Poštnina platana r gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK Bi SOBOTO.
Cena posametnl Številki Din 1'60.
TRGOVSKI LIST
Časopis SB€k trgovino, industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za l/s leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.
V Ljubljani, v soboto, dne 3. marca 1934.
štev. 26.
ič&ctocftafoUa uuz-stat/a
ki bo v okvirju letošnjega spomladanskega velesejma od 30. maja do 10. junija, nam bo prikazala pregled razvoja kartografije pri nas, iv slovanskih deželah in ostalih evropskih ter tudi čezmorskih deželah, čijih kartografski instituti so rade-vo’je stavili na razpolago svoje izdelke.
Ker so dela za to razstavo zelo obširna ter zahtevajo strokovnjake, posebno ker je treba delo na tem polju poljudno prikazati, se je konstituiral odbor znanstvenikov in strokovnjakov, čijih imena nam že jamčijo, da ‘bo razstava na višku. Odboru predseduje prof. dr. Bohinec, njegov namestnik je prof. dr. Svetel, nadalje sodelujejo za muzej dr. Mal, za licealno knjižnico dr. Rus, za geografski institut dr. Ilešič, za mineraloški institut pater dr. Žurga, za geološki institut dr. Rakovec, za institut za meteorologijo in geodinamiko dr. Reja, ravnatelj velesejma dr. Dular in tajnik razstavnega odbora Oskar Dclkin.
Posebno zanimiv bo zgodovinski odde-Jek, ki nam poda nazorno sliko razvoja naše kartografije in kartografije sploh in to iz najstarejših časov. V tem oddelku razstavi tudi katastrski mapni arhiv svoja dela od pooetka katastralne razdelitve zemljišč pri nas. Mestna občina prispeva s svojo zbirko najstarejših mestnih načrtov, iv. katerih bo razviden ves razvoj našega mosta. Poseben oddelek je določen tudi za vojno-geografski institut v Beogradu. Foto-grametrična snemanja in sicer terestrična kakor tudi avijonska teT izdelava kart na podlagi avijonskih slik bedo nazorno prikazana z materijalom, ki ga je dala na razpolago tvrdka Zeiss, Jena in Socičtč photograinetrique, Pariš. Ureditev tega oddelka poverjena geometru Mencingerju. Pomorska kartografija bo zastopana po kartah našega oceanografskega instituta in izdelkih Deutsche Seewarte v Hamburgu. Alpinska kartografija bo predstavljena v naj večji meri s kartami švicarskih privatnih institutov.
Da bo slika še bolj nazorna, bodo sestavile naše tiskarne zbirko vseh pripomočkov, kakor litografske kamne, bakrene, cinkove in aluminijaste plošče ter sploh ves tiskarski materijal, ki je potreben za razne načine tiskanja kart. Ena tiskarn bo imela celo tiskarski stroj v obratu, ki bo za časa razstave tiskal malo karto.
Poleg kart bodo razne pokrajine prikazane v reliefih, da bo mogoče občinstvu Primerjati 'karto z reliefom terena. Nadalje bodo v geološkem oddelku poleg geoloških kart razne geološke formacije v modelih, glavni objekt tega oddelka bo relief Triglavskega pogorja z ledeniki, ki so ga pokrivali v ledeni dobi. Za to potrebne Podatke je dal na razpolago geografski institut univerze.
Posebno bo v okras vse razstave zemeljska obla s premerom 2 metrov, s plastično izdelanimi celinami. Ta bo zlasti vzbujala splošno zanimanje.
Končno bo zastopana poleg znanstvene kartografije še propagandna. V tem oddelku bodemo videli prospekte in brošure opremljene z zemljevidi, ki služijo propagandi tujskega prometa in turistike.
BOLGARSKA OMEJUJE UVOZ
Bolgarski finančni minister je izdal uredbo, po kateri se ureja uvoz avtomobilov, gramofonov, gramofonskih plošč in radio aparatov. Ti predmeti se bodo mogli uvažati le proti kompenzaciji enakovrednega izvoza rožnatega olja, tobaka iz prejšnjih žetev, premoga, vina in žganja. Ta uredba se ne tiče kontingentov, ki jih je Bolgarska že dovolila nekaterim državam.
ČEŠKOSLOVAŠKA IZGUBILA RUSKA NAROČILA
Pri zadnji licitaciji za dobavo 3000 traktorjev v vrednosti 9 milijonov Kč sovjetski
Rusiji, so propadle češkoslovaške tvrdke, čeprav so bile najcenejše. Naročilo so dobile ameriške tvrdke. Sovjetski trgovinski zastopnik v Pragi je dal češkoslovaškim tvrdkam razumeti, da ne odda sovjetska Rusija češkoslovaškim tvrdkam tako dolgo nobenih naročil«, dokler Češkoslovaška ne prizna sovjetske Rusije tudi de iure.
VEČJI IZVOZ ČEŠKOSLOVAŠKIH POLJEDELSKIH STROJEV
Znižanje češkoslovaške krone je pokazalo že prve ugodne posledice. Tako je dobila češkoslovaška industrija poljedelskih strojev nova naročila iz baltiških držav in iz Afrike, da se je izvoz češkoslovaških poljedelskih strojev znatno povečal.
Mi fe to ces?
Ha&aviiakte, zadcuQ& se- adfiweduiei& i/se*n ^cli/Ueg^iefn
»Jugoslovenski Lloyd« poroča, da je bila te dni v Mariboru važna konferenca zastopnikov nabavljalnih zadrug državnih nameščencev in železniških uradnikov iz vse Slovenije. Na konferenci se je razpravljalo o davčnih privilegijih zadrug, ki jih bodo v bodoče deležne zadruge samo pod določenimi pogoji. Po mnenju zborovalcev pa bi ti pogoji znatno ovirali delovanje zadrug in zelo omejili njih poslovanje ter bi zadruge morale zlasti opustiti vsako trgovino z manufakturnim blagom, nekaterim špecerijskim in kolonialnim blagom ter tudi vse svoje gostilne. Zborovalci so bili mnenja, da tako skrčenje poslovanja ne bi bilo v interesu zadružnikov in so zato najmočnejše zadruge sklenile, da se odrečejo vsem ugodnostim davčnih olajšav. Ta sklep pa je še neobvezen in bi stopil v veljavo šele 1. aprila. Za ta sklep so se baje izjavile te nabavljalne zadruge: zadruga drž. nameščencev v Mariboru, zadruga železničarjev v Mariboru, uradniške nabavljalne zadruge v Ljubljani, Kranju in Novem mestu, dočim se zadrugi v Ptuju in Murski Soboti še nista izrekli za ta sklep.
V poročilu se nato dodaja še ta komentar: »Ta sklep nabavi j alnih zadrug je velikanske važnosti za nadaljnji razvoj njih poslovanja, ker bodo mogle nabavljalne zadruge v bodoče prodajati svoje blago vsakomur in ne le onim, ki imajo člansko karto. Ker imajo te zadruge sorazmerno le majhen kapital, tedaj davek od pridobnine ne bo velik. Zadruge bodo v svobodni konkurenci s trgovino še bolj previdne, kakor so bile dosedaj, ko je bilo njih poslovanje omejeno le na članstvo.
