78. številka. Ljubljana, v sredo 5. aprila. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 cld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-Trste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši »Gledališka stolba". U pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemškutarske fikcije in — volitve. Na Dunaji biva več trgovcev, ki prodajajo blago po 27 kr. meter in tudi čez, kakor na pr.: Taubenraucb, Brtider Hirsch, Markus Back itd., kateri žrtvujejo na leto veliko tisoč goldinarjev na reklamo. Če je kdo pri njih le jedenkrat naročil blaga za mali znesek in bil zbog tega le malo opeharjen, vsekako zapomnijo si ga, pošiljajo in vsiljujejo mu cele snopiče „muštrov", vsakovrstne dopise in pri-Cetkom vsake sezone obsežno brošurico, v katerej so opisani in narisani raznovrstni predmeti, ki ča ■ kajo kupca v zalogah. Tem dunajskim trgovcem podoben je takozvani „ Meščanski odbor" naših nemškutarjev kakor krajcar krajcarju. JTudi ta razpošilja volilcem ljubljanskim toliko volitve tikajočih se tiskovin in obširno brošuro, da v navadnem žepu nijmajo prostora, treba liže po&tene „mavhe". Vse to pa se ne pošilja po pošti, ampak po tihotapnem načinu. Načelnikom raznih oblastnij izroče se kar cele skladanice, a ti skrbč, da se blago speča dalje in tako najde marsikdo na mizi zavitek, o katerem je umesten vzklik Preširnove „Nezakonske matere": „Kaj pa je tebe treba bilo?u Po množini tiskovin sodeč, mora biti strah v nemčurskem taboru izredno velik, to je uže pravi pravcati „Ausverkauf". Meščanski odbor si pač misli, morebiti se vender kdo vjame na te, če tudi nerodno nastavljene limanice in „brgonett. Apropos! „Meščanski odbor" in „ B u r-ger-Comite", kdo je to, slišimo vprašati od več strani? Iz katerih meščanov je sestavljen ta mitični odbor? Na ta vprašanja nijmamo odgovora, ker nam o tem „Burger-Comite" res nij nič zna-ntga, najbrž so pod tem imenom skriti tako imenovani „Gfrettbruder", kajti da imajo svoj velik „Gfrettu, to sklepamo iz toga, ker jim je brošuro „Der Gemeinderat der Landesbauptstadt Laibach in der Zeit vom Miirz 1869 bis Marž 1882" založiti moralFranzMUller, i s t i M U11 e r, ki se navadno živi o groSičih slovenskih hlapcev in dekel ter druzega službujočega in služba iska-jočega osobja. Tedaj ta „B(irger-Comite" ne more biti kaj posebnega. Saj pa tudi brošura, po njem izdana, nij kaj posebnega. Papir nij slab, tisek primeren, vsebina pa se ravna po pregovoru ..Veliko kokotanja, malo jajc!" In da je ta naša trditev, kljubu zelenemu, barvo upanja izrazujočemu zavitku, istinita, dokazali bodemo v naslednjem. Brošura opisuje 13 letno delovanje mestnega zbora v osmih poglavjih in mnogih pododstavkih, tako, da bi vsakdo, kdor to delce čita površno, mislil, da je naš mestni zbor kar gore prestavljal. Pa kakor izkuSen knjigovodja, kadar se zahteva, sestavi fiktivno bilanco, katera prikriva pravo stanje premoženja in katero neveščak na prvi pogled odobri, tako je tudi s to brošuro. Naravno je namreč, da mora taka občina, ka-keršna je Ljubljana, v dolzih trinajstih letih izvesti vsaj potrebne poprave na cestah, ulicah in da bodo uže vsako leto ponavljajoča se dela, ako se seštevajo čez trinajst let, iznašale precejšnje število. Taka dela izvršil bode vsak mastni odbor, nij tedaj treba vsako malo ulico, kjer se je položil nov tlak, tiskati s prestreljenimi črkami in navajati vsako planko, katero ste pribili na kak most. Smešno pa je, ako se navajajo poslopja zasebnikov, hranilnice, tabačna tovarna itd. kot zasluge mestnih očetov za olepšanje mesta, celo abotno pa, da se naštevajo poslopja, katera s e n i j so še začela niti zidati, kakor kasarna, vodovod in več reči, katerih niti doživeli ne bodete, kajti to vse je le nekake proroške vrednosti, in proroški duh navdaja človeka baje le tedaj, ko se uže bliža — bleda smrt. Da se pa vsak lehko prepriča, da nemškutarji svoje luči ne stavijo pod mernik, bodi povedano, da so v trinajstih letih svoje delavnosti pe-trolejeve svetilnice pomnožili za 13 komadov, tedaj vsako letojedno, da so z ozi-rom na prislovico o lastne j hvali pri „svicarskej hiši" napravili stranišče in dva pa vi 1 j ona, Škoda, da so pozabili na toli potrebni napis: „Tu se ne sme psovati — Bagage!" Ne oziraje se na mnoge druge pomanjkljivosti razpravljati nam je za denes finančno ravnanje dosedanjih mestnih očetov v glavnih točkah. V brošuri se na dolgo in Široko razlaga vse delovanje in kot rezultat zatrjuje, da se je mestno premoženje pomnožilo za „ ljudsko šolo na Cojzovem grabnu" in za „Kolezijo", skupna vrednost obeh 110.000 gld. Ce je tO tudi res, to nij nikaka zasluga, kajti prodni i ste „HauptmaTico", „purgar-ske dele" itd. za 