik« zastopa. I da imej voli'no pravico vsak v svoj« dirnio-j vinski banovini, zato tudi ne bo obveljalo ! za Hrvate. pripadn;ke banovine Hrvatske, k- so nase'jeni v kakem drugem kraju Ju-gos'avije. Ostane torej to. na kar smo mi opozorili: odredba čl. 8. hrvatskega volilnega zakona je manifestacija posebne hrvatske državnosti in znači v stvari obnovo «tania <7 nekdanie ogrsko-hrvatske nagod-be, po kateri je bilo sicer državljanstvo v deže'ah krone sv Štefana skunno, pripadnost h kraljevini Hrvatski in S'avoniji pap je bi'a nogoj za izvrševanje javnih nravic in sposobnosti na Hrvatskem Toda Hrvatska in Madžarska sta končno bili dve tujt s državnosti, povezani med seboj s pogodbo. Jugos'aviia pa je naša skupna narodna ^ državna zajednica.
»še nas je!«
Splitski »Noiro^ni list«, ki ga urejuje drugi po predse^n k JNS dr. Grga Ang"e-bnovič. obj2vli'a člrnčč *še nas je!<=-Clan-čtč pripoveduje naolecinjo resnično zgodbo:
»Nedavno je prejel direktor neke ženske srednje šole v banovini Hrvatski zavoj s par sto žepnimi koledarčki, ki jih je izdalo neko jugoslovensko dobrodelno društvo. Druga leta jih ni bilo težko prodati. Toda kaj naj stori z njimi v teh časih, ko je lepa jugosflover.ska m sel razpela na križ ravno v pokraj!ni. kjer se je ro1i'a? Ali naj jih vrne društvu s pripombo, da Jih ni mogoče prodati. To je bilo direktorju težko storiti, ker skrbi to društvo ea neke nafie brate, ki so od vseh zapuščeni. Direktor je premišljal in premišljal.
Lansko leto je bilo na njegovi šali še lepo števHo Sclkoličic. Toda nj hove vrste so se v zadnjem času zaradi gotovih ne-m.flih dogodkov in prelenj hudo razredči-
le In pri Sokohi Je ostalo le Se okoli 20 deklet s tega zavoda. Obrn 1 se bo na nje. da proda vsaj nekaj koledarčkov.
Napisal je okrožnico, ki jo je nesel sluga v vse razrede. Okrožnica Je poevala vse Sokoflice od najmlajfih flo najstarejših naj se javijo ob c"eset:h. ko bo glavni odmor, pred ravnateljev© pisarno zavoda.
Ko je direktor v glavnem odmoru odprl vrata svoje p same. Je ObstaJ ves o«i-pel na pragu. Na hodniku se Je gnetlo okoli 200 učenk vseh letnikov od najstarejših do naimlajš h. Začuden Jim Je za-klical: »Za Boga milega! Saj aem klical samo ScfaoJlce... <
»Eh, saj smo tu sume SokoAtoe«, mu Je milo završalo naeproti is mrnaOlce miadih grl.
Staremu direktorja, Id teka samo Se na odlok o svoji upokojitvi, ao zaigrale sotae v očeh.
»Kaj vas Je res ie vedno toliko?«
Se jih Je mladih jugoslovenskih sokoJ-skJi dui. Več, kakor slutimo mi vsi, ki
Iz Julijske krajine
Nova električna centrala na
že več let trajajo velika dela na Soči. ki naj bi omogočila eksploatacijo vseh njenib silnih energij z njihovo preosno-vo v električni tok, ki naj bi ga pet velikih central produciralo kar za 450 milijonov ki-lovatnih ur na leto. Izmed central, ki »o bile in so š« v načrtu, je ona pri Doblar-jih df>grcjena, a druga, ki jo sedaj grade rned Kanalom in Plavami v izredno pospešenem tempu, naj bi bila dovršena že v prihod njem marcu Ostale tri naj bi 9<* zgradile pri Kobaridu, pud Solkanom in v Gradi šk i.
Hidrocentrala pri Doblarjih. o kateri sino že poročali, deluje sedaj že nekaj mescev. Z ogromnega jezera, ki je nastalo nad velikim jezoin ob sotočju Soče in Idrije pri Sv Luciji, dere so^ka voda po 4 km dolgem kanalu v podzemsko centralo pri Dolarjih. ki že proizvaja po 150 milijonov kilo-vatnih ur toka na leto.
