OBRTNI VESTNIK
Slrokounl list za poozdlgo In naprfdeh obrtništua Draushe banooine.
»OBRTNI VESTNIK” izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno	Din 40*— polletno	Din 20’— posamezna številka . . Din 1*—	Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtni^ društev Dravske banovine. Uredništvo in upravsiitvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemalo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 17. junija 1932.	Štev. 25.
Naša gospodarska osamosvojitev napreduje
Razveseljiv dokaz zdrave strukture našega gospodarstva je že v tem, da smo mogli prirediti vzorčni velesejem v neokrnjenem obsegu tudi v časih, ko se vse potaplja v govoricah nezaslišane gospodarske krize. Sc bolj razveseljivo pa je to, da ima naš velesejem tudi v sedanjih časih popolen uspeh in sicer tako po obisku, ko tudi v trgovskem oziru. Zlasti v nedeljo je bil tako velik naval občinstva na velesejem, kakor ga ta še v vseh svojih dvanajstih letih ni videl, pa čeprav je ljubljanski velese* jem že skoraj razvajen po velikem šte* vilu obiskovalcev. Zadovoljna pa ni le uprava velesejma, temveč tudi razstav* Ijalci, ker kupcev je mnogo in najbolj za stroje, s katerimi je še mogoče dvig* niti in izboljšati produkcijo. V tem pa je še prav posebno do,ber znak, da smo šele na začetku svojega nevzdržnega razvoja navzgor.
To veselo sliko potrjuje tudi razstav« ljeno blago. Na vseh poljih je videti razveseljiv napredek in ponekod že kaže, kakor da sploh ni več mogoče do* seči še kaj več. Tako na primer po* hištvena industrija kar preseneča s svojimi vedno bolj popolnimi izdelki. Velika množina razstavljenega blaga in razstavljalcev pa dokazuje, da ni ta napredek le slučajen, temveč da je per» fektna pohištvena industrija pri nas doma. Sličen silen napredek dokazuje naša tekstilna industrija. Pasivnost naiše trgovinske bilance je včasih ob* stojala predvsem vsled prevelikega uvoza tekstilnih izdelkov. A uvažati smo jih morali, ker smo jih doma le prav malo izdelovali. Vsako leto pa se je stanje boljšalo in sedanH velesejem dokazuje, da smo baš v tekstilni stroki naipravili že ogromen korak na poti naše popolne gospodarske osamosvo* jitve. Prav tako smo v čevljarski stro* ki, v raznih kovinskih industrijah, v številnih panogah domačega obrta že popolnoma na isti stopnji s tujo indu* strijo in obrtom. S posebnim zadošče* njem pa moramo dostaviti, da je vedno večje število panog, v katerih posta* jamo od tujine že neodvisni, kar po* sebno lepo dokazuje sedanji velese* jem. ki je vsled pretežne udeležbe do* mačih razstavljalcev res naš domači velesejem.
1 ako naši obrtniki, ko naši industri* jalci se torej pošteno trudijo, da do konca izvedejo našo gospodarsko osa* rrosvojitev ter pribore s tem vsemu narodu blagostanje, ki ga more biti deležen le narod, ki ni samo konsu* ment tujih izdelkov. Ni pa zadosti, če se trudijo za našo gospodarsko osamo* svojitev naši obrtniki in industrijaJci, temveč jih mora v tem pogledu podpi* rati vsa javnost in vse državne ter sa* moupravno oblasti. Z novimi strokov* nimi šolami jc treba skrbeti, da dobita naš obrt in naša industrija čim več dobro kvalificiranega naraščaja, ki se bo ves posvetil dvigu kvalitete naše produkcije. Kaj pomaga večno vzdiho* vanje, da je v tej in tej tovarni zapo* slenih toliko tujcev, če pa za marsika* tero stroko še ni dovolj domačih stro* kovno čisto usposobljenih ljudi. Nujno potrebno bi bilo, da bi država v čim večji meri razpisala ustanove, ki bi omogočale nadarjenim mladim ljudem, da bi praktično dopolnili svoje študije v tujini. Za obtnika in kvalificiranega delavca v fabriki velja še prav po* sebno Levstikov rek, da ni za rabo mož, ki ni vitici tujih jludi.
Vedno bolj postaja pa tudi nujna ustanovitev obrtnega muzeja v Ljub* Ijani. Sele z nazornim poukom v mu* zeju bo mogoče prav razviti delo za dvig našega obrta. Mnogo poučnih te* i
čajev se že danes vrši za pospeševa* nje našega obrta in še več bi se, jih vr* šilo, če bi bilo tu zadostno sredstev, A noben izdatek ni tako dobro nftlo*, žen, ko izdatek za strokovno izpopol* nitev naših obrtnikov in fabričnih kva* lificiranih delavcev. Zato pa več de* na rja za pospeševanje našega obrta, zato več sredstev za strokovni pouk naših inženerjev in fabričnih kvalifici* ranih delavcev.
Naša obrtna in fabrična produkcija je šele v razvoju, zato je še potrebna podpore in zato tudi še tie more dati onega davčnega donosa, ko na višku že stoječa produkcija. Čim hitreje pa bo napredovala, tem hitreje bo tudi ra* stel njen donos za splošne potrebe. Ne more pa se govoriti o podpiranju domačega obrta in industrjie, če mpra* jo nekatera podjetja čakati leta in leta na denar za dobavljeno blago. Enako ni mogoče govoriti o podpiranju naše
domače produkcije, če ni naša gospo* Barska politika stabilna, da ne more noben podjetnik sigurno vedeti, kaj mu prinese prihodnji dan. In še mar* sikatera druga nepotrebna težava ovi* ra našega podjetnika, da ne more svo* je podjetje tako spopolniti, kakor bi 'siper mogel.
. Temelj vse naše gospodarske poli* tike bi moralo in mora biti stremljenje po gospodarski neodvisnosti. Da to Stremljenje med našimi obrtniki in in* dustrijalči obstoji in sicer v veliki meri, dokazuje sedanji velesejem prepri* čujoče. Naj bi sledil še dokaz, da vlada ertako močno prizadevanje v javnosti in v javnih upravah, pa bo naša go* spodarska samostojnost vsak dan večja realnost. Upamo in prepričani smo, da tudi ta dokaz ne izostane in da je tudi v tem pogledu optimizem upta* vičen. Po lepem dokazu o krepkem na* predku naše gospodarske qsamosvo> jitve na sedanjem velesejmu je pač ta ontimizem edino na mestu in zato tudi utemeljen.	(»Trgovski	list«)
Dr. A. 'L.:
Licitacija javnih del in dobav
Nedavno je bilo v »Trgovskem Listu« govora o štednji v javnem gospodarstvu. Primer za nesmotreno in škodljivo štednjo je način, kako se pri nas vrše licitacije javnih del in dobav, pa je skrajni čas, da se začno gospodarski krogi vse intenzivneje baviti s tem vprašanjem.
Javna dela in dobave urejuje pri nas zakon o državnem računovodstvu v svojem VIII. poglavju, oddelek 'B, s pripadajočim 'pravilnikom. Že ti predpisi danes niso več .zadovoljivi in bi jih bilo treba času primerno spremeniti. Toda mimo veljavnih predpisov se je začela pri javnih licitacijah uveljavljati praksa, ki nasprotuje pravičnosti in solidnosti v gospodarstvu, ki ogromno škoduje pridobitništvu in proti kateri bii bilo treba najodločneje nastopiti. Pri tem ne smemo pozabiti, da zanimajo javna dela in dobave ter način, kako se oddajajo, velik del trgovine, obrti in industrije, če ne neposredno, pa posredno. Večja javna zgradba n. pr. ni samo stvar gradbene stroke odnosno dotič-nega gradbenega podjetnika, ki je zgradbb prevzel, marveč so tu zainteresirana vsa ona številna industrijska, obrtna in trgovska podjetja, ki z deli in dobavami sodelujejo pri zgradbi.
iV zadnjem času se vedno bolj rnno-že primeri, da se javna dela in dobave brez zadostnega razloga ponovno razpisujejo. Čeprav je prva licitacija v smislu zakona o državnem računovodstvu uspela in se je je udeležilo celo mnogo več nego predpisano število ponudnikov z veljavnimi in zelo nizkimi ponudbami, se licitacija vendar razveljavi in razpiše nova, vendar navadno z dodatnim pogojem, da morajo biti ponudbe pri drugi licitaciji nižje od najnižje ponudbe pri prvi licitaciji. Tako je bila med drugim razveljavljena in z omenjenim dodatnim pogojem na novo razpisana licitacija za neko tukajšnje večje gradbeno delo, katere se je udeležilo deset ponudnikov s popusti čez 20 odstotkov na odobreni državni proračun, dalje licitacija, katere se je udeležilo osem ponudnikov s popusti čez 30 odstotkov itd.