#
K tej vesti bi dodali zaenkrat samo to-le: Nas prav veseli, če so nabavljalne zadruge v resnici storile tak heroičen sklep in če se bodo v resnici odrekle vsem davčnim in drugim privilegijem. Poudariti moramo pa že sedaj, da ta sklep ne bo smel ostati le na papirju, temveč se bo moral tudi v celoti izvesti. Da bi kdo samo paradiral z junaško gesto, da se ne meni za davčne privilegije, ne bo šlo, temveč se bodo ti tudi morali nehati, ker je pač takšna tudi volja zakona. Malo naivna pa je to-
lažba, da ne bo treba zadrugam plačevati velike pridobnine, ker razpolagajo le s primeroma majhnim kapitalom. Pridobnina se namreč ne plačuje od kapitala, temveč od čistega dobička, ki se pa odslej ceni tudi po zunanjih znakih, po višini najemnine za stanovanje in lokal. Jasno pa je, da morajo ugasniti tudi vsi drugi privilegiji nabavljal-nlh zadrug, če hočejo te tako poslovati ko legalne trgovine. Tako mora biti konec tudi znižani prevoznini na železnicah, kar je posebno velik privilegij. V tem oziru opozarjamo na pravilnik k zakonu o spremembi zakona o neposrednih davkih, ki to naše stališče docela potrjuje.
Sklep nabavlj alnih zadrug, da se odrečejo vsem privilegijem, če je bil ta sklep v resnici storjen, pozdravljamo in ga zapisujemo z zadoščenjem; ker dokazuje, da je bilo naše stališče vseskozi utemeljeno. Kajti znano Je, da se ne odreka prostovoljno pravic nihče, kateremu so te pravice za obstoj potrebne, temveč na svoje pravice reslgnira le tisti, ki je tako dobro podkovan, da jih sploh ne potrebuje. In milijonski dobički velikih nabavlj alnih zadrug so že dokazali, da te zadruge ne potrebujejo nobenih privilegijev.
Iz citiranega poročila in tudi že napisanih groženj se vidi, da nekateri gospodje od nabavljalnih zadrug mislijo, da trgovci ne bodo mogli vzdržati konkurence z njimi in da bo odprava privilegijev zadrug in konzumov za trgovce katastrofalna, ker bodo mogle odslej zadruge konkurirati s trgovci tudi v panogah, v katerih še niso konkurirale. Ko bodo prejele nabavljalne zadruge prve davčne plačilne naloge, ko bodo morale spoznati tudi denarno vrednost drugih privilegijev, jih bo najbrže minilo to samozavestno razpoloženje. In tedaj se bo morda zgodilo, da bodo tudi še nabavljalne zadruge vesele »Trgovskega lista«, ko bo ta branil interese legalne trgovine. Kajti marsikatera stvar izgleda v praksi drugače, kakor Pa si jo človek domišlja.
To bodo še prav temeljito spoznale nabavljalne zadruge in konzumi, ko bodo z resignacijo na vse privilegije popolnoma izravnane z legalno trgovino!
Fr. Zelenik:
fča-Ua se- popceu/i?
Pri neki družbi z o. z. so po izvršenem računskem zaključku opazili, da je blagajna izplačala v gotovini provizije 18.000 in da je to izplačilo knjiženo v breme tekočega poslovnega leta namesto starega poslovnega leta.
Ugibali so, kako bi to napako popravili.
Na vsak način je poslovni uspeh preteklega poslovnega leta v računskem zaključku za višino v novem poslovnem letu izplačane provizije, tedaj za 18.000 napačen, kakor je tudi vrednost ali aktiv previsoka ali pasiv prenizka.
Pri popravljanju napake je bilo upoštevati dve možnosti;
1. Bilanca še ni odobrena od občnega zbora in dobiček še ni razdeljen.
V tein primeru je poprava možna na ta način:
Napravi se dodatek bilančnemu poštevu (računu) in poštevu izgube in dobička s
tem, da se saldo čistega uspeha (tedaj dobiček ali izguba) nanovo prenese. N. pr. uspeh je bil čisti dobiček v višini Din 60 tisoč. Prenos nanovo bi se napravil s to vknjižbo 31. decembra 1933. bilanca-do-bičku
/-a prenos čistega dobička Din 60.000-—.
S to vknjižbo smo obremenili poštev bilance za čisti dobiček in poštev dobička zopet priznali, sta tedaj računa zopet otvor-jena.
Po tej vknjižbi obremenimo poštev provizije za v starem letu pomotoma ne upoštevane, toda v resnici dolžne provizije v znesku Din 18.000-—, katera je koncem decembra preteklega poslovnega leta tvorila dolg družbe in bi moral ta dolg stati v bilanci med pasivi. Na drugi strani predstavlja teh 18.000 troške, kateri so nastali v starem letu in obremenjajo poštev uspeha (izgube in dobička) starega leta. Radi-
tega se mora tudi ta poštev za toliko iz-premeniti. Vse to izvedemo z nastopnimi vknjižbami.
1933. dec. 31. Provizija-bilanci za dobroimetje N. N. Din 18.000’—
1933. dec. 31. Izguba in dobiček-provizi|ji Din 18.000'—.
Poštevi izgledajo po ponovnem zaključku tako:
Bilanca
lzffnbu in dobiček
60.000
60.00)
18.0U0
42.000
18.000
42.000
60.000
60.000
60.000
60.000
Provizija
18.000 18.000
2. Bilanca prošlega poslovnega leta je že odobrena na občnem zboru in dobiček razdeljen.
Ce ne zahtevajo posebne okoliščine kaj drugega, tedaj pustimo že izvršeno razdelitev dobička v miru in popravimo v novem poslovnem letu le poštev provizije v toliko, da redni provizijski poštev obreme-njamo le za provizijske zneske iz novega poslovnega leta, za znesek provizije iz starega Jeta, tedaj v našem primeru za Din 18.000-— pa napravimo novi provizijski poštev z vknjižbo'.
Provizija starega računa-proviziji prenos v sitaro leto spadajoče provizije Din 18.000-—. Seveda ta novi provizijski poštev lahko imenujemo tudi z bolj učenim in tajinstvenim »conto vecchio« ali »dodatni provizijski poštev (konto)< ali še kako drugače.
S tem je na poštevu uspeha (izgube in dobička) jasno razvidno, da so na njem 'tudi postavke iz prejšnjega poslovnega leta in da so udeleženci za preteklo poslovno leto dobili toliko preveč, kolikor sedaj v novem poslovnem lotu dobijo manj. To velja tudi za dodatke rezervnim skladom, za tantijeme itd.
Manj enostavna bi bila stvar, če bi se medtem izvršile kake izpremembe, da je n. pr. izstopil kateri družabnikov in je vstopil nov družabnik. V tem primeru bi se moralo natančno ugotoviti, koliko je iz-stopivši član dobil preveč in koliko mora povrniti od preveč prejetega deleža. Vsekakor je priporočati knjigovodji vso pozornost, ker bi se mu lahko pripetilo, da bi od njega zahtevali povračilo razlike. Vse se je že pripetilo na tej okrogli zemlji.
ŽELEZNIŠKE TARIFNE OLAJŠAVE
Izvozna olajšava za telegrafske droge, ki je doslej veljala le za one, ki so se izvozili skozi železniške obmejne postaje, velja sedaj tudi za droge, ki se izvozijo skozi naša pristanišča.
Za najmanj vagonske pošiljke mešanice cianamida in superfosfata, je dovoljena tarifna olajšava po točki 98, če se uporabi kot gnojilo v Jugoslaviji.
Za pošiljke piva od postaje pivovarne do vseh postaj se uporablja znižana tarifna postavka 9, za najmanj 60.000 kg težke pošiljke pa postavka 10. Ta olajšava velja od 1. marca, če se pošiljalec pismeno obveže, da bo svojo pošiljko prevozil le po železnici, razen za kraje, koder ni železniške zveze.