39*600 gld. in hišo v Trnovem menda za liftOO gld., ker določne kupnine v brošuri nij znati, piše se le: „Die verbleibenden bei lau fig 17.600 fi.", „Uebersrhuss von circa 16.000 fl.u, menda zaradi večje natančnosti. Te prodaje iznašajo blizu nad 40.000 gld., 100.000 gld. plačala pa je „Wiener Handelsbank", ker je zamudila pogojeni termin in to gotovo nij nemškutarska zaslnga, to je denar, kakor bi bil najden na cesti. Vkupe 80 tedaj prejeli nekaj nad 140,000 gld. in s temi pomnožili srenjsko premoženje za 110,000 gld. Kdor zna le nekoliko računati, vidi takoj, da nijso delali čudežev, da kaj tacega zadene tudi kdo drugi, zlasti, ako se še pomisli, da so se mestni dohodki v teh 13 letih pomnožili zu več nego 10.000 goldinarjev na leto, pri katerih pa razni dohodki, kakor: pasji davek, 10",,, naklada na ljudski šolski fond itd. Še nijso vzeti v račun. rPrazen žakelj še nij nikoli stal LISTEK. Domači pogovori. u. Kritizirati je lehko, pravijo nekateri, težje je napisati kaj veljavnega, drugi zopet govorijo, da je kritizirati tudi težko, še težje, nego spisati kaj, ker kritika mora biti poučna vselej, če hvali ali Če graja. Iz tega bi imelo slediti, da kritikar mora stvar bolje razumeti nego li spisatelj, ker se kritikar napram spisatelju postavlja na višje staliSče, na sodni stol, v razmerji kakor na pr. stoji graška nadsod-nija napram okrajnej sodniji v Kamniku, in če opazi kje kakovo ničevost, razdere spis in spisatelja brez vsake milosti. Ko sem lani v decembru meseci na tem mestu »Zvonove" pisatelje z razbeljeno mastjo polil, da so se svetili kakor najbolj okusni žganci in ko sem še naj vsakega poseben ocvirek iz pogrete ponvice stresel, nijsem si pomislil, da sem pametnejši, nego so drugi, ali zgodilo se je ipak, da sem proti svojej volji dva ugledna pisatelja s svojimi ocvirki preveč spekel, namreč g. Žvaba in g. Levstika. Popovičev branitelj in zagovornik se je sicer hotel braniti in pobijati moje kritične opazke, ampak uredništvo „Slov. Naroda" je v št. 11. t. 1. baš oportunski odklonilo točo, katera se je imela vsi pati nad menoj in me potolči do dobrega. To je sicer ugodno za me kot kritikarja, ali nij ugodno za protivnika, ki misli in drži, da je razžaljen, pa bi najrajši s kanoni streljal na me ubozega vrabca. Ostrih kritik še zares ne moremo podnaäati Slovenci, in za to je dobro, da ne bo g. Levstik uže letos v dežel pošiljal svoje „Velnice". Kadar bom izvedel, da bo „Velnica" zares začela izhajati, bom trikrat premislil preje, nego bom postavil na papir kakšno kritično besedo, ko bi še teko nedolžna bila. ker nij in ne more biti nikakor prijetno, če g. Levstik koga v delo prevzame „ut figura (J. pl. Kleinmayer) docet". Čisto nekaj druzega je, Če ima človek z nežnimi ljudmi posla, ki nijso nikdar imeli gnojnih vil v svojih rokah, ampak ki Človeka z rokavicami primejo. Ko sem se bil zaplel lani v pravdo z gospo Pavlino Pajkovo zaradi „roke in srca", sem bil kaj srečno izplaval iz kaluže, v katero me je bila porinila čisto ljubeznivo gospa Pavlina, nego da me g. Levstik začne prati, bi me menda najpreje črno namazal, potem še le bi me — ne opral, ampak na meh bi me odri, brž ko ne kakor kosmatega kozla. Zato, ker gospoda Levstika poznam in se ga še precej bojim, sem sklenil, da ne bom več pisal kritike o nLjubljanskem Zvonu", ampak o „Kresu" jo bom napisal koncem leta, če jo bom, in v ta namen uže sedaj študiram novelo „Mačeho". V tej sicer lepej noveli pripoveduje dekan kaplanoma o Elzi, svojej vnukinji, čeravno ta Elza po postavah kanoničnega prava ne more ali ne sme biti deka-nova vnukinja, nego k večjemu mu more biti netja-kinja, če je zares bratova hči. Vnuk je nemčki Enkel in vnukinja uemška Enkelin, tedaj: kdor no sme imeti in po pravilu nijma lastnih otrok, nijma ni vnukov. Tako sodi vsak spectr.bilis, znani in neznani. Mačeha Eufemija v tej noveli piše Elzi: „Itada bi bila tvojega izvoljenega še osebno poznala, predno privolim v to zvezo. Vender ker si od mene uže od in uže ?e( doij nijso opazile vstaškega gibanja. Prejšnji teden vrnile so se čete in panduri v Mo-star, kateri so večkrat preiskavah okolico Zemeljsko. Hodili so mej Zemeljem, Jezerom in Glavati-čevim. Od Glavatičevega šli so čez planino Bäk in Kisino selo. Na tej celej progi zadeli so le pri planini Bak na nekoliko vstaSev, kateri so pa vender takoj zbežali. Tukaj sta bila dva vojaka lehko ranjena in jednega vojaka so vstaši umorili. Od Ki-sinovega sela so se vrnile čete čez Nevesinje v Mostar. % nanje države. * Zopet se poroča o novem shodu vladarjev. „Memorial Diplomatique" poroča iz Londona, da se snideta avstrijski in ruski car. Ta dva pa se ne snideta sama, marveč da