Na prvi pogled bi utegnil kdo odobravati to prakso državnih in samoupravnih oblasti, češ, da je izraz prizadevanja, kako bi se kar najbolj štedilo z javnim denarjem. Že površno razmo-tfivanje na pokaže, da je tak način štednje nesmotren in neumesten. Škoduje namreč prizadetim pridobitnim
krogom, a fte prinaša niti državi nobene ^resnične koristi.
Skoda za prizadete pridobitne kroge je mnogostranska. Udeležba pri javnih licitacijah je zvezana z znatnimi stroški. So to stroški za nabavo ofertnih pripomočkov, stroški pristojbin in kav-9ije, ki so pri milijonskih dobavah, kjer gre kavcija v stotisoče, prav znatni, dalje stroški kalkulacije, ki zahteva, ako naj bo vestna, pri večjih javnih delih mnogo časa itd. Ako še pomislimo, koliko licitacij se mora podjetnik udeležiti, da ipri tej .ali oni uspe, nam bo jasno, da ti stroški' občutno obremenjujejo podjetja, ki se morajo potegovati za javna dela in dobave. S temi stroški mora podjetnik pač računati. iNikakor pa ne gre, da oblastva povečujejo te stroške s ponavljanjem licitacij za ista dela
i.n dobave.
To pa ni glavna škoda, ki jo trpe podjetja. V časih gospodarskih depresij je konkurenca pri javnih licitacijah že itak skrajno ostra, najostrejša v onih pridobitnih panogah, ki Kse bore najtežje za svoj obstoj. Tu je na dlani nevarnost, da se pri vsaki licitaciji najde ta ali oni podjetnik, ki kalkulira svojo ponudbo preveč optimistično in nudi cene, ki niso zadostne. Kaj rado se to dogaja tam, kjer je dobava združena z rizikom, ki bi ga bilo treba upoštevati v kalkulaciji, a se tega ne stori. Podjetja, ki so zašla pod silo razmer in v pomanjkanju dela v težkoče, skušajo priti za vsako ceno do novih poslov. V ostri konkurenčni borbi jim slede druga podjetja in tako nastaja nivo cen, .ki v dotični stroki ni več pravo merilo za vrednost storitev in ki ograža solidno poslovanje. Ta neprimerni nivo cen seveda ne ostane omejen le na javna dela in dobave ter na ono stroko, ki je bila prva prizadeta, ampak se. spričo dinamike v gospodarskem življenju širi na zasebni promet in zajame pridobitne panoge, ki so s prvo v kakršnikoli zvezi. Posledica so nesolidne dobave, neredna plačila, skratka vsa stiska, ki jo danes le predobno poznamo. Ako se v takih prilikah oblastva ne zadovoljujejo z najnižjo ponudbo, ampak zahtevajo s ponavljanjem licitacije še nižje ponudbe, je to celo s čisto fiskalnega stališča komaj mogoče zagovarjati.
Zlasti pri večjih gradbenih delih je še ena okolnost, ki zahteva, da se licitacije ne ponavljajo. Ponudbe za taka dela se predlagajo v obliki popustov na odobreni državni proračun. Vsak količ-
kaj soliden in vesten podjetnik mora seveda sam postavko za postavko .kal-kulirati stroške dela, da ugotovi na' ta način najnižji možni popust. Sicer se je baje ponekod dogajalo, da ponudniki ponudb sploh niso kalkulirali, ampak so licitirali na slepo srečo. Tak način licitiranja bi bil znak skrajne nesolidnosti, najsi je že nesolidnost v lahkomiselnem hazardiranju. ali pa v računanju z možnostjo, da bo podjetnik z nedopustnimi sredstvi v zli c nezadostnim cenam vendarle zaslužil pri dobavi. Pri nas tak način licitiranja ni običajen. Ponavljanje licitacij pa omogoča in zapeljuje k nekalkuliranim ponudbam. Kajti po uspeli prvi licitaciji postanejo kalkulacije udeležencev, ki so bile poprej poslovna tajna, vsaj v svojem končnem efektu znane. jS tem so prizadeta baš najsolidnejša podjetja. Zanašajoč se na kalkulacije solidnih podjetij lahko ipri drugi licitacijii sodeluje vsako podjetje celo brez lastne kalkulacije.
iRekli smo, da od take Sledljivosti pri javnih licitacijah .niti država sama nima nobene resnične koristi. Saj je znano, da je dobro blago in solidno delo mogoče nuditi za primerno ceno in da je najcenejše blago velikokrat najdražje. Nujna posledica nezadostnih cen je manjvredna dobava. Res je, da so za vsako javno- delo in dobavo točno predpisani pogoji. Toda naivno bi bilo misliti, da je pri tem vsaka možnost 'izključena. Podjetnik, ki ga je država uprav prisilila, da gre s ceno izpod svpje najnižje ponudbe, si bo pač na vse načine prizadeval, kako bi prišel z manjvredno dobavo vpndarle na sivoj račun. iNajvečja nevarnost, da se na ta način uveljavlja nesolidinost, je pri večjih javnih zgradbah, kjer je stalna .kontrola skoro nemogoča. Saj vemo, da se je celo zasebnik, ki si hoče n. pr. zgraditi hišo, odloči včasih raje za dražjega ponudnika, kateremu zaupa in o katerem je prepričan, da bo za primerno ceno izvršil delo res solidno. In vendar lahko zasebnik vse drugače stalno nadzoruje delo, nego država s svojim aparatom, ki ni nikjer docela prost birokratizma. Tudi je za zasebnika merodajna izključno lastna korist in ga malo zanima, ali bo podjetnik s cenami izhajal ali ne.
Država pa niti takrat, ko oddaja dela in dobave, ni samo naročnik, za katerega bi veljala izključno le zasebno-go-spodarska načela. Javna dela in dobave niso zasebno - gospodarsko', marveč eminentno gospodarsko-politično vprašanje, ki bi se .moralo reševati tako, kakor zahtevajo splošno gospodarski interesi. iNikakor ne bi bilo v redu, če bi se javna dela in .dobave oddajale predrago ter bi se na ta način razsipal javni denar, prav tako ne gre, da se podjetnik z neprimernimi metodami sili k ponudbi izpod prave cene in da se s tem ograža njegov obstoj. Za javna dela in dobave, gredo letno ogromne vsote. Ves ta denar bi lahko pravilno porabljen blagodejno polživljal (pridobitnost in v 'veliki meri koristil gospodarstvu. Zlasti v času gospodarskih depresij naj bi bila javna dela in dobave tista plat gospodarske delavnosti, kjer bi se vzdrževal primeren nivo cen ob največji solidnosti poslovanja. Potem bi bila javna dela in dobave activum v celokupnem gospodarstvu.