PRIZADEVANJA RUMUNIJE ZA POVEČANJE IZVOZA
Rumunska vlada je izdelala nov zakon o kontingentiranju, ker je imel sedanji samo to posledico, da se je uvoz povečal za eno milijardo, izvoz pa je padel za polovico. Ustanovi se nov zavod za kontingente, ki bo popolnoma avtonomen in ki bo izdajal vsa uvozna dovoljenja. Novi urad bo vodil poseben odbor, ki ga tvorijo: po en delegat Narodne banke, finančnega, trgovinskega in kmetijskega ministrstva, po en zastopnik zveze industrijcev, trgovcev in kmetovalcev^ Za predsednika odbora bo imenovala vlada uglednega gospodarskega delavca. Uvoz se bo dovoljeval z ozirom na razpoložljive devize in z ozirom na potrebnost uvoženega blaga za gospodarstvo.
Iz \%ccu/ilhiU& U novim davi. ‘zaUbMtn
»Službene novinec z dne 26. februarja so objavile pravilnik k spremenjenim davčnim zakonom. Iz tega pravilnika posnemamo:
Pavšalirana pridobnina za male obrtnike
01. 6. pravilnika se glasi: Za malega obrtnika se smatra oni, ki dela z največ dvema pomočnikoma (čl. 37/IIL).
Potemtakem se ne morejo smatrati vsi obrtniki iz točke 26., čl. 42. za male obrtnike in se posluževati določil o pavšalnem plačevanju pridobnine, temveč samo oni obrtniki, ki stanujejo v krajih po čl. 37/111, nadalje oni, ki skozi vse leto nimajo več ko dva pomočnika in oni, ki se poleg tega ne bavijo z nobenim drugim pridobnin-skim poslom. Ta doJočba se mora tako tolmačiti zato, ker čl. 42. ne govori o malih obrtnikih, temveč le o obrtnikih, ki delajo ali ne delajo s stroji, oziroma ki delajo z večjim ali manjšim številom delovne sile.
Pavšalno se bo odmerila pridobnina samo onim malim obrtnikom, ki delajo v krajih, za katere 'veljajo določila čl. 37/111. točka 7., t. j. v vaseh do 5000 prebivalcev, v katerih ni sedeža sreza. V vseh drugih krajih se odmeri pridobnina po oceni davčnega odbora. Tako se odmeri pridobnina tudi onim malim obrtnikom, ki delajo izven rajonske črte mest in trgov, to pa vsled tega, ker se ozemlje izven rajonske črte ne smatra za poseben kraj, temveč za del ozemlja, za katerega ne velja čl. 37/IIL Oni mali obrtniki, ki se razen z obrtom bavijo še s kakšnim drugim pridobninskim poslom, se obdačijo od vsega poslovanja po oceni davčnega odbora.
Davek malih obrtnikov brez ozira na kraj, znaša 120 Din plus dodatek 60 Din za vsakega pomočnika.
Zavezanci 3. skupine čl. 42. plačajo davek z ozirom na kraj, v katerem opravljajo svoj obrt in sicer:
1. v mestih do 10.000 prebivalcev znaša njih davek 80 Din plus 40 Din za vsakega pomočnika letno, 2. v krajih z nad 10.000 in do 20.000 prebivalcev znaša ta davek 100 Din plus dodatek po 50 Din za vsakega pomočnika letno. 3. V mestih z nad 20.000 do 50.000 prebivalcev znaša ta davek 120 Din plus dodatek 60 Din za vsakega pomočnika, v mestih z nad 50.000 prebivalcev znaša ta davek 140 Din plus dodatek 70 Din za vsakega pomočnika. — Avtotaksi spadajo v tretjo skupino in plačajo pod 1. 120 Din in dodatek 60 Din za vsakega pomočnika, pod 2. 150 Din in dodatek 75 Din, pod 3. 180 Din in dodatek po 90 Din in pod 4. 210 Din 'in dodatek 105 Din za vsakega pomočnika na leto.
Mali obrtniki in zavezanci tretje skupi:ie ne vlagajo davčnih prijav. Njih obstanek ugotavlja davčna oblast na podlagi seznama davčnih zavezancev.
Ce obrtniki zaposlujejo dva pomočnika, se ugotavlja to na podlagi povprečnega letnega stanja in podatkov uslužbenskega davka.
Davčne prostosti nabavljalnih zadrug
Cl. 10. pravilnika pravi: Zadnji odstavek točke 7. in točke 8. pravilnika za čl. 71. se črta in se doda:
(5) če delajo samo z zadružnimi člani,
(6) če ne prodajajo alkoholnih pijač,
(7) če ne kupčujejo z blagom, ki podleži luksuznemu davku,
(8) pod nabavljalnimi zadrugami državnih nameščencev in njihovih zvez se razumejo vse vrste zadrug drž. uslužbencev (za nabavo življenjskih potrebščin, za kredit, za zgradbo stanovanj in podobno), ki so ustanovljene in ki poslujejo po predpisih zakona z dne 10. novembra 1931. (»Sl. novinec št. 263.).
Zadruge, ki delajo nasprotno točkam 5., 6. in 7., izgube za vedno pravico na davčno oprostitev. Prepoved poslovanja z nečlani se mora razumeti tako, da konzumne zadruge ne morejo prodajati blaga nečlanom. Produktivne zadruge morejo proizvajati blago samo z delovno silo svojih članov. Svoje izdelke morejo prodajati tudi nečlanom. Kreditne zadruge smejo dajati kredite samo svojim članom, sredstva za svoje poslovanje pa smejo zbirati tudi od nečlanov. Izjemoma smejo nabavljalne odvisno blago, ki se ne more več redno prodajati (ker je pokvarjeno, ni več v modi in podobno), prodajati tudi nečlanom, toda takšna prodaja se sme vršiti samo na debelo in na določene dni po izvršenem inventarju, oziroma tudi brez tega, če je blago v nevarnosti, da se pokvari. Takšen primer pa je treba prijaviti davčni upravi, ki bo
(Xd/tlcLfncjM,fi6oty&
blago pregledala, dovolila in določila trajanje prodaje takšnega blaga. Ravno tako morejo produktivne zadruge zaradi ohranitve odjemalcev in kontinuitete dela nabavljati blago tudi od nečlanov, toda to se sme dogajati samo tedaj, kadar člani vsled višje sile ne morejo zalagati zadrugo s potrebnim blagom (n. pr. mlekarske zadruge morejo prodajati blago, nabavljeno od nečlanov, toda le tedaj, če je živina zadružnih članov obolela ali če so zadružni člani v nemožnosti, da n. pr. vsled povodnji ne morejo dostaviti mleka, zadruga za izdelovanje odej bi smela izdelovati odeje tudi z najetimi delavci samo tedaj, če so člani zadrug oboleli in podobno).
Točenje in prodaja alkoholnih pijač na drobno v konzumnih in nabavljalnih za-drugih sta prepovedana. Vinogradniške zadruge morejo prodajati svoje pridelke tudi na drobno pod pogojem, da ne prodajajo nobenih drugih življenjskih potrebščin, niti ne smejo točiti v kavarnah, gostilnah in bifejih.
Trgovina z luksuznim blagom, ki je na
zalogi, se sme vršiti do konca tega leta, po tem roku zadenejo zadruge, ki bi prodajale luksuzno blago, posledice zakona in bodo naknadno obdačene za leto 1934.
Lastna proizvodnja nabavljalnih zadrug in njihovih zvez, dokler prodajajo te produkte samo svojim članom za kritje njih življenjskih potrebščin, ne podleži davku.