se jima pridruži tudi nemški cesar in še laški, rumunski in srbski kralj. To poročilo glasi se nekoliko neverjetno, a če se vender uresniči, bi ta shod pač ne imel dru-zega pomena, kot da se utrdi evropski mir V II uniji pričeli so zopet nihilisti rovanja. Na vogle nabijajo in po listih razširjajo razglase, v katerih se ostro preti, če se kmalu ne spremeni zdanji zistem. Mi pa se nadejemo, d8 to ostane vse le pri pretenji, da ne pride do dejanja. Po nekaterih listih razširja se vest, da hoče Turčija svojo armado organizirati po nemškem vzgledu. Ker se pa ta vest oznanja v nekako čudnem tonu, da se vidi skoro, da se nalašč razširja, jej je malo verjeti. Kakor poročajo nekateri listi, izrazila je laška vir d a francoskej svoje obžalovanje, da so se obhajale sicilijanske vecernice kot demonstracija proti Franciji. Če se je to v istini zgodilo, nij se bati nobenega prepira mej tema dvema državama zaradi praznovanja te spomenice. Znano je, da so se v Barceloni pričeli zaradi tega tega nemiri, ker se ne odobrava kupčij-ska pogodba s Francijo. Vlada pa se je v slednjej seji vender le izjavila, da hoče zagovarjati to pogodbo z vso odločnostjo in ministri hote tudi odstopiti, če se jim ne posreči skleniti te pogodbe. Ne-mirum nasproti pa da bode vlada vporabila vso ostrost zakona. Brazllijauskl kralj potuje, v Evropo pride. Predno pa je nastopil to potovanje, izdal je političnega obsega brošuro, v katerej se pripoveduje o vojski mej Nemčijo in Italijo, Afriko in Francijo in sicer v letu prihodnjem; Francija da bode v tem boji podlegla, južne provmc»je, da se odločijo, in Nemčija se polasti Belgije in Holandije. Kaj jo pač Njega veličaustvo s tem prorokovanjem hotelo, je težko uganiti. Domače stvari. — ( G g. v o 1 i 1 c i ljubljanske) opozarjamo, da vsa svoja opravila in svoje kupčije tako raz-vrste, da jim 11., 13. in 14. t. m. ne bode treba oditi z doma, temveč, da se vsi udeleže volitev, da so o pravem Času na mestu. Le popolna disciplina in prava meščanska zavednost dovede nas k zmagi ! — („Die Unversöhnlichen".) V salon izredno odlične ljubljanske gospe, ki je prevzela blagodušno, a mučno nalogo, prirediti v dobredelen namen javne zabave, prišla sta zadnje dni g. Frie- derik Keesbacher in narodnjak V. V. Mej pogovorom, kako bi se najlaglje dosegla namerovana svrha, predlaga g. Keesbacher, naj bi se ne napravili dve veselici, jedna nemška in jedna slovenska, temveč jedna sama skupna slovensko-nemška. Ko g. V. V. na to odvrne, da bi moral, predno se kaj gotovega sklene, poizvedeti mnenje gospodov pevcev in doti Čnega odbora, reče gospod Keesbacher k gospej : „Sehen Sie, gnädige Frau, die Unversöhnlichen!" Ta izrek bil je breztakteninlicemersk, gospod Keesbacher, kajti vam nij nikdar stalo do sprave, sicer bi kot c. kr. zdravstveni svetnik ne bili kandidat fakcijozne opozicije in se stavili v protislovje z vlado, katerej služite. Svojo spravedljivost pokazati morate na drug način, a tega v teku mnozih let nijste storili. Nikar tedaj ne mislite, da bodo naši pevci kar na vaš migljaj sodelovali in tako galvanizirali vaše društvo. — (Okrajni odbor Gornjigrad) je na podlagi soglasnega sklepa od 27. marcija odposlal gospodu državnemu poslancu dru. Vošnjaku zaupnico v pripoznanje njegovega neutrudljivega delovanja za izpeljavo narodnih pravic Slovencev. — (Prošnje za popolno izvedenje ravnopravnosti slovenskega jezika pred sodnijami in za prestavo nadsodnije iz Gradca v Ljubljano) poslale so na dalje državnemu zboru tudi občine Vipava, Št. Vid nad Vipavo, Podraga, Slap, Goče, Rezelje, Planina, Ustje, Šturije, Budanje, Pod-velb in Podkraj, vse v vipavskem okraji. — (Nemčurska predrznost.) Pod tem naslovom piše „Slovenec": „K tukajšnjemu zavarovalnemu agentu graške zavarovalnice Hudobivniku (ali kakor se on podpisuje Hudobiunigg) sta prišla včeraj dva kmeta plačat zavarovalnino. Po navadi mu reče kmetic „Vi". Ko pa g. Hudobivn;k to besedo sliši, skoči kvišku, kakor bi ga bila kača pičila, in zagromi nad grešnikom: „Tu nismo Slovenci, meni se pravi „Oni", in če mi ne boste tako rekli, pa nesite svoj denar drugam. Če še nijste nikoli videli ne niš katarja, pa mene poglejte." — Tako „Slovenec". Gospod Hudobivnik tega poročila nij preklical, torej je moramo smatrati za resnično. Takej predrznosti pa se vsakakor spodobi primerno plačilo, zato naj zavarovanci „graske vzajemne zavarovalnice" ubogajo Hudobivnika ter v resnici nosijo svoj denar zavarovalnicam, ki jim dajo isto varnost, razen tega pa spoštujejo njihov jezik in ne žalijo njihovega narodnega ponosa. Posebno opozoru-jemo na vzorno upravljano in sijajno napredujočo vzajemno zavarovaluo banko „Slavijo", katera si je s Bvojim poštenim ravnanjem pridobila uže neomejeno zaupanje po vsem Slovenskem. Svoji k svojimi — (Vabilo k ljudskej veselici,) katero napravi Kropa in Kamnagorica z okolico v prid „Narodnega doma" na Velikonočni ponedeljek na po konci" in ker žakej nij bil prazen, bilo jo delo lehko. Sklicuje se dalje na klavnico, a to pa se previdno zamolči, da se se je pri klavnici proračun prekoračil uže za 35.000 gld., da tedaj klavnica ne bode nesla nikdar 5 °/0- Preostaje Še mestno posojilo, katero je temeljni kamen nemčurske modrosti. Posojilo dobiti dan denes, ko posodi vsaka hranilnica vsakej kmetskej občini brez hi po teke p a r ti so Č i, ko je „Boden-Credit-Anstalt" ustanovila poseben oddelek za posojila občinam, nij Bog vedi kaj, vsekdar pa je hudo vračati posojila. Nij treba tarnati, da Be posojilo nij efektuvi-ralo leta 1875, ker to je bila le sreča. Takrat je borza slabo stala, leta 1880 pa je Taaffejeva vlada uže dobrodejno vplivala na denarni promet. Tej vladi treba pripisovati, da se je tako ugodno izvelo posojilo I Vi milijona, ne p* nemčurskim mestuim očetom. Sicer je pa vse to posojilo še časovno vprašauje, nikdo ne ve, kaj se pripeti v 50 letih, tedaj se tudi o tem posojilu ne sme gojiti preiskrih nad. Lehko se zgodi, da nam bode to posojilo presedalo še krvavo. Ker bodemo o brošuri in o 13 letnem delovanji mestnega zbora izpregovorili še kaj več, zaključimo ta članek, ki je itak uže dokazal, da nemčurska nemška večina v tem času nij storila več, nego k večjemu svojo dolžnost. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. aprila. Fml. Kraus imenovan je deželnim namestni-nikom za Cesko. „Pokrok" pozdravlja to imenovanje z veliko zadovoljnostjo, češ, da baron Kraus dela po moči za jednakopravnost. Če je obzorje v ČeBkej še vedno oblačno, nij to krivica namestni-kova, nego da je to dedščina prejšnjega zistema. „J o urn al des Debat s" piše o avstrijskem položaji ter pravi: „Avstrija obrača vedno več pozornosti notranjim vprašanjem. Ona hoče svoje finance zboljšati, svojo železniško mrežo popolniti, svoja javna dela dopolniti in svojemu prebivalstvu dati blagostanje nazaj, katerega so dolgotrajni nemiri zadržavali. V senci miru napreduje duh spora-zumljenja sicer nekoliko počasi, a reelno. Zistem, katerega je grof TaerTe izumil, je nehal biti bajka, nekake lepe sanje in je uže stopil čutljivo v življenje." Na Ogrskem shajajo se skoro vsak teden po dvakrat tamošnji Nemci, da odločno protestujejo proti L'ameram berolinskega „schulvereina". Tako so se sešli tudi predvčeranjim Nemci v Leutscbau in sklenili resolucijo, v katerej se energično odbija vsako vmešavanje tega društva v notranje zadeve, Češ, „da oni ne potrebujejo nobene nepoklicane pomoči." Tako delajo Nemci proti nemškemu društvu, ker uvidevajo nevarne, izdajske, državo pod-kopavaječe njega namere — Slovenci pa molče! V „Narodni list" se poroča o razmerah na Jugu: Vedno pošiljajo se čete na vse kraje in nekdaj vajena, da ti ničesar ne odrekam, in bi te zdaj jedna izjema preveč žalostila, prisiljena sem, v to zvezo privoliti." Oho! počasi! počasi! Lepo od mačehe, ali kaj bo rekel k temu tutor (varuh) maloletne Elze, in je li bo hotel kateri duhovnik poročiti pod varuštvom stoječo siroto brez privoljenja nadvarstvene oblasti? Malo juridičnega znanja je časi treba tudi pri novelah, „roka in srce" ne zadostujeta vselej in povsod, ampak če je nevesta brez starišev, kakor Elza, treba k veljavnemu zakonu brezpogojno pri voljenje varuštva, mačeha pa nikakor ne more nadomestiti varuštva in nikoli, še materi, Če je tuto-rica svojih otrok, prideva postava sovaruha, ker ko bi tega ne bilo, bi se nemara še otroci izpod 15 let ženili, kar pa ne bi bilo dobro in koristno v naših razmerah, ker se časi celo polnoleten in star človek neumno in brez pameti oženi, tako, da bi navadno vsak Človek potreboval dozvole oskrbniške oblasti za ženitev, in še potlej ne bi bilo vselej dobro po mojem, se ve da ne merodajnem mnenji. O ženitvah, posebno o neumnih ženitvah bi se dalo napisati celo poglavje, pa zdaj je predpustna doba minila, a v postnem času nij treba refleksij delati o tem, kar je pust za seboj privlekel. Da li se bo Elza pametno o m ožila v „ Kresu" ali ne, še ne vemo zdaj, pa za tega del j še tudi ne moremo nič kritizirati, samo imam opaziti, da mi nij znan inženir imenom Piber, ki bi bil prevzel kakšno vodstvo pri gradnji srbske železnice, ampak gg. Sebastjan Roš in Fr. Tomšič sta pač prevzela delo in sta tudi uže odšla v Belgrad, nego nobeden teh dveh gospodov, kolikor mi je znano, nij imel volje niti ne posebne želje, kakšno „roko in srce" seboj jemati kot potno roko. Ko bi utegnile te moje kritične opazke izazvati kakšno „poslano", Vas lepo prosim, gospod urednik, nikar ne povejte mojega imena nikomur, ampak recite, da Vam nij znano, da ste prevzeli speetabilisa z inventarom, ko ste prejemali uredništvo. Čeravno spoštujem gospo Pavlino Pajkovo kot iskreno Slovenko in kot spretno in plodovito pisa-teljco, je vender boljše za me, da me ne pozna, naj mlati „z roko in srcem" ali „z roko brez srca" po neznanem si speetabilisu, če hoče, ne bo me preveč bolelo, ker je dost' speetabilisov na svetu, dobrih in hudobnih, a jaz sem časi dober, časi hudoben, kakor nanese, to je, s katero nogo slučajno stopim iz postelje v jutro, z desno ali levo, — navadno stopim na levo nogo najprej, potem še le na desno, a denes sem stopil z obema nogama na jedenkrat na tla, torej nijsem bil prehudoben v denašnjih pogovorih, — predober pa menda tudi ne. In tako je prišlo,' da se je zdravnik Arnold Bodanski nepričakovano zaročil z Elzo in to največ iz simpatije in pomilovanja. („Kres" str. 138.) In tako je prišlo, da sem se jaz nepričakovano zopet poprijel gospe Pavline in to največ iz simpatije in pomilovanja, ker mi je zares žal za njo, ko vidim, da greši in jo nihče drugi poučiti neto, a kritikar mora poučiti, če hvali ali Če graja. Spectabilis. šro v. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) Dru^a Uiiji^-ji. (Dalje.) IV. Solominov odgovor je gospoda Sipjagina silno žalil; zdaj najedenkrat je našel, da ta domači Ste-fenson nikakor nij znamenit mehanik, nego da se prostem za „Dolgo njivo" poleg Krope. Spored: 1. Velika tombola. 2. Petje. 3. Druga prosta zabava. Začetek ob l/>4. uri popoludne. — Ako bi ta dan bilo slabo vreme, vrši se zabava na belo nedeljo. — (Grom in toča.) Iz Zagreba se nam piSe 4. aprila: Včeraj okolo 6. ure popoludne prikazali so se nad slemenom zagrebške gore črni oblaki, grmelo je in se bliskalo, zatem se je pa vsipala debela toča, ki je kakih 10 minut padala čisto suha Naredila je precej škode v vinogradih kakor na sadnem drevji, jedina sreča je, da je le pol ure široko črto, počenši od Sesvetih do sv. Duha poškodovala. V Zagrebu je segla do sv. Ivana v Novej Vasi, do sv. Jurija in pol Tuškanca, v dolenjem mestu nij palo ni zrno, niti dežja nij bilo. Vidimo ln čutimo, da imamo rano spomlad. — (Iz Mokronoga) se nam piše: Na našej sodnijskej hiši vihra bela zastava v znamenje, da nij nobenega jetnika. Kaj jednacega se le malokedaj zgodi; letos pa imajo ljudje preveč dela, da bi mislili na hudobnosti. Pred kakimi petimi leti bila je tudi izpostavljena zastava, a samo za tri dni, sedaj pa uže visi celi teden. Radovedni pa smo, če se bo čez praznike vender le kak hudobnež priklatil v luknjo, v katerej se ričet zastonj dobi. -j -\1-- £ TrŠaška razstava. Trgovinskej ^)n obrtnej zbornici v Ljubljani, izročila so se naslednja oglasila za tržaško razstavo: 1. Barbara A h a č i č iz Tržiča — kose, srpe, žage; 2. Ambrožič Jožef iz Ljubnega — gredaše; 3 Ambrožič Mihael iz Mojstrane — panj, čebele in vosek; 4. Bamberg Otomar iz Ljubljane — tiskarske in bukvoveane stvari; 5. ces. kralj. priv. bom baževa predilnica in tkalnica v Ljubljani — bombaž, bombažasto prejo in tkanino; 6. C vek Fran iz Ljubljane — rude; 7. Dogan Marija iz Ljubljane — furnire; 8. Dol en ec Oroslav iz Ljubljane — vosek in voščinarske stvari; 9. Dornik Janez iz Kamnika — sekire in lopate; 10. Drelse Avgust iz Ljubljane — peči; 11. Dr en i k Marija iz Ljubljane — vezenine; 12. Fajdiga Janez iz Sodražice — leseno robo; 13. Fbderl Ivanka iz Ljubljane — čipke ali špice in vezenine; Gilbert Fuchs iz Kokre — dilje, furnire, črtala, motike, osi i. dr. st.; 15. G al le Karol iz Bistre — moko; 16. Globočnik Anton iz Železnikov — rudo iu žreblje; 17. Globočnik Anton L. iz Tržiča — kose, lopate, vile, slamnorezne kose; 18. Globočnik bratje iz Železnikov — osi, železne šine in druge železne stvari; 19. Globočnik Leopold iz Železnikov — rude; 20. G r i 1 e c Luka iz Zgoše — sukno; 21. H a man C. J. iz Ljubljane — perilo; 22. Hudo vernik Primož iz Ljubljane — sita in vosek; 23. Podkovna šola c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani — podkve; 24. Jan Janez iz Višelnic — zvonec za živino; 25 Janše Fran iz Drenove gorice — usnje; 26. K a 1 i n Marija iz Ljubljane — cvetice iz volne; 27. Klinzer A. in dr. iz Bele peči — jeklo, črtala, lopate, kose, slam-noreznice, žage, sekire, pile, razne nože, opeko, les, oglje; 28. Knafelc Ignacij iz Ljubljane — podobo ljubljanskega mesta iz slame po obrisu Valva-zorjevem; 29. Knaflič Fran iz Smart i na pri Litiji — usnje; 30. Korčič Janez iz Cirknice — brinjevec, slivovec; 31. Korzika Alojzij iz Ljubljane — cvetne in druge rastline; 32. Kozler bratje v Ljubljani — pivo; 33. Kotnik Fran iz Vrda pri Vrhniki — parkete in furnire; 34. Kranjska obrtna družba v Ljubljani — rude, železo, jeklo, les in železnično progo na dratenej vrvi za vožnjo lesa, oglja, dilj itd.; 35. Krenner Alojzij iz Loke — sukno; 36. Kris per Josip iz Ljub Ijane — (lesene) klince; 37. Deželna sadje-in vinorejska šola na Slapu — vino, grozdje itd. 38. Lapajn e Karolina iz Idrije — čipke ali špice; 39. Rudarska družba v Litiji — rude, svinec; 40. Ločnikar in Andretto na Viči pri Ljubljani — salame; 41. M a t h i a n Janez iz jjubljaue; — opravo obednice; 42. Mayer Jožef iz Vipave — vino; 43. Modic Janez iz Jesenic — panj iu bu-čele; 44. Mul ley Alojzij iz Vrhnike — cement in opeko iz cementa; 45. Nussbaum Avgust iz Fužin — dilje in čreslovino; 46. Ohr in Dember-ger iz Tržiča — obuvalo; 47. Omersa Fran iz Kranja — verige, žreblje in železno orodje; 48. Ozbič Matija iz Kamnika — predmete iz imitiranega marinora 49. Pibrovec Fran iz Krope — tehtnice; 50. Pire Fran iz Krope — verige, drat, dratene in kovane žreblje; 51. Pire M. iz Kranja — platno, barvano platno in druge tkanine; 52. Prasni kar Alojzij iz Kamnika— cement, cementne izdelke; 53. S amass a Vojteh iz Ljubljane — zvonove, svečnike, lestence, pipe, za-klopnice, sesalke ali pumpe, brizgalnice i. t. d.; 54. Schiffrer Viljem iz Dola — barve in kremenčev pesek 55. Schrey Alojzij z Jesenic — panj in drugo čebelarsko orodje ;5 6. Schw i ngsh akl Hen rik iz Ljubljane — bakrene cevi; 57. S e e m a n P. in R. iz Ljubljane — vosek in voščene sveče; 58. Smuk Simon iz Kamnika — (lesene) klince; 59. Zupan Matija iz Krope — meh; 60. Stare Julij iz Kamnika — likerje, žganje, jesih; 61. Terpinca Fidelija nasledniki — barve id lesa; 62. Tbnnies Gustav iz Ljubljane — stvari iz vlitega železa, sesalke i. t. d.; 63. Vodnik Jožef iz Šiške — likerje in žganje; 64. Wertheimer Ježef iz Pod-grada pri Zalogu — olje in oljnate preše; 65. Vodstvo posestev kneza Hugona VVindischgratza v Haasbergu — jadernik (arbolo) in dilje i. t. d. da so se vstaši tja potegnili. Vstaši pa, ki so imeli tudi družine s seboj, so bežali čez mejo sandžaka proti Bobovej Ogradjenin in Slatini. Ker so čete vstaše prepodile, umirilo se je prebivalstvo, katerih se je nekaj vrnilo v Celebič, Vakup in Jec Mista. Pri patroliranji cesarskih čet v 1. dan t. m. na obrežji Drine pri Vu-kovem Zabrdu in Bastaci je bil 1 vstaš mrtev in 2 ranjena, mnogo municije se je našlo. (I*re>jflocl ^eac pretočeni iiiohcc.) Barometer: Stanje barometrovo je bilo v preteče-neni meseci srednje in sploh le za 2'37 mm. v'Sje, kot srednje stanje vsega leta sploh; znašalo je namreč T."17-»S7 mm. in je bilo 18 krat nadnonnalno, 13 krat pu podnormalno. Z oziroin na srednje stanje vsega meseca je stal barometer 15 krat nad, 16 krat pa pod normalom. Najvišjo srednjo Btanje, 74697 mm. ali za 9*30 mm. nad mesečnim normalom, je imel barometer 31. marca; najnižje, 726*85 mm. ali za 10-82 mm. pod normalom, 3. marca; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja znaša torej 20*12 mm. Najviše v vsem meseci sploh, 74801 mm. visoko, je stal barometer 14. marca zjutraj; najniže, 72584 mm. visoko, 3. marca opuludne; razloček mej maksimom in minimom splob znaša torej 2217 mm. Največji razleček v stanji jodnega dne jo imel barometer 27. marca, namreč za 6*85 mm.; najmanjši, za 0-23 mm., 2. marca. Termometer: Srednja temperatura vsega meseca je znašala -j- 7-6° C, to je za 4-0° C. nad normalom meseca marca za Ljubljano in jo bila 12 krat nad, 19krat pa pod-normalna. Najvišjo srednjo temperaturo, -f- H'80 C. ali za 6*7° C. nad normalom, je imel 22. niarcij; najnižjo, + W C. ali za 2-8° C. pod normalom, 27. marcij; največji razloček v srednjej temperaturi znaša torej 9'2U 0. Najviija temperatura vsega meseca sploh, -f 19-3° C. ali za 15'70 C. nad normalom, jo bila 17. marca opoludiie; najnižja, — 1-0° CJ.( 14. in 29. marca zjutraj, ali za 4'6° C. pod normalom; razloček mej maksimom in minimom vsega meseca sploh znaša torej 20-3° C. Največji razloček v temperaturi jodnega dne, 17-6° C, je imel 17. marcij; najmanjši, 1-6° C, 27. marcij. Temperatura jo nila skoraj brez izjeme, namreč v 96*6*7« nad ničlo; v 2-25°/0 na ničli in v ravno tolikih pod ničlo. Vetrovi so bili ves mesec bfea izjeme slabotni: sploh so pa prevladovali, kot v februvarji, južni in vzhodni vetrovi nad severnimi In zahodnimi. Z največ, namreč s 88*88*/«t je bil zastopan Jugozahod", z 28°/0 »vzhod", z 12n/0 „brez-vetrije", z lO^0/,, „burja", s po 5-2.r>°/0 Jugovzhod" in .zahod", s 3-4°/0 „gorenjecH, s 23o/0 „suver". Vreme nij bilo vslud Brednjega stanja barometre-vega posebno stanovitno; nebo je bilo v 64'6*/« jasno, v 13% deloma jasno in deloma oblačno, v 32 5°/u pa popolnem oblačno ali deževno. Mokrlna: Deževnih dnij ju imel marcij vsega skupaj 10, sneženega 1. Palo jo primeroma dosti mokrine, namreč za 136-70 mm.; in sicer največ, 33.50 mm., 23. marca; uaj-menj, 0-60 mm., 21. marca. Od vse mokrine pripada dobri OBini dol 27. marca palemu snegu. Telegram »Slovenskemu Narodu". Dunaj 5. marcij a. (Oficijelno.) V 1. dan t. m. na desno obrežje reke Tare odposlane čete, da preganjajo zaostale vstaše, razširile so se do 2. t. m. do planine Mestrovac, zvedši, Listnica upraviilMtvn. naročnina poteče 15. julija t. I. (Josp. I. K. v T. Vaša Darila za „Mrodni Pronesek . . Nabira v Kamniku: G. dr. Maks Samec........ 5 G. Ivan Murnik.......... 5 G. Anton Svetic......... 2 G. JoBip Polak.......... 2 G. Ivan Štele........... 2 G. dr. Jakob Pirnat........ 10 G. dr. Karol Schmidinger...... 5 G. Ivan Nabrnik......... 2 G. Ivan Kačio.......... 1 G. Marija Pohlin......... 2 G. Fran Llajek.......... 1 G. Mate Koželj.......... — G. Fran Jaševec.......... — G. Marija Karolnik......... — G. Josip Močnik......... 1 G. Josip Potokar......... I G. Blaž Muhovec......... 1 dom". 718 gld. 9f> kr. 50 50 50 50 le baha in nos viha, kot vsak pravi plebejec. — „Z vsemi temi Rusi," rekel si je sam, „ako si do-mišljujejo, da kaj vedo, nij več izhajati mogoče!" — Au foud Kolomejcev je prav govorili Vsled vpliva te srditosti pregledal je denes državnik — en herbe — Neždanova tako popolno, kot da tega nij na svetu, ter le K olji rekel, da se mu nij treba toli z učiteljem pečati, nego da se naj samo stalnost, i nauči .... a učitelju vender nij službe odpovedal, kakor je ta pričakoval. Samo ignoriral ga je. Valentina Mihajlovna pak nij Marijane ignorirala ter z njo neprijetno sceno imela. Dve uri po obedu sešli sta se obe slučajno v obednej Bobi. Obe sta čutili, da se nij izogniti jezičnemu boju in jedoa šla je počasi proti drugej, Valentina smehljaje se, a Marijana ozbiljno; obe sta bili jako bledi. Ko sta po sobi stopali, pogledala je Valentina zdaj na desno zdaj na levo ter tu in tam kakšno rožo odtrgala. Marijana pak gledala je neprestano in srpo v smehlljajoči se obraz Valentine Mihaj lovne. Gospa Sipjaginova se je prva ustavila ter s preziranjem v obrazu in glasu govoriti začela ter s prsti ob stol nervozno bobnala: „ Marijana Vikentjevna, zdi se mi, da si me dve dopisujeva ... Za ljudi, ki pod jedno ter isto streho bivajo, se mi to nekako Čudno zdi in, kakor veste, takšnih čudnih stvarij jaz baš ne maram." „Jaz nijsem korespondence začela, Valentina Mihajlovna," odgovorila je Marijana. „Da .... prav ste rekli. Te čudne stvari sem jaz sama kriva. Samo to mi je reči, da nijsem znala druzega sredstva, da bi v vas vzbudila čuvstvo . . . Kako bi rekla? .... čuvstvo . . . n Govorite od srca, Valentina Mihajlovna; ne bojte se — da bi me razžalili." „No .. . . da vzbudim v vas čuvstvo dostojnosti !u Valentina je utihnila in nič se nij culo, nego bobnanje njenih prstov. „A kaj sem proti dostojnosti storila?" vprašala je Marijana z mirnim glasom. Valentina mignila je z glavo. „Ma chere, vous n' etes plus un enfant — in vi dobro umejete, kaj hočem reči. Ste-li mislili, da bode vaše postopanje meni, starej teti in sploh vsej hiši velika tajnost ostalo ? Vi se tudi brigali nijste, ostane li to tajnost ali ne. — Boris Andrejič je morda jedini, ki tega zapazil nij. On ima druzega in imenitnejšega misliti. Razen njega je vaše grdo vedenje vsem znano." Marijana je mej tem bolj in bolj bleda postajala. .Prosila bi vas, Valentina Mihajlovna, da se natančneje izrazite. S čim pa niJBte prav za prav zadovoljni ?" „L' insolente!" mislila je gospa Sipjaginova ali se vender zadržala. „Vi bi radi znali, b čim nijsem zadovoljna? — Dobro; jaz nijsem zadovoljna, da se vi z onim mladičem shajate, ki vas po rodu, odgoji in socijal-nem položaji vreden nij. Jaz sem nezadovoljna . . . . ne ! to nij prava beseda, jaz sem razjarjena, da vi pozno .... v noči k njemu zahajate! In kje? — Pod mojo streho! Ali morda mislite, da moram jaz molčati ter tako vašo lahkoumnost podpiram? Kot poštena žena — oui, mademoiselle, je Y ai été, je le suis et le serai toujours! — moram biti razjarjena." — Valentina sedla je na stol, kot da to izrazuje silno njene razjarjenosti. (Dalje pri h.) 50 10 50 50 50 20 30 40 60 20 60 G. Jarnej Rraaevec........ — gld. 74 kr. G. Josip Rode.......... 2 „ — „ G. Maks Vršeo.......... 1, — , G. Julij SUre.......... 2 G. Fran Vrsec.......... 1 Neimenovan........... 1 G. Al'jzij Jerin.......... — G. Ivan l'n j man.......... — G. Jarnej Grašek......... 1 G. Fran Strle.......... — G. Lovro Brgant......... — G. Andreja Maček......... — G. Ana Potočnik......... — G. Karol Albrecht......... — G. Gregor Šlibar......... 1 G. Fran Rode.......... 1 G. Ivan Dornik.......... 1 G. Alojzija Hrastnik........ — Neimenovan........... — G. o. Ehrenfrid Zupet....... — G. o. Herman Venedig....... G. o. Viljem VindiSar....... G. o. Romuald Jereb........ G. o. Celsus Novak........ 2 G. Ivan Kecel.......... 2 G. Anton Frühlich......... 2 G. Alojzija Dornik......... — G. Fran Osole.......... — G. Ivan Šlakar.......... —- G. Fran Tomineo......... — G. Fran Praänikar......... 1 G. Marija Podrekar........ 5 G. Jakob Vrečar......... 1 G. Ivan Dreznik......... — G. Andreja Albrecht........ — G. Gregor Kratnar......... 1« — » G. Marija Vavpotič........ 1 , — » Neimenovan........... 1« — » G. Helena Fajenc......... — . 50 „ G. Blaž Schnabl.......... 1 „ — • G. Janko Pohlin......... 1„ — » G. Anton Majdič......... — „ 50 „ — . 60 50 50 50 50 50 50 G. Ivana Fajdiga......... — gld. G. Gregor Burja......... 1 » G. o. Rajnarij Kokalj........ 1 , G. Alojzij Medved......... — , G. Ivan Potočnik......... — , G. Josip Cerer.......... 1* G. Luka Brgant.......... 1 „ G. Ivan Cebulj.......... — » G. Ivan Adamič.......... — » G. Josip Adamič......... — , G. o. Kornelij Arko........ — » G. Gjuro Dianič.......... — » G* Ivan Slabanja......... — n G. Gregor /ulanek......... , G. Gregor Slabanja........ — ■ G. Marija Cirer.......... — „ Gspdč. Karolina Schmalz...... 2 B „ Franja Verne........ 1 , „ Kati Vacak......... 1 „ , Rezika Pohlin........ 1 „ „ Ivanka Hafner........ — „ „ Anka Fajdiga........ — * n Rezika Karolnik....... — » „ Franja Slabanja....... — n n Ivani ka Eksler....... — „ B Antonija Albrecht...... — * „ Franja Jaševec....... — » „ Marija Osole ........ — „ , Anica Peklenk....... — „ Vkupe . . . 820 gld. 70 kr. 50 50 20 30 30 50 30 nO 40 40 40 80 70 50 50 50 40 40 40 20 9 kr. Na hitro je na prodaj harmonika (KuNMlu»niionik») z izvrstnim glasom in močna. Več o ceni pove «1. Alojzij Jaklič, (205—2) T Smartinem pri Litiji. Zahvala. Za toplo sočutje in obilo spremstvo pri pogrebu nepozabljive ANTONIJE, za krasne darovane vence, izrekam vsem, posebno pa gg. nosilcem vencev in pevcem, najprisrčnejšo zahvalo. Št. Vid nad Vipavo, dnč 30. marca 1882. Marija Vrtovec, mati. (210—2) Filip Vrtovec, Marija Vrtovec, brat. sestra. Cené ure! Po poštnem povzetji po- B SJ"J siljara in dam denar nazaj, če poslatev nij povoljna. Vsako naro- čilo je torej neriskirano. 1 oylinder-ura od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 12 — zdaj gld. 5.25. 1 anerc-uro od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 15 — zdaj gld. 7.25. 1 srebrno anere-uro z verižico; prej gld. 25 — zdaj gm. 11.25. 1 srebrno romontoir-uro-Washington z verižico; prej gld. 30 — zdaj gld. 15. Zlate ure za gospe; prej gld. 40 — zdaj gld. 20. Zlate remontolra; prej gld. 100 — zdaj gld. 40. Jamči se za S5 let. Ulirenfabrikant, Rothenthurmstrasse gegenüber der Wollzeil«, Wien. (211 -1) Za veliko noč priporoča a RUDOLF KIRBISCH, f sladčičar, na Kongresnem trgu, najfinejše in najlepše velikonočne reči iz sladkorja: trgant, svilene, žametne in slamnate pletenine, fine atrape in bonboni j ere kot piruhe. Dalje so vedno v zalogi: frišna plnza (italijanski velikonočni kruh), korovajček itd., in za praznike vsake vrste potvloe. (186—4> V nanj a naročila se natanko oskrbe. Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčiati. V bramorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosi in vročino, če se zavživajo po žličke vsako uro, ter varujejo nalez-ljivosti. Človeku diši zopet jed, čo je imel bel jezik. Naj se poskusi z n Kiji n'ii i m ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Nvoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—80) K ft b r |<£$ I III II lOeoooocooof-i^^wasoOifi ^Ht-Oi i-iooidcuhhoio -d ÜB ~3 oo 2 tur; o a 43 D O O. a j* g • a a - b S * =ES a 2 3 o 5> -3 is ^ is "fifia Umetne (55—17) t zobe in zobovja postavlja po najnovejšem am e r i k a b s k e m zistumu v /In« u. vnlkanita ali cel liloj idu brez bolečin. Plombira z zlatoui itd. Zobne operacijo izvršuje popolnem brez bolečin s prijetnim mamilom zobni zdravnik A.Paichcl, i # poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. +> i 2 č 8*8 § a sa 0 fB bi H oo g > a oa M ob o „'s.-* í¿ a <=> > • rt X? 0 a On t_, Ca, et a C." N g a iz J 3 WEM (UD tČ o o m in iß tn i o o i m ¿ 'j H t- I (n co \ *H (S bi H O (i) ti $ t3 "3) m co ."O o O fi o I Ji - l^- OS (M C^l N -h I O r- CO CO th T3 c5 o li .=■ m > > O o b t ' s s I .« .i- N S B a asi 0 «3 . . 1 J ? I-a ■g a » o :51*'5 -o J o So aJa © C. in kr. najvišje priznanje Zlata kolajna Pariz 1818. Zdravilišče Gleichenberg na Š