Centralo med Kanalom in Plavami so pričeli graditi pred dobrim letom dni. Račv»-nali 90, da jo bodo dogradili v pičlih dvet letih in pol, a gradbena dc!a so bila iz razumljivih razlogov tako zelo pospešena, da bodo vse naprave dovršene že leto dni pred končnim rokom. V tej centrali nameravajo pridobivati po 80 milijonov kilovatnih ur toka na leto. Pri Ajbi so zgradili nov visok jez. nad katerim se nateka do 1 milijona kubičnih metrov vode Tudi od tod bo voda napeljana po podzemskem kanalu več tisoč metrov daleč do turbin v podzemski centrali Samo za gradnjo kanala in ostalih podzemskih prostorov so doslej porabili okrog 80 ton najbrizantnejših razstreliv. Izkopali so celih 280 tisoč kubičnih metrov skalovja m zemlje. V7 centrali bode razmeščeni tudi vsi potrebni transformatorji. kakor se je to zgodilo že pri zgornji »osedi v Doblarjih
Skoraj še vciikopoteznejši so načrti za ,»radnjo centrale med Soikanom in Prevalom Tam nameravajo Sočo speljati poet Brdi daicč proti zapadu, tako da bi napravila nov ogromen ovinek. A ta dela so šele v načrtih, ki še sami niso končnovclja\nL Vsekakor pa bo tok iz so.kih eicktrara povsem zadostoval za popolno elektrifikacijo vse dežele in bržkone ga bo ostalo še po nekaj milijonov kilovatov ur za druge pokrajine ali za nove potrebe v dežoli sami.
Drobne novice
Na zadnjem zai^anju g°riškt ga korpo-roc»j»>kt'ga »veta je parefekt Cavani v ctulj-šem poročilu o gospodairakem položaju pokrajine med drugim ugotovil, da je bila poslednja letiiia zaradi neugodn h vremenskih prilik nekoliko sia^ša kakor prejšnja, posebno kar 2a«ueva pridelek žita* krme in sadja. Menil pe je, da bo mogoče v bouo-če z novinu tehničn mi izpopolnitvami po-sameznihh kmetijskih panog in s prido-bitv.jo nove plo.ne zemlje v predelih okrog Gra^iške ln Krmna polagoma spet povečati obOo kmet j.^ko produkcijo v deželi. Kar se tiče industrije, je opozoril na težave, ki so nastale zaradi pomanjkanja si-rov:n, ki so se doslej nemoteno uvai^e ln ki jih n: mogoče nadomestiti z domačimi nadomestki. Na področju elektrifikacije pa je bil z dograditvijo centrale p<rl Doblairj1 h in z gradnjo ostalih hldrocen-traJ vendar dosežen znaten napredek 2« v kratkem se bo pričela graditi že nova in posle .nja soška eiokitaična centrala prt Kobaridu. Na seji so odobrili tudi novi proračun dohodkov in 'izdatkov, ki ju bo mogoče spraviti v ravnovesje le a povišanjem nelkatertm dp.vščin.
Nova železniška postajna po^opja na mejnih prehlMi!i- TržaiJka žeatssuiška direkcija se je v zadnjem času po nalogu piometnega min-strstva ln v sporazumu z drugimi pristojnimi ofolastmi lotila gradnje novih, deloma pa povečanja doeodanjUi postajnih poslopij na vseh železniškh mejnih prehod.h v deželi. Predvsem bodo zgradili novo železniško postajo na Reki, ki bo za dolgo dobo zadoščala vsem potrebam modernega potniškega ln tovornega že! ozn škega prometa. Znatno pa bodn povečane železniške postaje v Postojni, Podlbrdu in Trbižu. Za prvi dve so stroški preračunani v milijcne. Kar se tiče postaje v Podlbrdu. kjer so se dela že pričala, a so bila prekinjena nameravajo zgraditi nove restavracijske prostore, po\ eč*v-ti carinarniško poslopje, položiti nekaj novih tirov in sploh preureJLtt ves peron. Samo 2B. ta dela ki se bodo morala Se letos dovršiti, bodo znašali stroSki poldrugr milijon lir. Preured tev postojnskega kolodvora pa bo, kakor kaže. še večjega obsega. Kakor srno že poročali, so pričeli pripravljati tudi v Trstu gradnjo novega centralnega železniškega postajališča, ki bo moralo biti enako kakor na Reki dograjeno še pred koncem prihodnjega leta.
fcrtev snežnega meteža. Krfoor nam šele adaj poiočajo. je posestnik France Ku-zman Iz šentviške gore tik prod rvivim letom po6taJ žrtev silnega snežnega meteža In mraza, ki je nastopil v tist h dneh. Mož. ki je bil že v letih, se je ocVpnavii v So. Lucijo k nekim znancem, a ko se Je preko Ponikve vračaJ domov .ga Je presenetil vihar, v katerem s je le trudoma kr&J pot po globokem mehkem snegu. O mraku se Je sredi poti ustavil, da bi pridel do sape, a prav ta kratki počitek je postal zanj usoden. Naslednjega dne so ga našOL zmrznjenega.
Smrtne opekline. V Nova/kJ5i prt Pazbm se je pripetila pri fiestanovih huda nesreča. Sele 2 leti stari Drago, ki ga Je mati pusti«, za nekaj trenutkov brez nmtecr-stva ki se je sam Igral v kuh- nji. je zvrnil nase lonec kropa. Otrok je strašnim opeklinam podlegel in tudi zdravnik. Id jo bil takoj pri njem, ga ni mogel iztrgali