Dne 15. in 16. aprila bo v Skoplju : kongres jugoslovanskega trgovstva, na katerem se bo osnovala Centralna zve- I za trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije. Ta kongres bo velika manifestacija jugoslovanskega trgovstva, k^ bo združila vse organizirane sile trgovJ stva in upostavila enotnost stanovskega gibanja.
Kongresa naj bi se v velikem številu udeležilo tudi naše trgovstvo, kajti baš naše trgovstvo je bilo po predstavniku svoje Osrednje stanovske organizacije, g. Josipu Kavčiču, nosilec in pospeševa-telj te velike ideje po združitvi vseh sil v državi, ki se bo oživotvorila na skop-ljanskem kongresu.
Za naše trgovstvo bo ta kongres tudi zanimiv, saj bo spoznalo, čeprav samo bežno, posebnosti južne Srbije, onega dela naše države, ki je nam na severu še tako malo poznan; medsebojno spoznavanje pa bo ustvarilo prijateljske, pa tudi poslovne vezi. Navezali se bodo stanovsko organizatorični stiki; tako se bo ustvarjala velika jugoslovanska trgovska enota solidarnosti v delu in nastopu.
Ob tej lepi priliki pa se bodo udeleženci kongresa mogli naužiti tudi prirodnih krasot ob obalah Sredozemskega morja. Obiskali bodo Solun, starodavno mesto Atene, Krf; pomudili se bodo v Draču in svoje skupno potovanje zaključili v Dubrovniku. Na tem zletu bo zvezano( torej koristno s prijetnim.
So pa danes težki časi in za potovanje stroški, ki jih ni lahko utrpeti. Toda, tudi za to bo poskrbljeno! Odbor za pripravo kongresa bo storil vse, da bodo udeleženci dobili vozne ugodnosti po železnici in za prevoz po morju, ugodnosti v prehrani, prenočevanju itd.
Seveda pa je višina vseh teh ugodnosti odvisna tudi od števila udeležencev,
Oprostitve od rentnega davka.
Čl. 8. pravilnika se glasi:
Razen zakonske oprostitve od rentnega davka more finančni minister oprostiti od rentnega davka tudi v drugih primerih, kadar se odmerja davek po davčnem razporedu. Zato v bodoče ni mogoča več davčna oprostitev od rentnega davka, če se ta plačuje po čl. 71. zakona. Vse dosedaj izdane takšne oprostitve prenehajo veljati. V veljavi ostaja samo oprostitev za zastopnike tujih držav, če temelje te oprostitve na reciprociteti.
Odstavek 4. pravilnika k čl. 69. se spremeni:
Davek na rente se odmerja s 6°/o samo tedaj, kadar gre za obresti na hranilne vloge in po tekočem računu. Obresti in rente, ki se izplačujejo ali v računu odobravajo po kakšni drugi pravni podlagi, podleže davku po stopnji iz toč. 1. čl. 69. zakona. To velja tudi tedaj, če izvršuje izplačilo podjetje po čl. 71. Pri ocenjevanju vprašanja pod katero stopnjo Tentnega davka spadajo določene obresti, treba vedno imeti pred očmi: osebnost dolžnika, pravno podlago, po kateri se obresti plačujejo, nadalje osebnost upnika in celotni znesek obresti in provizije ter njih odnos do 'kapitala. Ce obresti (tudi mimogrede dovoljene) deloma podleže družbenemu davku, se določi stopnja rentnega davka z ozirom na celoten znesek obresti in mimogrede priznanih, pa čeprav obresti z vsem zneskom ne podleže rentnemu davku.
pa je zato potrebno, da bi bila udeležba čim večja.
Zveza trgovskih združenj v Ljubljani je že razposlala vsem trgovskim združenjem navodila za prijavo števila udeležencev. Ker pa je rok za prijavo določen do 8. marca, naj se vsi, ki bi se udeležili kongresa, odnosno tudi potovanja od Soluna — Aten — Krfa — Drača v Dubrovnik, prijavijo vsaj do 8. t. m. pri pristojnem združenju trgovcev.
Vsi prijavljeni bodo o vseh ugodnostih, ki jih bodo uživali na potovanju in o programu kongresa ter o celotnem potovanju podrobno in pravočasno obveščeni.
3i iuMb oramiucii
Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča v smislu določil člena 40. pravil vsemu cenj. članstvu, da sta letni račun za leto 1933. in proračun za leto 1934. od dne 28. februarja t. 1. do vštevši 14. marca članstvu na vpogled v pisarni Razlagova ulica štev. 8.
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne 6. marca t. 1. od 8. do 12. ure v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo.
Združenje trgovcev za srez Brežice ima II. redni občni zbor v torek, dne 13. marca ob 9. uri v gremijalni sobi Narodnega doma v Brežicah. Na dnevnem redu je tudi sprememba pravil. Udeležba na občnem zboru je obvezna.
Narodna skupščina nadaljuje z živahnim zanimanjem proračunsko razpravo. Ministrski predsednik Uzunovič redno posega v debato. Iz vseh govorov poslancev zveni ena glavna misel, da se je gospodarskim vprašanjem posvečalo premalo pozornosti.
Bolgarski kralj Boris se je sestal v Berlinu s Hitlerjem in mnogimi vodilnimi nemškimi politiki.
Propaganda za povratek Habsburžanov se v Avstriji in tudi drugod še nadaljuje. Tako sta se izjavila za odpravo prepovedi bivanja Habsburžanov v Avstriji minister Schuschnigg in knez Starhemberg, ki oba tudi zahtevata, da se Habsburžanom vrne njih zaplenjeno imetje. Ker pa je Mala antanta čuječa, in ker ni francoski zun. minister več Boncour, temveč Barthou, je vsa ta propaganda obsojena na neuspeh. Cuje-jo se tudi že prvi demantiji, da bi se propagirala restavracija Habsburžanov.
Cesarica Žita je prepričana, da še ni prišel čas za povrnitev Habsburžanov in bi bil v sedanjih časih vsak tak poizkus ne-zmisel in blazno podjetje. Tako je izjavil general Kerecz, ki velja kot glavni zaupnik Zite.
Avstrijska vlada namerava postaviti pred sodišče večino aretiranih soc. dem. voditeljev, ker da so vedeJi za priprave h oboroženemu uporu.
Nova »Arbeiter Zeitung«, ki izhaja sedaj v Brnu, piše, da se je soc. demokratična revolucija ponesrečila le vsled železničarjev, ki so prestopili v vladni tabor. Stranka pa bo na podlagi organizacije petoric znova organizirala upor proti vladi.
Polemika med nemškim in italijanskim tiskom zaradi avstrijskega vprašanja postaja vedno bolj ostra. Ironično vprašuje nemški tisk, kakšne interese ima romanska Italija v nemški Avstriji.
Poluradni »Giornalc d’Italia< izjavlja, da je Italija nasprotna obnovitvi habsburške monarhije v Avstriji.
Angl. zunanji drž. podtajnik Eden je po Rimu obiskal zopet Pariz, da najde podlago za nadaljnja razorožiitvena pogajanja. Kakor pa dokazujejo vsa dosedanja pogajanja, ni računati na nobeno znižanje raz-oroževanja in bi bilo največ, kar bi se moglo doseči to, da bi se prepovedala kemična vojna in bombardiranje neutrjenih krajev.
Francoski zunanji minister Barthou obišče Prago in Varšavo, da popravi, kar je pokvaril bivši zunanji minister Boncour.
Francosko vojno ministrstvo je s poskusi dokazalo, da je mogoče civilno letalo v 45 minutah opremiti v uporabno bombno letalo.
