spodarske j obrtniške m narodne Izbajajo vsako sredo po poli. Veljajo ▼ tiakarniei jemane po posti pa celo leto 4 gold. 00 kr pol o 4 gold., za pol gold. 40 kr., 2 gold za četrt , za Četrt leti 1 gold. 30 kr I gold posilj Ljubljani v sredo 18. decembra 1872. O b s e g : Poduka je treba kmetom Poduk, kako naj se ravná z živino, da ne zbolí, in kaj naj stori gospodar > kedar mu zbolí. (Dal.) Slovensko slovstvo Deželni zbori Dop Novičar Gospodarske stvari. novcev bi lahko dobili vsako leto tukajšnji Slovenci za svilo (žido), se več tuai za sadje žito med zi- Poduka treba kmetovalcom. vino vino itd.! Nikar se ne izgovarjajmo, češ, da pri nas ni kraj za svilarstvo, da pride pri tem vse drugo Gosp. Pernišek, naš rojak, zdaj národni učitelj v Ljutomeru na Stajarskem, ki je v Goriški kmetijski Šoli se v kmetijstvu izuril in bode ob nedeljah v napre-dovalni kmetijski Ljutomerski šoli kmetijstvo učil, je v lepem govoru to dokazal, kar pričujočemu sestavku na od rok. Lahko se vse stori ; ako so vse roke urne in se vé, kako vsako stvar prav prijeti. Dostavljam še, da pravi svilorejec se mora opirati dandanašnji na m v 1/ v/ m,m m ^ v/ t v a v v/ vi v jlm vf £-M i % 4. y jl ^ (a 1 JL a čelu stoji zapisano, 17. dne t. m. ? ko sola pričela. Govoril je za razširjenje kmetijskih ved-nosti ves navdušeni gosp. Pernišek med drugim blizo tako-le : „Državne pripomoČi za nakupovanje živine ali za mikroskop ter na čelično plodenje, kakor tudi na mnogo druzih pravil. Slovenci, sinovi onih očetov, ki se nikdar niso ži-se je omenjena vili ob ropu in napadih na druge narode, nego so bili vedno vrli in pošteni kmetovalci, „opasujmo uma svitle meče", kajti boljša priložnost nam je dana, nego našim prednikom, ki so se morali 29kraitnih turških napadov premije družim razdelkom kmetijstva bodo aober sad obrodile bode kmetoval potem } m dob pore le del podbujajo kmeta kaj in kako naj jih obraća. Te pod- predku; nikakor pa ne z motiko in sekiro v roči junaško braniti. Pokažimo da £e vedno o nas veljá beseda Vodnikova: „Za uk si prebiisane glave — pa Čedne in trdne postave — išče te sreča — um ti je dan!" morejo nadomestovati potrebnega poduka, še manj pa smejo podpirati lenobo. Kaj pomaga kmetu, ako mu dajo lepo premijo, ako je po naključbi vzredil lepo telico itd.? Kaj basni go-spodarju m njegovim sosedom, ako dobi v svoj hlev od kmetijske družbe še tako lepega muriškega ali la Poduk 9 kako naj se ravná z živino 9 đa ne zbolí, in kaj naj stori gospodar, keđai bika budskeg spušča ležati mora tudi stradati urno, Če ga pa brez voajvcg«* Utilit rcui an kravam ? Casih mora revna žival v gnojnici da kar vse teče od nje, ko vstaja! Večkrat pa kega načrta redi ali ; mu zbolí. (Dalje.) Kako svitel mora biti hlev? Vsaka živa stvar tekne v tlob bolj ; kakor da jej pajčevina delà po vampu Nekteri mojstri-skaze pa plemensko živino pitajo kakor za mesarja, da postane lena kakor klada. Nihče naj ne misli, da bo že dobil in tudi imel lepemu biku, če se v tamoti; hlevi naj bodo tedaj svitli ne samo zavoljo zdravja živine. Zlasti očém živine je škodlj > tamnega hleva naglo na solnce přidej Ljudj ' ----J —, «M, ^ lepo tele od krave, ako jo pelj mu pa morda še ne sanja, kako je treba vzrejati te leta! Na ta način tedaj vsakako za rep lovimo mačka v kmetovanji. Nauka treba nam mislij da to goveji živini in drobnici ne škoduj f ce iz sicer konji pa utegnejo dostikrat še celó popolnoma oljo tega nevarne bolezni oči dobiti j slepé Nič manj ne ško duj prevelika solnčna svitloba sama; toraj naj so hlevi . 1 • • 1 1 v • • * • • v • ) da solnce Slovencem k UI VL u. M u A V/ V « 11 M 111 J V U 1 U V U ll \y U LU y UL Cv 11 XV Ct? ako hočemo, da bo kaj žganjcev iz naše moke, da ne záostanemo vsaj predaleč za drugimi narodi v lastno ne sije ravno v oci; , kar se lahko iz tega škodo m sramoto Sol naj bi toraj pripomagale da se mladenci kakor tudi zreli možje umnega gospodarstva naučé, da bodo kaj boljšega znali kot njih predniki. samim branjem gospodarskih reči se mnogo ne do- tudi je prav malo kmetov, kteri brati znajo ali ). Prepričal sem se že sam o tem. Imel je neki seže > hočej kmet tako postavlj zlasti konjem je to silno škodlj razvidi, da v tacih okolščinah dostikrat vrtoglavi po-stanejo, in da konji, kteri imajo že bolj majhno tišavko (Dummkoller), na preveliki sončni svitlobi še bolj tiša-vasti postanejo, poslednjič pa še celó zdivjajo. • Hlevi morajo biti snažni• ' v* Da živina zdrava ostane, pripomore jej veliko ve- élik «.jLxicw „vcni^v pra tik u , v jvieii stí iidUdjdju nauki za njega, pa vendar mu je poginil lep junec v kteri se ahajajo zlati liko tudi ki jih okolice na njej nesnaga ž n o s t, pa ne samo snažnost živme j ampak Ako se živini ne snaži koža, naredi kori volj ktere se naredé dosti jjjç^c*, JJCV vcuutti UJU JC JJU^lUIi lep J U li ti U, Kl U<* UJCJ ucouaga , »vviv «« ^^ ~ ~ - ~ je bil preobjedel, dasiravno je kmet lahko čital in krat trdovratne kožne bolezni, in ker se živinče potem imel tudi pri roči dotično sredstvo: zemeljsko rega nasvetuje „pratika' ? kte ne more potiti, se se izcimijo tudi notranje bolezni nasvetuje „pratika"! Posebno delavna živina, konji in voli, se morajo mno Ko sem se te dni sprehajal po krasni ljutomerski gokrat potiti in v prahu živéti, treba jo tedaj jih pogo konj voli se morajo mno okolici, prepričal sem se, da je po tej okolici veliko stoma čediti in štrigljati, konj veliko zakladov vsaj enkrat na dan, vole celó nič 'iauu y , ki daju voc JJI CUJiUU UUI'tJSll , ČU! U<* V B»»J Uliviat v tcuuu« JL ** vvivt* *jm. v tem ko bi sicer mnogo tisoč goldinarjev v hlevu, se mora nesnage varovati vse premalo obresti ali pa pa vsaj trikrat v tednu. Pa tudi živina, ktera je vedno v/v/iv uiv, v tem ivu ui oiucr iimugu usuc guiuiiiarjev v iiicvu, bc muia ucouago »«iv lahko vsako leto dohajalo v njihove denarnice. Koliko jo snažiti in štrigljati bi samo takrat dosti bilo Dvakrat v tednn kedar bi se živinčeta tudi pridno kopala in sploh tako gle štala } da bi se ne mogla tako lahko po valjati toga naj se staje tako naredé, Za da se more gnoj izkazek o poprečnih dobodkih orala meljnih pridelkov po dačnih okrajih tin i leta 1870.. mlj vseh ze- izkazek o nica mv>a, kar Its oi\jij«i "v jiwuikw vuvujwii jekati. Posebno veliko je pa tudi na s telj stelj popije, lahko odcejati in hitro od tijstva /VJ uuuuiu uaiajiu J - iiiactuCIV U le državne? podpore v povzdigo kme y tržna cena v letih 1867 na tem ležéče, da se telj gozdarsk t 1868 18G9 1870 razmere y * t • Lf jv, pc» vuui. um »»«»Ji XX.W xa^mcíc, - ZlVinOreja , — ruuanja in 89 večkrat nova nastelje. Najboljša več druzega, tako dovršena eela bode dala vgled v vse mm 1 » . t M r m m ^ mm .. a a « ^ ^ ^ —_____ U , ÍKJKJ.J.y íyi \J.y rudarija in še stelja je slama, ker gnojnico hitro popiva Ako se tedaj slame dosti nastélj se slama ) je bolj onesnažena, vsaki treba ni, hleva dan za dnevom kidati, dan proč jemlj listj y se ki celo pa popiva obrtnijsko