pofitmna piatana v gotovini Leto LVII. V Uublfani. v petek, dne 13. decembra 1929 Št. 285
St. 2 Oln
Naročnina
Dnevno izdaja
z> kraljevino Jugeslatijo mesečno <Li> Din polleino 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeilsRa izdala ceiole.no v Jugo slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 C
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov t sioip. petli-vrsia mali oglasi po ISO in i D. veCII oglasi nad 45 mm viSine po um 2-ao, veliki po 3 in 4 Din. v uredniškem delu vrstica po IO Din p Pr veciero D naročilu popust Izide ob •» ^luiraj razen pondeliKa in dneva po prazniku
lireantstvo /e l Kopitar/e vi ulici it. 6/Iii Rokopisi se ne vratafo. netranhlrana pisma se ne sprelema)o * LreamSlva telelon št. 20S0. upravnIStvo 61. 2329
A. Cliristich, London:
Medvojna italijanska politika
Grof Sforzn, bivši diplomat iii italijanski zunanji minister, razvija v tekoči številki »Contemporary Review« politiko Italije od začetka svetovne vojne do mirovne konference posebno glede njenega vodstva pod Sonninom.
San Giuliano, ki spočetka ni bil voljan, odpovedati trozvezo, četudi je Dunaj s svojim ultimatom Srbiji prekršil glavne dogovorjene točke, je pričel že v septembru 1914 razmišljati o načinu pristopa Italije k antanti. Smrt ga je doletela oktobra istega leta, toda, pravi Sfof-za, Italija bi imela velike koristi, če bi se držala točk; ki jili je navedel San Giuliano zn uspešno italijansko sodelovanje v vojni. Po San Giulianu je bilo treba: zagotoviti, da an-tanta, ki je videla v Nemčiji glavnega nepri-jatelja, ne bo pripravljena, prizanesti Avstriji (gotova"angleška kolebanju za časa vojne so pozneje pokazala, kako pravilna jc bila San Giulianova bojazen); da gre Italija v vojno skupno z Romunijo — v tem zmislu so bile tudi dane instrukcije italijanskemu poslaniku v Bukareštu, ki pa niso bile potrjene; povsod prodreti do Alp, do Reškega zaliva in si zagotoviti nekaj dalmatinskih otokov; dogovoriti se s srbsko vlado, da bosta vodili vojno do kraja v stalnem vojaškem in političnem sporazumu. Dalje je San Giuliano predvideval za povojno periodo zavezniški dogovor ined zmagovalci in posebej zvezo med Belgradom in Rimom, kar bi po njegovem mnenju zagotovilo miren italijanski vpliv na Balkanu.
Ko je postal Sotinino naslednik pokojnega San Giuliana, je bila situacija za vsakogar v Italiji popolnoma jasna in on sam, ki je bil spočetka osumljen avstrofilstva, je od sedaj z veliko gorečnostjo zastopal novi pravec. Grof Sforza obžaluje, da ni v »Zeleni knjigi«, ki jo je Sonnino izdal v maju 1915, ko je Italija vstopila v vojno, niti sledu kakih višjih ciljev ali ■idealov, ki bi objasnili njeno zadržanje. Ravno tako jih ni v njegovih pogajanjih s trojno antanto, ki so dovedli do londonskega pakta. Ravno ta pogodba kaže njegovo nerazumevanje, ker realna politika se lahko vodi samo, če se ozira tudi na gotove ideale in duševna razpoloženja. Dočim se je San Giuliano brigal, da zagotovi popolno efektivno solidarnost z zavezniki v vojni proti Avstriji, ni Sonnino zahtevni od njih nikake garancije o načinu sodelovanja za časa vojne in po njej. Pisec pojasnjuje dalekovidnost pokojnega San Giuliana tudi s tem, da je ta kot nekdanji veleposlanik v Londonu izkusil »snobizem« višjih družabnih krogov, kjer so smatrali, da so Avstrijci in Madjari »res krasni ljudje«, ker so pozivali goste na lov in gojili konje! Ti razlogi so, četudi izgledajo popolnoma neresni, pravi pisec, pomagali Avstriji pri službeni Angliji za časa vojne.
Sonnino je torej, ker je z londonskim paktom dobil velik del Dalmacije, moral (nasprotno od San Giulianovega načrta) ne samo izbe-gavati vsak sporazum s Srbijo, ampak jo celo smatrati za možnega neprijatelja. Badi tega je tudi zahteval, da se mora držati londonska pogodba v absolutni tajnosti. Vendar je bil dva tedna pozneje že znan srbski vladi. Posledice so sc tudi hitro pokazale. Od prvega dneva vstopa Italije v vojno je general Cadorna računal s sodelovanjem srbske vojske. Ni hotel aneksije Dalmacije, ampak jo je celo odsvetoval. Cadorna kakor tudi njegov naslednik Diaz sta bila prepričana, da bi morali Dalmacijo v slučaju nove vojne takoj evakuirati. Vendar je Sonnino, ne ozirajoč se na Cador-nov svet, priključil Dalmacijo svojemu spisku aneksij. Sforza trdi, da so radi tega Srbi od časa, ko je vstopila Italija v vojno, prenehali napadati Avstrijo in da so udarili na Albanijo. Ko se je o tem pozneje razgovarjal s pokojnim Pašičem in najvišjimi srbskimi vojaškimi oblastmi, niso tega niti zanikali. Vendar so kot en razlog za tako postopanje navedli: »Nam so prišli, boreč se proti toliko močnejšemu sovražniku, prav prestopi tolikih Hrvatov, Dal-matincev in Slovencev na našo stran. Med tem je vaš londonski pakt, ki je južnim Slovanom odvzel Dalmacijo, postal močno orodje v rokah avstrijskega vrhovnega poveljstva, ker so z njim lahko podžigali slovanske vojake na sorbo proti italijanskemu imperializmu.«
Sonnino se kljub vsemu temu ni dal prepričati. Že preje ni razumeval značaja nacionalnih pokretov, ki so se vršili v okviru bivše dvojne monarhije, in je tudi sedaj ostal napram temu ravnodušen, ker je smatral, da je vse to samo spretna propaganda, ki jo je globoko preziral in se strogo držal svojo londonske pogodbe.
Badi velike avstrijsko-uemške ofenzive proti Srbiji (1915) se je dogovorilo itulijansko vrhovno poveljstvo s Francozi, da se pošlje skupna podpora na srbsko fronto, toda pod vodstvom italijanskega generala. Cadorna je istočasno upal, da prodre globoko v Kras in da po možnosti zavzame tudi Trst kot posledico zmanjšanja avstrijskih čet vzdolž te, za Italijane težke fronte. Toda Sonnino je odbil
Bivši samoupravni denarni zavodi
so postali lasi dravske banovine
Ljubljana, 12. dec. AA. Ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernec sporoča javnosti: Ker so z zakonito odredbo prešle vse pravice in obveznosti ljubljanske in mariborske oblastne samouprave ua dravsko banovino, sta tudi Kranjska hranilnica v Ljubljani in Oblastna hranilnica mariborske oblasti s podružnico v Celju postali last dravske banovine in
jamii banovina za vse vloge in obveznosti teh denarnih zavodov, kakor sta poprej jamčili oblastni samoupravi. Zavoda poslujeta do na-daljne odločbe na podstavi njihovih odredb kot samostalna zavoda še nadalje. Funkcije, ki sta jih opravljali bivši oblastni skupščini in oblastna odbora, izvršuje odslej ban dravske banovine oziroma njegov pomočnik.
Zunanji minister Mironescu v Pragi
Politično sodelovanje male antante nai se razširi na gosp. polje
Praga, 12. dec. (Tel. »Slov.«) 0 namenu Mironcscovoga obiska v Pragi poroča ^Narodni Politika«: Zadnja pogajanja držav male antante s svojimi sosedi, tako Romunije s Poljsko, Jugoslavije z Bolgarsko in v bližnji bodočnosti tudi Češkoslovaške s Poljsko, so utemeljene v tem, da ima vsaka posamezna članica male antente posebne interese, ki jih iz praktičnih vzrokov ni mogoče vezati s splošnimi obrambnimi tendencami male antante. Tako mala antanta svojo idealno podlago lahko gospodarsko razširi, ne da bi se dotaknila celotne pogodbe. Takoj po sklenitvi znanih ro-miinsko-poljskih pogodb se jc v romunskem zuii. ministrstvu izdelal načrt zu slično pogodbo s Češkoslovaško, toda samo vpoštevajoč gospodarske odnošaje obeh držav, ke rso politični že urejeni. Sedaj bodo ti odnošaji dobili konkreten izraz. Pomen češkoslovaško-romun-skih posvetovanj postaja še večji s prizadevanjem Romunije, najti pot za češkoslovaško-poljski sporazum, ki bi bil sličen romunsko-poljskemu sporazumu. Dalje je začela Romunija pogajanja z Jugoslavijo in Bolgarsko. Pogodbe, ki jih Romunija pripravlja za prihou-nje leto, bodo čisto gospodarskega značaja. Zato je tudi Romunija odpovedala vse dosedanje trgovinske pogodbe.
Praga, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Na čast romunskemu zun. ministru Mironescu je priredil zunanji minister dr. Beneš slavnostno kosilo. Dr. Beneš je v napitnici naglašal, da je mala antanta kot zvesta čuvarica mirovnih pogodb in vneta propovednica prave mednarodne morale aktivno sodelovala v boju za konsolidacijo miru v Evropi. Rekel je: Načrt, ki smo ga sestavili že meseca maja v Belgradu, določa, da hočemo sfero našega sodelovanja razširiti na gospodarskem in kulturnem polju in da hočemo priti do še večje politične intimnosti. Ta načrt se je v moje popolno zadovoljstvo zasledoval na zadnji haaški konferenci in se bo tudi zasledoval, kakor ne dvomim, prihodnji mesec na novi konferenci. Obisk Mironesca naj naše tesne odnošaje utesni še bolj.
Mironescu je odgovoril: Tesno in lojalno sodelovanje naših treh narodov tvori sedaj mednaroden organizem prvega reda, ki igra v evropski politiki zelo učinkujočo vlogo. Svetovni mir bi bil ogrožen, če bi se skušalo rovati proti pogodbam, ki so mir zapečatile. Da se izpolnijo te pogodbe in da se olajša zbližanje med narodi, je neobhodno potrebno, likvidirati vznemirjujoče probleme, ki so
I svoj pristanek, ker je smatral, da tako ozko
| srbsko-italijansko sodelovanje nosi s seboj revizijo londonske pogodbe.
Pozneje, pravi Sforza, so vseeno poslali na inacedonsko fronto italijansko divizijo, ki je stalno bila v sosedstvu Srbov, s katerimi je bila tudi v najprisrčnejših odnošajih.
V tekii vojne, ko je že bilo očividno, da bo antanta s jx>inočjo Združenih držav zmagala in da se ne bo držala nobenih tajnih pogodb, l|p bo prišlo do mirovnih jiogajanj, je jiosku-šal grof Sforza pripraviti svojega šefu k temu, da se sjiorazume s srbsko vlado, tako da bi lahko tudi Italija šla na mirovno konferenco brez sjiora radi jadranske meje. Sonnino jc končno pristal, da se sestane s Pašičem. Sforza je pripravil ta sestanek med državnikoma leta 191? in Pašič, kakor pravi Sforza, je v izbranih besedah dal italijanskemu ministru razumeti, da je pripravljen, sprejeti pametno formulo. Sonnino jc poslušal in ni končno ničesar rekel. Pašič jc potem dejal Sforzi, du se temu ne čudi. Tudi nadaljnji poskusi Sforzc, da bi sc pogajali s Pašičem, so ostali radi Sonniuove trdoglavosti brezuspešni. Vedno jc mislil in se nadejal, da bo ostala dovolj močna Avstrija, ki bo razgnala jugoslovanske sanje.
Tako je Sonnino tudi ostal nn pariški konferenci popolnoma osamljen, noseč s seboj svoj londonski dogovor. Bil je izmed tistih, ki samo verujejo v oboroženo zmago, oboroženo proti nekemu drugemu, Mislil je, da bi Italija zgubila sud svojih žrtev, če ne hi zavzela Dalmu-
ostali kot dedščina po vojni. V tem cilju sino v popolnem soglasju delovali ua haaški konferenci ter bomo tudi nadalje v popolnem sporazumu sodelovali za čimprejšnjo definitivno in pravično likvidacijo vseh teh problemov. Nimamo niti najmanjšega agresivnega namena. Če bi po usodi zadeli pri izpolnjevanju svoje naloge ob oviro, ki bi se stavila na pot našim legitimnim narodnim aspiracijam, bomo mirno in čvrsto odredili potrebne korake, da jih odstranimo. Naša naloga je, da srečno zedinjenje naših narodov okrepimo z vsemi sredstvi in v vseh smereh. Romunija bo to dolžnost popolnoma spolnila. — Po kosilu je bil sprejem, ki so se ga udeležili člani vlade, diplomatski zbor in zastopniki umetnosti in znanosti, trgovine in industrije.
Praga, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister Mironescu je sprejel danes časnikarje, ki jim je izjavil, da politika Romunije ni več politika pustolovščin, kakor pred vojno. Politika Romunije temelji sedaj na čvrsti demokratični podlagi in ima za cilj zbližanje narodov in zavarovanje miru. Glede repara-cijskega vprašanja je izjavil, da nemške reparacije za Romunijo niso tako važne, kakor vzhodne reparacije, pri katerih so stvarna vprašanja spojena s političnimi. Neka srednjeevropska država poskuša slikati romunske demokratične odredbe, kakor je agrarna reforma, kot vojne odredbe. Romunija nikakor ne bo dopustila takih napadov. Vsaka država je dolžna zopet poravnati vojno škodo. Romunija od tega ne bo odstopila. Ta država že radi tega ne more biti oproščena plačevanja, ker bi sicer denar porabila za oboroževanje. Bila bi velika napaka mednarodne politike, če bi podpirala taka stremljenja. Mala antanta bo poskušala, pri prihodnjih pogajanjih pridobiti velesile za svoje stališče v vzhodnih reparacijskih vprašanjih. Samo, če se sprejme stališče male antante, je mogoč splošen mir. Madjarska (šele sedaj jo prvič imenuje) mora opustiti svoje nepopustljivo stališče. Šele potem bo mogoč splošni mir, kjer ne bo razlike med zmagovalci in premaganci.
Karel se sme vrniti
Bukarešt, 12. dec. (Tel. »Slov.«) »Cuven-lul« piše, da je bivši prestolonaslednik Karel že dobil od romunske vlade dovoljenje, da se vrne v domovino s pogojem, da se bo odrekel vsakršnemu političnemu delovanju in da bo slično, kakor nemški prestolonaslednik, moral živeti popolnoma kot privatnik.
eije in tako preprečila združitev južnih Slovanov. »Med tem je Jugoslavija,« tako pravi Sforza, »za nas najsigurnejša garancija, da Avstro-Ogrska, radi katere so Italijani toliko trpeli v prošlosti, ne bo nikoli več vstala.«
»Zavzetje Dalmacije, kakor je to nameraval Sonnino in njegovi nacionalisti, bi bilo samo znak slabosti in bojazni pred sosedom. Med tem, ko sem postal njegov naslednik, sem, prepričan o naši superiornosti in moči naše pene-tracije, hotel takoj na široko otvoriti vrata do vzhoda. Dalmacija jc polna gradov, spomenikov in raznih spominov prošle italijanske slave. Čisto naravno jc torj^, da se neinformira-na italijanska javnost, ki ne ve, da je in hoče ostati ogromna večina Dalmatincev slovanska, uoče pomiriti z mislijo, da je treba spustiti iz rok to benečansko zapuščino. Vseeno sem, četudi sem protiven sterilni antislovanski politiki, ki bi nam vzela vsako mednarodno svobodo in ki bi nas napravila za potomce tiste Avstrije, ki smo jo uničili, zameril onim zaveznikom, ki bi vsekakor bili tudi sami aneksioni-sti, ko so svetovali Italiji, naj bo bolj široko-grtidna.«
»Splošno nezadovoljstvo v Italiji,« končuje Sforza, »in občutek, dn so ji bili prikrajšani sadovi zmage na mirovni konferenci, kjer jo bila sebičnost zaveznikov praktično podprta s nespretnostjo italijanskih predstavnikov, sta dovedlo do onega iskrenega mladinskega po-kreta, ki se je dala v nacionalnem vzhičcnjii. ne sluteč zlo, zavesti v fašistično avanturo.«
uprava /e v Kopltai tevi uj.Si.o C-ekovni račun: Liubliana Stev. lO.bSO In tO.349 xa inseiutc. butalevoSl.75ti3, Zugrcii St. 39.011. Prana In Uunar St. 24.797
Konferenca jugoslov. epishopata
Zagreb, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Danes so prispeli v Zagreb jugoslovanski katoliški škofje na škofovsko konferenco, ki jo je sklical zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Kakor se je zvedelo bo na tej konferenci govor o novem šolskem zakonu o ljudskih šolah.
Delegatom J OZ
Zbor delegatov »Jugoslovansko orlovske zveze«, ki se je imel vršiti 15. decembra 1929.. so preloži na 22. decembra 1929 ob devetih v Ljudskem domu v Ljubljani. Vsi delegati se radi tega pozivajo, da prav gotovo pridejo v Ljubljano k zboru delegatov dne 22. decembra 1929. Predsedstvo Jugoslovanske orlovske zveze.
Komisija za likvidacijo telovadnih organizacij
Belgrad, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Prosvetno ministrstvo je sestavilo anketno komisijo, ki bo odločevala o načinu likvidacije obstoječih orlovskih in sokolskili organizacij, predno se bo oživotvorila enotna telovadna organizacija pod firmo Sokola kraljevine Jugoslavije. Od prosvetnega ministrstva so imenovani v to komisijo Miroslav Vojnovič, inšpektor Zarič, profesor Stepa, tem referentom se dodeli še pravni zastopnik. Komisija naj do 15. decembra, ko je določeno, da se organizacije izjavijo, ali vstopijo v enotno sokolsko organizacijo kraljevine Jugoslavije ali ne, priprav: vse potrebno za likvidacijo dosedaj obstoječih društev.
Dr. Rt iti g v Belgradu
Zagreb, 12. dec. (Tel. Siov.«) Popoldue je dr. Kittig, znani zagrebški aranžer poklo-nitvene deputacije, odpotoval v Belgrad. Njegovo potovanje se spravlja v zvezo s pripravami za sprejem hrvatske deputacije. Zvedelo se je, da bo imel dr. Rittig konferenco s prosvetnim ministrom Božo Maksimovičem.
Zvečer je odpotoval v Belgrad župan gospod dr. Srkulj. Tudi njegovo potovanje se spravlja v zvezo s poklonitveno deputacijo.
CJfO
Francozi se
od Batmaciše
Split, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Sinoči ob 9 je športni klub Jadran priredil Duboisu zabavo v svojem domu. Ko je vstopil admiral, je orkester zaigral Marsejezo. Duboisa je v francoščini pozdravil podpredsednik »Jadrana« odvetnik dr. Pederin. Zabavo je obiskal tudi ban Tartaglija s svojo soprogo. Včeraj popoldne je admiral priredil čajanko na ladjah, ki so bile med seboj zvezane z niostički. Danes je admiral Dubois s častniškim štabom odšel v Gu-bavico. Zvečer je bila v gledališču slavnostna predstava Tijardovičeve operete »Povelje maršala Marmonta«. Nocoj o polnoči bodo francoske ladje zapustile splitsko obal.
Zakon o administraciji vojske m mornarice
Belgrad, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o administraciji vojske in mornarice. Z zakonom se določa uprava vojaškega gospodarstva. Določeno je, da se uprava razdeli tako, da ostane vrhovna vojaška administrativna oblast v rokah vojnega ministrstva. Administracijo za časa vojne v mejah vojaškega dela vodi vrhovno poveljstvo. Ne izključuje pa se nadzorstvo vojnega ministrstva. Zakon podrobno določa pristojnost in odgovornost administrativnega osobja, tako v ministrstvu kot v posamezni vojski. Zakon določa vlogo za slučaj vojne, ki jo igra zlasti finančne ministrstvo. Dalje določa, kako se moštvo opremlja s potrebščinami itd. Obširne so določbe, kako se vojaštvo opremlja s lirano, bodisi v naravi, bodisi v denarju v slučaju mobilizacije. Podrobne so odredbe za aktivno častni-štvo in aktivne vojaške uradnike, ter uradnike aktivne državne službe. S tem zakonom se ukinejo dosedaj veljajoči zakoni v kolikor so temu zakonu nasprotni.
Belgrad, 12. dec. AA, Z ukazom Nj. Vel kralja je bil dne 12. dec. na predlog predsednika ministrskega sveta generala Živkoviča postavljen za člana glavne kontrole v I I/l Jo-van Magočevič, odvetnik iz Prištiue.
Zakon o narodni šoli
(Nadaljevanje.)
§ 126. Seje se vrše redno enkrat na poziv predsednika ali njegovega namestnika, drugače pa po potrebi. Člani se sklicujejo na sejo pismeno in se mora navesti pri tem dnevni red se,e.
Na sejo morajo biti vabljeni vsi člani Sklepi so veljavni, kadar je navzočih več kot polovica članov. Sklepa se z večino glasov. Predsednik odločuje pri enakosti glasov. Seje se morajo sklicati na zahtevo upraviteljev šole ali tretjine članov.
lz § 127. Šolski odbor vrši posebno te dolžnosti: 1. skrbi, de upravna občina točno izvršu e vse dolžnosti, ki jih predpisuje zakon, 2. sestavi vsako leto proračun za vzdrževanje šole in ga pravočasno pošlje pristojni oblasti, 4. pazi, da se vpišejo vsi šoloobvezni otroci, in 5. da vsi redno obiskujejo šolo, 8. skrbi za obleko, obutev, zdravila in hrano siromašnih otrok, 9. skrbi za šolarske izlete, tekme in drugo, kar je v korist pouku in vzgoji, 10. skrbi in nadzira stanovanja in hrano vseh učencev, 11 skrbi za ustanavljanje in povečanje šolskih iondov, 12. pomaga upravitelju šole in učitelju ob prirejanju šolskih svečanosti in roditeljskih sestankov ter se jih udeležuje, 14, podpira vsa podjetja v korist šole in narodne pro- | svete, 15 podpira delo krajevnega učiteljskega sveta za ustanovitev šolarske, učiteljske in javne knjižnice, ter skrbi za njih napredek, 16. skrbi, da upravna občina uvrsti v proračun vse kredite, ki so potrebni za napredek in uspešno prosvetno delo v šoli in izven šile v narodu, 17. nabavlja v mejah odobrenega šolskega proračuna kur>~"o, šolske knjige, orodje za pisanje, risanje in ro o delo, 18. stavi predloge glede pouka v višjih razredih narodnih šol, 19. predlaga pristojnim oblastem, kaj bi bilo treba storiti za napredek prosvetnih prilik v šolski občiui, 20. izvršuje uredbe pristojnih oblasti, v kolikor se tičejo šole, 21. podpira materijelno gospodinjske in gospodarsko-za-družne tečaje.