Odločnost Doumerguea, da popolnoma razčisti Stavijskijevo afero, brez ozira na levo in desno, je zelo ogorčila radikale, ki groze celo s prestopom v opozicijo.
Bivšega Stavi(jskijevega tajnika Roma-guina, ki je pred dnevi izginil, so aretirali. Dognano je, da je prejel od Stavijskija 8 milijonov frankov.
Aretiran je bil tudi pred kratkim odstavljeni vrhovni drž. tožilec Pussard, zet bivšega ministrskega predsednika Cliau-tempsa. Tudi tega bodo v kratkem zaslišali.
Tudi bivši policijski predsednik Chiappe
je vsled Stavijskijeve afere kompromitiran. Zato so utihnili očitki, zakaj ga Doumer-gue ni rehabilitiral.
Deputacija udeležencev pohoda brezposelnih v London jo hotela obiskati Mac Donalda in predložiti parlamentu svoje želje in zahteve. MacDonald pa se je izjavil proti sprejemu deputacije. Bivši delavski voditelj tudi sam ni hotel sprejeti deputacije, temveč je sprejel deputacijo le Mac Donaldov tajnik.
Lerrouxova vlada je odstopila, ker so prešli radikali in člani katoliške akcije v opozicijo. Verjetno je, da sestavi novo vlado zopet Lerroux, 'ki pa se bo bolj nasJonil na španske katoliške kroge.
Britansko vojno ministrstvo zahteva 54 milijonov funtov izrednih kreditov za spo-polnitev oboroževanja.
Kardinala Faulhaberja, ki so ga nar. socialisti že hoteli vsled njegovih pridig aretirati, je imenoval papež za svojega legata in mu s tem pridobil pravico eksteritorial-nosti, da se mu ni več treba bati aretacije.
Za glavnega urednika »Izvestij< je bil' imenovan Buharin, ki je bil nekoč predsednik III. internacionale, nato vsled opo-zicionalstva 'izključen iz komunistične stranke, nato pa kot spokorjeni grešnik le zopet sprejet v stranko, kjer je sedaj dobil mesto na j višjega strankinega časnikarja.
IH
V*
BELI SAM !
7xywci!
pAdpicafe dwnato indu-stdfa, vato Mcocafe tc ,,Snežinka'' milni pcašeU, la {t	nežUodtiiv
tu vsebufa nad 60°U mita
Izdeluje:
im
Ljubljana
iCan^ccs {uqaslov. tc^&vsU/a v
■
d&racdva
RAZVOJ POŠTNE HRANILNICE
Iz poslovnega poročila Poštne hranilnice za 1. 1933. posnemamo te zanimive podatke.
Skupni promet P. H. je znašal leta 1923. 63T, 1. 1924. 113-4 in nato stalno rastel do 1. 1931., ko je dosegel najvišjo vsoto 241-5 milijard dinarjev. L. 1932. je padel na 217-9, 1. 1933. pa se je popravil na 227’3 milijard Din.
Vseh čekovnih računov je bilo 1. 1923. 9.985, 1. 1933. pa že 23.394. Temu primerno se je tudi dvignilo stanje vlog po čekovnih računih. L. 1923. so znašale te vloge 242-4, dosegle 1. 1932. že 944-4 in se dvignile lani na 1.158 milijonov Din. Od skupnega prometa po čekovnih računih je bilo 1. 1926. 44-13 odstot., 1. 1933. pa 48’86 odstotkov brez gotovine.
Skupno število čekovnih računov je bilo pri centrali v Beogradu 5.895 (za 595 več ko v 1. 1932.), pri podružnici v Zagrebu 7.100 (+ 521), v Ljubljani 6.221 (+ 269), v Sarajevu 2.975 ( + 77) in v Skoplju 1.203 (+ 44).
Zelo je napredovalo tudi število hranilnih vlog. Leta 1926. so znašale hranilne vloge 8’4 milijonov, 1. 1927. 23-0, 1. 1928. 36-3, 1. 1929. 106-6, 1. 1930. 209’6, 1. 1931. 334-1, 1. 1932. 442-6 in .1. 1933. 564-1 milijonov Din. Število vlagateljev pa je v tem času naraslo od 12.503 na 264.515. Večina vlagateljev je malih in nad polovica vlog ne presega 100 dinarjev. To je razumljivo, ker so dijaki z 81.623 inecl vlagatelji na prvem mestu. Na drugem mestu so orožniki in vojaki s 26.828 vlagatelji, na tretjem državni nameščenci z 21.972 vlagatelji. — Olrtniškemu stanu pripada 17.528, trgovcem in industrijcem 5.093, kmetovalcem
5-102 in posestnikom 1.644 vlagateljev. — Vlog, ki znašajo več ko 50.000 Din je le nekaj nad 1000 in sicer 767 po do 100.000, 316 po do 250.000, 32 do pol milijona, 13 do milijona in šest po več ko 2 milijona dinarjev.
Vloge izseljencev so znašale 1. 1930. 7-1,
1. 1931. 28-7, 1. 1932. 34’1 in 1. 1933. 31’7 milijonov Din.
Poštna hranilnica je vedno gledala na to, da je imela veliko gotovine na razpolago. Tako je v decembru razpoložljiva gotovina P. H. znašala od 503’7 do 413-6 milijonov Din. Iz istega vzroka je P. H. tudi načeloma odklonila vloge, ki prekoračijo 100.000 Din.
Vseh uslužbencev je bilo pri P. H. 629 in sicer: pri centrali v Beogradu 259, pri zagrebški 142, pri ljubljanski 129, pri sarajevski 64 in pri skopski 35 nameščencev.
Zaključni račun izkazuje 51-3 milijonov dobička, od katerega se porabi: 1.) 30 odstotkov za povečanje rezervnega fonda, t. j. 15-4 milijonov in naraste s tem rezervni fond na 37-49 milij. 2.) 1®/« v višini 0-5 milijona kot nagrado 7 članom nadzornega sveta. 3.) 5 odstotkov v višini 2-5 milijonov kot nagrado osebju P. H. 4.) 1 odstotek združenju pošt. in telegrafskih nameščencev. 5.) ostanek 32’3 milijonov državni blagajni kot proračunski dohodek Poštne hranilnice.
*
Ravnateljstvo Jugoslovanske udr užene banke v Zagrebu sporoča, da prične z 28. februarjem izplačevati:	1.) 100-odsitotno
vse neizplačane terjatve, ki niso znašale dne 31. decembra 1933. več ko 10 tisoč dinarjev. 2.) 5°/o kvoto vsem drugim upnikom. Kvota se izračuna po stanju dne 31. decembra 1933., po 1. januarju 1934 izvršena morebitna izplačila se v kvoti vračunijo. Pri izplačilu te kvote ne pridejo v poštev privilegirani upniki, razen javnih ustanov. Izplačila se izvrše tudi pri podružnici v Mariboru.
Novce po 50 grošev in 1 šilinga, ki bodo iz niklja in bakra izda Avstrija. Stari srebrni šilingi se vzamejo iz prometa. Iz sre bra bodo v bodoče le novci za 2 in 5 šilingov.
TEDEN
iDpwjaiiyi
Devizno tržišče
Tendenca padajoča; promet Din 1 milijon 800.697-58.
Tekoči borzni teden očituje znatno nazadovanje deviznega prometa. Kajti v primeri s preteklim tednom, ki je zaključil s skupnim prometom 2.602 tisoč dinarjev, dosega tokratno nazadovanje Din 800.000 ali skoro eno tretjino prejšnjega tedenskega prometa.
