Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 226. V LJUBLJANI, petek, dr. e £0. oktobra 1325. Posamezna številka Din 1,— LETO II. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 30—. Heodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAFNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 10. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tariiu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka 7.a odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.630. Propadanje kmetijstva. V »Socialni Misli« je objavil g. Fran Erjavec nadvse zanimivo statistiko o stanju našega kmetijstva. Podatki te statistike so za ves naš narod obupni, ker pričajo, da prepada naše kmetijstvo in da pada gospodarska moč našega naroda vsak dan bolj. Od 144.688 kmetij, kolikor jih šteje Slovenija, obsega debra polovica (81.980 ali 56.65 odstotkov) le do 5 ha. Z drugimi besedami se pravi to, dobra polovica slovenskih kmetov ne dobi iz kmetije toliko, da bi megli živeti. Tako je bilo že pred vojno in zalo se je 300.0CO Slovencev izselilo. Cela šestina našega naroda je morala zapustiti domovino. r Danes se razmere niso zboljšale, temveč še poslabšale. Niso nadomeščene niti izgube vojne, kakor z vso, gotovostjo pričajo sledeče številke. Leta 1910 je imela Slovenija 59.000 konj, 506.000 goved, 540.000 prašičev. Leta 1924 je padlo število konj na 5:1.000 (— 6000), število goveje živine na 379.000 (— 127.000) in število prašičev na 291.000 (— 259.000). Te številke kažejo naravnost katastrofalno nazadovanje naše živinoreje, ki je našemu kmetu poleg gozdov glavni vir dohodkov. Kljub temu nazadovanju živinoreje pa stalno pada cena živine in že ital-: nezadostni dohodki kmeta padajo še belj. pa tudi gozdovi so le redkim kmetom se \ pomoč. 37.41 odstotkov vseh kmetov je sploh brez gozda, ostali pa imajo večinoma največ 5 hektarjev. Iz teh hekt-trjev pa je tudi po večini že izsekano, kar se je smelo brez škode izsekati. In ne glede na to pada cena lesu stalno, davki in druge potrebščine pa še vedno -rastejo. . E vsem tem nesrečam pride še to, da Je izseljevanje v Ameriko odpadlo, da se nasa industrija ne more razvijati, da mora Slovenija tudi v najboljših letinah Uvažati žito, da je Slovenija najbolj pritisnjena od davčnega vijaka, da ji je pot do morja zaprta in da se za Slovenijo ničesar ne stori. Slovensko kmetijstvo je pasivno. To je neizprosen opomin teh številk. Že pred vojno je bilo slovensko kmetijstvo Pasivno in leta 1902 je Gustav Pirc, tedaj gotovo najboljši poznavalec našega kmetijstva, sodil deficit kranjskega kmetij-stva na 5 milijonov zlatih kron. Danes razmere gotovo niso boljše in zato smemo reči, da je danes slovensko kmetijstvo deficitno za najmanj 100 milijonov dinarjev. Najmanj 62 odstotkov vsega našega naroda pa pripada kmetijskemu stanu in zato je deficit kmetijstva, deficit slovenskega naroda! Zato pa se ta deficit tudi ne tiče samo kmetijskih strank, temveč vseh strank, ker je na dlani, da propade ves naš narod, če ne rešimo kme-> 1hsiva. «tvISnjTimesa« to izjavo: Dne 28. t. m. je bila podpisana v Angori pogodba o miru in prijateljstvu med Turčijo in kraljevino SHS. V imenu naše države je podpisal pogodbo Zivkovič, v imenu turške republike pa Rušid-bej. Dogovor sestoji iz uvoda in treh členov občega in prin-cipijelnega značaja. Tako n. pr. o prehodu iz vojnega stanja, ki obstoji še od 29. sept. 1914, o obnovljenju odnošajev in začenjanju nove dobe prijateljstva na PREI) P0ČETK0M TRGOVINSKIH POGAJANJ Z ALBANIJO. Beograd, 30. okt. Naš poslanik v Tirani Branko Lazarevič je prispel v Beo-tj’l.ad; Včeraj je cel dan konferiral z Ninčičem in Jovanom Markovičem. Lazarevič je prišel v Beograd na oddih, ob-e"®™v Pa zato, da se informira o staliscu naše vlade do poedinih vprašanj, ki bi se imela rešiti med našo drzni o in Albanijo. Najvažnejše je vpra-sail,e ,f' sklenitvi trgovske pogodbe z ■ Albanijo. To že davno žele trgovski kroti1 v ,|užni Srbiji. Dogovori se imajo začeti v najkrajšem času in se bodo vršili v Beogradu. vlado, da zakonita zastopnica slovenske- I ga naroda sama reši, kar se rešiti da. ' Tudi tu nismo našli odziva in tako rešujemo še dalje načela, dočim nam hiša gori. Navedli smo le par številk iz Erjavče-^ vega članka in g. Erjavec sam je imel le ' malo statističnih podatkov na razpola-| go, pa že iz teh par številk je jasno, da . je slovensko kmetijstvo pred katastrofo. Da se obvaruje slovenski narod pred to katastrofo, je po našem mnenju prva naloga vsake politične stranke. Ne moremo reči, da bi bili prepričani le o eni stranki, da to svojo nalogo, če že ne popolnoma, pa vsaj zadovoljivo rešuje. Mnenja smo, da je ta konstatacija še bolj težka za naš narod, ko pa obupno žalostne številke statistike o propadanju »Invanalrc * 1 Vsled defekta na motorju stavnega stroja smo morali opustiti drobni tisk. Nova francoska vlada. iPariz, 30. okt. Painleve je včeraj sledeče sestavil nove francosko vlado: min. predsednik in min. financ Painleve; budžet B o n n e t ; pravda C h a u -te m p s; zun. zadeve Brian d; neti-, zadeve C h r a m e c ; vojna D a 1 1 e n -d i e r ; mr rnarica M o r e 1 ; javna dela De M o n z i e; presveta D e 1 b t st; poljedelstvo D ur and; trgovina Daniel Vincent; kolonije Per rier ; del > Durafour. Vsi državni podtajniki ostanejo na svojih mestih. Pariz, 30. okt. Nova vlada je imela včeraj popoldne svojo prvo sejo. V torek bc vlada stopila pred zbornico s svoje deklaracijo. EVAKUACIJA GRŠKIH CET IZ BOL GARSKE DOVRŠENA. Sofija, 30. okt. Včeraj popoldne je začela evakuacija bolgarskega teritorija s strani grških čet. Ta evakuacija je dovršena. Na bolgarskem teritoriju sedaj ni več niti enega grškega vojaka. KOMITE NAPADLI GRŠKO VOJSKO. Savadar, 30. okt. Včeraj od 10. d op. do 2. pop. se je culo z grško-bolgarske meje streljanje. Vršili so se najbrže boji med grškimi in komitaškinii četami. O bojih niso znane podrobnosti. Govori se, da je na obeh straneh mnogo mrtvili. Komite so se le z največjo težavo rešili pred obkolitvijo. Seja Zveze narodov je določila preiskovalno komisijo v grške-bolgarskem konfliktu. Ta komisija bo rešila grške in bolgarske pritožbe. Komisiji predseduje angleški poslanik v Madridu. Člani pa so po en Nizozemec, Šved, Italijan in Francoz. INVALIDSKI ZAKON BO SPREMENJEN V ZMISLU ZAHTEV HSS. Beograd, 30. ckt. Sinoči se je vršila seja F:SK. Pavle Radič je poročal, da bo vlada z zelo majhnimi spremembami sprejela vse korekture, ki jih je predložila seljačka stranka glede invalidskega zakona. Na seji so govorili tudi o pobijanju analfabetizma na Hrvaškem. SEJA FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 30. okt. Za danes popoldne ob 4. je sklicana seja finančnega odbora s sledečim dnevnim redom: 1. Volitve sekcije za pritožbe, 2. odobrenje stroškov za narodno gledališče v Bei gradu, 3. uredba o cigaretah za reprezentacijo, 4. uredba o avtomobilih. VISOKA ŠOLA ZA TRGOVINO V ZAGREBU POSTANE