Vse to je bilo povod, da se v nekaterih naprednih državah javna dela in dobave sploh ne oddajajo najnižjemu ponudniku, ampak ise je uveljavilo načelo. da dobi dobavo srednji ponudnik po določenem ključu (n. pr. tisti, ki je s svojo ponudbo najbližji aritmetični sredini med drugo najnižjo in drugo najvišjo ponudbo). Tak način oddajanja javnih del in dobav nai zajamči z ene strani podjetniku cene, ki so res pravo merilo njegove storitve, z druge strani
Pravila združbe trgovcev (obrtnikov) za srez (mesto) .. . *
državi solidno dobavo. Da li .a način res v vsakem pogledu ustreza, o teni bi se dalo še razpravljati, Pri nas velja zaenkrat načelo, da dobi dobavo najcenejši ponudnik. Zakon pa nikjer ne zahteva, da je treba najcenejšo ponudbo tako rekoč izsiliti s ponavljanjem licitacij. Nasprotno, tako postopanje prav gotovo ni v duhu zakona in se razen tega protivi pravnemu čutu. Razpis javne licitacije je pravni čin, ki sličl pravnemu poslu »natečaja« po.civilnem pravu. Pravni čut zahteva, da so pri vsakem pravnem poslu pravice in dolžnosti v nekem razmerju. Kakor prevzamejo udeleženci licitacije s svojo udeležbo gotove dolžnosti, prav tako bi jim morale biti varovane neke pravice — v prvi vrsti pravica, da bo delo odnosno dobava podeljena tistemu izmed njih, ki je predložil v ismlslu zakona najugodnejšo ponudbo, oddana brez nadaljnjega licitiranja.
Iz istih razlogov bi se nikakor ne smele razpisovati licitacije javnih del in dobav, ki se po vsej verjetnosti v doglednem času sploh ne bodo Izvršile, ibodisi ker zanje ni sredstev, bodisi zaradi drugih zadržkov. Saj vendar ne gre naganjati podjetnike-interesente »potegavščino«, kakršni gotovo ne more biti mesta v javni upravi. Pri tem je popolnoma vseeno, ali je oblastvo licitacijo morda že razpisalo brez namena, da se razpisano delo izvrši, torej samo v svrho nekakšne informacije, ali pa sicer delo nameravalo oddati v izvršitev, a je 'bil razpis poigrešen ali preuranjen, ker še niso bili podani pogoji za oddajo razpisanega dela. Upravičeno je, da se razpisano delo po uspeli licitaciji ne odda samo tedaj, kadar se po licitaciji pojavijo nujni zadržki, ki izvršitev dela naknadno onemogočijo in ki jih ni mogoče odstraniti. A tudi v tem primeru bi bilo pravično, da se udeležencem povrnejo stroški. Drugače pa bi moralo veljati načelo, da se javna licitacija .razpiše takrat, kadar so že izpolnjeni vsi pogoji, da bo delo ali dobava po uspeli licitaciji zares lahko 'oddana.
Vse to so' prav za prav načela, ki so sama po sebi razumljiva. Ce se danes vzlic temu uveljavlja drugačno postopanje, gre ali res za nesmotrene poizkuse štednje, pri katerih se pozablja, da je zelo neprimerno večje nego eventualna korist, ali pa se pridobitni krogi smatrajo za tisto kategorijo državljanov, do katere ni treba nobene obzirnosti, ker je bodisi ne zahteva, bodisi ne zasluži. V vsakem primeru je nujno potrebno, da gospodarski krogi svojo dosedanjo pasivnost v tem vprašanju opuste.
(Iz '»Trgovskega.Lista'.)
Odločba o sezonskih podjetjih
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu je z razpisom z dne 26. aprila 1932 pod St. Br. 27.045, izdalo sledečo odločbo:
Kot sezonska podjetja v smislu § 8., točke 8., zakona o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922, »Uradni list« št. 211-74, se smatrajo opekarne (oiglane in crepane), močilnice konoplje (rnoči-lane kudeljaca), kamnolomi in podjetja za lomljenje kamenja, poljske apnenice, gradbena podjetja, podjetja za pridobivanje peska in proda (šljunka) in podjetja za predelavo rib, dokler 1 je riba sveža.
Navedena sezonska 'podjetja lahko delajo 10 ur dnevno. Vr primeru, da se delo posamezne dneve prekine radi atmosferskih prilik, se sme to delo nadoknaditi druge dhiii vendar tako, da tekom šestih delovnih dpi ne znaša več kp 60 ur.
Pravilnik o fondih za strokovno šolstvo
Minister za trgovino in industrijo je predpisal pravilnik o poslovanju in vodstvu fondov za podpiranje strokovnih-šol v banovinah in na področju uprave mesta Beograda Pri vsaki banski upravi se po tern pravilniku ustanovi fond za podpiranje strokovnih šol. Za področje uprave mesta Beograda se fond za podpiranje strokovnih šol ustanovi pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Sredstva fonda se zbirajo iz denarnih glob za prestopke proti določilom obrtnega zakona, proti uredbam, pravilnikom in naredbam, izdanim na podlagi tega zakona, fin iz denarnih zneskov, za katere zakon določa, da gredo v korist tega fonda.
/. Področje, sedež, naslov in pečat Člen 1.
Združba se osnavlja in deluje na osnovi predpisov zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931.
-Področje združbe obsega srez (me* sto) .	  J.	.	:.v
Združba ima svoj sedež v . .
Naslov združbe je: »Združba . .
Pečat združbe je okrogle ** oblike j n navaja naslov in kraj, kjer ima združ* ba svoj sedež.
Združba je pravna oseba,
II.	Naloge.
Člen 2.
Naloga združbi je:
1. da goji in razvija med svojimi , člani duha skupnosti in vzajemne, pa* moči in da vzdržuje ter pospešuj^ spoštovanje stanovske časti;
2. da zastopa in pospešuje koristi trgovine (obrtništva), da skrbi, da se odpravijo običaji, postopanja in de*, lovne metode, ki ovirajo, da se razvi* je med člani samo solidna tekma, da skrbi za to, da obiskujejo učenci in pomočniki njegovih članov šolo redno, in da opozarja oblastva na neupravi* čeno obratovanje kakor tudi na zarie* marjanje dolžnosti svojih članov na* sproti pomožnemu osebju;
3. da skrbi za to, da se vzdržuje do* bro razmerje med člani službodavci in njihovim pomožnih osebjem, kakor, tudi lastno dobro razmerje nasproti ostalim gospodarskim ali. kulturnim združbam;
4. da skrbi za moralno vzgojo ter obče in strokovno .izobraževanje svo* jih članov in njihovega pomožnega osebja s -tem, da prireja tečaje, preda* vanja im razstave, da .osnavlja muzeje, vajeniške: in pomočniške domove, da otvarja šole itd.;
5. da vrši vse1 funkcije, ki so v zvezi s pogodbami o vajeniškem, odnosno službenem .razmerju med člani in po* možnim osebjem po odredbah zakona o obrtih (§ 258.), da skrbi, da dobe pomočniki službo, in da skrbi za po* . uk učencev (vajencev) (§ €78. zakona’ o obrtih) in da sodeluje v ta namen z)' javnimi borzami dela;
6. da vrši vse funkcije, ki so v zvčzi s poslovnimi- knjižicami (§ 307. zakona-o Obrtih) in’z izpričevali pomožnega osebja (§ 249. zakona o obrtih);
7. da odpravlja na zbornico prošnje • za potrdila skladno z odstavkom (5),
§ 95. zakona o obrtih;
8. da organizira z odobritvijo bana svoj razsodniški odbor po § 385. za* kona o obrtih, da ustanovi častni, od* bor za razpravljanje sporov med svo* jimi člani (pri obrtniških združbah: da voli člane izpraševalnilj,. komisij in člane v okrožne odbore);
9. da si prizadeva za osnavljanje go* spodarskih podjetij in gospodarskih' zadrug za dajanje predjemov in, v dru* ge gospodarske namene, kakor tudi za skupno nabavljanje, predelavanje, skupno proizvajanje in prodajanje iz* delkov, kakor tudi drugih ustanpv, ko* ristnih za proizvajanje ali prodajanje;
]0. da pospešuje tudi gospodarske koristi svojih članov s popolnejšimi' delovnimi metodami in prirejanjem stalnih vzorčnih razstav;
■ M. da osnavlja človekoljubne skla* de ,nr druge ustanove za podpiranje svojih članov in njih rodbin v'sili, sta* rosti in ob smrti;
12. da sklepa o zavarovanju za bo* lezen, onemoglost, smrt in nezgode (§ 384. zakona o obrtih);
13. da daje na zahtevo državnih upravnih in samoupravnih oblastev in zbornice zaprošene podatke, mnenja, poročila in predloge iz lastne pobude o gospodarskih vprašanjih, ki se ti* čejo trgovine;
14. da vodi razvidnost, vpisnike in statistiko trgovinskih obratov svojega področja kakor tudi statistiko v njih zaposlenega pomožnega osebja;
15. da vrši tudi vse druge naloge, ki mu pripadajo po zakonu o obrtih ka* kor tudi po drugih zakonih, uredbah, pravilnikih in naredbah.
Združba ne sme trgovati niti kakr* šenkoli obrt izvrševati.
* »Službeno novine kraljevine Jugoslavije« z dne lil. maja 1932, št. 106/XiL1V)1ILI/342. — Zakon o obrtih glej »Službeni list« št. 572/76 iz I. 1931.
** V izvirniku- pač pomotno: krupnog oblika. —• Op. ur.
III.	Člani združbe. Njih pravice in dolžnosti.
Člen 3.
Člani združbe so vsi trgovci (obrtni* ki), ki izvršujejo na področju združbe trgovinski (rokodelski) obrt. Istotako so člani združbe tudi osebe, ki izvr* Šujejo na istem področju obrt, ki spa* da pod zakon o obrtih, ki pa nima iz* razitega značaja trgovinskega (roko* delskega) obrta, če sklene pristojna .zbornica, da te osebe tej združbi pri* padajo.
Člani združbe morajo biti tudi trgo* vinska (obrtna) podjetja državnih in javnih samoupravnih telus, kolikor iz* vršujejo obrt, ki spada pod zakon o obrtih.
(Za trgovinske združbe:	Združbi
smejo pristopiti tudi imetniki obrtov iz točk 4., 5. in 6. odstavka (2), § 1. zakona o obrtih, kakor tudi zadruge, ki so po odredbi odstavka (“), § 1. iz* vzete od odredb zakona o obrtih).
Članstvo v združbi se začne obenem s pričetkom izvrševanja obrta.
Člen 4.
iZa obrt, odnosno podjetje po členu 3, teh pravil se smatrajo tudi pomožni obrati (prodajalnice, poslovalnice, pi* same, delavnice) ter podružnice (filial* ke) in morajo potemtakem njih last* niki biti člani te združbe, dasi imajo glavni obrat zunaj področja te združbe.
N oglede na število glavnih in po* možnih obratov in podružnic na pod* ročju te združbe ima ista oseba pravi* ce in dolžnosti samo enega člana.
Člen 5.
Če se vodi obrt po poslovodji, vrši članske pravice imetnik obrta, toda jih Sme prenesti s pismeno izjavo na po* Slovodjo. Za obrte iz §§ 15., 16. in 135. zakona o obrtih vrši članske pravice poslovodja, če se pa izvršuje obrt brez poslovodje, oseba, ki vodi obrt.
Člen 6.
Vsi člani imajo enake pravice in dolžnosti. Od tega -so izvzeti primeri iz četrtega in petega odstavka člena 14. teh pravil. Vsi člani se smejo, če ne nastopi primer iz točke 3., prvega od* stavka, člena 9., koristiti z vsemi obče* koristnimi ustanovami združbe.
Člen 7.
Člani so dolžni, ob vsaki priložnosti čuvati ugled in dostojanstvo združbe in izvrševati vse sklepe skupščine in uprave, kadai/koli se to od njih zahte* va. Semkaj spada tudi dajanje vseh ob* vestil in podatkov, ki jih zahteva od njih skupščina ali uprava. Istotako mo* ,rajo prijaviti člani združbi v 8 dneh sprejem ali odpust pomožnega, osebja, in to tudi, če po zakonu vodi razvid*
, nost občina. Za tako prijavo ne pobira združba nobene takse.
Člani so zavezani svoje članske vlo* ge (Članarino) redno plačevati.
Novi člani morajo plačati ob vstopu v združbo predpisno vpisnino.
Člani morajo plačevati tudi prispev* ke za sklade in ustanove, ki se osnuje* jo po točki 11., členu 3., teh pravil in na osnovi § 384. zakona o obrtih.
Člen 8.
Zoper člane, ki se pregreše zoper ta pravila ali zoper korist združbe, sme izreči uprava naslednje disciplinske kazni:
1. pismen opomin;
2. denarno kazen do 1000 dinarjev;
3. izključitev od uživanja človeko* ljubnih skladov in ostalih ustanov, na* štetih v členu 2., točki 11., teh pravil;
4. odvzem pravice, govoriti na skup* ščini, ter aktivne in pasivne volilne pravice.
Kazni po točkah 3. in 4. se smejo izreči za največ leto dni, ob ponovitvi pa za dve leti.
Denarne kazni gredo v korist blagaj* ne združbe in se lahko izroče človeko* Ijubnim skladom združbe ali uporabijo za druge človekoljubne namene. Kazni se morajo plačati v 15 dneh od priob* čitve, odnosno vročitve razsodbe. Dru* gače jih izterja obče upravno oblastvo prve stopnje z izvršbo.
Zoper razsodbo se sme kaznovani član pritožiti v 15 dneh od priobčitve, odnosno vročitve razsodbe na prihod* njo redno skupščino. V takem primeru prične teči rok za plačilo kazni od dne priobčitve,’ odnosno vročitve skupščin* ske odločbe o potrjeni razsodbi.
kČlen 9.
Članstvo ne more prestati niti s pro* stovoljnim izstopom, niti z izključitvi* jo. Članstvo prestane samo:
1. če prestane obrt, odnosno pomož* ni obrat ali podružnica na področju združbe;
2. če se uvede stečaj;
3. z vstopom v članstvo nove stro* kovne združbe, osnovane skladno s § 357. zakona o obrtih.
Če prestane obrt, ostane vendar oseba, ki je izvrševala obrt, lahko član združbe, če se prijav: za člana. (Pra* vila lahko določijo, da ima tak član samo aktivno volilno pravico.)
(Dalje prihodnjič)
Sprememba carinske tarife
Beograd, 16. junija. AA. Ministrski svet je na podlagi čl. 15. zakonskega predloga o snlo-šni carinski tarifi in na predlog finančnega ministra izdal odlok o spremembah in dopolnitvah uvozne in izvozne carinske tarife. Po tem odloku se zvišajo maksimalne in minimalne postavke iz tar. št. 477 in 464, ki se nanašajo na škriljevec. Semkaj spadajo tudi tablice za pisanje v lesenih okvirih ali tudi brez njih. Na svinčene elektrode se dotlej, dokler se ne bodo začele izdelovati doma v zadostni količini, določi uvozna carina po maksimalni postavki 25 in po minimalni postavki 20 Din za 100 log. Uvozna carina se ne bo pobirala na organske kemične proizvode in preparate iz tar. št. 235, točka 2. uvozne carinske tarife, kadar jih uvažajo rudarska podjetja. Oprostitev velja za vsak preparat dotlej, dokler se ne bodo začeli izdelovati doma. Izvozna carina se ne bo plačevala na bombažne in polvolnene jutine in na tekstilne odpadke, v eni ali več barvah tiskane in pisane iz tar. št.. 23., točke 1 b izVozne carinske tarife. Ta oprostitev velja leto dni po objavi v »Službenih No-vinah«.
Banska uprava je postavila pri Zbornici za TOI v Ljubljani izpraševalne komisije za opravljanje mojstrskih izpitov iz všfeh rokodelskih obrtnih strok, naštetih v § 23. obrtnega zakona, izvzemši stavbne in elektrotehnične obrte. Te so začele poslovati. Izpiti se bodo vršili za vse stroke pri Zbornici TOI v Ljubljani, obenem pa do nadaljnjega in po možnosti tudi v Celju, Mariboru in Novem mestu.
Prijave za pripustitev k izpitu morajo prosilci pismeno vlagati pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki bo z rešitvijo obenem tudi odredila, kje bo kandidat polagal izpit. Prijavo je treba kolkovati s 5 Din ter priložiti za izpričevala kolek za 30 Din, za izpitno takso pa znesek 230 Din. Ta taksa znaša za podkovske kovače, izdelovatelje streliva in raznesil ter vodovodne kanalizacijske in plinske inštalaterje 280 Din.
V prijavi je treba navesti točen naslov, iz katere stroke namerava kandidat delati izpit, kje je delal, odnosno bival zadnjih 6 mesecev ter priložiti:
1. kratek, svojeročno napisan popis strokovne zaposlitve, opravljene do izpita; 2. krstni (rojstni) list; 3. dokazila, da je predpisano prebil učni čas in opravil pomočniški izpit (pomočniško izpričevalo), odnosno uspešno dovršil učni zavod, ki nadomešča učno dobo; 4. dokazila (delavsko knjižico), da je bil zaposlen kot pomočnik (delavec) najmanj tri leta po opravljenem pomočniškem izpitu v dotičnem obrtu, odnosno kot tvor-niški delavec v analognem tvorniškem podjetju ali v istovrstni delavnici tvor-niškega podjetja ali dokaze o dovršenih strokovnih šolah in zavodih, ki nadomeščajo čas zaposlitve. Kandidati, ki so postali pomočniki pred 9. marcem 1932, so oproščeni predložitve spričevala o prestani pomočniški preizkušnji in jim zadostuje triletna pomočniška služba; 5. izpričevala o posebnem pohajanju kakih strokovnih učnih zavodov; 6. potrdilo o plačani taksi; 7. izjavo pristojne zadruge o predloženih usposobljenostnih dokazilih.
Praktični izpit se bo vršil redoma v delavnici na sedežu komisije, pri izberi delavnice pa se bodo po možnosti upoštevale želje kandidata, ki jih je navesti v prijavi. Stroške, zvezane z izdelavo preizkusnega predmeta ali dela, nosi seveda kandidat sam. Podrobnejša pojasnila glede praktične in teoretične preizkušnje bodo posebej objavljena v našem glasilu.
Za pravne osebe izvršuje članske pravice in dolžnosti poslovodja ali ose* ba, ki jo podjetje pooblasti, da ga za* stopa.
Pri javnih trgovinskih in komandit* nih družbah morajo biti člani združbe vsi javni člani družbe, ki so upraviče* ni, družbo podpisovati.
Prijave za mojstrske preizkušnje
Haj je novega?
Borze
LJUBLJANSKA BORZA Devize:	Amsterdam	2275.37 — 2286.73
Berlin 1330.67—134V.47, Bruselj 782.95 Jo 786.89, Curih 1097.35 - 1102.85, London '205.41 _ 207.01, New York ček 5614.25 do 5642.51, Pariz 221.30—222.42, Praga "66.78
INOZEMSKE BORZE Curih 17. juniia: Pariz 20.1675, London 18.745, New York 5134/», Bruselj 71.35. Milan 26.23, Madrid 42.35, Amsterdam 207.35, B<;r lin 121.45, Sofija 3.73, Praga 15.20, Varšava 57.40, BukareSta 3.07.
—lj Po^ta Ljubljana V od 18. do 20. t. m. ne bo poslovala zaradi popravil v uradnih prostorih. Stranke naj se te dni poslužujejo cstalih pošt v Ljubljeni.
Nazadovanje insolvenc. Društvo in-dustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani dbjavlja podatek, iz katerih bi bilo sklepati, da je val insolvenc v maju nazadoval. Po društvenih podatkih je bilo v maju 146 insolvenc (lani 108), v aprilu 193, marcu 167, februarju 197, januarju 174. V dravski banovini je društvo zabeležilo 18 insolvenc (lani 30), aprila 32, marca 25, februarja 32, ianu-arja 24. V prvih petih mesecih smo imeli 877 insolvenc (346 konkurzov in 513 poravnav) napram 439 insolvencam (193 konkurzov in 246 poravnavam) v letu 1931.
Največja prekmurska opekarna ustavila obrat. Opekarna v Pudsoncih je največje podjetje v Prekmurju. V svojih obratih je zaposlovala okrog 200 delavcev. Zaradi pomanjkanja naročil pa je opekarna pred kratkim ustavila svoj obrat in odpustila delavce.
Glad v Rusiji. »Kurier Varšavski« prikazuje v najstrašnejših barvah gladovno katastrofo, ki je zavlada v Rusiji. V Sovjetsko Ukrajino sta prispela z velikim štabom visokih sovjetskih uradnikov komisar Molotov in zastopnik Sta-Ijina Kazanovič, da na licu mesta pro-uče položaj. Po nekaterih vesteh je beda tako velika, da se premnogi kmetje hranijo s korenjem in travo.
Nemške tovarne čevljev v Jugoslaviji? Nemško tovarno čevljev v Jugoslaviji hoče ustanoviti berlinski tovarnar Knoll. Izdeloval bi ob nizkih cenah najfinejše damske čevlje, zaposlil bi 100 in pozneje 200 domačih jugoslov. delavcev in bi porabil po možnosti le domače blago.
f Jakob Dermota
V Železnikih je dne 13. junija po kratki bolezni nenadoma umrl lastnik usnjar-ne in industrijalec Jakob Dermota. Vse, ki so poznali njegovo blago, za vse dobro čuteče srce, je ta vest z žalostjo dimila. Zlasti obrtništvo, ki je izgubilo z njim zvestega tovariša in podpornika v stanovskih potrebah. Dasi kot industrijalec, je bil do ustanovitve usnjarske strokovne zadruge vedno član tukajšnje splošne obrtne zadruge, in se je živahno zanimal za stanovski napredek. Tudi če je bilo treba denarnih žrtev za napredek, ni nikdar pomišljal, temveč radevoljno takoj prispeval. Kako je bil priljubljen, je pričal njegov pogreb dne 14. t. m., ki se ga je obrtništvo korporativno udeležilo in mu s tem izkaz&lo zadnjo čast in spoštovanje za njegove zasluge. Tudi drugi stanovi, posebno delavski, so izgubili z njim blagohotno podporo in pomoč. Ohranili ga bomo^ v najlepšem spominu, kar naj bo užaloščenim preostalim v globoko tolažbo!
Drago Žabkar:
Obrtništvo v prejšnjih stoletjih
(Dalje.)
Le zadruga je imela pravico sprejeti novega mojstra. Kdor je 'hotel postati meščan, je maral prej postati mojster. ■Magistrat je prosilcu za meščanstvo naročil, naj ise pogodi z zadrugo, da ga sprejme, potem se bo dalo šele dalje govoriti o njegovi prošnji. Kako je mogel postati mojster? Zglasiti se je moral pri zadrugi in dokazati, da je sin zakonskih staršev, da je hodil nekaj let Po svetu in se v 'svoji stroki izpopolnil; zadostovalo 'je 5 do 6 let potovanja. Bivati je moral najmanj pol leta v mestu, delati je moral doslej le pri »poštenih ftiojstrih«. Ti pošteni mojstri so bili tisti, 'ki so bili vpisan v zadrugo. V Krako-vem, Trnovem in Gradišču je bilo mno-®o takih, ki so se bavili z rokodelstvom, ki pa niso imeli mojstrskih pravic; te so ftazivali »nepoštene« in »mojstre skaze«,
Izpremembe v davku
Na podlagi zakona c. skupnem davku na poslovni promet z dne '12. avgusta je finančni minister predpisal izpTememibo v uredbi o skupnem davku na poslovni promet z dne 20. julija.
iPo 'tej uredbi so izpremenjeni posamezni členi tarife na podlagi izprememib zakona o 'trošarini in zakona o prometu s pšenico v notranjosti. Talko je n. pr. iz-premenjena tarifna številka 134, kjer je stopnja davka v domačem prometu črtana tako, da bo treba plačevati za žganje, ki je v dej postavki, kakor tudi iza vino, ki je v postavki 137, od 1. aprila dalje samo splošni 1% davek po predpisih zakona iz leta 1922. Nadalje so ukinjena določila uredbe po tar. št. 546 z 20. julija 1913(1 ki so v zvezi s prometom pšenice po Priv. izvozni družbi. Splošni davek na poslovni promet na vino in žganje se bo razpisal po predpisih, ki veljajo za davek na poslovni promet na vino in žganje se bo razpisal po predpisih, iki veljajo za davek na poslovni ipromet od 1. aprila 1932.
INajvečje število izprememb pa se na"’" naša m ostale postavke, katere v nau slednjem' prinašamo (prva številka pomeni stopinjo skupnega davka za domače' blago, druga stopnjo, plačljivo pri uvozu);
V tarifni štev. 93 je dodana nova postavka 93a: sveži slaniki — (3) nadalje je dodana št. 94 prav tako postavka 94a: slaniki nasoljeni — (3), pri postavki 95 je stopnja za uvoženo blago zvišana od 4 na 5, dočim je za domače blago ostala neizlpremenjena. Pri tar. štev. 117 je dodana pripomba: Kdor proizvaja iz koiruznih klic samo sirovo olje, plača davek na poslovni promet v’zne"; sku 1%, kdor pa rafinira nabavljeno seme, plača samo davčni dodatek 1.3, notranji promet pa je zapopaden v skupnem davku štev. 135.
'Postavka 132 močne alkoholne pijače je sedaj razčlenjena na te-le postavke:
1.	arak, rum in slično 0, 7; 2. žganje vin" skokonjak 3, 5, likerji zaslajene .in Za" činjene pijače 0, 7 (doslej je znašala tu skupna postavka 0, 12%, nadalje je zni" žana tar. post. 138 (šampanjec itd.) od 7, 12 na 3, 4% V postavki 140 je znižana stopnja za uvožena medicinska vina od 5 ria 4.
'Povišana pa je v postavki štev. 237 stopnja za uvoženo blago od 2.4 na 3, nadalje je zvišana v postavki 348 za eterična olja z alkoholom od 1.7, 3 na 5, 6, ter poist. 049 eterična olja z alkoholom od 1.7, na 5, 6. V postavkah 352 iin 353 (dišeče masti) je sedaj 'skupni davek 0 prej 1.7); za nvoženo blago 6 (prej 5, ozir. 8 z alkoholom), podobno je izpre-menjena tudi postavka 354 (parfumerije itd.) za domače blago sedaj 0 (prej 23), za uvoženo blago 6 (prej 12), nadalje postavka 355 .(dišeče vode itd.) za domače blago sedaj 0 (prej 2.3), za uvoženo blago 6 l(prej 8), nadalje 'štev. 356 puder, rdečila itd. brez alkohola domače blago sedaj 0, prej 3), uvoženo blago 6 (prej 8), post. 357 isto z alkoholom domače blago sedaj 0 (prej 3), uvoženo blago 6 (prej 12).
Znatne so* izpremembe pri tekstilijah. 'Postavka ' 377 bombažna prediva za prodajo na drobno (sukanec) je sedaj razdeljena na sirovo: 2.5 (2.6), beljena 2.5 (2.6), barvana 2.5 (2.8), doslej je bila postavka enaka za domače in uvoženo blago 1.2%. V postavki 386 (vrvi itd.) je bila povišana samo stopnja za domače blago od 1.5 na 2.5, dočim je za uvoženo blago ostala nespremenjena 3.1. Iste spremembe ,so bile tudi v St.
(Sterzer, Tretter, Storer, Pfuscner); največ jih je bilo med čevljarji in krojači Ker so ta predmestja spadala pod komendsko in ne mestno gosposko1, so lahko izvrševali dela za prebivalstvo izven mesta, gorje r)a tistemu, ki so ga zalotili, da je delal za mestne prebivalce Vsi mojstri so bili na nogah in so oprezovali in čakali, da zalotijo dotič-nega »freterja«, čim se pokaže v mestu. Tudi mestno prebivalstvo je šlo ob takih prilikah na roko rokodelcem. Leta 1761. ie n e v /vlihajlo Deutsch pr peljal kruh iv mesto, a meščani so mu pobrali ves kruh. INa pritožbo Deutscha, ki se je skliceval na pravice, podeljene mu od deželne gosposke, je dejal mestni sodnik, da se ob tako i»cunjo«, kakor je deželna gosposka, niti svojih utepenih čevljev ne obriše.
Ko je pomočnik izpolnil vse pogoje in dokazal, da je delal le prt poštenih mojstrih, je moral plačati '»mojstrsko južino« (Meisterjause, iMeistergruss). -Nato so naročili prosilcu, da izdela mojstrsko delo, s katerim je moral dokazati, da je vešč svojega rokodelstva in da
na poslovni promet
387 (stenji) in 388 (predmeti za tehnično uiporaibo). iV postavki 394 (prediva iz jute ijtd.) je znižana postavka za domače blago od 12 na '1.1% dočim je postavka za uvoženo blago zvišana od 1.2 na 1.4. Pri post. 386 je dodana pr.pom-ba, da se plača za izdelavo predmetov iz >te tarifne številke iz prediva, nabavljenega od koga drugega, samo davčni dodatek iz 1.7%. Isto velja tudi za po>-stavko 388. Za vrvarske izdelke v postavki 404 je povišana stolpnja za doma-če blago od il na 2.3, za uvoženo blago pa od 25 na 3.1, pri čemer določa pripomba, da se plačuje za vrvarske izdelke iz| prediva, dobavljenega od druge" ga, samo davčni dodatek 17. Tudi- v pio-stavki 405 i(vedra, lestvice, jermena’ itd) je povišana stopnja za domače blago od '1 na 2.5, za uvoženo blago pa od 2.5 na 3.1. Dodana je tudi že prej omenjena pripomba. ;Nadalje je zvlišana v postavki 407 (preproge za tla) stopnja za do" mače blago od 1 na 2.5, za uvoženo blago pa od 2.5 na 3.1 (velja prejšnja pri-fPQjnba). Končno je zvišana v postavki |40S (predmeti za tehnično uporabo) ‘stopnja za domače blago od 1 na 25, .za uvoženo blago pa od 2.5 na 3.1.
V postavki 418 (volnene tkanine razen, posebej omenjenih) je zvišana samo stopnja za domače 'blago od 1.5 na 2-5. V postavki 402 i(goste svilene in pol-sviiene tkanine) pa je zvišana stopnja za domače blago od ! 5 na 2.5, dočim je za uvoženo blago znižana od 3.1 na 2.8.
Znatne so spremembe v postavki 485. Ta postavka je sedaj razdeljena takole: kožne rokavice i(i s tekstilnim materialom) 1. nepostavljene 0.6, 2. po' stavljene 1.8, 2. Za pnevmatike v Ste v, 504 je zvišana samo stopnja za uvoženo blago, in sicer od 2 na 4. V postavki 588 (knjige in periodične izdaje) je znižana stopnja samo za uvoženo blago, in sicer od 5 na 4, dodana pa je pripom" ba, da je ta postavka že zapopadena v skupnem davku na karton in papir. Od skupnega prometnega davk* so prosti pri uvozu:	časopisi, akti in rokopisi,
knjig^, izvzemši koledarje, note vn periodične publikacije v tujih jezikih, vezane ali mehko vezane; modni listi, ce" niki 'ijn slične knjige, ki služijo za objavo, plačajo skupni davek pri uvozu po tej tarifni postavki. Za električne žarnice je uveden skupni davek sedaj tudi ria domače blago v znesku <1.2, dočim je za uvoženo blago ostal nespre' monjen. Končno je v 'postavki 791 (vagoni, prevozna sredstva itd.) znižana stopnja za luvoženo blago od 32 na 2.
Uredba, ki spreminja te postavke, 'je objavljena 'V »S’u'žibenih novinah« z dne
11.	t. m. in je tedaj stopila v veljavo, aplicirala pa se bo s 15. junijem t. 1. Za blago, ki ije bilo il5 junija neocarinjeno pri carinarnicah, bodo veljale že nove stopnje.
Naši mlinarji za novo železniško tarifo
(Predlog zborničnega člana Zadravca Jakoba v plenarni seii ZTOiI 9. t. m.)
Kakor znano namerava vlada izdati novo železniško tarifo. Ob tej priliki je stopilo v ospredje vprašanje naše s težkim trudom priborjene izjemne mlinske tarife postavka 34-«13.
Vojvodinski mlini so po mojih zanesljivih informacijah z vsemii sredstvi in zvezami na -delu, da ©vržejo to za
se ga ostalini mojstrom' ne bo treba sramovati. Ta mojstrska tlela so bila včasih kaj čudna in pozneje neraibljiva, ker so imela prevelike dimenzije.
Izdelovanje mojstrskega dela za dObre rokodelce ni bilo prav nič težavno. Mizarji so po navadi delali predmete z vložki različnih vrst lesa itd.
Kakor že omenjeno, so pripadali obrtniškemu stanu tudi padarji. To so bile osebe, ki so znale briti in česati, puščati kri, rezati kurja očesa in so imele na razpoalgo kopeli. Padarji so bili, v isti zadrugi kakor ranocelniki in ne diplomirani zdravniki, njih sooijalni položaj pa je bil enak položaju čevljarjev in krojačev, da še celo manjši. Do leta 1784. so spadali 'ranocelniki med obrtnike in so rnorali biti lastniki brivnice, od tega leta dalje pa je bila to prosta umetnost in ne več rokodelstvo. Leta '1785. je bilo V Ljubljani osem ranocelnikov in dva od njih sta smela pomagati ceilo pri porodih.
lAko se kandidatu za mojstrski naslov • ni posrečil mojstrski izdelek, je bil kaznovan; plačati je moral 20 tolarjev glo-
slovensko mlinsko obrt in industrijo eksistenčne važnosti pomenjajočo tarifo, kar bi pomenilo, da se izjemna mlinska tarifa 34-113, ki velja za dovoz žitaric mlinom, ukinie odnosno izenači s stpecijalno tarifo J., ki se nanaša na prevoz moke.
To izenačenje bi pomenilo za Slovensko mlinsko obrt in industrijo ne-utrpljiv smrtni udarec, čeravno- znaša razlika pri vozarini po dolgosti proge ie 300 do 450 Din per vagon. S tako uredbo bi bila slovenska mlinska obrt in industrija obsojena na pogin, to tembolj, ker je po izkustvih zadnjega časa dokazano, da prihaja banatskobaška moka po vodi do Siska za IG Din per 100 kg, prištevši železniško tovomino od Siska do Maribora ali Ljubljane po 15 Din' za 100 kg, skupaj torej za 25 Din per 100 kg, dočim znaša, vozarina za žitarice po specijalnii tarifi 34-13 iz banatskih in baških postaj do Ljubljane aii Maribora Din 32.— do 37.— per (300 kg.
Če uvažiujemo, da mora mlinar v Sloveniji poleg visoke vozarine računati z izgubo na transportu s primesjo, s stroški za rinfusa opremo in če upoštevamo, da ije konstelacija ,na trgu taka, da slovenski mlini zamorejo raz-pečati svoje klajne izdelke komaj za tržno ceno baških in banatskih mlinov, je jasno, da ta vozarinska diferenca da-'leko ne krije efektivnega primanjkljaja mlinov dravske banovine, ki prosijo.!/-
Slavna zbornica za trgovino in industrijo naj se potrudi, da se cbstoječo tarifo 34-13 v prid upravičenim interesom slovenskih mlinov ne le vzdrži, ampak še po možnosti razširi itako, da bo ista od one, ki velja ;za prevoz moke vsaj za Din 10— per 100 kg nižja.
'Predlog gosp. Zadravca je bil soglasno sprejet.
Vsem naročnikom! Da bo mogoče list redno izdajati, prosimo vse cenj. naročnike, da takoj poravnajo zaostalo naročnino.
Prijava naložb in terjatev v inozemstvu
Finančni minister je na predlog Narodne banke izdal dopolnitev odloka št. 37j250 z dne 28. marca 1932, ki se glasi:
1. Rok za prijavo terjatev v inozemstvu in depojev vrednostnih papirjev, ki se glase na tujo valuto in ki je jx>te-kel že 10. aprila, se podaljša do 30. junija t. 1. všteto'.
2. iNeprijave do tega roka imajo za posledico maksimalno kazen, predvideno v zakonu o kazenskih sankcijah z dne 8. oktobra 1931.
3. Neprijave do 10. aprila se izvzamejo od kaznovanja, toda le pod pogojem, da se vrednosti v naknadni .prijavi ponudijo v odkup Narodni banki.
4. Za višino v inozemstvu prijavljenih inozemskih terjatev se njihovi lastniki ne kličejo na odgovornost.
Oddelek državnega računovodstva bo skupno z INarodno banko skrbel' za to, da se bo ta odlok striktno izvrševal, posebno glede kazenskega postopka.
be, slično kazen so nalagali tudi šušmar-jem ali mojstrom-skazam pri vseh obr-tih.
Ce je kandidat ustregel vsem pogojem in če je bilo tako mesto prazno, je bit sprejet v zadrugo. Sedaj je moral plačati mojstrsko takso v zadružno skrinjo. Te takse so bile pri nekaterih rokodelstvih precej visoke, tako so plačali mesarji, peki in krznarji po sto, kovači po pet in sedemdeset, mizarji in sodarji po šestdeset, trgovci od šestdeset do osemdeset, klobučarji, čevljarji, jermenarji, sedlarji in vrvarji po petdeset, zidarji, kamnoseki in knjigovezi pa od štirideset goldinarjev do šestdeset goldinarjev. S temi taksami so pokrivali zadružne stroške, plačevali maše za umrle člane in pogrebe; ob procesijah sv. Re&njega telesa so kupovali sveče. 'Cesto so iz preostankov ku-pli hiše. njive ali travnike, katerih dohodke so uživali najsiarejši onemogli in revni mojstri ali njih vdove in sirote.
Ste že poravnali naročnino?
OUZD v maju 1932
J)o6
avv
IZKAZ
najvažnejših statističnih podatkov za mesec maj 1932.
Povprečnina	moških	ženskih	skupaj
članov	51.411	28.559	79.970
	- 14.244	— 2.414	- 16.658
bolnikov	064	754	1.718
	— 197	— 302	— 499
odstotek bolnikov /0	1'88	2-64	2-15
	+ o-ii	— 0*77	+ 0-14
povprečna dnevna	28-09	19-06	24-87
zavarovana mezda Din	- 1*74	- 0-80	- 1-76
celokupna dnevna	1,441.092-—	■ 44.450 40	1,989.542-40
zavarovana mezda Din	— 514.439-20	— 70.628-—	— 585.067-20
Spodnje debelejše številke pomenijo prirast » + « oziroma padec »—« od lanskega leta t. j. od maja 1931.
Radi sezijske zaposlitve delavstva se gospodarska kriza v maju 1932! ni več tako hudo občutila kot prejšnje mesece zlasti v marcu, ko je članstvo OUZD-a doseglo svoj minimum 73.081,. Vendar tudi sezija ni tako velika kot 'prejšnja leta. Tekom maja je narastlo število delavcev samo za 3.448. V celoti -se je pa gospodarska kriza že ne" koliko poostrila. (Padec članstva v zadnjem letu je znašal v;
januarju	11.541
februarju M .981 marcu	13.622
aprilu	15.742
maju	16.658
'Razvoj krize tekom maja je razviden iz tele tabele:
Datum	Število	Absolutni pade	0 član"
	članov	stva napram letu	
	1932 ’	1931	1930
1. V.	781346	16.255	20.208
5. V.	78*525	•16.401	20.9)71
io. v.	79.002	17.002	22.109
15. V.	79.714	17.050	22.168
20. V.	80.375	17.048	22.182
25. V.	81.501	16.478	21.9411
30. V.	81 j79I4	16.162	2(1.9114
Zdravstvene (razmere članstva SO' bile v maju '1932 skoraj iste kot lansko leto. Odstotek bolnikov se je zmanjlšal
za — 0.14 odstotka na 2.15 odstotka in siicer v glavnem radi krajšanja podpor-me dobe pohodnic od 4 mesecev na 3 mesece. V prvi vrsti! zaradi tega se je znižal odstotek ženskih bolnikov za .t-1- 0.77 odstotka na 2.64 odstotka1.
'Padanje delavskih zaslužkov rapjdno •napreduje. Povprečna dnevna zavarovana mezda je .padla v zadnjem letu:
januar za	‘Din	—1.01
februar za	»	—1 .18K
marec za	»	—1.30
april za	»	— 1.54
maj za	»	— 1.76
Padec 'povprečne zavarovane mezde je posebno velik pn moških delavcih.
Še mnogo rapidneje pada celokupna zavarovana mezda. Padec celokupne dnevne zavarovane mezde je znašal v zadnjem letu;
januarja iza	Din	375.568.—
februarja za	«	394.652.40
marca za	»	446.019.60
aprila m	»	527.995,6(>
maja za	»	585.067.20
Te številke povečane za ca 20 odstotkov pomenijo dnevno izgubo na zaslužku onih delaivcev, ki so zavarovani pri OUZD-u. V istem razmerju padajo tudi prispevki našega sooialneg^ Zavarovanja.
in ticitaciie
Direkcija državne železarne Vareš j sprejema do 22. junija t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg mila.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 26. junija t. 1. ponudbe glede dobave električne automat-ske naprave, jeklenih vrvi, vijakov, podložnih plošč, zakovic.
Dne 30. junija t. 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu ofertna licitacija glede dobave 2500 kg usnja.
Oddaja popravila streh na zgradbi vojašnice Jelačič v Zagrebu se bo vršila potom efertne licitacije dne 25. junija t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu.
Oddaja zgradbe vojno-državnih objektov v Sopnici se bo vršila potom ofertne licitacije dne 30. junija t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu.
., Proda ja. Dne 6. julija t. 1. se bo vršila pri Upravi III. oddelka zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu licitacija glede prodaje odpadkov od sukna, platna, usnja, volne, železa itd.
Direkcija državnega rudnika Velenje
.sprejema do 23. junija 1.1. ponudbe glede dobave 500 kg bučnega olja, 1000 kg koruznega zdroba, 300 kg sirove kave, 1000 kg rilža, 1000 kg svinjske masti »n 300 kg ječmenove kave. — Minerska komanda v Kumboru sprejema do 5. julija t. 1. ponudbe glede dobave raz-
Dogovor nase države s Francijo o preferenčnem postopanju za jugoslovensko pšenico
Med našo državo in Francijo je bil sklenjen dogovor o preferenčnem postopanju za našo pšenico. Ta sporazum je bil te dni Objavljen v »Službenih No-, vinah« in se 'v glavnem glasi:
Meseca septembra ali oktobra se bo določil letni kontingent uvoza naše .plenice v Francijo in sicer takoj, ko bo francoski poljedelski minister obveščen o rezultatu francoske \žetve. Kontingent bo znašal 10 odst. od celokupne količine, ki jo bo 'Francija morala uvoziti; za kritje domačega bonzuma. Nakup se bo vršil po običajnih pogojih in trgovskih običajih s posredovanjem kake ijugoslovenske organizacije, ki bo v to svrho pooblaščena na ime Privilegiranega deliniiiškega društva za izvoz deželnih pridelkov. Pšenica, ki se bo dobavljala, mora biti dobre kakovosti jn odgovarjati potrebam francoskega tržišča. Za dobavljeno pšenico se bo plačala cena svetovnih tržišč, a pri uvozu v Francijo se bo na pšenico pobirala minimalna carina brez kakršnegakoli odbitka. Uvoz letnega kontingenta se bo vršil po gotovem ritmu, ki se bo določil v sporazumu s kmetijskim ministrstvom.
Francoska vlada bo položila jugo slovenski vladi zaradi izplačila vsoto, ki odgovarja razliki med ceno na svetovnih tržiščih in ceno, ki jo smatrajo ju-goslovenski izvozniki za primerno. Ta vsota se bo določila za vsako leto posebej sporazumno med obema vladama,
ne more pa biti nikoli višja od 30 odst. zneska carine.	.rs
INa drugi strani se je jugoslovanska Vlada obvezala, da bo dala gotove olajšave pri uvozu nekaterih francoskih produktov.
PILARNA
turpijapn;
FIGAR
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta Vošnjakova ulica 6
v bližini restavracije „Novi svet“
Zaloga,
izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah. Pri večjem naročilu primeren popust.
Plačam enostransko tovornino.
T-
Telefon štev. 30-20
Račun pošt. hranilnice štev. 14.003
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje:
po 5°/i
VV.Kli
Kraljevine Jugoslavije a. d. podružnica Ljubljana
Dunajska cesta štev. 31.
z-dnevno razpoložljivostjo vse vloge, po 6% vfezane na odpovedne termine, navedene v bančnih vložnih knjižnicah, po 6 ‘/2 °/o ye?ane na 3 mesece, po 7% vezane na 6 mesecev.
 —■	I	j	   . _
Rentni davek plača bianka iz svojega. Denar se lahko pošilja po položnicah Poštne hranilnice, ki so interesentom brezplačno na razpolago.
nega materi,jiala (laneno olje, sikafv, terpentin, razna strojna o>ja, barve, lak, 'karbolinej, bombaž, milo, špirit, petrolej, bencin itd. itd.).
Dne 30. junija t. 1. se bo vršila pri Dravski delavnici v Ljubljani 'ofertal-na licitacija glede dobave 15 kub. metrov bukovih desk; dne 1. julija t. 1. pa glede dobave 15.000 kg nafte, 600 kg cilinderskega olja, 750 kg strojnega olja in 50 kg bencina.
Direkcija državnega rudnika Zenica
sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe glede dobave 700 kg žičnikov, 100 kg pocinkane bodeče žice, 92 komadov borovih gred, 75 m gonilnih jermenov in 400 m manesmanovih jeklenih cevi.
Prodaja lesa. Direkcija šuin kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 24. junija t. 1. ponudbe glede prodaje lesa.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. junija c. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg pšenične moke.
Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 30. junija t. 1. pri Upravi Zavoda za izradu vojne odeče v Beogradu glede dobave 2720 vojaških kap; dne 7. julija t. 1. pa pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave motvoza, platna in vrvi.
Dne 23. junija t. 1. se bo vršila pri Intendanturi komande pomorskega arzenala v Tivtu licitacija glede dobave
54.000 kg bakra in medi.
Oddaja zakupa restavracije na postaji Zenica se bo vršila potom ofertne licitacije dne 24. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu.
Komanda pomorskega arsenala Tivat sprejema do 22. junija t. 1. ponudbe glede dobave brusnih kamnov; do 23. junija 't. 1. pa glede dobave lesa, žice'* izolatorjev, cevi, vijakov, žarnic itd. *
Oddaja del pri popravilih konjušnice vojašnice Jelačič v Zagrebu se bo vršila potom ofertne licitacije dne 22. junija t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande savske divizijske oblasti v Zagrebu.
Oddaja zakupa restavracije na postaji Bjelovar se bo vršila potom ofertne licitacije »dne 4. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu.
Oddaja adaptacijskih del zgradbe vojašnice Kralja Aleksandra I. v 'Mariboru se bo vršila potom ofertne licitacije dne 30. junija t. 1. pri Komandi mesta v (Mariboru.
Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 22. junija t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg motvoza*
10.000 kg železa, 150 kg solne kisline,. 100 kg žveplene kisline in brusnih plošč, sprejema do 13. junija t. 1. ponudbe gle-
Komanda pomorskega arzenala TU vat sprejema do 4. julija t. 1. ponudbe glede dobave 2500 komadov sirkovih metel, 500 komadov brezovih metel in 3500 komadov različnih krtač.
Dne 30. junija f. I. se bo vršila pri Upravi III. oddelka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu licitacija glede doVnve 20.000 komadov desk za po» stelje.
Prodaja lesa. Kr. direkcija šum v Vinkovcih sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe glede prodaje lesa.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Klirinški sporazum s ČSR
Praga, 17. junija. A A. ČTK poroča: Ministrski svet je včeraj odobril klirinški Sporazum med Češkoslovaško in Jugoslavijo in uredb« o, tujskem prometu med obema državama. Pogajanja o teh dveh pogodbah so. bila nedavno tega v Pragi.
Francozi morajo peči kruh iz domače moke
Pariz, 17. junija. AA. Uradni list prinaša odlok, po katerem se zviša na 50 odstotkov minimalna količina domačega žita, ki je poslej treba iz nje peči kj-uh.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.