Iz § 129. Blagajnik šolskega odbora upravlja po zakonskih predpisih blagajno, predsednik pa izdaja naredbe, oba pa odgovarjata materijelno in kazensko.
Denar, ki ni potreben za redno vzdrževanje iole, se izroče v hranitev najbližji poštni hranilnici, fondi in vrednostni papirji pa Državni hipotekami beeki.
Iz §§ 130.—134. Upravna občina mora koncem vsakega meseca izplačati šolski blagajni najmanj eno dvanajstino od odobrenega šolskega proračuna. V nasprotnem slučaju se kaznu eta predsednik in blagajnik upravne občine z globo v zre- j sku 200 Din v korist državnega šolskega KcPa. V ponovnem slučaju se kazen vsakokrat poveča za 50%.
Banski šolski odbor.
§ 135. Vsaka banska uprava ima svoj banski šolski odbor, ki ga tvorijo: načelnik prosvetnega oddelka, banski šolski nadzornik, šef odseka za srednješolstvo, po en sanitetni, kmetijski in tehnični referent banske uprave, po en upravitelj učiteljišča, srednje meščanske in narodne moške in ženske šole, kolikor jih je v mestu, kjer je sedež banske uprave, en uradnik najviš'e fininJne oblasti v mestu in pet državljanov iz banovine, ki se zanimajo za šolo in prosveto in ki jih imenuje ban.
§ 136. Predsednik banskega šolskega odbora
t« pomočnik bana, nadomestuje pa ga načelnik prosvetnega oddelka. Poročevalec odbora je banski šolski nadzornik; v vprašanjih šolske higi,ene in šolskih poslopij pa dotični banski strokovni referent, ki so člani odbora.
Načelnik prosvetnega oddelka odreja za poslovodjo enega od banskih referentov iz prosvetne stroke.
§ 137. Banski šolski odbor se deli v širši in ožii odbor. Ožji banski odbor tvorijo: predsednik, podpredsednik in trije člani, ki žive v sedežu ba- | novine in ki si jih izvoli odbor sam. Delokrog ožjega odbora odloči širši odbor.
Iz §§ 138.—143. Predsednik sklicuje seje ožjega in širšega odbora po potrebi. Sklepi odbora so veljavni, če je navzoča na seji več ko polovica članov. Sklepa se z večino glasov, ob enakosti glasov odloča predsednik.
Zakon tako v 17 točkah podrobno našteva dolžnosti banskega odbora. Od dolžnosti, ki jih ima banski odbor, navajamo nekatere: Izdeluje oni del banskega proračuna, ki se nanaša na šolsko in narodno prosveto. Skrbi za ustanovitev novih in popravitev in razširjenje starih šol ter predlaga podpore za razne tečaje. Predlaga pomoč, materielno in drugo za učiteljska in šolarska potovanja v svrho spoznavanja naroda in domov ne. Skrbi za ustanovitev in povečanje stalnega banskega fonda za zgraditev šolskih stavb in za dvig prosvete. Predlaga, kako se naj uporabijo razne ustanove, fondi in darila. Skrbi, da debe vsi učenci pravočasno knjige in vse šolske potrebščine, Skrbi za dopolnitev šolskih knjižnic in predlaga materielno pomoč za gospodinjske in gospodarske zadružne tečaje.
Člani banskega šolskega odbora imajo za časa zasedania odbora pravico do dnevnic, onim pa, ki stanujejo izven sedeža banovine, se povrnejo tudi potni stroški. Članom-uradmkom se nakažejo dnevnice in potni stroški po zakonskih predpisih o dnevnicah in potnih stroških, o dnevnicah in potnih stroških drugih članov pa bo izdal prosvetni minister v sporazumu s finančnim ministrom posebno uredbo. Blagajniku mora banski šolski odbor določiti poseben honorar in ga izplačevati iz svojega proračuna, če vrši to dolžnost poleg svoje redne.
§§ 144,—149. govore o učiteljskih konferen- ; cah. Vse učne osebe ene šole tvorijo s svoi;m upraviteljem učiteljski svet šole. Vse učne osebe državnih narodnih šol v enem okraiu tvorijo okrajni učitel-ski svet, ki jih morajo obiskati vse učne osebe okraja. Za udeležbo na okrajnem učiteljskem svetu nimajo učitelji pravice niti do dnevnic niti na povrnitev polnih stroškov.
Enkrat na leto pa skliče banska uprava banski učiteliski svet, ki ga tvorijo vsi okrajni šoLki nadzorniki banovine. Na tem svetu se določijo smernice za vse delo na šolskem in prosvetnem polju. Udeleženci banskih učiteljskih svetov imajo pravico na dnevnice in potne stroške.
Odnošaii šole do rodbine in občine.
S 150. Dolžnost učenčevih učiteljev je, da se pouče o delu in ponašanju njih otrok v šoli in izven nje.
§ 151 Šole bodo prirejale roditeljske sestanke v svrho zbližanja šole in doma in njih skupnega dela v vzgoji. Po potrebi se bodo sporočli posamezni sklepi teh sestankov po šolskem odboru posameznim uradom, katerih sodelovanje bi
bilo potrebno
c ici r»ux:—f..	:_
i jfr, vi'wiii..nc u|'.nin |c uui.nu .. w|Jiiuii
narodno šolo in ii pomagati pri vsaki pri'<ki, zlasti pa v pogledu vzgoje in zaščite šolske decc izven šol»-
fDnljc prihodnjič.)
Pred drugo haaško konferenco
Ali bo uredila vzhodne reparacije?
Bruselj, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor javlja očividno oficiozno inspirirana vest >Excelsiora«, lepo napreduje diplomatsko izmenjavanje misli med Parizom, Londonom, Berlinom, Rimom in Brusljem za priprave druge haaške konference. Tudi države male antante so pritegnili k izmenjavi misli ter se smatra, da je mogoča predvsem obnova pogajanj o vprnšanju vzhodnih reparacij. Nadejajo se, da bosta Bolgarska in morda tudi
Madjarska opustili svojo dosedanjo obstruk-cijo proti končni ureditvi vzhodnih reparacij, če se sklene kompromis, ki bi vpošteval njihovo plačilno zmožnost, kakor tudi interese upnic. Tako se nadejajo v oficijclnih krogih, da druga haaška konferenca, ki se bo začela 3. januarja, najbrže nc bo morala trajati 14 dni. Delegacije bi potem imele še časa, pripraviti se za londonsko mornariško konferenco.
Prva seia češkoslovaške zbornice
Komti(iis''čni nemiri — Protest opozicije
P-ags 12. dec. (Tel. Slov-) Danes sta se sestali k prvi seji obe novoizvoljeni češkoslovaški zbornici, poslanska zbornica ob 11, sc-nat pa ob 15 30. Dasi sta bili obe seji čisto formalnega značaja, da poslanci prisežejo v roke ministrskega predsednika, so komunistični poslanci porabili priliko, da so zahtevati izpustitev dveh aretiranih komunističnih poslancev Harusa in Majorja. Med komunisti in socialisti je prišlo najprejc do hudega prerekanja, potem pa so komunisti priredili silen hrup s sirenami piščalkami in klopmi. Ko sta imela priti na vrsto oba aretirana komunistična poslanca, so vpili komunisti: Izpustite ju, pravosodni minister spada v ječo!« Ko je prisegal dr. Beneš, so kričali komunisti: »Kaj je s priznanjem Sovjetske Rusije? Živeli sov-
w • •
je tile Pri volitvi predsednika je bil z 206 glasovi izvoljen dosedanji predsednik, agrarec Malypetr. Nato se je vršila volitev šestih podpredsednikov. Slovaška ljudska stranka in nemški krščanski socialci so se pred volitvijo odstranili iz dvorane v znak protesta, ker noben podpredsednik ni bil določen iz vrst katoliške opozici;e. Vlada bo jutri podala svojo izjavo. — Tudi v senatu so komunisti priredili hrupne demonstracije. Za predsednika senata je bil izvoljen češki socialni demokrat dr, Scukup. Tudi v senatu so pred volitvijo šestih podpredsednikov zapustili sejo nemški krščanski socialisti in slovaška ljudska stranka, ker zopet ni bil predlagan noben podpredsednik iz njihovih vrst.
Verire v popolno nniro!mbnosS sovjelov
Angora, 12. dec. AA. Anatolska agencija poroča: Ameriški poslanik v Angori je podvzel demaršo pri turški vladi, naj bi se tudi ora priključila kot dopisnica Kellogovega pakta koraku Združenih držav pri Sovjetski Uniji v korist mirne rešitve rusko-kitajskega spora.
Turški minister zunanjih zadev Tefšig
l Ruždi Bej je odgovoril ameriškemu poslaniku, ! da spremlja Turčija kot neposredna soseda Ru-| sije spor od vsega začetka z velikim zanimanjem in da je Turčija bilft od vsega začetka uverjeua, da Rusija kot navdušena pristašinja idej Kellogovega pakta nikoli nn bo segla po oboroženem konfliktu.
Turško-ra&ko prijateljstvo
Karohanov obisk v Angori
Carigrad, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Ruski zunanji komisar Karahan je dospel, danes v Carigrad in bo zvečer odpotoval dalje v An-goro. Pomen njegovega potovanja je v tem, da se znova manifestira, da je turško-rusko prijateljstvo slej ko prej glavni temelj med-
1 sehojne zunanje politike. Turčija želi boljših | pogojev za turški izvoz v Rusijo in se prito-! žuje radi šikaniranja turških trgovcev. Rusija j pa bo za zboljšanje trgovinskih odnošajev j zahtevala učvrstitev političnih odnošajev s i sklenitvijo uove prijateljske pogodbe.
Angleški rudniški zakon
London, 12. dec. AA. Izvršilni komite rudarjev je v načelu sprejel načrt vladnega zakona o premogovni industriji. Izvršilni komite lastnikov premogovnikov je pristal na osnovanje centralnega urada za kontrolo proizvodnje in prednje premoga, vendar pa je proti zmanjšanju delavnega časa.
London, 12. dec. (Tel. .Slov.".) Trgovinski minister Graham je predložil v poslanski zbornici rudniški zakon, ki se deli v tri dele: v okvir za prodajo premoga, zmanjšanje delovnega časa in ustanovitev narodnega odbora. Glavna točka okvirja za prodajo premoga je pač imenovanje posebnega sveta, sestavljenega izključno iz lastnikov rudnikov, po katerem se urejuje produkcija, dobava in prodaja premoga v Angliji. V vsakem okrožju se ustanovijo preiskovalni odbori, kjer bodo po 1 lastnik, 1 rudar, 2 konsumenta in 1 nepristranski predse d-
Finančna kr'za v Nemčiji
Berlin, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Državni kancler dr. Miiller je danes v državnem zboru končal vladno izjavo z besedami: »Ura je resna in zahteva hitre sklepe.c Pozval je državni zbor, da se pridruži novemu finančnemu programu. Če vlada ne bo dobila jasne zaupnice državnega zbora, bi bil sestanek haaške konference resno ogrožen, ako se | nova vlada ne bi sestavila v najkrajšem času. Na ta apel drž. kanclerja ni sledilo odobravanje z nobene strani, slišali so se samo ironični klici iz vrst opozicije. Še nobena parlamentarna stranka se ni odločila in kriza traja dalje tudi še po kanclerjevi izjavi. Kancler sam je priznal, da je to finančna kriza. Najprej je zavračal napade dr. Schachta proti reparacijski politiki vlade na precej koncili-janten način. Očividno je, da nočejo poostriti osebnih diferenc med dr. Scnhchtom in Ilil-ferdingom. Končno je državni kancler še sporočil, da znaša ob koncu leta državni deficit 1700 milj. mark.
Tardieu se sestane z MacDonafdom
Pariz, 12. dec. A A. Današnji Excelsiorc objavlja vest, da pojde predsednik francoske vlade Tnrclieu po vsej priliki v Haag s francosko delegacijo in da se bo tamkaj sestal s predsednikom angleške vlade MacDonaldom. List pristavlja, da je vest o tem, da pripravlja angicsKi mi rus.er i i n s n c onov»" den amand mane k statutom za mednarodno banko, netočna, ker so te statute sestavili finančni strokovnjaki zainteresiran ili držav v popolnem soglasju.
nik. Nad temi preiskovalnimi odbori pa bo imenovan državni odbor v isti sestavi. V drugem oddelku se urejuje vprašanje delovnega časa, ki se bo od 6. aprila dalje znižal od 8 na 7 in pol ure. V tretjem oddelku je govor o državnem narodnem odboru, ki Ivo parite-tično sestavljen po zastopnikih lastnikov, rudarjev, dalje državne zveze angleške industrije in državne zveze delodaja^kih organizacij, strokovnega kongresa in zadružnih zvez. Ta državni odbor bo odločal o mezdnih gibanjih, o delovnem času in o delovnih pogojih. Liberalci hočejo v drugem glasovanju glasovati proti zakonu, ker smatrajo kompromis med lastniki iu rudarji za slabo prikrivan, po vladi podpiran premogovni trust, kjer se navadni odjemalec izkorišča po težki industriji iu inozemstvu.
Kandidati za predsednika grške republike
Atene, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Konferenca voditeljev republikanskih strank je danes naročila Venizelosu, da si končnoveljavno izbere kandidata za predsednika republike med naslednjimi tremi osebami: Zaimisom, sedanjim vojnim ministrom Sofoulisom in Kafandari-scm. Voditelj rojalistične stranke Saldaris je odklonil oddajo mnenja svoje stranke, ker se stranka ne udeležuje parlamentarnega dela. Po odstopu generala Gonatasa kot prometnega ministra pa se smatra, da se bodo roja-listi vrnili v poslansko zbornico in senat ter da bodo pri volitvi predsednika oddali prazne glasovnice. Gonatas bo imenovan za generalnega guvernerja grške Macedonije.
Bivši iuršhi m'n<ster pobegnil
London, 12. dec. AA. Po poročilu iz Stam-bula je pobegnil v inozemstvo bivši minister trgovine Zenan Boj. Vlada ga je dala zapreti, ker je izvršil številne prevare na škodo države in privatnikov. V inozemstvo jo odšel brez potnega lista.
Božič v Moskvi
Sovjetski listi poročajo iz Moskve, da je vlada pod strogo kaznijo prepovedala sekanje in prevažanje božičnih drevesc. Komunistična stranka bo za božič priredila po mestih velikanske protiverske obhode, katerih se bo snino v Moskvi udeležilo do 40.000 oseb. Javno se bodo produclrali prizori v maskah, ki bodo imeli namen osmešiti cerkvene obrede ob božičnih praznikih.
Kitajski vulkan
Pogajanja z Moskvo še niti niso prav ustalila premirja v mandžurski vojni, že vse kaže, da pričenja Kitajsko objemati ogromni požai državljanske vojne.
Huda lekcija, ki so jo dali Rusi, se zdi, da ne bo iztre/nila bojevitih, ozkosrčnih in sebičnih kitajskih generalov, ki se koljejo neusmiljeno med seboj in vsak zagotavlja, da hoče rešiti in zediniti domovino. Nanking je izdal oklic k narodni slogi, ko so pričeli Rusi prodirati v Mandžurijo. Za hip so je zdelo, da ne brez uspeha. Toda, le za hip, kajti požar revolucije je takoj znova vzplamtel. Bivši predsednik nacionalistične vlade se bojuje proti sedanji oblasti Wang Ciung Wei vodi vojno proti Ciang Kai Šeku. Sever se bojuje in zbira čete proti jugu... Narodna vlada, lii je do zadnjega še dokaj trdno obvladala položaj, je danes najopasneje ogrožena. Pet pro-. vinc je pristopilo k Wang Ciungu. Kaiton je oblegan. Druga mesta oplenjena in požgana. Roparske tolpe se strahovito množe. Vplenja-jo ljudi in premožen je in ua mnogih lc rajih imajo državni uradniki samo ta posel, da posredujejo med roparji in prebivalstvom in se podajajo za koncesije. Pola so zasedena od ujih, prav tako so v lrihovem območju železnice. Oborožena pest je pravica, drugega zakona ni. Pirati so se lotili celo ladij, angleški parni k »Haiching« je ukrcal 35 tolovajev, misleč da so notniki. Ponoči so na višini Bias-baya napadli moštvo in potnike. Vnel se je strahovit boj, ki je zahteval vse polno žrtev.
smrtne nevarnosti je potnike otela angleška vojna ladja, ki jo je ' Haicb.ingc brezžično pozval na pomoč. Amerika in Anglija se resno bavita s kitajskimi homatijimi. Šest ameriških torpedovk je iz Manile odplulo v Šang-hai. Ena angleška križarka in tri torpedovke so odplule po Rumeni reki proti Nanl-ingu. ki ga mislijo braniti za vsako ceno.. Peking ima posadko 50.000 mož ki je zaenkrat zvesta narodni vladi, a doklej?
Za vsemi zmešnmvami se navadno sluti sovjete. Ako bi se Kitajska zedinila in pomirila, more Rusiji zapreti prodor proti vzhodu. V interesu sovjetov je. da ostane narodna vlada med dvema ognjema: med boliševiškim in domačo revolucijo. V d-djnem vzhodu neprestano tli zažigalna vrvica do velikega vojnega požara ...
K('o'sfta i?o'na
London, 12. dec. AA. Poročajo iz Hong Konga, da vladne čete napredujejo severno Kantona in da je vzlic temu, da v početku niso imele sreče, odpravljena nevarnost, da bi Kanton padel v roke upornikov.
London, 12. dec. (Tel. »Slov.«) Včeraj so bili veliki komunistični nemiri, pri katerih je bil severni kolodvor v Sanghaju skoro popolnoma razdejan. Ves železniški promet je prekinjen. Vojno pravo se ostro izvaja. Iz Tokia je dospela japonska križarka »Hirado«. Mnogo kitajskih rodbin je zbežalo po reki navzdol in tudi banke so spravile srebrne zaloge na varno.
Samohvala
Milan, 12. dec. (Tel. »Slov«) K obisku Burova in Molova v Rimu piše »Popolo dTtalia«: Kdor hoče prijateljstvo Italije, se mora z dejanji izkazati kot prijatelj Italije. Naše prijateljstvo je zanesljivo, trajno in učinkovito, kakor ve to Madjarska in drug' narodi.
Drobne vesti
Bern, 12. dec. (Tel. -;Slov.«) Za predsednika švicarskega zveznega svela za L 1930 jc bil danes izvoljen zvezni svelnik Musy s 143 glasovi od 189 veljavnih glasov.
Milan, 12. dec. (Tel. »Slov.*) Pri vhodu v beneško pristanišče se je jugoslovanski par-nik »Split« v megli zaletel v 190 tonsko tovorno jadrnico »Clotilda ' in jo prerezal na dvoje ter se je takoj potopila. Moštvo so rešili.
London, 12. dec. (Tel. »Slov.«) V Viktoriji je bil poražen kabinet Mac Pherson, nakar je prevzel vlado delavski kabinet pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika Hogana.
Sofija, 12. dec. A A. Iz Ortakoija poročajo, da je okrožni načelnik prijel veliko razbojniško tolpo, ki je delj časa divjala v ta mošnji okolici. Podrobna preiskava je ugotovila, da je mogla tolpa opravljati svoj posel, ker so jo podpirali neki policijski uslužbenci.
London, 12. dec. AA. V Criefieldu je za-vozil avtomobil v tramvaj. Pet oseb je bilo ubitih, 20 liudo ranjenih.
Praga, 12. dec. AA. Zaradi mraza ie bilo letos pridelanega polnih 100.000 hI manj vina kakor lani, zato pa je kakovost letošnjega vina mnogo boljša kakor lani. Skupno je bilo letos pridelano 350.000 hI vina.
Predavanje ruskega psafel,a EvgenUa Cir$kova
bo danes zvečer ob 8 v veliki kazinski dvo rani. Gospod Čirikov ne bo predaval, kakor je bilo prvotno naznanjeno, o Gorkem in Andrejevi!, ampak 0 dolžnostih inteligence do naroiln. Snov predavanja je nadvse aktualna, zato vabimo, da se prireditve udeleže čim širši krogi. Predavatelj, ki je kot pisatelj in ideolog med najbolj priljubljenimi ruskimi pisatelji, je s svojim predavanjem dosegel v Belgradu in Zagrebu velik uspeh. E. Čirikov, ki bo dospel s svojo hčerko, bo gost ljubljanskega PEN kluba.
Diinnjskn vremenska napoved: Spremen-< ljivo, milo, vetrovno vreme.
Slovensko društvo v Parizu
Pariz, 9. decembra.
V soboto 7. decembra se je vršil drugi društveni občni zbor »Slovenskega društva v Parizu«. Društvo, ki ga je lansko leto ustanovil g. dr. Mirko Pretnar in čigar odhod vsi člani društva obžalujejo, ker je s svojim delom pravzaprav omogočil obstoj in razvoj društva, se je tekom lanskega leta dobro razvilo. Od približno 150 stalno bivajočih Slovencev v Parizu, se je posrečilo privabiti v krog društva ca. 75 rednih članov. Sestanki so so vršili vsako prvo soboto v mesecu. Na sestankih se je razpravljalo zlasti o slovenski književnosti, ki naj hi nudila nekakšno hrbtenico smeri društva. Tako je bila posvečena prva sobota v januarju 10 letnici smrti Ivana Cankarja, v aprilu 80 letnici 6mrti Prešerna, v maju Otonu Župančiču in slikarju Ja-tcopiču in v juniju Gregorčiču in Gradniku. Poleg
Slovo od Francije
Lyon, 9. dec.
Okrašeni s svežimi rožami, s katerimi so nas dobesedno zasuli ljubeznivi Grenoblčani na odru v mestnem gledališču, smo se davi 1 zgodaj odpeljali proti Lyonu, kamor smo prispeli že ob 9 dopoldne, da se s pesmijo poslovimo od prijateljske Francije, katero smo vsi iskreno vzljubili, ki nas je spoznala, zasluženo ocenila in tudi vzljubila.
Z zalnjimi franki, ki so še ostali od dolge turneje, hitimo po milijonskem Lyonu, da si kupimo skro.nne spominke na bogato, industrijsko mesto, ki slovi po svojih številnih svilnatih izuelkih in tovarnah. Ob 16 smo se poklonili na mestnem magistratu občinskemu svetu in županu Herriotu. V razkošni, razsvetljeni dvorani mestne hiše, ki je lesketala vsa v zlatu, smo bili ljubeznivo sprejeti od navzočih občinskih svetovalcev in gospoda Ifer-riota. G. dr. Pretnar mu je v imenu mesta Ljubljane sporočil pozdrave, g. dr. Ravnihar p- mu je predstavil zbor ter mu poklonil v usnje vezan album Slovenije. Nato je govoril predsednik vseh francoskih Jruštev Vzhodnih bojevnikov g. M. Ileraut. Gospod župan Her-riot je v ljubeznivem nagovoru povdarjal, da je prepotoval vso Jugoslavijo od Postojue do Skoplja, da pozna lepo, belo Ljubljano, ponosni Zagreb in prcstolico Belgrad in da je našel povsod dobro, iskreno ljudstvo, kateremu naj sporočim pozdrave prijateljske Francije. Zbor je bil na to pogoščen.