in kupčijsko gibanje na Kranjskem. Sloven ščina, ki se je v mnozih tehničnih izrazih morala boriti z mnozimi težavami, je lična in tako gladko teče, da je brati Na kratko tedaj ecemo IH.VÎU» , HIVJ > «« «11V . U.V.M*. j f« . v/viv.jv »I WUilV UttJ , da kn j J^č* , Uli' scavnico veliko manj in živina se na njem zeló onesna- polnoma dodelana, bo spadala v vrsto onih naših knjig, po zavoljo tega se mora vsaki dan drago listj na- zuje stlati, pa tudi živino je treba večkrat snažiti in umivati če jo gospodar hoče Čedno iméti i niso zato ? v omari 7 7 telj Pri ko nj ih pa elej treba, zeló přemočeno čivajo mu je treba to ali uno izvedeti da jih člověk prebere in da potem po ampak jih mnogokrat vpotrebuje, ako vsaki dan presuševati in čez kaj nastlati. Poleti dobro 7 da kidati je že dni pa drug * Vabilo u olj se ne k edi preveč mrčesov in muh 7 tega ktere 77 Sio- uči- živino zeló nadlegujejo in jej ne daj Tudi volom, kteri se za del mir poli v obliki rabij ' v* ~ ~-----~ \J ~ 7 J ~ ---- večkrat hlev izkidati in kakor konjem slame nastiljati Je treba 7 ker so frišnega zraka vajeni, a tudi bolj mehke potrebujejo, da si bolj spočij-jo telj č j i h hlevih sme gnoj brez škode cele mesece ostati; ovce v hlevu niso privezane, teptajo po slami z 8toré tako, da se gnoj s slamo bolj se gnojem zmesani in zmeša in scavnica globočeje pod slamo pride Ako nastilja dosti dobre otcijo, rvi^«, » ia^m-oi »amv^ in se hlevi dobro prevetrujejo , kedar je drobnica na telj ktera vlažnost lahko popiva, se ni nobene nevarnosti za zdravj pasi, tedaj ravno tako tudi s kravami bati Sme se v ravnati, ce se jim ve- na naroČbo ,,Slovenskega učitelja , venski učitelj" bode neodvisen šolski ali teljski list, ki bode početkom novega leta izhajal v Mariboru v „narodni tiskarniei" na eni osmerke po 3krat na mesec (1., 10. in 20. dne). Na-menjen je vsem slovenskim učiteljem in vsem slovenskim šolam. Zastopal bode koristi slovenskih šol in učiteljev, délai za napredek prvih, za izobraževanje po-slednjih; branil bode pravice o boj ih , grajal in zavračal vse krivice , ki se godé tem važnim faktorjem za na-roden napredek: bode toraj neustrašljiv zagovornik slovenskega šolstva in učiteljstva. Govoril bode tudi pogostoma o domači izreji in domaćem izobraževanji. Pri-poročuje se ta list v prvi vrsti učiteljem in šolnikom pa tudi vsem odgojiteljem , starišem in šolskim sploh, prijateljem. — Naročnina je za celo leto gold. 7 liko slame stelj hlevi večkrat prevetrujejo, zlasti pa 7 če krave niso priklenj morejo in se po hlevu prosto gibati pol leta 1 gold. 50 kr., ktero sprejema podpisani lastnik. Prva številka z obširnejšim programom se pošlje Ce je Âko se kra vam vsaki dan kida, se s tem res ne- koliko stelj teli prihrani; ali tak gnoj ni tako močen 7 se z njim ne zmesa dovolj ker pa tudi živina ne leži na ogled vsem nam znanim slovenskim šolam. kdo želi, naj se oglasi v „národní tiskarniei" v Mariboru. Ivan Lap ajne tako toplo in mehko; posebno na s kamnom ali ceglom * 77 naducitelj v Ljutomeru (Luttenberg) na Štajarskem. Učiteljski Tovarš" list šolo vloženih tléh ležati ne tekne živini. JLiC CCJVUO Zli Villi. Boljo JO icuaj , JJ uuuui IVIIULU uaotupil /jC OÏUJ 01 JOUI OČITOJ. vo dosti slame nastlati in vsaki dan več na- vseh njegovih 12 letnikov pregledamo, spoznati moramo, je tedaj če z novim letom nastopil že svoj tri naj s ti tečaj. in dom, bode e je mogoče, stiljati, ostane. gnoj pa večkrat kidati; tako tudi živina čedna da je svojo nalogo — pospeševati domačo šolo — častno izvrševal in da si je kot prvi slovenski šolski list pa dosti samo, da je živina čedna; tudi orodje, pri marsikterih težavnih okoliščinah za naše šolstvo in tla in stene hleva morajo snažne biti. Treba je tedaj učiteljstvo pa tudi sploh za slovensko slovstvo pridobil prav pridno umivati in vselej dobro obrisati, stene zasluge. On je enako tihemu pa neutrudnemu delavcu JL. _ « m «» m m ' ^ i ál ^ • ^ # % -a « ~ mr Ni po kteri hleva vsaj enkrat v letu pobeliti, tla in pot, živina v hlevu in iz hleva hodi, se morajo vsaki teden kot samec potil se na pedagogijskem polji in je že ta- krat, ko se enkrat počediti (Dal prih.) o novih šolskih po&tavah in o novem uČnem nacrtu še nobenemu sanjalo ni, učiteljem priporočai ravno to dobro, kar se sedaj postavno zahteva, da naj Slovensko slovstvo. se namreč v ljudski šoli ne učí samo branje in pisanje, temuč vse, česar člověk potřebuje v navadnem življenji * Statisticno poročilo trgovsko-obrtnijske zbornice v inje tudi v domačem učněm jeziku kazal, kako naj Ljubljani o trgovini, obrtniji in prometu na Kranjskem se v ljudski šoli v posamnin naukih podučuje (glej leta 1870. tečaj 1861. jLutv. c^oj luui, i., i. x. „Podoba dobre šole" itd.). se imenuje knjiga, ki jo ravno zdaj na svetio spravlja Tovarš" pa je napredoval tudi z duhom novega časa Učit. Kranjska trgovska in obrtnijska zbornica pod vredni- vselej toliko štvom gosp. Jan. Murnika, tajnika zborničnega. > kolikor je videl, da ima „nova éra" kaj zrna v sebi; vendar pa kot pošten rodoljub in krščanski lični veliki osmerki je natisnjenih že 15 pól v sloven- odgojnik ni nikdar odobraval in posnemal novoêrnega kri-skem in nemškem jeziku; celo delo utegne obseči kakih čanja modernih (največ judovskih) učiteljev in ni nepo- 25 pól. trebno udrihal po dosedanjih pospešiteljih in dobrotnikih pól viti i Radostni pripoznavamo, pregledavši natisnjenih 15 ljudske šole, in ravno zato mu ta kričeča nasprotna da je knjiga jako zanimiva, ki se je môgla sesta- stranka očita da po pripomoči mnozih delalnih moči. Vvod ni nič storil, kar mu ouauaa uuna, u.a, 111 uiu oiuni , iXHL uiu pri naS m pri vseh poštenih pedagogih in šolskih prijateljih le častno daje kratek opis Kranjske dežele in še posebno velicega priznanje pridobiva. Kakor je bil neodvisen skozi 12 močvirja Ljubljanskega; temu se vvrstuje popis števila let, tako ostane tudi vprihodnje; le lastno dobra prepri- prebivalcev po njihovih stanovih, — uaijo oau^uu o*o- v«ujo vuui m tu »o mui vpmuuujc uc uvuo uu-vilo vseh obrtnikov in trgovcev, razdeljenih po vrstah visnega dělal od tistega terorizma, pod kterim se mar- dalje skupno ste- čanje ga vodi in zato se tudi vprihodnje ne bode od- opravil t razvoj zasebne obrtnije popis geologičnih tVOrb gOrá, — ot*»nonuui v w jo, uaduiuwm uuuuvbuiuo; xu.cu1u1u, ua ocuckuii v>cm> meri rodovitne zemlje po različnih vrstah obdelovanja, slovenski učitelj ne more biti brez slovenskega > fabrik in kupčij y statistični pregled o sikdo vklanja, češ, „pogledite me, jaz sem liberalec, to je, nasprotnik duhováčine !" Menimo, da sedanji ča« iolakega lista, kajti nemški šolski list, ako bi bil tudi našim narodnim šolam prijazen, mu le posredno pomaga, domaći list pa mu kaže podučevanje s ti s tim i besedami, ki jih v šoli resnično potřebuje in rabi. „Uč. Tov." priporočamo tedaj ne le vsem slovenskim učiteljem, temuč tudi vsem šolskim prijateljem in sploh slovenskim rodoljubom , da naj bi