I ' A IZDAJTA ZA GORIŠKO IBT BMEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK ____________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE hlo Vlil. ■ Stev. 134 17130) Na H. In Ul. atranh Podrobni podatki o izidu volitev letos in leta 1949 Poštnina platana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 1. junja 1952 Cena 25 Ur Zakaj je iredentistična večina grob Zaostritev odnosov z Jugoslavijo B^0KI L\ BARILKAPE Italiji ne bo prinesla koristi — ***«». demokratično Ijud-! us* tržaški Slovenci, be» ’em P.a. njihova najbor-0,>a P^Hična organizacija Tir:, d'lna fronta ne more niti občinskih volitev Vrt;. trerni leti niti občinskih ®Met> preteklo nedeljo kot »nUtua°lJe tržaškeoa Prebi~ Smo povedali že takrat, lin* ang}oameriška vojaška l<)42Va, izdela H. septembra nih ■ az 345 0 sestavi volil-^rnenikov in določila, da tnv volilne imenike hm • 1 ter da imajo volilno Z VSe osebe’ ki so bile 15,' sePtembra 1947 ita- sedaj p0 volitvah, h - *.° imeli volilno ta«; «°iVSl italijanski državna rni kot Predvidevajo Kan omenjeni ukazi ZVU. tkladuVlmirovnZVU nU° ° t e«,,,.- mirovno pogodbo ''mvečso ravno naro be ° PPolnem nasprotju z .mirov o pogodbo, = njenim duhom LuLl mirovne pogodbe, le svečano podpisalo teisti0 “l.med njimi tudi fcsrss- - te-* “ izJf„nedeliskih volitvah ko>. Proti vsakemu tu Jhm iredentistov 'tiči£ GasPerijeve imperiah• le Za- vlade v Rimu niso cla-^5Ta C” rezultatov • ■- p n bcdj poudariti, Ua »n'erjJsfce volitve še v večji v°lje ne morejo predstavljati izu,. Tržačanov, ker so bile *L* na podlagi protiljud-br,tj’. protidemokratičnega in hdrid ovenskega volilnega za• ° (,aPparentamentu» in tn„ svečinskega siste- >'°Tjeno pravico glaso-kog0j■’ ®r »o bile izvedene v "‘ej.fi1 sklepov londonskega e'lj £Pttnja’ ki ja imelo r*'ti pritisk a- morale pogodbo spo- prtca- za P^tisfc na volivce P°dlaoiaioč v*dez> da je na ^0now>i , s^lePov cona A ^UtodLuklJučena n Italijo s C,°nari* 21 mmskih funk-l'°rnam najviija odgo-a dosedanje anglo-Todj, v°jnške uprave BnMi .. Bo<«Z p?Wimo po orsti. JVa ne F a2ct so sestavili m menihe tisti občinsk, ‘:’S “ » kau/ od *SZm- S' ^nt0* f/stevljeni brez ka- ^nron« « * jomst”a 2“ Pe-Uradniki, ki bo-0di,i anaarafični urad, ni urarf občine so tih jmP/dniki iredentistič- fattall*!’ njiho” vrhovni je obainski ,5«n»fce Te“ odbor“ K«' e demokracije. o sestavi volil-štev. 345—48 in ne upoštevata Poood,be, hi določa, 5 tem :avllanske pravice ? °oni a tUd* volilno pravico /hski j *amo tijti biuši itali: an^Vliani’ ki so ‘meti uVS« Na ” H,a dan 10■ jun'" a*oD P°dlagi omenjenih aril«ico .so dot)Ui volilno levila J*' tisti julijanski I0 10 r so Prišli v Trst fdbeia[j n,iu 1940, kamor so „ rt zaradi vojnih raz-N je Po drugi strani letQ&njih in na vo» hčenn ■ tremi leti bilo iz-tisrn* • v°lHnih imenikov vtnc*e tisoče tržaških i/rafti ”• ki so bili prisiljenj d itrif i ^stičnega režima .sko okupacijo za-nati»U0Je rodno mesto. Na If^Ou *° na Podlagi obeh d°bii( ,° volilnih imenikih fe«etti, . jn° pravico deset in j ,no» °U( itolijanskih držav-'i tmli- volilne praoice ne *il imeti. Slovencev. iredentističnih so bili volilni imbo ukaza kl/mtnikov. hiv. 190-49 4 >1» Kako veliko je to število he moremo točno določiti. Približno pa ga lahko ugotovimo na podlagi uradnih podatkov o mestu rojstva volivcev na junijskih volitvah leta 1949. Po teh podatkih je bilo v Italiji rojenih volivcev 42.220, od katerih je bila ogromna večina takih, ki 10. junija 1940 (kot predvideva mirovna pogodba) niso imeli v Trstu stalnega bivanja. Tem desettisočem volivcev, ki so dobili volilno pravico prav zaradi tega, ker se z gotovostjo ve, da so pristaši italijanskih iredentističnih strank, pa so se pridružili za letošnje- volitve novi tisoči volivcev, italijanskih državljanov, ki so dobili volilno prač vico na podlagi ukaza 219. Tudi glede njihovega števila nimamo uradnih podatkov. Zato si moramo pomagati s tistimi uradnimi podatki, s katerimi razpolagamo, in sicer s številom volivcev leta 1949, ko je bilo v volilnem imeniku vpisanih 197.245 volivcev, in s pomočjo števila letos vpisanih volivcev, ki je znašalo 200.486, kar pomeni porast za 3.241 volivcev. Teda po uradnih Podatkih pred štirimi leti ni bilo okrog 15.000 volilnih potrdil izročenih. Zaradi tega so občinski organi vsa■ tri leta vršili poizvedbe in na temelju teh poizvedb je nato volilni urad izbrisal od 197.245 volivcev okrog 10.000 volivcev iz volilnih imenikov. To pomeni, da je bilo dejansko vpisanih pred tremi leti v volilne imenike le 186.000 volivcev, ter da znaša razlika med letos im pred tremi leti vpisanimi volivci 13.000 volivcev. Iz izjave, ki jo je dal že omenjeni predstojnik anagrafske-ga in volilnega urada za občino Trst, znaša prirastek novih volivcev v zadnjih treh letih približno vsako leto okrog 3.000, istočasno pa znaša prav toliko tudi število tistih, ki so bili brisani iz volilnih imenikov zaradi smrti. Nastane torej vprašanje, kdo sc/ tisti volivci, fct predstavljajo porast 13.000? L,og:.čno je, da ne morejo biti drugi kot tisti, ki so dobm volilno pravico z vpisom v seznam stalnega prebivalstva na podlagi ukaza št. 219. Na ta način je torej narastlo število iredentističnih volivcev za novih 13.000. če k tem prištejemo še one, ki so bili že vpisani v volilne imenike pa Podlagi ukazov 345 in 190, potem nam postane jasne, na kakšen način so si s po močjo ZVU rimska vlada in italijanski tržaški iredentisti in fašisti zajamčili iredentistično večino na volitvah pred tremi leti in letos, Potemtakem je jasno, da jim ni bilo potreba na sam dan volitev niti pred volitvami samimi počenjali kakršnih koli mahinacij, ker so se zavedali, da imajo večino zajamčeno. I Kljub temu pa se niso zadovoljili in so vseeno zahtevali še lond,onske sklepe, njihovi ministri so prihajali v Trst z grožnjami, iredentisti, fašisti in kominformisti so terorizi. rali predvolilna zborovanja pnotianeksionističnih političnih skupin, počenjali so kljub temu potvorbe, cd katerih so mnege zapisane tudi v zapisnike na voliščih. Potemtakem je popolnoma jasno, da tržaški Slovenci in vsi demokratični Tržačani ne moremo priznati ne zadnjih in ne predzadnjih volitev kot izraz prave volje tržaškega pre. bivakira. Zato trdimo, da predstavlja iredentistično ve--čina glasov na letošnjih in na volitvah pred tremi leti greb falzifikat volje Tržačanov. Naši čitatelji pa naj sami iz-računajo, koliko bi znašal odstotek iredentističnih glasov, če bi odšteli vse gori naštete iredentistične volivce in če bi bili v občinskih uradih predstavniki antiancksion' stičnih strank, predvsem pa tudi predstavniki tržaških Sloven. cev, če ne bi bilo proaneksio-nističr.e že sedem let trajajo, če politike ZVU, če ne bi bilo londonskih sklepov, če ne bi bilo fašistične zakonodaje, če ne bi bilo zastraševanja in potvorb in trikolorističnih vlakov ter avtokolon. Recipročna omejitev gibanja predstavnikov FLRJ in Bolgarije v Sofiji in v Beogradu - Konferenca političnih emigrantov is Albanije v Prizrenu - Plače ruskih strokovnjakov v Albaniji znašajo 35.000 lekov mesečno, medtem ko Albanci sasluSijo od 1500 do 2000 tekov mesečno (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — V Beogradu se ocenjujejo postopki u-radnih italijanskih krogov, ki zaostrujejo odnose z Jugoslavijo, kot poskus, da se ustvari nemogoče stanje na eni najob-čutlivejših točk Evrope, na točki, od katere je odvisna usoda same Italijet. «Mednarodna politika» ugotavlja, da De Ga-speri pri tem ne izbira sredstev; da se zdi, da je pripravljen zažgati streho lastne hiše, da bi zadostil svojim pretenzijam. «Ne predstavlja Trst resnega mednarodnega vprašanja na obalah Jadrana — piše »Mednarodna politika« — temveč nenasitna megalomanija«, in poudarja, da nista niti tristranska deklaracija, niti pritisk De Gasperija na zahodne sile privedla do položaja, katerega si želi Italija, in da kljub vsem izkušnjam v Rimu še vedno ne razumejo, da Jugoslavija odgovarja na pritisk z odporom. »Nepremišljena akcija Italije, ki gre za tem, da se zaostrijo odnosi z Jugoslavijo, ne bo prinesla nobene koristi Italiji«. Zagrebški «Vjesnik» omenja porast MSI, ki želi speljati Tržačane na pogubno pot. »V samem centru mesta, piše «Vjesnik», na griču Sv. Justa šo spominski kamni z imeni Tržačanov, ki so padli v drugi svetovni vojni po krivdi tistih, ki so hoteli razširiti meje Italije. Zdi se, da oni, ki za zeleno mizo krojijo zemljepisno karto, že vedno niso razumeli, da s svojo politiko dajejo delo samo klesarjem, da vrezuje, jo nova imena v tiste kamne na svetem mestu«. Po vesteh iz Rima je italijansko zunanje ministrstvo odgovorilo na jugoslovanski protest v zvezi z brutalnim napadom policije na svetnika jugoslovanskega poslaništva v Rimu Dušana Fortiča. Italijansko zunanje ministrstvo, ki obžaluje incident, je sprejelo zahtevo jugoslovanskega poslaništva, da se izvrši preiskava in da se krivci kaznujejo. Istočasno je italijansko zuAanje ministrstvo vrnilo jugoslovanskemu poslaništvu prevod članka Edvarda Kardelja o ljudskih odborih, ki ga je policija od vzela Dušanu Fortiču Jugoslovanska vlada je včeraj obvestila bolgarsko vlado, da bo prisiljena podvzeti odgovarjajoče korake proti bolgarskemu zastopništvu v Beogradu, če bi bolgarska vlada poslabšala položaj jugoslovanskega diplomatskega zastopništva v Sofiji zaradi omejitve svobode gibanja jugoslovanskih diplomatskih zastopnikov v Bolgariji, ki jo je uvedla bolgarska vlada leta 1949. Ker ni hotela bolgarska vlada preklicati teh ukrepov, je jugoslovanska vlada uvedla iste ukrepe za gibanje bolgarskih zastopnikov v Jugoslaviji. Na ta upravičen ukrep jugoslovanskih oblasti je bolgarska vlada z noto od 30. aprila t. 1. zagrozila, da bo še bolj poostrila ukrepe proti jugoslovanskemu diplomatskemu osebju v Bolgariji. Na to noto je jugoslovanska vlada obvestila bolgarsko vlado, da se bo v tem pogledu držala striktno reciprocitete. Pred okrožnim sodiščem v Tetovu se je danes začela razprava proti skupini članov šiptarske teroristične organizacije, ki so po resoluciji Kom-informa po navodilih iz Albanije ustanovili teroristično organizacijo in širili kominfor-mistično propagando med šip- NOVI UKREPI FRANCOSKE VLADE PROTI KOMINFORM1ST1ČNI STRANKI ŠTEVILNE POLICIJSKE PREISKAVE na sedežih hommformisttčnih organizacij Zaplenili so veliko število dokumentov, ki jih sedaj pregledujejo prijavljene sodišču - Splošna zveza dela je sklicala za danes tijiLK* KF Francije iz- Nove osebe izredno sejo sestavljeni iz-predstavnikou iredentističnih vstalih strank, - tega PARIZ, 31. ■ Francoska po- licija je v prvih jutranjih urah izvršila preiskavo v prostorih raznih kominformističnih organizacij, predvsem v glavnem sedežu komihformistične partije v Parizu. Petsto oboroženih agentov je obkolilo hišo, kjer je sedež kominformistične partije, in po preiskavi so naložili na velik kamion zaplenjene dokumente. Preiskava se je začela ob 7.35> zjutraj in se je nik podpisal ukaz, naj se glavni urednik lista «Humanite» Andre Stil izpusti na začasno svobodo v zvezi z obtožbo pozivanja na demonstracije; vendar pa Stil ne bo izpuščen, ker ga obtožujejo tudi pozivanja na nasilje in atentata na notranjo varnost države. Splošna zveza dela je sklicala za jutri v Parizu izredno zasedanje, ostale sindikalne organi, zacije pa so pozvale svoje čla- končala okrog poldne. Približno: ne. naj ne stavkajo. Politbiro 100 agentov še vedno straži po-j francoske kominformistične slopje. Notranje ministrstvo je i stranke, ki se je včeraj sestal javilo, da so napravili preiska- j pod predsedstvom Marcela Ca-j VO tudi leftminfArmicUpnArr. rhina. if» ivdaT iTioTr/-. -r»i I 11«J o t pusti«. Danes so prijavili sodišču 46 oseb, ki so jih aretirali pri včerajšnjih neredih v Toulonu. Obtožujejo jih organiziranega upo. ra, nasilja proti policijskim a-gentom in udeležbe pri prepovedani demonstraciji. Prav tako so v Lionu aretirali pet oseb, ki so razdeljevale izvode zaplenjenega lista «La voix du peuple«. Iz istega vzroka so aretirali in prijavili sodišču 12 oseb v Tarari. Pred velikimi manevri ruskih satelitov BEOGRAD, 31. — «Tanjug» poroča, da bodo ruski sateliti v kratkem začeli z velikimi vojaškimi manevri vzdolž jugoslovanske meje. Ti manevri bodo največji od leta 1948, ko je bila v Bukarešti sprejeta zloglasna resolucija Kominforma. Ti manevri najbolje označujejo napadalne namene Moskve in njenih satelitov proti Jugoslaviji. na kominformističnem sedežu v departrnanu Senne in Oise. Podobne preiskave so izvršili tudi v kominformističnih sedežih vseh večjih mest v Franciji. Povsod so zaplenili številne dokumente in jih odnesli na policijo. Med preiskavami ni bilo incidentov. Zaradi poziva na stavko, ki ga je izdala zveza rudarjev kot protest proti aretaciji Duclosa in Stila, so danes postavili policijske straže v vseh premogovnikih Severne Francije. Kakor javljajo agencije, je bila stavka samo delna, tako v rudnikih kakor tudi drugod. Medtem javljajo, da bodo dva goloba, ki so ju v sredo našli v Duclo5ovem avtomobilu, pregledali trije izvedenci, da ugotovijo, ali gre za golobe pismonoše ali pa za navadne golobe. Kakor je znano, trdi policija, da gre za golobe pismonoše, Duclos pa izjavila, da gre za navadne goloba, ki mu ju je daroval neki prijatelj. Medtem je preiskovalni sod- china, je izdal izjavo za tisk.! v kateri izjavlja med drugim. | da se je vlada «z namenom, da | obtoži Duclosa in da prikrije j svoje politične namene, poslu- j žila izzivalnih metod, ki so lastni vojnim hujskačem«. Izjava poziva pripadnike vseh kom. intormističnih organizacij, riaj bodo demonstracije, ki so bile v sredo, spodbuda za široko ak. cijo «proti vojni in za zahtevo Edenov povratek v Anglijo LONDON, 31. — Zunanji minister Eden se je danes z letalom vrnil v Anglijo. Ob prihodu na letališče je izjavil, da dogovori, kj jih je te dni podpisal, lahko postanejo podlaga za večjo enotnost Evrope in na ta način lahko prispevajo k miru. Pripomnil je tudi, da morajo te dogovore ratificirati parlamenti vseh prizadetih držav, ter je zagotovil, da bodo tudi v Veliki Britaniji skrbno proučili «te važne in obširne dokumente«. Vzhodnonemška policija je v Berlinu postavila blok na meji med francoskim sektorjem Ber-! "h "V , , . ipodr°čJ«m. Na sliki vidimo policaja in narednika francoske vojaške po- je, ki pojasnjujeta dvema Berlinčanoma, da je cesta preko sovjetskega področja blokirana. Na tabli pa so navodila za avtomobilski promet. Bevanove izjave o dogovorih z Nemčijo TREDEGAR, 31. — Aneurin Bevan je zanikal, da bi bil v razgovoru z dopisnikom it ali-jstnskega lista «Paese sera« izjavil, da misli «začeti bitko« v izvršilnem odboru stranke v zvezi z ratifikacijo splošnih dogovorov z Nemčijo. Bevan je dejal: «Moram popolnoma zavreči, kar trdi dopisnik, da sem izjavil. Imel sem razgovor z njim pred približno dvema tednoma. Ni stenografiral mojih izjav in ni mogoče misliti, da bj jaz sprejel tolmačenje, ki ga je on dal mojim besedam. Jaz sem izjavil, da se domneva, da se bo iz raznih vzrokov ratifikacija splošnih dogovorov zavlekla na čas po ameriških volitvah«. Dalje je Bevan pojasnil, da r.i izjavil, da bo začel bitko proti splošnim* dogovorom, pač pa da je dopisniku izjavil, da zahodno stališče o nemški oboro- žitvi ne odgovarja evropskemu mnenju in da je treba to vprašanje rešiti s pogajanji med štirimi, katerih namen naj bi bil izvedba svobodnih volitev, združitev in nato nevtralizacija Nemčije. PROTEST italijanskih zdravnikov MOD EN A, 31. — Po p roučitvi rezultatov, ki so jih dosegi i v Modeni v treh letih po ukinitvi javnih hiš. je Svet zdrav-niške zbornice odobril resolucijo proti načrtu senatorke Merim- in, iza-azil željo, naj bi parlament ne odobril tega načrta. Resolucija obsoja, da s»s je kampanja za odobritev tega načrta vodila brez predhodnega mnenja zdravnikov, ter poziva zvezo zdravniških zbornic, naj razpiše referendum med vsemi italijanskimi zdravniki o tem vprašanju. Resolucija omenja tudi, da so se v Modeni v zadnjih treh le. tih pomnožila nemoralna dejanja. NEW YORK, 31. — Jutri prevzame predsedstvo Varnostnega sveta sovjetski delegat Malik. Nekateri opazovalci so mnenja, da bo Malik skušal znova spraviti zadevo o korejskem premirju pred Združene narode. DUNAJ, 31. — Avstrijski kancler Figi se je po treh tednih potovanja vrnil v domovino. Med svojim potovanjem je uradno obiskal Veliko Britanijo, Francijo in ZDA. tarsko narodno manjšino v Zahodni Makedoniji. Pred okrož. nim sodiščem v Skoplju pa se je začela razprava proti jugoslovanskemu državljanu inž. Kubesu, ki je po nalogu češkega poslaništva postal strokovnjak v Makedoniji in pošiljal vladi CSR bodisi neposredno, kakor tudi po bolgarskem poslaništvu poročila vojaškega značaja. Danes je bila v Prizrenu konferenca Združenja albanskih političnih emigrantov, katere se je udeležilo okrog 300 delegatov iz raznih krajev Makedonije in Crne gore, kjer živi okrog 4500 Albancev, ki so po resoluciji Kominforma pribežali v Jugoslavijo. Konference so se udeležili kot gostje tudi zastopniki madžarskih, bolgarskih in češkoslovaških političnih emigrantov v Jugoslaviji. Clan CK Kp Srbije Mugoša, eden od ustanoviteljev albanske stranke dela je v svojem govoru poudaril, da je Jugoslavija vedno želela dobre odnose z Albanijo in se zavzemala za njeno neodvisnost. Zastopnik albanskih političnih emigrantov apostol Kave-di je v svojem govoru poudaril, da se je Albanija spremenila v koncentracijsko taborišče albanskega naroda in deželo uživanja sovjetskih strokovnjakov, ki prejemajo 35.000 lekov mesečne plače, medtem ko albanski delovni ljudje plačo 1500 do 2000 lekov ne zaslužijo niti za kruh. Albanski politični emigranti so soglasno sklenili, da se bodo skupno bo. rili za demokracijo in svobodo Albanije in proti vsem poskusom, da se Albanija po nalogu Sovjetov spremeni v bazo za napaA na Jugosl%vijo, kjer uživajo vso svobodo in #majo vse pogoje za cioveka vredno in dostojno življenje, B. B, BERLIN, 31. — Oblasti Vzhodne Nemčije tudi danes hitijo s pripravami, tako da bo demarkacijska črta med Vzhodno in Zahodno Nemčijo danes opolnoči zaprta. Po polnoči ne bo mogel noben prebivalec zahodnih sektorjev Berlina in Zahodne Nemčije priti Vzhodno Nemčijo brez posebnega dovoljenja. Agencija DPA javlja, da nove odredbe ne bodo veljale za promet med Berlinom in Zahodno Nemčijo za potnike, ki bodo imeli reden potni list za potovanje iz ene cone v drugo. Zato ne veljajo ti ukrepi za avtomobilsko cesto Berlin - Helmstedt in za med-conske vlake. Danes je bil ves dan promet med vzhodnim področjem in zahodnmi sektorji Berlina zelo živahen in prav tako tudi na 160 kilometrov dolgi cesti, ki veže zahodna področja z Berlinom. Sovjetske straže pa so tudi danes zabranile angleškim in ameriškim vojaškim patruljam prehod po tej cesti. Telefonske zveze med vzhodnim in zahodnim Berlinom jter med obema Nemčijama so tudi pre kinjene. Na demarkacijski črti ni bilo danes nobenega incidenta. Izjava dr. J. Potrča pred odhodom v Ženevo (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 31. — Danes je odpotovala z Zenev0 na 36. zasedanje mednarodne konference za delo jugoslovanska dele gacija, ki jo vodi predsednik sveta za zdravstvo in socialno politiko Lr Slovenije dr. Jože Potrč. Pred svojim odhodom je dr. Jože Potrč izjavil zastopnikom tiska, da ho vprašanje socialnega, zavarovanja zelo važno vprašanje na tej konferenci, Glede socialne zakonodaje je izrazil mnenje, da se obseg socialnega zavarovanja opira predvsem na stopnjp materialne izgradnje posamezne države. «Zaradi tega so na svetu popolnejša zavarovanja, kot je jugoslovansko, tako n. pr. na Švedskem, čeprav se ustvarja v Jugoslaviji v sedanjih pogojih največ, kar je mogoče. Nekatere odredbe jugoslovanske socialne zakonodaje, predvsem socialno zavarovanje za otroke, ustvarjeno v še ne zadostno razvitj državi, ki je še poleg tega pod pritiskom od zunaj, lahko služijo ostalim državam kot spodbuda, kaj bi se tudi pri njih moglo doseči, hkrati pa kot trkanje na vest naprednih držav, da bi glede na svoje večje možnosti lahko dale na tem področju mnogo več — je dejal na koncu svoje izjave dr. J. Potrč. C. S. Od danes v veljavi odredbe vzhodnonemških oblasti - Ameriški protest generalu Čujkovu - General Clan o morebitni blokadi Berlina Kot povračilni ukrep na zadnje ukrepe vzhodnonemške vlade na področju Brunswick so zahodnonemške oblasti danes odvzele dobavo vode za električno centralo v Harbke na sovjetskem področju. Ta centrala, ki je