Zvečer sc je vršil v Velikem teatr i^ naš poslednji koncert na Irancoskih tleh. Štirinadstropne galerije velikanskega gledališča so bile nabito polne pestrega občinstva. Koncertu so prisostvovali vsi višji dostojanstveniki, med drugimi smo opazili prefekta gospoda Vallette, guvernerja mesta Luona generala Se-rygnyja, senatorja, ki je zastopal mestno občino, polnoštev..no je o.lo zns'op.u j jugoslovansko dijaštvo, akademiki, katerih študira v mestu okrog 30 (med njimi 4 Slovenci) in številno občinstvo vseli sloj v. Domače pevsko društvo Harmonie Lyonaisc je v 100 čla"skein moškem zboru v začetku koncerta zapelo v francosk mi jeziku jugoslovansko himno, Matični zbor pa marseljezo. Silno hvaležno občinstvo je poslušalo prvi del programa s sijnim zanimanjem, izsililo, da j r^-al zbor ponavljati Gotovčevo »Jadovanko« in Adamičevega »Mladega jun ka«. V začetku drugega dela je stopil na ocLr , .cd pevce predsednik pevskega društva Ilarmonie Lyonaise g. Auguste Gratry, ki je v navdušenem nagovoru pozdravil slovenske pevce 'er jim poklonil dragocen pokal,. povit v trobojnico. Jugoslovanski aka-d< u.,.1 ,,a so pod.rili lep, bronast kip. Drugi del programa je bila velika manifestacija slovenski in jugosl . auski pesmi. Navdušenje te je stopnjevalo od pesmi do pesmi. Neizogibno je bilo seveda ponavljanje Schwabove »Zdrave Marije« in Hubadove »Miške«. Treba je bilo doJati še nekaj narodnih, v brezkončnem navdušenju je zbor oo. -.1 na koncu še jugoslo-v nsko himno. Še na ulici so se nadaljevale ovacije zboru in naši pesmi.
tega so bila predmet razgovora na dveh sestankih delavska vprašanja in sicer je povabilo društvo dne. 2. febr. 1929 g. Vincenca Tuhtarja, predsednika delavske organizacije »Sv. Barbare v Pas-de-Calaisju«, ki je govoril o naši delavski organizaciji v Severni Franciji. Bilo je tudi predavanje o aktualnem vprašanju socialnega zavarovanja. Po udeležbi članstva je soditi, da so imeli ti sestanki popiolen uspeh. Društvo je tudi mnogo delalo za uspeh Glasbene Matice v Franciji in Parizu.
Izvolil se je nov odbor iz osebnosti, ki po svojih lanskoletnih uspehih in poznavanju razmer jamčijo za uspeh nove dobe našega društva. Vse naše pariške prijatelje pa prosimo, da pridejo k društvu; ravnotako vse novodošle v Francijo opozarjamo, da se naj po možnosti obračajo za informacije ua sedež društva, ki je: 2, rue Vieux Colom- j bier, Cafč St. Sulpice, Metro: St. Sulpice.
Tako je bila zaključena triumfalna pot slovi iskih pev ev po prija'jljr-ici Franciji, ki se je ogrela v navdršenju in nas zbližala bolj ko* bi mogla to storiti diplomacija z leti in leti dolgotrajnega dela. S številnimi žrtvami je bila iVezi.ru ta jiot in slovenski pevci upravičeno pričakujejo, da bo njih delo upoštevano in spoštovano.
Da je bila jjot slovenske in jugoslovanske p^smi tako uspešna, gre poleg drugim činite-ljem zaslu^ predvsem tudi jugoslovanskim akademikom v vseh mestih, kjer je koncerti-rala Matica. Naj jim bo tudi iz tega mesta iz-r "ena isl > občutena zalivala. Kot drugi važni f ktor je treba t koj omeniti Zvezo francoskih V hodnih bojevnikov iz Soluna, ki so silno močna organizacija in ki nam je bila v vseh res'ih na uslugo. Prav iskrena zahvala f gre še posebno šefu izseljeniškega urada pri jugoslovunskem j) -Ianištvu v Parizu g. dr. Kuharju, ki je v navdušenju za našo pesem prišel nam n" -r . ja gori v I.ille, nas sprem-i„ jjomagal, vodil in svetoval po Parizu, šel z na-'; v Grenoble, Lvon in se sedaj ves navdušen jjoslavija otl nas in odhaja nazaj v Pariz na svoje služ.ieno mesto. Naj mu Bog povrne, kar je toril za našo pesem, katero tako ljubi.
Iz rudarskih reviriev
rbovlje, 11. decembra.
Trinajsta podpora se po sklepu ubožnega odseka o božiču nakaže vsem občinskim ubožcem in starovpokojencem Več ubožcem se je na tej seji podelila stalna mesečna podpora in nekaterim se je podpora zvišala.
Prijavljajte pravočasno klanje živine, da ne pridete v konllikt s strogostjo zakona. Prijavo klanja živine zanemarjajo posebno gostilničarji in vi-notoči, ki javno prodajajo meso, slanine in druge mesne izdelke. Prijaviti se mora vsako klanje vsaj en dan poprej, v Hrastniku pa se naj klanje uredi v sredo ali soboto, ko pride občinski živmozdravnik »ja.
Zakaj sc namerava vpeljati vodarina? Na osebo, kolikor je sedaj priključenih na občinski vodovod, pride okoli 150 1 vode na dan ali skupno čez 600.000 1. Kam je šla vsa ta količina vode, je jasno, ker so jo nekateri brezvestno uporabljali, drugi je pa celo leto niso imeli niti za pitje, kaj šele za kuho. Temu je hotela oblina odpomoči s tem, da je soglasno na zadnji seji sprejela pravilnik o vodarini. Idealnejši bi bili seveda vodui števci, pa bi posestnike preveč obremenilo, zato se je vzela kvota porabljene vode za osebo nad 14 let za 3 m3 Din 1, pavšalno Din 2, in za vsako stranišče po Din 2. Vodovod bi se tako samostojno vzdrževal, kakor se vzdržuje več drugih občinskih naprav. Dosedaj se je moralo v občinski proračun letno unesti 50 do 60 tisoč Din za vzdrževanje. Kar pa pride TPD in se proti uvedenju vodarine pritoži na dravsko bansko oblast z motivacijo, da se je vodovod gradil zlasti za preskrbo vode delavskih kolonij (nekaj novega) in smatra vodovodno napravo za nekaj človeškega. V kola"dacijski zapisnik dne 23. julija t, 1. je pa zastopnik TPD dal zapisati, naj se odstranijo priključki n3 hišne inštalacije z veliko vporabo vode in naj se doseže pravilna in pravična razdelitev vode z vpeljavo števcev, da se prepreči prekomerna vporaba vode in prekomerna vporaba vode se naj visoko obremeni.
Dom služkinj
V	»Slov. Narodu« z dne 27. nov. t. 1., smo eitale članek s podpisom »Služkinja«. Ker je dotična člankarica očividno nepoučena o delovanju »Gospejnega društva krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavel.« ji hočemo dati nekaj resnici odgovarjajočih informacij.
Zavod, ki se imenuje po svoji dobrotnici »Jožefišče«, je bil ustanovljen od grofice Zofije Auersperg 1. 1882.
Gospa Jožefa Hotschevarjeva je podarila zavodu 40.000 K. Obresti te vsote so se uporabljale za oskrbo v zavodu stanujočih starih onemoglih služkinj. Toda za časa vojne se je ta denar — po ukazu oblasti — porabil za vojno jjosojilo. Usoda vojnega posojila je pa občeznana.
Po preobratu I. 1919 je novoizvoljeni odbor prevzel znvod in s tem vse tu stanujoče oskrbovanke. Ni pa prevzel nikakršnegn drugega premoženja, nego edinole nepremičnine, ki ne donašajo nobenih dohodkov. Za vzdrževanje in oskrbovanje starih revic in sirot imamo le letne prispevke članov in milodare blagih dobrotnikov. Odbornice \in sestre redovnice delajo neumorno in požrtvovalno, da morejo izvrševati to težko nalogo. V dokaz, du odbor deluje ves čas od preobratu, naj navedemo sledeče:
V	zavodu je 14 starih, dela nezmožnih bivših služkinj, kjer so brezplačno oskrbovane s hrano in stanovanjem. Razen teh je 8 starih bivših služkinj izven zuvoda, ki dobivajo mesečno denarno podporo, za zimske mesece dvojno in za božične praznike tudi večjo podj>oro. Poleg tega je 14 deklic — bodoče služkinje — v zavodu, kjer se izobražujejo v raznih ročnih in gospodinjskih delih in kjer dobivajo vso oskrbo brezplačno. Med gojenkami je več pohabljenih revic, katere nikdar ne bodo mogle služiti ali pa samostojno upravljati kako obrt. Ostale bodo vedno tu, ker nimajo staršev ali pa so domače razmere zelo neugodne.
Vseh brezplačnih oskrbovank je torej 28; za 9 drugih pa plačujejo razni dobrotniki malo odškodnino.
Ni bil naš namen razpravljati o svojem humanitarnem delovanju v javnosti. »Kar da desnica, naj ne ve levica.« Odbor ne zahteva ne hvaležnosti ne priznanja. — Svetujemo pa članknrici, naj se vselej prej informira na ine-rodajnem mestu preden bo kritikovala delovanje ali nedelovanje »Gospejnega društvo krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavel«.
Pod voz je padel
Murska Sobota, 11. decembra.
Ozbald Ernest iz Domajinec je peljal v ponedeljek zvečer z Madjarskega jx>hištvo. Na vozu je bit tudi njegov sinček. Ko so šli mimo neke trgovine, je sinček očeta prosil, da bi mu kupil zemljo. Ozbald je to storil. Ko se je vrnil k vozu, je z eno roko prijel konja z drugo pa lestvo na vozu in je j>o rudu hotel priti na voz. V tem trenutku se je konj nečesa splašil, poskočil in voz potegnil. Ozbald je bil v trenutku pod vozom. Kolesa so mu šla preko nog. Desno nogo so mu močno ranila, levo pa mu strla. Nesrečni mož je razen tega še po obrazu precej opraskan. Prepeljan je bil v bolnišnico v Murski Soboti.
Na lepem Dolenjskem
Krško ob Savi, 10. dec.
Vinska kupčija — kot kaže — gre dobro spod rok. Samo na postaji Videm-Krško je bilo letošnjo jesen naloženih do danes že 54 vagonov doleujca iz neposredne okolice teh dveh krajev torej kvantum, kakršen ni bil prodan že 12 let, to je od leta 1917. — še večji pa bi bil nakup, če bi ne bila trošarina tako visoka. Ni dvoma, da je imel zakonodajalec z njo nuj-blažje namene in jih tudi v znatni meri dosega; kljub temu pa jc vprašanje, čc se da alkoholizem s silo zatreti. Skušnja namreč kaže, da čim manjši bo konsuin alkoholnih pijač vsled visoke trošarine drugod, tem več se bo popilo doma, ker sc ne bo moglo prodati v tisti meri, v kateri bi se prodalo pri manjši trošarini. Odtod dejstvo, da alkoholizem v vinorodnih krajih raste. Domačin, ki sc vrne po letih v rojstni kraj, se čudi, da je ta in oni mladi gospodar pravcati pijanec, dočim njegov oče — pošten vinogradnik starega kova — ni kazal najmanjega znaka pijanstva. Odtod tudi dejstvo, da srečuješ po cestah vinorodnih krajev takorekoč na vsak kilometer vinjenega, če ne celo pijanega človeka. Oj ti rdeči, zabuhli obrazi, koliko jih jc! Visoka trošarina torej — vsaj tako se zdi — alkoholizma ne zatira, ampak samo lokaliziru in lokalno jjoten-ciru. Važnejša od prisilnih sredstev je vzgoja k treznosti. Prav tako važna pu je, — kar je nedavno povdarjal v »Slovencu« naš daleko-vidni starosta Šuklje, — tudi vzgoja in izobrazba k umni vinoreji in pred vsem o kletarstvu. Ne gre zu kvantiteto, ampak kvaliteto vin. Vse slabe vinograde, ki nc obrodijo dobrega sadu, je treba opustiti, vse dobre izboljšati! Dobra vina se z lahkoto razpečavajo tudi danes in se bodo nič manj lahko v prihodnje. In hvala Bogu! Take dobre, pristne kapljice se letos nahaja še mnogo po krških, sveto-duških in leskovškili goricah. Človek bi na prvi pogled niti ne slutil, kako dobrega cvička znajo nekateri gospodarji pridelati. Zato pa, kdor misli kaj kupiti naj kmalu pride! Lepo zanimanje je v zadnjih dneh j>okazala v tem oziru Centralna vinarna iz Ljubljane, ki je v neposredni krški okolici nakupila par vagonov prav dobre kupljic po zmernih cenah. Gorenjskim odjcmulcem jo toplo priporočamo.
Št. Vid pri Stični, tt. dec.
Pred 2 mesecema sc jc izgubila Alojzija Anžlovar iz Češnjic. Stara jc čez 24 tet in nekoliko slaboumna. Oblečena je bila v rujavo obleko. Že večkrat je izginila z doma. Toda samo za nekaj dni. Prišla je kar sama nazaj. Sedaj je pa mati v velikih skrbeh, ker je ni mogoče nikjer izslediti.
Kmetijska nadaljevalna šola ima letos drugi tečaj. Obiskuje jo ob pondeljkih in ob petkih zvečer 27 fantov in mož. Učijo se letos živinoreje, gospodarstva, zgodovine, državo-znanstva in spisja.
Pri podružnični cerkvi sv. Andreju v So-bručah so dobili dva nov« zvonova. Oba st$ vlita iz brona v Strojnih livarnah v Ljubljani. Prvega, 455 kg težkega je kupil posestmk Alojzij Sinjur iz Vrhu pri Sobračah. Dal je za njega 21.100 Din. Drugega, 146 kg težkega se kupili soseščani.
ludi pri podružnici sv. Jerneja na Gom-biščih so napravili letos bronast zvon, ki tehta 194.5 kg. Taki dobrotniki, kakor je Alojzij Sinjur, so dandanes redki. Ljubi Bog mu povrni stotero!
V17 barvah
je razstavljen novi mali prenosljivi kvalitetni pisal, s Iroj ERIKA v izložbah tvrdke
The Rei C«, ifuMlana
Gradišče 10 (za dramskim gledališčem)
Krasno, Koristno in moderno darilo za bo2i£ ln druge prilike
Tan Plesteojak:
Rekar
Čez nekaj tednov se ni več zganila, na obrazu sta nenadoma vzcvetli dve rdeči roži in gledali iz bledega nasmeška, ki ga je rodil pogled v večnost.
Rekar se je sesedel pred hišo; veter je tulil in mraz je bilo, toda Rekarja ni zeblo. Stopil je v hišo, zaprl okno in se zazrl v Ančko.
»Kako se lepo smeje,« je pomislil, nekje v globini duše ga je pa zazeblo kot očitek. Vse dni ga ni mogel udušiti.
Za pogrebom je prišlo vseh osem Rekarjev.
»To so pa fantje!« so rekli sosedje.
»Čisto po mojem kopitu.« je pritrdil nu tihem Rekar in z očmi permerjal široka pleča, jeklene roke in zdrave obraze. Vsi pa so molčali in gledali v tla, dušili in stiskali solze.
Rakev so naložili ua sani, jo povezali s trto; škripalo in hreščalo je po bregu proti dolini, se metalo čez korenine, za sanmi so pa drug za drugim šli Rekar in sinovi, nekaj sosedov in sosed in so molili. Pogrebščino so še pili skupaj, potem so se pa poslovili Rekarji in Rekar jc ostal sam; mračen in tih se nekaj dni ni prikazal iz bajte. Oprtal je zopet koš in začel svojo staro pot od Črnega vrha do Ix>kc in od Loke do Črnega vrha. V Loki je naložil soli, mila, kave, v Črnem vrhu in po poti pa klobuke za Stricmana. Preživljal se je še nekam, »dohtnrčka« pa tudi ni manjkalo. S sinovi sc ni dostikrat srečal, razteplo jih je po vsem svetu. Le Janez, France in Jcrnač so bili še ko- j likor toliko v bližini, vendar drug od drugega j od rok. Janez je postal zidar, sezidal si je ( hišo, Jernač strojar, pristrojil si jc hišo iu
čedno delavnico, France pa mizar in priženil hišo. Tonček se jc komaj dobro oženil, so ubili ga na Jesenicah, Luka jo je pa mahnil v Nemčijo, Lojze v Ameriko in ostali drugam.
»Moji fantje so pn že nekaj vredni!« se je Rekar rad pobahal. »Čisto po meni so,« je še dodal in se potolkel na prsa.
»Dobro so preskrbljeni,« je menil Tinko vec.
»To pa rečem, ni jih kmalu takih,« se i" košatil Rekar. Tinkovee bi mu bil rad odgovoril: »Kaj se boš bahal, ali si jim kaj dal, razen življenja,« pa si ni upal, ker Rekar je bil še korenjak in bi se Tinkovee prav zlahka znašel pred pragom. Ves siv že in neobrit jc Rekur hodil še vedno pokoncu in trdo zasajal noge v strma pota in vsak pogovor znokrenil na kratko, kot bi ga nekaj grizlo.
Čez leta se mu je hrbet nekoliko ukrivil in glava je zlezla med rame. Toda Rekar je romal še naprej, korak mu je postajal inalie-drav in stresalo ga je. Kadar ga je pa zgrabila naduha, se ni mogel odkašljati.
»Rekar, k zdravniku bi šel. Nič pridu ni naduha!« mu jc svetovala Koroščevka.
»Nič ni prida, tudi jaz pravim. To pn rečeni, k padarju pa ne. še nikoli ga nisem vprašal za svet, pa ga nikoli nc bom. Kako mi naj pa pomaga, reva, saj jc sam vedno ves kilav in grintav.« Koroščevka ga ni več pregovarjala, samo gledala jc za njim, ko jo jc od-knšljal. »Skrivilo gn bo, čeprav je taka grča.« j si jo mislila.
Na zimo je oble/al pri Frnneeln Komaj 1 se je privlekel do hiše, vse moči so mu odmrle, i Postlali so mu v majhni sobici, ga pokrili s cu- j u ja mi. Rekarja jc treslo in Franceta jc zabolelo. Prvikrat v življenju se mu je zasmilil
oče, prvikrat je pomislil, da je to njegov oče.
»Mica, pa bi ga boljše odela in ne samo v te cunje,« je namignil ženi.
»Bodi no pameten. Sam veš, kakšen jc, ali naj se povsod natrosijo uši. Saj ni takega mraza,« je hitela Mica, France je pa molčal, s stene je snel težko in oguljeno suknjo in jo nesel očetu.
»France, saj vem, da ti je nerodno, pa nič ne maraj; saj se bom kmalu spravil spod nog, le tako povej Mici,« je Rckar komaj zlogoval.
»Nihče vas ne podi, kaj vam pride na misel!« se je izgovarjal France in težko mu je bilo pri srcu. Včasih se je jezil na očeta, izogibal se ga je, sram ga je bilo očeta. In pa, pozabiti ni mogel, da je oče zapravil njive, travnike, hišo, sinove pa pognal v svet, dn jc mati trpela. Vse se mu jc zdelo kot včeraj in ni mu šlo v glavo, da je človek, ki je sklade kamenja in hlodov prekladal z lahkoto, ki jc tri žandarje naklestil in jih pognal v dolino, ki jc pri šestdesetih letih bil kaznovan radi pretepa in je še nedavno pri Bulni z eno roko zagnal za peč nadležnega Macafurja, zrušilo na postelj in nc more prinesti še skodele do ust. »Ni prav, da si sc tako malo brigal zanj,« mu je šepetal neznan glas. Šel jc in prinesel očetu žganja.
»Nikar nc skrbi tako, soj ni treba,« jc jecljal Rekar in s težavo požira!.
»Zdravnika bo treba,« jc France onenil ženi.
»Bogve zakaj? Starost je starost in naduhe ni' ozdravi noben zdravnik Knj boš na zimo metal denar vstran?« je zagodrnjoln žena. Da ni bilo prepira in zabeljenih očitkov, je France molčal in šel k očetu.
»Ali naj vam pokličem zdravniku?«
»Samo tistega ne, nak, tega pa ne. Zame ga ni več »dohtarja«, gospoda mi pa le pripelji, da ne bo knj narobe pred Bogom I« »Sam ga ne mara zdravnika,« se je tolažil France in laže mu je bilo pri srcu.
»Po gospoda bo treba!« jc nekoliko osorni rekel ženi.
»Za božjo voljo, vse je pa na naših ramah. Kadar je kaj imel, ga pa ni bilo blizu. Lahko ! bi si bil kaj prihranil, ali je bilo trelia po-' gnati vso po grlu! To pa rečeni, če jc že treba gospoda, naj pride kapucinar. Jaz ne bom dajala rjuh in perila, če bi pa ne dala, kaj b: rekli župnik. Kapucinarja naj gre kdo iskat,« je vihrala žena; Irance bi bil rad zrojil, pa sc je radi otrok premagal.
»Bog me tepe za grehe; Ančka, ti prost zame pri njem, da sc me usmili in mc reši,« je molil Rekar in z roko grabil, kot bi se hotel posloviti.
Čez teden dni je šel za Ančko; na zadnji poti so ga spremili Rekarji.
»Vse sem mu dala, kar si je jioželel. Nihče ne ve, koliko je dela s takim človekom,« jc razlagala 1* ancetova žena. Rekarji so sc spo gledali, France jc f>ovcsil oči in so sc raz umeli.
(Konec.)
Ne mučile svolili otroh i ritillm ol|en>
ker so vsi otroci navdušeni za
j i/.delek ribjega olja. ki ima izredno prijeten okus Dobiva se v vseb lekarnah.
V tujih gozdovih
Dve sliki izpred sodišča.
Ljubljana, 12. dec.
Obiski v tujih gozdovih so na deželi zelo v navadi, zlasti tam. kjer je reve* edvisen ".e od malenkostnega, slučajnega zaslužka. Ljudje so reveži, potrebujejo uajprej hrane, pote n obleke, zdaj pred zimo pa predvsem kuriva, da bo topla pe.^ n la I o kje kuli.ui za u/.iiio .. ln so ljudje takšnega mnenja: če sh kaj dobiti brez plačila, — no. zukuj pa ne! Po gozdovih je marsikje dovolj trsek, s.n ih vej in drugih reči, ki utegnejo priti prav in kar je gluvno: nič ne stanejo!
Takšni obiski bt se dali končno opravičiti. Če je človek potreben in nima, da bi kupil, ljudje sami mu tudi ničesar ne dajo, — ja, kaj pa naj preostane siromaku? Vsuj kar suhljudi v gozdovih tiče, ne gre odrekati siromakom pravice nabiranja, čeprav brez dovoljenja gospodarjev.
Toda obiski v gozdovih so tudi drugačne sorte. In zoper, takšne tatinske obiske je zakon strog in neizprosno terja kazen.
lako se je zgodilo Janezu Jarkarju v Zeleni dolini, da je nekega dne sekal smreke v svojih gozdovih daleč v hribih. Pa je ob tisti priliki skočil čez mejo in skrivaj posekaj v sosedovem gozdu 5 smrek, jih peljal s svojimi vred domov, jih doma lc(>o obtesal, potem pa vse vkup prodal lesnemu trgovcu v mesto. Bil je Jauez brihten in je posekane štore lepo zadelal z mahom, veje pa je zmetal proč.
Ampak sosed je to reč vendarle zasledil. In je Janeza lepega dne prijel... »No, Janez, ali si jih ali jih nisi?«
»Seveda sem jih, Matevž. Pa se poravnaj-va ...!«
Nista se poravnala. Morala je stvar na sodnijo, najprej v Kamnik, nato še v Ljubljano. Zastran 5 smrek, vrednih 110 Din. In Janez bo zdaj moral najprej plačati smreke, nato pj bo še 14 dni zaprt.
Potem sta prišla pred sodnika druga dva, ki se takisto dajeta zaradi posekanih dreves v gozdu. Sta to dva poštama očatica, že osivela, v šestdesetih letih. Vkup sta v šolo hodila, toda kaj to: usoda je hotela, da ima eden grunt, drugi gu pa nima... In ima tisti z gruntom tudi gozdove in smreke in denar, oni drugi pa nima nič. Pač: ima kup otrok, skupek revščine.
Šel je tedaj tisti revež v gozd, ogledal se jc po drevesih, izbral si je lep bor, nekoliko suhljat je bil, — pa ga je posekal, kajpak! Bilo je to ob osmih zvečer, v trdem mraku. Ra/sekal je bor, celo noč se je mudil ob njem, zjutraj ob petih je prinesel na rami zadnji kos drevesa domov. Vso dolgo noč zaradi potrebe in otročičev...
Gruntar je za stvar zvedel koj zjutraj. Ljudje so dobri in radi sporoče takšne reči, saj veste! Raztogotil se je gruntar in je bil že pred [Kildnein pri revežu:
»Sram te bodi! Kradeš...! Naznanil te bom, plačal mi boš — pa še zaprt boš zraven!«
ln je šel.
Danes sta se srečala na sodniji. Grdo je gledal gruntar, smehljal se je oni drugi. Sodnik je pobaral najprej enega, potem drugega. Vsak po svoje sta povedala, toda tajil revež ni prav nič.
»Sem, gospod sodnik! Vzel sem jo, suha je Že bila, zima je pred durmi, denarja nimam, Kurivo moram imeti...«
»Zakaj ste jo posekali ponoči?«
»Čez dan delam, delam gospod... Dan za dnem, uro za uro, kup otrok imain, moram skrbeti zanje...«
Sodba: 3 dni zapora, 70 Din bo plačal za posekani bor.
Namali se obrne obsojeni, ko z batom udarjen se požene ven. Gruntar pa gleda in se mu zdi, du je bila sodba premila. »Ste že opravili tudi vi!« ga opomni sodnik.
Potem gre. s pritajenim smehljajem in z mogočnim korakom. Zmagal je pa le!
Koledar
Petek, 13. decembra: Lucija, devica mučenica.
Osebne vesti
—	Gospod knezoškof dr. Anton Bonaven-tlira Jeglič je odpotoval včeraj opoldne v Zagreb nu sejo izvršilnega odbora episkopata kraljevine Jugoslavije
—	Nevarno je obolel g. župnik Henrik Po v še na Čatežu. Skrbni g. župnik se priporoča sobratom v molitev.
Novi grobovi
-f* V Trbovljah je umrla gospa Marija Suš-/lik, poscstnica in gostilničarka. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. Naj v miru počiva!
Mala kronika
k Slovenske občine v poldonstveni de-pufaciji. Na seji ljubljanskega občinskega sveta je župan dr. Puc prečital imena onih občin, ki so se do sedaj priglasile k poldonstveni deputaciji pri Nj. Vel. kralju. Te občine so: Kranj, Ptuj, Tržič, Bled, Litiju, Krško. Jesenice, Trbovlje, Brežice, Šoštanj. Celje, Kamnik, Ruše, Dol. Logatec, Novo mesto, Oor. Logatec. Ziri, Celje - okolica, Domžale, Slovenj gradeč, Rogaška Slalina, Sv. Lenart v Slov. goricah, Stari trg, Cerknica, Ljutomer, Maribor, Lož. Rajhen-burg, Mozirje, Ribnica, Laško, Vrhnika, Prevalje. Škofja Loka, Marenberg, Kadeče, Sodražica. Slatina-Radenci, Kočevje, Velike Lašče. Lužarji, Št. Vid nad Ljubljano, Moravče, Stara Loka, Grosuplje, Kranjska gora, Horjul, Slovenska Bistrica, štnarino pri Liliji, Mengeš, Planina, Ježica, Vojnik, D. M. v Po- | lju. Murska Sobota. Sevnica, Šmarje pri Jelšah, j Žužemberk, Konjice, Toplice, Zagorje, Ormož, Šini-hel-Stopiče, Železniki, Gornji grad, Motnik. Prihajajo pa še vedno nove prijave. Dosedaj se je priglasilo torej 07 večjih slov. občin. Ostale manjše občino pa bostn zastopali Županska zveza v Ljubljani in v Mariboru ter Zveza slovenskih mest, trgov in t A r»o »r{ ijgg v §t. Jurju, Približno w računa, dn bn slovenska deputacija močna okrog 250 oseb.
■Ar Prošnja ln zahvala. Odhajajoč iz Slovenije. kamor je bil prišel prosit milodarov za »vojo ubogo faro Bogdašič, ležečo v kotu Bo-
ke Kotorske 400 metrov nad morjem, se g. župnik Luka Janovid prisrčno zahvaljuje vsem, ki so mu poinaguli z darovi. »Vseh dobrotnikov se boni vedno spominjal pri sv. inaši. Obenem ponavljam svoio iskreno prošnjo do vgeh blagih ljudi, d» bi se še v bodoče z darovi spominjali naše revne fare in nuni omogočili popruvo cerkve in župnišču.« Darove sprejemu škofijski ordinnriut v Ljubljani.
•k Šopek naj razno vrst ne jšega poletnega cvetja z vrta gospe Jiilke Verbičeve v Sevnici nam je poslulu gdč. Marica Piriliova. Vse dobiš v pestrem, v svilen trak povezanem šopku: dišečo resedo, temno mačeho, drobnogledo marjetico, košat nugelj, škrlatno-rdečo vrtnico, skromno vijolico, veliko vrtno innrjeto itd čestitamo gospej Verbičevi, cla zna sedaj tik pred božičnimi prazniki ohraniti na svojem vrtu tako pestrobuino poletno cvetje. Gdč. Marici pa iskrena hvala.
•k V »Službenih novinah« kraljevine Jugoslavije štev. 291 od 11. decembra t. I. je ob-javljeti »Zakon o administraciji vojske in tuor-uarice«.
•k V »Uradnem listu« kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 8 od 12 t. in.
Ceia Jugoslavija kic
-	■ s posl' i
tznava dr. Ci-rnetov lovtil ICii.filar I98H <i Pnat ivnlin koVUarJetn Jugoslavije m najbolj* in naii otreb >ej*l.
Din 53 5» h p, Stnluu. Or Curne Miklošt Ceva vesta štev. li - Ljuliliana
je objavljen >Zukon o konvenciji o nostanje-vanju in konzularni služIli med kraljevino Jugoslavijo it) republiko Albanijo«
•k Promet brzih vlakov stev. 1106-203 in 202-110? na progi Prngersko— Kotnriba—Vel. Kaniža—Budimpešta. Žel. ravnateljstvo naznanja: Na progi Prngersko—Kotoriba—Vel. Kaniža—Budimpešta vozi brzi vlak štev. 1106-203 v dobi od 18. decembra 1929 do vključno 2. februarja 1930 in od 30. aprila do vključno 14. maja 1930 trikrat na teden, t. j. iz Prngerskegn vsako nedeljo, sredo in petek ter v dobi od 3. februarja do vključno 27. aprila 1930 dnevno redno. V obratni smeri vozi nn progi Budimpešta—Vel. Kaniža—Kotoriba—Pragercko br/i vlak štev. 202-1103 v dobrod 13 decembra 19«) do vključno 30 pimiaijii 1930 in od 27. aprila do vključno It. maja 1930 trikrat nn teden in sicer iz Budimpešte odnosno Kotoribe vsako nedeljo, torek iu četrtek ter v dobi od 2. februarja 1930 do vključno 24. aprila 1930 dnevno redno Oba vlaka imata v Prngerskeni zvezo z rednim brzini vlakom štev. 603-506, oziroma z vlakom tev. 303-606 proge Dunaj — Marihor— Ljubljana—Trst. V prej navedenih dnevih, ozir. dobi je v prometu spalni voz I. in II. razreda Budimpešta—Cunnes (Niče), direktni potniški voz I. in II. razreda Budinmešta—Ventimigiia ter jedilni in notniški voz III razreda Budimpešta—Pragersko. Vozni red vlaka štev. 1106-203 je sledeči: Prngersko odh. 14.38. Ptuj od h. 13.18. Ormož odh. 15.46. Čokovec odh. 16.07, Kraljevec Prelo? odh. 16.25. Kotoriba odh. 16.58, Vel Kaniža odh. 17.32. Budimpešta prih. 21.40. — Vozni red vlaka štev. 202-1105 ie sledeči: Budimnešta odh. 7.48 Vel. Kaniža odh. 11.55, Kotoriba odh. 12.41, Kraljevec Pr^osr odh. 12.57, Čakovec odh. 13 18. Ormož odh. i ».41, Ptuj odh. 14.09. Pragersko prih 14.29. — OsHli vozni red je razviden iz razglasa pri potniških blagajnah •k Avtobusno podjetje žužek javlja, da se premesti postajališče za proio Ljubljano—Vevče z Marijinega trga nn Krekov trg. zn proso Ljubljana Cerklje pu iz'ired Kmetske posojilnice pred trgovino Novotny tik kavarne Evropa na Gosposvetski cesti.
■A- Pooodbena pošla podržavljena. Pogodbena pošta 1II-1 Grahovo pri Cerknici je prevedena v državno erarno pošto.
•k Dostava p;semsk h pošiljk ob nedeljah. Kakor se čuie, je ministrstvo odredilo. da se morajo pcš'ne pešiljke dosavljati tudi ob nedeljah kakor je bilo lo nekdaj v navadi. Zanimivo je. da je veliko pošl v Jugoslaviji dos'avljalo slej ko prej brez iz'eme pisemske pošiljke tudi ob nedeliah. V Ljubljani je bila pred nekaj leti ukinjena nedepska dostava, v Zagrebu in v mnogih drugih mestih pa ne. Fosihma! bodo dostavi iale ob nedeljah vse p šte.
■k Pogrešana poštna uradn:ca. Blagajni-čarka novosadske poštne centrale Hermina Kotler. ki je bila že 15 let v tej službi, je pre eklo soboto na skrivnosten način izginila Uradnica je tega dne ob 4 odšla po delu iz urada, ne da bi napravila obračun Od tedaj manjka za njo vsaka sled. Iskati so jo pričeli v nedeljo Preiskava je ugotovila, da je Kotlerjeva vzela a seboj 46 500 Din, ki bi jih morala plačali v soboto za interurbanske pogovore. Oblasti ne vedo niti, če je pobegnila sama ali pa če je postala žrtev zlečina.
•k Novi zagrebški proračun- ProračursM predlog mesta Zagreba za 1. 1930 izkazuje 125 milijonov rednega prometa, ne vš'evši 35 milijonov in-ves icij ter 11.730.000 za dela. ki se bodo izvršila iz kaldrininskega fonda Uvoznina na vino bo odslej znašala 1 Din na liter, na likerje pa 10 Din na hektolilersko stopnjo.
•k Aretiran tihotapec. Finančni straži v Hodošu (Slov. Krajina) se je posrečilo v ponedeljek aretirati nekega tihotaoca, ki je imel pri sebi 180 paketov madžarskega tobaka za pi[>o. Tihotapec je madžarski državljan. Plačati bi moral 11.000 Din kazni, ker pa denarja ni imel. je bil izročen sodniji
ic Drzna tatvna orožja i r iz'ožbe. Bel?rraj-skemu puškarju Kočondi v palači »Luksir: je bilo te dni na drzen način ukradeno iz izl-žbe deset revolverjev. Drzni zlikovec se je spravil na delo po polnoči, ko so luidje odšli iz kinematografa, ki je v isti palači. Zlikovec je izvoza 1 v otIu izložbe malo špranjo ter nato z žico izvlekel iz izložbe skozi špranjo deset revolverjev. Da ie mogel biti pri delu sploh neopažen. ie vzrok gosta megla, ki ie tedaj ležala na ulicah. Za premetenim tatom ni sledu.
k šest lel zapora za 41 D:n. Belgra:sko sodišče ie le dni izreklo ostro kazen proti Savi Iliču iz vasi Raikovca. Ilič ie izvršil v Mladenovcu dva vloma: pri prvem je ukradel 30 Din in pri drugem celih 11 Din. Pri drucem vlomu ie bil zasičen. Sodišče ga ie za vsak vlom obsodilo na tri leta ječe, torej je dobil šest let za celih 41 Din.
•k Velik vlom v Osijeku. Drzen in velik vlom je bil izvršen te dni v Osijeku. Tatovi so najbrže že v noči nn nedeljo vlomili v veletrgovino z nianufnkturo bratov Biicliler. toda vlom je bil odkrit šele v ponedeljek zjutraj. Vlomilci so odnesli za približno 200 000 Din mnnufakturnega blaga. Ker pa jc minilo do odkritja vloma precej časa in ker o vlomilci spretno zabrisali z:i seboj vse sledi, jili bo le težko izslediti. Pri vlomu so vlomilci delali zelo hladnokrvno in so odnesli le prvovrstno blago, vse manj vredno blago na so pustili nedotaknjeno. V trgovino so prKli na ta način, da so napravili odprtino na strehi ter se skozi njo spustili v trgovino. Nn enak način so tudi odšli iz trgovine. Tvrdka proti vlomu ni bila zavarovana.
■k Veliki zoološki ntlnnt. V Jugoslovanski kn|israrni se dobi krasen zoološki ntlnnt. to je veliko reprezentativna knjiga zn darila, šolsko porabo, čakalnice, salone itd. v obliki 44 krat *V> cm vezano V celo nlnlnn /a reno 260 Din, Knjiga nudi slike okoli 230 vrst živali v naravnih barvah velike oblike. Zastopnni so sesiilcl, ptico. ribe. plazilci. hro'ei. metulji itd. Vpo-dobljene so vse vrste živali od velikana kita,
ali največjega četveronožca «lona, mogočnega j leva, krvoločnega tigra do navadne domače mi-I ške. Knjiga nudi splošen pregled vsega živalstva na svetu in ima ob vznožju imena vseh upodobljenih živali v slovenskem, srbohrvat-skem, nemškem in latinskem jeziku. Zbirka se bo dobila tudi nalepljena na 27 tabel, ki bo primerna za šolsko steno in društvene sobe. Ta knjiga je najbolj reprezentutivno božično in novoletno darilo.
k Ivan Pregljevih Izbranih spisov IV. zvezek izide pravočasno do božiča. Nudil bo obn dela »Zgodbe zdravnika Mti/nika«. katerih II. del je nov in še nikjer objavljen, in pa nove-lico »Tolminske matere sveti večer«. Kakor iz privlačne glavne povesti III. zvezka »Odisej iz Komende« diha tudi iz lega zvezku pristna slovenska domačnost, kakršno more ustvariti samo Pregelj. Obširneje oceni ta novi zvezek v eni prihodnjih številk priznani slovenski kritik. Cena za platno vezan izvod 60 Din. broširan 43 Din. Dobili se bodo vsi zvezki tudi vezani v polusT>e. Dn so Pregljevi izbrani spisi (štirje zvezki) med izbranimi darili za božič iu Novo leto najprimernejši, se pač ne da oporekati.
ie Neprekosljive precizijske »Schaffhausen«-ure pri F. Čuden, Prešernova 1.
it Gospodinie	perilo pere. posuši,
roonga nli lika tov»rna Jos Reich
•k Volnene nogavice pletenine in rokavice po nizkih cenah pri tvrdki KAIU PRELOG. Ljubljana
Preš'čka dva je sosed zaklal, prijatelje svoje pri »Iikofu« zbral. Po cvičku nazadnje in tečnem kosili tri lonce še tB u d d h a« so čaja izpilil Tea irnport, Ljubljana, Aškerčeva 3.
Ljubljana
Kai bo danes?
Drama: Zaprto.
Opera: Gorenjski slavček B.
Ufion: Predavanje prof. Srečka Brodarja o prazgodovinskih naselbinah. Prosvetni večer — skioptične slike — ob 8.
Lekarne: Nočno službo imajo danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10.
Glasbena Maffea doma
Ljubljana, 12. decembra.
Po velikih uspehih, ki jih je dosegla Glasbena Matica, je bil današnji sprejem, katerega ji je priredila Ljubljana pri njeni vruilvl v domovino, lep iz.raz hvaležnosti. Zakaj Glasbena Malica je Izvršila veliko propagandno delo za Ljubljano, Slovenijo in vso državo.
2e ob 8 zjutraj je bil peron ljubljanskega kolodvora poln odličnega občinstva ier pevcev. Prisoten je bil razen zadržanega župana skoro ves ob- j činski svet, dalje francoski konzul Neuville. lektor Vey. ravnatelj Glasbene Matice g Matej Hubad, dr. Švigelj in drugi.	,
Ob prihodu brzovlaka je zaigrala godba Sloge", oglasili pa so se že klici v pozdrav.
Prvj je pozdravil vrnivše se pevce francoski konzul Neuville. ki se je zahvalil predsedniku Glasbene Matice dr. Ravnikarju in pevovodji ravnatelju Mirku Poliču. V imenu Ljubljane se je zahvalil Glasbeni Matici obč. svelnik Li kožar. Za pozdrave se je zahvalil predsednik dr Rav-nihar, ki je poudaril: »sodba kritike je bila soglasna, da ie Glasbena Matica najboljši zbor, kar jih je dosedaj pelo v razvajeni Franciji.c Zasluga za to pa gre predvsem mojstru Hubadu, ravna'elju Poliču in pevskemu zboru samemu. Na koncu govora je vzkliknil dr. Ravnihar še Franciji ter se mu je občinstvo burno zahvalilo Gin>en je nato pozdravil svoje pevce mojster Matej Hubad
Govorila sta nato še P e č e n k o za Matičarje, ki so morali osfa»i doina in dr. Švigelj.
Pri tej priliki naj omenimo, da je mnoijo pripomogel k uspehu Glasbene Malice izselieniškl komisar našega poslaništva v Parizu dr. Kuhar, kj ji je še na pot domov poslal zahvalno brzojavko za vse, kar so Matičarji storili dobrega časti našega imena v tujini.
IBoVčna drevesca
Smreke, jelke — kdo ni še kdaj obstal pod temi drevesi v gozdu in se za trenutek zamislil va-j nje in v blaženi mir, ki diha iz vsake igle teh dreves? Kdo ni še kdaj začutil v sebi iskrene želje, da bi se nasrkal njihovega zdravega vonja in življenjske moči? Komu se še ni kdaj oko spočilo na dostojanstvenem zelenju teh dreves? Dosti lepega daje človeku smrekov gozd, človek ve za to lepoto in dostikrat se mu je zahoče.
Dnevi pred Božičem so oni čas, ko se ljudje pripravljajo za mir v sebi in mir med seboj. Ali more biti lepše znamenje tega svečanega razpoloženja ter pričakovanja, kakor je tak smrekov gozdič. ki je sedaj zrastel na Kongresnem trgu. Krog in krog promet, od dira razgrete pnevmatike, zvoki hup, vozovi, nestrpno tekajoči ljudje, odpiranje in zapiranje vrat trgovin, povsod lov za vsakdanjim kruhom in zn dobičkom, — tu sredi mesta pa mirno stoje zelena drevesca, njim ni mar za hrup in za brzenje krog njih. Mirno čakajo, kdaj pride na nje vrsta, da poneso sama v družinske hrame božični mir ter veselje.
Ljudje, ki hodijo ]>o lom božičnem trgu drevesc in Izbirajo, so sami mirni. Tem se ne mudi, odtrgali so si urico in sedaj se pogajajo s prodajalci, dolenjskimi kmeti, ki zopet nimajo nič branjevskega na sebi. Posekali so v svojih gozdnih parcelah drevesen in jih pripeljali v Ljubljano: >Tu jih imate Ljubljančani, s-mo preveč se ne pogajajte za ceno. saj je tako in tako nizka. Drevesen so dolgo rnstbl?
lb-up Miklavževega trga je izginil Ze v soboto je pometač pomete! zadnje ostanke Iccla in
DIŠAVE SLON
rdečega papirja s Kongresnega trga. Sedaj je Kongresni trg zelen, poln je božičnih drevesc, llrup branjevcev in razposajene mladine se je umaknil drevju. In tudi v teb drevescih ie življenje. Ni hrupno, ni razposajeno, ne izzivajoče Mirno, dostojanstveno življenje je to in globlje, resnobnejše.
© X. prosvetni večer se vrši d revi ob 8 ua verandi hotela Union. Na sporedu je zanimivo predavanje g. prof. Srečko Brodarja o prazgodovinskih izkopninah v Sloveniji. Slehernega Slovenca zanimajo ta najnovejša odkritja na našem ozemlju. Ker bo predavanje ponazorilo do 20 skioptičnih slik, ki nam predstavljajo ozemlje Olševe, vhod v jamo in posameznosti iz notranjosti jame, bodo od predavanja imeli korist ne samo oni, ki se znanstveno pečajo z arheologijo, temveč vsakdo. Začetek točno ob 8 zvečer.
O Slavnostno zborovanje povodom tridesetletnega obsfo;a Prvega drnšlva h *n'h posestnikov v Ljubi ani se bo vršilo v soboto, dne 14. decembra 1929 ob pol 8 zvečer v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Po zborovanju bo pri pogrnjenih mizah družabni večer, na kale-rem sodeluje vojaška godba. Ker so za to slavje povabljeni ludi zastopniki oblasti, gospodarskih korporacij in vseh društev hišnih posestnikov Jugoslavije kakor ludi iz sosednih d-ržav. je neobhodno potrebno, da se trideselletnice udeleže prav vsi društveni člani s svojimi družinami.
0 Vreme v Ljubliani je bito včeraj zjutraj na ničli. Slana je pobelila in zmrznilo je. Čez dau se jc temperatura dvignila na 6.4" C. Sicer je bilo dopoldne jasuo. Popoldne se je pooblačilo Barometer 766.8.
G Predavanje ruskega književnika Evge-' nija Čirikova bo danes ob osmih v veliki dvorani Kazine. Predavaleli, gost ljubljanskega P E. N. kluba, bo govoril o »Narodu in inteligenciii«.
O československa Obec v Ljubljani vabi svoje prijatelje na predstavo lutkovega gledališča, ki jo bo priredila v nedeljo, dne 15. t. m ob štirih popoldne v Narodnem domu. — Igra se pravljica »Palčki iz srebrne gore«.
0 lavno siranišče na Marijinem frgu je bilo zadnje čase predmet splošne kritike. V to stranišče je bila namreč prenesena trafika, in strmite, las niča trafike je imela vhod v prodajalnico — iz stranišča. Da se je dalo v moralnem in zlasti v este-tičnein in tudi hlgijenskem oziru oporekati, ne more odrekati še tako trdovratni jproevitlienec« in zagovornik modernih pojmovanj o sličnih stvareh Povedano bodi, da je stranišče postavil mngistrat in seveda trafiko tudi. Po dolgem času je šele prišel na lo, da bi bil vhod v trafiko najprimernejši in tudi edino primeren s prečelne strani, v tem slučaju s ceste. No, sedaj so izžagali primerno vdolbino
—	postavili vrata in deloma zadušili kritiko. Samo dragi so taki eksperimenti Želeti bi bilo, da mestni gradbeni urad vsako stvar prej dobro preštudira preden jo definitivno postavi. Odpadlo bi dosti ne potrebnih s'rnškov.
0 Popravilo cestne železnice. Na Starem trgu popravljalo le dni progo cestne železnice. Najbolj kočljivo točko, to je ovinek pred Zalazni-kom, so že popravili ter se je tedaj vršil promet s prpstoponjem. Sedaj izmeniuieio tračnice na nekaterih delih proge do magistrata.
© Ne zaupaj tulim ljudem! Zidar Edvard Tavčar bi se rad odpeljal na Vrhniko Sitno oviro mu ie delalo kolo, ki ga v Ljubljani res ni vedel kam spravili. Pridružil sc mu je kolodvoru znanec z borze dela, za katerega ime pa Tavčar ni vedel. Znanec, ali bolje neznanec, se je Tavčarju ponudil, da bo on spravil kolo, nakar sta se oba odpeli,ila na Vrhniko. Tam se ie neznanec izgubil
—	odpeljal se ie v Liubljano in vzel Tavčarjevo kolo. Tavčar, ki je šele pozneje spoznal, da je nasedel prebrisancu, išče sedaj po Liubljani svoje kolo in pa neznanega znanca, ki ga je opeharil.
O Reven ier vsega priporočila vreden akademik bi si v svojem težkem gmoinem položaju rad pomasal z inštrukcijami iz realčnih predmetov. Naslov v uredništvu.
0 Z od!o' om kraPevske banske uprave dravske banovine so se premes'ila avtobusna postajališča z Mariiineca trga na Krekov trg, kar naj blagovoli vzeti cenjeno občinstvo na znanje. — Zadruga avtobusnih podjetnikov.
O Vsak pelek sveže namočena polenovka pri :Bobenčku«.
Maribor
□ Lep poslovilni večer so priredili v sredo zvečer mariborski častniki in člani tukajšnje strelske družine ter Slov. lovskega društva odhajajočemu poveljniku 45. pp polkovniku Čcdotnilu Sta-nojloviču, ki ie bil kakor znano predsednik tukajšnje častniške zadruge ter požrtvovalni in neutrudni predsednik tukajšnje strelske družine. Večer je po svojem poteku pokazal, koliko simpatij in priznanja si je pridobi! polkovnik Stanojlovič v vseh tukajšnjih družabnih krogih tekom svojega bivania v lepi obdravski prestolici. Zvenelo pa je priznanie tudi v toplih poslovilnih besedah navzočih dostojanstvenikov in odličnih pri. jateljev, ki si jih je pridobil gospod polkovnik z iskrenostjo in prisrčnostjo svoiega značaja. Kot prvi ie spregovoril mestni poveljnik general Ž'vVo Stanisavlievič, ki ie naglašajoč vo:aške vrline in kreposti odhajajočega polkovnika Stanoiloviča izrekel željo, da bi tudi na novem službenem metu pri generalnem štabu v Belgradu mogel uveliaviti svoje voiaške sposobnosti; nato so se poslovili v lepih, iskrenih besedah mestni župan dr. Juvan, primarija dr. Robič in dr. černič za lovsko d-u-štvo, sreski poglavar dr. Lovro Hecin ter dr. Ir« gollč, V zakliučni zahvalni ter poslovilni besedi ie odgovoril polkovnik Stanojlovič predtfovornikr.nl ter se jim za iskrena poslovila prisrčno zahvalil, poudarjajoč, da mu bo bivanje v Mariboru ostalo vedno v nailepšem spominu, ter izrekajoč upan'e, da bo morda še kdaj nanesla priPka, da p-eživi daljšo ali krajšo dobo svojega s1užbovan;a kralju in domovini v Mariboru. Zastopniki tuka'šn'ega Slov. lovskega društva in strelske družine so gospodu polkovniku izročili ob tej priliki krasni darili. Ob slovesu in odhodu želimo polkovniku Stanojloviču, ki je bil svojim oodreienim častnikom svetal vzor izvrševanja dolžnosti in priljubljen starešina, v vseh tukajšnjih krotfih pa. pleten družabnik, da bi na novem službenem mestu s svojimi sposobnostmi žel najlepših uspehov.
O Preokret v občinski davčni politiki. Kel so v smislu novega zakona dovoljene viš:e doklade na državne davke in ie maksimiranje ukinjeno, se bodo bržkone nekateri načrti glede uvedbe novih davščin opustili. Glede lega se ravno vrši razprava v finančnem odseku in ie še samo vprašairc. katera od nameravanih novih obdavčenj se bodo opustila. Ker se ie vprašanje stroškov za vzdrževanje lukajšniega policiiskerfa predstoiništva rešilo v utfodncm smislu, je odn.idlo tudi vprašanje kritja približno štirih milijonov dinariev.
G Seriozne tfovoricc švigajo po Mariboru, češ da bomo imeli v dravski banovini samo ljub-
ljanski teater in da pride tukajSnji gledališki an-sambl v Ljubljano, ciočini bi se naj v Mariboru, Celju in drugih pokrajinskih mestih vrSila redna gostovanja ljubljanskega gledališča, kakor jih je n. pr. oskrbovalo tukajšnje gledališče v Celju in Ptuju. Njiš mariborski teater je s svojo kulturno tvornostjo in višino svojega umetniškega udeistvo-vanja tako zelo že dokazal upravičenost in narod-nostno-kulturno nujnost svojega obstoja, da moramo ob tej priliki dati izraza svojemu začudenju, kako se morejo še dobiti ljudje, ki take govorice širijo ali pa, ki morejo takšne vesti brez podlage najti pri njih odmeva.
□	Strokovna Sola JSZ. Drevi ob pol 20 predavanje na Koroški cesti 1. Predava višu mestni zdravnik dr. Wankmiiller o zdravstvu in delavstvu. Delavci in prijatelji delavstva iskreno vab-
,ienl" □ Samo danes ie se predvaja v tukaišn:em unionskem kinu izvirni japonski film »V senci Jo-šivare«. Predstave ob 18.30 in 20.30.
□	Večer domače glasbe bo drevi ob 20 v kinu Apolo. Koncertira kitarski virluoz prof. Rie-dinger iz Gradca. Na koncertnem sporedu so zraven solo-točk še dueti (v zvezi s citrarm, violino in klavirjem).
□	Božičnico priredi " nedeljo, dne 15. t. in., ob 19 v veliki dvorani Narodnega doma Krščanska ženska zveza. Na sporedu so poleg pozdravnega govora deklamaciie, petje, slavnostni govor pro . Živortnika, obdaritev ubogih razdelitev božičnih daril in licitacija. Obdarovunib bo 197 revnih cla-nic Sodeluje godba »Katoliške omladine« in pev-ski' zbor »Maribor«. Vstopnice se dobijo pri vseh I odbornicah. Čisti dobiček se bo porabil v na- j daljno podporo revnih članic.
n V smislu določil čl. 4. in 5. zakona o za- ■ ičiti države je bila proti ravnatelju tuka;šnie Ljudske tiskarne Josipu Ošlaku vložena obtožba j radi nameravane objave prvomajskega spisa, ki je , vseboval nekatere izraze, ki so v opreki z določiti omenjenega zakona Spis ni izšel, ker se ie ze ! krtačni odtis zaplenil; vendar pa je šlo za poizkus objave. V zadevi obtožbe tukaišniega državnega pravdništva se je vršila včeraj pri tuka^mem okrožnem sodišču razprava Senatu ,e predsedoval vss. Posega, vss. Guzcl), ss. dr. Tontbak m dr. Senjor prisedniki. Državni pravdnik dr. ^orian je stal na stališču, da se obtoženec obsodi bodm dvor je spoznal obtoženca krivim in je bil ravnatelj Ošlak kot predstojnik tiskarne obsojen na 10 dni zapora in denarno kazen 500 Din. Obsojenca ie zagovarjal dr Reismann.
□	Nepoboljšljiva tihotapca Otmaria Lorgeria in Antona Viharja so piignali v Maribor; možanca »ta tukajšnji policiji v imenitnem spominu. Izkazalo se je tudi, da sta jadrala širom dravske banovine pod tujimi imeni in da obtežujeio kosma-lost njune vesti še nekatere druge zadevščine, za tatere bosta sedaj oba odsedevala. 'I udi pn tukajšnji carinarnici vodijo o Viharju evidenco; zdi se namreč, da je možanec pred nedavnim ob priliki tihotapljenja raznih sort blaga v bližini la|-tešperškega tunela streljal iz vagona na finančne organe. Oba sta izročena sodišču.
□	Pod mestni traktor bi bila kmalu prišla v bližini kavarne »Jadran« Ana Rožička iz Jezna. Zenica je ohranila duhaprisotnost in jo te traktor samo oplazil. Rožička je nato šla k Vlahov!Ču na cgulaš« in četrtinko in je bila spet zdrava in vesela, da ni bilo večjega zla. Malo je manikalo, da ni bilo po njej.	, , _
□	Fantovske štome. Kar na lepem in brez nadaljnjima ie dvignil posestniški sin Jaka R. iz Zbt-govcev niotiko proti 20letnemu hlapcu Alojziju Ma-rušiču ter mu zbil več zobov in prizadejal še druge poškodbe. Dogodilo se je to v nekem - »bušen-Sanku«. Marušič se zdravi v tiika'šn]i bolnici.
□	Obrtno pravico so izqubili v preieklem mesecu I Benzin, mesar. Tattenbachova 2; F. Osem-ba izdelovanje ženskih oblek. Meljska 42; J Košar, pek, Kettejeva 22; F Pišlerič, trg. z delikatesnim, Frankopanova 29; I. Kečevar, trg. agentura, Cankarjeva 30; L. Šegula, strojno pletenje, Koroška 30.
□	Došlol ("aj nove žetve. Posebno se opozarja tudi na bogato zalogo obeskov za božično drevo Prvovrstno "blago, solidne cene. Jaš in Lesjaft, Ma-
ribor.
Celie
jo >'a rojstni dan Nj. Veličanstva kralja bodo 6rivnice ves dan zaprte.
es Državna krajevna zaščita decc in mladine
7 Cel„u je naklonila tukajšnjim štirim osnovnim šolam vsaki po Din 55oO, torej skupno Din 22.000, da za božič obdarijo najrevnejšo dec« » prepotreb-no obleko ali obutvijo Ta denar je zaščita imela deloma v prihrankih iz prejšnjih let, deloma je vse leto zbirala in se trudila, da bi mogla za praznik Božjega Deteta razveseliti čim več revne dece. K akciji za božičniro so pripomogli celjska mestna občina z Din 3500, občina Celje-okolica z Din 2500, Mestna hranilnica celjska z Din 2000, Celjska posojilnica z Din 2000, Ljudska posoij. z Din 500, g. Adolf Glilck, lesni trgovec, nam je poslal Din 200 in To-vurna tkanin v St. Pavlu pri Preboldu 40 m platna. Odbor se blagim dobrotnikom, ki so pripomogli«da bo tudi uboga deca lahko obhajala vesel božič, prisrčno zahvaljuje.
m Iz hvaležnosti sta jim pustila otroka. K cestnemu delavcu Landekerju v Oaberju ie prišla pred nekaj dnevi njegova svakinja Jakobina Horvat s svojim 8 letnim sinčkom Volkom ter svojim priležnikom Milanom Novakovičem Bili so vsi trije brez strehe in kruha, pa se jih je Landeker usmilil in jih vzel k sebi. Prosil ponedeljek pa sta Horvatova in Novakovič po francosko vzela slovo, pustila Landekerjevim sinčka Vojka tei brez sledu izginila. Z njima je, kakor so v torek ugotovili, izginilo tudi 300 Din, ki so bili v stanovanju zaklenjeni v kovčeg in katerega sta begunca orividno odprla ter zopet zaprla s ponarejenim ključem ali vitrihom Jakobina je 38 let afara, pristojna v Slovenjo vas pri Ptuju in po poklicu brezposelna služkinja. Njena nezakonska boljša polovica je bila včasih gostilničar, je stara 49 let ter rodom iz Travnika v "Bosni Odšla sta ali proti Belgradu, morda pa tudi proti Trbovljam.
IZ SV. BENEDIKTA V SLOV. GORICAH.
Letošnji državni praznik 1 dec. smo tukaj proslavili na poseben način: z veličastno slovesnostjo za v svetovni vojni padle vojake-farane (95 po številu). Ljudi je bilo od blizu in daleč zelo veliko. Slovesnost se je izvršila pri pozni službi božji na prostoru pred cerkvijo. Mogočne državne zastave so plapoHe raz zvonik in hiše. Slavnostni prostor je bil primerno ovenčan, spominski plošči za padle vojake s križem vzidani v južno -'eno cerkve pa zakriti. Ko so bivši vojaki v mogočnem sprevodu prispeli na slavnostni prostor, je godba zaigrala žalostinko, moški zbor pa je zapel pesem »Gozdič je že zeleni. Domači kaplan g. Iga Brvar je kot bivši vojni lcurnt pretresljivo opisal silne žrtve benedlžke župnije v svetovni vojni in h koncu v vezani besedi proslavljal JunnSI"'C padlih za domovino. Ko je končal, je padla zavesa 9 spominskih plošč in salva Je zndoneln na bližnjem holmu
Radio
ŠOLSKI RADIO V AMERIKI.
Ameriška država Južna Dakota ima okrog 50.000 šol, katere vse bo v kratkem opremila z ' radio sprejemnimi aparati in zvočniki. Hkrati bo zgradila posebno oddajno postajo, ki bo oddajala vsak dag izključno šolski program. To načrt je vzbudil zanimanje celo v ameriškem prosvetnem ministrstvu, ki se je začelo baviti z mislijo, da ustvari podobne postaje tudi po drugih državah.
PROGRAMI RADIO-LJUBI.JANA
Petek, 13. decembra: 12.30 Reprodueiraim glasbo. 13.3(1 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkestra. 18.30 Naše zadružništvo, dr. Valenčič. 19 Gosiiodinjska ura. 19.30 Italijanščina, potič. dr. Leben. 20 Delavsku ura: Pre-lovec: Slava delu, poje moški zbor »Slavne; F. Uratnik: Delavstvo in prosvela; Selišknr: Rudnik; Sedinorojertfki, recitira g. Skuk; Pre-. nos obratovanja strojev iz tovarne »Saturnu*«. 21 Koncert radio orkestra. 22 Časovna napoved in poročila.
Sobota, 14. decembra: 12.30 iteproduciraua glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 lz današnjih dnevnikov 17 30 Koncert radio-orkestra. 18.30 Esperanto, poučuje g. Herkov. 19 Dva tedna po Španiji, predava g. N. Kuret. 19.80 Nemščina, poučuje prof. dr. Grafenauer. '20 Verdi: »Aid a- na plcščali. 22 Časovna napoved in poročila, radio-orkester.	«
Drugi programi t
Sobota, 14. decembra.
Belgrad: 20 Operetni večer. 21 Grengonv, enedejanka. 22 Dnevne vesti iu čas 22.10 Plesna glasba. Varšava: 17 15 Literarna ura. 19.25 Reproducirana glasba. 20.05 Klavirski koncert. 21.15 Zabavna glasba. 23 Plesna glasba. Budapest: 12.05 Koncert salonskega orkestra. 17.40 Popoldanski koncert. 19.80 Drama :: Pappiros bugyellaris«. 22.20 Koncert ciganskega orkestra Dunai: 11 Koncert kvarteta. 15 Mikrofon gre skozi plinarno, reportaža. 15 45 Popoldanski koncert. 17.20 Rusko pravljice. 18.20 Ruska glasba. 20.05 Ruski pesniki. 20.40 sDežeia za hrbtom«, komorna igra. 22 Večerni koncert. M:lan: 13.30 Koncert radio-orkes ra. 1(5 30 Mladinska ura. 17 Koncert kvinteta. 20 30 Konceri kvinteta. 21.05 Leharieva opereta - La danza delle libellule Praga: 20.30 Koncert češkega kvarteta. 21.35 Ljudska i/tasba 22.20 Zabavna glasba. Rim: 13.15 Koncert radio-kvintela. 17 30 Popoldanski koncert. 21.02 Koncert vojaške godbe Berlin: 17.30 4 slike lz Afere Dreyfus ■-. 19.30 šaljapin na ploščah. 20 ' Dandanašnje življenje;, lirična suita. Katovice: 16.20 Reproducirana glasba. 17.10 Mladinska ura. 20.05 Prems iz Varšave. 21 Večerni konceri. 23 Plesna glasba. Toifouse: 18 Plesna slasba. 20.15 Večer operet. 21 Pevski koncert. StlltViart: 14.30 Koncert radio-orl estra 19 30 Koncert tria 20 15 Pester večer. 22.25 Vesela ura med samci 23,45 Plesna plasM. M. Ostrava: 11.30 Reproducirana glasba. 12 30 Opoldanski koucert. 10 Popoldanski koncert. 10 30 Mladinska ura. 17.30 Klavirski koncert. 19 Koncert češkega kvartela. 22.20 Orkestralni koncert. 23 Zabavna glasba.
Ljubljansko gledališče
Drama: Začetek ob 20
Petek. 13 decembra: Zaprto
Sobota. 14 decembra: DON CAULOS. Premijera. Izven
Nedelja. 15. decembra ob 15: JANEZEK-NOSAN-ČEK, mladinska predstava. Znižane cene. Izven. — Ob 20: DON CARLOS. Izven Ponedeljek, 16. decembra: VELIKA ABF.CF.DA. Red C.
Opera: Začetek ob pol 20
Petek. 13. decembra: GORENJSKI SLAVČEK. Red R
Sobota, 14. decembra: MAMZELLE NITOUCHE, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah Izven.
Nedelia, 15. decembra ob 15: GORENJSKI SLAV-ČEK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20: TIcAR, opereta. Premijera. Izven.
Mariborsko gfcdaiišče
Petek 13. decembra ob 1?: POHUJŠANJE V DO I INI SF.NTFI.OR JANSKI. Dijaška predstava. Dijaške cene. Sobota, 14. dec. ob 20: VELIKA ABECEDA. -Kuponi
Nedelja, 15- dec. ob 15: ŽUPAN STILMONDSKI. -Kmečka predstava. Globoko znižane cene. — Ob 20: \VORMSKI OROŽAR. Znižane cene. — Kuponi
OPERA NA PTUJSKEM ODRU.
V sredo, 18. t. m., se poje v ptujskem gledališču Lortzingova komična opera »VCormski oro-žar«. To pa samo v primeru, ako bo gledališče razprodano do sobote zvečer. Abonenti ne doplačajo ničesar, za ostale posetnike veljajo za 50% povišane operne cene radi dveh gostov in ogromnega ansambla, ki ga zahteva ta opera.
Naše dijaštvo
Kongregarija za akademičarke ima v soboto 14. t. tn. ob K3 svoj zadnji relni sestanek pred Božičem v škofijski kongregncijski dvorani (Škof. dvorec, pritličje, prva vrata, desno). Za članice udeležba obvezna. Tovarišice, ki bi jih veselilo, da pristopijo, iskreno vabimo.
Iz društvenega življenja
Prosveta« Der. Mar. v Polju priredi danes popoldne ob 4 »Živa pokopana«, drama v petih dejanjih z živo sliko. Sodeluje društvena godba. Vsi prijatelji vljudno vabljeni	Odbor.
Seja stolne prosvete je nocoj v petek ob 8 v Jugoslovanski tiskarni.
»Dijaško ognjišče« v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 21 decembra t. 1 ob pol 4 pop. v prostorih ho'ela »Union« z običajnim dnevnim redom. — Odbor
v slavo junakom, godba pa je zaigrala žalostinko. Nato je domači g. župnik blagoslovil spomenik s križem in mešani zbor je zapel v srce segajočo Adamičevo skladbo »Padlim vojakom-junakom*:, nakar so se opravile mrtvaSke nulitve za padle. G. LovrenčiS je v imenu antontjevukega društva bojevnikov s primernimi besedami položti krasen venec na spomenik, moški zbor pa je slovesnost zikljuČil s pesmijo Oj Doberdob!: In kaj primerno, saj jc 37 junakov izkrvavelo ua južnem bojišču.
Avstrijska agrarna politika
Nov agrarni program — Pred zvišanjem carin
Pred nedavnim sino imeli priliko poročati, da namerava Avstrija zvišati svoje uvozne carine na kmetijske proizvode in da bo v la namen začela se pogajati z Jugoslavijo ln Madjarsko za revizijo obstoječih trgovinskih pogodb. Pri tem je pripomniti. da bi bila to že druga reviziju pogodb z Avstrijo.
Vso to jo v zvezi z novim avstrijskim agrarnim programom, ki ga bo v kratkem prfedložila avstrijska vlada narodnemu svetu.
Sledila jo namreč vedno bolj pogostnim nkci-jani avstrijskega kmetijstva, ki hoče postati za Avstrijo avtarkično, torej zadovoljiti vse potrebe avstrijskega trga. ne da bi bila Avstrija navezana na uvoz kmetijskih proizvodov. Priznati moramo, da beleži avstrijsko kmetijstvo po prevratu sem kolo-saleu napredek na vseli poljih, kar čutimo tudi m! kot država, ki je eden najvažnejših avstrijskih dobaviteljev za kmetijske proizvode. In avstrijski trg je vedno slabši za nas, gledati motflmo sicer, da ga obdržimo, obenem pa 1)0 treba skrbeti za nova tržišča, kamor bi lahko prodali svoje odvisne proizvode.
Bilo je mnogo načrtov za povzdigo kmetijstva kakor: uvedba žitnega monopola, uvedba posebnih premij za nasade in žitna polja ali uvedba takih vzrokov, ki bi prisilili izkoriščanje vse površine; končno pa je vlada sklenila v svrho pospeševanja pridelovanja žita predlagati zvišanje carine na pšenico na ti zlatih kron in izplačilo enkratne podpore v znesku 9 milj. šilingov. Sedanja carina je vezana in znaša 2 zlati kroni Zato bi bila potrebna revizija obstoječih pogodb; Avstrijci seveda pa nočejo dati za zvišanje agrarnih carin ni-kakih koncesij pri industrijskih izdelkih. Avstrijcem se tudi za lo mudi, saj je pričakovati v kratkem mednarodnega carinskega premirja in potem
Poštna hranilnica v novembru
Poštnočekovni promet je bil v novembru nekoliko manjši kakor v oktobru lz sezijskih razlogov: znašal je 5719.7 milj. Din napram rekordu v oktobru: 5879.3 milj., je pa seveda še (razan oktobra) najvišji v letu. Delež brez gotovinskegp prometa je bil v "oveuibru 48.08% napram 48.75% v oktobru. Skupno jo v prvih 11 mesecih t. I. znašal poštnočekovni promet
nad 54 miljard Din napram 4!) miljardam v isleni času lani (1929: 54 865.9 milj., 1928 48.925.2 milj. in 1927 45.971.7 milj. Din
Število računov je v teku meseca novembra naraslo od 17.551 na 17.067, od te?a v Ljubljani od 5125 na 5136, v Zagrebu od 5270 na 5331, v Belgradu od 3580 na 3636, in v Skoplju od 792 na 809. V Sarajevu pa jc ostalo število računov neizpremenjeno: 2755.
Tudi vloge, oz saldo vlog na računih je ponovno narastel in dosegel rekordno višino 874.4 milj. Din koncem meseca napram 812.3 milj koncem oktobra t. 1. Iz tega se vidi velika likvidnost na našem denarnem trgu. Koncem meseca so znašale vloge
milj. Din
december 1928 marec 1929 junij 1929 september 1929 oktober 1929 uovember 1929
666.4 538 4
753.5 777.0
812.3
874.4
Po posameznih podružnicah se razdele vlocje koncem novembra (v oklepajih podatki za oktober): Belgrad 313.8 (266.8), Zagreb 237.6 (242.4), Ljubljana 157.2 (134.5), Sarajevo 137.2 (138.6) in Skopl.ie 28.0 (29.9) ndij. Din.
Prav znaten dvig pa beležijo
hranilne vloge.
Število hranilcev se je v novembru povečalo za 3514, vsekakor znatno, višina vlog pa od 93.8 na 98.2 milj. Din. Zaradi velikega števila novih hranilcev se je povprečna vsota ene vloge znižala od 1785 Din na 1751 Din. Število izdanih hranilnih knjižic je doseglo lepo število 56.058, vloge pa bodo ob koncu leta gotovo presegle 100 milj. Din. Želeti bi bilo, da se ludi o hranilnih vlogah in o prometu objavljajo podatki po podružnicah.
ZPOETNO ZNIŽANJE OBRESTNE MERE V ANGLIJI.
London, 12. dec. AA. Angleška narodna banka je znižala obrestno mero s 5 in pol na 5%.
ZNIŽANJE OBTOKA BANKOVCEV.
Belgrad, 12. dec. AA. Stanje Narodne banke kraljevine Jugoslavije z dne 8. decembra izkazuje povišanje kovinske podlage od 446.9 na 450.(10 Din. Novčznic v obtoku je bilo za 5 727.9 milj. Din (za 38,035.030 Diii več). Kar pomeni napram izkazu
z dne 30. nov. 1.929 povišanje za 38.0 milj. Din.
»
Vpis v trgovinski register: Električna centrala, družba z o. z. v Dolu pri Ljubljani 150.450 Din, od tega aport 51.000 Din: 2 parceli v Beriče-vem; Maver Matevž.
Izpremembe v zadružnem registru. Vpisi: Pohorska vzpenjača v Mariboru, r. z. z o. z.; Hranilnica in posojilnica v Sv. Vidu pri Ptuju, r. z. z n. z.; izbris (radi razdružitve): Hranilnica in posojilnica v Logatcu, r. z. z o. z. v lik v.
Naknadni ugotovitveni narok. Maks Durjava & Co. v Mariboru 19. decembra.
Bilanca hrvatskih ti. d. Privredna štampa, d. d., v Zagrebu, ki izdaja Morgenblatt in Llovda izkazuje za 1928 29 pri kapitalu 1.69 in upniitih 1.2 milj. izgube 23.157 Din napram 392.472 Din koncem posl. leta 1927-28. Čakovska industrija železa, ki je blizu Rotschildovemu koncernu, izkazuje za 1928 0.11 milj. izgubo (0.31) pri kapitalu 1.25 in upnikih 3.5 (4.0) milj. Din. — Jugoštampa predlaga odpis rezervnega zaklada na račun izgube prejšnjih let.
ne bi mogli zvišati carin. Seveda bo treba primer' no zvišati tudi carine na moko od 5 na 8 zlatih kron. Pa tudi drugače bo vlada pomagala mlinom. Mlini bodo morali 70% rži in 40% pšenice, ki jo zmeljejo, kupiti v Avstriji.
Poleg zvišanja carin na pšenico in tnoko bo zvišana tudi carina na sladkor (in davek); nadalje se bo zvišala teža carini podvrženih prašičev. 6peharji nad 110 kg dosedaj niso plačali uvozne carine. Sedaj pa je predlagano zvišanje na 125 ali 130 kg.
Drugič predlaga avstrijska vlada 9 milj. šilingov (t. J. 72 milj. Din) podpore. Ker znaša površina posejana s pšenico in ržjo ca 600.000 ha, pride torej na 1 ha 15 šilingov letno t. j. 120 Din. Če bodo pa državne finance ugodne, se bo drugo leto ta podpora zvišala.
Od vseh teh in drugih ukrepov je pričakovati nadaljnjega izboljšanja v položaju avstrijskega kmetijstva. Ze opetovano smo opozarjali na lepo uspehe pospeševanja kmetijstva v Avstriji, ki jih čutimo na lastni koži, in bi nam lahko bili Avstrijci vzgled Vzemimo n. pr. samo mlekarstvo in sirarstvo. Še 1. 1915 smo izvažali v Avstrijo za desetine milij. Din mleka; Avstrija jo bila takrat v mlekarskih proizvodih pasivna za 30 milj. šilingov, od tedaj pa je naš izvoz popolnoma prenehal iu danes Avstrija mleko in maslo izvaža v vedno večjih količinah. Vse delajo v povzdigo. domačega mlekarstva. Uvajajo se uvozna spričevala za mleko in proizvode. Za vsak izvožen hI mleka in stot masla in sira dobe izvozniki premije. Potem seveda ne izostajajo uspehi, ki bodo v kratkem napravili Avstrijo za izvoznico kmetijskih proizvodov kakor mora sedaj uvažati za stotine miljonov kmetijskih proizvodov.
do 223.06, Praga 1C6.86-167.66, Trst 294.12 do 296.12.
Belgrad. Berlin 1348.75- 1351.75, Bruselj 787.82-790.82. Budimpešta 986.72-989.72, Curib 1094.40-1097.40, Dunaj 792.03—795.03, London 274.84—275.76, Nevvvork 56.17-59.37, Pariz 221.06 do 222.06. Praga 166.86—167.76
Curih. Belgrad 9.1285. Berlin 123.175, Budimpešta 90 1375, Bnkarest 3.07125, Dunaj 72.40, London 25.1275, Madrid 71.60, Nevvyork 514.50, Pariz 20.2625, Prasni 15.265, Sofija 3.72125, Trst 26.985. Varšava 57.775.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.6025 (valuta) 12.5675, v Londonu, Newyorku iu v Pragi neizpremenjeno.
VUI OVOSTMl PAPIRn
Ljubljana. Celjska pos. 170 den., Ljublj. kred, 1.24 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 250—260 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 435.50 do 436 (43(5), kasa 435 -435.50 (435), termini: 12 436 do 437, 7% invest. pos. 85.50 den., agrari 52. — Bančni pap.: Union 201 -202 (201), Poljo 16—17, Hrv. 50 den., Kred. 95-100, Jugo 81-83 (81 do 83), Lj. Kr. 125 den.. Medjun. 58-00, Nar. 8160 den., Prašted. C05—910 (905), Srpska 157 den., Zem. 129 den. — Ind. pap.: Guttmann 180—185 (1S0), Slnvonin 190—195 (190). Slaveks 92 -95. Danica 110—115, Drava 290—330, Šečerana 384.50 do 390, Osj. ljev. 180 den., Brod. vag. 135—140 (135), Union 145 bi., Isis 19 den., Rngusea 415 do 419, Trbovlje 450-452 (450), Vevče 132 den,-Nar. šum. 50 bi., Piv. Sar. 175—190, Jadr. plov. 54C-570 (550).
Belgrad. Narodna banka 8220, Izvozna banka 730—750, Belgr. zadruga 6300, 7% inv. pos. 85 do .85.50, agrari 51-52, voj. škoda 436—436.50 (600).
Dunai. Don. sav. jadr 86.65. Wiener Bank-verein 21.60, Creditanstalt 51.70, Escompteges. 170, Slavonia 21.25, Alpine 82.80, Trboveljska 55.50, Knnj. ind. 40.50, Leykam 6.50, Rima Mtiranv 100.60.
Borza
12. decembra 1929.
DFNAR
Po včerajšnji učvrstitvi so danes tečaji ponovno popustili. Promet je bil slab. Do zaključka je prišlo tudi v devizi Varšava po 6.29. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah Trst in Varšava, v ostalih zaključenih devizah pa je intervenirala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklep, zaklj. teč.) Amsterdam 2276.50 b!., Berlin 1348.75-1351.75 (1350.25), Bruselj 789.82 bi., Budimpešta 988.22 bl„ Curih 1094.40-1097.40 (10515.90), Dunaj 792.03-795.03 (793.53), London 275.26 bi., Nevvyork 56.27 bl„ Pariz 222.06 bi., Praga 166 86—167.66 (167.20), Trst 294.18 — 296.18 (295.10, 295.21), Varšava 627.50-680.50 (629).
Zagreb. Amsterdam 2272.50 -2278.50, Berlin
1348.75-1351 75, Budimpešta 986.72.....989.72. Curih
1094.40-1097.40. Dunaj 791.95- 794.05, London 274.66-275.66, Ne\vyork 56.17-56.37, Pariz 221.06
Zopetno nazadovanje tečajev na člknški borzi — pšenica december notira 12054 — je imelo na položaj na našem domačem žitnem trgu za posledico zopetno [Kialabšanje tendence, dasi v cenah za pšenico ni bilo izprememb, dočim je za koruzo cena nazadovala za 2Vi pari. tako da velja nova koruza z garancijo 110—112.50, emetno sušena pa 130 bačka nakladalna postaja za promptno dobavo. Pšenična moka »0 pa pri tej oslabitvi ni bila prizadela in veljajo zanjo še nadalje visoke cene.
l.jnbl.jutia (Vse samo ponudhe. slov post., plač 30 dni dob prompt) Pšenic« bač 79 kg 2% ml tar. 245 -247 50. 78 kg 242.50-245, 77 kg 238 50 240.50. sr 80 kg 2% ml tur 242 50—245 50, 77 kg 235-237 50. slav. 77 kg ml tar 227 50— 230 rž 72/73 kg 2% ml. tar. 200—205. moka 0 g vag h) fko Ljubljana vag bi., plačilo po prejemu 870- 875. koruza bač nav. vozu 210—212 50. mL tar 205 - 207 50. umetno suš nav vozn 195— 197 50. ml tar 192-195 50. času prim suha kvaL gar 170 175; činkvantin 245 -247 50, ječmen bač. oz 66-H7 kg 205 207 50. 63 64 k» 190 195, oves bač 63/64 ka 193-197 50. ježice 275—300.
Zaključen je bil 1 vagon koruze. Tendenca: za pšenieo in rž slaba, za koruzo in oves mirna.
Novi Sad. Pšenica bč. 190—195, gor. bč. 192.50—197.50, sr. 182 50-187.50; oves 137.50 do 142.50; koruza 105—110, nova bč. 102.50-105. bč. 12. I. 107.50-110, Donava 125-180, 4.-5. 130 do 135, suš. 127.50—132.50, sr. gar. 105—110, nova sr. 102.50-105, sr. Donava III. 125 — 130; ječmen 122.50—127.50; moka Og 300—310, 2 275—280, 5 I 230-240. 6 185-190, 7 140-150, 8 112.50—115;
otrobi 90—95; krompir 50—55. — Tendenca ne-, stanovitna. Promet 14 v. pšenice, 1 ovsa, 31 koruze, 12 moke.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica marec 22.82-22.85, zaklj. 22.85—22.86, maj 23.65—23.70, zaklj. 23.66—23.67; rž marec 16.28—16.25, zaklj.
16.2-1—16.25;	koruza maj 15 65—15.62, zaklj. 15.62 do 15.63, tranzit koruza maj 15.10—15.05 zaklj.
15.03-15.05.
les
Eksckutivni nakup: 2 vagona hrafovih pod-nic: 1 vag. 400 kom. 2.65 m 43 mm, od 28- 30 cm I., II., 1 vag. ca. 15 m1 43 mm 2.85 m, od 18 do 30 cm L, II. ostrorobe paral, očelj., fko vag. Postojna trs. 1.560.
Pesa: Položaj za nemško pesno seme so je pomiril. Cene kl so bile do zadnjega časa zelo različne, so se izravnale. Pomanjkanje semena kr-! milno pese je brez dvoma veliko in je verjetno, I da bodo nekatere vrste do pomladi še poskočile v ceni. Iz Francije sp nudi Mamut rdeča po priliki ! 2 Din po kg ceneje Ker tega semena naš kmetovalec ne p«nzna. bržda tudi razlika v ceni ne bo odločevala. Lahko računamo s tem, da bo nflš kmet zahteval lo nemško peso, ki je preizkušena in dobra.
Ostrige v jodu
Anekdote
Bernard Sliaw jc moral na postaji neke lokalne železnice nu Francoskem dolgo čakati na vlak. Minila jc že cela ura in pol, ki. bi bil imel po voznem redu vlak žc odpeljati. Shaw čaka in čaka... Mimo pride postajni načelnik. »Halo, gospod načelnik!« ga pokliče Shaw. »Prosim lepo?« »Kje pa je tu pokopališče?« »Tu v bližini ni nobenega!« odvrne postajni načelnik. »Kje pa vendar pokopavate ljudi, ki umro radi čakanja nu vlak?«
Loubatie, profesor na vseučilišču v Bor-deauxu, je imel nedavno v tamkajšnjem medicinskem društvu predavanje, pri katerem je priporočal, da se zdravila, ki imajo zopern okus, v bodoče predpisujejo v splošno priljubljenih jedilih, da se tako v pravem pomenu besede združi prijetno s koristnim. Da praktično pojasni svojo teorijo, je predlagal, da se jodovi preparati, ki jih mnogi le neradi uživajo, dajo v bodoče v zvezi z ostrigami. O tej precej čudni sestavi ostrig in joda je poročal, da on s steriliziranim nožem in v gumijastih rokavicah odpre školjko in nato ostrigo položi v jod. Ko je ostriga prepojena z jodom, kakor je bila prej z morsko vodo, je pripravljena za uživanje za tistega, ki je prisiljen jemati jo-dov preparat. Loubatie je označil te poizkuse kot izhodišče k novi metodi medicinskega zdravljenja, ker se na podoben način lahko predpiše tudi solata z ricinovim oljem, ver-mut v močno posladkanem pudingu in železo v omeleti. Tako bi, kakor misli Loubatie, izginila vsaka mržnja do še tako neprijetnih zdravil. Da popolnoma razumemo stremljenje profesorja Loubatieja, moramo vedeti, da je on doma v Normadiji, kjer, kakor znano, polagajo posebno važnost na kuhinje in kuho in kjer Loubatie sam deluje v kuhinji namesto v laboratoriju. Svojo novo metodo imenuje gastroterapijo, ali, če bi se ta označba glasila preveč po kuhinjsko, terapevtogastronomijo.
Usodni htobuh
K nekemu zlatarju v Rotterdamu sta prišla te dni dva tujca in_mu ponudila v nakup dragocen prstan iz platine. Zlatarju pa se je
Novoizvoljeni zvezni predsednik v Švici je dosedanji podpredsednik, socialist Graber.
je dobila obvestilo, da je bil nekemu bogatašu v Parizu ukraden platinast prstan, zlata cigaretno doza ter srebrni gumbi za manšete in vrhu tega še klobuk, kupljen v Šangaju. Ko so Poljaku to povedali, je dejal, da si je te stvari izposodil v Parizu od nekega bogatega gospoda, da bi z njimi napravil dober vtis na neko dekle, ki jo je mislil poročiti. Umevno je, da ta izgovor ni nič koristil Poljaku in njegovemu tovarišu, kajti dejstvo, da sta s temi rečmi prišla na Holandsko, da bi jih tu prodala, dokazuje, da sta tujca navadna tatova. Radi tega so ju do nadaljnjega postopanja prepeljali v preiskovalni zapor. — Vrednost ukradenih stvari se ceni na okrog 550.000 Din.
Riutlolitnv Noblovih nagrad se ie izvršila 10. decembra v stockholmski koncertni dvorani. Na levi ie crob ustanovitelja nagrad Alfreda Nobla na pokopališču v Stoekholmu.
Akademiki praznujejo obletnico svojega dijaškega društva. Zidane volje so in poredno se muzajo svojemu priletnemu profesorju, ki se je kot vabljenec udeležil slavnostne večerje iu je že bil nekoliko v rožcah. Pa vprašajo študenti profesorja: »Gospod, kako vendar to pride, da nam mladim stopi vino v glavo, Vam starim pa v noge?« — »Čisto naravno,« se odreže stari profesor, »vsakemu gre vino v tisti del telesa, ki mu je najslabši.«
Londonski list »The Dailv Mail« takole popisuje življenje v Šangaju. Neki petdesetletni kitajski gospod, nemirnega pogleda izza svojih z roževino obrobljenih očal in s smešnim izrazom strahu na svojem obrazu, je hitro izstopil iz neke banke v bogatem delu evropskega Šangaja. Tekel je po trotoarju kot spla-šen zajec v zaprt avtomobil, ki ga je čakal na cesti. Njemu tik za petami pa sta šla dva, brez dvoma Rusa z modrima vojaškima čepicama. Oba sta imela v rokah napet samokre«. Fden je sedel zadaj, drugi pa spredaj k šoferju. V tistem trenutku, ko sta ta dva vstopila, je avto odbrzel in izginil v prometni Kin-kiangovi ulici.
Človek bi mislil, da je ta gospod s častnim spremstvom za seboj skušal pobegniti iz banke, kjer je ukradel denar, toda tu je šlo za uglednega bogatega Kitajca, ki je hotel uiti poklicnim tatovom. Predstavljal je za šangaj-Ske razbojnike masten plen, za katerega bi lahko zahtevali velikansko odkupnino. Ko bi bil že enkrat na varnem, namreč prepeljan v kakem čolnu ali v podkrovju kakega naloženega pamika čez reko, ki obilo poplačal ves trud in nevarnost teh ljudi, ki so ga -ukradli«. šangajski razbojniki namreč kradejo ljudi in so v tej stroki dosegli že visoko stopnjo spretnosti in pretkanosli. Ti razbojniki vprizore kar pravcate love na Kitajce, posebno na bankirje, trgovce, agente, ki so v službi inozemskih tvrdk. Tudi njihove otroke visoko cenijo in jih kradejo tako, da si jih naberejo kar celo zalogo.
Nekatere teh tolp delajo z neverjetno drsnostjo. Včasih so tako predrzni, da ugrabijo svojo žrtev na najbolj prometni ulici iu jo odpeljejo kar v njenem lastnem avtomobilu. Šoferja enostavno zamenjajo s svojim in ta odpelje avtomobil. Čez nekaj dni dobi rodbina pismo, v katerem zahtevajo gotovo vsoto denarja, ki mora biti položena na gotovem mestu in seveda v določenem roku. Sicer ugrabljenega člana družine ne bodo izpustili, ampak ga celo ubili.
Ti razbojniki zelo dobro vedo, kdaj je treba izvršiti ugrabljenje. Izvedejo ga šele tedaj, ko so že dolgo časa skrbno nadzirali vsako kretnjo tistega, ki so si ga izbrali za žrtev. Lahko je navzočih pri ugrabljenju petdeset ljudi, toda preden bi padlo komu na um, da bi pomagal, so razbojniki s svojo žrtvijo že daleč. Neka tolpa je nedavno navalila kar v hišo ene svojih žrtev in jo odvedla vpričo vse rodbine.
Tak napad je bil izvršen nedavno ua hišo nekega bogatega Kitajca v Joffreovi ulici v francoskem delu mesta. Razbojniki so izbrali za svoj posel noč, toda računali so slabo, ker se je baš tedaj izmenjala nočna in dnevna ruska straža. Tako so razbojniki naleteli na hud odpor. Dva Rusa in dva Kitajca sta bila
ubita in en Rus ranjen. Razbojniki so pobegnili, prišla je še francoska policija in mislili so, da je bitka končana. Toda temu ni bilo tako. Ob 4 zjutraj so se razbojniki zopet vrnili in poskušali razbiti glavna vrata. Toda, zopet so bili odbiti in izgubili so še enega člana. Drugi napadi na poslopja so manj predrzni. Neki Anglež, član šangajske policije, je pri neki raciji sam ubil pet razbojnikov. Policija ve, da je bilo preteklega leta plačanih skoro 60.000 liver šterlingov kot odkupnina razbojnikom, ki »delajo« v Šangaju. To je pa samo majhen del vse vsote, zakaj za večino takih ugrabljenj se sploh ne zve. Ukrenili so vse mogeče varnostne naprave v evropskem delu mesta, da onemogočijo taka ugrabljenja in napade. Policija včasih z revolverji v rokah napravi kordon okrog cele ulice in preišče vse sumljive avtomobile in vozove.
Zaradi teli neprestanih napadov so se organizirale nekake telesne garde, ki jih tvorijo večinoma brezposelni Rusi, bivši vojaki, ki jih sprejmejo v službo bogati Kitajci. Dozdaj jili je že okrog -100 in marsikak bogat Kitajec jili ima v službi po šest. Ti so iaborno plačani in imajo hrano zastonj. Nosijo tudi najrazličnejše uniforme. V neposredni bližini slede svojim gospodarjem in pazijo nanje.
Šangaj je poln takih zločincev. Kakor pravi Stirling Fressenden, glavni ravnatelj chicaškega občinskega sveta, se nili Cliicago ne more primerjati z njimi.
Številne razporohe v Ameriki
Statistika, ki je izšla kot dodatek k ljudskemu štetju v Washingtonu, odkriva čezdaJje večjo resnost vprašanja razporok v Združenih državah Severne Amerike. V letu 1928. je znašalo število porok 1,182.497, v letu 1927. pa 1,201.053, to se pravi, da je padlo za 18.556 ali pa 1.5%. V nasprotju s tem pa kaže število razporok porast: v letu 1927. je znašalo 192.037 in v letu 1928. 195.939. V državah, kjer državni zakoni ovirajo razporoke, je odstotek teh v razmerju s porokami majhen. V državi Kolumbiji znaša samo 1 : 52.5 in v New Yorku 1:21.6. Če vzamemo vse države skupaj, pa znaša razmerje 1:6, to se pravi: na šest porok pride ena ločitev. Pri problemu razporok se kaže približno isti pojav kot pri prohibiciji. Sprejetju posebno strogih zakonov v eni državi sledi naraščanje prestopkov v sosednjih državah, kjer so milejši zakoni. Število bi se dalo omejiti le tako, da bi se uvedli enaki zakoni za vse države. O tem so že mnogo razmišljali, vendar se ameriški parlament doslej še ni lotil tega vprašanja.
Indijski knez Aga Khan (X) iu njegova mlada žena, hčerka pariškega hotelirja Carrona, s katero se je te dni poročil, pred filmskim aparatom. Na desni so trije odposlanci iz domovine ind. kneza.
zdela stvar sumljiva in je obvestil policijo, ki j je uvedla preiskavo. Dognala je, da ima opraviti z nekim 261etnim Poljakom in z nekim 291etnim Rusom. Razen prstana sta imela pri sebi še zlato cigaretno dozo in nekaj srebrnih gumbov za manšete, katere sta hotela že v Amsterdamu praviti v denar. Ko so Poljaka vprašali, kje je dobil te stvari, jc pripovedoval pustolovsko zgodbo. Dejal je, da je kupil te dragocenosti v Šangaju. Do bi to dokazal, je pokazal svoj klobuk, ki je imel znotraj res etiketo neke trgovine v Šangaju. Policiji pa to ni bilo zadosti in je raziskovala dalje. Kmalu
Elegantnim aospodom
priporoč. mo za plesno sez; o in druge ve en e rireditve siiajne smoki^ge, frake m žalteje v iz\r tev. F no „Gent man" angleško črno b ago oddajamo po-ljubno metrov D It AGO SCH \VAB - LJUBLJANA
■'»rsv&KMMMKKsr/jmssmrmmmtimsBm^B
Grof Siolberg pogojno obsoien
Svoj čas smo obširno poročali, da so > gradu Janovice pri Hirschbergu 18. marca 1929 našli grofa Eberharda Stolberga ustreljenega. Osumljen, da je grofa ustrelil, je bil njegov sin Kristijan, katerega so zaprli. Ta je spočetka trdil, da so vdrli v grad roparji in da so ti ustrelili grofa. Pozneje pa je grof Kristijan priznal, da se mu je po nesreči iz-prožila puška in strel je usmrtil njegovega očeta. Po dolgotrajni preiskavi je državno pravdništvo obtožilo mladega grofa uboja iz neprevidnosti in te dni se je vršila razprava pred sodiščem v Hirschbergu. Zaslišane priče in posebno izvedenci so za obtoženega grofa izpovedali precej ugodno. V sredo zvečer je bila razglašena sodba. Grof Kristijan Stolberg je bil zaradi uboja iz neprevidnosti pogojno obsojen na devet mesecev zapora. Všteje se mu 1 in pol meseca preiskovalnega zapora. Če v času, ki ga določi sodišče, ne bo zakrivil nobenega kaznivega dejanja, se mu bo kazen popolnoma črtala.
Težki spopadi na Haitiju. Med ameriškimi mornariškimi vojaki in stavkujočimi domačini na llaitiju je prišlo do krvavih spopadov. Devet mrtvih in več ranjenih je obležalo na mestu. Iz Amerike so odposlali vojno ladjo s 500 vojaki, številnimi letali in strojnimi puškami. Ilaiti je po imenu svobodna država, vendar pa od leta 1915. vrše nadzorstvo Združene države. Na sliki vidimo vladno poslopje v Port au Prince, na desno pa je sedanji predsednik na Haitiju Louis Borno.
Ivan Cankar: Das Haas zur barmherzigen Mutter G ottes. - Met n Leben
Autorisierte Uebersetzung aus dem Slovenischen von G. Jirku. Niethammer Verlag, Wien-Leipzig,
1930.	^
Drugi zvezek nemške izdaje Cankarjevih spisov v prevodu gospe Jirku obsega »Hišo Marin; Pomočnice«, »Moje življenje« ter iz iste knpge črtice »Desetica«, »Tuja modrost« in »Večerna molitev« ter iz knjige »Ob zori« novelo »Pred gostilno«. Knjiga je izšla v enaki krasni opremi, kakor jo je brižna založba pripravila za prvi zvezek. Nemška kritika je sprejela »Hlapca Jepeja« nad vse pričakovanje povoljno, v na;več primerih celo z iskrenim navdušenjem. Tako ie led prebit in nadejati se je, da bo tudi drugi zvezek dosegel enak uspeli kakor prvi Trud ie prevajateljici in založbi ves nemški slovstveni svet s polivalo poplačal, a tudi mi moramo biti obema hvaležni, kajti od te Cankarjeve izdaje ima ves naš narod neprecenljive koristi. Značilna opomba na ovitku drugega zvezka »Ein unbekannter Grosser aus der unbekanntesten Literatur Europas«, ki je posneta \i Ernest Schvvenkove ocene v »Die literansche WelU, namreč zadostno priča o tem, kako smo nepoznani v svetu in ima torej ta ptevod mimo slovstvenega pomena tudi tega, da seznama svet s Slovenci in brez pogumnosti prevajaleljtce m založbe bi bogzna kako dolgo ostal Cankar Se nepoznan in ž njim v mnogih ozirih tudi Slovenci.
Ko sem prečital najprej prevod od konca do kraja, nisem opazil ne vrzeli ne potvorb, kaiti nemško besedilo teče gladko napeto in vsebuie Značilne Cankarjeve odtenke izraza; ne da se tajiti, da je prenesen njegov svojevrstni slog uspešno v nemško besedilo. Pa imaš pri tem čitaniu le neprijeten občutek — morda spomin na izvirnik, iz katerega marsikaj vendarle pogrešaš? Lotit sern se primerjanja. Dasi predavateljica omen a, da so v »Hiši Marije Pomočnice« »einige wemge Stellen gekilrzt«, je vendar ta opomba, ki v ostalem ni pobliže utemeljena, kar bi bilo močno želeti nekoliko preskromna. Opazil sero, da je prevod svoboden vse preveč. Mnogo stavkov je izpuščenih, ponekod je pa besedilo razvlečeno. Moti samovoljna sprememba razdelbe odstavkov. 1 o-polnoma izpuščena sta dva prizora, in sicer iz
Loizkinega in iz Brigilinega doživetja doma, torej tista dva, ki so jima ob izidu slovenskega izvirnika po krivem očitali poltenost. Pa naj bi žc bilo razumljivo, da se je prevajateljici zdelo nasprotje med tiho povestjo smrti in kričečim opisom grdega življenja prehudo in je radi tega prizora izpustila (s čimer ni rečeno, da je bila v to opravičena), se mi čudno vidi, da je občutno krajšala priliko o kanarčku, kajti ta prilika je morda najmočnejša , in najbolj pretresljiva, kar jih knjiga vsebuje, ne-j prekosljiva v svoji simbolični nasičenosti V nero-j škem prevodu je pa ta prilika skoro docela sle-! čena simbolike in je postala tako epizoda, ka-! tere globoko ozadje je komaj površno naznačeno.
I _ V prevodu »Mojega življenja« je besedilo, ki
obsega v izvirniku 15 poglavij, skrajšano za celotno III., V., X. in XV. poglavje ter za uvodna 1 dva odstavka. Ostala poglavja so strnjena v vsega 1 pet poglavij. — »Desetica« je postala v prevodu ' »Ein Taler«, pa tudi »Hiša Marije Pomočnice« ni »Das Haus zur barmherzigen Mutter Gottes«. (Ali ni na Dunaiu »Mariahillerstrasse«?)
Teh in takih nedostatkov, ki nikakor niso samo po sebi umevni, a tudi nikjer od prevajateljice utemeljeni ali razloženi, ie v pričujočem zvezku mnogo več nego v prvem. Ker ie prevod gospe Jirku tisti, ki bo Nemcem ostal, kajti m pričakovati, da izide vsaj v doglednem času drug prevod, smatram, da je potrebno opozoriti na njegove nedostatke, da se bodo pri prihodnjih zvezkih, ki iib založba obliubp«. po možnosti odpravili, a v slučaju nove izdaie prvih dveh, temeljito popravili Skoda ie namreč tolikega izvrstnega truda, za katerega gre gospe Jirku polno priznanje, da bi veljal za polovičarsko delo; tem bolj pa je škoda, ker po ostalem sodeč, prevajateljici gotovo ne manjka zmožnasti za popolno ln dovršeno delo, kakršno naj bi bil pač vsak resen prevod.
Fritz von Haniel je napisal »Hiši Marije Pomočnice« kratek, a lep in smotren predgovor.
Novi pravci
protestanti zma
V svobodni državi Saški, jedru protestantiz-ma, se iz brezkontnih verskih zmed, ki so nastale po vojni, iz kuosa polagoma prikazujejo stremljenja v uove, znamenite smeri Liberalna misel, ki korenini v bistvu protestantske vere ter je imela pred vojno tu v srednji Nemčiji svoje najmočnejše postojanke, začenja v krogih, ki goje še krepke stike s cerkvijo, izgubljati 3vojo brezpogojno veljavo. Zunanji povod za to je dal razvoj liberalizma na jTolitičnem polju: razvoj v praven marksizma. Veliki dedič predvojnega liberalizma je po letu 1919 postal saški socializem, ki je na svoj način takoj uveljavil najskrajnejši materializem. Toda deset let, ki so po'ekla po revoluciji, zadostuje, da se spoznajo ali vsaj zaslutijo notranje zveze med nemškimi duševnimi stremljenji.
Dva glavna predstavitelja protestantizma moremo danes ločiti na Saškem Na eni strani stoje politično usmerjeni protestanti, na drugi pa cerkveno verni ljudje. (Na liste, versko iudiferentne protestante, ki so bili sicer protestantsko krščeni, ki so pa izgubili s cerkvijo vsako zvezo, se tu ne bomo ozirali.) Dasi more biti tudi vsak politično usmerjeni protestant cerkveno veren kakor vsak drug in jo dejansko na Saškem mnogo protestantov to vrste, vendar je razloček med eniini in drugimi znaten: Za velik del političnega protestantizma je poslala politika prvo ter se svetovni nazor — dasi se krščanstvu nikakor nočejo odpovedati
podreja političnim strankarskim zahtevam. Ta tip ima svoje glavne predstavitelje v nekih političnih in strankarskih voditeljih, ki imajo po svojih javnih službah in svojem zgledu zelo pomemben vpliv na ljudstvo. Razen tega skrbi njihov tisk, ki piše popolnoma v duhu teli voditeljev, za širjenje misli. — Drugo glavno skupino, ki je versko usmerjena, vodi resno misleča, s sodobnimi problemi boreča se protestantska duhovščina. Ta skupina presega prvo že po številu zelo znatno.
Iz našega glasbenega sveta
No, Prelovec je pesmam pustil kmečko srce in jih opre-nU le z najnujnejšim harmoničnim ozadjem, v katerem to srce ne more vtoniti. Tudi Pavčič čuti, da učena harmonika ne pristoja
Opera nekaj životari, kakor bi se po Valkiri fuldihovala, Matica žanje z Miško slavo na Francoskem, koncertov ni in tako so tu še nove revije in note, o katerih mi je poročati.
neučeni Micki, gre pa le korak naprej, skrbi za efekten klavirski pa rt. ki hoče včasih celo slikati in bili nekoliko samostojnejša glasbena tvorba. Dr. Čerinovih ne poznam Pavčič je priredij Goreči ogenj«, »Jaz mam pa konjča . ,Gozdič je že zelen«, »Polka je ukazana«, :.Pojdem v rute/, Pijmo ga
Ljudsko petje v cerkvi.
Zadnji letošnji Glasbenik je izšel iu zaključil svoj 52 letnik. Uvodoma se g. Janez K a lan zavzema z« ljudsko pelje v cerkvi. Mislim upravičeno Hočemo voditi duše k novi, idealistični onen-taciji iz povojne čutnosti in v 16. stoletju so vo- pfjmo« in »Pa moje fenke glase dil i duhovi pokazali podoben napor in so zalite-	Ko bi nas, prireievnlci vedeli, koliko i
vali ljudskega, enoglasnega petja. Upravičeno je i—'-	™n„n,vP,S,h n,™, kakor
nrmel Trubar zoper čutno nizozemsko glasbo v cerkvi, zoper umetno mnogoglasje, ki je tu »zaradi lih ah,snih in mnosroterih šliim: in zahteval ekspre-
tih glasnih in mnogoterih sivnega enoglasja vseh vernikov, pesem v unisonu, kateremu pa je treba »perložiti celo serce*. Tudi danes priporoča Cerkev polifonijo in enoglasje, določno čuteč velike duhovne vrednote teh stilov v primeri s čutno akordiko in kaj bi bilo lepšega kakor vpeljati ljudsko petje v tem smislu! G. Kalan piše preprosto: s vi pojete tako lepo, da jaz še moliti ne morem« .. s tem je marsikaj rečenega, dasi se z vsemi ostalimi njegovimi nazori ne bo vsak strinjal, ln vendar — reformirajmo! Še vse preveč je čutnosti v današnji cerkveni glasbi, še vse premalo duhovnega izraza 1 — P. Satlner opozarja na skrb za orgle, A. Gr8bming piše o tvorbi glasov, Fr. Ferjančit piše o pok glasbeniku V. Marčiču, dr. Manluani o jiok. dr. \V'einmannu, predsed. Cec. društva, Sr. Kojiorc o mladem glasbenem geniju Firkušnem, Kramar o svojih zapiskih starih pesmi, Steskn o ljubljanski glasbeni šoli. Slede naredbe glede zavarovanja organistov, dopisi, poročila itd. Glasbena priloga prinaša dr. Mli-nar-Cigaletovo Božično zn meš. zbor z orglaini in A. Mavovo Nazareško lilijo za meš. zbor in orgle.
Prirejanje ljudskih pesmi se je zadnji mesec razširilo. V kratkem smo dobili dve Prelovčevi. dve dr. Cerinovi izdaji, nedavno pa še J. Pavčičcve 3-Slovenske narodne pesmi« za en glas in klavir. Baje ludi N. Štritof pripravlja za izdajo priredbe Vrazovih zapiskov.
Ce bi hoteli imeti neko osnovo za presojo leli priredb, bi šlo morda za tale načelni premislek. Vsekakor je »fotografija« kmečke pesmi z njeno primitivno formo in vsebino eno, nje priredba, »gosposka obleka«, »popleinenitenje« z modernimi meščanskimi sredstvi pa drugo. Nekomu je prvo v svoji prvotni, primitivni preprostosti bolj všeč, drugi se pa ravno nad to preprostostjo izpo-takne in misli, da je pesem »poplemenitil«, če ji je vzel avbo in nataknil klobuk z nojevim peresom. Včasih se zgodi, da ima pesem kmečko srce, pa gosposke šimi-čevlje in da to občutiš za estetsko smešnost.
Nacionalen roman, ki opisuje borbo med fašizmom in domorodnim nemšlvom v Južnih Ti-rolah, je napisal Robert Hohlbaum pod naslovom: Das Paradies und die Schlange (Staackmann, Leipzig, 5.50 M.). Povest je pisana zelo učinkovito, tako da globoko pretrese in ogorči. Na eni strani brezobzirni, bistveno tuji, brezmoralni potujčeva-lec, na drugi strani brezmočno, a vendar junaško herojstvo trpinčenega nemškega prebivalstva. Omenjamo zato, ker bi i nam bilo treba velikega jela z istim motivom!
*
»Buržujske opere«. Državna opera v Baku je naznanilo, da bo uprizorila »Zlatega petelina« Rimskega-Korsakova in Wagnerjevo »Valkiro« in sicer »težkega srca, samo vsled pomanjkanja novih dobrih proletarskih oper«.
Vspehi ruske drame. V foyerju monakov-skega rezidenčnega leatra so obesili spominsko ploščo z napisom o gostovanju O. Gzovske in V. Gajdarova, ki sta predvajala Dostojevskega in L. Andrejeva. Oba umetnika sta prva tujca, ki sta nastopila na monakovskem odru.
Osscndowski je zopet napisal interesantno povest: Dnevnik šimpanzinje (Tagebucb einer Schimpansin, Wien, Phaidonverlag, 233 strani), ki je namenjena velikim in inalim otrokom Je povest Šimpanzinje, ki jo v džungli vjamejo in v Evropo prepeljejo, kjer doživlja najraznavrstr.ejže dogodke usode, se izuči v pametno, dobrovzgoicno in pasje pokorno žival, dokler je domotožje ne zapelje k begu nazaj v džunglo. Knjiga je dovolj preprosta za mlade! in ima zdrav humor.
imamo
lepših in glasbeno zanimivejših pesmi kakor so^te, često močno alpski vplivanj, ušesir prijetni šla-gerji, bi segli tudi po belokranjskih iu dolenjskih, vzhodnještajerskih kakor Adamič in dr. Kimovec. Tako pa nam grozi preplava lega, bi rekel, najmanj slovenskega blaga, ki se za edino slovensko propagira.
Za božič.
Naš neumorni Stanko Premrl je izdal Duo graduialia in nativitate Domini. Ad quattuor voces inaequa!es cum organa Žalibog samozaložba. Založniki skrbe danes samo še za kuharske bukve. Ubog skladatelj pa za kulturo. Mislim, da nai bi vse seglo po teh dveh, zelo solidno delanih skladbah (iz 1. 1914.), ki sta umno zamišjieni in očitujeta ljubezen za polnozvočno harmoniko, ki daje povdar in zamrli. Drugi graduale ubira v spremljavi mehko božično razpoloženje in bo prav gotovo našel mnogo prijateljev med oreanisti in pevci. Prav, da ste se objavili ti dve skladbi. Moramo se osamosvojiti, doslej smo črpali samo iz nemške zakladnice te vrste blago!
Napevi Jurija Fleišmana. Prof. dr. Pavel Kozina ie priredil: Jurij
so izhajale sredi preteklega stoletja. Flajšman ima nemško klasično in zgodnjeroinantično šolo, hoče biti popularen in tudi v glasbi narodnjak, stilno se giblje iz naturalizma klasikov v občutenjsko romantično smer V tej zbirki so trije njegovi napevi (Metuljček, Žalovanje, Vinski hram), eden je Pa-dovčev, eden pa Riharjev. Dr Kozina, znan doslej kot pevski pedagog, pevovodja in g!asveni pisatelj, je skušal tem napevom dati nove življenjske moči in jim je priredil klavirsko spremljavo, ki jo napevom stilno primerna; v crlavtiem «re za harmonično spremljavo v klavirski tehniki, za občutenjsko ozadje in včasih rahlo slikanje. Pripravlja se tudi drugi zvezek teh priredb za izdajo. Prav tako. Saj smo na naše stare že pozabili, pa po krivici. Evo nam njih kvalitet v novi obleki zopet! Naj bi izdaja popularizirala znova te staro kvalitete!	v.
Al! le veste,
da dobi vsak, ki naroči ,.Rndio\velt„ za eno leto ali podaljša naročnino ze eno leto.
Zasloni elektronko
V tragiki liberalne misli je vnaprej' utemeljilo, da takoimenovani politični protestanti svojo versko svetovnonazorno posest izrazito podrejajo koristim politične, gospodarske ali strankarske smeri in se niti ne zavedajo, kako zelo manjka v saškem parlamentarnem življenju močne svetovno-nazorne stranke, ki bi bila sposobna za aktivno delo. Verski čut jim bolj in bolj prerašča liberalna nrsel. Nekateri zastopniki te smeri so se po letu 1919 zelo zbližali z malerializmom. Va Saškem je že več let na krmilu meščanska vir la. Pod njo se je skrčil verski pouk v ljudskih še .ih na dve uri v tednu, a nedavno so ga iz prvih Iveh let ljudske šole sploh izključili. Pretežna veČina desničarskega politicizma se sploh j>otPza za nekonfesioiv.lno ! šolo.
*
Cerkveno verni protestanti mislijo in delajo i drugače. Ker so manj zapleteni v politično vrve- j nje, imajo j-snejšl pregled nad stvarmi, in u njihovih vrst izvirajo stremljenja, ki potiskajo pro- j testantskega človeka proti novi, varni podlagi. V prvih letih po vojni je bil dobršen del izmed njih v nevarnosti, da istotako zaide v materialistično svobodnjaštvo, toda radikalne metode politične levice so jim kmalu odprle oči. Skušali so strniti svoje vrste in ustvariti krščansko fronte proti poganstvu nove dobe. Seveda se tudi oni niso mogli odpovedati svojemu vplivu na politiko to je volilni pravici: toda kako težka je bila tem resnim protestantom politična odločitev, se mvbolje razvidi iz statistike nesocialističnih strank. Da bi podrli vs-\j najskrajnejšega člnltelfa materializma, to je saški socializem, so se slednjič odločili po nauku o manjšem zlu Toda najvažnejše je lo: po naravnem nagibu so spoznali, da je treba liberalno misel brezpogojno krepko zajeziti.
V tem smislu sc niso malo usmerjali ob težnjah katoliškega dela prebivalstva. Že v boju za državni šolski zakon je nastala enotna fronta teh protestantov in katoličanov. In kolikorat so poslej protestantske organizacije ki so podobno ustrojene kakor katoliške, sprejele sklepe, ki z vso odločnostjo zahtevajo krščanskega duha v družinah, versko šolo in varstvo verskih dobrin in javnem življenju. Radi bi predvsem množice navezali na avtoriteto, in to predvsem na cerkev. To se pravi, da bi saški protestantizem rad zbral ljudstvo na temel ju strogo vernih načel, katerih se ne sme nihče dotikali. Skrbipolne besede voditeljev o zveličanju ljudstva jasno kažejo globoki smisel njihovegi stremljenja. Nihče tudi ne ve bolje od teh protestantov, kako tesno so jirav za prav zvezani s stremljenji katoličanov. Težavno graditev nove meissenske škofije po škofu Sehreiberju, pri-tezan;e cerkvenih redov na sodelovanje, zgradbo cerkva in karitativnih zavodov ocenjujejo ti protestantski krogi docela stvarno. Katoliške redovnice uživajo pri svojem knritativnem delu vse spoštovanje in zaupanje. Kritika liberalnih listov tu ne sme nikosrar motiti Tudi rezkost Evsncelske zveze ali Luthrovega obroča se ne smp zamenjavati z voljo protrslantskega lutds'vs Le-to noče nfkakih nesporazumov s katoliškim delom pač pa že'i aktivnosti v svojih lastnih vr«tah zn obnovo jivnesrn življenja Ko so pred letom dni na pobudo Luthrovega obroča z-ifcli v Dresdenu pred-vvnti Luthrov film. ki je odkrival mnocre nepri-liflnosli iz davno minulo rimske dobp in bil zato sposob»n. da bi razburil iivno mnenjp proti ultrn-montanizmn — so fpm že čez n"r dni umaknili s sporeda, ker je premalo — vlekel
Ni še sotovo. kako se bndo n-dMje razvijale te izpem^mbe v saškem protestantizmu. lfteri in kako močni bedo nasprotni vnlivi Toda že sedanji razvoj stvnri tn pa čuvstvnvnnie ljudstva samega ima veljavo svetovnozgndovinskega dokaza.
liirija : Hermes
V	nedeljo se vrši prijateljska lekma med 111« rijo in Ilermesom, ki je bila nedavno radi slabegt vremena odpovedana. Po nedeljski tekmi, kjer je moštvo Ilirije predvedlo naravnost vzorno kombi nacijsko Igro, bodo imeli Siškarji veliko posla, ako bodo hoteli doseči dober rezultat. Pričetek ob 14.30. Predigro ob 13.30 odigrata Jadran in rezerva Ilirije. Obe tekmi so vršila samo v slučaju ugodnega vre mena.
*
SK Slovan (težko-atletična sekera). V petek ob 19 vsi v telovadnici na Poljanski cesti. Vrši se tudi vpis novih članov.
SK Slovan Iveselični odsek). Plesne vaj« se bodo vršile sedaj vsako nedeljo od 15 dalje v salonu pri Jerneju. Vabljeni vsi prijatelji (ce) kluba.
Na.boliši letošnji plavalni rezultati v primerjavi s svet, rekordi
V	naslednjem seznamu je le nekaj onih naj; boljših uspehov zaznamovanih, ki so bili doseženi na regularnih t. j. v dosego rekordov sposobnih plavalnih prostorih. Amerikainci se poslužujejo največ mere v yardih, ki so v tabeli preračunane v metre. Zaradi boljše orijentaci.ie pa so tako v metre preračunane amerikanske mere ozaiačene z * (zvezdico).
Gospodje:
100 m prosto (svetovni rekord 57,4 sek.) 58,6 sek. Barany (Ogrska); 53,(i sek* Laufler (Amerika); 58,9 sek* Sctnvartz (Amerika); 1 :06,2 min* Kojac (Amerika).
200 m prosto (svetovni rekord 2: 08 min.) 2:16,6 min. Arne Borg (Švedska); 2:16,8 min Taris (Francija); 2:17,0 min. Takaishi (Japonska).
400 in prosto (svetovni rekmd 4 50,3 min.): 4 : 51,0 min. Arne Borg (Švedska); 4 :56,0 min. Ma-kino (Japonska); 4:57,8 min.* Schvvartz (Amerika).
1500 m prosto (svetovni rekord 19 : 07,2 min.): 20:40,0min* Crabbe (Amerika); 20:44,2 min. Makino (Japonska); 20 : 50,0 min* Clapp (Amerika); 21 :00,6 min Taris (Francija).
200 m prsno (svetovni rekord 2:45 min.): 2:45,0 min. Touruta (Jajx>nska); 2:47.6 min.'' Spence (Amerika); 2:50.6 min. Sietas (Nemčija).
100 m hrbtno (svetovni rekord 1 • 08,2 min.): t :08.2 mili* Kojac (Amerika); 1 "08,2 min* Laul-fer (Amerika); 1:08,8 min. Ktippers (Nemčija)
SD 4 (avdiouko) ali XD 4 (sklepno ojačevalko) ?
Letna naročnina Din 250"- in Din 10"-za poštnino premije
Ml Ze pomole
najboljši mesečnik Evropo? Ako ne zahtevajte še danes številko „FUNK-MAGAZlN"-a na ogled
Pišite samo na
WIENER RADIOVERLAG, G. M. B. H. Wien I. Pasta loz/ijrasse 6
Tomaževo žlindro
19'9°|o
za gnojenje travnikov, vrtov, sadonos-nikov ima na zalogi vsako množino:
♦MERKUR* PETER MAJDlč, KRANJ.
Zahvala
Vsem, ki so našega nepozabnega
Lojzeta
spremljali na njegovi zadnji poti, nai bo dobri Bog plačnik. Posebno nam ie bila v tolažbo udeležba prečastite duhovščine, bratov Orlov, g. Rervaria in nietfovih učencev-pevcev in vseh, ki so Loizetu mrtvaški oder in grob obsuli s cveticm.
NaSa beseda je preslabotna, da bi izraziln hvaležnost, ki nas ob tolikih izrazih liubezni in soČutla navdaja.
Bab no pri Celju dne 12. dec, 1929.
žalujoča rodbina MULEJ.
Dame:
100 m prosto (1 : 08 min. svetovni rekord) .
! 1 :00,0 min." Ossipovich (Amerika); 1 .09,2 min* Gerstti (Amerika); 1 :11.4 min.* Hatch (Amerika).
400 m prosto (5 : 39,il min svetovni rekord)-| 5:47,2 min* Kim (Amerika); 5:52,0 min* Ossi-1 povicli (Amerika); 5:55.0 min* Lambert (Ameri-i Ka).
2-M1 m prsno (3 : 11,2 min. svetovni rekord).
3 : 15,8 min. Bienenfeld (Nemška Avstrija); S : 16,S rr.in* Ger»ghty (Amerika); 3:16,9 min. Van Gel-<!er (Holandska).
10(1 m hrbtno (1 : 21.2 min. svetovni rekord), 1:21.2 thin. Hraun (Holandska)- 1:21.9 min* Holm (Amerika); 1 :23,0 min * fChtg (Anglija).
Ker smo pred nekaj dnevi objavili jugoslovanske plavalne rekorde, bo današnja statistika omogočila vsakomur jasen pregled in primerjavo svet tovnih uspehov z rezultati, ki so bili doseženi pri nas. Iz današnje statistike vidimo, da rezultati, kV so bili letos doseženi v Ameriki. Evropi Ln na Japonskem, precej zaostajajo za svetovnimi rekordi.
Lahka atletika v Juzm Nemčiji
»Sistematično delo v pogledu vseh panog lahke atletike je rodilo uspešno zaključeno sezono,« tako so mogli ugotoviti v Južni Nemčiji idealni športni delavci v svojih skupščinskih poročilih Uradno je Južna Nemčija jx) svoji športni instanci izdala listo desetih najboljših rezultatov v vsaki panogi lahko atletike, ki dokazujejo res uspešen razvoj v Južni Nemčiji. Prinašamo od vsake panoge najboljši in zadnji rezultat, kar nam omogoča spoznati v katerih mejah so postavljeni rezultati prvih desetih atletov v vsaki panogi.
Gospodje: 100 vi: Prvi Eldracher 10.-1; zadnji (deseti) Metzger 10,9 sek. 300tn: Eldracher 21.1; Schuhmacher 22,6 sek. 4G0 m: Single 49,6: Metzner 51,8 sek. 800m: Lefebre 1:50.4 min; Schil-gen 2:01,2 min. 1500 m: Schikren 4:02,6 min.; \Vie-gandt 4:14,1 min. 5000 m; Helber 15:04,5 min.; Es-sig 10:27,2 min. lO.OOOm: Helber 32:15,8; l.indner 35:18,5 min. 110 m lese: VVelscher 15,0 sek ; NVeigert
16.5	sek 400 m lese: Klar 55,9; Kossbiell 60,8 sek. ■1 X 100 m: Eintrachl Frankfurl 40,9 sek.; Griesheini Elektron 44,8 4 X 400m: Kickers Stuttgart 8:22,8; Kickers Stullgart II. 3:40,7 min. 4 X1500 m: 1860 Munchen 17:18,0 min.; 1. FC Nurnberg 18:39.5 min. Skok v daljavo: Kopp 7,07 m, Nagenbauer 6.64 m. f)kok v višino: Bonneder 1,91 m; Hacker 1,76 m. Skok s palico: Keeg 3.70 m; Slork 3,20 m. Krogla: Uebler 15,61 m; Kulzer 13,24 m. Disk: Schauffelc 42,55 m; Wenninger 38,55 m. Kopje• Barih 56,95 m; KOhler 53,80 m. Kladivo: VVennitiger 45,38 m; Ge-grfiff 32,21 m.
Dame : 100 m: Gelins 12.1; Karrer 13,0 sek. 200 m: Lorenz 26,0; Krauss 29.3 sek. 800 m: Dollin-ger 2:17,5; Fiedler 2:53.0 min. 80 m lese: Haux
12.6	sek. 4 X 100 m: Einlracht Frankfurl 49,0 sek.; Jahn MUnchen 55 8 sek. Skok v daljavo: Amfhor 5,55 m; Kellner 4.96 m. Skok v višino: Kohler 1,50; MOrz 1,87 m.
BOKS.
Paolinovn zvezdo zahaja ... Bivši evropski prvak ležke kategorije Paolino je bil kot poseben ljubljenec Francije in Španije v teh deželah vedno smalran kot najbolj resen kandidat za svetovno prvenstvo. To mišlenje ni prestalo niti tedaj, ko je Schmellng premagal Paolina. šele sedaj, ko je ubogi Paolino izgubil borbo z Griffilhom, je francosko in špansko časopisje obrnilo hrbet bivšemu slavljencu. »L* Autoc — Pariš jiravi, da jo Paolino že doigral. On je danes star 31 let in s tem je mnogo povedanega. Boksati je pričel pa Šele s 25. letom, torej mnogo prepozno. Zelo hilro se je j>ovzpel do vrha in le malo mu jc manjkalo še do časli svetovne,?; prvaka. Ce bi on pričel gojiti boks vsaj z 18. letom, bi gotovo bil bolj sposoben in bolj resen kandida' za svelovn i prvenstvo. Danes pa je že prepozno. • Sicer Paolinu ni treba žalovati vsled letra, kajti oi je danes milijonar. On je lahko s svojo usodo pra\ zadovoljen, kajti če srn ne bi ravno boks pokaži' svetu, bi še danes najbrže sekal drva v gozdovi! svoje domovine.
TENIS.
Vrstni red najboljših francoskih tenis -
inralcev. Francozi so izdali uradni seznam svoji: najboljših igralcev, katerim sloji na čelu seveda Cochet. Njemu sledi Lacosle in Jean Borotra. Če trlo mesto si delita Brugnon in Ch. Boussus. Landrv iu du Plair sla na šestem mestu. Kol osmi. develi in deseti slede Ferel, Gentien in de Buzelel. Vrstni ! red dam je pa sledeči: 1. Ga Mnliheu; 2. Ga. Ln-I faurie; 3 Ga. Bordes; 4. Ga. Kleinadel; 5.-7. gdč.
Barbier, Neufeld in Motor«.
Vsaka beseda 50par ali prodor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oglase strogo ttgovskega inreklamneqa značaja vsaka vritica2Dur
srni
Najmaniši znesek lODin.Pristojbina za Šifro 2Dm Vsakogla> treba plačati pri naročilu Na pismena vprašanja odgovanamo le.eejopriloženaz.nanika.Ček račun Ljubljana 103H9TOI MZ^Zi
i	M35	m	Hi
Prodajalka
izučena, mešane stroke, želi premeniti službo. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu, - Ponudbo na oglasni odd. »Slovenca« pod »Poštena prodajalka« št. 13.986.
tlužbodobe
3 rudn. nadzornike
diplomirane (Obersteiger ali Steiger) z nekaj let prakse, sprejmemo takoj. Reflektantje z referencami in navedbo pogojev za nastop službe naj se obrnejo pismeno na premogovnik v Aleksincu B. D.
Mizarsk. pomočnika
in vajenca sprejme takoj Vipotnik Vinko, strojno mizarstvo - Zagorje o. S.
Stavbeni risar
se sprejme v stalno službo. Prednost imajo s srednjo tehnično šolo. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe pismeno na upravo »Slovenca« pod »Risar« št. 14.034.
Graverja
sprejmemo pod ugodnimi pogoji. — Vprašanja na D. Barth, Novi Sad.
Službo dobi
trgov, pomočnica mešan, blaga, katera bi pomagala tudi gospodinji. Ponudbe na upravo »Slov.« pod štev. 14.038.
Strojevodja
za žago s sedmimi polno-] jarmeniki, v Sloveniji — se išče za takojšnji nastop. - Oferte z oznako zahtev pod A. Šutej, Zagreb III., poštni pret. 10.
Sobo
s posebnim vhodom oddam gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.062.
Elegantno sobo
{separ. vhod, elektrika) -oddam takoj boljšemu gospodu Ljubljana. FIo-rijanska ulica 31/1.
Šoferska šola
L obl. k one Čamernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnje
Tritisoč dinarjev
rabim nujno za pol leta proti jamstvu in 12 odst. obrestim. Ponudbe upravi lista pod »Takoj« 13.998.
Sprejmem dijaka
na stanovanje in hrano kot sostanovalca k sed-mošolcu. Poizve se: Kune F., Sv. Petra cesta 13/1.
Priletna ženska
katera bi bila pri volji izvrševati vsa hišna dela ter kuhati 3 osebam, se išče za takojšen nastop. Plača ugodna oziroma po obojestranskem sporazumu. Naslov v upravi pod VA; št. 14.061.
Primerno sobico
ako mogoče s štedilnikom, v Domžalah, išče samostojna šivilja, izurjena v splošnem damskem modnem krojaštvu, ter se želi čimprej nastaniti. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Takojšen nastop šivilje«.
Trgovske lokale
opremljene, oddam agil-nemu in solidnemu mlademu trgovcu na zelo prometni točki v naiem z januarjem 1930. Stanovanje v hiši. — Ponudbe je nasloviti pod značko »Značaien« št. 13.989 na upravo »Slovenca«,
Kupimo
Hrastov mah
češminjevo lubje in vsa zdravilna zelišča - kupujemo po najvišji ceni. -Pišite po cenik! — G. Hoffmann & Co., Zagreb, Berislavičeva ul. 3.
iiirna i
illrila KoSts
Dunajska 46 ■ Tel. 2S-20
20 %
kronske bone
kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d. d., Osijek, Desatična ul 27
Mahovino
hrasta in sliv ter bučne peške, kupujemo. - Ponudbe z vzorci na G. Hoffmann in Co. > Zagreb. Berislavičeva 3.
Bukova drva
kupuje družba •Kurivo«, Liubljana, Dunajska c. 33
kratek, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13885.
Budilke
F. Čuden
Prešernova
Puhasto perje kilogram po 38 Did rat-pošiham po povzetiu naj mani S kg . Potem čist belo gosje kg po 130 Din in čisl beli pub Ufi po 30C Din • L Btozovič Zagreb llica 82
Kotel za žganje
dve hladilni pripravi, za 120 litrov, skorai nov poceni naprodaj pri tvrdki Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova c. 39,
!	fl	J	
I	p	TOC	lamo
Pianino - črn
križem strunan, skoraj
nov, ugodno naprodaj. -
Naslov se izve v upravi Dve travniški parceli
Slovenca pod št. 13.851. ,., . n ..	c
r	, veliki, na Benčevem, Sp,
Zadobrova, krasna lega, se ugodno prodasta. Poizve se pri upravi »Slovenca« pod štev. 14.059.
Vino Opolo
zajamčeno pristno, do konca decembra čez ulico po 10 Din v hotelu »Bellevue« Ne zamudite ugodnostil
Vina
prvorazrednega, novega in starega, cca 100 hI, ceno proda župna nadar-bina Donja Stubica, Hrv. Zagorje.
iSiriga drva
001S C


V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena, dobra soproga, mati, stara mali, sestra in teta, gospa
MariJa Sušnik
posestnica in gostilničarka
v sredo dne 11. decembra 1929 po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek 13. decembra ob 3 popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Trbovlje, dne 11. decembra 1929.
FRANC SUŠNIK, soprog. FRANC, MIROSLAV, učitelj - sinova. MARIJA, KRISTINA poroč. CERNJAVIC, hčeri. FANIKA, sinaha. JAKOB ČERNJA-VIČ, žel. kontrolor, zet. NADA, BOJAN, vnuka in ostali sorodniki.
Naznanja se
da so prispela nova dalmatinska vina ki se točijo v gostilni pri »Tratniku«. Sv Petra c 25 in Kette-Murnova cesta 26 Istotam domača in dalmatinska kuhinja in vsak dan sveže morske ribe
štedilniški grelci
se izborno obnesejo Cena 50 Din — izdeluje Fr. Kosmač — Jeranova ulica 5, Ljubljana
Debele
luskinaste otrobe
kupite najceneje pri tvrdki
a. volu. uunnona
RpsIJrva cota 24.
m
' . " , * X
Pozor!
Volno in bombaž kupite naiceneie pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana. Stari trg štev 12 in Židovska ulica štev. 4.
^ Premo
in drva najboljše vrste dobavlja L Pogačnik Bohoričeva 5 Telefon 2059
Krojači in šivilje!
Kroje po najnovejši modi (poljubne) izdeluje Kna-felj Alojzij, strok, učitelj, Ljubljana, Križevniška 2.
Vsa lepota naših
divnih pokrajin
ie brez učinka, če nas boli glava.
Vzemi
A sp irin ~tablete,,
in veselje do življenja in narave se kmalu povrne.
Samo morate zahtevati vedno pristni zavoj "<&aye!i" $ modro-belo-rdečo znamko,
žive krape od 1/.i kg do 3 kg iz ižanskih ribnikov priporočam za Božič.
Naročila sprejema Franc Palme, Ljubljana
Gosposvetska cesta 7.
Telefon 2376

Beograjska tekstilna industrija d. d. Beograd sprejme sposobno
Zensho moč za adiustiranic
in aprctiranic nogavic
bombažnih, flor in svilenih. — Ponudbe z označbo plače
na zgornji naslov
CREVA
sortirana v vseh poljubnih debelinah za vse različne klobase: krvave, jetrne in mesene, za salame itd., imam na zalogi
po na novo znižanih cenah. Trgovcem in večjim odjemalcem morem nuditi primeren popust!
Priporočam se vsem svojim dosedanjim odjemalcem in vabim nove interesente, da si ogledajo zalogo. — Trgovina črev na drobno in debelo:
Bergman Josip, Ljubljana, Poljanska cesta 83, 87.
Inserirajte v ,.Slovencu"!
i
ia "H ja
N N N f- j
ii a »H J ► f * <Q
0	a.
v Si »a
2	» -S
3	S CN Of 4) -r (M « o » -J I . X <->
1	M	g
" . JJ JeUlg a uua
a O a «
"o*
" ~ r;1/5 g O^O^
š.u*' »I*
Z t-. ^ O N -m
3
] Pierre L' Ermite:
:-.6
^ m
trt
<CO a
LLl trt •=
.gU^Uo S
3
G<J±C£.
* X I-
M LlJ
ci
N M
■s a? |
O tae^i rr • X trte
S
Zena z odprtimi očmi
>0, saj vas ne vprašujem za to... Vi dobro veste.. .<
»Če je stvar taka, vam povem, da se mi dozdeva, da nismo nič pridobili.«
»Tako je tudi moje mnenje. Za svojo dekliško zunanjostjo skriva moja Rolanda, kakor vidim, naravnost železno voljok
»Ni treba, d abi ji človek to očital, gospodična.«
»Ampak vsekakor bi se bila mogla obnašati vse drugače... Bila je pa dostojna in nič več.«
»Kar da posebno misliti pa je, da je bila napram Pentaponu naravnost nežna ...«
»Ah, za to njeno izzivanje sploh nisem vedela ...
»Recimo rajši, da je bila nagajivost... Prav je, da vaša nečakinja ne zemlje na lahko te stvari, kajti obešati svoje življenje na življenje mladega človeka, ni kar si bodi. Če natančno premislimo, je Rogarjeva želja huda zadevat.«
»Huda zadeva? Fant se želi poročiti... Kaj je na tem hudega?«
»Nič; toda premisgite to-le: mesto da bi se oženil v Parizu z dekletom, ki bi mu prijalo, si je vtepel v glavo, da izruva odtod deklico, ki je tu zrastla, (la jo iztrga iz njene okolice in posadi v mesto, ki je tako strašno, da si niti vi niti one tega prav predstavljati ne morete ...«
»Kaj hočete! Vsakdo si vzame ženo lam, kjer jo pač najde!«
»eMni se pa zdi po vsem tem škoda, da jo je moj fant našel tukaj...«
»Rolanda se ga otepa. Pa mi povejte, če misli najti tu na otoku takega kakor je Roger Maude? La Fontine je spesnil basen, ki je zelo poučna... Mladenič je naravnost očarljiv. Sinoči se je zadržal tako ozorno, da se nisem mogla prečuditi. Pa še ko je bila Rolanda tako neznosna in zoprna ... da bi ji bila najrajši vrgla potico v obraz.«
»Nikar! Ne pretiravajte, prosim vas. Vaša nečakinja je bila le rezervirana.«
»Hladna ko led!«
»Če pa ničesar ne čuti... Ali naj bi bila igrala komedijo?«
»Da ničesar ne čuti? Saj to je, kar ji očitam! Da bi jaz imela njena leta, da bi bila jaz na njenem mestu! In da bi mene snubil tak mladenič!«
»O, v tem slučaju vem, da bi bil Roger Maude povsem osrečen.«
»Popolnoma, gospod! Popolnoma srečen bi bil i nmorda še več kot si mislite... Toda po navadi dobi orehe tisti, ki nima zob ... ali pa tisti, ki je preneumen, da bi si jih privoščil...«
Tisli hip se je pojavil Roger Maude v svojem belem flanelastem suknjiču, spočit in svež... Prihajal je baš iz kopeli. Teta Cecilija ga je ogledovala vsa zavzeta:
»Kako je lep!«
Zelo me veseli, gospodična, da vas vidim in da vam povem, kakor sem še zdaj navdušen od sinoč-njega večera.
»Kaj mi pravite? Da ste bili zadovoljni, včeraj? Ni mogoče, da bi bilo res.«
»Ne le zadovoljen... naravnost očaran! Davi sem si privoščil zeleni smokvi, ki mi ju je gospodična Rolanda ljubeznivo poklonila. Bili sta mi v poseben
užitek.«
»Kako? Moja nečakinja vam je dala smokve?«
»Seveda, izvrstne smokve, ki jih je sama utrgala s svojo belo ročico... Bojim se pa, da sem morda izdal s tem kako skrivnost...«
Roger je pogledal vprašujoče, kakor v zadregi.
»Le izdajte, mladi mož! Le izdajte! Če bi vedeli, kakšno veselje mi delate... Rolanda mi o tem ničesar ni rekla ...«
»Pa vendar ne želite, da bi vam midva vse povedala ...«
»Glej ju, glej... o ta mladina! Lepa reč! Morda hočeta naju oba potegniti; vas, gospod voditelj in mene? Človek je mislil, da je v bližini dveh ledenih gora, pa iznenada uvidi, da tiči na ekvatorju.«
»Oh, na ekvatorju!...« je ugovarjal gospod voditelj ...
Ž »Govrim kot mornarjeva hči. — Ampak zares, sinoči se mi je zdela Rolanda daleč, tako daleč!«
Z lahno porogljivostjo je dejal Roger Maude:
»Ne, gospodična, ne preveč daleč ...«
Teta še ni prišla k sebi od velikega presenečenja:
»Prosim vas, gospod voditelj. Ne vi, ne jaz nisvs. več prav poučena. Z moderno mladino res nikoli ne veš, pri čem si... izgubila sem vsako orientacijo.«
»Ampak čas beži,« je pripomnil gospod voditelj, »beži... beži...«
»Pa še kako beži,« je vzdihnil Roger, »beži leti!... Najrajši bi se obesil na kazalec ure, da bi ga zadržal. Srce se mi trga ob misli, da sem prišel do začetka najlepšega sna svojega življenja in da moram oditi baš v trenutku, ko poganjajo prve cvetke njegovega uresničenja.«
Za Jnunalnvansko tiskarno v Liubliani: Karel
Izdajatelj Ivan liakoroe,
'Jredniki Frane Krcuiiar