ga djansko in z na- ročnino podpirali. Deželni zbori. « Deželni zbor kranjski. Po dani obljubi nadaljujemo zdaj obravnave iz deželnega zbora Kranjskega. Y 8. seji Kromer s 17 sodrugi interpelira c. kr. vlado: ali hoče skladno cesto od Ljubljane na Vélike Lašče, Ribnico, Kočevje do Hrvaškega vvrstiti med vélike (državne) ceste, in ako ne, kaj misli storiti, da se napake odstranijo, ki občenje jako zadržujejo na tej cesti. — C. k. deželni predsednik obljubi na to odgovoriti v eni prihodnjih sej, — Peticije, in sicer prošnje odbora občine Novomeske, naj deželni zbor pri ministerstvu kupčije zahteva, da se naČrt Dolenske železnice v prvem zasedanji predlaga državnemu zboru, in deželni zbor naj izreče, da zahteva korist dežele, da se ta železnica na vsaki način skozi Novomesto na-pelje ; županije v Skofji Loki, naj deželni zbor na vso moč delà na to7 da bi se železnica v Trst čez Lok o izpeljala; — posestnikov Bohinjskih občin Bistrica. Nemški Rovt in Komen, naj se ozira na njih željo zastran nakupa nekterih delov Jelovice po odkup-ljenji in uravnanji zemljiščinih bremen ; — potem občine Češnjiške v Bohinji, naj deželni zbor pri vladi pod-pira prošnjo, da se z ozirom na njene posebne krajne razmere ne izvršuje oštro gozdna postava gledé na vži-vanje paše, vsaj dokler zemljiščine pravice ne bodo uravnane — se izročé gospodarskemu odseku ; — prošnja županije v Oerknici, naj se deželni vladi priporoča Cerknica kot sedež c. kr. okrajnega glavarstva, so-dišča in davkarstva, — se izročí občinskemu odseku. — Potem naznani deželni glavar, da deželnemu odboru ni mogoče še v tej sesiji, kakor mu je bilo pri zadnjem zasedanji naloženo, poročati o nameravani napravi mostů čez Savo poleg sv. Jakoba, ker je neko dotično poročilo skladno-cestnega odbora prej^l še le pred nekimi dne vi, da pa bode v tej zadevi obširno poročal v pri-hodnjem zasedanji. — Dalje se po nasvetu deželnega glavarja poročilo voditeljstva realke Ljubljanske do deželnega odbora zarad naprave potrebnega pohišja za novo realkino poslopje izročí finančnemu odseku. Potem se je prestopilo na obravnavo dnevnega reda. Najpred se je obravnavalo o postavi zastran urav-nave pravnih razmer ljudskih učiteljev. — Dr. Z arnik spodbija ono določbo v §. 42., ki učiteljem prepoveduje tako imenovane poure, to je, po dokončani šoli še poseben poduk dajati v šolski sobi. Ta določba se mu čisto nepraktična dozdeva' vzlasti na kmetih in neizpeljiva; pomisliti se mora . da učitelj vendar le ne bode še toliko imel plače, da bi lahko shajai ; marveč moramo še prav veseli biti, ako kmetje spoznajo, da je dobro, ako se otroci še posebej podučujejo ; zato nasvetuje , naj bi zbor iz postave izbrisal tako prepoved. — Pint ar zagovarja Zarnikov nasvèt ter omeni, da kmet po deželi pač nima druzega člověka, nego učitelja, ako hoče, da bi se otrok razun sole še posebej podučeval. Svetec, Kromer, baron Apfaltrern in deželni predsednik pa ugovarjajo Zarnikovemu nasvetu, deželni predsednik še celó opo-minja, da bi mogoče bilo , da vlada ne potrdi postave, ako Zarnikov nasvèt obveljá. Večina zborova vendar pri glasova nj i sprejme dr. Zarnikov nasvèt. — Potem dr. Zar nik nasvetuje, naj bi se izbrisala določba v §. 52., po kteri se brž odstaviti sme učitelj, kteri se je v državljanskih zadevah tako obnašal, da se to ne strinja z njegovo službo. — Dr. Z arnik navaja, da je ta določba past, ki jo je vlada nastavila prav v kotičku te postave národ ni m učiteljem; deželni šolski svèt bode to določbo tolmačil kakor bode hotel, in zdaj, ko je narodna stranka v tem svetu v manjsini, gotovo ne v korist naroda slovenskega; — učitelju se politikovanje kakor nobenemu drugemu državljanu ne sme zabraniti; sliši se pač od neke stranke v eno mer, naj se učitelji a tudi duhovniki ne pečajo s politiko; al to ne veljá v ustavni državi; v ustavni državi se sme in naj se vsaki stan pečá s politiko, — to po postavi ni niko-mur prepovedano, učitelju in duhovniku ravno tako ne, kakor tudi uradniku, advokatu, čevljarju, krojaču ne; vsakdo sme politikovati. — Kromer se pač oglasi in zagovarja ono nas veto vano določbo, a dr. Z arnik mu zavrne, da se niti duhovnikom niti učiteljem ne bi pre-povedovalo politikovati, ako ne bi bili národni; ako se pregreši učitelj drugače, vsaj je kazenski zakonik, ki za vsacega enako veljá, tudi za učitelja veljá. — Kromer ugovarja Z arniku, da celó državljanska zveza ne bi mogla obstati , ako bi se ona določba od-pravila; baron Apfaltrern navaja, da bi se navedeni §. bil morda v šolskem odseku premenil, ako bi ga bil kdo spodbijal; ker se pa to ni zgodilo, priporoča navedeno prepoved. — Pri glasovanji obveljá Zarnikov nasvèt. — Potem dr. Raz lag nasvetuje, da bi se od-pravila določba v §. 81., po kteri vsak učitelj nekaj odstotkov od svoje plače vplačati mora v pokojninsko blagajnico; — ta nasvet pri glasovanji ne obveljá. — Konečno se postava sprejme. Zdaj je přišel na vrsto načrt postave zastran po-sredovalstev za pos kušan je poravnav med st rankami v prepiru. — Poslanec I r k i č govori, da bi bolj vstrezale mirivne sodnije. Kramarič jo priporoča. Ker postava določuje, da se posredovalstvo vpeljati sme le tarn, kjer županijski odbor to sklene, pa dr. Raz lag nasvetuje, da bi tudi deželni odbor smel vpeljati posredovalstev. Al dr. Costa mu ugovarja povđarjaje avtonomijo občin, tudi Kromer ugo varja Razlag-u; dr. Ra z 1 ago v nasvet pade. — Konečno obveljá ta postava. Potem se računski ski ep zaklada zemljiščine odveze za lansko leto 1871. (dohodki 594.177 gold. 34 kr., stroški 658.752 gold. 871/<2 kr., primanjkava 64.575 gold. 53'/o kr., konečni čisti pasivni zastanki 1 milijon 522.922 gold. 25% kr. (in proračun istega zaklada za leto 1873. (potrebščine 628.239 gold., zaklada 628.239 gold.) potrdi in sklene, da se ima za zaklado deželnega doneska za 1873. leto 20 odstotkov přiklade (davka) na direktne davke, izvzemši doklado za vojsko, potem 10 odstotkov přiklade na davek vžitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa pobirati kakor letos. — Potem sklene deželni zbor> da se ima opustiti prodaja deželnega poslopja ,,Ballhaus" imenovanega , — dalje do voli iz Glavar j e vega zaklada za zidanje soie v Komendi še podporo s 1500 goldinarjev. • y Jí $ Pri obravnavi o postavi zarad preodkaza v §. 14 odgonske postave (postave za šub) od 17. julija 1871. leta zaznamenovanih stroškov deželnemu zakladu dr. Razlag nasvetuje, da bi se — nasproti določbi, po kteri bi se iz deželnega zaklada imelo plačati po 20 6r. od glave za različne odgonske stroške, — občinam povraćali vsi stroški, al dr. Costa, Irkič in Murnik spodbijajo oni nasvet, ki potem tudi ne obveljá. Ob- pa postava, kakor je bila masvetovana Dr a nasvetuje pri razpravi te postave sledečo Bleiw resolucij nova postava ođgonska ima 1. januarija deželna vlada naj »e prosi, da 1873 ker dobiti elj nemudoma vse stori ) kar potreba, da se gnanci, kakor v drugih deželah tako tudi v naši tam f JSkJCI j e iiClCùUltaj pu ÛUIUÛUIW maju. x/n « tw» » viu podpira resulucijo s tem, da tiranje gnancev peš ali po žel po železnici tiraj Dr B leiw ijetih vozovih med Ljublj vzrocuje prav po potrebnem jak frstom po véliki cesti lik t kov deželnemu zakladu zarad tega, da se večkratoo preiskovanj zdravnikom.