Temeljem naslednjih dnevnih prometnih podatkov:
26. febr. 1934 Din 284.083-35 Din. — London
27. febr. 1934 Din 282.899'47 Din — Dunaj
28. febr. 1934 Din 63.989 95 London
1. marca 1934 Din 290.085-74 Din — Dunaj .	2. marca 1934 Din 879.639 07 Din — Trst
je bil dosežen srednjevelik promet na prvih dveh in četrtkovem borznem sestanku, naravnost neznaten na sredin borzni dan in največji v petek 2. t- m., čigar skupni zaključki znašajo skoro polovico vsega tedenskega deviznega prometa.
Narodna banka je intervenirala kakor običajno — do Din 40.000 dnevno, razen v sredo 28. m. m., ko je njeno posredovanje povsem izostalo. Skupno je dala Narodna banka za 160 tisoč dinarjev deviznega blaga na razpolago in sicer Londona za 120 tisoč Din, Curiha pa za 40 tisoč dinarjev.
V	bonih grške Narodne banke se v tem tednu ni trgovalo in tudi nobenih notic ni bilo.
Iz spodnje prometne razpredelnice:
Devize
Minuli Tekoči
Amsterdam	15	20
Berlin	1	23
Curih	51	77
London	156	246
Newyork	6	90
Pariz	81	5
Trst	—	290
Din. deviza	400	782
Dunaj	1892	268
je razvidno, da izkazuje promet v avstrijskih šilingih tekočega tedna nazadovanje za nič manj ko 1.624 tisoč dinarjev na-pram zadnjemu tednu in sicer v glavnem vsled znane odredbe fin. ministra, da je 30°/o avstr. šil. odstopiti Nar. banki po tečaju Din 8-— za en avstr, šil., dočim se ostalih 70°/o lahko proda kakor doslej v privatnem kliringu. Nasprotno pa izkazuje dinarska deviza v avstr, privatnem kliringu znaten prometni porast nad 382 tisoč dinarjev, in pravtako deviza Trst 290 tisoč dinarjev, a London 90 tisoč dinarjev.
Skupni devizni promet v mesecu februarju znaša 9.507 tisoč dinarjev napram 8.157 tisoč dinarjev v preteklem letu in znaša letošnji porast 1.350 tisoč- dinarjev.
Tečaji vseh na tukajšnji borzi beleženih deviz so med tednom neznatno oscilirali ter proti koncu tedna za malenkost nazadovali, kakor nam predočuje primerjalna tečajna tabela od ponedeljka in petka tekočega tedna.
26. febr. 1934	2.	marca 1934
Devize maijnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam	2308 74	2320-10	230846	2319-82
Berlin	1358-47	1369 27	1357'36	1368-16
Bruselj	800-79	804-73	800-24	80418
Curih	110835	111385	1108-35	1113-85
London	174-53	176-13	17430	17590
Newyork	3416-61	34448 7	3409 66	3437-92
Pariz	225-88	227'-	225-88	227—
Praga	142 34	143-20	142 29	14315
Trst	294-90	297-30	294-25	29675
Efektno tržišče
Tendenca mlačna.
Večina državnih papirjev je tekom tega tedna za nekaj točk popustila in sicer tako
v povpraševanju kakor v ponudbi. Tako n. pr. 7% inv. posojilo za 3 točke, Beglu-ške obveznice za 2 točki in Vojna škoda za 5 oziroma 8 točk.
Bančne 'vrednote .niso beležile, dočim je izmed industrijskih efektov notirala ves tekoči teden Kranjska industrijska
sl	n	i	1	barva,	plasira	la ke-
Ze v Z4 uran mi*B* s®***
klobnke itd. Škrabi in Bvetlolika srajce, ovratnike in m&aiete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Seleburgova uL *. Telefon St. 22-72.
družba na dosedanji bazi Din 250 v ponudbi. Zaključkov ni bilo.
Efektna tečajnica tekočega tedna je bila naslednja:
	7% inv.	4% agrarne		8%	7%	Seligm.
Dan	posojilo	obv.		Blair	Blair	obv.
	Din	Din		Din	Din	Din
20. 2.	72—74	37—38	53-50 ipovpr.		51-50 povpr.	63 povpr
127, 2.	72—74	37—38	53-5(1 povpr.		51-50 povpr.	63 ipovpr.
28. 2.	72—74	pon. 37 36-38	53	-54	51-52	66 povpr.
1. 3.	73—75		53-	-54	51 - 52	64 ipovpr.
2. 3.	69-71	38 povpr.	88	-55	50 — 52	64 povpr.
Begi.
obv,
Din
55-56
55-56
54-55
53-54
Vojna škoda Din 315—320 315—320 315 jpovpr. 310—312 310 povpr.
Din
110-
Din
112-50
Gd/uapiače&dz
Žitno tržišče
Tendenca nespremenjeno čvrsta.
Cene pšenice in moke so še nadalje ostale brez izprememb, medtem ko je koruza notirala od 27. m. m. dalje za 5 par višje pri kilogramu, kakor je razvidno iz spodnje žitne tečajnice. Zaključena sta bila dva vagona koruze.
Žito:
Cena za 100 kg Iranko vagon:
Koruza:
času primerno suha s kvalitetno garancijo, navadna voznina. slovenska postaja, plačilo
30 dni..........................
umetno sušena, promptna dobava. slovenska post., plačilo
,30 dni.........................
upietno sušena, dobava v marcu,
(slovenska post., plačilo 30 dni 130 — 132 50 Pšenica:
sremska, 78/79, 2 %, zdrava,
: suha. rešetana, mlevska voz-i nina. slovenska post., plačilo
iSO dni.........................
baranjska, 78/79. 2 %, zdrava, j suha, rešetana, mlevska voz-; nina. slovenska post., plačilo
30 dni..........................
a. 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. post., plačilo 30 dni . . . .
Mlcvski iidelki:
; Meka: bačka, nularica. slov. postaja, čilo 30 dni . • j - • - , ant.lska, nularica, slov. postaja, plitčilo 30 dni..................... 255-
122-50 125-
bačka
145— 147-50
145-— 147-50
147-50 150"
245-- 250--
260’—
MEDNARODNI BORZNI INDEKS
V	preteklem tednu ni bila na svetovnih borzah enotna tendenca. V Londonu, Berlinu, Pragi in Stockholmu so se tečaji okrepili, na drugih borzah pa so popustili, kakor je razvidno iz teh številk.
Koncem 1. 1927 = 100%.
27.1. 3.11. 10.11. 17.11. 24.11. London	75-3	73-2	74-2	758	78’3
Pariz	58 9	58 9	60 3	59 9	59-2
iBerlin	29’0	300	304	30-8	31-5
Bruselj	29-5	29 4	29 3	28'9	28 2
Amsterdam 35-2	35-2	35-2	35-0	34‘7
Stockholm 118	12-0	12-3	129	13-0
Curih	441	44-9	45-1	44-6	438
Dunaj	29-3	29 3	29 3	30-2	30 2 ,
Praga	57-3	589	620	61-3	631
Newyork	63 6	66-6	65"7	674	65"2
Na podlagi tečajev na desetih velikih borzah izračunani mednarodni borzni indeks je ostal v pretečenem tednu s 44’7®/o neizpremenjen.
ioitiidk.poiiDnikiunij
Tvrdka Gervasio Tambara, Legnago, Italija želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi trgovci, ki se pečajo s prodajo krmil. Ponudbe (v francoskem jeziku) je nasloviti direktno na prej imenovano tvrdko. Reference o tvrdki pa je dobiti: Banca Commerciale Italiana, Verona, Istituto Ita-liano di Credito Marittimo, Legnago, Banca Cattolica Veronese, Verona, Socie-tš Veneta di Macinazione, Padova.