do sedaj proizvajala 2.8 milijonov kilovatov e-nergije na dan in je izvažala približno tretjino v Zahodno Nemčijo, je pred nekaj dnevi prekinila dobavo energije Zahodu. Poveljnik ameriških sil v Ev-ropi general Handy je danes poslal pismo generalu Cujko-vu in protestiral proti oviram, ki jih sovjetske oblasti delajo ameriškim vojaškim patruljam na cesti Berlin - Helmstedt. Ob sedmi obletnici ustanovitve ljudske policije je njen poveljnik Karl Maron v poseb-ni poslanici poudaril, da bo «nemški narod skušal z lastnimi sredstvi doseči mirovno pogodbo in združitev Nemčije«. Nato poaiva pripadnike policije, naj spopolnijo svojo pripravljenost, da bodo »bolje branili demokratično republiko«. General Lucius Clay, ki je bil ameriški vojaški guverner med blokado Berlina, je danes izjavil, da bodo zahodne sile lahko preprečile vsafc poizkus Obnovitve blokade. Zračni most bi bil še bolj enostaven, razen če se Rusi ne bi poslu-žili sile, kar bi pripeljalo do vojne. Vsekakor lahko danes Berlin laže vzdrži blokado. Po njegovem mnenju bi bil naj boljši odgovor na sedanje sovjetske spletke takojšnja ratifikacija bonnskih dogovorov po vseh prizadetih. Na ljoncu je Clay izjavil: »Položaj je drugačen kakor leta 1948. Tedaj je šlo za Berlin: sedaj pa gre za vso Evropo«. je omenil, da je Italija lahko kontrolirala poslabšanje plačilne bilance v prvem obdobju, ne da bi ji bilo treba podvzeti drakonske omejitvene ukrepe glede nabav. To pa se je posrečilo, ker si je prej ustvarila znatno valutno rezervo. Glede proizvodnje je dejal, da je upati na ugoden razvoj v tem letu, vendar pa je verjetno, da bo tudi v izboljšanih trgovinskih pogojih primanjkljaj trgovinske bilance estal na višini iz leta 1951, ali pa se bo še poslabšal. Zlasti je verjetno, da se ne b0 izboljšal položaj glede primanjkljaja v d^irjih, ne upoštevajoč ameriško pomoč. Poudaril je dalje, da štiri leta stroge valutne politike niso odpravile primanjkljaja in tudi ne preprečile, da se ne bi leta 1951 znova povečal; to po* meni, da večji izvoz, ki izhaja iz politike ščitenja valute in iz povečanja proizvodnje, nj zadostoval, da bi izvoz presegal povečan uvoz, ki je nastal Zaradi večjih investicij in večie potrošnje, v taki meri, da bi lahko popolnoma odpravil prvotno izgubo. Glede rezerv je Menichella izjavil, da so mnogo koristile v krizi, ki je nastala po izbruhu korejske vojne: te rezerve morajo torej biti. še dalje namenjene morebitnim nenadnim nihanjem ter se ne smejo razpršiti za kritje kroničnega primanjkljaja. Glede proračuna 1952-1953 je poudaril, da se je primanjkljaj približal 500 milijardam. Pripomnil jo Pri tem, da se je treba izogniti novim emisijam za kritje proračuna, ker to ne bi imelo nobenega uspeha, ter je dodal, da taka politika ni v drugih državah mogla preprečiti zvišanja cen. Na koncu je poudaril, da je treba iti po po-ti zvišanja narodnega dohodka. Opozoril Pa je, da je treba gle-dbti na stvarne možnosti glede nadaljnjega razvoja proizvodnje, in pri tem omenil zmanjšanje tozadevnega ritma v onih državah, ki so Italijo prehitele v obnovi. Poročilo guvernerja Italijanske banke RIM, 31. — Danes je bil občni zbor Italijanske banke. Guverner dr. Menichella je podal poročilo, v katerem je msd drugim izjavil, da je bilo preteklo leto s stališča proizvodnje med najt>olj ugodnjmj v povojni dobi. Glede kreditov je Menichella izjavil, da so v preteklem letu javne in privatne ustanove, ki v eni ali drugi obliki vršijo kreditne posle, nakazale skupno 612 milijard lir; če pa se prišteje 87 milijard zbranih z izdanjem akcij in obligacij, doseže ta znesek 700 milijard. Glede plačilne bilance je poudaril, da se je poslabšala, tako da je leta 1951 znašal primanjkljaj 269 milijonov dolarjev, kar je več ko dvakrat toliko kakor v letu 1950. Pri tem Odločen protest proti rasizmu v Južni Afriki FORT ELIZABETH. 31. ~ Po sestanku izvršilnih odborov indijskega kongresa in afriškega narodnega kongresa so voditelji teh dveh organizacij sklicali tiskovno konferenco, na kateri so med drugim izjavili: «Ali mi kapituliramo ter pod-vržemo nas in naše otroke novim drakonskim ukrepom, nepopisnemu trpljenju in trajnemu suženjstvu, ali pa se odločno borimo, da preneha to stanje. Nastal je tak položaj, ki nam ne dopušča druge poti, ne. go da pozovemo naše ljudstvo, da se s silo svojih milijonov mož dvigne in doseže prenehanje te plemenske nadutosti in tega vala fašizma, ki zajema Južno Afriko. Svečano proglašamo našo vero v načela splošne izjave o človeških pravicah«. KAIRO, 31. — Britanska vlada je sklenila počakati na izid razgovorov med Egiptom in Sudanom, preden obnovi pogaja, nja z Egiptom za dokončno u-reditev odnosov med obema državama. Egiptovski ministrski predsednik Hilali paša je po sestanku s sudanskimi delegati, ki jih vodi predsednik zakonodajne ikupščine v Kartumu, izjavil, da so bili razgovori prijateljski Razgovori se bodo nadaljevali jutri in njih namen je, zbližati egiptovsko stališče, ki zahteva priznanje kralja Faruka za sudanskega vladarja s sudanskim indipendentističnim stališčem. To stališče prevladuje med sudanskimi delegati, ki se pogajajo v Kairu. DE MARSANICH, PACCIARDI IN EDEN rta isti danunzievski fa§istični liniji? (Značilen in poučen članek rimskega tednika wIncomw) i V zadnji številki rimskega ( ni del novih diplomatskih me- -a* _ - :L_X Z—T.!L Lelfvčnn ilustriranega tednika *IK-COM» od 31- maja t- U najdemo na tretji strani pod' nedolžnim naslovom tedenskega političnega Pregleda tudi por rač»lo o dogodkih okrog Trsta pred zadnjimi volitvami. Poročilo je nadvse poučno zlasti zg nas tržaške Slovence; zato ga objavljamo v celoti in opor zarjamo čitatelje, da smo b marcu in pozneje poročali, da je bilo blizu Tržiča opaziti neke edinice italijanske hrabre vojske. « I N C O M » PISE: »Upravne volitve so postavile v drugo vrstr/ nenadno povečanje napetosti med Italijo in Jugoslavijo, ki bi v drugačnih trenutkih v mnogo večji meri razburilo javno mnenje kot se je to sicer zgodilo. italijanska nota o coni B je bila vrnjena našemu predstavništvu v Beogradu (to bi pred 5Q leti bilo dovolj za «casus belih; toda danes se zdi, da je slaba vzgoja sestav tod — najbrž takih kakršna je bila zadnja aretacija člana jugoslovanskega poslaništva v Rimu — op. ur.); vojaška atašeja obeh držav sta bila istočasno izgnana; državnik in član vlade in ne član skrajne desnice, kakršen Je Pacciardi, je prišel tako daleč, da je gro-zil v nekem svojem govoru, da bo raztrgal mirovno pogodbo in da bo smatral vse ozemeljske določbe za neveljavne, določbe, ki se tičejo vzhodne meje, če bo Tito nadaljeval s tistim, kar je počel v teh dneh. Vplilna kampanja je končana in se zaradi tega lahko povejo stvari, katere bi se zdele pred enim tednom, da imajo Za cilj koristiti ali škodovati enim bolj kot drugim. Med temi stvarmi je ena, za katero številni Italijani ne vedo: trije politiki so istočasno podpirali isto rešitev za tržaško vprašanje; in ti trije politiki so Eden, De Marsanich in Eac- j ciardi. Ko je izbruhnil incident v Trstu z nemiri ob koncu marca, se je našej nekdo, kj je dal Rimu razumeti, da Anglija ne b0 'storila ničesar, čebtveoločenemtrenutku ber-saljerji prekoračili mejo pri Tržiču in vkorakali v Trst. To bi bila nadvse sijajna rešitev in zelč »volilna« rešitev v vsem vprašanju STO; Anglija bi dokazala s tem največjo tiho soglasje z Italijo in v bodoče se ji ne bi moglo nič več' očitati; italijanska vlada pa bi se pokazala kot zelo »energična«; Tito bj si anektiral cono B in nič več se ne bi moglo reči. O tej hipotezi so resno raz-pravljadi in vest o njej je prišla tudi med novinarje: tako, da sta dva ravnatelja dveh rimskih časopisov poslala celo svoje posebne dopisnike na mejo, da bi tam prisostvovala vkorakanju bersaljerjev v Trst. Med ministri — zdi se — je bil najbolj naklonjen »pohodu na Trst« (emarcia su Trieste«) Pacciardi.. Minister vojske je bil bersaljer-prosto-valjee v prvi svetovni vojni in je ohranil od; takrat bersa-Ijersko vizijo Trsta in iredentizma; toda prevladal je bolj razumen račun drugih predstavnikov vlade, ki niso hoteli kompromitirati usode cene B zaradi volilne špekulacije. Tudi De Marsanich, verjetno, je izvedel nekaj p angleških ponudbah (MSI ima med svojimi voditelji razne bivše ambasadorje, ki imajo širok dostop v palačo Chigi) in zato je na svojih zborovanjih večkrat vztrajal na potrebi vkorakanja v Trst »s sila«. To bi bilo triumfalno vkorakanje, ki bi stalo malo tveganja; toda lahko je razumeti, kakšna bi bila njegova cena«. Naši čitatelji živijo v Trstu inj vidijo,' kaj se dogaja v njem; oni vedo za rezultate londonskega mešetarjenja; oni vedo tudi da se jugoslovanski narodi niso zaman dvignili in V milijonskih množicah skoro 14 dm med londonsko konferenco demonstrirali proti temu mešetarjenju; oni vedo,tudi, da maršal Tito v svojem znamenitem govoru v zvezni ljudski skupščini v Beogradu ni brez vzroka na najodloi-nejši način povedal jugoslovansko stališče glede Pacciar-dijevih bersaljerjev. Zato naj naši čitatelji s tega vidika presodijo gornje pisanje rimskega tednika. Pomislijo pa naj tudi pri tem, kako bi Tržačani sprejeli bersa!jerje, ko je preteklo nedeljo glasovalo proti Italiji mnogo, mnogo tisoč en Tržačanov več kot Pa pred tremt leti in da je tako pred tremi leti kakor letos gktaovn-lo mnogo, mnogo deset in de-settisočev italijanskih državljanov, ix Italije ki ne bi smeli imeti s Trstom prav nobenega opravka razen tistega, da so prišli vonj s trebuhom ia kruhom kakor hodijo v Francijo, Belgijo, Anglijo, Ameriko, Avstralijo in po vsem svetu, (■»riiko gospodarstvo Goriško gospodarstvo je še vedno o srednje vprašan je, ki najbolj .skrbi razne organe oblasti. trgbvin-afco zbornico in predvsem 'prebivalstvo samo. ki na lastni koži čuti bližanje gospodarske -ga poloma. V zadnjih dneh je ravnateljstvo predilnice v Honkah odpustilo DO delavk, začasno p a jih je postavilo na cesto 140. Preostale delavke v predilnici delaje po skrčenem urniku 24 ur na teden. V podgorski predilnici stanje ni nič boljše. Pravijo, da bo dosežen sklep, j katerim bo 750 delavk podgorske predilnice in 150 delavk iz p0nk dobivalo dnevno 227 lir podpore od Socialnega skrbstva, nakar jih bodo po letnem dopustu odpustili. OHOA v Tržiču Na Uradu za delo v Gorici proučujejo možnosti za rešitev sind-ikalveg.i spora v CRDA v Tržiču. Med tem ko so s e sporazumeli o manj važnih točkah, ne morejo predstavniki sindikatov in delodajalcev najti stične točke v najvažnejših vprašanjih. Odgovornost za nerešena vprašanja in za poslabšanje gospodarskega vprašanja številnih delavskih družin v celoti, pada na delodajalce. Oni odklanjajo sprejem 400 vajencev na delo, izplačilo nagrade za proizvodnjo in ukinitev skrčenega tedenskega urnika. Politični naineut jutrišnje rogaške parade več dni je p Gorici precej vojaštva s težko oborožitvijo. Pripravljajo se na jvdris-njo vojaško parado. V zvezi s tem dogedkom krož’jc po Gorici zanimive govorice, in sicer, da prvotno ni bila parada v Gorici predvidena, ampak da so do tega zaključka prišli še potem, ko je menda goriški občinski cdbor sklenil kriti stroške za popravilo cest, ki jih bodo uničili težki oklopn iki. Ni treba pose bet poudarjati, da ima parada za cilj pritisk na sosednjo republiko po kem-informovskem, vzgledu na vzhodu. , Odprava gor iško pokrajine Zadnje dni so zaradi poslabšanja gospodarskega položaja v c/cniški pokrajini pričeli nekateri v gledSnčjši gori iki možje razmišljati o načinih z a zajezitev naraščajočega propadanja gospodarstva. Prišli so do zelo pametnih zaključkov. Nekateri so m.nenia, da. bi bilo treba pokrajinsko središče prenesti v Tržič, ki je edino res proizvajalno mesto v pokrajini. Drugi pa zastopajo stališče, da bj se naša pokrajina združila z videmsko. S tem bi v Gorici odpadlo precejšnje število nepotrebnih pokrajinskih uradnikov, kar bi dovedlo do njihove neizogibne izselitve. Po drugi strani bi ne bilo reč deficitnega pokrajinskega proračuna in bi lahko denar porabili koristneje. Izpili na slovenskih srednjih šolah GORICA, 31. — Obe maturi (licejska in učiteljska) se pričneta 1. julija ob 8.30 zjutraj s pismeno nalogo iz italijanščine jn se bosta nadaljevali po vrstnem redu. ki bo pravočasno javljen na razglasni deski liceja oziroma učiteljišča v Ul. Croce 3. Vsi ostali izpiti (sprejemni, vstopni, razredni) se pričnejo 10- junija ob 8.30 zjutraj z nadaljevanjem po vrstnem redu. ki bo pravočasno javljen na razglasni deski I šol Za pripustitev h kateremu koli od teh izpitov je treba vložiti na ravnateljstvo šoie prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir najkasneje do 31. maja. Prošnji je treba priložiti Vse predpisane listine, kakor jih navaja objava na razglasni deski šol.' Danes, necel U t. junij* Fortunat, Radovan Sonce vzkie ob 4.19. zatone 19.47. Dolžina dneva to.28. Uin* vzide ob 12.22. zatone ob M* Jutri, ponedeljek 2. jogija Erazem. Velimir Finančne težave Marre vzrok tragedije na uradu TELVE Morilec je po pripovedovanju ljudi razburljiv in neuravnovešen človek - Njegovi posli v traiiki so šli rakovo pot Padec s cesnje rORICA. 31. — Danes po-ine se je 47-letna Sabotti Simonettj Marija iz Fare lenilg pobirati češnje. S seje vzela koš in je takoj zala na drevo. Ko je nekaj a nabirala češnje, se ji je Jdi nerodne kretnje spotak-in padla je z drevesa. So-niki so ženski takoj prisko-na pomoč in nemudoma licaii rešilni avto Zelenega :a, ki je ponesrečeno žensko Jelial v mestno bolnico Bri-i Pavia, kjer so zdravniki tovili, da si je ženska pri cu zlomila rebro na desni ni. Ozdravela bQ v 20 dneh. Zmečkan palec IRMIN, 31. — Včeraj popol-i se je pri delu v mizarski jvnic Prinčič iz Krmina po. rečil 37-letni delavec Ter-Rijavec iz Bračana. Rijavcu namreč padla deska težka og 25 kg, na nogo in mu :čkala levi palec. Ozdravel v petnajstih dneh. GORICA, 31. — Zaradi tehničnih zaprek smo v včerajšnji številki našega lista le na kratko popisali tragični dogodek, ki se je okoli 21. ure pripetil v petek na Korzu, in sicer v uradu telegrafske in telefonske družbe TELVE. Medtem je preiskovalni oddelek kriminalne policije skoraj do druge ure ponoči zasliševal ljudi, ki bi vedeli povedati potankosti in s tem pripomogli osvetliti dogodek z vseh strani. Neposredni udeleženci napa. da niso pri tem bili prisotni, kajti podivjani Marra Rento, star 40 let, je z dvema revol-verskima streloma ubil najprej 3C-letno uradnico družbe TELVE, ki je uslužbena pri javnem telefonu, Elizabetto Del Piccolo, in nato še svojega sina, 16-letnega Franca. S štirimi streli je podrl na tla tudi 40-letno Ivano Cosolo, poročeno Benedetti, Kdorkoli je poznal lastnika prodajalnice državnega monopola Marro, je vedel, da je to človek neverjetno hitre jeze, razburljiv in nepremišljen v času duševne neuravnovešenosti. Ljudje, ki so hodili k njemu po cffearete in sdl, si skoraj niso upali ugovarjati, če je bila na primer cigareta premalo ali pa če je on dal nazaj premalo denarja. Zaradi svoje surovosti je bil med ljudmi nepriljubljen. V drugi svetovni vojni je bil kot vojak v Afriki, kjer se je bojeval na strani italijanskih čet Zavezniki so ga zajeli in ga internirali v Anglijo. Ko se je vrnil domov, je bila njegova družina uničena. Med vojno je izgubil ženo Zaman si je povojna leta prizadeval, da bi si prislužil nekaj denarja in si ustvaril kolikor toliko spodobno življenje. Ta sla ga je verjetno privedla do drznih podvigov v trgovini, do posojanja denarja iz kdo ve kakšnih razlogov itd.. Kljub vsem poskusom se je vedno globlje pogrezal v dolgove, iz katerih ni videl iz hoda. Zadnje dni ga je najbolj mu čilo 600.000 lir. ki jih je svoj čas posodil Piccolijevi. Le ta denar je Piccolijeva verjetno potrebovala za vzdrževanje inženirja Marconija, ki je še na, daljeval s študijem in ki je prej pri njej stanoval. Z Be-nedettijevo pa je imel po pripovedovanju ljudi ljubezensko razmerje, ki se je v zadnjem času prekinilo. Večkrat je Marro od Piccoli-jeve zahteval vrnitev denarja, toda zaman. Medtem je v njem dozorel strašen naklep. Marra je v petek dopoldne odpotoval v Videm, kjer naj bi se sestal s sestro Piccolije-ve, ki naj bi bila prav tako zapletena v finančno poslovanje z Marrom. Jz Vidma je Marra telefoniral v Gorico in pozval telefonistko, naj pokliče za 21. uro na telefonski urad na Korzu telefonistko E-lizabeto Piccoli in Ivano Benedetti, s katerima bi hotel telefonsko govoriti. Zapustil je Videm in se z vlakom ob 20.30 pripeljal v Gorico. Pred kolodvorom je počakal, da so vsi potniki odšli, in šele potem, ko je edini šofer taksija št. 1711 skušal odpeljati, videč, da ne bo imel potnikov, stopil v avtotaksi, se odpeljal po svojega sina Franca, ki je bil med tem časom doma v Ul. Angiolina. Skupaj sta se odpeljala v mestno središče, plačala prevoz, odšla v bar in popila konjak. Marrov sin je iz očetovega nervoznega obnašanja spoznal, da gre za nekaj hudega, in ker je vedel, kaj oče vsaj približno namerava, je skušal priti pred njim v urad TELVE, da bi ženi opozoril. Ni mu uspelo. Oče je nekaj trenutkov pred sinom prihitel na TELVE in se postavil pred Piccolije-vo. Kaj ji je rekel v tem trenutku, ali je od nje zahteval denar ali ji je samo zagrozil, to bo pokazala šele sodna razprava, na kateri bo Marra edina živa priča, ki bo po ozdravljenju razvozlala uganko. Dejstvo je, da je Marra z dvema streloma iz dveh 9-milimeter. skih nemških pištol p. 38 smrtno zadel Piccolijevo in nato še svojega sina, ki je skušal posredovati. 2rtev njegove podivjanosti je postala tudi Benedettijeva, ki je sedela na leseni klopi v pričakovanju telefonskega poziva, LOTERIJA Streljanju sta prisostvovala tudi službujoča telefonistka A-na Vece in 61-letni Mario Lau- rent, ki je zaposlen kot sel. Qba sta se skrila pod mizo. Ljudje, ki so v tistem času sedeli pred okoliškimi bari in se sprehajali po Korzu, so ob detonaciji ročne bombe najprej mislili, da gre za nov napad na trgovino Koren, ki je tik urada TELVE. Toda kaj kmalu so se lahko prepričali, da gre za ubijanje ljudi v javnem lokalu. Streljanje je najprej opozorilo bližnjega finan-carja, ki je pritekel v lokal in skušal s strelom prisiliti Marra k predaji. Napadalec pa se je zatekel v telefonsko kabino in od tam nadaljeval s streljanjem. Zmanjkalo mu je muni- | cije. Segel je v žep in skušal proti financarju zalučati ročno bombo znamke Balilla, ki pa je zadela ob podboj pri vratih in predčasno eksplodirala. Drobci so Marro ranili po vsem telesu. Sele tedaj je bilo mogoče ugotoviti grozno sliko: dve ženi v mlakah krvi, sin. ki je ležal pri stolu in na moč krvavel iz prs, razdejanje zaradi bombe in Marra, ki se je zaradi bolečin sključen stiskal k vratom telefonske kabine. Marrov sin in Piccolijeva sta podlegla poškodbam tik ob prihodu zdravnika Levija. Bene-dettijevo so odpeijali v bolnico, kjer jo je zdravnik Sosiš operiral. Renza Marra go odpeljali v bolnico, kjer je pod policijskim nadzorstvom. Igfe#-':- . Motiv iz Brd - Steverjan Mnogo vasi v Beneški Sloveniji še vedno čaka na obnovo porušenih hiš Italijanska vlada je izdala mnogo zakonov o obnovi, toda za gradnjo hiš je treba denarja Ravnateljstvo ladjedelnic CRDA odklanja zahteve tržiških delavcev V drugi svetovni vojni so Nemci za represalije bombardirali mnogo vasi v Beneški Sloveniji. Med temi vasmi so Crni vrh, Log, Gorenji Barnas, Srednje, Prapotnica jtd. Druge vasi, kakor n- pr. Kostne, Ma-žerole itd. s0 zgorele. Ce sedaj po sedmih letih, odkar se je nehala vojna, obiščemo te vasi, bomo še vedno našli znake na-cifašističnega barbarstva jn bomo videli, da vasi niso bile obnovljene. Razen kakšne hiše, ki je bila obnovljena bolj zaradi dobre volje in žrtev lastnika kakor pa zanimanja in pomoči viaae, so vse vasi prav take, kakršne so bile takoj po bombardiranju. Prebivalci naših vasi, ki niso imeli lastnih sredstev za obnovo svojih hiš, so pač morali na ta ali oni način zakrpati svoja poslopja, kjer živijo z družinami. Tako vidimo v teh vaseh kar cele družine, ki bivajo v hišah, katerih zidovi stalno grozijo, da se poderejo. Rimska vlada je izdala mnogo zakonov glede stanovanjske obnove, toda kakor po navadi, je bilo mnogo besed, katerim pa niso sledila dejanja. Onim, ki bi sami obnovili svoja poslopja, so obljubljali koristne prispevke, toda te prispevke so dobili samo nekateri oškodovanci. Večina oškodovancev čaka zaman in kadar se obračajo na pristojne urade, jim stalno odgovarjajo, da nimajo na razpolago denarja. Toda naš člov.ek je, pa vendarle moral najti denar za plačilo načrtov in ža razne dokumente, ki jih'j® treba tem načrtom predložiti in katere zahteva zapleterta italijanska birokracija. In. ,čg ni. ta lastnik mogel zbrati denarja S štednjo in s pritrgovsnjem sebUrv družini, sp je moral zadolžiti, kadar pridejuAupniki k našemu kemtovalcu terjat kar jim je dolžan, jim on ne more odgovoriti, da nima fondov, zato mislimo, da je prazno opravičilo vladnih uradov. '< Ce nimajo fondov, zajfaj so pa izdali zakone, ki.,naj T)i bj-li tako koristni za obnovo? Kaj je treba varati toliko' ljudi? Ali ne bj bilo bolje, če bi bili KRATKE VESTI iz beneških vasi VENEZIA 67 83 21 55 8 FIRENZE 49 59 66 63 62 TORINO 51 39 54 6 60 MILANO 12 59 31 24 47 PALERMO 77 66 89 45 59 ROMA 67 75 68 47 l GENOVA 35 50 3 83 4 BARI 12 57 2 18 46 NAPOLI 41 28 38 71 59 CAGLIARI 61 55 36 3 66 KINO VERDI. 