> večdnevni živež mora plačevati. "Krom to resolucijo stavi Še se čudi vožnja itd da dr. Bleiw OU L»UU1 J KXCb Ul • -U L KJ L TV Vy 1 O zdaj in da deželni odbor ni zavrne pred teh stroškov zapazil, a brž mu Dežm da se je deželni odbor že zdavnaj potezal za tiranj ali Tržaški magistrat se je temu gnancev po železnici trdovratno zoperstavljal, ker bi tiranje gnancev po že- leznici Tržačanom očilo stroške: dr. Bleiw pa potem na veselost zbora konstatira, da Kro mer pripeljavši vso svojo protinarodno kramo na trg zbornice ; } ki je pred tej resolucij i iji jncfcop roto val, ju fluoj o Otu Resolucija po predlogu dr. BI J° daj s svojim čuđenjem po dp weisovem se potem sprejme. Načrt postave, s ktero se odgonsko-postajskim ob ob velj m i V \J UMI » V/ y kj JLX U Wř V v»^ V ^ ^ J izroči pravica izrekati odgonska razsodila brez razgovora Proračun gledališneg klada za leto 187 > i (potrebščine 6410 gold., zaklada 2300 gold., toraj pri manjkava tilť ^UlU. , IM jt pupiaiv/abi tu uu^umv klada) se je potrdil, toda popred sta se zarad si 4119 gold ki Je poplačati iz deželnega za- kemu dramatičnemu društvu nasvetovane podp 2400 gold, borila Krom in dr. Z arnik navaja, da je utrakvizem jezikov (to je j Kro mer P no st slovenskega jezika), ki se je razvil v našem ob-čenji, smešen; strupenega moža to bôde, da zdaj, ko se je vpeljal slovenski jezik v zbornico, v deželne urade, vpeljati se hoče tudi na dramatičnem polji, celó „gleda liška muza naj se podvrže slovenskemu jeziku (smeh) muza in hči njena dramatika ne daste se uklepati (smeh) 9 v Ljublj ni mogoče slovensko gledišče vzdrževati (smeh), na enkrat se bode „Kartenhaus" slovenskeg gledišča podrl, z diletanti pospešujete le pohajkovanje (nemir), diletanti se živijo kot troti iz deželnih novcev pa Slovenci v Ljubljani ubogi in ne morejo vzdr- vam nikakor ne more pripuŠČati, da bi dovolili donesek slovenskemu gledišcu. . > sicer žati slovenskega gledišča; vest (Oh na levici, velik hrum na desnici in med poslušalci) Dr. Zar nik ugovarja Kromerju in ga izvrstno češe blizo tako-le: Kro mer naše stranke ne bode prepričal, kakor mi njega ne; to ni mogoče; — o tem, da sta oba jezika ki in nemški nam potrebna y ne more nobeden dvomiti; zdaj je še le začetek sè slov. glediščem, da bode napredovalo in da se „Kartenhaus" ne gotovo bode podrl uuu.il, — vze zdaj je ze videti, ua uauicuujc, pa je sploh treba, da se gledišča podpirajo ; govornik da preduj se skličuje na Francosko je dramatika na visoki stopnji, a tudi Francozi podpirajo gledališca, podpo ta namen znašajo po več milij na leto on v bi glasoval za to, da bi se slovenskemu gledališČu dalo še več podp iz deželnih novcev, ako bi ne bilo treba se ozirati na šole in druge stroške. Poročilo deželnega odbora zarad podpore za na- pravo občinske poti ob desnem bregu Save od Radeč o S se finančnemu 9 ono } skladna cesta čez Vagensperg v Litijskem okraji cestnemu odseku izroči« da bi se nresukala , pa Dopisi. Celja. — 10. dne t. m. je prečastiti gospod opáfc Matija Vodu šek umri podolgi bolezni v 71. letu svoje starosti. Rajnki je bil Ijubljenec škofa Slomšeka in ljubitelj naroda svojega slovenskega. Mili Ljatomera 13. dec. mu spomin f Ljutomer je res vzor slo- venskega narodnoga gibanja. Tukajšnja čitalnica stoji gmotno in duševno na krepkih nogah. Vsak mesec ima „besedo", sicer pa je vsako nedeljo večer in sicer vselej s poducnimi govori Tudi dne t. m. se je spominjala ljutomerska čitalnica našega Preširna. Po tomboli je govoril učitelj Pernišek o Preširnu Ulil wvyxu^lj JL KJ L LX AOV^IV U JLICOUUU, Za tem gO~ vorom ste deklamovali gospá Gomilšekova in gospo- Tù je sedaj tudi okrajna v národnih rokah ; njeno šolstvu gospodarijo tu dičina Kornpiheljnova. posojevalnica popolnoma delovanje rodi dobrega sadu. narodnjaci in tudi šolska svetovalstva so tu národna, z malo izjemami tudi vsa politična gosposka. Nadpisi nad njeno gostilnico, nad okrajno posojeval- šolo, čitalnico nico so 9 slovenski. Gorici i5. dec. čem se pri nas zdaj skor naj več govori? O tem, da imajo casniki o Gorici in iz Gorice sila veliko pripovedovati. Vzemite kteri koli večih dunajskih listov, pa najdete v njem kak telegram ali kak dopis od tod. Vedite pa i da iz ene kovaćije, ki vse pri- haja no vila. Od kar imamo podružnico Ijubeznjive „*. sterice" in „Ljublj. Tagbl.", to je, našo „Gorcerico" se je tukaj pred kratkim usta Trie- postala je Gorica eno najvažniših nemških (! !) mest. Berolin, Verzalj in Pešt že skor ne morejo se več me-riti z Gorico. Pa da bi naša ne m s ka fabrika vsaj pošteno robo pod pošteno firmo po svetu razposiljala! ali od poštenja ni duha ne sluha. Vedite namreč wit KJ U. VJ O t\J ILj C+ Ul UUUC« UU Oiuua« f KJ U1 LKJ LI Cl ULI i Kj>Kjy dobro je, da čitatelji nemških časnikov to vedó m da v dopisih in telegramih iz Gorice v ,,N. fr. Presse i", „Deutsche Zeitung i" zrno resnice 9 in „Triester Zeitg." je malokedaj marveč se notorne reči, o kterih tù kake že vrabci pojó, sprevračajo in hudobno tendenciozno za-vijajo, da prusaška politika kaj vode na suhi svoj mlin dobi. „Presse-i" in „Triesterci" ! Kako se je na priliko resnici v obraz bilo v da o naši domaći nemški klepetulji molčimo evih volilcev v sporočilih o zboru Coronini- t. m. ! Kako v „Triesterici' ť od pre- teklega petka (13. t. m.) o tukajšnjih Slovencih in na- rodnih naših ljudskih šolah i. d. r. govori!! Našinci so vsi razdraženi, da se predrzne klika nevednih in hudob-nih tujcev norČevati se z javnim mnenjem in to pod krilom — (rad bi povedal če ga vi m ; pa saj veste gava sta „Triest. Ztg." in razširilo zdaj do Soče). 9 „Tagblatt' , isto krilo se je Kar je zadnji „Narod" (iz Gorice) povedal o gimnazijskom profesorji, ph. dr. Wild-mann-u, je vse res. Od tega „dohtarja" noter doli do filistarja pri vrčku —vse, kar je tu tujega, prusaškega, zedinilo se je, da tolče po naših dveh narodnoatih in sosebno slovenski. Zdaj se ve Je lahko pogum imeti, ko so direktne volitve pred durmi in se ž njimi odpre tudi nam „bastardom" f>reiskavah prof. Wildmann a) nemški ra] ; ahko greben raste sprednji straži slavnih (po zgodovinskih zdaj pač berjev uuu x »o i»u opi cuuji on (Vůl oiav um „pikelhaa-To dobro zna pa vendar predrznost tukajšnje nemške propagande roditi, da se vse stranke obeh domačih narodnosti zoper nepoklicane goste — osrečevalce naše dežele zedinijo v skupno brambo, v skupen odpor. Namen tem vrstam je, da opomnimo občinstvo nai --Í.1MIUWU «uui Ttobaux jo, uo uuuiuuiuiir u uviuo fc v u , U<*J bi jemalo poročila iz Gorice v prusaško-ustavovernin časni ki h vselej le „cum grano salis" na znanje. Dr. Tonkli-ev govor 8. t. m. v Coroninijevem volilskem shoda je ▼ „Isonso"-u od besede do besede natisnjen« Goriški Lahi so začeli vsled njega temelji- tis® premišljevati prašanje Mitra» direktnih volitev. posljemo „Goriziano" je že prinesel vroden článek o njih, s kterim smo prav zadovoljni. Da smo Slovenci vseh barv y da bode že on našo prošnjo pri viši vladi let smo popi v tem edini, tega Iz Bistriškega okraja mi ni treba praviti. 