LIRSKI POMLADNI SEJEM 1934
se začne 4. marca
33’/3#/o popusta v voinii na nemikih teleznicah!
Vsa obvestila daje:
Ing. G. TONNIES, LJUBLJANA, Dvofokova 3/11.
ali Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33
KMETSKI MORATORIJ V RUMUNIJI PODALJŠAN
Rumunski parlament je sprejel zakonski načrt, s katerim se podaljšuje sedaj veljavni zakon o kmetskem moratoriju do 1. julija. To pa ne pomeni, je izjavil finančni minister, da bi se po tem terminu mogli kmetski dolgovi brezobzirno izterjavali, ker bo vlada do tega roka izdelala nov zakon o kmetskem moratoriju.
VAŽNO PREDAVANJE 0 NOVIH DAVČNIH PREDPISIH
Združenje trgovcev za mesto Celje v Celju opozarja vse svoje članstvo, da bo v torek, dne 6. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v Obrtnem domu v Celju predavanje o novih davčnih predpisih. Predaval bo konzu-lent Zbornice za TOI g. Žagar. Predavanje je zelo važno, ker so postale davčne zadeve aktualnejše z ozirom na to, da so konture za odmero davka za leto 1934. že
vidne. K temu predavanju se vabijo ne samo trgovci, ampak tudi vsi obrtniki raznih strok.
Konkurzi in prisilne poravnave
Odpravljen je konkurz o imovini trgovca Antona Slanca v Gradacu.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini posestnika in izdelovalca pletenin Smrekarja Ferda v Mengšu. Poravnalni sodnik Hutter, poravnalni upravnik odvetnik dr. Potokar. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Kamniku dne ‘26. marca ob 10., rok za oglasitev do 20. marca.
Končano je poravnalno postopanje v zadevi trgovca Nerata Vinka v Vitanju.
Potrjuje se prisilna poravnava, ki jo je sklenil pek Oberžan Ivan s svojimi upniki. 50-odstotna kvota je plačljiva v 16 mesečnih obrokih.
Dr. Pi rčeva sladna kava
je prvovrsten Jomal izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z nžitkom.
Vpisale so se te tvrdke:
Rudisk, rudarska komanditna družba, ing. Domladiš, Ljubljana. Obratni predmet: Rudarska industrija vsake vrste. Osebno jamčeči družabnik inž. Domladiš Fran, industrialec v Ljubljani, Vrtača 10, zastopa družbo.
Meinel & Herold, zaloga tovarne glasbil, družbe z o. z. v Mariboru. Obratni predmet: trgovina z vsemi vrstami glasbil in njih deli. Visokost osnovne glavnice 210 tisoč Din, ki je krita s stvarno vlogo družabnikov. Vloga sestoji iz blagovne zaloge glasbil v trgovskih lokalih v Mariboru in v opremi lokala. Vsakemu družabniku: Karlu Oswaldu Meinelu in Viljemu Herol-du pripada polovica tega premoženja v vrednosti 105.000 Din. To premoženje prinese vsak družabnik v družbo kot aport. Poslovodja je trgovski nastavljenec Goleč FTanjo, tki tudi podpisuje družbo. Če se imenujeta dva poslovodji, se izvrši podpis kolektivno.
Rozman Lovro, trgovina z lesom v Spod. Lipnici. Imetnik: Rozman Lovro.
Barvarna in aprctura, družba z o. z., Zbelovo pri Poljčanah. Obratni predmet: apretura, barvanje in beljenje nelastnih tekstilnih izdelkov in vseh s tem združenih poslov. Osnovna glavnica v višini 120.000 Din je plačana v gotovini. Poslovodji: inž. Bander Alfred iz Maribora in inž. dr. Bregar Emil iz Maribora. Pravico namestova-nja vsak poslovodja samostojno.
Vpisale so se te izprcmembc pri nastopnih tvrdkah:
»Jadran*, industrija dežnikov, dražba z o. z. v Dolnji Lendavi. Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja Blau Ludovik in Eppinger Bela, trgovca v Dolnji Lendavi.
»American Motors«, prodaja motornih vozil in oprem, družba z o. z. v Ljubljani. Spremenila se je družabna pogodba v točki 10. Družba ima enega ali več poslovodij. Če ima le enega, jo zastopa ta sam, če jih ima več, zastopa vsak poslovodja družbo samostojno. Morebitno postavljeni prokurist podpisuje kolektivno z enim izmed poslovodij.
C. I. Hamann, perilo in modno blago v Ljubljani. Izbriše se dr. Podgorniku podeljena prokura. Odslej ima prokuro izključno Hamann Edit iz Ljubljane.
Montrcs Clarte, H. Suttncr Henri Maire, imetnik v Ljubljani. Zaradi vstopa javnega družabnika Henri Maire ml., trgovca v Ljubljani, javna trgovska družba. Tvrdko zastopa vsak družabnik samostojno.
Tropska iinportna družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše se poslovodja Schwyter Ernest, vpiše pa Berkeš Djuka I., upravitelj prodaje Kave Hag, d. d. v Zagrebu. Nadalje se vpiše uradniku Kave Hag d. d. v Zagrebu, Riesu Alfredu podeljena prokura.
Prvo jugoslovansko transportno dioničko društvo Schcnker & Co., podružnica v Mariboru. Izbriše se Edvardu Krennerju podeljena prokura.
Izbrisale so se te tvrdke:
Ferdo Pfeifer & Comp., trgovina modnih predmetov na drobno in debelo zbog opustitve obrata.
Heinel & Herold, trgovina z glasbili v Mariboru, zbog ustanovitve dražbe z o. z.
Senčar & Vaupotič, trgovina z mešanim blagom in delikatesami v Ptuju, zbog pre-stanka obrta.
Čuček & Birgmayer, tvornica slamnatih tulcev in štukaturovine v Strnišču pri Ptuju, zbog prestanka obrta.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je Gospodarska zadruga pooblaščenih graditeljev Dravske banovine v Ljubljani, r. z. z o. z. Člani načelstva so: Battelino Angelo, Bricelj Ivan, Curk, Matko, Slokan Ivan in Tomažič Emil, vsi stavbeniki v Ljubljani ter Spes Franjo in Go-logranc Konrad, stavbenika v Mariboru.
Splošna gospodarska poslovalnica, r. z. z o. z. v Ljubljani se je razdražila in prešla v likvidacijo.
Stanovanjska zadruga uslužbencev drž. železnic v Ljubljani, r. z. z o. z. v Ljubljani se je razdražila in prešla v likvidacijo.
Splošno gospodarsko društvo, r. z. z o. z.
v Mariboru se je razdražilo in prešlo v likvidacijo.
,KUVERTA*
o. z o. z. LJUBLJANA
Karlovška c. 2 Volarski pot 1
iDiinii
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
»SLUŽBENI UST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 3. marca objavlja med drugim: Norme za nabavo, jemanje ogledkov in preizkušanje asfaltnega bitumna za površinsko obravnavo in asfaltne kolovoze. — Razglas o odložitvi novih obč. volitev v občini Šenčur.
—	Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
DOBAVA — PRODAJA
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 11. marca ponudbe o dobavi 1600 šamotnih opek, 100 kg usnja in 25 kg žebljev.
Dne 10. marca bo pri Upravi državnih' monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 8000 m3 hlodov, dne 12. marca pa za dobavo 160.000 kg kartona.
Dne 12. marca bo pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu pismena ofertna licitacija za dobavo kovinskega materijala; dne 18. marca pa pri Upravi državnih monopolov v Beogradu za dobavo 2000 kub. metrov desk. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
RAZNO
Arh. Vjekoslav Heinzel, bivši dolgoletni zagrebški župan, ki si je pridobil največ zaslug za modernizacijo Zagreba, je umrl.