15: «Ali veš. da maki...#, W. Chiari. VITTORIA. 15: ((Prepovedani ples«, R. Fleming. CENTRALE. 15: ((Maščevanje črnega orla«, R. Brazzi. MODERNO. 15: »Ognjeno nebo«, G, Peck. Št. Lenart Delavcu Simcu Petru iz vasice Jajnik se je družinica po množila za eno deklico. Ta de-lavec je zaposlen v Belgiji v rudniku premoga, kjer živi težko življenje. Rojstvo drugega otroka mu bo v spodbudo, da bo še bolj pridno delal sedaj, ko se je družinica povečala. Dolenji Barnas ,V nedeljo 25. maja je oila v romarski cerkvi v Barnasu popoldanska služba božja za skupino slovenskih katoličanov iz Gorice. Verske obrede so seveda opravljali v slovenščini. Skupina Goričanov je zbudila občudovanje domačega prebivalstva, saj je krasno zapela cerkvene pesmi v slovenskem jeziku. Prav bi bilo, da bi take skupine češče prihajale k nam, saj vzbuja to med našim prebivalstvom zelo lep'vtis. Tarče ut Te dni je bil premeščen ’z Tarčenta v Pordenone tukajšnji komisar javne varnosti in komandat naše policije dr. Gia-eomo Catella, Njegova premestitev spada v redno vrsto sprememb. ki so se izvršile v zadnjem času v teh krajih. Prapotno Pri romarski cerkvi na Stari gori je bilo svoj čas večje število stalnih trgovin in trgovinic, poleg tega pa so bili še nekateri kramarji. Človek je našel tu, vse kar si je poželel: od raznih posvečenih spominčkov. do kozarča dobrega vinca in do sadja. Vse to je seveda služilo romarjem, ki so prihajali sem gor. Danes pa je vse to končano in samo še en gostilničar vztraja na svojem mestu in se upira onim silam, ki bt hotele odstraniti zadnji ostanek laične trgovine. Ze dolgo časa skušajo namreč vso to prodajo staviti pod monopol menihov, ki skrbijo za božjo pot. Na ta način ima ta cerkev dobre dohodke. Toda pri tem je treba pomisliti, da na ta način odvzemajo možnost zaslužka in kruha večjemu številu u-bogih družin. Zato bi morali med nasprotnimi interesi naiti nekako srednjo pot. Čedad «Onorevole» Rumor, podtajnik za kmetijstvo, je včeraj zjutraj v Čedadu otvoril razstavo tipičnih furlanskih vin. Ce- remoniji otvoritve so prisostvovale tudi najvišje mestne in po. krajinske oblasti, med katerimi videmski prefekt dr. Mozzi, go-riški prefekt, predsednik pokrajinske uprave odvetnik Can-dolini, kvestor dr. Lospinoso itd. r: $ >;< Ob padovanskem vzorčnem velesejmu bo društvo živiuo-j rejcev iz Čedada organiziralo 12 junija poučni izlet v Padovo, kjer bodo obiskali razstavo raznih pasem govedi. Vpise sprejemajo v kavarni Centrale do 2. junija, za izlet je treba plačati 1000 lir. Odhod bo z avtopulmanom s trga pred stolnico (Duomo) ob 4. url zjutraj s povratkom zvečer. Sovodnje Siri se glas. da bo naš občinski tajnik v kratkem zapustil svoje občinsko mesto in odpotoval drugam. Sedaj gre samo za glasove. Lahko pa smo prepričani, da so resnični, kajti občinski odbor in občinski svetovalci živo želijo, da bi bil tajnik premeščen. Po drugi Stranj, pa moramo pri tem o-menitl, da je sam tajnik prosil, da bf ga premestili. Ker so torej vsi sporazumni, da se ne marajo med seboj sporazumeti, je logično in naravno, da občinski tajnik iz Sovodenj odpotuje. Ljudje upajo, da ga bo nadomestil občinski tajnik gospod Koredič iz Klenj. Toda ta tajnik je sedaj že zaposlen v Srednjem, kamor je bil premeščen pred kratkim. Kakor smo že pisali je bil svoj čas tajnik iz Srednjega gospod Dordold premeščen v Furlanijo po znanih dogodkih, ki so imeli svoj epilog na čedadski sodniji. Onesvestil se je in se ranil GORICA. 31. — Ko se je danes dopoldne vračal domov 87-letni Žerjal Alojz iz Ul. Leoni 40, se je v Ul. Brigata Casale zaradi nenadne slabosti zgrudil nezavesten na tla. Mimoidoči so Žerjalu takoj priteklli na ; o-mog jn ker se je pri padcu globoko ranil v glavo, so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je starčka pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Tu so mu zdravniki obvezali rano na glavi. Ozdravel bo v nekaj dneh. takoj rekli onim, ki so imeli porušene domove: pomagajte si, kakor1 veste in znate? Po našem mnenju bi bfi0 to bolj pošteno in mnogo neprilik bi bilo ljudem prihranjenih. Dogodilo se je v nekaterih krajih Nadiške doline, da so naši kmetje v upanju, da dobe državni prispevek, razširili in olepšal; svoje stanovanjske hiše; zato so se pa morali zadolžiti. Ti ljudje ne vidijo' nobenega obljubljenega prispevka od nikoder in so vedno bolj v skrbeh. Drugi lastnjki, ki so bi. li bolj skeptični, niso hoteli začet; takoj po vojni z obnovo. Sedaj, ko vidijo, da država nič ne pomaga, pa sploh ne mislijo več pa zidavo. Zaključnic je naslednji: po eni strani vidimo prave Vtle, po drugi pa podrtije, ki so ohranile vse jmake bombardiranja..in, ki komaj Sestoj ;n'a . svoj ih $ynel j lir. • Tak-, len je torej, ha kratko povedano, položaj v dolinah Nadiže s stališča gradbeništva. Ta položaj so še bolj poslabšali razni zakoni, ki jih je italijanska vlada prav nesmiselno-'izdala. Morda nam b0 kdo dejal, da so bil; tedaj, ko so bili'zakon’i izdani, tudi fondi na razpolago. Toda mi pa bomo lahko te ljudi vprašali, kam so se pa ti fondi izgubili? Ta položaj bi bilo treba natančno proučiti in ga rešiti, preden se še bolj poslabša. Drugače se bodo naši kmetje le smejali, če bo izšel še kakšen zakon o gradnji in obnovi, zidovi pa bodo ostali po naših bajtah vsi razpokani. Sedaj, ko se je vrnilo lepo vreme, moramo žal ugotoviti, da so razna dela mnogo manjša, kakor smo vsi pričakovali in upali. Tu bi hoteli pripomniti, da bi se morale za stvar bolj potegniti občinske oblasti; kajti jasno je, da pokrajinske in državne oblastj nimajo kdo ve kakega interesa pri razvoju krajevne obnove. Torej bi morale občinske oblasti odločno intervenirati pri ostalih oblasteh. Pri tem naj se občine, če je treba, zadolžijo, saj lira tako zgublja na vrednosti in bo morebitne dolgove čez nekaj let lahko plačevati. V nekaterih krajih so začeli razna' dela proti mnenju višjih oblasti, kljub temu so bila dela uspešno končana in so danes v veliko korist vsega prebivalstva. E tem nočemo reči, da bi morale občinske oblasti kršiti zakon; spomniti pa jih hočemo le na to, da, kdor si ne pomaga sam, ne more upati, da mu bo padla mana z neba. Sprejeli nočejo zadostnega števila vajencev in rednega 48 urnega delovnega časa na teden Nov prehod zo dvolastnike pri Dreki Za dvolastnike, ki imajo dvo. lastniško izkaznico, so že pred več dnevi odprli za prehod blok Solaris pri Dreki, ki je vštet v drugo kategorijo. Kmetovalci so že delj časa pričakovali ta odlok, saj je po razmejitvi z Jugoslavijo ostalo onkraj meje večje' število njihovih njiv. Blok so torej odprli, da bodo lahko ti kmetje poskrbeli za sezonska kmečka dela. 2al je bil ta koristni u-krep storjen nekam pozno. To pa zaradi odpora italijanskih oblasti. Te oblasti niso hotele upoštevati, da del prebivalstva živi na italijanskem ozemlju, da pa mora zaradi meje hoditi delat na svoja polja v Jugoslavijo. Prav bi bilo, da bi to stvar uredili na podlagi sporazuma, ki bi odpravil razne u-govore in cincanje italijanskih oblasti, saj s tem le še slabšajo težki gospodarski položaj obmejnega prebivalstva, s tem te oblasti tudi ovirajo dobro sožitje prebivalstva z obeh strani, kar seveda ni v interesu gospodarstva omenjenega ljudstva. TR2IC, 31. — Na Uradu za delo v Gorici so nadaljevali s pogajanji za odstranitev spornih točk med sindikalnimi organizacijami in delodajalci. , Na vrsto je najprej prišlo vprašanje sprejema okoli 400 vajencev na delo. V naši pokrajini je na stotine mladih ljudi, ki zaradi ukinjanja dela v številnih tovarnah in delavnicah nimajo možnosti najti zaposlitve ali pa se izučiti v katerem koli poklicu, čeprav čutijo do njega določena nagnjenja. Edina možnost zaposlitve zlasti za brezposelno mladince, ki še nimajo svojega poklica, so Združene'jadranske ladjedelnice v Tržiču. Na odločno zahtevo predstavnikov sindikalnih organizacij pa so delodajalci odgovorili, da so' pripravljeni sprejeti na delo' samo 179 vajencev v času šestih mesecev Za vse ostale bi s tem bile možnosti izgubljene. Tudi glede rednega tedenskega delavnika ± 48'. urami ni-' so delodajalci popustili, ampak vztrajajo, da delavci še nada-' Ije delajo s skrčenim urnikom po 44 tedenskih ur. Izredna avtobusna vožnja Podjetje «Pro Tarcento« organizira danes skupino avto-pulmanov, ki bodo odpotovali v Čedad s Trga Liberta ob 14.30 in se vrnili ob 23. uri. Namen te izredne vožnje je omogočit) čim več prebivalcem' Tarčenta, da se udeležijo razstave tipičnih furlanskih vin. Cena vožnje zpaša skupno 300 lir. Z odločnim (ine» so predstavniki odgovorili tudi na zahtevo o izplačilu nagrade za proizvodnjo in enkratno doklado delavcem. Delodajalci ostajajo do življenjskih vprašanj tržiških delavcev popolnoma brezbrižni in upoštevajo samo svoje neposredne interese. Te dni so imeli tržiški delavci CRDA zborovanje, na katerem so ' obsodil^ obnašanje predstavnikov delodajalcev do upravičenih zahtev delavskega razreda in poudarili, da bodo s svojo borbo vztrajno nadaljevali, dokler ne bodo uresničili svojih zahtev, ki so si jih postavili ob pričetku stavkovnega gibanja. Nespreten telovadec GORICA, 31. — V telovadnici na Catterinijevem trgu st je včeraj pri skoku zaradi uerod-iASga,,padca zlomil nogo 25?lot-, irii Klavdij Tunini iz Ul. Brigata Pavia. 18.;-., Tunuiija so pripeljali v mestno bolnico, kjer so mu zlomljeni ud dali v mavec Ozdravel bo v tridesetih dneh. Podaljšan za en dan rok za plačilo davkov GORICA, 31. — Finančno ministrstvo je upoštevajoč zastoj, ki se pojavi avgusta na področju industrije in trgovine, podaljšalo za en dan rok za plačilo davkov. Avgusta bodo davkoplačevalci torej lahko plačali davke do 19. avgusta. Razdeljevanje podpore brezposelnim iz fonda za zimsko pomoč GORICA, 31. — Občinski pododbor je na seji 29. t. m. sklenil. da bodo v torek 3. junija pričeli razdeljevati med brezposelne četrto podporo iz fonda za zimsko pomoč'. Podporo v denarju bodo izplačevali pri občinskem podpornem društvu (ECA) v Ul. Baiamcnti 22. Na podpornem društvu bodo brezposelni prejeli bančno nakazilo, ki ga bodo vnovčili pri mestn; hranilnici po sledečem redu: v torek 3. junija brezposelni z začetnicami A in B; 4. junija s C; 5. junija D - E - F; 6. junija G - H - i - K; 7. junija L - M - N: 9. junija O - P - Q: 10. junija R - S - T; 11. junija U - V - Z Zamudniki morajo podporo dvigniti najkasneje d0 14. junija. Podpore bodo deležni vsi brezposelni, ki so bili do dne 31. maja vpisani v seznam brezposelnih na Uradu za delo. Družinski glavarji, ki imajo pravico do podpore, morajo predložiti občinskemu podpornemu društvu izkaznico o brezposelnosti vseh družinskih članov in potrdilo, ki jim ga bodo tu izdali, bodo morali podpisati na Zavodu za socialno skrbstvo. UDravičenci naj si o-menjeno potrdilo preskrbijo vsaj en dan pred dvigom podpore. Ce imajo kakega družinskega člana zaposlenega, bodo morali predložiti njegovo plačilno ovojnico. Sklepi občinske gradbene komisije GORICA, 31. — Pod županovim predsedstvom se je v beli dvorani županstva sestala občinska gradbena komisija, ki je pristala na sledeča gradbena dela; družba AGIP: vzpostavitev reklamnih desk pri bencinskih črpalkah na Korzu in v Ul. A-quilea. Lutmann Ivan; razširitev hiše v Ul. Čipriani. Nadalje, je gradbena komisija odobrila še spodaj navedena gradbena dela. načrt katerih bodo še pregledali, in popravili na občinskem tehničnem uradu. Urban Peter; vzpostavitev reklamne deske v Ul. P. Diacono pred podvozom v Ul. Apuilea; Bressan Ruggero: gradnja hišice v Lečniku; Tre-visan por. Silvetri Eletta; grad- nja vile v UL Virgilioj Ivan: gradnja zidu v Stanal^ štev. 1. Nadalje je gradbena koWf ja, ker gre za gradnje n* ^ č inskih zemljiščih, oddal“ proučitev občinskemu up nemu odboru sledeče Pr0',lj' Občinska podjetja: gradnja « ve transformatorske ka . - Ul. Brigata Pavia; gradnja s pelice v Podgori. Ob zaključku so člani bene komisije proučili s? na ' za gradnjo palače Soci»W „ skrbstva na Travniku, sklep v tej zvezi je odložila na prihodnjo f kateri bodo načrt pregleda sodelovanjem inženirja, k) je zasnoval. Vsak komis'!1 1)3 ROJSTVA. SMRTI IN POR°KČ GORICA, 31. — V g°ria» mestni občini je bilo od dne u do 31. maja t. J. U rojstev,* primerov smrti, 3 vknjižene r roke in 4 poroke. Rojstva: Piccolo Gra!'®* Landi Emil, Radigna M*tur" Sil«’ Alid»’ Zotti Hadrijan, Bastiani Santi Lavra, Primosi . Devetak Jurij, Musina , jela, Brajnik Margareta, Anamarija. Smrti: 20-letni mehaniki jenec Sturi Oliver, u. kmetovalec Vida Franc, j-, na gospodinja Loefflri. Lz. Bon Herminija, 53-lethi * j ničar Bufolin Re.ter, upokojenec Krivic BogdaD' • lelna gospodinja Carlin Mcscarda Carlottat 80detD*,j’a!) roodinja Ravasini vd. PuSLj, Marija, 43-letna gospodinja ... jak por. Obrsnel Antonii8’..^ letni čevljar Ellero Avg 54-letna šivilja Kodettasc Golob Ježica, 73-letna ve* Bertusp Santa Lucija. ^L{t, delavka Vicenzinj Licia, na gospodinja Pahor vd- -gente Terezija, 6C-letn* 8°^, dinja Piazza vd. Caponetto .žit poroke: P^,J Vknjižene. karabinirjev in učiteljica Tesei mehanik Quau Marino '' Petruz i" ' ttf spodinja Marchi Helen8’ ,0 vec Corsi Bruno in \iiWb Hciulin Margareta. Pcrck.e: rudar Crozzolo ^ in gospodinja Morelli **> kmetovalec Grion Serge!jjjp spodinja Del piccolo rč t kmetovalec Baradel gospodinja Zoccoletto vLjiJ na, gradbeni mojester j^ss' Oskar in gospodinja ‘ Jožica. DANES I. JUNIJA 1952 s pričetkom ob Jajj uprizori dramska družina kluba srednješolcev Gregorčič« Mannersovo komedijo v treb deja°id' moi** na prostem na dvorišču konzumne gostilne v Sts*>dfe*U’ Prodaja vstopnic v nedeljo od 18. ure dalj«- Nadaljni dokazi o sleparijah s IM so si Mnlisli zagotovili volilno zmage Volili so ljudje iz raznih krajev Italije, kjer imajo tudi stalno bivališče. Volile so tudi osebe, ki sploh niso bile vpisane v volilne imenike. Ha volišču llld ju glasoval nekdo namesto že uinrlc osebe Diskriminacij in potvorb na škodo strank, ki hočejo ostva-ritev STO, je bilo pri zadnjih upravnih volitvah na našem o-zemlju nič koliko. Volili so mrtvi, prišleki iz Italije, slepi in bolniki in to z edinim namenom, da se poveča število glasov tistih strank, ki trobijo v svet, da hoče .tržaško prebivalstvo zopet Italijo. Primere raz-nih sleparij, potvorb m mahinacij na škodo demokratičnega tržaškega prebivalstva, smo v našem časopisu že našteli ter obenem obljubili, da bomo z naštevanjem nadaljevali zato, da bo tržaško prebivalstvo izvedelo. s kakšnimi protidemokratičnimi in podlimi spletka, mi so sl italijanske iredentistične stranke zagotovile svojo »zmago«. Nič koliko je bilo primerov, ko so ljudje z osebnimi izkaznicami iz Italije volili na raznih voliščih; volili so celo taki, ki so se iz Trsta preselili v Italijo že pred več leti (8-10 let) in so v Italiji dobili tudi dovoljenje za stalno bivanje. Za volitve so se tukajšnji iredentisti na vse te »Tržačane« spomnili ter jih pripeljali v Trst. da bi ((pomagali« izvoliti občinsko upravo, Tako je na primer na volišču 21 (Verdijev trg) volila neka Rosa D’Accordo z osebno izkaznico iz Italije št. 21881.680 (občina Mateliča) Nekateri skrutinatorji omenjenega volišča so se uprli, da bi prizadeta volila, toda predsednik jo je pustil voliti, češ da ima listek, s katerim bo lahko 28. maja dvignila v Trstu tržaško izkaznico. Na volišču 243 (Strada Guar-diella 3) je predsednik dovolil voliti nekemu Valanu (ali Ca- laro) iz Italije, ki je prišel v Trst šele 23. 2. 1952 ter je dobil dovoljenje za stalno bivanje že mesec dni kasneje (Koliko sitnosti in poti delajo ljudem, ki so vedno živeli na našem ozem- lju, preden jim dajo stalno bi-vališče; ta človek je prišel iz Italije m v teku eneg;a meseca je imel že rezidenco in seveda tudi pravico voliti!) Na volišču 298 (Konkonel 2) je voiila neka Giulia Taucer z osebno izkaznico iz Milana ter je imela po pripovedovanju predstavnikov list v njej vpisano tudi stalno bivališče v o-menjenem mestu. Nekateri skrutinator’. so se temu sicer uprli, toda zmagal jc predsednik. ki je dovolil, da je volila, Podoben primer je bil tudi na volišču 51 (Ul. Battisti 27). kjčr se je zglasil h glasovanju neki Giulio Toccbi. ki se je izkazal 1 z izkaznico univerze v Bologni za leto 1949—50 ter z osebno izkaznico občine Cat. tolica - Forli št. 124538. Kljub protestom nekaterih skrutina-torjev, je lahko volil. Na drugih voliščih so se do-gajali še vse bolj zanimivi primeri; tako je na primer na volišču 156 prišla volit neka Ele-na Jaksctieh por. Sergo, ki je povlekla, ne da bi člani volilne komisije opazili, tudi svojega moža v volilno kabino. Ko je predsednik to opazil, jo je poklical iz kabine ter ji odvzel glasovnico; končno pa se je šc izkazalo, da omenjena sploh ni bila vpisana v volilni spisek rrcpiasiteu izvoiieniii občinskih svetnikov Predsednik osrednjega volilnega urada javlja, da bodo da-nes 1. junija ob 11. uri v prostorih urada v Ul. sv. Karla 2-1. (mala dvorana gledališča Verdi) uradno proglasili kandidate. ki so bili izvoljeni za svetovalce v tržaški občinski svet. tega volišča. Tudi na drugih sedežih so volile osebe, za katere se je kasneje izkazalo, da sploh nišo bile vpisane v dotični volilni seznam. Čeprav je bilo rečeno, da morajo na voliščih najprej pogleduti osebne podatke in u-gotoviti, ali je volivec vpisan v volilni seznam, je bilo nič koliko pomot, ko so osebe volile na drugih . oliščih. kar so ugotovili seveda vedno ze po končanem glasovanju. Eden najzanimivejših primerov je bil pa prav gotovo na volišču 188, (Largo Pestalozzi št. 1). Med drugimi je prišel volit tudi neki Rodolfo Rude , rojen 6. 1. 1883 v Ul. Doda 45 Ko je že oddal svoj glas je ena izmed skrutinatork po napisanih osebnih podatkih ugotovila, da odgovarjajo ti osebi, ki jc že pred časom umrla. S kakšnimi osebnimi dokumenti je torej volila oseba, ki se je zglasila z volilnim potrdilom Rudolfa Rudesa? Iz zapisnikov raznih volišč v katerih so povzeti vsi našteti primeri je razvidno, da je volilo tudi ogromno slepcev in invalidov. ki so prišli na volilče v spremstvu sorodnikov, ali v največ primerih v spremstvu nun Tako je samo na volišču 249 (S. Cilino 16) volilo 43 fizično nesposobnih ljudi, ki so prišli z zdravniškim potrdilom. Kam so šli vsi ti glasovi bi bilo odveg povedati. Skoraj na v;eh voliščih so volili tudi ljudje, ki so imeli razsodbo prizivnega sodišču. Med temi jc bilo nekaj takili, ki so rojeni v Trstu, mnogo več pa je ljudi iz raznih mest Italije, kot na primer iz Savignana di Puglia, Portolagn, Ospeda-letta Enganea, Vidma. Verone, Rutte-Seravalla, Grada, Selle del Bivio. Vette di Pinguente, Napolija, Rima. Roviga. Caiso le itd. VUG ZA TR„ASKOOZfc> BO UPRIZORI^0 j53 v ponedeljek, 2-jun'JEZlNl ob 21. uri v NABR^ (na dvorišču Goetzovo dralT) ^ DEDINJ* v torek, 3. ob 21. uri v NA"jnz.) (na dvorišču »■»’ Držičevo kome™0 ! GLASBI NA MATICA V III. NASTOP „oieiiceV Glasbene e % A V ° 1 T „■ rfde1*18 Nastopijo Smirno" ki«J za klavir. soloPeU net„ flavto , tfbA Prvič bo 118 ZBDR dinski eoo-ia. „«1 (RAZMIŠLJANJA OB 'ŠTEVILIH VOLILNIH REZULTATOV , - - - -r^T'-Y> j- ^■T^rt Volivci b “i ž | sr, i z u. o H & 'A ■ MAG O1 'rt EC E eu £ 00 a. 1 S i 1 L . 1 > -i to 6L ..... ^ STARO MESTO . . 13 7833 47 —"f 51 851 144 1271 68 77 214 355 2763 105 1163 191 417 NOVO MESTO . . . 30 17984 310 353: 1633 230 1102 116 222 1103 977 7232 222 2538 437 1075 SV. JAKOB .... 26 JS543 321 181 2031 419 4004 122 126 287 782 4983 279 1724 168 909 j stara MITNICA . 44 27104 289 332 2859 623 3374 184 282 909 1656 13029 373 3747 458 1652 ' NOVA MITNICA . 32 19554 293 304 1867 527 1370 124 240 1092 1 i 67 7482 221 2952 443 1198 SV. VID .... 33 19955 178 158 1764 430 1896 149 205 845 1010 8282 307 2543 409 1482 fOARBOLA .... 13 8241 124 91 1096 243 2238 34 43 82 323 2447 123 657 70 525 S K E D E S7 '™7v 9 5270 293 178 838 147 1813 38 19 38 107 999 93 306 39 273 2Q SV, v, MAGD. 6 3316 105 99 656 90 1418 21 9 22 79 617 48 93 21 66 116 j 310 | 11 S8B0 212 132 904 113 2678 42 16 41 125 1330 10S 399 ROCOL . , 14 8508 220 131 1373 233 1785 47 56 155 356 2413 126 852 113 444 : | [ kjadin .... 10 5878 75 67 738 204 1020 38 49 2Z2 359 1862 81 660 84 390 I iVRDELA 16 S699 349 284 1434 235 2213 48 67 213 415 2349 124 949 115 522 i kolonja .... 4 2275 35 38 454 65 495 22 8 35 75 594 26 220 57 119 m 1 ŠKORKLJA . . . . 10 6018 193 117 781 152 598 33 76 276 311 2132 103 683 87 342 j ROJAN 6 3824 155 125 829 131 452 46 23 71 181 1152 76 343 38 219 j j greta. . . . . , . 5 2492 72 47 543 97 442 20 9 32 76 681 53 239 38 123 j BARKOVLJE . . . 4 2364 202 143 543 48 446 24 5 43 43 534 35 169 21 94; OPČINE 4 2499 300 299 379 53 404 12 9 39 44 489 37 127 9 68 SV. KRIZ 2 1255 152 99 218 20 499 6 1 2 8 149 8 43 4 26 | 1kontovel .... 1 56 j 121 38 100 3 255 4 2 28 8 4 4 2 PROSEK i 703 213 85 128 8 201 1 1 4 4 39 3 7 2 4 Lori JER 1 011 '158 41 84 S 237 4 1 2 7 43 6 12 4 4 i grljan 1 317 15 4 28 11 27 1 2 17 8 183 4 43 5 17. | Trebče, bani . , 1 703 78 48 193 11 369 8 3 8 3 27 10 12 4 6 i gropada .... 1 475 119 40 65 12 204 6 1 3 1 13 3 1 2 16 2 2 ! 3 oAZOVICA . . . . 1 550 188 92 129 7 102 5 2 2 29 £ Pred dnevi smo poročali o od-edbi. ki jo je izdala uprava 1913 avstro-ogrski državljani in ki so imele že tedaj domovinsko j svoji vsebini opozarja na ličeče nasprotje s pravnimi >iočiii, ki so v tem vprašanju veljavi v coni A Tržaškega :emlja. Se prav posebej pa ka. jo na vse protizakonitosti v rstu in okolici glede na do-čila mirovne pogodbe z Ita-:o. ki bi morala veljati kot skaka ustavna listina za vsa v coni A, zlasti pa za tako važno vprašanje kot so predpisi, ki, urejajo Kako se izmaliči pravno staje. kot ga imamo v praksi v eh vprašanjih v coni A. nam leta 1949 ter ter od 25. maja 1 v Trstu, kjer bomo v kratkem doživeli, da bo po zaslugi te logike ZVU in krivič- lilnih imenikov ter pridobitvi i daleč, da Ves kulturni svet bi se zgražal, če bi vedel za tukajšnje pravne razmere; zlasti se temu vidijo, kaj vse so že izsilili od ZVU ali od ameriške in angleške vlade. Moralna in material, na posledica vsega tega pa je ta. da iz zadnjih volitev ni mogla iziti občinska uprava, ki b; predstavljala zares pravo mišljenje domačega tržaškega prebivalstva, marveč da smo z zadnjimi volitvami dobili pravo karikaturo demokratične občine. Naše stališče je bilo in mora biti tudi v bodoče samo to. da je Itaiiia tisti dan, ko je stopila na naša tla, povzročila, da so morali zapustiti svojo rodno zemljo deset in desettisočj Slo-tfAMAoti ti »n hili v Trstu zdav- vencev, ki so bili v Trstu zdav naj domačini ali ki so si zakonito pridobili domovinsko pravico. Zato j« Jugoslavija na mirovni konferenci zahtevala, da smejo postati tdpso facto* državljani STO vse tiste osebe, ki so bile na dan 28. oktobra tem roku zapustili iz katerega koli vzroka Tržaško ozemlje, pravico postati zopet državljani z mirovno pogodbo ustvarjenega STO. Ista pravica naj bi ve. ljala za potomce in vdove nekdanjih Tržačanov, ki so se morali po prihodu Italije izseliti. Tiietenrl Tl tPtYl ill H Jugoslavija je utemeljila svojo zahtevo s tem. da bo tako Slovencem le deloma popravljena krivica, če se bodo lahko vrnili na svojo zemljo, s katere so bili pregnani. Delegati Italije so dobro vedeli, kje jih žuli čevelj, zato so se uprli jugoslovanskemu predlogu. Zavedali so se, da bi imelo nase mesto docela drugo lice,, kot ga ima danes, če bi se vrnili vanj vsi po 3. novembru 1918 izseljeni Slovenci in če bi imeli pravico do tržaškega državljanstva samo tisti;..Italijani, ki so bili 28. oktobra 1918 avstrijski državljani in ki so imeli v:Tr-stu domovinsko pravico, ne pa tistih 100.900 Italijanov iz praznih pokrajin Italije, ki sta jih rimska vlada in tržaška občina umetno natrpali v Trst. Fri tem se je dogodilo to, česar ne bi bili od ZDA, Anglije, Francije in drugih držav nikdar pričakovali, da so namreč, kljub temu da so vedele za krivice, I določila k; jih je Italija povzročila Slovencem. odklonile pravično zahtevo Jugoslavije, svoje zaveznice, in da so podpirale stališče Italije, poražene sovražnice. Jugoslovanska vlada je stavila nato kompromisni predlog in je zahtevala, naj bi «ip.so fačto» postali državljani STO vsi tisti, ki so ob ljudskem štetju 1. 1936 stalno prebivali v Trstu; te pravice pa ne bi smeli imeti vojni zločinci, dalje osebe, ki so jih zadeli ukrepi epuracije, funkcionarji nekdanje fašistične stranke, častniki in podčastniki fašistične milice, italijanski državni in drugi javni nameščenci. ki so prišli v Trst iz nekdanje kraljevine Italije po prvi vojni, ter končno obrtniki, tr- P° volitvah vsi trdijo, da so “hagali. Ti utemeljujejo to rdifcev na ta način, oni druaa-' Pa je iz samih šte- -. Primerjavo še rc- * ldR- jmmao« »a je tudi vSij polovico Jalne zmage ali poraza. Krščanski demokraciji ni tež-p govoriti, da je zmagala, .‘tanka,-ki ima v svojih rokah rok vPraVni aparaV ki drži v ocS, in ko se in vpisan v volilni in koga- bo treba izbri-*’ ki lahko organizira poseb-al=. 1 da Se vozi5o v Trst Tršt°Vat tud* tu;ci- ki imajo v jj . u bržkone manj opravka ter Pa tlZ£*ški Slovenci s sa-,, ln* koli italijanskim me-kjer so bili pri vojakih. S( 2aPorih alj internaciji, taki (j^Hki končno ne more biti ^ težko zmagati. In ven-^ .7 zmagala je pred drugi- pa. je . nazadovala. Iz-ie 6497 glasov ter tako s0v a le 33 odst. oddanih gla-na|neslo 39 odst., v letu pV •' torej K odst. manj. Ako A med seboj števili n^seženih glasov I. 1949 in 1952, Italiji,-pa hoččjo- to nespretno prikrivati. In končno se bodo ljudi vedno boljod-i tisti zapeljani fSlo-spozna! o vods' ladiva jer se vsi sovi štejejo za Italijo. Nesporen pa je porast pri Plonti za neodvisnost. Dvif šfevila 4 glasov od 11-476 v 1. 1949 na 22.416 letos, pomeni n« le, da je odstotek vseh oddanih glasov narasel od 7 odst. do 12 odst., temveč tudi, da se je samo število povečalo za 95 odstotkov. V tem porastu ie očitna volja dobršnega dela Tržačanov (in ne importiran-ceyi), da hočejo živeti brez Italije, na katero nas hoče privezati ne le vsa iredenta, temveč v precejšnji meri tudi ZVU s svojimi protidemokratičnimi ukrepi. Prav tako je visoko število indipendentističnih gla- donsko konferenco, ki je hotela bistveno vplivati na izid vo- Poleg De Gasperija so primerno lekcijo tudi je v Londonu m Wa-em ko se je polno 6tališče Ju-proti konferenci ostro nastopila. Končno pomenijo glasovi za indipenderiti ste tudi obsodbo za komin-iormovsko vodstvo, saj je gotovo, da 4e med temi glasovi mnogo glasov delavcev, ki bi glasovalj drugače, če bi Vidali vodil zares razredno borbo in če bi odkritosrčno nastopal za ustvaritev STO. — Obenem pa je porast indipendentističnih glasov tudi krepka klofuta vsem tistim, ki so napredovali, da po volitvah ne bo od in-dipendentizma nič več ostalo. Pokazalo se je pač drugače. -števati, da so se pri letošnjih volitvah povezali z monarhisti in kvalunkvisti (ti dvoji so postavili skupno listo). Vendar pa volivci bivšega Italijanskega bloka, ki je 1. 1949 dobil 8253 glasov in je sedaj nastopil z monarho-kvalunkvistično listo, niso niti čakali na «appa-rentamento» in so že kar prej znosili svoje glasove na nusin* ski kup. Tako znaša porast v celoti 3726 glasov. Gotovo je, da je treba glasove vpisati predvsem na račun tistih im-portirancev in na novo vpisanih volivcev, ki jih ne bi bilo, če bi se stvari delale pravilno in pravično. Gotovo je tudi, da nosijo veliko odgovornost za širjenje fašizma tukajšnji oblastniki z Bartolijem in Palutanom na čelu, ki so pripravljeni ob vsaki priložnosti Na videz podoben dvig gla-. fašiste zagovarjati ali jih pa sov kot pri Fronti za neodvis- celo hujskati. Da ni brez kriv-nost bi lahko zabeležili pri mi-'ds mlačnost vidalijevskega sov najboljši odgovor na Ion-| sinih. Vendar pa moramo upo-[ vodstva kominformistov, je RAZPREDELNICA ST. 2 a- Ugotovimo, da sc je letos-! c število zmanjšalo celo ^stoikov. ti Mn°go bolje' se m godilo ni- taznim zaveznikom krščan- * demokracije Uumreč 5.787 narasli. Liberalci od 3.094 todi nazadovali so socia-'s,t (PSVG) _ Jp i «ia:oV(, d: u.;i pa za »<> je iVes blok teh šti-izgubil 4834 gla- -. ■ "si Skupaj pp <,,v^ Črvi (L *ih traio vel? V; obči, v t.cm. , ^n#kem , s t*a tn -’p nega» zakona. seveda Zato po -ujejo Uspeh f Miljah in r V rio suinlj;^ uspeh v Doli P Je zakon kriv velikeg pisanja njihovih obči getovalcev (od 13 na 6) res, toda kdo je kriV anja števila glasov od t0s "? 1949 na 30.976 le- a j.’ . Kar •in , Predstavlja izgubo Učne iov? Vida” 3e na taz- ta nJ1'1' skušal opravičiti ViČevarFC‘ -,e da n3tg0V0, °Pra-v0 anle m nič kaj prepričljl- Cljnf~,‘lano je namreč, da ^nal Ska komanda ni 9a zm,*na zmanjšanje pač na Se to 1 n pora5t glasov. Zakaj natančno, kritično >kti gapjp »oauzirat s Sodvrženu1 del°vanje njemu Zadniih ,1 0,'ganov in oseb gotova lf,ih- TedaJ lah Je Vseit.i, 3 ta Padec, ki pa šega akor šele začetek še huj šlo. jJj^Pvanja, ki bo še pri-Vatj r, morejo pričako Se. »vcih taki voditelji, 1 »^“"“»istično umaknin iz ko . Pazredne borbe. Prav ta- Za priključitev Trsta prav tako na dlani. Glavno krivdo za tako stanje pa nosi ZVU, ki iz nerazumljivih vzrokov fašizem tolerira in pogosto celo favorizira. In vendar W bila ZVU prva dolžna zatirati fašizem sproti, že v kali. Kam drugam kot k najbliz-jim sorodnikom fašistov naj prištevamo tiste monarhiste, ki so nastopili samostojno ih zbra. li skoraj 3000 glasov. Julijsko avtonomno gibanje je nastopilo pred tremi leti z nekoliko drugačnim imenom pod istim voditeljem. Tedaj Je še bilo nekako indipendenti-ftično, letos pa je nastopalo neprikrito iredentistično. Ali ne kažejo tudi sicer majhne številke, ki Jih je Paulin dobil 1. 1949 in letos poraz iredentizma pred indipendentizmem? Prej je bilo namreč teh glasov 2291, letos so se pa zmanjšali za polovico: 1200. Naša lUta Slovancko-iUlijan-ske ljudske fronte in pa Slovenska narodna lista, ki obe- j Krščanska demokracija 1949 1952 65627 59.130 39% 33% 25 28 Razi. - 6.497 ~ 6% + 3 Koininiurmistična partija 1949 1952 35.548 30.976 21% 17% 13 6 Razi. “,4.572 ~ 4% - 7 1'i’onla za neodvisnost 1949 1952 11.476 22.416 7% 12% 6. ! Razi. +10.940 + 5% + 1 Kal. socialno gibanje IMSIJ ■ 1949 1952 10.171 20.567 6% 11% 4 4 Razi. +10.396 + 5% Soc. sSr. zu Jul. krajino 1949 1952 10.747 10.412 6% Wr/ o 4 5 Razi. 335 + 1 Ital. rcpubl. str. 1949 1952 9.081 8.401 Ko/ /o *\°L s9 /O 3 4 Razi. - 680 — + 1 n i n. i 1949 1952 3.094 5.767 2% 3% 1 3 MM Razi. + 2.673 + 1% + 2 Slov.-ilal. ljudska'fronta 1949 1952 3.957 4.914 2% 3% 1 1 Razi. + 957 + 1 Tržaški blok 1949 1952 4.860 4.491 3% 2% 1 1 Razi. 369 - 1 — Slov. narodna lista 1949 1952 3.004 3.559 2% 2% 1 1 Razi. + 555 — — Monarhist, nac. str. 1949 1952 2 910 2% 1 Razi. — — — ■ . Ital. social, str. 1949 1952 2.608 2% 1 Razi. — — Bir. Ital. blok Monarh.-koalnnkv. fronta 1949 1952 8.252 1.582 5% 1% 3 Razi. - 6.670 -4% - 3 • Julijsko ant. gib. 1949 1952 2.291 1.209 1% 1% — < Razi. - 1.082 — — je narastia za primeri * šte- RAZPREDELNICA ST. 3 STRANKE e poveravo po proporzu 1949 DC 28 20 25 KP 6 11 13 FN 5 8 4 MSI 4 " ' 7 4 PSVG S 3 4 PRI 4 3 3 PLI 3 2 1 TB _ 1 2 1 T.V ! 2 1 SNL 1 1 1 PSI 1 — — PNM 1 — 3 PNMQ — — — MAG —’ —— _ napredovanje naše k prejšnjim nič se ne bojimo, da bi glasovi. Da so to glasovi ti-h prvih pogumnih ljudi — se upali pogledati na-t v obraz vidalijevske- vidijo, da in je prešli tja, kjer vztrajna dosled- nam jih je Pridružilo skoraj tisoč. Resnica si navadno ne utira poti skokoma. Tudi naša borba ni bila lahka vsa ta leta in še zlasti ne v volilni kampaniji. Toda prav naša odločnost ves ta čas in naš pogum v volilni kampaniji je marsikoga prepričal, da ni re*> da «nas je že vrag vzel*, ampak nasprotno, da zopet naraščamo. In če je bilo treba za to šele dokaza. so ga dali prav volilni rezultati. Proti nam kakor tudi proti ostalim indipendentističnim strankam se niso z nič manjšo ihto kot iredentisti zaganjali tudi kominformovski govorniki in vsa njihova propaganda. Kakšen uspeh so pri tem dosegli nam najlepše kaže razpredelnica it. 3. Leta 1949 so Se kominformisti lahko bahali, da na* vse skupaj pobašejo v vrečo: mi z našimi 23.297 glasovi, oni pa 35.548! Letos pa, ko so se oni tako zaganjali v vsako posebej od skupin, ki hočejo uresničitev STO, so dosegli to, da so te skupine skupaj dobile 35.380 glasov e srečali, so stopile med njiju njune otroške igre in sprehodi. Z nasmehom sta se pozdraviti in spregovorili le nekaj vsakdanjosti. Nado je bolel Zorkin odpad. Najrajši b iz spominske knjige iztrgala sestavek, pod katerim ji je Zorka zapisala: «A Nada, mi a piu cara amiea d’in-fanizla.« «Zakaj mi nis; napisala po naše.» ji je takrat rekla. «Ker ne morem, ker ne čutim.« «Kako. da ne moreš in ne čutiš, to vendar ni mogoče.« Zorka je samo sko--mizginila z rameni. Začela je govoriti o svoji učiteljici in o tovarišicah na italijanski šoli. na katero je prestopila sredi leta, Tam se ji je zdelo vse imenitno, gosposko in nevsakdanje. Za vrati dolgo ni bilo nič, kot da ni prišla o pravi uri in ni nikogar doma. Ze se je hotela vrniti, ko so se končno le zaslišali lahni koraki in zapelo je v zamolklem altu: «Chi c’e?» Samo ti dve besedi, a takoj je spoznala, da jih je spregovorila Zorka. «Ona je.» jo je spreletelo. «Njen ^las je, nič se ni izpremenil, še ima isto barvo.» Pred oči ji je zdajci še boli živo stopila deklica v bombaževinasti. obleki z drobnimi; belimi pikicami in okraski jz cenenih čipk. V svetlih laseh s-ta ji kot dva velika metulja čepeli dve rdeči pentlji. »Koliko let bo. odkar je nisem videla,* je pomislila. «De-set, dvajset, še več ...» Ni jih utegnha prešteti. «Odpri. Zorka!;) je napol zaklicala. «Jaz sem, tvoja prijateljica Nada. Alj se me še spomniš?* V glasu ji je trepetal čar toplega spomina. Tam za vrati je bila grobna tišina in zdelo se je, kot bi se ne bil nihče oglasil. Nado je začelo že tesniti in njenega prejšnjega vzhičenja na mah ni bilo več. Kako je le mogla dopustiti spominom, da so jo tako prevzeli. Celo k Zorki so jo zanesli. Toda zmotila se ie. Ona. ki ie malo poprej vprašala: «Chi e>» tli Zorka. Noče biti Zorka. Alba je. Ze zdavnaj je. odkar ni več hotela biti Zorka. Kolikokrat sta se zato spore, kli. Kot ACba ji je bila vedno nekam tuja, miselno čisto drugačna, kakor bi ji nekdo maličil dušo. Toda čemu je sploh prišla in pozvonila na ta vrata? Ni Ji na tihem upala, da najde Zorko? Štiri leta vojne je Ibilo in nemogoče je, da bi šlo kar tako brez odziva mimo nje in bi ne uvidela, da ni Alba in je bšio vse tisto z Albo samo laž. Toda ne. Ona je ostala Alba in ji noče odpreti, odganja spomine in du-š' klic Zorke nekje čisto na dnu svojega srca. Ali naj 3e zdaj obrne in gre? Morda bo Alba za spuščenimi okenskimi temnicami gledala za njo in uživala njeno ponižanje. Ali naj še čaka? V napeti tišini se ji je zdelo, da Sliši svoj bolestni jek. Nenadno je zapah v angleški ključavnici komaj slišno zaškrnil in vrata so se sunkoma odprla. Sveži dih, ki je zadel skozi okna. je zanesel na stopnišče vonj po cvetočih kostanjih in odnašal s seboj vso težo čakanja. Se mlada gospa, ki je stala pred Nado, je res bila Zorka. Poteze so ostale iste in tudi oči so im"e!e še vso nekdanjo milino. Nekaj hipov sta se gledali, kot bi si bili čisto tuji. o Me bo spoznala ali ne?» je obšlo Nado in pustila je, da jo Zorka nagovori. Misli so ji bil»e pri tern napete do bolečine. Za ženo je vselej težko, ko je primorana, da se ozre v ogledalo živtljenja in uzre v njem svoj lastni ostareli obraz. In to strašno ogledalo je bilo zdaj tam v Zorkinih očeh, ki so zavzeto strmele vanjo. Zorka je stopila korak ali dva nazaj, kot da potrebuje razdalje, nato je slednjič zapela s svojim prijetnim, zamolklim altom. «Ma sei tu, proprio tu? Chi poteva mai pensare. Da quei tuoi due occhl lampanti tj ho ricono-sciuta». Ker je Nada še vedno moičala, je v nekem' notranjem zagonu ponovila: «Ti si, prav ti. kdo bi si mislil? Po očeh sem te spoznala. Pridi, pridi, prosim!« Vabila jo je s prisrčno vljudnostjo. V glasu je imela tisti značilni domači prizvok, ki ga tujec nikoli ne more ujeti. In glas ji je narahlo drhtel, ko da skriva v s>sbi neki prikrit Strah. Tudi pogled jt je bil zbegan, podoben pogfledu preplašenega otroka. Odšli sta v sprejemnico. Nada se je morala zlekniti na naslonjač. Medtem ko je Zor- MA It A MAMKA ka žvenketa s porcelanasto posodo in brušenim steklom se je razgledovala po težkem, mahagonijevem pohištvu, čipkastih prtičih, kristalnih vazah in miniaturnih gublemb v pozlačenih okvirjih. Vse je razodevajo nežno skrb in, izbranj okus. «Lepo si si uredila. Od vsakega predmeta se mi zdi. da veje tak čudovit; mir. Gotovo moraš biti srečna,« je rekla in premolknila. «Toda se ti ne rdi, da je b;-lo takrat še najlt.pše, ko sva hodili na počitnice vsaka k svoji babici.« je potem spet nadaljevala. «Kuhali sva na pločevinastem štedilniku in ti si imela vse polno lončkov in kozic. Zavidala sem ti jih, ker si se z n.iimi vselej malce pobahala, da ti jih je naredil tvoj očka. Ne vem. zakaj, a zame so bili lepši od tistih, ki so jih prodajali v trgovinah. Močno sem si želela, da bi tudi moj očka znal narediti take lončke. Tega t; seveda takrat nisem povedala. Pozneje, ko sva dora-ščali :n začeli spoznavati življenje iz knjig in romanov, je postalo brezpomembno.« Govorila je to. ker je hotela ustvariti med njima preprosto vzdušje otroških iger in prvih dekliških sanj. Malo se ji je res posrečilo. «HodiIi sva na sprehode in imeli dolge pogovore. Ti si želela imeti fanta s kodrast-mi lasmi.« je iznenada rekla Zorka in se zadržano nasmehnila. Znana ji je bila Nadina ljubezen, ki se je končala z nesrečnim zakonom jn ločitvijo. Čeprav jo je mikalo, da bi zvedela, kaj več, ni marala s tem drezati vanjo. Neko drugo vprašanje jo je ves čas mučilo. Nanašri'0 se je na Nadin obisk. Bil je v zvezi z viem novim, kar je prišlo z vojno in motilo prejšnji u-staljeni red. Povrnil se ji je- zoprni občutek, da je nekje sredj odprtega morja. Krčevito se oprijemi je reš-ine deske in se bori z valovi, ki jo vedno bolj odnašajo od brega. Ta občutek jo je spremljaj v nočeh prve me3ece po vojni, ko v strahu za moža ni mogla spati. Nespečnost se je spreminjala v strašen glavobol. Mučil jo je dva, tri dni hkrati in morali so poklicati hišnega zdravnika. Renato, njen mož. je izgubil ravnateljsko mesto v Istri. Celo hiša, ki jo je napisal na njeno ime; se ji je zdelo, da se maje. Bilo je konec voženj v veliki svet iri konec bogatih nakupov. Zal« d« mtofifA*,, bi ja jo dalje,, je,moraia proda-, jati. Nazadnje se bo morala sprijazniti z življenjem navadnih meščStiOv. Srečni šb, če gredo lahko enkrat na teden v kino in da imajo v gledališču abonma. In kako je ljubila vse tisto ugodje. Kako se je znala za vsako stvar uživeti in izogniti vprašanjem, s katerimi te ljudje obletavajo. Največji užitek -jimr je. če lahko grebejo po tvoji preteklosti. Naj živi'vsak, kakor hoče, samo naj si ne želi novega in naj je ne spominja Zorke, Kar' ie bila Zorka, je ze tako dolgo, da ni več res. Ne sme biti res. Ponižuje jo pred Renatom in pred družbo. Se kadar jo je kdaj v šal; tako poklical, je težko prenašala. Zdaj pa ti pride Nada, tista Nada, ki ji ni mogla nekoč odpustiti. da hoče biti Alba. Zdelo se ji je, da ji že ves čas dopoveduje:, «Zorka si, Zorka si, ne Alba.» Kot je je bila sicer vesela, si je želela, da bi kmalu odšla. Mi-sii sb se Zorki odvijale druga za drugo. V nekaj minutah je preletela več kot pol življenja. Ne da bi se tega prav zavedla, je rekla brez vsake prave zveze s prejšnjim: »Mož mi je doktor trgovskih ved, pa saj to menda veš, hudo je le, ker trenutno nkna stalnega mesta. Vse to je nekaj strašnega, nemogočega.« OB 40-LRTNICI SMRTI ANTONA AŠKERCA ! 1 cr m) ( I 4 L II L4j PO JURČIČU, HI JE POSTAVIL DOGAJANJE SVOJE tLEPE VIDE» I/ OHOUE DEVINA, JE BIL AŠKERC EDEN PRVIH SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV. KI SE JE S POZORNIM OČESOM USTAVIL OB TEM ..Ali poznate zgodovmsito romanco Atila in slovenska kraljica? --((Kralj Atila. Hunov veliki voj. bensške ugleda ravnine, pohotnost do njih se užse mu takoj, zami-. čejo brž ga skomine...« — Na zemlji, kjer trenutno stoji, vlada slovenska kraljica Vida. ki jo hoče Atila z njeno peščico vojske izstradati, a zvijačna ženska prevari in premaga tujega nasilnika z ukano ter ;i ohrani svobodo Dejanje romance je. postavljeno v Landriisko jamo na ozemlju Beneške Slovenije. To pesem je zložil slovenski epik Anton Aškerc, sodobnik pesnika Gregorčiča, izprva duhovnik. pozneje mestni arhivar v Ljubljani in trdovraten borec za svobodo misli in dejanja. Kakor Simon Gregorčič. ie tudi, Aškerc začel pesniško pot v Stritarjevem Zvonu, nadaljeval pa jo je v Ljubljanskem. Zvonu pod uredništvom St gi-, tarjevega učenca Frančiška Levca. Aškerčevi pesniški, začetki so bili zelo skromni in niso obetali nič posebnega. V primeri z melodioznim Gregorčičem, ki so se mu pesmi same od sebe vlivale in pele, je bi| Aškerc trd, okoren, raskav, prozaik, ne pisni k. V njem je bilo nekaj drugega, kar je določalo njegovo pot.-- značaj, borbenost.'Sele pozneje se je Aškerc kot ‘pesnik razvil . in napredovai. toda ;!} rik f.'J Pbd.‘vplivom urednika Levca ie 'ie nagnil' ,k pripovednemu-jpesnjšttiu in-. dosegal v/ teji.-s.trok! kmalu prvenstvo. ' * ' . Tako so nastajale znane, balade in romance; ki so'prinesle Aškercu sloves in priznanje. Med najstarejše spada Brodnik. «Med skalami Sava šumi, mogočne valove vali, v naročaj jih Donav: tira...« K temu slovenskemu brodniku se pripeljejo turški ogleduhi, namenjeni na drug) breg reke. Prevozniku ponujajo plačilo v 'zlatu, a on ga odkloni. »Cernu mi pač ribiču bo?« zvito pristavlja in misli na to, kar mora značajen človek storiti v tem položaju. S čolnom privesla med vrtince, zažine veslo v vodo, ki postane turško in njegovo plačilo. In Sava p> goltne čolri s turškimi ogleduhi in dornačim brodnikom ki. je s pogumnim in nesebičnim dejanjem obvaroval svoje ljudstvo neizmerne škode. Tej viogi značaja poezije je ostal Ašk,erc zvest v vsem svojem nadaljnem delu. Nikoli mu nj bilo do npostiziranjai), na dnu je videl vedno globlje, resnejse stvari. Ta Cut za življenjsko stvarnost mu je tudi narekovala motivika za pripovedne pesmi in ga napotila k ljudskim ustnim in pisanim izročilom. Valvasor in drugi domači pisej so mu pokazali pot k virom za «Staro pravdo«. ki je do danes ohranila veljavo najboljših Aškerčevih pripovednih pesmi • v ciklični obliki. Poleg zgodovinske motivike se je Aškerc poglabljal tudi v duhovno in socialno življenje slovenskega ljudstva. Začel je razmišljati o smislu življenja. Ob svetem pismu je študira! koran, budistično versko filozofijo, brabmanizem in kitajskega političnega filozofa Kong-fu-tseja... To ga je kot človeka privedlo na pot. ki se je če-sto križala s predpisi rimske katoliške cerkve. Čeprav je bil kot duhovnik v življenju neoporečen, so se ljudje vendarle začeli spogledovati nad njim in prileteli Pavel Tur- j ner mu je svetoval, naj «pra-Jvilno opravlja duhovniško službo, ali pa naj se je reši«. Aškerc se je odločil za drugo. Slekel je talar in šel v Ljubljano za arhivarja. Posta) je najprej sourednik, nato pa urednik Ljubljanskega Zvona,, pri katerim je veljal tisti čas za prvega slovenskega pesnika. Prelom z duhovniškim stanom je seveda imel globoke notranje vzroke. Aškerc je bij bojevit človek, ki se je rajši zlomil kakor uklenil. Za bojevitost te vrste pa je bilo v tedanjem slovenskem kulturnem življenju 'več kakor dovolj priložnosti. Proti estetu Stritarju in njegovim nazorom o lepem slovstvu je vstal mož. ki ie zahteval popolnoma drugačno pojmovanje življenja in njegovih silnic. Ta mož ie bi! katoliški duhovnik Anton Mahnič iz Kobdilja na Krasu. Nastopil ni le proti Stritarju, temveč tudi proti njegovemu učencu Gregorčiču, pozneje tudi proti Aškercu. Mahnič je bil kot kulturni filozof dogmatik, obsojal je Stritarjevo svetoža-j.ie, iji je postavil proti njegovemu umetnostnemu skepticizmu svoj nazor metafizične trojice: resničnega, dobrega in lepega. Nasprotoval je izražanju vsega tistega, kar se ni ujemalo s krščanskim nazorom. Zlasti hud0 je obsodil Gregorčičevo pesem ((Človeka nikar«, češ da izraža dvom v božjo vsemogočnost, kar je greh za kristjana in dvqjni greh za duhovnika rimske cerkve. Gregorčiča je ta sodba hudo zadela, sprožila je proti njemu velike gonje, ki ga je moralno uničila. Mahnič je poskušal svojo moč tudi proti Aškercu, toda Aškere je imel trdo kožo in se ni dal ugnati. Postavil se je Mahniču kljubovalno po robu in ga je pred očmi literarne javnosti osmešil s pesmijo «Pegaz in osel«, nato pa še s parabolo «Firdu-z; in derviš«. Tako je Aškerc v tem boju zmagal prvič, a tudi zadnjič v svojem življenju. Kajti prav tiste lastnosti. ki so mu v boju z Mahničem prinesle zmago, so povzročile v njegovem poznejšem življenju številne tragične poraze. Da bj si razširil obzorje in poglobil izobrazbo, je Aškerc Aškerc je obiskal vse pristane od Barkoveljdo Devina, poseda’ je med ribiči in S' zapisoval npb vraže m pripovedke * mnogo potoval, zlasti po slovanskih deželah in prizoriščih staroveške kulture. Razmeroma rano — 1. 1880 — je obiskal Trst in Istro, pozneje Dunaj in Budimpešto, slovanski Velehrad in Prago, Line in Salzburg. Razgledal se je tudi po Bosni in Srbiji, 1 1887. je bil v Benetkah, dve leti nato na Slovaškem in Poljskem, a tudi v Carigradu in Mali Aziji, v Bolgariji ter ponovno v Srbiji. L. 1899 je potoval v Italijo do Capri.ia in Pompejev, leta 1901 pa v Videm, Čedad in Oglej, nato na Poljsko in v Rusijo: obiskal je Varšavo, Petrograd. Moskvo, Kijev. 1. 1902 južno Rusijo: Odeso, Krim in Kavkaz, 1. 1906. Egipt. L. 1906 in 1907 ga najdemo zopet v Trstu in okolici, kjer je med slovenskimi ribiči nabiral snovi za »Jadranske bisere«. L. 1908. je obiskal Grško. Atene, E-levzido. Egino, Korint, O-limp, Itako in Krf. Želel je potovati še več, toda avstrijsko ministrstvo za uk in bogočastje mu ni bilo naklonjeno in mu ni hotelo podeliti štipendije za nadaljnja potovanja. Aškerc se je zdel dunajski viadj nevaren Jugoslovan in Slovan, zato ni našel pri njenih uradnikih nobene zaslombe. V slovenskem leposlovju osemdesetih in devetdesetih let je bil Aškerc poleg Gregorčiča najvidnejši pesnik. Kot Gorazd je začel objavljati v Zvonu svoje krepke balade in romance, ki so se odlikovale po plastični dikciji in lapidarni kompoziciji. Ža romance je izbiral najrajši snovi iz domače zgodovine. V prvi polovici devetdesetih let je pisal večinoma socialne in versko-svobodo-miselne romance, pozneje se je nagnil k družbeni satiri. V domači zgodovini so ga najbolj zamika!! kmečki punti, potem pa reformacija in protireformacija. Opeval je Primoža Trubarja in druge osebe iz protestantskega gibanja. Svoja potovanja je izrabil tudi za satirične pesmi, o čemer priča zlasti »Pavliha na Jutrovem«. Svoje najlepše pesmi je zbral v prvj knjigi »Balade in romance«, zatem v «Lirskih in epskih poezijah« in je zbirke nadaljeval iz leta v leto do svoje smrti 10. junija 1912. Anton Aškerc SPAK Karl na ueriedu. jutra »;ir, Tomaž pa ribe gre lovit. Meglen nad, nierjern pajčolan. In čohi se ziblje tja c rez plan. Vesla Tomaž, vesel vesla, saj danes zopet rib proda! Pa vzame sak in ga spusti o globino... Vzdigne — kaj nič nit Spusti ga drugič .. . Zopet niit «.To mi nagaja sam kudič!» Spusti v globino tretjič sok .. . vtloho, sedaj je pa težak'n Kaj vzdigne? .. . Kozla ornega! Ustraši se, obme ga... Pes, kozel črn je in rogat, ves kdsmat, grdagled, bradat!.. * Kako Tomažu se rčži! Kako žarijo mu oči! Prekriža se Tomaž — in spak sam skoči v morje. Bil je vrag. Njegov značaj mu je prinesel marsikako bridko razočaranje. Najgrenkejši je bil pač njegov razkol s slovensko moderno, katerega je povzročilo navzkrižje z nazori Ivana Cankarja, ki je javno označil Aškerčevo pesniško propadanje. Vendar so to stvari, ki sodijo v slovensko literarno in kulturno zgodovino. Aškerc, ki je ljubil slovensko _ zemljo z vsem ognjem svojega srca, se je proti koncu 1, 1907. skušal še enkrat pesniško dvigniti, na žalost pa so ta poskus v tedanjih slovanskih razmerah popolnoma prezrli. To je bilo tedaj, ko je prišel v Trst nabirati snovi za ((Jadranske bisere« in je prehodu slovensko nabrežje od Trsta do Devina. Vsebina ((Jadranskih biserov« tvorijo doživljaji in pripovedke slovenskih ribičev ob tržaški obali. Pesnik je obiskal vse pristane od Barkovelj d0 Devina, posedal i je med ribiči in si zapisov*! njih vraže in pripovedke ‘®r sam povedal o tem: ((Predobro poznam ljudstvo in vem metodo, P* kateri se mu pride do duš*: Ce sj odkrit, razodene se J1 naš človek kmalu in noma. Sedem med pošteni**' stare in mlade, in jim P01?9’ dim cigaret. 'Tako in t**?-Rad bi vedel, kaj si kaj P1"1' povedujste vi ribiči o mof' ju? Al; veste kakšne PraVP!j ce. istorije, pesmi o morju-Ali ste kdaj kaj čudežne«* in nenavadnega doživel: ?? ribjih lovih takole po noeI; ob nevihti? Take reči me ?K nimajo, po to sem prišel ffl* vas. Da izvem kaj takega, h0.' čem obiskati vse vaše P01/.* če in vs? vasi, koder Pr*bl' vajo ribiči’«. Tako se je 1, 1907, rod«* Aškerčeva zbirka ((Jadranj, biseri«, ki «v resnici noče blr nič drugega ko pesniški St.J*x (Nadaljevanje na 7. str*«" KAM VODI RAZVOJ SL Z '"Velikim zanimanjem -si ogledujejo Ljubljančani razstavo del sodohne francoske umetnosti, ki so jo v začetku maja odprli v Moderni galeriji. Bolj redko se namreč primeri, da Slovenci lahko doma občudujejo izvirna dela tujih mojstrov, zato so z ve- seljem pozdravili pfedstavni-'ke' sodobne umetnosti tiste Franclje, ki že od nekdaj ve-•1 ja za duhovno , domovino umetnikov vsega sveta. Razstava obsega 80 slikarskih del, 15 gobelinov in 30 reprodukcij sodobnega francoskega kiparstva. Sicer nam (Nadaljevanje na 7. strani) ..... Georgea Brg^ue Tihožitje s klopcicem volne slikarji razstava ne prikazuje vseh umetnikov 'i njihovimi najboljšimi deli, vendar nam nudi vsaj osnovni pregled idejnega razvoja, hotenj in stremljenj moderne francoske umetnosti. Na razstavi se najprej seznanimo z umetniško strujo, ki se je uveljavila v 90 letih prejšnjega stoletja in ki je znana v zgodovini umetnosti pod raznimi imeni: neoimpre-sionizem, pointilizem ali divi-zionizem. Nje utemeljitelji so se naslanjali predvsem na nova odkritja fizikalne znanosti, zlasti optike. Nauk o raz-stavljanju svetlobe in barve je vplival na te slikarje, da so iskali novega izraza v oblikovanju predmetov z živim: drobnimi okroglimi potezami čopiča, s pikami, ki lepotno učinkujejo, če jih gledamo iz primerne razdalje. O težnjah neoimpresionistične slikarske smeri pričajo slikarji: Henri Cross, Maximilien Luce, Hip-polyte Petitjean ter Paul Si* gnac. Eden prvih iskalcev nove slikarske smeri George Seurat pa žal na razstavi manjka. Utemeljitelj skupine «nabi-stovn (prerokov) pa je bil Paul Serusicr, ki ie prenašal ideje pomembnega umetnika Gauguina med svoje tovariše: Pierra Bonnarda, Mauricea Denisa, Daniela de Monfreida, Xaviera Roussela, Edouarda HlILA GOJSALICA NOVA HRVATSfCA OPERA 'JAKOVA GOTOVCA IN DANKA ANDJELIN1CA Avtorja oper« »Mile Gojsahča*: Danko Andjell novic, libretist (levo) tu Jalrov Gotovac, komponist (desno) Krst domačega glasbenega dela pomeni praznik za sleherno gledališče. Tak praznik je v nedeljo 18. maja doživel Zagreb. Prvič so dajali zgodovinsko glasbeno dramo «Mi-la Gojsaliča« znanega hrvat-skega skladatelja Jakova Gotovca, komponirano na tekst književnika Danka Andjelino-viča. Avtor znane opere «Ero z onega sveta«, ki so jo dajali tudi marsikod po svetu, je s svojim najnovejšim delom naletel na zelo topel sprejem. S svojo skladno glasbeno obdelavo davnega zgodovinskega dogodka iz srede 17. stoletja, iz časov turških vpadov v splitsko Primorje, s prikazom herojskega žrtvovanja mlade Mile Qojsaliča za blagor svojega domačega kraja, je v taki meri navdušil občin- . , st.vo, da je v, resnipi mogoče govoriti o uspehu. Da bomo delo bolje razumeli, moramo vsaj na krgitkp poseči v zgodovino. Ta ali-oai izmed bralcev se bo opomnil svobodne poljiške kaežtje v Dalmaciji in poljiškega .statuta. Samo ime: Poljlca (?/ naglasom na i) je dcminutUf od: polja. Pomeni torej indjhna kraška polja, ki leže v hribovitem terenu jugovzhodno od Splita, med planino Mosrtrom in morjem in med potokom Zrnovaico na zahodu in reko Cetino na vzhodu. To področje, ki meri kakih 250 kva- dratnih kilometrov in ima danes do 15.000 prebivalcev, je dolga stoletja, pod konec srednjega in v novem veku, vse do Napoleonovega prihoda 1807, ohranilo svojo samostojnost. Ravno v statutu avtonomne poljiške občine, ki je bila prvotno plemenska župa, je najlepše vidno, kako je ta avtonomija občine, ki se je začela nekje sredi 14. stoletja, rasla in se razvijala in kako je iz prvotnih dveh vladajočih razredov (vlasteličiči so predstavljali madžarsko, didiči-pa bosensko plemstvo) nastala v nekem smislu kmečka republika Poljlca. O poljlškem statutu, ki je poleg vinodolskega menda najbolj znan med hrvatskimi statuti, naj navedem le nekaj podatkov. Po Kostrenčiču po-Ijiški statut ni kodiiikatorno delo, ki je v celoti nastalo ob istem času. Najstarejši del je po njegovem mnenju nastal v 15. stoletju, mogoče Pa tudi nekaj prej, pa je kasneje dopolnjevan. Poljlca so se trudila, da bi prav kakor mnoga dalmatinska mesta uživala neke avtonomne svoboščine. Od 1444. leta so bila Poljica pod vrhovno oblastjo Benetk, toda s posebnimi avtonomnimi pravicami. Poljlški statut je fzdal Vatroslav Jagič (1890). O Poljlcih in kar Je z njimi v zvezi, je v Stanojevičev! »Narodni enciklopediji« natis- njenih skoraj polnih šestnajst stolpcev (zvečine podatki J. Modestina). Kogar zanima, bo tam našel veliko literature o tej zanimivi avtonomni občini na Jadranu. Najhujši sovražnik Poljic od druge polovice 15. stoletja so bili seveda Turki, ki so 1463. dokončno zavzeli Bosno in začeli vedno pogosteje ropati naše obmorske kraje, posebej še znano trdnjavo Klis, ki je bila v neposredni bližini polji-škega ozemlja. Ti boji so se s presledki vrstili skoraj dve in pol stoletji, posebej še po padcu Klisa (1537). Pod konec marca 1648 so Benečani s pomočjo Poljičanov zavzeli Klis. V znak maščevanja za izgubljeni Klis je marca 1649 prihrumel z vojsko 6.000 mož na poljiško področje Mohamed-paša in bil odbit. Ljudsko izročilo pravi. a prav tako tudi narodna pesem, da je turški poraz povzročila Mila Gojsaliča, ki se ji je posrečilo zažgati zalogo smodnika tik Tophan-pašinega šotora, tako da je eksplozija raznesla njo, Po vsem povedanem je kaj razumljivo, zakaj sta se libretist in skladatelj ogrela za ta motiv žrtvovanja za domovino. Prvič se je bližala tristoletnica tega zgodovinskega dogodka. Drugič sta oba, libretist Andjelinovič in skladatelj Gotovac, doma ne ravno s Poljic. pač pa iz neposredne bližine. Andjelinovič iz Makarske (r. 1891), Gotovac iz Splita (r. 1895). In na- _____________________T. P. (Nadaljevanje na 7. strani) Vuillarda in Felixa Vallolona. Nabisti so še vedno upoštevali tradicionalne slikarske elemente, le da so poenostavili uporabo barvnih površin in kompozicijo ter sprostili risbo. V njihovih podobah je mnogo občutja pa tudi deko-rativnosti. Umetniška slikarska struja fauvistov (fauves =r zveri, nasilneži), je 1. 1905 pretrgala s preteklostjo in vzrasla iz izraznega načina Van Gogha. Od štirih osnovnih slikarskih elementov (prostor, figura, barva, svetloba), je fauvizem sprostil barvo. Duhovni vodja tega slikarskega gibanja je Henri Matisse; sprva je njegova umetnost tradicionalna, nato pa se mu začne ’'z-oblikovati njegov lastni umetniški izraz. Prvo pomembno Matissovo delo je »Življenjska radost«, ki ga je 1. 1906 razstavil v salonu neodvisnih. Nato se seznani s kubizmom, toda se polagoma vrača k stvarnosti, včasih do intimnosti, ki jo izraža v kričečih barvah in arabeskah. L. 1929 je dobil prvo nagrado na mednarodni razstavi v Pittsburgu (ZDA) in odtlej ga občuduje ves svet. Na razstavi lahko vidimo dve njegovi deli »Portret« ter ((Počivajočo plesalko«. sliko, ki je v drzni, zelo izrazni risbi in v krepkih svežih barvah nadvse značilna za Matissa. Albert Marcjuet je izvrsten krajinar in visoko cenjen risar: po sugestivni izraznosti barve je ostalim soroden Georges Rouault, vendar s svojstveno noto mističnih razpoloženj (»Klovn«), Pozabiti ne smemo še Raoula Duffyja tega duhovitega slikarja, polnega fantazije, ki je napravil tudi veliko načrtov za gobeline. Na razstavi vzbuja pozornost njegova slika «Obala Marne« iz 1. 1923. Poleg drugih spada v krog fauvistov še Kers van Dongen, ki je dosegel skoro brutalno izraznost v barvi. Močno se nam vtisne v spomin njegov* »Pa-rižanka z razprtimi očmi«. Nobeni slikarski šoli ne pripadata kot aneodvisnaa Su-zanne Valadon in njen sin Maurice Utrillo. ki se je razvil v enega najznačilnejših in najkvalitetnejših koloristov. Kubist« zastopa na razstavi šestorica umetnikov, med njimi utemeljitelja te smeri Picasso in Braque. Kubistično gibanje je nastalo v začetku našega stoletja v Parizu kot reakcija na Impresionizem. Kubisti, idejno naslonjeni na Cezanna in njegovo stremljenje, da bi predmete razčlenili v njihove osnovne geometrične like, so se oddaljili od narave; dojemajo jo samo pojmovno s pomočjo geometričnih likov ter iskanja tako imenovane tretje dimenzije. Predmete upodabljajo v rarv-nih ali krivih geometričnih likih ter v primeri z irripre-slonisti poudarjajo predvsem prostor; če smo pri fauvistih mogli ugotoviti, da so odkrili barvno in barvno ploskev, so šli kubisti dalje po poti Oih rors- analize posameznih slikarskih elementov in načeli v svojem novotarstvu slikarski element-prostor. Ustvarjalec kakor gledalec prihajata o kubizmom' v novo fazo, mogli bi reči v dobo intelektuali-zma, kjer zahteva umetnik, da si gledalec sam razlaga zamotane in mnogokrat skoraj nepregledne in nerazumljive črte in ploskve. Glavni predstavnik te smeri in njen utemeljitelj je Pablo Picasso: ta ustanovi s svojim prijateljem George-som Braqueom kubistično šolo, ki močno vpliva na vse panoge umetnosti XX. stol. v vseh deželah. Na razstavi je Picasso zastopan samo z »Zensko glavo«, pošastno deformacijo v dveh perspektivah, ki je nemara, z njo hotel najti še tretjo prostorsko dimenzijo. Ze omenjeni Braque ima na razstavi ((Tihožitje s kiop-čičem volne«, vendar zanj lahko rečemo, da mu je narava pomenjala važen faktor pri ustvarjanju. ■ L. 1939 je Braque prejel Carneggiovo nagrado,- leta 1949 pa mednarodno nagrado na XXIV Biennali v Benetkah. Med O f id roovanje barvnega in in. kovnega izraznega način* predstavljajo predmete v navadni nekako sanjski vezavi, kakor da bi . n8ii. gledali iz globin svoje Pf i, zavesti. Značilni predst*v ki nadrealizma so: Carzou, Pierre Roy, Chagall, ki je napravil '■ , košni dekor ln izredne me za Stravinskega 0 ... »Ognjeni ptič«; grozljfvc'inr činkuie s primitivnimi žubori' njegova »Vojna«^. j.0t taud Lucien, znan tudi tudi grafik in dekorater. ,'e . ,nj. izredno uspešen v kom.u ranju kartonov za gob«)ln '. Višek razumskega škega ustvarjanja pa. stavljaio (abstraktni ?' Oo-j.i», med katerimi vzbdJ* rij, zornost Hans Hartung « tre. ko «T. 31-7«. Ti slikarji # nujo po osvoboditvi 1 , sv£r ga izraza ter skušajo 5 jnlj jimi nenavadno razil°_ittni linijami, barvami ht.dsta-vzbudili v nas neke fL,;«, ve in določena razp®10 tirj Razstava prikazuje.5® " Ki zastopnike ek*pre*lon,I“,^v0j pa je doživel popoln v severnejših državah- najboljše francoske ekSP- 4 I Henri Matisse vidnejše predstavnike kubizma sodijo še Robert Delau-nay, Fernand - Leger, Andte Lhote ter Jacques Villon, ki je pomemben predvsem kot grafik. V današnji dobi ima ta 70-letni slikar velik vpliv na mladino; izhaja sicer iz kubizma, toda njegove geometrične oblike nam vendarle zmeraj pričarajo konkretno sliko, krajino, figuro ali tihožitje. , Primitivisti XX. stol.* z naivno prisrčnostjo slikajo predvsem to, kar jim ie blizu in kar občutijo; tem naivnim, slikarjem, med katere spadajo Bauchant Andre, Bombo is Camille, Vivancos Miguel ter Vivin Louis je aal pogum predvsem uspeh preprostega slikarja na prehodu XIX. in XX. stol., imenovanega Carinik Rousseau. Sledijo še slikarji (nadrealisti*, ki so se pojavili pod vplivom. nadrealistične smeri v književnosti in Freudovega psihoanalitičnega nauka. Ne opirajo m na neko poj- Počivajoč* R sioniste sodi M«rcel maire. g. * Dalje se s®in m'kar.tfV. deli ftgurativnrti »L ,u0ujeJ se v veliki meri . ^ K izkušenj pred n« h*rm£ bi zrna ter stremijo '^j^guri' ničnem in estetsf' lik,rJi čem izrazu. M®“hnejši Ch' smeri so P°nlem/\rlerank, st ta n Gaillard 'j!cj *k * Jules Cavaillcs (** L„ti;P» cvetjem). Rober^ p,rizuh (Malaški pohom (Akt, te Andrč Plan,0,n., (Cig*”’’' Maurice Poncelet l dinU» M« bs&t&se** Oto krasnih 8° ^ dvorane. do* L NABREŽINA tel? ve na naših treh vo-?° Pn^kale mirno, če-fS!!-:,e-Vižintin na komin-(ttisticnem zborovanju 22. lij0, S1,02'!- da bo pripe- iS^LNabrežino četo po-?*SScev iz Sv. Križa. Sicer "on uporabil kot volilni »never marsikatero laž. a vola 2aman. Večina naših &V ‘n.volivk se je /»Mala, kaj pomenijo za SLI* vohtv« In kaj korn-“»innisti, ki so hoteli za ■w> ceno dobiti v roke iJSlifko upravo samo v J»nkarsko-politiene namesti«. 13 namen so se po-,*ui vsakega, pa tudi naj-^1 Podlega sredstva. Baje . bili gotovi zmage, in so kri-i. so’°oto naročili sveto-itei Sodbo za ponedelj-slavnost. Lahko si mi- Sna?' b* bilo, če bi J"*** .bila njihova. Za takte? (v’,r!?ki) «meštir» je nji-p.. , *bder» sila dovzeten. skim-51 Liste slovenske litv?1 pa so imeIi v0‘ in « Za b°l.i resno zadevo inl; vblilni izid sicer, spre-stv •2 velikim zadovolj-»blS«a ph ni ta Potegnil ‘no samppoveličevanje. Vd*U’ kot na našem volišču (Mav-hinje, Cerovlje), kjer je volilo zanjo nad 3/4 volivcev. To je dokaz, da je pri nas močno razvita narodna zavest, ki pa jo bo treba s kulturno-pros vetrnim delom še ojačiti. Zaradi suhega in vetrovnega maja je zemlja izsušena. Trava je zelo slaba, žito tudi. Krompir se drži le s težavo in bo skoro odpovedal. Grozdje kaže precej dobro. | ŠEMPOLAJ DEVIN 4tivan vas’ Medjavas in om. so v nedeljo resno wvil* svojo volilno dolž-'oliin ?K759 voUvcev jih je st °, 167 za Listo sloven- iMnr^U?nosH- 136 2a kom-in si 122 2a «Torre» Bi i* 2a Tržaški blok. Trez-tadnvBrrS?' važčani, ki so z 0 fovoljstvom sprejeli vest Liste slovenske tr.te s Pravijo, da bo občimvSestransko Podpirati {I«1 “?k® svetovalce in oja-šim n.1?10 borbo proti na-J^rodnim nasprotnikom. L^avhInJT Listnikjer ni dobila f šali«.,.s ‘Ovcnske skupnosti °ma toliko glasov. Ko je kominformistični romp in pomp ponehal, lahko povemo, kako klavrno je izzvenela volilna parola, ki smo jo tolikokrat slišali: «To pot je zmaga naša«. Na tukajšnjem volišču (Sempolaj, Praprot, Terno-vica. Prečnik) je večina poskrbela. da se zgodi prav obratno, a to ne z lajanjem, psovkami in lažmi, ampak z dostojnim prepričevanjem. Ce niso oni odnesli zmage, je to samo njihova zasluga ali krivda. Ljudstvo jih sodi po dejanjih in po teh jih bo še bolj sodilo v bodoče. V noči od sobote na nedeljo so naši nasprotniki lovili volivce z letaki, ki so se ljudje nad njih potvorbo zgražali in njih «duho-vitost« takoj pogodili. Tudi na našem volišču, kjer so volili tudi Vižov-ci, so volitve potekale mirno in uspele zelo ugodno za Listo slovenske skupnosti. Kominfbrmisti so odnesli 35 glasov (17%), Tor-re 49 ( 24%). Eni in drugi so zapeljali: prvi so nerazsodni, drugi pa dišijo po Judeževem grošu. Popolnoma pravilna je ljudska beseda, češ da če tako hrepenijo ,po Italiji,"maj vzamejo kovčeg in pohitijo v njeno naročje. mm w jfisi im ju# um, um juh HlllltllllilDIIIII iiilX^IUUIltltlUIUtlliiiliii»iUIIU*»lllllllllHltllllM lUllIllIlItllliniUllIlUlltllllUiUIttlllllllllllllllUIllIlUlllIlHlIUIllUllllUllillilllHUlHllHtHltllHIlIlIlIltlllrttlllllllllllllHIIlIHHIIHIllHItlllllllllUIIIHHIIIHIIIIMlUlIlit lllllHHHlIHHlIlItllllHHUlllIHlIlUIIIIHlIllIllHIllllllIllIUDlIlUlHI! Ml.ll GROZDKA PLESER Id 111PR8HIUEJ j** fl!*J Trtorejci dobro , vedo. aa je grozdna plesen (oldij) za pero-nosporo najbolj nevarna glivična bolezen trte. Grozdna plesen je glivica, ki spada med plesni. Te vrste glivic, ki jih je v prirodi mnogo, rastejo samo na površju živih in mrtvih organskih snovi. Tako raste tudi oidij na površju grozdnih listov in mladik vinske trte in ga zato lahko zbrišemo s prstom. V tem se loči od peronospore, ki je ni mogoče zbrisati. Oidij se naseli na spodnji in zgornji strani lista in se razlikuje od peronospore tudi po plesnivem zadahu in da napada trto ob su- kor z navadnimi. Žveplo za žveplanje trt naj bo dobre kakovosti. V prodaji je več vrst žvepla. V glavnem razlikujemo ventilirana in zmleta žvepla. Kakovost žvepla je odvisna od granulacije žveplenih zrnc. Granulacijo žvepla merimo s stopinjami po Chan-celu. Ventilirana žvepla imajo navadno 70 do 90 odstot.. mleta pa 60 do 85 odst. Zelo priporočljivo je uporabljati žveplo pomešano z 20% prahu aCaliaro«. Žveplanje s takim žveplom koristi tudi proti pe-ronospori. Zadnja leta pa uporabljamo proti grozdni plesni tudi nova fj Obinkoštili zrele jagodice so dobrega vinca glasnice ši, medtem ko jo peronospora ob vlagi. Oidij napada pri nas trte prav zgodaj, zato je potrebno trte prej žveplati kakor pa škropiti. Prvič moramo žveplati, čim dosežejo poganjki eno ped dolžine, drugič med cvetjem in tretjič po potrebi v sredini julija. Pri prvem in drugem žveplanju žveplamo celo trto, pri tretjem pa samo grozde. Žveplati je ob tihem in lepem vremenu. Žvepla moramo trositi kolikor mogoče malo, ker če ga trosimo preveč na debelo, ožge liste. Za žveplanje je rabiti žveplalnike ali ročne mehove, opremljene s pripravo za drobljenje žvepla. S takimi mehovi je mogoče žveplati pravilno in z njim se porabi mnogo manj žvepla ka- sredstva, kakor TIOSOL ali močljivo žveplo. Torej tiosol ni nič drugega kot žveplo, ki se v vodi lahko moči in ga rabimo kot dopolnilo raznih sred-stev. Koder povzroča oidij,bolj neznatno škodo, škropimo istočasno proti oidiju in perono-spori; torej takrat, ko so poganjki eno ped dolgi._ V tem primeru dodamo bordoški brozgi 50 do 80 dkg tiosola na hi. Ker škropimo obenem tudi proti peronospori, prihranimo na času. Za naslednja škropljenja dodamo tiosol bordoški brozgi ali ga rabimo samega. Danes imamo tudi škropilno žveplo (mormino), ki je izborno sredstvo v borbi proti grozdni plesni, posebno še, če upoštevamo, da se da dobro mešati z navadnimi bakrenimi protiglivičnimj sredstvi (bordo-ško, burgundsko brozgo itd.) Torej, če uporabljamo škropilno žveplo mormino se z enim samim izvajanjem (prihranimo tudi na času) lahko borimo proti dvem glavnim boleznim vinske trte; to je grozdni plesni in pa strupeni rosi. S pripravkom mormino pričnemo žveplati takrat, ko dosežejo poganjki najmanj 10 do 15 cm dolžine. Škropljenje s tem sredstvom nam ne pomaga samo zadušiti že pojavljene okužbe, ampak tudi prepreči ter olajša poznejše- pojave bolezni. Škropilno žveplo »mormino« se uporablja v 0.50 do 1.50% količini. Vinogradniki morajo imeti vedno pred očmi dejstvo, da žveplanje oziroma škropljenje s TIOSOL-om ter škropilnim žveplom «MORMINO» le preprečuje bolezen in prav tako škropljenje proti strupeni rosi. Zato žveplajte in škropite vea-no že prej, preden se pojavi bolezen! PH D TIM fc&sflš tss- insekt tr- takoj in energično zatrt, Med rfipirievih na.L« .škodljivec prvo -svetovno vojno so se S Sst"aothke Di,]e >vile^e.druge okužbe Ar te"*i*aste barve, z desetih- k Bož h-Sami na Vbtu- Je ze- gIoda listi® in po. * jo'krompirJa. zaradi česar iCradV6 n,10rei0 razviti. ! hro':ca kaj ra- ««to s polonico, ki jo Slivah. , mo na krompirjevih ^ Pik n0S1 118 ?rbtu sedem v,korist«. ”7 v- **■>. r-ujonica S1' ltM?' ,kCr .S® .llrani 2 Uš-rutinski mn ir» v v« ne pa lis. Polonica 'Po *'*a meseca. kar i® Pač • *j» tr°d nadmorske višine 6'jo '2Ko sc nekaj časa hra-ViI> lit* Slodanjem krompirjevo O‘d,ov- se sparijo in zač- lc se g?L jajčeca. Dosti sa-!e0 jn °Plodi že prejšnjo je-. C!>, u. ^a-koj odlagajo jaj- S® mirleAn l-«l »o J0o; V Odloži, znaša od 400 do rr'h itv vterih izrednih pri-Ičec) J® že več (do 2000 K0dvij'n ocl 4 do 15 dni (kar h'l° ličinv od toP!o,e' se izle. a? m tem6, so zel° majh-» raste?lno'rdede barve: hi-do->50,ri tako da dosežejo terasla ‘‘iii. ob popoln razvoj. t- lnka i® čokata ši-Sj*; bair. Pa k' nosi 3 Pare se menjuje od ru- Neh he pa do roza- °b i 5“ ral pa nosi črne pike, »h B^Purejene v dveh vr-Se, teda> k‘ io napravijo li-i steblov7* j?a' gIodai° H*te 3^at--pUslij° dv Če 2o’ r^L ,rabbb zemljah ’ tu L steblov7eli?a' *lodaio liste Vtommi?’,, fieBt0'trat pust.jo (> upolnflf same palice. feiejo vmB,uZvite ližinke se l\ rivt, plitvo zemljo (pa- Nino' t d0, dG8et pod zemljah tu-V kjer se preobra- ^ V en im do dvoh Shv vr,°vič preobrazi iz ŽV cikh°POl?e?a hrošča. Bio-it"* ba rf° ^Sa’ ko odlez® it 1?vršf v polnega insekta, •in “čvisno j 6,° dneh, kar > in °d nadmorske vi-K itd ) v ?? (toplota, vla-kV nas.h krajih se na-«vu Brnf, ?J0 JaJceca novega »* jbbja Tn°nw“ juni-ia- prve hk e?t: novega rodu ki. ®a ki poleg 0 taUb sta-«^r se r pirjevib nasadih, ir °Pisa^lmnožujej°- kako>- Vj^cletni te/ I?am daj° dru-l«?bo n„ ,r°i - Rodovi si na- io jJh, am ‘j° v stainih raz-se ta^° kopiči-n,s’tcih ij.de.rno v vseh toolih po- ......BBHi _ fciji, ki jih ni bilo ipogoče več Ustaviti. Okužen je se Je, širilo z vso naglico v Bordeauxu; ria. to se je razširilo še po Španiji, Nizozemskem, Belgiji, Nemčiji in Švici; leta 1946 se je pojavil koloradski hrošč še na Poljskem; nekaj let kasneje tudi v Jugoslaviji. V Italijo je bil koloradski hrošč prenesen med zadnjo vojno; pojavil se je najprej v okolici Turina; leta 1949 je prišel do Soče in leta 1951 se je prvič pojavil na Svobodnem Tržaškem ozemlju. Letos se je hrošč že pojavil v Medjivasi in Stivanu, na krompirju ki je komaj pognal. # ^ * Zatiranje koloradskega hrošča je na našem ozemlju obvezno z oglasom štev. 26 ZV.U, objavljenem v Uradnem listu štev. 45 z dne 11. XII. 48. Izmed raznih insekticidov, 8 katerimi zatiramo tega škodljivca, dajmo prednost organskim sestavom, ki so pripravljeni na osnovi DDT (Cy»ox) in gamezana; so učinkovitejši od arzenovih pripravkov (svinčeni ah apneni arzeniat itd.). Zoprn vonj. ki se čestokrat prenese z - gamezanom na gomolje. lahko preprečimo, ako uporabljamo «Dorigamma». no. vejše proizvodnje. Za škropljenje rastlin s temi pripravki lahko uporabljamo navadne trtne škropilnice, ki pa morajo biti opremljene s uosebnim zakrivljenim pršilcem, ker tako laže poškropimo tudi spodnje strani listov, kjer so navadno jajčeca krompirjeVca. Mešanici insekticida dodajmo' tudi raztopjno bakrovih pripravkov, ker tako istočasno zatiramo krompirjeve« in perono-sporo na krompirju. Poleg borbe s_ kemijskimi sredstvi, priporočamo ročno pobiranje, ki nam da izborne uspehe; je ekonomično, poseb: no še, če za to delo spodbujamo mladino. Na kakršen koli način zatiramo koloradskega hrošča, vedno upoštevajmo biologijo škodljivca. Ta nas uči, da odlaga samica jajčeci spomladi, kmalu potem ko se hrošč pojavi po krompirjevih nasadih. Torej moramo hrošča zatirati, še preden odloži jajčeca in more tako dati nove potomce, ki bi pomnožili njih število in seveda neposredno škodo. Več velja skrbno nadzorovanje in primerno zatiranje (škropljenje) mladih rastlin v prvih tednih rasti, jkot pa vsi naslednji postopki skozi poletje Umna živinoreja dandanes tud) na Srednjem vzhodu ni več neznana stvar, kakor nam kaže ta slika iz Perzije. NOVA BRITANSKA VRTNICA V Veliki Britaniji so vzgojili novo vrtnico poznano pod imenom F.W. Alesworth, ki je na letošnji razstavi »National Rose Society» prejela prvo nagrado. Novo vrtnico, ki je m-bridni čajni cvet živordeče barve, so vzgojili s cepljenjem po večletnih poskusih. Na razstavi je bilo razstavljenih še 106 novih vrtnic. Razstavljene vrtnice je komisija ocenjevala glede na njihovo rast, odpornost proti boleznim, obliko cveta, barvo in vonj. Ameriško poljedelsko ministrstvo ceni ves pridelek nelušče-nega riža na svetu v letu 1951-52 na 168.000.000.000 kg. Pride: lek bo za en odstotek manjši kot je bil lanski, čemur je vzrok manjša površina Posevkov na važnih rižnih področjih Indije. Azija, riževa žitnica sve-ta. bo pridelala 139,000,000,000 kg. Kitajska sama bo imela tretjino azijskega pridelka riža. Druge važne azijske proizvodne dežele so po vrstnem redu Indija, Pakistan, Japonska, Zvezne države Indokine, Burma, Filipinska republika in Formoza. Vse evropske države, ki sadijo riž, bodo imele rekordno letino. Evropa bo pridelala 1,500.000,000 kg, to je 16» več kot lani. Tudi v Severni Ameriki je pridelek riža porastel za 16.» na 2 570,000.000 kg. Kuba bo zaradi ’ povečane upora De str?J®y pridelala 53% riza vec kot lam. V Južni Ameriki, .kjer Pp- se1el%rtdelekd4^0,M0.000 kg, to je približno enako kot lam. Pridelek riža v Afriki, Avstraliji in Novi Zelamhji nijo na 3,600,000,000 kg. Kmetovalci! Vrsto čismkov s k*0*' tijskega področja bomo objavili v sredo 4. L m- Iraktor ji - bodočnost Kmetje lahko pridelajo da- ] pominja poročilo ministrstva. >s več v eni uri kot so pri- Okoli 70 odst. traktorjev sve-" " ta je v severni Ameriki. Kmetje v Združenih državah so ime- ne« delali njihovi stari očetje vj treh urah, za kar se imajo v velik; meri zahvaliti tudi traktorju, s katerim orjejo, sejejo iti žanjejo odnosno kosijo. Ameriški urad za stike s poljedelstvom v tujini poroča, da je bilo leta 1930 v deželah izven sovjetskega bloka 1,215.000 traktorjev, danes jih je pa 5,370.000. Uporaba traktorjev se je razširila tudi na področjih, kjer so prej le malo poznali kmetijske stroje. Na vsem Daljnem vzhodu je bilo na primer leta 1930 komaj 1.000 traktorjev, danes jih je 16.000. Na Bližnjem vzhodu se je število kmetijskih traktorjev povečalo oo 2.000 v letu 1930 na 30.500 V letu 1951. Traktorji so nadomestili 7 odst. živalske sile, ki so jo u-poratoljali na kmetijah. Skupna pogonska kmetijska sila se je pa povečala za nad 8 odst. Blagodejne posledice tega se že vidijo y večjem pridelovanju hrane im krme na raznih področjih. Ameriško poljedelsko ministrstvo poroča, da je bila ameriška žetev Seta 1951 enaka rekordni žetvi leta 1949. Kljub »talnemu padanju poljskih delavcev se je v Ameriki povprečni pridelek po oralu v preteklih 15 letih povečal za 40 odst;| »mehanizacija in znanstveno raziskovanje sta omogočila to povečanje, vendar gre zasluga tudi kmetu samemu, ki se je seznanil z novo tehniko«, pri- Prehod od suhe h zeleni krmi Kako prehajamo pri nas k zeleni krmi? Zelo enostavno. Dokler je na seniku še kaj sena, ga živina dobi, ko ga manjka, jo zaženemo na pašo ali pa ji nakosimo trave in ji prinesemo v jasli. Tako se je delalo pri nas od zdavnaj in se seveda še popavlja pri mnogih živinorejcih tudi danes. Toda kdo bi tudi drugače delal? Slamoreznic na mnogih kmetijah še manjka, zato je nemogoče mešati svežo krmo s senom in jo na, drobno zrezati. S celim senoip pa se zelena krma le slabo ineša in žival jo takoj izbere. In še to: danes 1/01 zelene krme in 9/10 seria; jutri 2/10 zelene krme in g/10 sena itd. Kdo bi to delal, saj niso to zdravilne kapljice. Tako se navadno izgovarjamo. Ali je res vse tako? Skoro da ne. Na kaj moramo paziti, Ko spreminjamo živini krmo? Da prehajamo od ene krme na drugo počasi in ne naen-l-rat kot navadno delamo. Kdor ne more trave kositi, ampak žene živino na pašo, naj ji prej položi v jasli nekaj sena tako da gre na pašo na pol sita. Ce pa dobi živina ze-feno krmo v hlevu. P°®esaJ-mo jo s senom. Tudi v tem primeru je dobro, ce ji damo prej nekaj saniega sena. Kdor ima slamoreznico, naj naredi iz sena in zelenjave rezamco. Množino zelene krme vsak dan večamo, sena pa damo vedno manj. V 10 do 14 dneh lahk« seno popolnoma nadomestimo z zeleno krmo. Zakaj ne smemo živini naenkrat menjati sena z zeleno krmo? , Odgovor je lahek in vsakomur razumljiv. Zato, ker je krma suha in trda, zelenjava pa mlada in sočna, z veliko množine vode, in bi nastal pri prebavljanju nered. Krma se začne kvasiti in razvijati pline. Žival postane napeta in lahko dobi koliko, grižo in razne druge bolezni. Posledica je seveda shujšanje, ki se da le počasi odpraviti. V najboljšem primeru dobi žival drisko in hujša. Zeleno krmo pokladajmo vedno le svežo! 'il leta 1930 920.000 traktorjev, leta 1951 pa 3,685.000. 90 odst. traktorjev v Združenih državah je last posameznih kmetov, o-stal ih 10 odst. pa zadružna last manjših farmarjev. Zadružni traktorji so bolj običajni v zahodni Evropi kot v Ameriki. Kmetje v zahodni Evropi uporabljajo zdaj v večji meri traktorje namesto konj; za pridelovanje krme za enega konja je potrebno 1,2 orala zemeljske površine in tako lahko preračunamo, koliko človeške hrane več lahko pridelamo, Če bomo imeli manj konj. V zahodni Evropi je danes 538.000 traktorjev medtem ko jih je bilo leta 1930 110.000. Tudi drugje se je povečala uporaba traktorjev: 1930 1951 V. Britanija 20.000 325.000 Latin. Amerika 20.000 68.000 Afrika 10.000 86.700 Avstralija in Nova Zelandija 32.000 168.500 FAO ceni, da je bilo v Sovjetski zvezi in v drugih deželah pod njeno kontrolo leta 1930 72.000 traktorjev, danes pa jih je okoli 512.000. V tem so vključeni tudi traktorji, ki so jih odpeljali med vojno iz vzhodnoevropskih dežel. Hitrejša in cenejša živinoreja z znanstvenim načinom prehrane Pri pokladanju zelene krme pazimo, da je vedno sveža. Ugreta krma iivali škoduje, cilinom prav tako tudi mokra krma,1 Dr. John Milligan, ki vodi pe Na veliki farmi Ralston Purina delajo poskuse za hitrejšo rejo živine in perutnine z manjšo količino hrane, Z-nan- stvemiki ,ki so zaposleni s temi poskusi, izjavljajo, da novo tehniko prehrane lahko uporabijo povsod in s tem povečajo proizvodnjo mesa in jajc. Splošno je v Združenih državah potrebno 12 bušljev koruze, da se zredi v 10 mesecih prašič, težek 100 funtov (45 kg). Stro-kovnjaki na tej farmi pa zredijo težikega prašiča že. v pož in pol meseca s pet in pol bušlja koruze in 50 funti posebne primesi. Med perutnino rastejo na farmi najhitreje race. Racman doseže teže 2.7 kg v 9 tednih in porabi 9.9 kg piče. Pred 25 leti je racman dosegel to težo v 12 do 14 tednih s porabo 13.5 do 16.2 kg piče. Znanstveniki so na farmi zredili 1.3 kg težkega piščanca v 9 tednih s 4 kg piče. Pred 15 leti so za enakega piščanca rabili v Združenih državah še enkrat toliko časa in hrane. KAKO SO DOSEGLI TA NAPREDEK? Deloma z antibiotiki -aureo-micinom, bacitracinom, peni-in streptomicinom. bodisi od jutranje ali večerne rose ali pa od dežja. Zeleno krmo kosimo dopoldne, takoj ko se je rosa dobro posušila, ali pa proti večeru, preden rosa pade. V dnevni vročini ni dobro opravljati tega dela. ker se krma, ki je bila nakošena opoldne, spoti in zapari in postane zaradi tega prav tako zdravju škodljiva kot mokra krma. rutninsko poskusno postajo na farmi, izjavlja: «S primeša-njem določene vrste in količine antibiotikov k hram puranov smo dosegli, ba so na ta način hranjeni purani v starosti 26 tednov tehtali 2 funta več kot purani, ki niso dobivali antibiotikov«. Prehranjevalni strokovnjaki na farmi tudi pospešujejo rast živa- vseh toplih ičatl'ni- ia? asno na ®n> in isti "adi ,Ca' Uži"ke '« hro-1» sporni***0 odlagajo jaj-h«!8* izlete? več ča3a, tako hčinke tudi v šiliti ' ’ tr'tiski lreDa> aa ko- »t.^Piria ■ c Pe napada samo paraditeiupak žre tudi SUh div vi! melancan i cr!) Vadi'!1 *°moljnic. (« hr°šč je doma iz bul J* živ i verna Amerika), •^"'ihicah- J14 ra7'nih divjih Vi J Pa tl’ kasneJe se je pre- j./bhah, JotPpirjeve rastline Jele Vrf blavil vse sever n/j V "ror!!U2enih držav, ta, St<*r v PojavU prvič, UL leta .."Juhlhetmu na Re-H Vu'7; 1901 v Angliji, ««mburgu. Bil pa je Je treba, da ko- E.m ®n*i iHiiiiiiiiiHnuiiiiiiitiiniHiiiuiimiittnniHniuinHiHHiimHRH"1! mimiiiiiiiiMiiiiiuiimiimifiiiiiiiimiiiiiniimiiini! iiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiim Kako j e torej z žvečilnim gu iiniiiHniHMnHiiiiMinmHiHnmiiiiiimiHiiimminiiHiiminutinmiiiHiinininiiuHinminniiiiunin r iiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiii' Navada, da poleg hrane še bai žvečimo, ni niti nova niti omejena na določeno deželo. Indijci in drugi vzhodni Azijati žvečijo na primer tako imenovane betel-orehe, Poline-ziiči smolo damara dreves, južnoameriški Indijanci listje koke srednje afrikanskj Zamorci'orehe kole, Avstralci »pitu-rf» iz listov In vej rastline Du-hni si a Hopwoodii, Arabci ma-stiks Črnci iz Somalije somalij-sk aumi, Svodi tugg-kada smolo.* Sibirci sjera smolo in zna-r>o ie tudi o naših Korošcih, da žvečijo smolo iglavcev. Vemo tudi da so bili stan Kitajci pri: iateOji žvečenja, saj je bilo pri njih zelo priljubljeno žvečenje dišečih klinčkov. In končno pa moramo omeniti tudi že staio, a še sedaj zelo razširjeno navado čikanja tobaka, ki je: posebno v čislih pri mornarjih. Zakaj pravzaprav žvečimo sli cikamo? Glavnega vzroka za t0 ni moči vedno ugotoviti. Medtem ko se pri žvečenju nekaterih stvari pojavi določen farmakološki učinek drog ki go v ž.večeaže ds nižješolcev; med njimi ha- govoriti kot delati, toda z do- žejo nekateri že svojstven br0 voljo mlad človek ntar- slog; kdo se poskuša že tudi sikaj lahko doseže in da ne v pesnikovanju m ne brez gradimo na našem sloven- uzpeha. Tudi linorezi preše- skem dijaku brez upa zmage, nečajo, posebno še, ker so ne- nam dokazuje letošnjih 6 Ste- katere izdelali nižješolei. Do- vilk ((Literarnih vaj»! Telovadci in folkloristi kakor ostali mladinci in mladinke pojde-mo prihodnjo nedeljo v Postojno k odkritju spomenika padlim borcem v NOB o * * Ameriška vlada j« določila iseben fogid za približno 1000 mikih študentov v Združenih vhnra Vi v, k-... a Zmago poje tud! Vidali; cSaj smo rle* nazadovali, toda če ljudje bi znali, kak’ smo mi se šele bali!lt» ZA BISTRE GLAVE mrrn_rr i* i rfTrm Ti---------mfZ"--------------------—LJn trenje, 42. morski roparji, 44. ;• Sfe fijM žensko ime. 45. napetost sil, 47. 5 kape —-------------------4—— žlahtna kovina. 49. visoki če- ;S.%- vel j starogrških igralcev, 50. n ■■»Tu 1 h- ..ska riba. 52. dva enaka a- ■ 1 | moglasnika, 53. Mencingerjev » p» "" 1 (Bp5T roman, 55. znanstvenik, 58. pre- ____________biva] ec stare Helade, 37. pre- »T MM” ! ■B*!- oblikovano žensko ime, 33. tan- _ ---■ .. ______ha kožica. 60. reka v FI.R.T, 61. Iv'- 'B** ovčja koza in krzno, 65. slad- ■•g ——|b#vT+—t-——4^——L. _J ka jed. 66. dvojica. 67 staro- ^slovanska pijača. 69. časovni Pometač A.; Največja volitev smo mi pome,aC' misli, koliko deia im»wff. važanjem strganih Plai; In kdo bj rekd. da šroent take, težak? Pometač B.; Da. človc' ga res ne bi verjel, k® ti ne vsebujejo dru?o f prazne obljub-! Prvi žepar: Slišal ,secjjt si se posvetil politiki- re!? is*1' Drugi žepar: Res j* cen praktični politiki. rr Pn i žepar: Kako n*i Zumem? jp Drugi žepar: Moje so bili volilni shodi., V, \ttr niki na odru so lzvaJal,, j it retično praznjenje ieP°I popa sem se pomešal & jež* slušalce in jim Je praktično. Vidiš, pflDW vedno isti. . mu- Pni žepar: Samo..,,'|0' cip je bolj razumljiv- - REŠITEV I I Vodoravno; 1. mir, dar, Srb; pm -------—— 2. Elida, arija: 3. kovine, Izb 1____________ H der; 4. mik, korak, mil; 5. aj, ■ — i ■ Atila, ki; tl. kapa, oči, Spak: _ BB 7. za. Ivo, bes, at; 8. trasa, Ko- jfflp? vic; 9. ta, alt, meh, et; 10. peta, ---------__________________________P1*. rsst: D. r 1, tobak, ti; J2. Ivo, Adela, lak; 13. slikar. Slo-■ 1 * . _L...I van; 14. rovar. Palme; 13. ena. ego, cel. Navpično: a: mak, zet, gme; ski pesnik (1550-1610). 21. slo- b: omaka, april: c: revija, El-venski pisatelj («St!škl meni- vira: t; lik, pirat, oko; d: in, hi»), 22. staroegipčanski bog. Avala, av: e: deka, ost, tara; f: 24. stiskač, goljuf, 23. reka v da. Oto. pod. re: g: pr’ča, če-K8it.ii, 26. dragocen črni. les, ber; h: Ra, aii, kal. po; i: Bika. 28. eden izmed glasbenih du- bem. ka.sa; j: iz, sever. 1 1; ic: rov 29, časa spoštovanje, (la- jim, psiha. Lom; 1: sadika: sta-tinsko), 33. stara mera, 34. me- vec; pa: oiika. etika; n: bor. tat sto v Crni gori. 35. pbganski Nil. NOVE ZNAMKE ška postelja. 2. Turek, 3. nepo-gost, 4. števnik, 5. pritrdilnica, 6. postavljen v čast zmagovalcu, 7. uporabljiv, 8. hitro hlapljiva tekočina, 9. čop. 11. grški bog lepote, 12. osvežulna pijača, 13. zanos, 14. kazalni zaimek, 16. polotok, ki sega v' Crno morje, 18. jočem, 20. špan- Rikc: Oštja, Justo, je. da sva propadla. Juvto: Kaj hočeš, d ko. Cas .ie že. da ' 'f je govore sam govori Fornalske) ad ob Timavu II. Od Treje de Slivami Tone JPenko 13- Izstopili so in že je brka-“J Zoos stisnil bradatemu Ukofa«osu v roke sulico m kopje ter mu velel, naj čuva ladjo ln zaklad. Nekaj se j« obiral Likolasos Ja mencal, da ni vajen orožja. toda Zoos ga je talto grdo pogledal, da Je stisnil v roke morilno orotje, *e poražen sesedel in utihnil. CMMi so do bistre vode In ko so se napili, so prinesli Se bradatemu čuvaju ladje požirek mrzle studenčnice. Razšli so se po dottnld, posedli pod koRita drevesa in sladek sen je objel trudna telesa. Bradati Llkofa-gos Je čuval ladjo in zaklad Kimal je ln kimal, končno pa Je zakimal v deželo »anj, v rokah pa je ts t tičal junallto orožje. Na gričih Aktoja nad dolinico so Ulje pasteli pasli Osa-de- Videli so v morskem zalivu, ob telivu potočka 14. Toda ovca ljubi svojega pastirja- Za pastirji so v dolinico vdrle tudi ovce, so že neki menile dobre živalce, da se bliža večer in da jih žele kot običajno gnati pastirji do vode. Sle so za njimi in mimogrede še malo pomulile soCne trave pod drevesi Pod drevesi so dremali trudni junaki in prav pod njih telesi je bila trava najeočnejta. Kdo bi zameril ovcam, da Jim je zadihala tudi ta. Pod Ka-koonom je oven našel res odlično sočno travo, zame-ketal Je prav na uho bivšemu velikemu svečeniku, od samega veselja, da je odkril tako dobro pašo. Prevalil se Je zavaljeni Ka-koon m ei mel oči, toda ko je na sebi čutil topel smrček 5n se spogledal iz oči v oči z rogatim ovnom, Je planil pokonci kot še nikdar v življenju. Ob njem je dremal zgovorni Pakos-pedos, Kakoon mu Je sko-^il na noge in tudi Pakos-pedosa je pognalo v zrak. Zagrabil Je naglo za mošnjo, ki jo je tiščal na golih prsih. Razbežale so se ovce ob tem nenadnem razburjenju in se v skoku pognale od Kakoona in Pa-kospedosa. Toda nič hudega sluteče avali so Jo vdrle kar čez bradatega Zooea, ki je vlekel dreto pod sosednjimi drevesi. bližnjih stezah k ladji- N* ladji je z bridko sulico v rokah smrčal bradati Liko-fagos. Umo Bta se dva uti-hotapila na ladjo. Videla ata vreče. In koga ne b! za-mikale polne vreče na tuji ladji, kjer api dobrodušni čuvar. Otipala ata zlato m *e »ta vlekla iz vreč dragocene predmete. ........... /. $0 ‘ •/>' - mmm & i v’4 '* ' :> <,A ; GOJSALICA MotoGuzzi za okus In zdravje Dejanje Se dogaja 27. marca 1649 pred dvorcem polji-škega kneza Ivana Gojsaliča, ki zaroda hčer Milo s polji-škim vojvodom Petrom Kuli-šičem. Sel sporoči, da priha-' jajo Turki. iVtila ostane doma, moški gredo branit domovino, V drugi sliki prihod Turkov, njihovo taborjenje pred knezovim dvorom, prihod Mile v taborišče in njeno maščevanje, V tretji sliki bitka med Poljičani in Turki. Zmaga. Mila umre, toda domovina je prosta. Vse pomembnejše vloge so v alternaciji. Naslovno vlogo Mile .pojeta Marijana Radev in Nada Putar, vlogo Petra Kulišiča Josip Gostič in Noni 2unec, oba Slovenca, Tophan-pašo Ante Marušič in Ivan Franci (Ljubljančan), kneza Tomislav Bernardič in Ale-ksandar Grili, Koiumbata Josip Križaj in Tomislav Ne-ralič jtd. Piesne točke je pripravila Margarita Froman. T. P. EKONOMIČNA LAHKA MOTORNA KOl.ESA GALLETTO 160, 4 PRESTAVE A1R0NE 250 normalna-Šport ASTORE 500 - FALCONE-SPORT MOTORNI TOVORNIK 15 0-PREVHNLJ1VI "M0KDIAL PIST0N" bati za motorje avtomobilov, motornih koles, Diesel (Nadaljevanje s 4. strani) zadnje je bil tudi herojski motiv iz domače zgodovine, a po legendarnem izročilu, več kakor, prjvlačen. O nastanku libreta kakor tudi glasbene drame mi je pred dnevi dr. Danko Andje-‘linovič takole pripovedoval z zagrebškem Klubu književnikov: Z Jakovom Gotovcem sva prijatelja še iz mladih let, iz Splita. S Poljicj. pa sem v zvezi, in sicer v krvni zvezi, po svoji materi, ki je tamkajšnjega rodu in mi ie v mojem otroštvu pravila o žrtvovanju Mile Gojsaliča. Bilo je tam sredi 1947. leta. v Zagrebu, ko mi je Jakov Gotovac, s katerim sva se pogostokrat shajala, ne zastavil vprašanje, ampak skoraj ukazal: «Danko. ti mi edini lahko napišeš ta libreto!« ««Prav. toda kaj hočeš?«« «Herojsko opero.« ««Toda kaj?«« «Tega pa ne vem.« In tako jutri in tako pojutrišnjem in prihodnje dni. Gotovčev ukazovalni glas (čeprav je skladatelj, to moram javno potrditi, kar se da mehka duša) je kar naprej zahteval: «Danko, libreto!« In ko sem premišljal, mi je prišla na misel legenda, ki mi jo je večkrat v otroških letih pripovedovala moja mati, legenda o Mili Gojsaliča. In ko sva se zopet srečala z Gotovcem, sem mu zaupal: <(«Jakov! Mila Gojsaliča!?«« «Mila Gojsaliča?« Gotovca je dvignilo, razvnelo, navdušilo. V. najkrajših potezah sem mu skiciral svojo zamisel teksta in mu jo po nekaj dneh prebral. Iz prvotne enodejanske glasbene drame je nastala že tride-janska drama, kakršna je tudi danes. «V kolikem času boš lahko napisal libreto?« ««V enem mesecu.«« «Kaj sj nor!« In tako je Danko Andjeli-novič iz dneva v dan v «I 01 sv. Frančiška 20 V Tel. 29-4-7? (Foto Magajna) ni izhoda. ((Treba, je vendar, iti Kaj 'še delam tu? Saj Zorka’ je mrtva. Ni je več«, je pomislila Nada in se začela naglo poplavljati. Gospa, ki je vstala, da bi ji dala roko in jo spremila do vrat, je bila tujka. Soba, kjer sta popoldne sedeli z Zfirko. je postala mahoma obupno prazna, podobna sobi, iz katere so pravkar odnesli dragega mrliča. eUbil jo je. kdor je prvi kanil vanjo tisto strašno laž. Jo vendar je to čisto vsakdanja, preprosta tržaški' zgodba«, si je ponavljal!« Nada vzdolž ulice in se ni več oerla. Trst, 1947. KMETOVALCI IN VRTNARJI, ORISCITE NAS! kor da bi bile tako malo manj težke. Spet je prihajal trenutek prejšnjega trdnega molka. «Toda, Alba, ne tako. Nima smisla. Ne vidiš, da nima smisla? Kdo ti bo verjel?« je v ta molk spregovoril dr. Staliz in pomilovalno gledal vanjo. 1 Zopka pa je sedela ujeta v lastno nemoč in ta nemoč je prehajala na vse tri. Spet so bili kot v kletki, iz katere ko prav, kot je bilo poprej? Bila je Italija in ljudje So tožiji zaradi fašizma. Sedaj ni več v njej fašizma, čemu je torej nočejo? «Si, hai ragione, Renato, e proprio cosi«, mu je pritrjevala Zorka. Nadi se je zdelo, ko da tiste njene bele, počivajoče roke trgajo Snegiilfki-ho sliko in razbijajo očetove ■lončke na pločevinastem štedilniku. Vzdušje je postajalo težko, zagatno in moreče. Bilo je, ko da so vsi trije ujeti v kletko, iz katere ni in ni izhoda. V Nadi sta se nabirali v enaki meri grenkoba in gnev. Mrtvičila sta jo in ji jemali listo pravo, od rešilno besedo. Doktor Staliz in njegovi pogledi na družbo in svet je končno niso prizadevali tako neposredno. A Zorka, Zorka! Naj ji pove, da ona ne bi smela’ biti taka in naj jo poniža vpričo moža ali naj ji pusti to njeno strašno laž. Z motkom se ji je zdelo, da ta laž kaplja tudi v njeno lastno srce in da tudi njeno lastno srce tej laži. pritrjuje. Zato je naposled vendarle rekla: «Kako moreš tako ti, Zorka? Tvoja mama, tvoj oče. tvoj ded. tvoja babica...« Zbeganost po Zorkinih očeh se je tedaj zgostila. Bile so to oči na pol blodne žene, ki jo je resnica bolela do blaznosti in ■ je zato ni prenesla. «Ah. kaj bi tisto! Kaj mati, kaj oče in ded! Babica pa je bila z Goriškega, Furlanka je bila. Ds, da, Furlanka, Furlanka.« Besede so se ji izgubljale v brezmočen šepet, ka- ni ničesar povedala o Nadi. Da, Zorka je morala biti mnogo mlajša, a vsa njegova- visoka, elegantna postava je odsevala prostodušnost in uglajenost. Močno se je zavedal vtisa, ki ga je zlasti na ženo vselej napravil. , Ne, tega Nada ni pričakovala. .Za trenutek jo je zmed-, lo. «Ne čudite se, da ydm ni Zorka ničesar omenila o me— ni«, je‘ rekla, da bi jo opravičila in prikrila svojo zadrego. «Tako se pač skoraj vedno dogaja, kadar so l judje- daleč drug od drugega. Toliko let nisem mogla domov.« «Glej jo, kako- si me ukanila«, se je nasmehnila Zorka. Mislila sem. da si čisto pozabila italijanski in sent trudno po spominu iskala slovenskih besed.« Razgovor se je čisto nepričakovano razvnel' in postal živahen. Samo tisti zbegani sij v Zorkinih očeh še vedno ni ugasnil. Bil je še tam, kot da ga ničesar ne more zabrisati. Nada je opisovala svojo pot v Trst, ki se ie pričela v začetku vojne in se vijugala skozi ječo. taborišča in partizanstvo. Doktor Staliz je v mejah stroge družbene vljudnosti razkrival vse tiste velike in drobne stvari, ki so ga motile in mu grenile življenje. Ob nedeljah ni bito več mogoče na Kras na kapljico terana. Služkinja jih ie brez vzroka zapustila, odšla je domov v Istro, namesto da bi ostala pri njih. Sčasoma bi dobila kakšnega dobrega fanta in poročila bi se. Vse je vrženo iz tira. Ali ni bilo ta- THG0VINA SEMEN "IN KMETIJSKIH POTREBŠČIN TH N T SIMM mm« P ER ETRU Umetna gnojila - Krma za živino • Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska ■ Trto, sadna drovesa, razne cvatlične sadike, vrtnice i.t.d. ■ Poljedelski stroji in druge kmetijske potrebščine Dr. N. GIGLIA Deske *mre kove, macesnove in trdih lesov in tra- me. nudi najugodneje Filatelisti f ttuucpl cilSiua (EX BUCHEK) uafi na dnhv vino Pie ital. kliente, . prijatelje in znanec SKEDENJ ULICA SONCINI ŠT. 20 Robert DeFamnay: Dirkači. Kdor pošlje 100 do 200 znamk cone A in B STO. prejme v zameno protivrednost v švicar-sih nežigosanih znamkah sedanje veljave. Naslov: H. URECH - ZUERICH 55, Kirchbuehlweg 7 r ŠVICA ODLOMEK IZ ZADNJE KNJIGE LOUISA ADAMIČA je izvedel, kako bo, tisti teden preoblečen. 3. avgusta (pet drn pred Radičevo smrtjo) se je ovaduh na tresti približal Brozu in mu zašepetal na Uho, da je nekaj tovarišev na Viuogradski cesti številka 50’ v hud; stiski in da ga nujno potrebujejo. V list* faiši se je Broz tedaj skrival in imel svoj začasni ((generalni slab«. Vsi njegovi člani so krilil zanesljivi, prav tako pa tudi zakonski par v srednjih letih, ki f je stanoval v istem nadstropju. Broz je prejšnjo noč vso prebdel: zaradi utrujenosti se ni zmenil za to, da se mu ir zdel človek sumljiv in je odhitel v hišo, ki mu jo je ozna. či, — naravnost v policijsko past. Pet agentov ie planilo nanj, ga uklenili. in odpeljali v glavnjačo, sloviti sedež kraljevske policije t- .ki ga je imelo vsako večje jugoslovansko mesto, Komisar je Broza strogo pogledal In mu rekel, naj ne gleda tako predrzno. Ko se Broz za to ni zmenil, ga je komisar udaril po obrazu. «To se vam gotovo zdi nadvse imenitno«, .ie Broz zaničljivo odvrnil, «tepsti uklenjepega človeka, ki ga držita dva orožnika.« Ker ni hote! podpisati zapisnika, ki mu ga niso dovolili prebrati, je komisar pograbil stol in e« hotel udariti z n.iim po glavi. Broz se je sklonil in stol ga je zadel v prsi. Tri tedne je pljuval kri. Zaman je zahteval zdravnika. Jladio - Blelitlicne n a/na up - lit at n a APARATI IN URE NAJBOLJŠIH ZNAMK RADIJSKI APARATI, ELEKTRIČNI MATERIAL, LESTENCI - RADIJSKE IN ELEKTRIČNE NAPELJALE, SANITETNE POTREBŠČINE p‘iftr/fi/fi uti ofeio/«t KUHALNIKI IVI A TEKOČI 1'LIN **f}utnurjab** Gorski dnevnik — 7 1. junija 1952 \/ D C Ji k C Vremeaska napoved za danes: V l\ I IV11 Lepo vreme’ 1r tu in tam * I il»f TIL. rahla pooblačitev. — Tempe- ratura Se bo dvignila. — Vče-,nai višja temperatura v Trstu je dosegla 24.6', najnižja 16.4 stopinj. STRAN'8 ZADNJA POROČILA 1. JUNIJA 1962 ■ m S; ; I ,a- {p • , iliii M::.. f —L:'. is £i>s)ang£gai MIROVNA POGAJANJA V PAN MUN JOM11 Nasprotnih dvahrat močnejši trdi poveljnik osme ameriške armade, vendar meni, da Severnokorejci ne bodo sprožili večjega napada, i*er imajo slabe izkušnje iz prejšnjih ofenziv RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 13.00: Revija lepih melodij. 18.25: Dalmatinske narodne v duetu. — , Trst II.: 16.20: Saint Saens: Havanaise. 21.00: Beethoven: Koncert št. 4. 22.30: Verdi: «La £ra'1sj ' 1. dej. — Trst I.: 8.45: Odlomki iz oper. 18.00. »un; fonidni koncert. — Slovenija: 16.00: M. V. G°s Revizor, slušna igra. PAN MUN JOM, 31. našnja plenarna seja v Pan | korejsko obalno topništvo poto-j\lun Jomu je trajala 35 minut Ddil^ ameriški ruši']#^ iti Da- j zagotovila, češ da je severjio in ni zabeležila nikakega napredka. Gen. Nam il je ponov-np obdolžil poveljstvo OZN, da masakrira vojne ujetnike zato, da bi razbilo pogajanja in zaostrilo vojno na Koreji. Predložil je uradni protest zaradi uboja ujetnikov v taboriščih Jcng Cong in Kojedo dne 29. m 30. maja. V protestu je rečeno, da predstavljajo ti incidenti premišljene provokacije z namenom, da bi se preprečila rešitev vprašanja izmenjave Vojnih ujetnikov. Zavezniški delegati so znova predlagali, naj bi seje odložili, dokler bi Severnokorejci ne pripravili odgovora na predloge OZN. Kasneje pa so popustili severnokorejskim zahtevam in določili novo sejo za jutri. Včeraj so angleška letala poletela z letalonosilk in napadla obalne topniške položaje Severnokorejcev na polotoku Ongjin. Pri tem je bilo uničenih več skladišč in 15 tovornih avtomobilov. Danes zjutraj sta dve a-meriški letali sestrelili dva severnokorejska lovca na reakcijski pogon. Leteče trdnjave so bombardirale snoči železniški most v Sončonu, druge leteče trnjeve pa so napadle čete in oskrbovalna skladišča na srednjem bojišču pilo ameriški rušilec in drugega poškodovalo, Na današnji tiskovni konferenci v Seulu je poveljnik ameriške osme armade gen. Van Fleet izjavil, da bi si nasprotnik ne mogel zagotoviti oskrbovanja čet, ako bi sprožil veliko ofenzivo. Primerjajoč sile na eni in drugi strani je general ugotovil, da. so nasprotniki dvakrat močnejši od zaveznikov, razen v pogledu tankov, kjer so Severnokorejci šibkejši. Van Fleet je nadalje zatrdil, da Severnokorejci prav gotovo nimajo namena, pričeti znova, ker se spominjajo spomladanske ofenzive. Pripravljenost in izurjenost zavezniških sil, je poudaril general, sta prav tako dobri, ako ne še boljši, kakor preteklo leto. Poleg tega so južnokorejske čete nekajkrat številnejše kakor pred časom. Končno je Van Fleet mnenja, da bi nasprotniški napad v deževni dobi julija in avgusta iz- tdei dokaj slabše za Severno-orejce, nego za zaveznike. pa ko Na vprašanje, dali bi mogle sile OZN po možnosti uporabiti na Koreji tudi atomske topove, general ni hotel odgovoriti. Prav tako je odkloni! komentar glede političnega položaja v Pusanu. Glede ujetniških ta- _____________ borišč na otoku Kojedo pa je Častnik ameriške mornarice izjavil, da se je položaj, izboljša demantiral severnokorejska I šal in da bodo ujetniki poraz- OB POTOM M0IIV1I1H Ameriški republikanski stranki očitajo nasprotniki korupcijsko tradicijo deljeni po manjših sektorjih. Medtem poročajo iz Eusana, da je dane* dopoldne podlegel poškodbam še eden izmed vojnih ujetnikov, ki so bili ranjeni pri včerajšnjem incidentu. Danes je bil aretiran še en poslanec- južnokorejske skupščine, a čimer je število zaprtih parlamentarcev doseglo dvanajst. Ostalih petdeset južnokorej-skih poslancev se Britanski sindikati o oboroževalni politiki LONDON. 31. — Svet britanskih sindikatov je objavil izjavo, v kateri pravi, da je oboroževanje sicer žalostna, toda življenjska nujnost... «Naše trdno prepričanje ostane, da je traba izvesti oborožitev v največjem možnem obsegu, v kolikor nam to dovoljuje naša moč. Izjava nadaljuje, da ni mogoče govoriti o izbiri med oborožitvijo in dviganjem življenjske ravni, ampak samo o izbiri med mirom na podlagi človeške svobode in neprestanim strahom pred napadom in večno napetostjo v mednarodnih zadevah. «Se vedno se ne moremo počutiti varne, toda medtem ko se lahko čutimo že nekoliko varnejše zaradi naše vedno večje KIN O I RADIO Je poskrilo, medtem ko so bile izvediene šte- ! "ciSf ?araal naSe vJe,a"° vecj.e vilne aretacije prebivalstva v s. moramo odločno upi- Fusanu in v drugih središčih I ^ da .nai zaradi tega Južne Koreje. Ameriško posla- ^1™,° mštvo v Pusanu je izjavilo, da pom!ko»- svojo oboroževalno LQNDON. 31. — Po 17 mesecih bivanja v Evropi je gen. Eisenhower danes ob 14. uri odletel z letališča Orly v do movino. Na letališču so se od njega poslovili poleg gen. Ridg-waya najtesnejši sodelavci biv. šega poveljnika atlantskih sil in številne visoke francoske o. sebnosti. Organizator volilne kampanje za senatorja Tafta je danes nametal kup očitkov generalu Eisenhovverju, češ da se širijo govorice, da bodo vsem republikanskim delegatom, ki bi se hoteli posvetovati z generalom po vrnitvi v domovino, Eisenhowerjeve volilne or. ganizacije povrnile potne stroške. Govornik je poudaril, da je to primer korupcije, ki kaže, kako Wall Street razmetava denar za volilno kampanjo v prid Eisenhovverju. Pristaši bivšega poveljnika atlantske vojske v Evropi pa zavračajo te trditve in izjavljajo, da si bodo. kakor običajno, delegati sami plačali potne stroške. Organizator volilne kampanje za senatorja Kefauverja, Gael Sulivan pa je s svoje stra ni obravnaval te govorice na naslednji način: ((Korupcija predstavlja eno najboljših tradicij republikanske stranke. Naj bo kandidat kdor koli, poznajo mešetarji republikanske stranke le denarno politiko, s to operirajo in zagotav. ljajo podporo najboljšemu ponudniku«, V tekmi dveh glavnih republikanskih aspirantov za predsedniško mesto vodi sedaj Taft s 411 delegati. Eisenhower mu sledi s 386 delegati. To so u-radna poročila. Danes se bodo sile Eisenhowerja in Tafta ponovno spopadle v Novi Mehiki, kjer bo republikanska stranka izbrala 14 predstavnikov za chicaški zbor Dozdeva se. da uživa Taft tudi tu več naklonjenosti kakor Eisenho-wer. se pridružuje stališču komisije OZN za združenje in obnovo Koreje, ki je obsodila ravnanje Singmana Rheeja. To stališče je izreklo poslaništvo v Pričakovanju novih navodil iz Wa-shingtona, k: jih bo prinesel poslanik John Muccio, ki se trenutno mudi v ZDA. General Jong Duk je danes izjavil, da se je od nedelje, ko je bil proglašen preki sod, vtihotapilo v Pusan nad sto gve rilcev v civilnih oblekah. Južnokorejski zunanji minister Tung Tao je poslal vrhovnemu poveljniku zavezniških sil na Koreji gen. Clarku pismo, v katerem obtožuje nekega funkcionarja OZN, da je posegel v notranje zadeve južnokorejske republike, razširjajoč lažne vesti iz Pusana. Pismo ugotavlja, da je radijska postaja v Pusanu 27. maja širila vest o zaroti, ki naj bi imela namen zrušiti južnokorejsko vlado, pri čemer je bilo dodano, da aretirani poslanci niso bili povezani z zaroto, kakor je trdila vladna informacijska služba. Južnokorejski zunanji minister zahteva v pismu zagotovila, da se podobna vmešavanja ne bodo ponovila. Iz a-meriških virov se je izvedelo, da je gen. Clark ukazal takoj uvesti preiskavo v tej zvezi. Kmetijski gospodarstveniki na obisku v Ameriki WASHINGTON, 31. — V Združenih državah se mudi več kmetijskih gospodarstvenikov Iz Avstrije. Nemčije, Jugoslavije, Nizozemske. Norveške, Italije, Francije, Belgije in Dan. ske. ki proučujejo kmetijstvo, gospodinjstvo in poljedeljstvo. Ostali bodo tu še ves junij. Ogledali si bodo tudi delo ameriške državne pomoči kmetijskim gospodinjam za izboljšanje njihovih domov in rodbinskega življenja; evropski strokovnjaki proučujejo tudi metode kmetijskega pouka na kmetijskih kolegijih. *«* TOLUCA. 31. — Na nekem križišču v bližini Toluce v Mehiki se je osebni vlak zaletel v avtobus, pri čemer je bilo 14 mrtvih in 21 hudo ranjenih. To svojo izjavo, s katero je podprl britansko oboroževalno politiko, je oprl Svet britanskih sindikatov na naslednje argumente: 1. Biti moramo v stanju, da se lahko pogajamo s stališča moči in da ne bomo prisiljeni kapitulirati zaradi šibkosti; 2. Sindikalni kongres je lansko leto odločno podprl obrambno politiko in sicer z namenom, da bi preprečili, ne pa povzročili vojno; 3. Na raznih krajih sveta je nevarnost napada. Ker ni nikakega sporazuma s sovjetsko vlado glede Nemčije, bi bilo zmotno, če bi popustili v svojih obrambnih načrtih; 4. Obrambni izdatki niso naj-večji vzrok težav v naši plačilni bilanci. Teh težav bi ne mogli rešiti z zmanjšanjem izdatkov za oboroževanje, ampak samo s povečanjem izvoza: 5. Le vedno večje povpraševanje Po delovni sili v strojni industriji preprečuje večjo nezaposlenost. Veliko zmanjšanje Se ena... LAS VEGAS, 31. — Za jutri je predviden nov atomski poskus v Nevadi: sedmi v vrsti pomladanskih eksperimentov. Tud: pri tem poskusu bodo sodelovale vojaške čete. Kakor je izjavil vodja atomskih poskusov gen, Storke, bodo pri eksperimentu uporabili tudi določeno število ovc, da bi tako ugotovili učinek toplote in radiacije na živa bitja za pnmer, da bi morali v vojni uporabiti atomsko bombo. V TBSTt Rossetti, 15.30. «Najl«pša», Anna Magnaoi, Walter Chiari. Excetsior. 15.00: ((Dekleta s Trga Španija«, Lucia Bo&e, Cosetta Greco in De Filtppo. Nazionalc. 15.00: «Drugl mož«, Farley Granger, Ruth Roman, Robert Wa Iker. Fenlce. 15.00: ('Prepovedani ples«, Mark Stevens in Rhonda Fleming. Filodrammatico. 14.30: «Skupno jih bodrimo«, Esther VVilUams, Frank Sinatra, Gene Kelly, Bet-ty Garrett. Arcobaleno. 15.00: ((Kraljica Kristina«, John Gilbert, Jan Keith. Astra Rojan. 13.00: «Za naju dva raj«, Bethy Grable in Dan Dai-ley. Alabarda. 14.30: «Muka preteklosti«, Carla Del Poggio in Marc Lavvrence. Armonla. 14.30: »Dnevnik služkinje«, P. Goddard, B. Meredith. Ariston. 15.30: ((Razkošno potovanje«, Jane Povvell in G, Brent. Aurora. 15.00: «Vsako leto eno dekle«, R. Curomings in I. Corn-field. Garibaldi. 14.30: «Crna zemlja«, John Wayne, Martha Scott in Albert Dekker. Ideale. 14.30: -Otok slave«, B. Donlevy», R. Preston in B. Brit-ton. Impero. 14.30: «Ana Vzemi puško«, Betty Hutton. Italia. 15.00: «PIes z vladarjem«, Marika Roekk. Kino ob morju. 14.30: «jutri je še en dan«, Anna M. Pierangel«, Anna M. Ferrero, Lavra Goya in Rina De Liguoro. Moderno. 14.00: »Neptunova hči«, Ester VVilliams in Red Skelton. Savona 14.00: ((Komandant Joh- ny», Gary Cooper in Jane Green. Viale. 14.30: ('Maščevanje na ringu«, Tom Brovvn, S. Rian in Tony Canzioneri. Vittorio Veneto. 15.00: «Samson in Dalila«, Hedy Eamar, Victor Mature. Azzurro. 14.00: ((Lepotice na ko- JCliOSLOVAV WKE C O 51 E TRSTA 254,6 m ah 1178 kc NEDELJA, 1. junija 1*52 7.45 Jutranja glasba. 8.00 Poročila. 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Mia dinska oddaja: Najlepše pravljice: 1. Volk in sedem kozličkov. 2. Pogovor s pionirji 9.45 Veseli ritmi. 13.00 Revija lepih melodij. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 14.30 Domači zvoki. 17.00 z mikrofonom med našim ljudstvom. 18,10 Jurina in Fr* nina. 18.25 Dalmatinske narodne v duetu. 18.45 Pojo jugoslovanski zbori. 19.15 Poročila. 21.10 Športna poročila (10’). 23,10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. Opozarjamo poslušalce, da bo od 1. junija naprej Radio jugoslovanske cone Trsta ob delavnikih pričel oddajati poročila v slovenščini ob 3.30 do S. ure. Druga slovenska jutranja oddaja bo ob 6.45 in bo trajala do 7.30. Poročila v slovenščini bodo torej: ob 5.30, 7.00. 13.30, 19.13 tn 23JO. Nedeljski program ostane nespremenjen. oboroževan ja bf povzročilo Va- 'tesm*.' Silvana Pampanini De- radi tega težave v industriji in !■ na finančnem področju. Prebivalstvo Indije narašča NOVI DELHI. 31. — Po štetju iz leta 1951 je prebivalstvo Indije od 1941. do 1951. naraslo za 12 in pol odstotka. Naštetih je bilo 356,829.485 prebivalcev, od tega 183,305.654 moških in 173,523.831 žensk. lia Scala. Belvedere. 15.00: »zastava še plapola«, Errol Flynn in Ann Sfte-ridan. Marcoai. 14.30: »Tri dekleta v plavere«, J. Haver, V, Heilen, F. Latimore. Massimo. 14.30: »Stražniki in tatovi«, Totd in Fabrizi. Novo cine. 14.30: »Zadnji gusar« Paul Henreid, Jack Oakie, K* rin Booth. Odeon. 14.00: »Srca brez meja« Gina Lollobrigida in Raf Val-Ione, Radio. 14.30: «A1 Jolson«, Larry Parks in Evelin Keyes. Venezia. 15.00: »Totd išče ženo«, M. Merlin, Vlttorla. 14.30: »Obilo sreče in o-bilo dečkov«, Ugo Tognazzi in Carlo Croccolo. Vatikan prepoveduje VATIKAN. 31. — Z dekretom vrhovne kongregacije so bila postavljena na indeks prepove danih knjig vsa dela znanega francoskega pisatelja Andreja Gidea. PRED DRUGO ETAPO NA KRONOMETER NOVEGA NEZGODO NASPROTNIKOV DOBRO IZKORISTIL PASOTTI Van Steenbergen premagan v sprintu sreče padlo 60 tekmovalcev, k sreči (Od našega dopisnika) VRSTNI RED: ■ Zaradi banalne ne• brez hujših posledic 1. Pasotti Alfredo (VVelter), ki je prevozil 143 km v 3.38:43, povprečno 39.228 km na uro; 2. Van Steenbergen; 3. Mžgni; •1. Conte; 5. Ockers; 6. Logli; 7. Brasola A.; 8. Kuebler; 9. Bevilacqua; 10. Frosini; 11. Be-nedetti; 12. VVeilenroann; 13, Schaer; 14. Zanazzi; 15. Grosso; 16. Maggini; 17. Koblet; 18. Ri-voia; 19. Zampini itd., vsi s časom zmagovalca. Druga skupina: 3.39:13. COMO, 31, — Pred vrati Coma se je dogodila nesreča, ki je spremenila konec današnje etape, lahko pa bi prinesla še mnogo hujše posledice. Avto iz spremstva je hotel na zelo ozki cesti spustiti mimo vozilo direktorja dirke. Pri tem se je zaletel v zid in ga podrl. Na vso to zmešnjavo so v polni brzini privozili dirkači, že v pripravi za zaključil sprint. Padlo je kakih šestdeset tekmovalcev, med njimi tudi Cop-Pi in Bartali. Pred potekom ene minute so nadaljevali proti cilju, potem ko so popravili polomljena kolesa. Mehaniki so garali kot že dolgo ne. Ko so zamudniki prišli pred vrata stadiona, so jih tam pridržali, da ne bi motili borbe za prvo mesto, ki je bila na stadionu. Pasotti je takoj v začetku prvega kroga dobil precejšen naskok, katerega niti najhitrejši vozai i(Gira» Van Steenbergen ni več nadoknadil. Po trdi bor. bi z Magnijem, Contejem, Bel- i Ockersom in drugimi je gijec zavzel drugo mesto. Izguba časa druge skupine je bila neznatna, kljub temu pa je Bartali z drugega mesta padel celo na šesto. Pa naj prepriča, kdo danes zvečer starega, da ni cel svet sklenil zaroto zoper njegal Težji* poškodb pri padcih ni bilo, edino Lambertini je po prihodu na cilj odšel v mestno bolnico zaradi ran na licu. Upamo, da praske jutri na bodo ovirale tekmovalcev pri etapi na kronometer, ki spada med najzanimivejša tekmovanja, Bergamo-Como je v glavnem izpolnila pričakovanja, ki pa jih niti ne smemo imeno-vati pričakovanja, tako so bila neznatna. Zbežal je Bevir lacqua; na čelu grupe, ki ga je hotela uloviti, je bil Schaer. Švicar je sicer dohitel Bevi-lacquo, a namesto, da bi s tem bil zadovoljen, je sam nadalje, val z begom. Za hrbtom mu je neka) časa sledil in se nato pridružil Grosso, ki je hotel na poceni način loviti prehodne nagrade (v dolomitski etapi je nabral v kratkem začetnem begu nekaj manj kot pol milijona lirj. Nedaleč pred Comom sta tudi Schaer in Grosso bila zopet v glavnim in če ne bi bilo nesreče, ki smo jo zgoraj omenili, bi prisostvovali na komskem stadionu sprintu stotih vozačev. Preseneča visoka povprečna brzina vozačev, ki znaša nekaj manj kot 40 km na uro. Jutri etapa na kronometer iz Bellagia v S. Maurizio. Od Bellagio do Coma je najprej 30 km ravne ozke ceste, nato pa pet kilometrov vzpona, s 700 metri višinske razlike. Etapa je zelo težka prav zaradi tega zadnjega dela, kjer bodo kljub majhnemu številu kilometrov velike časovne razlike. Oba Švicarja Koblet in Kuebler obljubljata, da bosta dokazala ravna v tej borbo e časom, da je treba računati še vedno tudi z njima. Coppi je zaradi svoje izvrstne forme favorit. LESTVICA: 1. Coppi Fausto 77.32:50: 2. Magnj 77.40:25; 3,-4. Zampini in Kuebler 77.40:44; 5. Ockers 77.41 «4; 6. Bartali 77.41:11; 7. Zampieri 77.42:52; 8. Geminiani 77.45:14; 9.-10. Albani In Koblet 77.47:26; 11. Astrua 77.47:26; 12. Brasola E. 77.48:21; 13. CJose 77.49:01; 14. Pasotti 77.51:11; 15. Rossello Vitt. 77.52:27. GIAMPIETRO TOSSATTI Bartali grozi z odstopom COMO, 31. — Gino Bartali je izjavil, da jutri ne bo starta! v etapi na kronometer, ker je mnenja, da s« ne bi smelo šteti v čas tekmovalcev vseh onih sekvntf, ki m jih izgubili zaradi padca in da je bilo treba za-ključih etapo pri kraj« nesreče. DUNAJ, 31. — v prijateljski tekmi je madžarski nogometni prvak Honved premagal domači Wacker s 3-1. LAHKA ATLETIKA Mednarodno tekmovanje v Londonu z dobrimi časi —1 1 ' i.. m—1.1 Oba jugoslovanska zastopnika sta razočarala • Svetovni rekord na 5000 yardov v hoji LONDON, 31. — V dežju jn mrazu se je začelo prvo Izmed vrste lahkoatletskih dvobojev med grofijami. Nastopili 50 tudi tekmovalci ZDA, Jugoslavije in angleški kandidati za o-limpijsko reprezentanco. V treh najvažnejših tekmovanjih so dvalrrat zmagal; Angleži, enkrat pa ZDA. v ponedeljek bodo tekmovali še v teku na 10Q metrov, 1000 yardov, dve milji io 440 yardov. V tekmovanju v hoji je zmagal Roland Hard,y na progi 7000 yardbv a časom 49:28.6 Med tekmovanjem je izboljšal svetovni rekord na 5000 milj s 35:15. Prejšnji rekorder je bil Prav tako Hardy s 35:24. V teku na tri milje je zmagal Pirie v 13:44.8, kar je najboljš; čas FINALE PAROV TENIŠKEGA PRVENSTVA FRANCIJE Mu!loy -Savitt: Sedgman-McGregor PARIZ, 31. — Amerikanca Gardna r Mulloy in Dick Savitt sta izločila francoski par Ab-desseja - Borotra v četrtfinalu francoskega teniškega prvenstva (moške dvojice). Rezultat: 12-14, 6-4, 6-1, 4-6, 6-3. Najboljši mož na igrišču je bil 53-let-ni Borotra! V polfinalni igri parov pa sta Sedgman in McGregor porazila Hoada in Rosevvalla (ZDA) s 6-4, 6-3, 3-6, 6-0. V drugem polfinalu sta zmagala Mulloy in Savitt nad Drobnym in Pattyem s 6-3, 6-4, 8-6. Fina- I le bodo igrali v ponedeljek. dosežen y Angliji in le 12.4 sekunde slabii od Haeggovega sveto\*ieg» rekorda. Rezultati tekem g mednarodno udeležbo: 1600 metrov,- 1. Bill Nanke-ville (V. B.) 3:49.0, 2. J. P. Ro-binson (V. B.), 3. Don Gehr-marin (ZDA), 4. D. C. Seaman (V. B.), 5. Curtis Stone (ZDA), 6. Ceraj, 7. Ottenheimer (oba Jugoslavija). 220 yardov: 1. Emmanuel Mc Donald Bailey (V. B.) 21.4, 2. W. Jack (V. B.), 3. Nick Stacey (V. B.). 120 yardov ovire: 1. Milton Campbell (ZDA) 14.5, 2. Peter Hildreth (V. B.), 3. Jack Parker (V. B.). DVE ODLOČILNI TEKMI: Udinese - Lucchese Pro Patria-Triesfine VIDEM, 31. — Udinese bo igrala jutri odločilno tekmo proti Lucchese. Obe enajstorici sta v slabih vodah in le tista, ki bo zmagala, lahko še upa na rešitev. Po visokem porazu 5-0 v Comu je v vrstah navijačev videmske enajstorice preplah, posebno še, ker je bil v nedeljski tekmi poškodovan srednji napadalec Bacci, katerega bo zamenjal Darin. Lucchese je v nedeljo dobro igrala proti Torinu. Novi trener Vecchiet je odpeljal moštvo v okolico, kjer bo ostalo do tekme. Enajstorica ni še dokončno določena, možne so spremembe zlasti v obrambi, ki je zadnje čase bila nesigurna. TR«4T U. 254,6 m ali 1178 kc 8.00 Jutranja glasba. 8.13 Poročila. 8.30 Kmetijska oddaja 9.30 Zabavna glasba. 10.00 Prenos maše iz cerkve sv. Justa. 11.15 Komorna glasba. 11.30 OcF daja za najmlajše. 12.00 Vesela glasba. 12.15 Od melodije do melodije. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Lahki orkestri. 15.00 Popoldanski koncert 15.30 Razne jazz zasedbe. 16.00 Koncert ruskih balalajk. 16.20 Saint Saens: Havanaise. 16.30 Odlomki iz znanih koncertov. 17.00 Priljubljene melodije. 18.00 Iz delavskega sveta, nato operetna glasba. 18.30 Plesna čajanka. 19,00 iz filmskega sveta. 19.45 Poročila. 20.00 Slovenski motivi 20.30 Športna kronika 20.35 Pestra glasba. 21,00 Beethoven: Koncert št.. 4. 21.32 Lahke melodije. 22.00 izbrana lirika, 22 30 Verdi: La Traviata - 1. dejanje. 23.00 Večerni ples. 23.15 Poročila, THST 4. 8.45 Odlomki iz oper 9.23 Ve-seli motivi. 11.30 iz 'tedenskih sporedov. 13.30 Orkester 14.10 Kolesarska dirka po Italiji. 14.15 Pesmi. 15.00 Ljudsko gledališče. 17.00 Oddaja drugega polčasa! nogometne tekme. 18.00 Simfonični koncert. 19.45 Športne vesti. 20.45 Radijska revija. 21.30 Pesmi. 22.30 Športna nedelja. 6LOVE3IJŠ 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m 9 00 Dominik Smole: Slovenska Brda. 10.00 Popularen dopoldanski koncert. 11.00 Frane Milčinski: Zvezdica Zaspanka. 11.30 Želimo Vas razvedriti. 13.00 Oddaja za beneške Slovence. 12.15 Slovenske narodne pesmi. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Pogovor s poslušalci. 13.10 2&ieli ste — poslušajte! 15.00 Poročila. 15.10 Zabavna glasba. 15.30 Ing. Boris Veselič: Kaj moramo storiti za dobro letino v vinogradih. 15.40 Skladbe za harmoniko. 16.00 M. V. Gogolj: Revizor, slušna igra. 17.00 Promenadni koncert. 18.00 Iveri iz osnovnih in srednjih šol - radijska reportaža. 18.15 Slovenske narodne za ples in razvedrilo. 18.40 P.halne godb« izvajajo popularne skladbe. 19.00 Poročila. 19.10 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana. 19.30 Lahka glasba. 20.00 Henrick Suttermaier: Romeo In Julija, opera v 2 dejanjih. 22.00 Poročila. 22.15 Plesne in zabavne melodije. , PONEDELJEK, 2. junija 1952. JCeiOSLOVANSKK COS1K TRSTA 254,6 m ali 1178 kc 5.30 Poročila. 5.45 Jutranja glasba. 6.45 Jutranja glasba. 7.00 Poročila. 7.15 Jutranja glasba. 13.30 Poročila 13.45 Politični komentar. 13.50 Lahka glasba. 14.15 Ob Soči in Zili. 14.25 Domači zvoki. 18.15 Sevdalinke. 18.30 Lahka in zabavna glasba. 19.15 Poročila. 21.00 Slušna igra: Peter Petrovič: »Ploha«. 22.00 Nočni koncert komorne glasbe. 'i itnr ii. 254,6 m ali 1178 kc 8.00 Jutranja glasba. 8.15 Poročila. 8.30 Lahke melodije. 9.00 Mozart: Kvintet v f-molu. 9.30 Slovenski zbori in kvarteti. 10.00 Predavanje o potresu v Asmanu, 10.15 Uverture in fantazije. 10.45 Slavni violinisti. 11.00 Glasba iz revij. 11.30 Lahki orkestri. 12.00 Sodobna Anglija. 12.10 Promenadni koncert. 12.45 Poročila 13.00 Pestra operetna glasba. 13.30 Kulturni obzornik. 13.40 Komorna glasba. 14.00 Razne jazz zasedbe. 14.30 Folklorna glasba in Plesi. 15.00 Prokofjev: Aleksander Nevsky. 15.38 Moderni ritmi. ffe.OO Bartok: Koncert za ork*ter. 16.36 Slavni pevci. 17.00 Priljubljene melodije. 17.30 Plesna glasba. 18.00 Elgar: Koncert za violino. 18.41 Chopinovi valčki in poloneze. 19.00 Mamica pripoveduje. 19.15 Rieti: Simfonija v treh stavkih. 19.30 Ciganski motivi. 19.45 Poročila. 20.00 Lahki orkestri. 20.30 Športna kronika 20.40 Pestra glasba. 21.00 Književ-nost in umetnost. 21.45 Ravelove skladbe. 22.00 Verdi: Traviata -2. dejanje. 23.00 Zmernj ritmi 23.15 Poročila. T KIT I. 8-30 Lahka glasba in pesmi 10.00 Variete. 11.00 Orkester. 11.45 Popularne pesmi. 12.15 Orkester. 13.30 Glasbene biografije. 14.10 Kolesarska dirka po Italiji. 14.15 Glasba iz filmov. 15.00 Gledališka oddaja. 16.45 Orkester. 17.15 Ljudski zbori 18.00 Simfoninčni koncert. 19.30 Plesna glasba. 19.50 Športne vesti. 20 16 Aktualnosti. 20.30 Šaljiva oddaja o kolesarski dirki. 20.45 Orkester. 21.15 Koncert operetne glasbe. 22.15 Komorna glasba 23 30 Plesna glasba. »LOVEA1J.4 327,1 tr/, 202,1 m, 212,4 m 5.00 Pester glasbeni spored 6.20 Poročila. 12.00 Zborovske in solistčne pesmi slovenskih skladateljev. 12.30 Poročila. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Ljubiteljem opere. 14.10 Od melodije do melodije, 15.00 Poročila. 15.10 Zabavna glasba. 15.30-16.00 Zgodba o medvedku Mišku Cmoku. 18.30 Umetne in narodne pesmi poje SKUD «Joze Hermanko« iz Maribora. 19.15 Koncert saksofonista Srečka Drežila, pri klavirju Dana Hubadova. 19.30 Poročila. 19 40 Zabavna glasba. 20.00 Literarna oddaja - GuiIloux: Crna -kri. 20.20 Simfonični koncert Radia Ljubljana. 22.00 Poročila, 22.15 Plesna glasba. 1962 BO OrVORlTŽl DANES JUNIJA Umaliiica P&ES A D £ X IZLETI 15. junija enodnevni izlet v Skocijanslio jamo in Opatijo 14. in 15. junija dvodnevni izlet na Bled 14., 15. in 16. junija tridnevni izlet v Maribor in Celje Vpisovanje do 7. junija pri Adria - Express. Ul. F. Se-vero 5-tb . Telefon 29243. TRSOVIMA Ireu/, Ul. a. Vmmarl IO OOCEJTE Hi ,\AŠE IZLOŽBE? Vozni red parnikov veljaven do 14. junil*’ Ob delavnikih: iz Trsta ; . . . : : . ob 9.50, 11.00 in H'80 iz Sv. Nikolaja . : : . ob 17.20 Ob nedeljah in praznikih: iz Trsta ob 8.00, 11.00 in l*?5 iz Sv. Nikolaja : : I . ob 17.20 in 20.00 Vse informacije dobite pri: «Adria-Express», Trst, Fabio Severo 5 in Hotel Triglav, Koper. Ul DANES DVE PREDSTAVI OB 16.30 IN 21 30 IZREDEN NASTOP OLIMPIJSKEGA cirkusa Orfei na ploščadi v Ul. Broletto Cirkus io znanvtvrO' pi po svoji modem* in dinamični skupil Na razpolago bar in ob zaključ k u predstav e tramvaji v vse smeri Prodaja, vstopnic: GALLERIA . PjROTT;I» »B1GLIETTERIA CENTRA^ vvicamm ute sviss m a o e 30 mm, 17 lutiuov. antimagetd^ L. 7.500,- Z98T0PNIH VENEŠ - IRAK X A-ZI ATA RX A tt l tl l ti l it H % OPČINE - ALPINSKA 81 • ISaša zavarovalnica ”IJNION“ ustanovljena j. im je ena prvih svetovnih GLAVNI ZASTOPNIK A. RAVNIK * TRST, UL. COMMERCIALE 5 ISCEMO ZASTOPNIKE ETAŽNA STANOVA*^ gradil* (CONDOM1NIO) 3 DO 4 SOBE, kopalnica, dvigalo in druge pritikline, se bodo Sf.8 Ll. R. Sanzio (plačilne olajšave ALDJSIO) Informacije pri admin. MtCHELUZZI, UL. ROSSETTI Tel. 93050 od 17. do 18. ure. KaihVi* in Bogati hteiamim m dame in go&pod# TRST, Drevored XX. septembra 22 - Tel. 96$ S. Herberstein: Moskovski zapiski, platno L 1.700; Matevž Hace: Partizanske slike, Platno L 600; Mile Klopčič: Preproste pesmi, platno L 500; Charles Darvin: Izvor čio-veka polpl. L 550; Kristina Brenkova: Mačeha In pastorka, polpl. L 350; Kralj Matjaž reši svojo nevesto, broš. L. 280. dobite jih v slovenskih KNJIGARNAH V TRSTU IN GORICI! Pripravljalni odbor DRUŠTVA AKADEMSKO IZOBRAŽENIH ZEN LR SLOVENIJE vabi akademsko izobražene žene vseh strok na ki bo 8. junija t. L ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani Mestnega ljudskega odbora Ljubiji na, Mestni trg 1. Pripravljalni odbor Ljubljana, Erjavčeva 121 Bulič Pran c p* DEIAVH/M j K S f UL f- CmpiJSi lele/o« 9521 "Barvarnica Rico“ Tuiitto lit sprejema vsako barvarsko delo. Čiščenje na suho. Pranje i vodo. P ohranUi * na suho krzna, zaves, preprog, itd. Opozarja vas, da boste dooro garderobo po primernih cenah, ako telefonirat g na štev. * 1-1 ■ -n„ale s2- — OPČINE, ul „ gg. PODRUŽNICE: TRST, Ul. F. Severo 99. telefon 31-29**. — «. CENTRALA: Tvornica v BANAH 70 (Trst), telefon 21-147^ nr„vored ^rlu im ŠU (JLT5L;, leieion nreVO MILJE, Korzo Puccini, telefon 22-659. — TRZIC, E>r LLI