12. dec. Res precudna je letošnja zimska spomlad! Celó v naših burnatih krajih se nahajajo mile pomladanske cvetice in mnoga drevesa podpiral. To škodo 26 posestnikov od sali; znesla je skupaj 2586 gld. Dozdaj nimamo še od govora in ga težko Čakamo kakor duše v vicah. Mi smo prepričani, da Idrijski rudarski gospodje si ne zelo dělali da bi nam tolike škode zatega del so dimnik od žgalnih peči v hrib prizadevajo, to dognati ov/ iiaua j cmij kj luiiv> p kj ili i c* uauoav^ otiuu lu uuuvy^ai ui y L/oa xiv> uuiaii « Ziatt/ga uui ou uíluiii a. uu ^ciiuiu p^ui v mil/ cvetó. — Prečudno pa tudi nam cvetè naša že davno z izpeljali, hrib skopali in so dimnik po hribu črez 200 obljubo dodelana železnica; kedaj bo vendar dozorela? sežnjev na dolgem zidali, vrh hriba 7 sežnjev visoko Se vedno se na dvoje podira in saksebi leze, kar kmetom veliko zemljišč podspé. In zaradi tega, se vé da morajo kupilci zemljišč vedno še dokupovati tál. a se čuje zmirom veliko pritožeb. Eden toži, da sozidali s stroški čez 20000 gld. To delan, in bo Idrijo vinetu, XIX uy AU.XXJV, prav veliko olepšal, xix ^c* vo- lavce bo bolje, ker njim bo slabi zrak spod nosa v jesen je tudi in bil do de za v pogojih prevarjen za 50 gold. drugi tem da je se ni dimnik vleklo al posestnikom bo pa le malo pomagalo pa še prav nič, ker žgano v vodo Idrijco sipljejo in prav porazumel z gospodi, kteri zemljo odkupujejo; na- dim ali prah v zrak gre in za reko idrijco potegne, mesti po I gold, seženi, kakor je zahteval y mu Je od- kar se po zimi po snegu očitno vidi ki je siv m crn. kupnik 4 sežnje za 1 gold, zapisal itd. Se vé da revež Ce breja krava to vodo pije, gotovo stori mrtvo tele. rajše potrpí, zato, ker si ne more ali ne vé pomagati. Tega prahu se tudi delavci hudo bojijo. Po vsem tem nas gré stvar že k koncu; ako bi pa drugod uteg- Pri nile take ho mati je postati, sveto val bi jaz » naj bi naj svet sodi y kakošna škoda se revnemu kmeta si vsak lastnik zemljišč, kedar se utegne železnica delati godi, med tem ko država dohodke vleče iz naših nadlog! } Vise»ka li. dec. Nepričakovano ugodno vreme en izpis pogojev v domaćem jeziku dal napraviti in od včerajšnjega dneva me iz dolgočasnega in pušobnega odkupovalnih gospodov podpisati. Po takem gotovo ne ozidja pelje pod milo nebó v bližnjo okolico, pogledat bo toliko pritožeb. Žalibog y tacih in enacih okoliščinah največkrat s tujci opraviti da je da imamo Slovenci pri po nekterih mahovih, ki navadno še le na pozno jesen ki prav nič ne znajo našega jezika ali le toliko se slabeje ko nič, in je potem zmešnjav še več! plodé y a kako se zavzamem y ko zapazim y sem ter Zato tjè mnogo cvetlic raznih plemen v pomladanski kra-soti razcvetati se. Cisto zeleni travniki in pašniki so častiti naši domaći gospodje, ki ste popolnoma našega mnogobrojno posejani z rigelci ali marjeticami zaupanja vredni, borite se za nas v deželnem šotoru (Bellis perennis). Poleg potov in po tratah se razcveta bele Ljubljane, in varujte nam naše svete pravice ne- regrat (Leontodon Taraxaci); ob potokih in mlakužah prenehoma kakor dozdaj. Mi kmetje poznamo vaš te- mlak užnica (Caltha palustris); po njivah vidiš v cvetji žavni stan v vedno velikem boji in hrepenimo po dnevu, mnogo rdečih mrtvih kopriv (Lamium purpureum), kl narodu M £18611111 pri HGSG j ivai mu --uuiju ^aiou • ili a u u li 1 v ^ ? lUia li IV/WIUI ) y u j 1 v oau^a j vy ti u u i aa Nasprotnikom pa, naj so tujci ali domači, naj postane (Veronica agrestis), kurjih črevic (Stellaria media), lice črno. Majka Slava naj zavali kamen ostudnosti Po travnatih brežinah se obilno razcveta brez ste bel ni na-nje — v spomin grđega odpadstva. j eg lič (Primula acauiis) in pomladanski svišec r (Gentiana verna). Na viših solnčnatih brežinah rdečí v imenu vec Slovencev. ter se razcveta resje (Erica carnea) in med in pod Spodnje Idrije 2. dec. (Naše dalje nadloge. Kon.) grmovjem je že mnogo razcvetenih slepic ali kurjic Tudi Čbelam škoduje strupeni dim iz žgalnice živega (Helleborus niger), jagodšja (Fragaria vesca) sèm ter srebra; če je en čas tiho lepo vreme bilo, se jih veliko tjè celó zrela. Po lozah in gričih je prav obilo žanje kar mu gre bolje case mač o hic (Viola tricolor), njivskega jetičnika mrtvih na rožah po snožetih vidi. Tako nas zalezuje vica (Polygala Ohamaebuxus) in okrog bukev se dobí škoda od vseh strani, davke p a moramo placevati kakor kjer si bodi kaka zaj čj a de t e 1 j i ca (Oxalis Acetosella) da bi živeli v paradižu v cvetji. Minuli teden sem dobil še zunaj na prostém Leta 1848. dne 31. maja pod štev. 976 je takratni se plazeče polžke: „Helix intermedia, Helix rupestris, župan spodnje Idrije prošnjo na c. kr. rudarstvo v Pupa frumentum Idrijo spisal, da bi poletni čas ne žgali živega srebra, y ampak po zimi, kakor pred navada leti y al, kakor je to že Pupa avenacea, Ciausilia ornata", ter videl več moceradov (Salamandra maculata) okoli o y ni bilo nobenega odgovora od Idrijskih rudar- bocati. Veči govnjači (Geotrupes) so do zdaj še vsaki večer, ako le ni deževalo, okoli pohištev brundali. skih gospodov. V jeseni septembra meseca 1848. leta Pravili so mi tudi ljudje, da so pred kakimi 14 dnevi je sopet prošnjo na ministerstvo notranjih oprav na V se Dunaj poslal. Ministerstvo je řešilo prošnjo rekši, da y če bodo črez leto žgali živo srebro, se morajo s po sestniki za storjeno njim škodo pomeniti. Al ta stvar je romala od Poncija do Pilata, gospodje so se med kačo vnej viděli. Res prečuden je začetek letošnje , tako da bi člověk na prosto stopivši lahko si zime, mislil, ljubomila pomlad je pred durmi. Robič. saboj poravnali y re vezi pa šk do trpeti morajo Po- Kostaujevice 14. dec. Das ist der so viel ge- nilOKII^jCIltU 11. UCv/1 - jjL/ao liîl UCl OKJ vitil schmâhte Mann", to je tolikanj zasramovani mož!" je ii • « «i i * i•i • r • i . • v zneje smo sopet dne 16. svečana 1867. leta prošnjo rekla unidan majhna glava véliki. deželnemu odboru poslali v Ljubljana, ki Lejte no ! to je nas J° je s pri- župan Sever. Kako malo pa res našega župana briga porocilom izročil c. kr. Kranjskemu rudarskemu glavar- mestna lepota, dajmo to malo pogledati. mestu stvu v Ljubljani; al to je zavrglo prošnjo, rekši: da našem je bil vodnjak veliko let brez ograje. Otroci v _ so da bi to delo nehalo, al cesarska žgalnica v Idriji ne more od delà nehati". To larji so se prekucevali in premetavali okoli njega; ko- lika nevarnost je bila, da kteri otrok vanj ne štrbunkne ! Pa naš župan, ki jo je velikrat mahal memo imenova-nega vodnjaka, ni videl te nevarnosti in ni storil nič, ip^ljpHB je res; mi ne moremo tirjati i J v IVUli XX^s UlUl^UJU bill dl bi, uct Ul bU U.C1U lXÇ>X£C*llS, al ravno tako tudi država ne more tirjati, da bi nas zavoljo tega delà ugonobila! In 2) se je reklo, da se zdaj nobeno odškodovanje dati ne more. Ker smo pa zmerom da bi se odstranila. In vendar ima skrbeti župan za to le veći reveži in zmerom veče davke plače vati moramo, da imajo jame z vodo štiri črevlje visoko ograjo z vra pa nimamo odkod, smo se na našega c. kr. okrajnega ticami; in kasneje se imajo vse zasuti. Ker se pa sam glavarja gosp. Ogrinca obrnili in prosili, naj se nas on župan ni spomnil svoje dolžnosti, morala sta učitelj in nsmiii. On nam je svetoval, naj od 3 let storjeno škodo nek drug meščan dregniti ga pod rebra 8 pismeno pri m pogin žival od posestnikov damo in njemu tožbo. daj še se je dal župan omajati v to # da je poskrbel za varnost pri Tođnjaku. Tak župan pa nič! januarija, to je, na sv, treh kraljev dan ob treh Še lepsa je pata, ktero povem zdaj. Pa našem mestu popoldne bode občni zbor čitalničin v sobani čital 16 ne manjka jam apnenic, ki že veliko let pričajo, nični. Naj se ga častiti udje udeležijo obilno, kako niščetno da je županovanje pri nas. Ako kak otrok zaide V tako jamo, guijo uju, al* jxuiaiu pu- -— jL/uigu omi; upa^u v ail UYU"UUUU u uuasčtiij c uacc^ćt moči. Tako je neki meščan že dva otroka izvlekel iz zastopnika g. dr. Razlag-a v deželnem zboru, in čem gorjé mu ako ni kmalu po- Kranjsko-trzisfeo-loskega volilnega okraja 13. dee. Dolgo že smo opazovali dvo-lično obnašanje našega lam In vendar ima župan skrbeti za očitno varnost, da Lani se je nas se nam ne bi otroci topili po mestu. župan spomnil svojih dolžnosti, in (če se ne motim meseca maja) je slovesno oklicati dal, da vsak plača 5 gld. kazni, kdor bi kako jamo apnenico skopal. bil mislil, da se je naš župan poboljšal; al temu ni tako. dalje, tem manj nam je dopadlo veden je njegovo. Mislili smo zo lanskega leta enkrat „Novice" lepo prositi } nam naravnost bres ovinkov povedó kaj m kako naj Je Člověk bi prav za prav s tem našim iz Štajarskega doŠlim za-stopnikom, ki se je gugal zdaj sem zdaj tje, kakor bi ga ; _ vila bolezen ,,sv. Valentina". Odslé za naprej Poslušajte! svoji prepovedi vkljub je on sam z nismo v nobenih dvomih več. Govoril je sicer gospod G a čem vred dal letos še eno apnenico na novo sko- dr. Razlag v letošnjem zboru énekrati v prid deželi in to prav tik ceste, kjer je že precej apnenic, in njenim stanovnikom pati, veliko let nezasutih. Tak župan in pa nič ki y al se Tcuivu ick ucuaouuu. xaiv ^upaii iu pa uiv> , ivi oo tCgcl uaui jc /.uciUj ivcvrvui ua ui Uli tu uciai ic uicpc pu ne vé, da župan mora sam naj prvi in najbolje spolno- poljudnosti (popularnosti). Da pa na dr. Raz 1 aga ne nam le zdelo po pravici povemo, da se kakor da bi bil to délai hlepé po y vati to, kar tírja od drugih! Pa poglejmo dalje > kaj se moremo več zaupati, spoznali smo do jasnega po nje- je zgodilo zavoljo apnenice, ki jo je dal skopati župan govern obnašanji v zadnjih sejah letošnjega zbora; zato ne změnivši se za županske dolžnosti. Pri kopanji te smo prisiljeni, ker nam ta pravica kot volilcem gre, mu Gaču uprl neki mladeneč, to kar naravnost pred vsem svetom javno povedati. kterega ponosno štejemo med tište poštene Kostanjevi- „Novicam" in „Vaterland-u" smo prav nvaležni, da sta čane, ki se ne zmenijo ne za prilizovanje, ne za gro-zenje, jame se je S ever ju in ne za petake „Novicam" in „Vaterland-u" smo nam „natočila čisto vino" potem takem pa dr. R a z 1 a g kedar se je treba pognati za pra- stori tudi naj bolje, ako se poslovi od dvoráne kranj- vico. Ta pogumni mladeneč naravnost reče S ever ju in Gaču, da se kratkomalo apnenica kopati ne sme j skega deželnega zbora. dr. Razlag-u ■ « vn M V vt y V«vw UV MAMlvnv/LUMiV/ M^/UVUIVI« j^MiVi. w v l^Fcltl g • Vil • XI) ti 1 cv U.a J Uli UH I/UIAC«! 1\ \J j (pa še njih hiši nasproti!), ker se sploh jame ne samo bil prvikrat voljen v Kranji za zastopnika kranjsko- PaČ bi bilo moglo srce veselja da je bil on tadáj nazoč, koje zarad lepote, temuč tudi zavoljo varnosti kopati ne tržiško-loškega okraja. Nihče zmed volilcev ga menda smejo po mestu. A vse ni nič pomagalo, apnenica je osebno ni poznal ; imeli smo domaČih sposobnih mož na bila letos skopana na županovo zapoved, ki je pravna- izbiro; al kakor na vojaško komando po priporočilu sproti njegovi lanski prepovedi! Vrli mladeneč se je ljubljanskega volilnega odbora glasilo se je: „nas za-upiral kar je mogel, pa zastonj; in pri tem je bojè stopnik bode dr. Razlag." In ravno moja malenkost V Severju in Gaču resnico preodkritosrčno povedal; je takrat privatno pisala si. tožen je bil potem in obsojen na 30 dni zapora vredništvu „Novic" tako le : „Pokazali Poglejmo še, kaj se je zgodilo zavoljo te od Se- loškega okraja, da zedinjena Slovenija je mogoča, blizo smo ta dan volilci kranjsko-tržiško- ker v e r j a na novo skopane apnenice! * itr a^uuuitu, uismu jjiclcu tuvitu, »c n-unuči mcjtt i\i vsaj 7) Schulzeitunge" skrivajo. Se da velika večina narodov avstrijskih noče skupščina učiteljev v 1u1ju , ua > v 1 1 (* f u w 1 li m umi ww » v» » u v. .juutu direktnih volitev, ktere bi vničiie deželne zbore popol- okoli 300 skih v Ljubljani; vprašamo tedaj: se je jeseni je bila velika in večina Kranj- slišal noma. In teh nacel, Čeravno brez klubovega sklepa, en glas po nemškem časniku od učiteljev, ki uČijo se bodo držali poslanci naši zadnji trumpf! 7 naj izigrá rajhsrat svoj mladino na slovenski zemlji? Ali niso marveč eno- glasno željo izrekli 7 naj se tudi v ljubljanski pre- (Iz seje deželnega odbora 13. decembra.) Ker se parandiji pripravnikom v slovenskem jeziku raz-bere od mnozih strani, da se po druzih deželah prika- lagali nauki, da jim bode tem lože v tem jeziku pod- Ehrlich- zuje kolera, je deželni odbor sklenil, razposlati poduk uče vati mladino? Gospodje 7 ki se bahate z 77 občin am, kako se je vesti 7 ako tudi našo deželo keit zadela ta nesreća, na deželno vlado pa se obrniti da der unentbehrlichsten Tugend im geselligen Leben" — odgovorite na to dvojno vprašanje, ako vam se prazne prostorije v posilni delalnici odstopijo noriše poštenje ni hinavstvo ! Vzdržavati „brezverske da se potem norišna podružnica pripravi za ko- šole" in ponemče vati jih, to je preočitno tisti „Bocks- k I ' Iv» w\ r» fi f nn fn I m V\ I i n m Ir a nřn mnofo nn a _ fllSS^ * ^^ ^ if* r»r» Ir n m tti K nn nf/i^ \î û m S Ir i K i r7 . nici 7 lerne bolnike iciuc u m i ni ivo, — magistratu ljubljanskega mesta pa s- iUoo , «.i 6iCua tv«i *x . i^mo^m za- piše, da bi se za slučaj prenapolnjenja bolnišnice sploh vrstnih časnikov za ljudske šole imajo učitelji naši in posebno ko bi se začela kolera, napravil za mestjane dokaj na izbiro, ,,Laib. Schulzeitunge" po takem ni ki gleda iz tega, kar vi ,,hoćete". Nemških mestno bolnišnico za silo. Deželni odbor je vzel na treba uico lí_lu uuiiii oiiiw jjc\i oiiv. — j v. »«w tiow», — če jim pa hočete kaj več gradiva podati za znanje sporočilo c. k. finančně direkcije, da se odpiše šolsko rabo, dajte jim ga v tistem jeziku, kterega oni kranjski deželi zarad preobloženja z davki za 1870. samo ali vsaj naj več djansko rabijo. Ce hočete 7 leto 69.547 90% kr. gold. 90'/, ~ x., X. j » x. xv^tv/ v/t/.tvi» uuuu uoiioijt 110,01. lu , pi. maca „»jvhu.iíjwi.ixii^ zarad vremenskih nezgod (toče itd.) za naslovom : „Dunst, Thau und Reif", šolski mladini raz- kr. za IsTl. leto pa 69.54f gld. bodo učitelji naši to kar pnnasa „Schulzeitung" da pod kr. . iv/ /2 ivi., za 187i. leto pa umljivo dopovedali, zakaj niste spisali tega v sloven-priklad za deželni zaklad skem jeziku s potřebními tehničnimi izrazi itd. in ga 1870. leto 58.735 gold. 40 y, 56.957 gld. 50 kr., za'i8.0. leto 8902gold. 12 kr., za 1871.leto 9986 gld. dali Uč. Tov."? 54 kr., nemški to, kar pišete o VJI/V7 4J ^VIU. X ími XVI.® y *J*Af JUV • JL • 1VIV f fUU glU« Uail y y KJ Vj • X U V • • - iiU!LlOI\ i IVJ y iYCbi ^IQV/UV \J y y 13 li IlStj přiklad za zemlj iško odvezo za 18<0. Thau und Reif" v sto nemških knjigah lahko beró. In leto 13.353 gold. 18 % kr. 7 75 7* kr. za 1871. leto 12.268 gold. Če učiteljem pod „literarische Neuigkeiten" priporo- priklad na davke za okraj ne blagajnice čate Schiller s sammtliche Werke" itd., mora vendar l 18. dne je velik dobiček za domačo našo živinorejo t. m. je Helena imela stopiti v drugo na oder in sicer kot „grajščin s ka gospá Helena" v Schubertovem „Haus- našemu listu véliki imenik vseh rastlin: drevja, licher Krieg". Ni dvoma, da s pohvalo je izpeljala tudi čevja, zelenjadi, sočivja, cvetlic itd., ktere prodajata iz to nalogo. Prav iz srca tudi mi čestitamo gospici He- svojih vrtov. Dobili smo unidan iz .vrtov omenjenih (Gospoda Metz in Majer) sta priložila zadnjemu grmi- leni m njeni materi, pisateljici Gorenskega slavcka". Ltjvuj. iutvLV^A i, j^uicuoxiccd QIC^Y Gospodoma dr. Razlag-u in Svetcu je po svoji deklaraciji, naznanjeni „Laib. Zeit." pristopi! zdaj tudi gosp. V. C. Supan ,,als dritter im Bunde". Mi gospodov velikánsko zéleno in lepi karfijol, posebnega priporočila vredna. (PrijatU Ruskega lanu) se opominjajo y naj se kmalu in zadnji čas do konca prihodnjega meseca ogla- nismo popred celó nič komentirali gosp. V. C. Supa- sijo v pisarnici družbe kmetijske, koliko ga želijo ku- no v ega postopanja o tem, da je kot deželni poslanec svoj mandat položil; hj ¥ V/J iiiMfUUMi« |/V1V/J11 ^ 611 zdaj J X±>VJ JU KJ L 111 U lo/igiaoil^ - ^ V i LHJfLLlfi/ J£J t V r ifJ^uuv J - icnav ^io^jju w iímioaa da je hotel kot „Ehrenmann" ravnati in se je raji od- in dunajski casniki pa tudi „Tagblatt4 — ste se mahoma povedal poslanstvu, kakor da bi bil glasoval zoper pogreznile dve hiši v zemljo in s prebivalci vred zginile ljudém izpred oči. Ker smo danes dobili pismo ko je očitno razglasil piti ? da se po tem naročba ravná. (V Grabnah pri Vipavi) tako pišejo tržaški adreso, je tudi naša dolžnost, povemo, da ker se je s svojim postopanjem 1 o čil od iz Vipave, ktero nič ne omeni o tej nesreči da mu kot „Ehrenmanner" večine kupčijske zbornice, ki ga je volila za predsednika svojega in ga poslala v vsem tem tudi ona loči od njega 9 vladna „Laib. Ztg." ne y ? tedaj si misliti sraemo pa tudi 9 da deželni zbor, se po vsa ta dogodba novičarska goska ? ali Je tia vsaj se (V razstavo mlekarstva), ki je te dni na Dunaji Novičarja") so le trije gospodarji iz Kranj- ta nesreća pripetila kje drugej kakor v Vipavski dolini. (Sokolovski večer) v saboto t. m. je naklonil društvu „Narodna šola' v. Za (glej JJÍ.1U Y 1V, Cl lj Ci j OU 1C Ili IJU guo^uuaijl l£i JLV.1 ČtlJJ - UiUBbVU „XTČIl uuua OUICV uvuuov/ja. J-*»i M. T. M-A*m skega poslali sira in masla, al vsi trije, kakor nam to obilno pripomoć zahvaljujem se v društvenem imenu lepi donesek 124 gld. a. „Sokol u, vsem vdeleževalcem tega večera, vzlasti pa ravnokar iz Dunaja poroča namestnik naše družbe kmetijske gosp. Jos. Seunig, so v nedeljo přejeli svetinje, rediteljima gg. Ivan-u Železnikar-ju i A. Jeločnik-u, po namreč vitez Gutmansthal iz Dvora in Rabič iz katerih mije bil izročen ta znatni donesek. Gozda poleg Kranjske gore za razpostavlj eni sir sreberno, Wuherer iz Rečič- za maslo pa bro-nasto svetinjo. Obžalovati je, da se ni več gospodarjev in posebno iz Notranjskega udeležilo razstave ; M. Moćnik tajnik in blagajnik pri društvu 9) Narodna šola". (Čitalnica Ljubljanska) ima svoj letni zbor na s sirom j gotovo bi bili poslavljeni za svoj izdelek. sv. Štefana dan, dopoldne ob pol enajstih. Volil se 18. dne t. m. se bode po dražbi razprodalo je bilojrazspostavljeno. Dodati pa moremo gosp bode vsled pravil nov odbor. Zadnji večer letošnjega kai y še to .1« da x vuiM t ij vuu» jL/uucibi uivi \jjluu ou iu * u cl Wuherer je poslal svoje maslo v tako lični leta (Silvestrov večer) pa napravi veliko veselico, ktera odnekdaj že se šteje med naj p rije tni ?e narodne zabave. dežici, z umetno izrezljanimi figurami, da vsak je videl to delo, ga je občudoval. Umetnost in naravau) bilo je imé igri ki jo Je kdor (Dražba telíc Muricodolskega plemena) y ki J° Je > j© dramatično društvo predstavilo v gledališču preteklo nedeljo in ki se je vrlo lepo in gladko v vseh naiogah izvršila. Odlikovale so se posebno gospá Valentova in gospodičini Jamnikova in Podkraj šeková, med družba kmetijska napravila v soboto v Ljubljani bila zeló živahna. Posebno veselo je bilo to, daje okoli gospodi pa Kocelj, Nolli in Kaj zel. 200 posestnikov iz vseh krajev Kranjskega (med ( Tretja interpelacija). Slov. Nar. Ci njimi celó malo grajščakov) prišlo k dražbi. Prodanih interpelaciji v predzadnjem listu ognil se je moji s tem ; da Je je bilo 28 telíc in dva junčeka. Najniža cena (se ve rekel, aa „naroana xisKarmua," uima, ua«*u.uiívv»y, hterih plačo bi po sklepu občnega zbora delničarskega J J /V :__-»«.naim na- da národna tiskarnica" nima ura dni ko v po starosti živine), po kteri se je prodala 11 • •v -v* ^ l • v i § bila je da 46 gold., najviša 171 gold. Največ telic so kupili rad zvêdel. Ce ime „ňradnik" ni pravo, prosim na- Andrej Lav- znanite, plačo gospodov ravnateljev, voditeljev ali kakor gospodarji iz Notranjskega, namrec. renčič iz Postojne, Lepold Dekleva iz Vrema ^ Jan. Kavčič iz Razdrtega, g. Aleks Ličan iz Bistrice, Andr. Petelen iz zgornje Brezovice, Andrej Malavašič iz Bu-tanjeve, Lovr. Verbič iz Bistre koli se imenujejo, in spolnite sklep zborov. En delničar, prav pravi delničar. (Pobirki iz Časnikov.) „Tagblatt" je v svojem drugi kupci so bili 288. listu prinesel vvoden članek pod naslovom : „Die r* ^N« « i « m n « —% « . M • v ^B T^k lm I ® ft " - X ^ ^--- J > »1 • ? VI 1£J JLJ X O U Vy ^ - U1 Ugl OU Ulil , UKJKJ • liOVU ^J 1UUOV1 MVUVU VAWUV» ^ ^ --- sledeči gospodarji in gospodinjej Jož. Gabrijelčič iz/> doppelte Funktionsgebùhr des Dr. Bleiweis" Brezja ^ri^zij«, Jaka Matijan iz zgornje oisive, jlhuiu. i i pu iz. Ljubljane, Jož. Zore iz Švice, Marija Lasnik iz Šiške, Šiške y o kterem Edm. Ťrpin iz je težko razsoditi, ali je bolj hudoben ali bolj ne- um en. Celó Laibacherico" bilo je sram svetu odkriti newmnost „Tagbl." rokovnača, kajti poslanega jej celó nainerava; le nekteri še niso popolnoma pritrdila mini- objektivnega razjasnila v vrsticah ni dosle vzela strovim načelom. Poljake, kterim tudi V SVOJ list. Tagblattovec « trdi da bilo je zoper direktne volitve, hoče minister posebno obdelavati so namenjen* da deželno us tavo in opravilnik dež. odbora, da je bilo dr. jih pridobi tej postavi, zoper ktero so vsi Poljski čas-Bleiweisu vodstvo deželnega odbora izročeno, češ, da niki ; ^al to ne briga poslancev; oni hodijo v nevoljo postavno bilo bi to izeiuegtt UUUUI'tt 1J&I UUCUU, VJCO, ua nikl , «** »v uv wh^h ^voihwvu t , vuji uuu1jv v ucruijv da bi bil v odbor poklican gosp. vseh federalistov svojo pot; če se jim zoper pravico yuouavjLiu unu ma iii/, u« m* » wwwv* ovw.r# ' *—--------- _ ~j r j j*— "vrvi Peter Kozler, ki je za namestnika deželnega druzih dežel dovoli kos avtonomije deželne, přivolili p-lavari a od cesarja imenovan: ko bi bil cesar (krona) bodo tudi v direktne volitve za druge dežele v) J * _ ' -%-m t 1 • « • « • 1 v 1 t r 1 1 / -m giavarja u u uusarja íuucuuvtiu, au ui un ucoai ^nnuu«; . . * ■ ^ ; hotel, da bi dr. Bleiweis namestoval deželnega gla- Galicijo se jih strašno bojé, ker vedó, da potem mo- varja, bil bi imenoval njega za namestnika in ne Koz- rajo gospodstvo svojo del iti z Rusini. Icrjft" Tl-l___ — Y ^ _.X _____kl^J! nPA/«UlnU/vr»A/i iC __la tûrlûn nrûrl nromiîtî at Tako in še več enacega blodi Tagblattovec. e ta teden pred prazniki se državni zbor od- Vse to kaže, da pisár niti deželne ustave niti o- loži-do 9. dne januarija. Brž o začetku zborovanja po pravilnika deželnega odbora še od daleč ni videl ali da je tako topoglav, da jasnih besedi ne ra- novém letu 14 zume. i jv wv/rJ j«««." — ---------— — j Deželnega glavarja namestnik je po mlekarstva. Pričujoči so ridejo direktne volitve na vrsto, ne t. m. se je slovesno odprla razstava bili nadvojvoda Karol deželni ustavi namestnik ^lavárjev le samo v dežel- Ludevik, ministra Auersperg in Chlumecky in nem zboru, kteremu předsedu je, če je glavar za- mnogo druge gospode. Kranjsko kmetijsko društvo je držan. Gosp. P. Kozler in bodisikter koli namestnik zastopal odbornik gosp. f r. Seunig. Prvomestnik od- JL m .m 1 / mîlîî/\«n rrnA _ V nAm^lIll "fa řlni T1T»* nafû QA^Kl inister finančni je zboru v obravnavo Tomaž Pechy je zahteval, da magjarsk i jezik mora leto edino sam veljati na vseh železnicah Ogerskih in da memo lanskega leta tedaj milijona več poročilu te dni pričete sodbine razprave proti L ^ I «JU uy XXA11AJ \J JLi tm TWV/. ^ • ř'^ * v^^.-v^ " —-------- r ....... ^--- V nedeljo je minister notranjih oprav baron Rosi Sandoru je prišlo očitno na dan, da so na Oger sklical 38 zbornikov in jim razložil vladna skem bili prav nedolžni na smrt obsoj čela o direktnih volitvah w y um. * ci xx. Razgovor je trajal ^ Ui, večidel so bili brž zadovoljni z vsem, kar ministerstvo ur sodniško samo se slučaj oni volj Poročilo o tem takole: Najgrozneji so kterih so popolnoma nedolžni ob V »ojesi bili t jefio na Teč let, da ~ kri se sam ledi v Karti a« Dummji 1Ï. dettmbra. »rcu, da moramo poredati, da je z vradnimi spisi po- «etaliki 66 fl. te kr. Ažijo srebra 108 fl. $6 kr polnoma dokazano, da so nedolžni ljudje bili obsojem Narodno posojila 70 fl. 10 kr. Hapoleondori 8 fl. 68 kr. 11a smrt in ob glavo djani. li rt ~if V Žitna cena ▼ Ljubljani 14. decembra 1872. Loterijne srećke: 87. 40. 59. 61. 39 Vag&n (Metzen) ▼ novem denarji: pSenice domače 6 fl. 10. — T Gradca^ l 1372: * ' ' . . ' „ banaške 7 fl. 10. - turSice 4 fl. — sorSice 4 fl. 20. - ril Dnnaji j 1&. SU. t>3. 14. 3 fl. 60. — jeèmena 3 fl. 10. — prosa 3 fl. —. — ajde 3 fl. 20. — Prihodnje srečkanje v Građen in na Dnnaji 28. decembra, ovaa 2 fl. —. — Krompir 1 fl. 70. na za prihodnje leto 1873. novim letom nastopijo „Novice" že 31. tedaj. PosreČilo se je pa to, kar se redko posreči kakemu časniku, „Novicam" le po velikem zaupanji. ki ga slovenski narod ves čas do njih stavi. To zaupanje tudi ohraniti si vprihodnje bode iskrena skrb vredništvu. Zato bodo na vrhuncu vednosti in skušinj stale o donašanji kmetijskih in obrtnijskih pod-ukov, da bodo po njih nasi gospodarji vse zvedeli, kako svet napreduje na različnem polji kmetijstva. Našemu kmetu stan njegov zboljšati in dohodke mu pomnožiti, to je „Novicam" od nekdaj glavna skrb bila in bode jim tudi vprihodnje. Ce je ljudstvo ubogo, revno, otrpnjeno je za vsako stvar; — „kaj se bom „za jezik" vlekel, Če mi je želodec prazen", — taki glasovi so popolnoma upravičeni. Celi kupi različnih vnanjih kmetijskih časnikov dajejo „Novicam" gradiva za ta oddelek obilo. Isto tako bode „Novicam" skrb tudi podučevati narod naš v druzih, njemu potrebnih stvaréh in naznanjati mu iz prvega vira novice, ktere one prve z vedó. Da so „Novice" deloma tudi političen list na temelji federalizma in da zastopajo narodno večino deželnega zbora kranjskega, ki nepremakljivo zvesta stoji pod zastavo starodavno: „za vero, dom, cesarja", to je bralcem našim že dobro znano. In tej zastavi, bodi naj minister Peter ali Pavel, in naj puhli liberalizem še bolj ljudi slepí kakor dandanes — ostanejo neprestrašljivo zveste, živo prepričane, da Avstrija, kterej smo verno udani, le po tej poti pride do notranj ega miríí in sprave Obilni dopisi iz vseh okrajin slovenskih, s kterimi nas podpirajo rodoljubni prijatelji i prinašajo bralcem našim zanimivega berila toliko, da vse zvedó, kar se imenitnejšega godi po domovini. „Novičar iz mnozih krajev" pa jim na kratko kaže jedro dogodeb vnanjih dežel. Konečno kaže „Oglasnik", da se „Novic" najbolj poslužujejo ljudje za naznanila svoja in različne oklice. Nagovarjani smo bili sicer od več straní, naj bi izdajali „Novice" dva- ali trikrat na teden. Al takim, ki dvakrat na dan hrepenijo po novostih, bi tudi z večkratnim izdajanjem ne zadostili, in zato ostanemo pri tedniku kakor dozdaj , ker želimo, da naš list ni le kup papirja, kteri prebran nima vrednosti več, ampak da se konec leta veže v podučno knjigo. Zato pa tudi ostane „Novicam" cena nizka, kakor je bila, in veljajo z „Oglasnikom" vred v tiskarniei prejemane za celo leto 4 gold., po posti pošiljane 4 gold. 60 kr v „ „ za pol leta 2 „ po „ „ 2 „40. „ za četrt leta 1 „ po „ „ 1 „ 30 „ V V f) Za posiljanje na dom v Ljubljani se za celo leto plača 40 kr NaroČnina se pošilja Blaznikovi tiskarniei v Ljubljano, in to najcenejše po tako imeno vanih poštnih nakaznicah (Postanw ei sung en), ktere se dobivajo pri vsaki pošti in veljajo le 5 krajc. V» f ' > j # Častite naročnike prosimo? naj hitijo z naročitom, kajti novo leto je kmalu, da brž prvi list v redu dobijo. Odgovorni vrednik : Alojzl Majer. — Založnik: Jožef Blaznikovi dedi v Ljubljani.