FAKULTETA. Beograd, 30. okt. V poslednjem času se dela na to, da se Visoki šoli za trgovino in promet v Zagrebu podeli rang fakultete. Na ta način bi se odpomoglo temu, da naša mladina ne bi hodila študirat v inozemstvo. Podvzeti so potrebni koraki od strani profesorskega sveta in od strani udruženja dijakov. Narodni poslanec Husein-Alič je ministra prosvete vprašal, kdaj misli provesti te spremembe. PROTEST STAROKATOLIŠKEGA ŠKOFA PROTI KONKORDATU. Beograd, 30. okt. O priliki včerajšnjega sklicanja in današnje odgoditve konference v zunanjem ministrstvu o konkordatu je starokatoliški škof predal ministru za vere memorandum, v katerem protestira proti sklepanju konkordata. Predigra svinčene afere. Svinčena afera, ki je izbila na dan z odkritji na obenem zboru Jadranske banke v Ljubljani ieta 1922 — iii! Tli navzlic temu, da je tudi leta 192;; bil v Beogradu kult zlatega teleta v polnem razmahu... iJosli, ki tvorijo svinčeno afero, so se vršili v letih 1919, 19‘20 in 1921. Obstoje \ prodajali svinca iz takrat od države »e-kvestriranega rudnika v Mežici. Ti posli so bili predmet kazenske preiskave, ki je bila pred dvema letoma za enkrat ustavljena. Terjatve, ki jih imajo vsled manipulacij Propagandni fond za Koroško, teliniškc-visokošolski fond, slovenske zadružne organizacije in drugi, so še do danes neporavnane. Kak pa je bil začetek svinčenih poslov, 0 tem svedoči akt, ki ga je Nar. Dnevniki še enkrat omenil, namreč akt »N. 75, Strogo poverljivo« od 5. decembra 1922, ki ga je tedanje Predsedstvo Pokrajinske 1 Jprave za Slovenijo dopcslalo tedanjemu Predsedstvu Vlade v Beogradu. Akt je spisan v jugoslovenščini . V sledečem priobčujemo iz njega odlomke, v katerih, ker se nam gre le za stvar, lojalno izpuščamo razne karakterizacije: U poslednje doba j ugoslcvensko novinarstvo mnogo je pisalo o koruškom plebiscitnom fondu i u vezi sa njim o trgovačkom poslu sa olovom iz rudnika Mežica, iz kojeg je posla potekao sav plebiscitni fond. Saznao sam takodjer po-verljivim načinom, da prijeti Bleiberger Bergwerks~Union<, kao bivša sopstvenica rudnika u Mežici, celu stvar iznudjene prodaje olova predložiti sa žalbom »Sa-vezu Naroda«. Toga radi činilo mi se je potrebno ispitati svu ovu stvar do detajla i učinivši to — pcdajem Vam evo o njoj ovaj izvesta j.... U Ljubljani poslovalo je onda (1. 1919: op. pisca) »Rudarsko poglavarstvo , koje beše Narodnem Vladom pretvoreno u »Rudarsko ravnateljstvo . Na čelu < vome uredu staja oje rudarski višji savetnik, sadanji dvorski saveinik ing. Vinko Strgar. Pošto su agende Rudarskog ravnateljstva, kojemi! je pripalo vršenje službe za celu — pri j e na više rudarskih poglavarstva razdeljenu — Sloveniju, vrlo ponarasle, zaključila je Narodna Vlada pola« rudar-skog ravnateljstva osnovati u Ljubljani jošte Osrednji urad državnih montani-stičnih ( bratov . Oveme uredu dodelila se je uprava svih državnih rudarskih preduzeča, a za načelnika beše mu postavljen dvorski savetnik ing. Mohor Pirnat. Kar se je uvela sekvestracija nad olovnim rudnikom : Bleiberger Berg-werks Union u Mežici, postavljen beše za sekvestra »Osrednji urad državnih montanističnih obratov« ili bolje rekue ing. Mohor Pirnat... Svoj plan odkrio je tadanjem zemaljskoni predsedniku Slovenije dr. Gregoru Žerjavu ... Ovaj poverio je ministarskog tajnika dr. A. Druškoviea sa pregovorima sa Bleiberger Bergwerks Union , koja je k tomu fcdaslala svojeg višeg rudarskog ravnatelja, rudarskog savetnika Otona Neu-burgera. Pregovori vršili su se dne 7. i 8.~novembra 1919 te su — sigurno sa-svnn po informacijama dvorskog savetnika Mohora Pirnata — imali za predmet kupnju 386 vagona olova u svrhe Vojnog Ministarstva države Srba, Hrvata • i Slovenaea, te su veli k zaključku ovog — nemački pisaneg i doslovno prevede-nog — u oblici pisma sklopljenog ugovora od 13. novembra 1919: »Bleiberger Bergwerks Union, Klageniurt — Narod-noj viadi SHS u Ljubljani. Sa obzirom na pregovore, koji su bili od 7.—8. no-\embra 1919 godine u Ljubljani vodjeni izmed ju zastupnika tamošnje Vlade go-spodina ministarskog tajnika dr. A. Dru-škoviča i našeg višeg rudarskog ravnatelja, rudarskog savetnika Neuburgera, tičuče se kod našeg rudnika Mežice le-žečeg i u dobi sekvestra oudje produci-ranog olova, potvrdjujemc ovim utana-čene dogovore: (Tu slede v šestih točkah dogovori, glasom katerih preide po dogovorjeni ceni v last Narodne Vlade v Ljubljani 321 desettonskih vagonov svinca in vrhu tega še svinec, produciran do 1. novembra 1919.) Pogodba konča glasom poročila takole: .•Narodnu Vladu SHS u Ljubljani molimo, da petvrdi ove dogovore, pri čem stavimo uslov, da je olevo, koje je od nad po predsteječej obrazložbi preuzeto bilo, pošto nam to beše usnieno osigura-no, namenjeno za Vojno Ministarstvo SHS države te da se nema možda prodati u druge naredile države' ili u Neinačku, što bi moralo imati csetljivo poremečenje našeg vlastitog obrata za posljedicu. Ce-lovac, 13. novembra 1919 — »Bleiberger Bergvverks Union«. Poročilo predsedstva pokr. uprave za Slovenijo nadaljuje takole: »Najvažnija iz ovog ugovora proizlaze-ča činjenica je, da je »Bleiberger Berg-v.erks Union« pristala na prodaju Me-žiškog olova jedino na nsnieno uverenje dr. A. Druškoviea, da če se kupljeno olo-vo upotrebiti samo u svrhe našeg Vojnog Ministarstva. — Ne znam, da li je Vrtjno Ministarstvo, a i Centralna Vlada u op-šte bila obaveštena o ovoj tački ugovora. Pošto se je onda Slovenija upravljala samcstalno na način, kao da je sasvini suverena, te se je Narodna, a docnije i Zemaljska Vlada dapače rado uplivala čak i u pitanja inostrane politike, držim, da nije bila obaveštena ni Centralna Vlada u opšte, ni Vojno Ministarstvo iia-pese. U tonie riie petvrdjuje oFoihSst, da se u celom poslu i njegovim posledicama i dccnije nije Centralna vlada nikako cbaveštavala, nego ga je vedila Auto-uenma Vlada sasvim autonomno. Nato opisuje poročilo manipulacije pri prodaji gornjih 386 vagonov svinca, obsoja tudi način plebiscitnega prepagand-j nega dela in končuje: . Izvolite primiti ! ovaj izveštaj do znanja te mi to potvrditi | ili mi javiti moje moždebitne drukčije odredbe/' — ! To je kratka predzgodovina svinčenih ’ poslov. Kaj je Predsedstvo Vlade v Beogradu ukrenilo na podlagi tega akta, o tem zgodovina molči. Eno negativno dejstvo pa stoji, t. j. da Ministarstvo Vojno od omenjenih 386 desettonskih vagonov svinca ni videlo niti enega kilograma. Eno pozitivno dejstvo tudi stoji, to je, da je bilo teh 386 vagonov prodauo končne raznim odjemalcem, n. pr. v Avstrijo, Češkoslovaško, Ogrsko itd. in da se je pri t$m s pomočjo Jadranske banke v , letu 19‘20 okoristila Jadranska montan- • ska družba v Ljubljani za okroglo Din 700.000, in sicer na škodo Propagandnega fonda za Koroško, zadružnih organizacij in urugih. Kupčija s 586 vagoni pa je samo prva prodaja mežiškega svinca, nekak ,A ui-takk. ^lediie so prodaje še mnogo stotin vagonov! Svinec je vzbujal vedno večji apetit. Operiralo se je s tiktivnimi »akcijskimi družbami«, s fiktivnimi »sindikati iu s iingiranimi fakturami. Ke-zuuat manipulacij od leta 1919 do ieta 1921 je bil negiede na škodo, povzročeno drugim iu.i.liiucijaui, ta, da je Propagandni lond za Koroško bil prikrajšan za nad 1,000‘.1>00 dinaijev, Tehniško-visokošolski iend pii za nad 600.000 dinarjev. Svinčena afera tli! Tli, ker imajo oškodovanci in javnost občutek, da treba vendarle dognati, ali je v osmem letu obstanka naše države še vedno zlato težje od svinca, ali narobe... N. N. Politične vesti. = Tri konstatacije. Ker g. Pribičevič silno rad govori, da je on edin pravi naslednik hrvatsko-srbske koalicije, mu odgovarja »Samouprava« s sledečimi konstatacijami: 1. Tri četrtine hrvatsko-’ srbske koalicije in to ravno njeni ustva-ritelji in ustanovitelji so že davno zapustili g. Pribičeviča in on nima danes nobene pravice, da se na nje pozivlje. 2. On, ki se je nekoč ponašal s tem, da je zanj merodajna edinole politika kraljevine Srbije glede prerojevanja !?rbsko-hrvatskih odnošajev — je danes nastopil proti sporazumu Srbo\ in Hrvatov in čeprav je ta sporazum odobren od vseli politikov iz Srbije. 3. Večina bivših zagrebških veleizdajnikov iz leta 1910 obsoja vratolomno politiko Sv. Pribičeviča. — In da to drži, naj navedemo le par znanih imen voditeljev nekdanje hrvat-.jKo-srbske koalicije, ki so se ali se še danes bere proti Sv. Pribičeviču: Najprej je zapustil Pribičeviča voditelj in ustvari le! j koalicije Franjo Supito, njegovemu primeru pa so sledili: Stjepan Zagorac, Jovan Banjanin, dr. A. Radič, dr. Me-dakevič, dr. Manojlovič, ban Mihalovič, dr. Dušan Peleš, dr. Ivan Ribar, dr. Dušan Subotič, dr. Ivan Lorkovič, dr. Hinko Hinkovič, Milu Medakovič in še drugi. — Tako se je tudi ta stavba g. Pribičeviča sesula v prah. =r Tudi to bodi konstatirano. Ker smo omenili dr. Pivkov članek v Taboru . bodi še omenjene, da je v beograjskih listih objavljena izjava dr. Pivka, ki pra- vi med drugim- Mi smo za integralno nacionalno pditiko našega voditelja g. Sveto. Pribičeviča in tej politiki hočemo estati .zvesti do konca. =: Nemška vlada n« bo detnisionirala: Na seji nemškega ministrskega sveta je bilo sklenjene, da vlada vsled odstopa nemško nacionalnih ministrov za enkrat ne bo odstopila. Na mesto odstopivših ministrov bodo imenovani državni podtajniki. Državni kancelar bo skušal pridobili poslance drugih strank, da stopijo mesto odstopivših ministrov v vlado. Zla- • sti ho apeliral dr. Luther na člane cen-truma in demokratske stranke, katera dosedaj ni zastopana v vladi. Ni pa verjetno, da bi dosegel uspeh, ker demokratsko časopisje odločno odklanja misel, da bi demokrati na račun nemških nacicnalcev reševali vlado. — Socialni demokrati pa že odločno zahtevajo, da se parlament razpusti, ker nima vlada več večine v parlamentu. — V zavezniških krogih se pričakuje, da bo Nemčija dne 1. decembra na vsak način podpisala Locarnski sporazum. Prosveta. Spored klavirskega večera Aleksandra Borovskega. Svetovnoznani pianist Aleksander Borevski, ki je absolviral začetkom lanske sezone svoj I. klavirski koncert v Ljubljani z največjim uspehom, koncertira zopet v našem mestu v torek, dne 3. novembra. Na sporedu ima sledeče ioeke: 1. Bach-Bussoni: Preludij in fuga za orgle v D-duru. 2. a) Rameau: De rappel des ciseaux, b) Rameau-Go-dcv: Tambourin. 3. Beethoven: Sonata appassicnaia. 4. a) Impromptu, b) Skr-jabin: VI. etuda. 5. Liszt: Sonetto del Petrarca. 6. Paganini-Liszt: a) Tema z varijacijami, b) La Chasse, c) La campa-nella. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Književnost. BERNARD SHAW, MOŽ USODE. Gluma v enem dejanju. Poslovenil A. Sovre. Natisnil in založil V. Blanke, Ptuj 1925, broš. 15 Din. Bernard Shaw spada med najmarkantnejr še osebnosti v sodobni angleški literaturi. Duhovit esejist, močan dramatski talent, satirik in socialen revolucionar je, iz čigar peresa tece cesto trpek žolč. Njegova Saint Joan si baš v poslednjem času osvaja gledališke odre po Evropi. Pričujoča knjižica je prevod ene njegovih starejših stvari. Mož usode, The man of destiny, je napisan leta 1895. Pokazati hoče boj dvojih možganov, Napoleonovih in ženskih. Stvarca je čudovito zgoščena, vseskoz zanimiva in v psihološkem oziru pravi biser. Partija se konča rek- li bi, z remis-om. Pisatelj sam jo imenuje Tittle scene«- — prizorček, ki ima edini namen pokazati spretnost obeh prvih igralcev, Napoleona in tujke. Prevod je točen, jedran in besedno bogat, kot je pričakovati od prevajalca A. Sovreta. Priporočamo delce vsem, ki jim je do urice slovstvenega užitka, zlasti tudi odrom za uprizoritev. IZREDNO VAŽEN IN DALEKOSEŽEN IZUM NAŠEGA ROJAKA Po večletnem proučavanju in mnogih praktičnih poizkusih posrečil se je gospodu Josipu Nachtigalu, solastniku tvrdke Ivan Mihelič in drug v Ljubljani, izum ogromne v»žnqsti. Skonstruiral je natureS mesto ko- mtsnr ki je "za "odvajanje pare in dlrnaprl železniških lokomotivah sedaj v rabi, nov konus, ki ga je nazval »fortiflat in ki se bistveno razlikuje od sedanjega. S tem konusom so se v območju ljubljanskega in beograjskega ravnateljstva državnih železnic vršile uradne poizkušnje, ki so dognale, da se z njegovo rabo prištedi 13% premoga ter doseže za circa 17% večje izkoriščanje premogove kalorijske moči in konečno za 40 do 50% manjše preostanke žlindre in saj. Tej svoji iznajdbi je imenovani naš rojak dodal Se drugo, isto tako važno, dasi v elco-nomskein. oziru ne tako dalekosežno. Na svojem konusu je TuirnreČ umestil velikemu klobuku podobno, iz žice pleteno lovilo za iskre, katero po uradnih ugotovitvah popolnoma odpravlja padanje isker iz železniških lokomotiv. Ko se to lovilo splošno uvede, od-I padejo vsi. ob suhih letih tako pogosti poža- ■ ri, ki jih provzročajo iskre iz vozečih loko-, motiv. . i številno izražen efekt teh dveh iznajdb po- i menja v naši državi več ko 70 milijonov let-! n ih prihrankov pri premogu in 4K> milijona požarnih odškodnin, skupaj torej okroglo 75 milijonov letnega prihranka. Gospod izumitelj, kateremu na uspehih njegovih dolgoletnih teoretskih raziskavanj in praktičnih poizkusov iskreno časti ta m o, je za obe iznajdbi priglasil patent v vseh državah, ki tvorijo Zvezo za zaščito industrijske svojine. (13) Inž. M. Klodič: ^mSlnvc*- :o rr». vodoravno, naprej pa so dviguje z 10'75"/ vznožju na severu dolino obrobljajočih višin. Na to postajo so vezani kraji med Sfetlini potokom in Sp. Logoin. Tu se konča prvi odsek železnice, ki inm značaj (Proge: Kočevje — Staritrg—Lukovdol—(Vrbovško)— Srpske Moravice. Črnomelj—Vinica—Lukovdol in Jevnica—Št. Janž.) Ako gledamo zemljevid, spoznamo, da je danes dostop v Ljubljano mogoč le z. vzhodne strani, po progah od Zidanega mosta in Trebnjega, ki tečeta razmeroma blizu ena drugi in »ta si malo da ne paralelni. Rokada za fronto je danes mogoča le po železnici Zagreb Zidani most—Sloveuj-gradee. Iz vsega rečenega sledi, kako krvavo potrebujemo, osobito Ljubljana, zvezo Kočevja z reško progo, ali ne vojaško ničvredne čez Bred na Kupi, na kateri točki nam jo sovražnik najbrž takoj uniči, tako da nismo potem nič na boljšem kakor danes, ampak čez Vrbovško, katera nudi vse prej omenjene ugodnosti. Glede mosta pri Radencih pa glej tudi opazke v poglavju 8. 7. Opis nove železnice. Zapustivši po potrebi povečano postajo Kočevje, krene trasa po ovinku Čez cesto v šalko vas in drži potem po sredi doline, ki ima tukaj k raški značaj, do prve postaje Mozelj v Km n. 1 roga je tako visoko položena, da ji poplave rinškega potoka ne morejo škodovati. Dolga vas ima že bliže v Kočevje, Livold pa že na postajo Mozelj, ki leži sredi med vasmi črni potok in Mozelj. Vse te vasi * Zajčjim vrhom in Suho vasjo ter Rajndolom vred gravitirajo na mozeljsko postajo, ravno tako pa imajo Novi Lazi in Malharji, kakor naselbine južno teh, preko Črnega potoka za 3 km bliže na Mozelj nego na Kočevje. Do Moilja teže proga malodane m op. uuguiu. »u se koiich prvi 11113»» —- ■ -— • proge v kraški dolini. Sedlo med Kočevsko 111 I oljansUo dolino predere železnicn s 1350 111 dolgim predorom na koti 545 m, ki je tudi najvišja točka cele proge. Med usnonom 10-75°/.»«) in padcem v predoru nahaja se pred vhodom daljša horizontala. Onkraj predora začenja padec 22 25°/m. 1« direktivah, danih eil direkcije za novogradnjo železnic v Boo-gradu, naj bi šla proga od tod naprej na deinem pobočju Poljansko doline z medpostajo južno sedla. Ker bi imel na ta način koprivniški okraj precej otežkočen dostop čez sedlo na postajo Knežja lipa ali zelo slab dovoz na imenovano jC ueici vrn (kih mj. ui«*#iu» m " , iwv pen medpostajo. predlagala je sekcija za trasiranje, naj so trasa na to postajo, (ločim ima Tanča gora enako ' ' ‘ (.((S»iuna preloži na vzhodno rebro doline, s čemur se proga le ne- vrj1 n|j Črnomelj. Tretja postaja Vinica lezi ".ftVj i-5 km znato podaljša. Tako je postaja preložena bliže Nemški Loki v Ornitinelj in Stari trg v km 15/16, v zrai 111 'vI1,0jja zapad in nosi ime Čeplje (km 21/22). Iz Čepelj pada proga s 25 / dol, kjer sc priključuje proga iz Črnomlja. Postaja leži tik vainc takozvane Lujizine ceste. Pri postaji začenja 4900 111 dolg predor pod Lovnikom (902 m), ki končuje v dolino Dobre tik obstoječe reške železnice. Iz predora zavije prog* pstro na desno v novo postajico Vrbovsko-sevor. Tukaj s® položne razmere reške proge take, da je mogoče izc,lil na južnem desnem visokem bregu reke. Rnvuo nasproti Špeharije zavije trasa %istro v stransko dolinico ter doseže v km 38 postajo Lukov- v crnomeij in man irg v um • -• v*iioiju zapad- od Vinice. Prvotno je imela ležati Postl,ja'jrll,0je bila je [irc-nega hribovja, na predlog sekcije za sl» končal prvi tožena v že omenjeno lego. Pri vi odsek veje rrnomelj-Lukovdo • (J^kov(.a v postajk.0 Od Vinice drži proga nu . s0 položne razmere zelo liovo, ki leži tik vasi.. inatni. Tik pred Zdihovom drži ugodne, padci m uspe j^utpo. Most leži 35 km nad vodo. železnica preko, 50 otvora iz železa in na obeh ima ohol{(>v 0(j 15 m. Njegova višina je torej ista k«?or uri mostu pri Otavcu na belokranjski železnici med Semičem in Črnomljem, samo da je naš daljši od onega. Postajica Zdihovo leži tik ob Lnjizini cesti in pri odcepitvi ceste v Ogulin. Postajica ima torej velik pomen tudi za kraje okrog Ponikov in Osojnika. (Dalje sladi.) Dnevne vesti. DVOJNI INVALIDI. Ena največjih napa k skupščini predloženega invalidskega zakona je, da deia laziiKo med prečanskimi na eni in črnogorskimi invalidi na drugi strani. Ne glede na to, da bi moralo biti to razlikovanje že iz stališča enakopravnosti vseh državljanov brezpogojno zavrnjeno, je tako razlikovanje tudi s humanitarnega stališča brezmiselno. Ali živi invalid brez reke morda vsled tega, ker je iz precanskin krajev, lažje, kakor invalid iz Sroije? Ali ni skrajno nečloveko-ljubno c d vojne najbolj prizadetim žrt-, vam odrekati podporo samo zato, ker niso rojeni v Srbiji? Kaka humanitarnost je tc, če se najprej vpraša invalida brez u<>ge, od kje je doma in če od odgovora nato vprašanje odvisi podpora? Ali so se v resnici vse naše generacije čisto brez uspeha učile lepo primero o usmiljenem Saniaritanpu? Toda tc razlikovanje je tudi sicer brezmiselno. Invalidnina se izplačuje invalidom po njih potrebi, ne pa po njih zaslugah. Če bi se plačevala po zaslugah, Potem bi jo morali dobiti tudi neinvalidi, doeim bi marsikak invalid ostal brez nje. Tudi cd onih v Srbiji, ker je nezmi-selno, da je bil postal vsak Srbijanec in-valid le vsled izrednega junaštva. Dvojna mera pri invalidih je zato v 'sakem oziru napačna in naravnost nasprotna državni misli. Ta dvojna mera dokazuje, da se po zakonu enakopravnim državljanom deli dvojna mera, da se gazi osnovno načelo pravice. Posledice te zavesti ne morejo izostati in v korist bodo te — samo separatizmu. Zato poživljamo poslance, da preprečijo vsako razlikovanje med prečanskimi in srbijanskimi invalidi, ker imamo samo ene vrste invalidov in to invalide, ki so državljani kraljevine SHS. — Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Kakor znano, je slavil češkoslovaški narod predvčerajšnjim svoj veliki narodni praznik: obletnico prokla-maeije češkoslovaške republike. V Ljubljani se je vršila proslava v slavnostno okrašenih prostorih Mladike". Proslava i« bila dokaz iskrenih prijateljskih vezi, ki nas vežejo z bratskim češkoslovaškim narodom. Generalni konzul dr. Otokar Beneš je prejel izredno veliko čestitk. K recepciji so prišli zastopniki državnih in komunalnih oblasti, vojske, številnih kulturnih, gospodarskih in drugih oblasti ter veliko število posameznikov, tako da je bila dvorana polna. Go- j ste je pozdravil ter se jim zahvalil gene- 1 ralni konzul dr. Beneš v slovenskem, francoskem in češkem jeziku. Poudarjal Je iskrene vezi, ki vežejo češkoslovaški uarod z jugoslovanskim. Končal je z vzklikom predsedniku Masaryku in kralju Aleksandru. Njegovemu govoru so sledile živahne aklamacije in buren aplavz. Z recepcije sta bili poslani uda-nbstni brzojavki predsedniku češkoslovaške republike Masaryku in kralju Aleksandru. Operna pevka gdč. Potučkova ,ie zapela dve češki pesmi. Spremljal jo je operni kapelnik Balatka. Občinstvo jima je v priznanje umetniškega predna-šanja živahno ploskalo. Govorilo je več go.tov kot zastopnikov oblasti in korporacij. Gostom so servirale gojenke gospodinjske šole »Mladike ' bogato zakusko. — Da je proslava tako lepo in pridno potekla, je v prvi vrsti zasluga priljubljenega generalnega konzula dr. Otokarja Beneša, ki je kazal vedno globoko Pojmovanje za kulturni napredek slovenskega naroda. - Kosierjev predlog o ustanovitvi znani nfga zav0('a za emigracijo. Naš Pni-ihif Um°inist G, St. Kosier je poslal iz Predsedniku ministrskega sveta, ministru socialne politike, ministru trgovin in ridustrije zunanjemu ministru, finančnemu in predsedniku narodne skupščine strokovno obrazložen predlog z zakonskim načrtom za ustanovitev kreditnega zavoda za našo emigracijo. Kosier predlaga ustanovitev privilegiranega kreditnega instituta z akcijskim kapitalom 10 milijonov dinarjev v zlatu. Sedež naj bi bil v Zagrebu. Prvo leto naj bi se dvorile podružnice v Beogradu, Ljubljani, Skcplju, Novem Sadu, Sarajevu in Splitu. Predlog bo proučil tudi ministr-sid svet in čez nekaj dni bodo znane podrobnosti. — Razpisano zdravniško mesto. Razpisana stalna učna mesta šolskih upravi-zdravstvenc okrožje Tržič-okolica. Prošnje je oddati do 7. novembra pri velikem županu ljubljanske oblasti. Podrobnosti glej v »Uradnem listu< št. 89 z dne 28. oktobra 1925. —- Razpisana učna mesta. Na osnovnih šolah mariborske oblasti so dodatno razpisana stalna učna mesta šoslkih upraviteljev: na IV. šestrazredni deški osnovni šoli v Mariboru; na štirirazredni osnovni šoli v Zgornji Polskavi ter na dvorazredni osnovni šoli v Tinjah. Prošnje je oddati najkasneje do 20. novembra pri pristojnih šolskih upraviteljstvih. — Podrobnosti glej v zadnjem »Uradnem listu . — Razpisana inženjerska mesta. V območju gradbene direkcije v Ljubljani se odda več mest inženjerjev gradbene stro-Ke v pripravljalnem, eventualno tudi v pomožnih položajih 1. kat. drž. • uradnikov. Prošnje je vložiti do 30. novembra .pri gradbeni direkciji v Ljubljani. Podrobnosti glej v zadnjem »Uradnem listu . — Pomot; oškodovancem po toči Poljedelsko ministrstvo je odobrilo kredit 50.000 Din za podporo onim posestnikom v Primorju, ki so trpeli vsled elementarnih nezgod največ škode. — Vremenska katastrofa v Palermu. Te dni se je utrgal nad Palermom oblak. Silen naliv je trajal pet ur. Vsled tega je nastala velika poplava. Napeljava razsvetljave je bila pretrgana. Več tovarn in skladišč je pod vodo, ki je dosegla mestoma višino osmih metrov. Škoda znaša več milijonov lir. — Požunski dvorec se je zrušil. Iz Prage poročajo; Te dni se je nenadoma zrušil del starega požunskega dvorca, za katerega restavriranje je nakazanih 20,000.000 Kč. ItuSe-vine so dve osebe težko poškodovale. — 12 let po nedolžnem v ječi. Iz Brestau-a poročajo: Razkritje zločinov nmožestvenega morilca Denkeja bo imelo za posledico obnovo postopanja v prilog mesarju Krautmannu, ki je bil obsojen leta 1911 radi umora nekega ‘21 letnega dekleta 11 al2 let ječe. V seznamu, ki ga je imel Denke o svojih 30 žrtvah, se nahaja namreč natančno zabeleženo, da je umoril dne 21. decembra 1909 Emo \Vander. Radi tega umora je sedel Krautmann dolgih 12 let v težki ječi. Krautmann, ki živi sedaj v neki vasi ob saški meji, se je lansko leto oženil. — Pijane rastline. Indijski naravoslovec sir Jagodis Chaudra Boze je iznenadil svet z interesantnim razkritjem. Pred kratkim je iznašel izborni fizik in biolog metodo, potoni katere je mogoče presvetiti za navadno luč neprodorna telesa, kol kovine in premog biez pomoči Rdntgenovili žarkov. Približno ob istem času je dokazal, da imajo tudi rastline organ za vid. Njegovo najnovejše razkritje, ki dokazuje sorodnost živalstva z rastlinstvom. ni manj zanimivo. Ugotovil je namreč, da imajo rastline tnuskulatuno, podobno živalski. Ta muskulatura je najbolj razvita pri mimozah. Ugotovitve indijskega znanstvenika bodo povzročile velik preobrat na polju rastlinske anailije in fiziologije. Posebno zanimiva je Bozejeva trditev, da ima alkohol na rastline pravtako opojen vpliv kot na ljudi in živali. Boze je dokazal, da učinkuje alkohol na rastline predvsem depresivno (vse živ-1,jenske funkcije postanejo počasnejše), po preteku gotovega časa se pokaže reakcija, in sicer v obliki rapidnega zvišanja sprejemanja ; brane >n drugih biologičnih pojavov. Opravi- ; ceno se sme torej govoriti o pijanih rastlina^- j — Dirka avtomobilov skozi čredo slonov. Kakor poročajo iz Ceylona, je napravila preti i kratkim tam neka družba v avtomobilu izlet v džunglo.. Nenadoma je naletela na ve- i lik o čredo slonov. Da bi jih preplašil, j? J ustrelil eden od izletnikov mednje z revol- j Ljubljana je navdušena! VSe novor« samo o velikanskem uspehu, ki cja je doseoel naj-epst, do s''daj v Ljubljani oredvajnni film veličansjveni Ilovi QUO VADIŠ . . .?« Kolosalna režiia ccsarju Nerona j sveto vero Z vet insko mi. in tisoče sodelujočih igralcev Razkošne orgle in bakanali - Krasne žene - Pokvarjenost rimskega Pokva'j nosi Rima do skramih mej Sveta borba kristjanov za ntihovn D;'enie knstmno; - Velikanske mno^ee divjih zveri ter tisoče Razkošnost režije pri temu velefilmu pres. qa vse do sedaj videno. Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester pod vodstvom gosp, pr0f. E. Feršniga. Predstave ob: 4., K6., 'AS., 9. Mladini vstop ni dovoljen. Preskrbite si pravočasno vstopnice. — Blagajna je odprta od 10,— 541. in od 'AS- ure naprej. Elitni KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani. (Tel. 124) verjem ter ranil slona vodnika na rilcu. To je bil za slone alarm. Navalili so na avtomobil. Potniki so se skrili pod klopi. Edinole šofer ni izgubil pričujočnosti duha. Pognal je avtomobil čini najbolj je mogel ter se na ta način prebil skozi čredo. Pri tem je bil avtomobil precej poškodovan, med drugim mu je odtrgal eden od slonov streho, kakor da je iz papirja. Sloni so dirkali nekaj časa za avtomobilom kakor besni, končno pa so uvideli, da je avtomobil kljub vsemu hitrejši, kakor njihove noge in obstali so, šofer pa je pripeljal družbo sicer v pokvarjenem avtomobilu, toda z zdravimi kostmi srečno domov. »Kralj piva v ječi«. Ferry Druggan, ameriški >kralj piva*, je začel svojo kariero kot zločinec: Proti dobri nagradi je izvršil vse, kar je kdo od njega zahteval, bodisi roparski napad, nevarna grožnja ali celo umor. Pozneje, je postal bogat. Danes je lastnik šestih pivovarn, več hiš in krasnih vil, poleg tega ima nad 1 milijon dolarjev gotovine. Momentano sedi ta bogataš v ječi. Obsojen je bil po prohibitivnem zakonu, ker je varil premočno pivo, na eno leto ječe. V ječi pa se milijonarju ne godi tako kakor kakemu navadnemu zločincu. Živi tako luksuriozmo, da govori o njem ves Chicago. Že šest jetniških paznikov je bilo radi njega odslovljenih, ker je izvedelo sodišče, da je bil Ferry že nad stokrat na »dopustu*. Leži na mehki postelji, na razpolago ima krasno kopalno sobo in ves mogoči komfort. Ves dan ga obiskujejo prijatelji. Neovirano je hodi! dosedaj k zobozdravniku, v banko, v kabaret, v kino, da celo k svoji soprogi, seveda vedno v spremstvu detektiva. To spremstvo je bilo zanj včasih ženantno, posebno, kadar je obiskal svojo ,soprogo. Zato je napadel te dni »svojo senco ob priliki takega *tete-a-tete v treh dejansko. Radi teha bo sedaj discipliniran. Razen tega mu namerava naložiti sodišče še leto dni ječe, češ, da dosedanja njegova kazen ni bila nič drugega kakor lufesuriozna zabava. Ta zabava ga je stala dosedaj že nad 50.000 dolarjev. — Škandal v ' igralnici. V igralnici »Tu-rul v Budimpešti, v katero imajo dostop tudi dame, se je pripetil te dni velik škandal. Pri eni od miz so igrale soproga nekega vladnega svetnika, neka trgovka s cvetlicami in soproga nekega odvetnika chemin de fer. Nakrat je prišlo med soprogo vladnega svetnika in prodajalko cvetic do diferenc in dami sta si skočili dobesedno v lase. V besnosti sta si jeli druga drugi trgati obleko s telesa in kmalu sta stali v samih srajcah v dvorani. Nato je šele prihitel personal, raztrgal furiji narazen ter jima prinesel kožuhe iz garderobe, nakar sta odšli z bojišča, še vedno druga d fugo psujoč. Iz Mirciitij e. Fašistovska šolska reforma sijajno deluje. \ Milanu je 10.000 šolskih otrok manj kakor se je pričakovalo, v Napolju celo 30.000. I a kaj bi tudi ljudje študirali, ko se pa to rte izplača. Saj se najbolje godi ljudem, ki nič ne znajo, (davni tajnik fašistov gospod "e ?na 111,1 sv°je"a rodnega jezika i , * ver’ ai' je danes eden glavnih ljudi ,twe> liudie študirali, članska kaita faijstovske zveze in vsega bo v izobilju. fiit1' Sm° že P1'1 F:irinacčiju. naj ne bo pozabljena njegova nesmrtna blamaža. Na celo preganjevalcev prostozidarjev se je voril o SVilA F~ci in na široko govoril o »zločinskih ciljih prostozidarjev. Ti prostozidarski*^ vFari|iaccijevo pristopnico k )odi>is‘ino n • Ui oci nie&11 lastnoročno toz da Sl i 1 n-eg0’ ‘ a b0 Vedn° ZVeSt P™‘ za brMČašh«^ "1 d‘l.naj smatrajo vsi Naravno \i., - . •, bl kdai zapustil ložo. večii zaHr»rr' D sedaj g. Farinacci v naj-. :. i , ?'• * omagati si je hotel z lažjo in vnlivne Pfistopil zato, da bi pridobil j * ostozi|larje za propagando italijan-JSt?Pa. v vojno. - Prostozidarji so Vra ’ -!e postal g. Farinacci « 11 r a 191C, torej ravno eno leto p \ stopu Italije v vojno. Nato je dejal Fa-linacci, da je vstopil meti prostozidarje zato, >.■' fll.se. boril proti italijanski ljudski stranki (klerikalcem). Tudi to ni držalo, ker so prostozidarji ugotovili, da je bila italijanska ljudska stranka ustanovljena šele leta 1919. torej tri leta po vstopu Farmacija v prostozidarsko ložo. Vsa Italija se je smejala, g- Farinacci pa je dal demolirati stanovanja rimskih prostozidarjev. Tedaj pa so mu morali ostati prostozidarji dolžni odgovora. Glas iz občinstva. Od povprečnega tipa ljubljanskega gosli 1-nicaija abstrahiram. Za to ne gre. Gre pa za to. da so med njimi tudi velike 'jerhovi-ne-. ki našemu mestu ne delajo časti. Takih poznani več. Med njimi tudi ljudi, ki pravzaprav niti gostilničarji niso, temveč samo možje svojih žen,;. Pa o teh > jerhov i n a ii -i spregovorim mogoče ob priliki kaj več: Danes gre za nekaj drugega. V bližini nekega takega lokala, v centrumu mesta, se nahaja drug lokal — ne ravno prvovrsten, v katerem sem bil včeraj priča, ko kuharica — ta kričava ženska kanonične starosti ima namreč tam prvo besedo, kar je gotovo originalno — iji hotela dati nekemu gostu, ki je bil trezen in vsaj ujej ničesaV dolžan — jesti. Ljudje, ki samo jedo v gostilni, sploh niso priljubljeni, dasi si vsakdo lahko na prste izračuna, koliko dobička ima tak-le gostilničar pri hrani — ampak navadno so 'gostilničarji vsaj toli-ico verzirani, da vedo, da jesti morajo daii vsakomur, piti pa ne. Dotična preglasna natakarica pa tega očividno ne ve. Da se izogne ričetu v justični palači, ki ga bo otepala, ako »naleti« na pravega, ji bodi to povedano, njej in vsem drugim gostilničarjem itd., ki tega ne vedo, ali pa nočejo vedeti. Kult nessnisla.. Najbolj smiseln je nesmisel, to je motto novemu društvu, katerega nadarjeni (po nesmiselnosti!) voditelj je dijak petega gimnazijskega razreda Hans Ilartfeld, ki je bil tako prijazen, da je dal dopisniku nemške gledališke revije »Die Biikne< sledeče informacije: ... Današnja mladina s prenapetimi živci zamore najti duševno ravnotežje le na ta način, da i v življenju i v pesništvu doprinaša največje nesmiselnosti. Gibanje na naši šoli je začelo že pred dvemi leti in hvalevredno napreduje. Naše društvo ima ofieijelen naslov: »Društvo Sadistiko — Dadaistov Srednje Evrope« in je v dobrih od-nošajih z istoimenskim društvom budimpe-štanske gimnazije v Marks ulici. O naših stremljenjih in ciljih vam pa lahko izdam le malenkosti. Za ideal smo si stavili doseči najvišjo možnost nesmisla, a zato bi rabili denarja, ki nam žal primanjkuje. Dobro se udejstvujemo na literarnem polju. Spisali smo par dram, ki se pa še ne morejo kosaii z dosedaj vprizorjenimi nesmiselnimi komadi, kljub temu, da smo poizkusili vse doseženo prekositi. Vendar se nam obeta napredek tudi tu, ker piše sedaj član našega društva dramo v dvanajstih dejanjih, stvar, ki bo postala kot upamo epohalno delo. Če nas prihodnjič obiščete, vam lahko preberemo par odstavkov, kljub temu, da še dvomim, če je že delo dovolj nesmiselno, da bi se ga razumelo... »Društvu Sadistiko-Dadaistov Srednje Evrope« bi lahko priporočal, naj stopijo v stik tudi z našimi ljudmi, ki bi — vsaj nekateri — lahko v tem društvu dosegli velike uspehe. KOLINSKA' n asa, prava, d omača CIKORIJA je vrlo dobra! NOVI ROD. Mladinski list s slikami. Izhaja prve dni vsakega šolskega meseca in stane na leto 10 lir, za Jugoslavijo 25 Din. Izdaja ga »Zveza slovenskih učiteljskih društev v Trstu, ureja ga Pahor Jože v Trstu. — Izšlo je že pet letnikov tega lista primorskih Slovencev za mladino. V vseh teh petih letih je bil na glasu. la je najboljši slovenski mladinski list. Od Otona Župančiču in Meška, Finžgerja, Levstika, Sirotke, Ribičiča, Kosovela, Kmetove — do najmlajših — objavlja prispevke ta lisi in govori v njih in umetniških slikah tlo srca mladine. Živa, sočnata hrana za otrokovo dušo je v njem in je obenem glasilo onih trpinov, ki jih stiskajo okovi tujega suženjstva v solnčnih pokrajinah Primorja. Ce se naročite na Novi rod , koristite svojim malim in podpirate vse one, ki jim jemljejo trdi zakoni tujerodstva jezik slovenske matere. Naročajte >Novi rod t! Majhen je izdatek zanj, ia-lahka ga pogrešajo družina, posameznik, šo-le, in šolske knjižnice in društva. Upam«, da vam bo šel tlo srca klic iz našega Primorja in vam bo segla v dušo beseda dobrega čtiva za mladino. (Uprava za Jugoslavijo: Marija Kmetova, Ljubljana. Bleiweisova, 21.) Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA tlne 29. oktobra 1925. Vrednote: Investicijsko državno posojilo iz leta 1921, den. 79; Loterijska državna renta za vojno škodo, den 334; Zastavni listi Kranjske deželne banke, den. 20, bl. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke. den. 20, bl. 22; Celjska posojilnica, d. d., Celje, den. 200, bl. 201, zaklj. 200; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 230; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bl. 104; Prva hrvatska štedio-nica, Zagreb, bl. 960; Kreditni zavod za ■trg. m ind.. Ljubljana, den. 175, bl. 185; Strojne tovarne in livarne tl. d., Ljubljana, den. 120, km H?’ ™>. prem. družba, Ljubljana, den. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d.. Ljubljana, den. 120, bl. 128; »Stavbna družba«, Ljubljana, den. 100, bl. 110; -šešir«. tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 144, bl. 147. Ulago: Friz.i od 4—10 cm, od 25—60 cm, I. in II., fco meja tranz., 1 vag., den. 1280, bl. 1300; Hrastovi plohi, neobrobljeni, monte, fco meja tranz., den. 880, bl. 9(>0; breza od 10—30 cm prem., 2.50—6 m, fco meja, bl. 400; jamski les, po uzanci ljublj. borze, fco na ki. post., den. 160; bukovo oglje — praška, suha, fco na ki. post., bl. 45; bukovi remelj-ni, 7/7, od 1.80 in 2 m. L, fco vag. Postojna tranz., den. 900; pšenica domača, fco Ljubljana, den. 260; pšenica domača, fco nakl. postaja Slovenija, bl. 275; koruza, slav., s primesjo rtleče, fco Ljublj., 1 vag., den. 207.50, bl. 207.50;koruZa, medjimurska, fco Čakovec, bl. 175; koruza nova, času primerno suha, fco slav. post., bl. 122.50; koruza nova, v storžih. fco slav. post., bl. 75; koruza nova, fco bačka post., bl. 177.50; koruza umetno suš., tov. prosto Postojna, bl. 209; koruza stara, tov. prosto Postojna, bl. 233; koruza nova, okrogla, času prim. suha, fco nakl. post., bl. 130; oves slav., fco nakl. post., bl. 167.50, oves bos., fco nakl. post., bl. 178; fižol man-dolon, fco Postojna tranz., den. 340, bl 350-fižol ribničan, netto, fco Ljubljana, den. 300■ fižo) prepeličar, netto, fco Ljubljana, den. 310; krompir, fco staj. post., bi. 80; krompir fco Beltinci, bl. 76.50; ajda, fco nakl post’ "-•'C Ljubltana bl Jedilni’ Stai-> ko klad m« den“irifŽ,fe’ prvovral^ & ‘>a-fco št tj nost hi Sen0’ sla(lko’ stisnjeno, fco staj. post', bl. 60. Sen°’ kiSl°’ StiSnien°’ BORZE. — Zagreb, 29. oki. Devize: Newyork ček 56.025—56.625, London izpl. 272.47—274.77, Pariz 236—240, Durih 1683.8—109i.8, Praga 166.32—16S.32, Milan izpl. 222.31—224.2, ček 221.8—224.2, Bukarešta 26—27, Dunaj 790 —800, Berlin 1336.5—1346.5. — Curih, 29. okt. Beograd 9.21, Nevvjork 518.75, London 25.15, Pariz 21.675, Praga 15.375, Milan 20.50, Bukarešta 2.46, Varšava 85.30, Dunaj 73.15, Berlin 123.55, Budimpešta 0.00726, Sofija 3.77. X Za vzdrževanje cest. Vozovi s preozkimi, obroči na kolesih vplivajo zelo škodljivo na gornji (Tel ceste in podražujejo njih vzdrževanje. Da se poplačajo škode, ki se povzročajo cestam zlasti z uporabo vozov s prolipredpisnimi obroči, je minister za grad-be prosil ministra notranjih del, da izda potrebna navodila vsem velikim županom, da se bodo vsi obrtniki, ki izdelujejo osebne in tovorne vozove v bodoče strogo držali predpisov čl. 16., 17. in 21. uredbe br. 8597 z dne 5. avgusta 1912 in da se tudi soglasno določilom čl. 23. te uredbe ne sme pustiti v pro- met noben javen voz, predno ne izda svoje ; odobrenje policijska oblast na osnovi siro- j kovnega pregleda voza. DOBAVE. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 13. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave martino-vega jekla. — Dne 14. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznega materijala (razne barve, fir-než, špirit, boraks, glicerin, mavec, kreda, terpentin, sikativ, formalin, klej, terpeniin-sko olje, šelak, kristalna soda itd.) ter glede dobave koksa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo 3000 m- stukaturnega trstja, za dobavo 3000 komadov .-Rohrschellen;, za dobavo 3400 kg mila, za dobavo 8200 kg plošnatega peresnega jekla; do 6. novembra t. 1. za dobavo 10 komadov nosilk za bolnike. — Predmetni pogoji so na lenju te direkci vpogled pri ekonomskem ode-kcije. — Direkcija državnega Pokojn inski zavod za nameščence v Ljubljani odda kleparska dela pri gradbi stanovanjskih hiš v Mariboru, ob Kralja Petra trgu. * Kleparska dela se oddajo za štiri hiše skupno ali za vsako hišo posebej. interesentom, našim državljanom, so na razpolago pogoji in proračuni od 31. oktobra 1925 naprej ob uradnih urah v pisarni zavoda. Oferte je vložiti do 7. novembra 1925., priložiti 3 % jamščine. rudnika v Ljubiji sprejema do 28. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 160 kg dvakrat kuna- I nega lanenega svetlega firneža. — Komanda ' pomorskog arsenaia u Tivtu sprejema do 6. j novembra l. 1. ponudbe za dobuvp električ- ! nega instalacijskega materijala. — Vršile se I bodo naslednje olertalne licitacije: Dne 4. j novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic I v Subotici glede dobave 4800 m- asbesinih j plošč. — Dne 5. novembra t. L pri direkciji , državnih železnic v Subotici glede dobave posteljnine (blazine, slamnjače, volnene odeje). — Dne 12. novembra t. L pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave steklenega materijala. — Dne 16. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 5000 kom .pil. — Dne 20. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave blazinic za mazanje ležajev lokomotiv in vagonov; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 15.800 kg jeklenih odlitkov; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave mehaničnih strojev, potrebnih za osiguranje tovornega postajališča Kničanin; pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave 2 elektromotorjev, 2 metalnih pokretal in 2 razklop-nih škatelj iz litega železa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. SAMA - REŠITELJICA. Ze dolgo se trudijo zdravniki, da bi našli učinkovito sredstvo proti eni najstrašnejših bolezni, sifilidi. Sedaj prihajajo iz Argenti-nije vesti, katerih se mora razveseliti ves svet. Dvema argentinskima zdravnikoma se je namreč posrečilo prenesti sifilido na lamo. S tem se jima je hkrati posrečilo odkriti klasično »sifilitično žival , o kateri govore prinesli to strašno bolezen v Evropo, prvotno so rekli tej bolezni »španska- pozneje pa »francoska« bolezen. Lama podleže tej bolezni zelo hitro, hitreje kot človek. Omenjenima Argentincema se jn posrečilo odkrito cepivo, ki v par tednih ozdravi obolelo lamo in sicer tako temeljito, da se jo pozneje zopet lahko inficira, kar priča za sigurnost zdravljenja. Do izdelovanja človeški sifilidi primernega cepiva po strokovnjaških izjavah ni daleč in se torej prizadeti lahko oddahnejo. —1— : Hoja po prstih. Od začetka poletnih počitnic poživlja »Matin« svoje bralce, da naj hodijo na vsak način dnevno po deset minut po prstih. List nastopa s tem v smislu sanitetne propagande pariškega zdravnika dr. Gautieza, s katerim soglaša tudi več pariških uglednih kapacitet. Dr. Gautiez propovedu-je, da povzroči ta vaja, pravilno in konse-kventno izvajanja intenzivnejšo cirkulacijo krvi in osveženje živcev, to pa v mnogo izdatnejši meri, kakor dolgotrajne gimnastične vaje, ki so večinoma zelo nekomodne in združene z veliko izgubo časa. Če hodiš vsak dan deset minut po prstih, ni to zvezano niti s stroški, niti ni noben poseben napor. Te vaje naj se delajo namreč ali z bosimi nogami, ali pa v sandalah. V zadnji seji Francoske akademije se je o tem obširno razpravljalo in par znanih profesorjev se je izjavilo, da so navdušeni pristaši te teorije. Pri tem poudarjajo znanstveniki izrečno, da nikakor ni treba, da bi se proizvajale te vaje v posebnih čevljih, kakor na primer v čevljih plesalk, temveč, da gre samo za to, da se hodi z lastno močjo kakih 10 minut po prstih. Pravijo, da vpliva to posebno ugodno na pljuča. Klasično »siiinucno zivai , o Kaieu guvuie . . , nosami(*- stara španska izročila in od katere so se na- v II. mdshopju odda .akoj saopno lezli siiilide Indijanci in od teh Španci. Ti so Pokojni ski zavod v Ljubu« . (119) Spisal Robert Kraft. Že prihaja. Kako izgieda, že vedo iz ilustrovanih časopisov, za to so poskrbeli že takoj v začetku ameriški listi, ki so ga fotografirali, ko se je peljal mimo. Da, izgieda prav ouuuo, lazočaranje pa je vseeno veliko. Oklepne plošče so zaprte, nočejo se odpreti, zaman trkajo po njih s pestmi, in skozi linice ne morejo gledati, že zalo ne, ker ne morejo splezati na avto. »Iz oken mečejo cvetlice in celo vence na krsti podoben voz in v hitrici sklicana godba zaigra »Yan-kee doodle« in »Zdrava Kolumbija«, zraven pa vpijejo »hip, hip, hip orreeehhh for mis Leonor Morrisi«, nekateri rovvdiji ustrele z revolverji v zrak ali pa svojemu sosedu v trebuh, hočejo jih aretirati, tega pa ti ne dopuste, vname se cestna bitka — kri teče, na tleh leže mrliči... to je vse prav lepo, a tak sprejem, ka-nor so si ga predstavljali, to vseeno ni bil. Stisnili si niso rok, bilo ni speechev, manjkalo je vse drugo, kar zahteva sprejem po angleški modi, in Anglija je pač merodajna za ves svet. Po počasni polurni vožnji, glasno tutajoč, prevozi avtomobil mesto, ne da bi bili videli prebivalci obraz le enega izmed potnikov. In Maksimusa ni zadržala nobena stvar, kakor solnda ne — po Ptolomejevem zakonu. __________ Le oni, ki so se postavili v luko, ali ki so bili neprostovoljno potisnjeni do tja nazaj, sc videli nekaj posebnega, kar jih je odškodovalo za njih dolgo čakanje. Vsake pristanišče ima dandanes poleg širokih stopnic tuni rampo, to je poševno ravnino, ki drži naravnost v morje. To so praktične naprave za izla- ganje in nalaganje v getovih slučajih. Pri krajših transportih danes ne naleze velikih kotlov in cevi na ladje, temveč parnik jih vleče za sabo. Najtežje pa je spraviti te predmete v vodo. K tej rampi vozi avtomobil in zdrči navzdol v vodo! Da, sedaj je poplačano dolgotrajno čakanje! In avtomobil se pomika dalje, žene ga ne le sila skoka, temveč zadaj je videti vrtinec — izpremenil se je v motorni čoln. »Takoj se popelje v Južno Ameriko, v Buenos Aires — z lastno silo — imenitne, imenitno!! Splošno je namreč znano, da se drži avtomobil iste poti, ki jo je prehodil Georg Hartung, ki je služil sedaj za vodnika. Ono knjige sr zdaj zahtevali povsod, newycrški založniki so si pulili lase, da so uničili vso prvo izdajo. No, naredili so pač drugo, in tudi Georg bo debil dobro plačilo. Da bi peljal z lastno silo v Južno Ameriko, tega pr, Maksimus ni hotel in'ni mogel. Vsaka stvar ima pač svoje meje. Ze se neha vrteti vijak, še udarja navzad, in | Maksipms obstoji še precej na samem. Tako, reče Leonor, tu v vodi smo varni pred bombnimi atentati, da pa nam ne podlože kal;e podmorske mine, bomo pač pazili.« »Vi se pa zdaj silno bojite za svoje življenje!« Smehljaje se je govoril Georg in Leonor ga je prav razumela. »Kar vdajte se misli, ki sem vam jo že natanko razložila: mi vsi predstavljamo zdaj želvo, ki je potegnila glavo in noge v svoj oklep, pa izgubila možnost, da zopet iztegne svoje ude. Pozor, tu je eden, ki nam lahko da pojasnila.« Odpre okroglo okence. »Gospod kapetan — ali gospod carinski inšpektor — prosim en trenutek!« Te besede veljajo carinskemu inšpektorju <‘a majhnem carinskem parniku, ki pelje precej blizu minic, S tem a\tomobilom ali motornim čolnom nima ničesar opraviti, moral bi bil dobiti posebno inStrok- cijo — vedeli pa so, kakšno vozilo je to, zato pride parnik prav v bližino in vozi počasi, da si morejo potniki ogledati svetovno čudo. Hitro se sedaj približa. Pcsim! Mis Leonor Morris? Pozdravljeni! Raz-p: legajte popolnoma z mano!« Le eno vprašanje! Kdaj odide v Buenos Aires pr\i parnik, ki bi nas vzel seboj, namreč ves avtomobil?: Evo, izvrstna prilika. >>Kolumbus< odpotuje danes zvečer ob šestih, tamle leži sredi luke, popolnoma že natovorjen, s seboj pa vzame tudi pasažirje, ki je »o nar očeni šele za danes zvečer.« (Dalje prih.) ............................... 1 Cvetličarna ff ?f (Fam Hvale) Ljubljana, Prešernova ulica 30 se priporoča cenj. občinstvu za nakup SVOSBilt cvetlic, šopkov, vencev, kakor tudi umetnih vencev in šopkov, konkurenčnih cenah. — Postrežba točna! Izbira lepa in velika! ■■■■■■■■■■■m” vse po MAH OGl.ASI Cene oglasom do 20 besed Din 5*-. vsaka nadaljna beseda 50 par. Gospod i »taroati 30 let »e teli •eznauilt z foipodično iz boljše rodbine. Ženitev ni izključena. Le re»ne ponudbe pro»i na upravo lista pod »Značaj«. Urolfova ulica 1/11. - Telefon 56. Absolventinja trgovske Sole Jeli vstopiti kot prak- tikantinja h kakemu večjemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Marljiva«. Mladenič zdrav in pošten, vajen kmetije, ži vine ter vseh ostalih poljskih del išče primerno trajno ^ službo. — Ponudbe z navedbo plače je poslati na upravo lista pod: »Vesten Proda se MmvcniM lililKI v vseh borvoh In vrstah od Din 18- naprej, moške nogavice, otroške nogavice, dokolenke, volno, bombaž, scpnl robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, scetke za zobe, obleko in čevlje itd. večji izbiri po nofnižji ceni pri Josip Peteline LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi Na veliko. Na malo‘ 1 -I »»••*•■ *»■■»• . « ■■■•m« Vrtnarske zadeve posreduje Goikova „Vrtnarska šola“ v Kranju. Išče se 331 preprosta sobica s posebnim vhodom v sredini mesta, k— Ponudbe na upravo lista pod: >1- november-. ■ ',t>atcnstv a vešča knjigovodstva ter samostojne slovenske in nemške korespondence išče službe v Ljubljani. — Ponudbe i prosi na upravo lista pod: : Dobra j ni oče. MOHNI SAl^OM MlftfKA HORVAT, IJiiMJaiu©. STARI THO ŠTEV. 2% im« vedno v zalogi najnovejše dairnke fn dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalog* Popravila s« sprejemajo. t* GROM unuJk*1 ceno 350 hi jabolčnika lanskega pridelka. — Ponudbe na upravo lista pod »Jabolčnik«. __________________ Dame v starosti 35 let se želi v svrho razvedrila seznaniti z gospodom istih let. — Ponudbe na upravo lista pod: »Jesen«. • *'1 r i ^ l i lUUi.L. srečke efektne loterije Narodno-kul-1 turnega društva Mala Nedelja, a11' : dobitkov vrednost 15.550 Din. Žrebanje 15. novembra t. 1. Srečka stane samo 5 Din._________________ Upokojen državni uradnik išče kakršnekoli službe. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Vesten«. (H^BOHKO POSBEDNltKI Ul IPBDICU^I^^ .. 4S4. JANA, KOLODVORSKA br»o|f»vl Jobom*. PODRUŽNIC®1 Maribor, je*®"*0** pC« PO»I* najhitreje druCbe •polnili voz 8. O. IS. ■cMtoprUkl poSlIJlco. , Izdajatelj in odgovorni urednik ŽELEZNIKAR ALEKSANDER. - Z a tiskamo »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.