Daljnovod vclenijskc elektrarne je bil v torek zvezan z omrežjem banovinske elektrarne v Zagradcu pri Žužemberku.
Na ljubljanski univerzi je bilo v zimskem semestru vpisanih 1945 slušateljev in sluŠateljic, od teh na filozofski fakulteti 435, na juridični 602, na medicinski 218, tehnični 485 in teološki 167.
V	Zemunu zgrade tramvajsko progo, ki bo vodila od glavnega kolodvora do pošte.
Velika delegacija madjarskih gospodarstvenikov obišče Moskvo.
Kronanje novega mandžurskega cesarja Puja se je izvršilo po 3000 let starem običaju in nad vse slovesno. Za svečanosti je dovolila mandžurska vlada 3,500.000 dolarjev. Po novi ustavi je mandžurski cesar absoluten suveren.
TRŽNA POROČILA
MARIBORSKI ŽIVINSKI TRG
Na sejem z dne 27. februarja 1934. je bito prignanih 21 konjev, 22 bikov, 190 volov, 330 krav in 16 telet, skupaj 579 glav živine. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3’50 do 3-75, poldebeli voli 2-50 do 3-—, plemenski voli 2-25 do 3’—, biki za klanje 2-50—3-50, klavne krave debele 2 do 3-50, plemenske krave T50 do 2-75, krave za klobasarje 1-50 do 2’—, molzne krave 2-— do 2-50 breje krave 2-— do 2-50, mlada živina 3*— do 3"75, teleta 5-— do
6-—. Prodanih je bilo v Italijo 14 kom.
Mesne cene: Volovsko meso I. vrste lkg Din 8—10, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso I. vrste 10 do 15, II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—16.
DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG Na goveji trg z dne 26. februarja je bilo postavljenih: 788 volov, 359 bikov in 603 krave. Iz Jugoslavije je bilo 105 volov, 44 bikov in 3 krave. — Cene so bile te: fa-brični voli I. vrste po 1-38 do 1-52 Din, navadni I. vrste po 1-20 do 1-30, II. po 1’— do 1-15, III. po 0‘90 do 1’—; biki po: 0-90 do 1-12, krave po 0-85 do 1-05, mršava živina po 0’65 do 0-90 šilinga za kg žive teže. Tendenca: Ob mirnem prometu so ostale cene za vso živino neizpremenjene, le biki so se pocenili za 2 do 3 groše.
Na svinjski trg z dne 27. februarja je bilo postavljenih: 3778 Špeharjev in 9871 pršutarjev. Špeharjev je bilo iz Jugoslavije 1440, iz Madjarske 1330, iz Rumunije 489 in iz Poljske 105, pršutarjev je bilo največ iz Avstrije, namreč 7408, nato pa iz Poljske 1964. Cene so bile te: mangalica 1. vrste po 1-43 do 1"47, II. po 1’36 do T40, jugoslovanski križani Špeharji po 1-48 do 1-50, srednji po 136 do T88, slabše vrste po 1-32 do 1’34, pršutarji lahki po 1-20 do 1’38, težki po 1-12 do 1-25, križani po T38 do T50 šilinga za kg žive teže. Tendenca:
Ob mirnem prometu so se pocenile vse vrste. (Poročilo tvrdke Predovič in drug. Dunaj III. — St. Marx.)
DUNAJSKI JAJČNI TRG
Cene so oslabele, ker je ponudba zelo velika in ker more avstrijska domača produkcija skoraj čisto kriti potrebe trga. Od tujega blaga je bilo na trgu zlasti veliko madjarskih jajc, zelo malo poljskih, dočim jugoslovanskih sploh ni bilo. Cene so na debelo: avstrijska jajca po 9 do 9-50, inad-jarska po 9 in poljska po 8-75 šilingov za 100 jajc. Cene na drobno so za 1 do T50 šilinga višje (za 100 jajc).
Program ljubljanske radio postaje
Nedelja, 4. marca: 7.30: O konjskih boleznih (dr. Veble Franc) — 8.15: Poročila
— 8.30: Gimnastika (Pustišek Ivko) — 9.00: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) — 9.30: Orgeljski koncert (Blaž Arnič)
— 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.00: Vokalni koncert Julija Betetta s spremljevanjem Radio-orkestra — 12.00:	Čas, reprodukcija Beethovnove Kreutzerjeve sonate — 16.00: Spomladanska dela v sadovnjaku (Flego Anton) — 16.30: Koncent pevskega krožka Vič-Glince
— 17.15: Duet citer in kitare (brata Ahačič) — 20.00: Radio-orkester — 20.45: Reproduciran koncert orkestra balalajk — 21.00: Vokalni solo koncert gdč. Verbičeve
— 22.00: Čas, poročila, Radio-jazz. Ponedeljek, 5. marca: 12.15: Glasbene
slike v reproducirani glasbi — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, klavirske solistične točke na ploščah — 18.00: Gospodinjska ura: Nekaj za gospodinje in dekleta (gdč. Humekova) — 18.30: Nemčija v dobi konjunkture (Ivan Kreft) — 19.00: Reproducirani odlomki zvočnih filmov — 19.30: Zdravniška posvetovalnica (dr. Magajna) 20.00: Čajkovski: Symphonie pathetique (plošče) — ‘20.45: Operne duete pojeta ga. Gjungjenac in g. Gostič — 21.30: Dolinškov šramel-kvartet — 22.00: Čas, poročila, Radio-jazz.
Torek, 6. marca: 11.00: Šolska ura: Češkoslovaška (Viljem Kus) —	12.15: Re-
producirani odlomki »Prodane neveste« — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, slov. nar. reproducirana glasba — 18.00: Otroški kotiček (Manca Komanova) — 19.00: Francoščina (prof. Prezelj) — 19.30: O državljanski vzgoji (prof. Marinko) — 20.00: Prenos akademije slepih iz Kočevja — 20.45: Radio-orkester — 22.00: Čas, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Nedelja, dne 4. marca ob 15.: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Izven. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din.
Ob 20.: Charleycva teta. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din.
Opera, začetek ob 20.
Nedelja, dne 4. marca ob 15.: Tičar. Izven.
Znižane cene od 6 do 30 Din.
Ob 20.: Ples v Savo ju. Izven. Znižane cene.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, dne 4. marca ob 15.: Okence. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol. Ob 20.: Štambulska roža. Znižane cene.
MEDNARODHI VELESEJEM V PRAGI
11,—18. marca 1934.
SVETOVNI VELESEIEM
na katerem so zastopani narodi in države
Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake
Jugoslavija 25°/0. Cehoslovaika 50°/o» Avstrija 25%» Madjarska 25 /0
Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v čehoslovaški: prej 33"/„, sedaj 50°/0 popusta
trgovci in industrijcl/
Tpjgovsfei
Pojasnila in legitimacije daje:
AL0MA C0MPANV, Ljubljana. Aleksandrova c. 2 ČEH0SL0VAŠKI KONZULAT PUTNIK, Gajeva ulica za nebotilnikom
se priporoča ta
in s izvir anj e f
TISKOVINE
uradne,Mkta m-TPpST ne, časopise, knjige, večbar iisk hilre in pečeni!
TISKARNA MERKUR
Ll U B HANA ,G RIGORClCEVASl 23
<^.25-52^Jd^c/ram:7IskamiilJhrkuit.
Naročajte in širite »Trgovski list“
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek # Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovsko-industrijako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana