Uto VLIII. Ma 184.
v uuMinni, v soboto 15. oufiasta 19Z5.
Cena Din r
ihafa vsak dan popoldne, lmeail nedelje In prainlko. — Inseratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovora. — Insera ni davek posebej. — „81overis!tl Narod'1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upra valit ve: Knatlova ulica sto v. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo; Knailova ulica it. 5,1, nadstropje. — Telefon slev. 34.
BsF     Poštnina platana v gotovini.
Malo več odkritosrčnosti!
Pred dnevi smo objavili Članek, v Katerem smo obrazložili, da ni poli* tična, parlamentarna ali ministerijalna oot edina akcija, ki vodi do političnih uspehov. Vzporedno s to potjo treba uporabiti še druga sredstva posredo* valne in propagandistične narave. Po* kazali smo na velikansko delo, ki ga je v zaščito naših domačih gospodarskih Interesov izvršila institucija Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in smo po tem praktičnem, neovrgljivem dejstvu sklepali tudi glede ostalih strok našega domaČega kulturnega in javne* ga življenja, da bi se bile lahko pravo* časno uveljavila, da so le posnemale Trgovsko zbornico in hotele ustvariti enako propagandistično in intervencijo* nistično institucijo.
Če bi se naši gospodarski krogi oprli le na stranke in če bi ne bili isto* časno tudi aktivno sodelovali v stran* kah samih, predvsem pa pri zakono« dajnem pripravljalnem delu v Beogra* du, v ministerijalnih konferencah itd., bi danes zanesljivo z obupanimi obrazi gledali na položaj, v katerem bi se na* hajalo slovensko gospodarstvo. Politič* ne intervencije niso vse, en mož ne more vsega, treba je podpore, prepri* čevanja, razlaganja pri uradih in čini* teljih, ki imajo končno besedo o usod* nih naših vprašnjih.
Te stvari so jasne ko beli dan. Samo stranka, ki nasprotuje zdravemu raz* voju našega prebivalstva in splošnemu blagostanju Slovencev ali poedinec, ki 6e je zagledal v omejeno teorijo in ki 6e noče poučiti z dolgoletnimi izkuš* njami, bo to resnico tajil. Slovenci smo mnogo grešili... Le priznajmo, da nU smo tako delali, da se nismo vrgli na obrambo svojih gospodarskih in kultur* nih interesov s tisto ljubeznijo in de* Javnostjo, kakor je bilo pričakovati v velikih zgodovinskih trenotkih držav* nega ujedinjenja.
Razlika je v tem: SLS hoče klerU kalni pašatik s cerkveno strahovlado za vse večne čase v Sloveniji. Proti te? mu smo vstali iz nacijonalnih razlogov, iz gospodarskih momentov, iz napred* no*kulturnih motivov in končno iz splošno-državnih vidikov.
Pač pa smo rekli: v nasprotje s SLS se postavljamo baš radi slovenskih in* teresov, ker hočemo, da se ti interesi v novi državi kar najmočneje razmahne* jo in da dobe v unitaristični državi svoj maksimalni efekt.
Neverjetna neodkritosrčnost je in cinizem očitati, da smo proti domačim, slovenskim interesom! Obratno te in« terese hočemo zaščititi z jugosloven* skim nacijonalnim in državnim unita* rizmom.
Na mesto bahave, klerikalne «s/o* -r&nske* zavednosti postavljamo aksiom slovenskega dela! Če hočem izgraditi ljubljansko univerzo, ni mi treba, da vstopam v SLS, da se ogrevam za kle* rikalno avtonomijo, marveč mi je po« trebno, da vtemeljim to željo, da agiti* ram za to potrebo, da pridobivam od* ločujoče činitelje, da ustvarim dobro razpoloženje in dispozicijo v Beogradu.
Mi smo vedno trdili: ustvarjajmo v Sloveniji, delajmo, pišimo znanstve* ne knjige in tiskajmo jih, če se izpla* Čajo. Če ni bilo zadostne delavnosti in ustvarjajočega duha med nami, ali je za to kriv Beograd, unitarizem, jugo* slovenska državnost?
To, kar dela SLS, ni nobena zaščita slovenskih kulturnih in gospodarskih interesov. To pomeni pet, Šest suhih let v opoziciji in brezdelju, kar mora obsoditi vsak Slovenec, vsak integralen Slovenec, ki se ne bojuje za papirnate gradove in za nedognane filološke teorije, marveč, ki mu je na srcu resnična slovenska kultura, to je taktično kulturno delovanje in ustvarjanje/
S samo slovensko »samozavestjo« ne pridemo daleč, če se ne združi z delavnostjo, z ustvarjajočim delom! Tu je temeljna razlika med našim nazorom o položaju Slovencev v novi dr žavi in med stališčem SLS. To zavednost izrablja SLS za klerikalno politično akcijo svoje avtonomne, cerkve-nostrahovane Slovenije. Mi pa pravimo, naj slovenska zavednost deluje po vzoru naših prednikov, ki so v kulturi in v gospodarstvu in povsod drugje ustvarili res granitne spomenike slovenske delavnosti in pridnosti.
Kultura in blagostanje zavisi od 'dela, ne pa od avtonomije SLS. Na mestu bi bila danes večja odkritosrčnost, ki naj nam prizna dobro voljo in naš pošten program: program splošnega slovanskega dela, ustvarjanja, napredka in blagostanja
Radić na Bledu
Voditelja HSS pri kralju na večerji, — Radić danes dopoldne v
Ljubljani«
— Ljubljana, 14. avgusta. Stepan Radić in minister Pavle Radić sta včeraj popoldne prispela na Lesce in od tu z avtom na Bled. Stepan Radić se je nastanil v hotelu Petran. Popoldne je bila najpreje konferenca s prvim kraljevim adjutantom generalom Had-žićem in zvečer je bil Stepan Radić povabljen na dvor na večerjo. Tu je bil intimen razgovor, ki je trajal do polnoči. Na intimni večerji so bili Stepan Radić, minister Pavle Radić, general
Hadžić in princezinja Jelena. Z Bleda je bil o kraljevem prihodu v Zagreb službeno obveščen veliki župan, ki je odredil vse potrebno za svečani kraljev sprejem.
Z avtomobilom sta danes ob 9. dopoldne z Bleda prispela v Ljubljano Stepan Radić in minister Pavle Radić. Oba sta ostala dopoldne v Ljubljani ter sta se z opoldanskim vlakom odpeljala v Zagreb.
Trgouinsbfl pogodba j Aujtrijo
Težak udarec domači železni i
Avst
!— Beograd, 14. avgusta (Izv.) Točno se potrujejo vesti, da je ministrski svet sprejel na znanje in odobril ooro-čilo glavnega in najvplivnejšega člana jugoslavenske delegacije, načelnika trgovinskega ministrstva Milana Savica o poteku trgovinskih pogajanj na Dunaju in da je ministrski svet pod njegovim vplivom odobril načrt trgovinske pogodbe, kakor jo je Savić prinesel z Dunaja. Ta pogodba daje avstrijski železni industriji ogromne materijalne koristi in so vsi domači industrijski krogi OKorčeni nad posiopanjem delegacije. Zadnji čas so Industrijske in trgovske korporacije skušale vplivati na spremembo načrta trgovinske pogodbe. Trgovinska pogodba zadaje po mnenju strokovnjakov in poznavalcev razmer velik udarec domači železni industriji. Čeprav pogodba še ni Dodpisana, se že v Beogradu pojavljajo zastopniki in ravnatelji avstrijskih železnih trgovin in industrij, ki posku-
ndustrijL — Znatne koncesije
šajo preplaviti vse kraje z avstrijskim blagom.
Delegata Savić in dr. Todorović odpotujeta prihodnji teden nazaj na Dunaj, da končno v ime jugoslovanske vlade podpišeta trgovinsko pogodbo.
Minister trgovine in industrije dr. Krajač je sicer obljubil, da zastavi ves svoj vpliv glede spremembe načrta, toda dejansko je zmagalo stališče načel-niKa Savica.
— Beograd, 14. avgusta. Ekonom-skofinančni odbor ministrskega sveta je včeraj razpravljat o načrtu trgovinske pogodbe z Avstrijo. Obenem je obravnaval vse predloge in spomenice zainteresiranih trgovskih in industrijskih korporaciji. Odbor je mnenja, da se ti predlogi šele razpravljajo, če se pokaže potreba po eventualnih korekturah načrta trgovinske pogodbe, ki se ima začasno skleniti samo za dobo enega leta.
Zaščita interesov veleagrarcev. — Izvoz živine in mesnih izdelkov carine prost. — Zaščitne carine na mast, moko, žito in
zelenjavo.
— Beograd, 14. avgusta (Izv.) V finančnem ministrstvu je bila včeraj dopoldne seja ekonomskofinančnega odbora ministrskega sveta. Soglasno je odbor sklenil, da postane carine prost Izvoz živine in telet v živem in zaklanem stanju, kakor tudi Izvoz mesnih izdelkov. Ta carinska oprostitev ni bila določena v novem tarifu. Nasprotno za te predmete so bile stavljene v tarif znatne postavke. Kot razlog navajajo merodajni činitelji to, ker so je opažal neprestani padec izvoza teh predmetov
V drugi vrsti je vpeljana primerna zaščitna carina za mast, moko, žita in zelenjavo. Zaščitno carino na te predmete utemeljujejo, Češ da se je pokazalo, da se uvaža v našo državo ogromne količine masti, ki ni svinjska, a je obenem slabejše kvalitete in da obe-
nem prašičeifeja pri nas zelo nazaduje. Na ta način smatrajo in pričakujejo merodajni agrarni krogi, da se pozdig-ne domača prašičereja in da si obenem opomore tudi poljedestvo. V glavnem so to zahtevali tudi agrarni interesi države.
Zaščitna carina na moko in žito se ie morala vpeljati za to, da se podpre domača mlinska industrija, ki je bila zadnji čas v neprestani krizi.
Uvozna carina na mast, žito, moko in zelenjavo je z ozirom na to povišana za 50 %. Izvozna carina na isre predmete pa je zmanjšana za 50 %.
Vladni krogi zro z optimizmom na nadaljnji ugodni razvoj našega gospodarstva. Najbližja bodočnost to pokaže.
-sss-
Pomiloščenje političnih in vojaških obsojencev
— Beograd, 14. avgusta. (Izv.) Vsi ministri so skoraj zapustili Beograd. Danes dopoldne se je delj časa posvetoval pravo, sodni minister Marko Gjuričič z vojnim mi. nistrom generalom Trifunovićem. Gre za vprašanje pomiloščenja političnih ln vojaških zločinov odnosno prestopkov. Zadevni ukaz baje kralj jutri podpiše v Zagrebu po. vodom zagrebških svečanosti.
Francosko - angleški sporazum glede Nemčije
— Pariz, 14. avgusta. Zunanji minister Briand je izredno zadovoljen z rezultati razgovorov s Chamberlalnam v Londonu. Danes predloži Briand ministrskemu svetu v odobrenje vsebino odgovora francoske vlade na noto Nemčije z dne 20. maja t. 1. Vsebino odgovora predloži Francija intere. siranim državam Italiji, Belgiji, češkoslovaški in Poljski. Kakor javlja »Matin«, sta oba državnika Briand in Chamberlain sporazumno določila 4 slučaje, v katerih Francija ima pravico samostojno nastopiti proti Nemčiji, ne da bi apelirala na Društvo narodov. Ti slučaji so: 1. vpad Nemčije v Francijo, 2. pošiljanje velikih množic vojaštva v demilitarizirano porenjsko cono, 3. grupacija nemških čet v neposredni bliži, ni cone, s katero se lahko izvrši vpad v
Francijo, in 4. v slučaju, da Nemčija pri-ene graditi trdnjave.
Briand in Chamberlain sta na svojem sestanku premotrivala francoski odgovor paragraf za paragrafom in je k vsakemu členu Chamberlain pristavljan pripombe odnosno stališče Anglije. Odgovor je sestavljen t splošnem tako, da vzporedno odgovarja na posamne točke nemške note.
Težka železniška nesreča v Franciji
13 mrtvih, 50 težko ranjenih« — Briand v nevarnosti«
— Pariz, 13. avgusta. Na progi Boulogne sur la mare — Pariz se je danes ob 4.30 popoldne dogodila težka železniška ne-sreča. Ne daleč od Amiensa je skočil 8 tračnic tender potniškega vlaka, ki je vozil iz Pariza proti Boulogne. Obenem so skočili štirje potniški vozovi, ki so se zvrnili nizdol nasipa. Ti vozovi so se zažgali. Bili so grozni prizori. Ker se niso mogli rešiti iz vozov, so potniki postali žrtev požara. Do zvečer je bilo izpod razvalin Izvleče, nih 13 mrtvih in 50 težko ranjenih.
Danes se je Briand vozil na povratku iz Londona iz Boulogne v Pariz. Malo je manjkalo, da ne bi bil zadel v potniški vlak, ki je skočil s ttra pri Amdensu, bou-tognski brzovlak. Strojevodja je brzovlak ustavil komaj 10 metrov pred nesrečo. — Briand ie nrrspel z enourno zamudo v Pariz.
Pašić popolnoma zdrav
— Zagreb, 14. avgusta. Današnje »Novosti« javljajo z Dunaja izjavo telesnega zdravnika ministrskega predsednika Nikole Pašića, dr. Besaroviča, ki kratko ugotavlja, da so g Pašića zdravniki včeraj ponovno preiskali in da je zdravstveno stanje jugo-slovenskega premierja nad vse pričakovanje povoljno. On je toliko okreval, da lahko jemlje brano in pije nekaj vina, ne da bi to povzroCalo ka.Ttih želodčnih težav. Ministrski predsednik g. Pašić je napravil včeraj izlet v okolico, ne da bi za to čutil kake utrujenosti.
— Karlovy Vari, 14. avgusta (C) O zdravstvenem stanju ministrskega predsednika g Nikole Pašića so izdali zdravniki ta-le končni bulletin:
Ministrski predsednik g. Nikola Pašić je popolnoma ozdravel. Bolehaj je več mesecev na Jetrih In Žolču.
Zasedanje Zveze narodov
— Beograd, 14. avgusta. Zunanje ministrstvo je sedaj obveščeno o programu zasedanja Društva narodov. To zasedanje je VI. redno m se prične prvi ponedeljek meseca septembra, t- j. 7. septembra. Izvoli se najprej predsednik skupščini. Za predsednika bo izvoljen zastopnik neke izven -evropske države. Skupščina se nato razdeli v šest glavnih komisij, ki bodo obravnavale: budgetno in finančno vprašanje Društva narodov, politična vprašanja, socijalna in splošna vprašanja, tehnično organizacijo Društva narodov in zlasti vprašanje razorožitve. Skupščini je predložen tudi predlog za spremembo člena 16 pakta o Društvu narodov, ki govori o medsebojni obveznosti posamnih drŽav v slučaju oborožene intervencije proti članici ali nečlani -ci Društva narodov. Na dnevnem redu so dalje tudi razna socijalna vprašanja, vprašanje pobijanja epidemij, vprašanje širjenja pacifistične ideje in propagande za Društvo narodov.
Na dnevnem redu sta dalje poročili o sanaciji Avstrije in Madžarske. Poročilo dr. Zimmermaniia o Avstriji je zelo povoljno in se bo najbrže predlagala ukinitev budget-ne kontrole po Društvu narodov. Za Madžarsko je poročilo manj ugodno. Ugotovljeno je, da se v madžarskem bugetu nahajajo tajne postavke, ki so namenjene za oboroževanje Madžarske in se bo zahtevala strožja kontrola.
Aktualni sta tudi vprašanji vstopa isn sprejema Nemčije in Turške v Društvo narodov. Nemčija za vstop še ni zaprosila.
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA JUŽNI ŽELEZNICI
— Gradec, 14. avgusta. (Izv.) Tržaški brzovlak, ki odhaja z Dunaja ob 21.15 ponoči št. D 189, je v bližini St. Mareina pri Murzzusctolagu priletel v tovorni vlak štev. 679, ki je vozil po napačnem tiru. Ker je vlakovodja pravi čas zavrl lokomotivo br-zcvlaka, trčenje ni bilo tako silno. Pri brzo-vlaku je bilo rahko poškodovanih 15 potnikov, pri tovornem vlaku pa 22 uslužbencev. Z brzovlakom se je vozfl tudi generalni komisar Društva narodov dr. Zirromerrnann, ki je nato z avtomobilom nadaljeval vožnjo. Vlaki so imeli danes zjutraj zamudo, drugače je danes promet popolnoma vspostav-Ijen. Več vozov tovornega vlaka je poškodovanih, pri brzovlaku prtjažni in spalni vagon. (Ker ni balo pravočasne zveze s Celovcem, je imel današnji gorenjski brzovlak triurno zamudo.)
KATASTROFALNA NEVIHTA NA HOLANDSKEM
— Pariz, 13. avgusta. O katastrofalni nevihti na Holadnskem prihajajo obširna poročila ,iz katerih je posneti velikanski in katastrofalni obseg neurja. Orkan, ki je divjal v smeri od jugozapada proti severovzhodu, je dosegel vrhunec in najvišjo silo med mestoma Borculo in Zeeland. Te kraje je orkan spremenil v pravo puščavo. Strela je naveč mestih udarila in povzročila požare. Število mrtvih, ne oziraje se na one, ki jih je zadela strela, znaša 11, število ranjenih pa 200. Vsa žetev je v teh krajih popolnoma uničena. Živina je poginila. Mnogo nasadov in vrtov je pokon-čaniti. Materijalno škodo cenijo na 7 milijonov holandskih goldinarjev.
SESTANEK NOVINARJEV MALE ANTANTE
— Beograd, 14. avgusta. Jutri prične v Bukarešti konferenca novinarjev držav M. antante. Program je zelo obširen in vsebuje razne zanimive točke. Dne 15. avgusta dopoldne si novinarji ogledajo kraljev dvorec v Ploestiju, polože venec na grob bivšega ministrskega predsednika Take Jonesca, Popoldne ob 15. je otvoritev kongresa novinarjev Male antante. Kongres odnosno oo svetovani a trajajo tri /i" i. No-
HEINL KAVA
mešanice za poznavalce
109 L
vinarjem na čast priredi zunanji minister Duca banket, novinarje pogosti tudi prestolonaslednik. Dne 18. avgusta, se novi* narji vrnejo domov.
ZRAČNI POLET PARIZ-MOSKVA
« Pariz, 13. avgusta. Iz Moskve Javljajo: Francoski zrakoplovec Arrachard, ki je poletel iz Pariza v Moskvo na progi Pa-riz-Carigrad-Varšava-Moskva, je včeraj prispel v Moskvo. Progo Carigrad Moskva je preletel v 12 urah' s pol drug ournim odmorom v Bukarešti. Včeraj Je kapitan Arrachard zapustil Moskvo. V Pariz se Je kapitan Arrachard povrnil snoči ob Ž1.27. Polet po Evropi v razdalji 7.450 km Je napravil v 41 urah 27 minutah.
IZPRTJE TEKSTILNIH DELAVCEV NA SAŠKEM
— Dresden, 14. avgusta_ »Chenmltzer Tagblatt« Javlja, da je 1000 zastopnikov teksilne industrije soglasno sklenilo popolno izprtje delavstva tekstilne industrije v Saški in na T urinskem. Na ta način bo ostalo brez dela nad 200.000 delavcev, i ■    p.    ■ ,
Borzna poročila.
Ljubljanska borza«
LESNI TRG Testoni monte, fco meja: 'denar 540, blago 555; hrastovi hlodi L in II. vrste, od 30 cm premera naprej, fob Gruž: blago 7780 črni bor-bordonali 3—8 m dolžine, 6& 30/30—50/50, fob Gruž: blago 650; Deske konične, monte 25, 30, 40, 50 mm, fco meja trs.: denar 500, blago 520; bukova drva, 1 m dolžine, suha, fco nakladna postaja, 3 vagone: denar 18.40, blago 18.40, zakljuy ček 18.40.
ŽITNI TRG Pšenica slavonska, 76-77 kg, 2*/», par. Ljubljana: blago 295; koruza slavonska, par. Rakek, 4 vagone: uenar 225, blago 225, zaključek 225; koruza, fco Postojna tranz., 5 vagonov: denar 235, blago 235, zaključek 235; koruza medjlmurska, fco Čakovec: bi. 265; oves slavonski aH bosanski, par. Ljubljana: blago 210; laneno seme Ia, fco Ljubljana: denar 530; fižol mandalon novi, fco Postojna, trs„ b/n, dobava september, oktober, november: denar 340; koruza slavon* ska, par. Ljubljana: blago 225.
EFEKTI.
7odstot. invest. pas. iz 1. 1921 denar 75. Celjska posojilnioa d. d. denar 201, blago 202, zaključki 201, Ljubljanska kreditna banka 225, 265, Merkantilna banka 100, 104, Prva hrvatska štedionica 842, Slavenska banka —.—, Kred. zavod 175, 185, Stroj, ne tovarne in livarne 110, 121, Trboveljska premogokopna družba blago 345, Združene papirnice 116, 133, Stavbena družba d. d< 14. 165, 180, 4 in polodst. kom. zad. dež. bke. 25, 4 in polodst. zast. 1. kr. dež. banke 25.
Zagrebška borza.
Devize: Curili 10.825—10.905, Praga 164.75—166.75, Newyork 55.525—56.135, London 270.81—272.81, Trst 200.73—203.13, Berlin 13.255—13.355, Dunaj 0.0781—0.0791.
Valute: dolar 54.78—55.38.
Efekti: 7% inv. posojilo 1921: 78, 2*/2% drž. rente za ratnu štetu: 282.50— 283.50, Ljubljanska kreditna 225; Central* na banka 10.50—11, Hrv. esk. banka 113—' 113, Kreditna banka Zagreb 115—118, Hipotekama banka 63.50—64, Jugobanka 98— 100, Praštediona 847.50—850, Slavenska' banka 65—66, Eksploatacija 57—59, Drava; d. d. Osijek 135; Šečerana Osijek 495—510, Isis d. d. 57—60, Nihag 41, Gurman 370 — 375; Slaveks 140—150, Slavonija 45—46, Trboveljska 330, Union paromlin 375—380, Vevče 110.
Inozemske borze.
— Curih, 14. avgusta. Borza: Beograd 9.225. Pariz 24.05, London 25.02, Newyork 515, Milan 18.60, Praga 15.25, Dunaj 0.007250.
— Trst, 14 avgusta. Pre&borza: Beograd   49.50-49.60,   Pariz 129.25—129.75, London   134.50—134.70,   Newyork 27.6S-, 27.70, Praga 81.75—82.50, Citnh 535—537, Dunai 0.0380—0.0384
.$+M
795964
68
pompom m slaščicami hočejo navezati na se slovenske otroke.
Uzrok tragedu« u Omišlju
Grozna ljubavna tragedija v OmlSlju na otoku Krku, o kateri smo poročali v eni zadnjih Številk Slov. Naroda«, Je povsod vzbudila veliko senzacijo in splošno sočutje z nesrečnima žrtvama. Identiteta obeh ljubimcev se do sedaj še ni dala točno ugotoviti, dognano je samo, da je on železlškf uradnik Ivo Kandare iz Trbovelj. Nedavno je bil Kandare premeščen v Dravograd. Na policijskem uradu na Sušaku se Je dva dni po tragediji oglasil neki Slovenec, ki Je dal policiji več dragocenih podatkov in je samomorilca identificiral s Kandarem. Izjavil je med drugim, da je bil Kandare zelc udan pijači.
Zakaj sta šla ljubimca v smrt.
Kolikor se je moglo do sedaj ugotoviti, gre za ljubavno dramo z običajnimi motivi. Kandare se je še pred svojim odhodom v Dravograd seznanil z neko mladenko, baje hčerko nekega trgovca iz celjske okolice. Seznanila sta se v Trbovljah in med obema se je razvilo prisrčno ljubavno razmerje. Kakor zatrjuje pa oče mladenke, ni bil zadovoljen z njenim izvoljencem ter ji je celo prepovedal vsak razgovor In sestanek ž njim. Toda mladega para nt mogel razdružiti, vse grožnje so ostale brezuspešne in razmerje med obema ljubimcema je nasprotno postalo še prlsrčnejše, in-tirnnejše . . . Nenadoma pa je bil Kandare premeščen v Dravograd. Med ljubimcema se je razvila sedaj Živahna korespondenca, katero sta pa pred smrtjo vso uničila. Brez dvoma je, da je par šel v skupno smrt samo zato, ker so bili roditelji nasprotni nji. hov emu združenju v življenju.
Usque ad mortem . . . et ultra . « .
Njuna ljubav je bila jačja od smrti. V onem trenotku, ko sta uvidela, da ne dosežeta cilja, da se združita v življenju, st2 sklenila, da se za večno združita v smrti. Na obali Kvarnerja, v romantičnem mestecu Omišelj, kjer ju nI poznal nihče, sta si določila poslednjo noč. Nista hotela, da se ju spozna. Uničila sta vse spise in za grob sta si izbrala ažurno morje. Verovala sta, da ju nemirni valovi potegnejo na morske dno med alge in korale. Objeta, obupana, sta morda proklinjajoč nesrečno usodo odšla v skupno smrt
Drugo jutro so ju potegnili z morskega dna. Še isti dan so položili obe mladi žrtvi na mrtvaški oder, eno poleg druge. Zvečer so oba pokopali v skupnem grobu, na priprost leseni križ pa je grobar z neveščo roko zapisal: »Tu ležite dve nesrečni življenji«.
Protislovne izjaue
Te dni smo poročali, da je minister za trgovino in industrijo dr. Krajač strašil z demisijo, ker da ne soglaša z gotovimi določbami nettunskih pogodb, ki posebno živo zadevajo naše vitalne interese na Jadranu: Italijanom odpiramo vrata, Reki omogočamo bodoče bogato življenje na račun naših železniških ta-rifov in še marsikaj drugega je, ki teži v teh nettunskih pogodbah našo državo. Italija se lahko v pravem smislu besede pripravi na gospodarsko okupacijo Jadranskega morja. Minister dr. Krajač je bil tako pošten, da je začutil potrebo iz-pregovoriti o takih pogodbah in je tozadevne senzacijonelne izjave diktiral direktorju beogradske «Politike». Izjave so vzbudile ogromno senzacijo širom cele države, posebno v Zagrebu in Beogradu, kjer so na podlagi teh izjav pričakovali vladino krizo in event. spopad med trgovinskim in zunanjim ministrom dr. Ninčićem. Ne enega ne drugega ni bilo. Dr. Krajačovi stranki ni bilo do krize radi takega vprašanja, dr. Ninčić pa se je podvizal pripraviti kolego dr, KrajaČa, da je demantiral vsebino izjav v beogradski «Politiki». Sedaj se oglaša direktor «Politike», ki piše o celem tem Incidentu z ministrskimi izjavami sledeče: Po sprejemu novinarjev, katerim Je dr. NInčić diktiral svoje ponovne razloge nettunskih pogodb, je pristopil k zunanjemu ministru direktor «Politike» g. V. Ravnikar in ga vprašal:
— G. minister, Vam je brez dvoma znano, da je izjavo, ki je izšla v «Poli-tiki», izročil dr. Krajač meni osebno. Če se je že morala demantirati izjava, smatram da so malo težki izrazi kot ♦izmišljotina*, »senzacija v vročih dneh* in drugi.
— Resnici na ljubo, }e odvrnil dr. NinČič, nisem mislil na »Politiko*, ko sem to govoril, ker tega v «Politiki» nisem čital.
G. dr. Krajač je podal samo eno izjavo in to je podal meni osebno.
— To sem čital v zagrebških listih, včeraj in predvčerajšnjim.
— To je prevzeto iz »Politike*.
— Resnica je, je odvrnil dr. Ninčić po kratkem odmoru: uporabil sem malo prejak izraz: kot da je intriga! Prosim Vas — g. minister zunanjih zadev obrnjen k ostalim novinarjem — izpustite mesta, kjer se rabijo ti izrazi. Nisem hotel žaliti.
— Brez ozira na to, g. minister, je odvrnil v smehu g. Ravnikar. Ne smatram tega za žalitev. Hočem pa povda-riti, da sem dobil od g. dr. Krajača dovoljenje, da objavim njegovo izjavo v »Politiki*.
G. dr. Krajač je mbfda mislil pogojno: ako so v pogodbi te in te odredbe, potem so težke ...
— Prepričan sem, g. minister, da noben prisotni tovariš ne veruje, da sem si izmislil izjavo radi »vročine*, enako sem prepričan, da sami ne verujete v to možnost.
— Rekel sem Vam že, da nisem mislil na «Politiko», je odvrnil g. NinčiĆ na koncu, smejoč se dobrodušno. —
Tako pikantni razgovor zunanjega ministra z novinarjem, direktorjem beogradske »Politike*! — Kdo ima sedaj prav? Ali dr. Ninčić ali dr. Krajač ali direktor «Politike»? Koga so prisilili, da demantira lastne izjave? Ni težko uganiti!
VpJNA V MAROKU. Mesto Taza, v ozadju pogorje Atlas. To fe važna strategična točka ob edini cesti iz Alžira v Fez in vzhodni del Maroka.
U reuizljo nettunsldli posodi?
Beogradsko časopisje je skoro Hrez Izjeme obsodilo nove nettunske pogodbe z Italijo. Posebno ostro nastopa proti zunanjemu ministru dr. Ninčiću beogradska »Politika«, ki se ne zadovoljuje t njegovimi pojasnili in zagotovili, da so nettunske pogodbe za našo državo ugodne. »Politika« poziva ministra trgovine in industrije dr. KrajaČa, naj se zavzame, da se v jeseni, ko se pogodbe predložijo parlamentu, energično revidirajo. Napram dr. NinČićevemu pojasnilu in demantiju »Politika« navaja Še sledeče, za našo državo vsekakor težke določbe teh pogodb:
1. V svoji izjavi o nettunskem sporazumu je izjavil g. Mussolini: Direktne tarife preko Jugoslavije se smejo določiti le dogovorno z italijansko upravo. Če tega Jugoslavija ne stori, izgubi pravico direktnega uvoza v skladišča bazena Thaon de Ravela iz tretjih držav. Izgubi tudi pravico, da vrši direktne mednarodne pošiljke iz tega bazena.
2. G. Mussolini pravi, da bo mogoče izdajati posebne »warrante« za blago, ki se bo nahajalo v bazenu Thaon
de Ravel. Za njihovo izdajanje se ustanovi »specijalni organizem«, ki se bo ravnal po italijanskih zakonih. Spore o teh warrantih bodo reševala reška sodišča, eskompte bodo vršili reški denarni zavodi.
3. Ali ve g. dr. Ninčić, katere osebe so angažirane v takozvanem »Konzorciju za reški in sušaški promte«, ki ga favorizirajo tolike odredbe nettun-skega sporazuma?
4. Ali je na ta način osnovan brzojavni pozdrav udruženja reških trgovcev in industrijalcev g. Mussolniju, v katerem se mu zahvaljujejo, da je z nettunskim sporazumom uspelo obnoviti Reko? Mi sličnega telegrama g. Ninčiću nismo Čitali. Ali je na ta način utemeljena sodba italijanskega gospodarskega strokovnjaka senatorja g. Ahila Lorija, ki se glasi: Reka postane pristanišče ne samo za jugoslovensko blago, nego tudi za jugoslovensko tranzitno trgovino. Beogradska vlada se je odpovedala Sušaku kot konkurentnemu pristanišču na škodo Reke in dovoljuje, da se koordinirajo vse jugosloven-
ske gospodarske sile z italijanskimi silami na Reki.
Vsekakor težki pomisleki proti net-tunskim pogodbam!
LjuMjDM&i Suši
Kdo se pozna ljubljanskega tramavaja? Kadar pada na jesen ali na pomlad dež, da lijo ob opoidnskih urah kakor iz škafa ali kadar se naberejo po ljubljanskih ulicah neprebrodljive snežene brozge, tedaj zaman iščeš mesta v ljubljanskem tramvaju, ker ni — priklopnih vozov. Pravijo, da mora dunajska družba Stediti in da je ljubljanski tramvaj nerentabilen! če se vsedeS v vročih poletnih dneh v tramvaj si zopat v nevarnosti, da pogineš od neznosne vročine. Pa se ti vozovi, ki promenirajo s polževo hitrostjo po naših ulicah, so taki, da se v notranjem oddelku dva suha človeka komaj izogneta in eo morali zadnjič debelo žen-šče, ki se je zagrvozdilo pri vhodu, s silo preriniti v voz, sicer bi bilo izdihnilo, če pride ob velikih svečanostih, n pr. pri bo-kolskem zletu tujec v Ljubljano, mu tramvajska uprava razlaze »najmodernejše« vozove in celo garniture s priklopi j enim vozom! Tujci se kar ne morejo načuditi zaostalosti zagrebškega mesta, ki ravnokar menja svoje stare vozove in stare motorje z novimi in ki na ta način meče med staro železo stvari, ki se v Ljubljani tako dobro obnesejo in ki so namenjene, da bodo menda večno križarfle po ljubljanskih ulicah .. .
Pa Salo na stran. Neverjetno potrpežljivi smo postali s tem ljubljanskim tramvajem! Na veliko sramoto našega mesta, ki se vsestransko razvija in kf si postavlja ogromne palače, da se vsaj malo približa zunanjemu licu modernih mest, lazijo po naših ulicah sramotni predpotopni železni štori. Prideš v Beograd, srečaš modeme vozove, res prvovrsten tramvaj, pri nas pa čepljaš do postaje s tramvajem, kjer te je sram vstopiti in še bolj sram voziti se s tako krevljo.
Zaman zahtevamo od dunajske družbe, da razvije svojo mrežo, in da raztegne tramvaj do Jezic ali do Viča Ljubljansko mesto s temi spoji neizmerno pridobi in tudi okoličanske vasice bi napredovale radi dodira z Ljubljano. Pa pride tuja gospoda s neugasljivim svojim pohlepom po tujem dobičku iai rt s* m daje tramvajske škatlje, da strašijo po ljubljanskih cestah In da spo. minjajo tujca na srednji vek.
Porečeš, da je ljubljanski tramvaj morda najkomodnejši, pa če ne najudobnejši, pa vsaj najcenejši. Jok! Pojdi v Zagreb ali Beograd kmalu zapaziš, da se voziš v Ljubljani z najbolj dragim tramvajem! Niso torej kalkulacije krive, da nimamo modernih vozov, da kazi ljubljanski tramvaj lice moderne Ljubljane in da sramoti ljubljansko mesto pred tujce, ki si mora — po pravici misliti: Ti Ljubljančanje pa so res z vsem zadovoljni. Poleg pošte si postavimo najmodernejšo palačo, mimo pustimo ljubljanski tramvaj, ki Je karikatura za moderno Ljubljano.
Na mestu bi bilo, da se mer odaj ni činitelji temeljito pozabavijo z ljubljanskim tramvajem, da to sramoto našega mesta v najkrajšem času iztrebijo. Rajši nobenega tramvaja, kakor te stare krovi je, ki prašijo in strašijo po ljubljanskih ulicah ^..
Dopisi
— Laško. — Odlični gostje iz desetih držav. V nedeljo, dne 9. avgusta je doživel naš trg Jako zanimiv, redek in od likajoč obisk Na povabilo švicarskega, konzula g. Julio" Schnridlina, ki ima v Laškem svojo letoviščarsko vilo in kojega soproga je Slovenka iz Teharij, je došlo iz Zagreba semkaj konzularno zastopstvo desetih držav — z namenom, da na podlagi aranžmana gosp. Schmidlina v obliki kolegSjalnega izleta in sestanka naknadno proslave Švicarski narodni praznik, ki pade sicer na 1. avgust. Da se Je lahko nudila interesiraniim gostom večja udeležba, Je btla proslava preložena na 9. avgust ter določena za Laško. Po dohodu brzovlaka ob eni, vršil se Je v dvorani Radio-termalnega kopališča slavnostni obed, ki Je bil od vodstva toplic prirejen jako skrbno, okusno in dekorativno Izmed inozemskih gostov so se ga udeležili: Angleški gen. konzul Maclane. amer. konzul Leviš Daviš, nemški gen. konzul dr. Wal-beek, švic. konzul SchrnddMn, bivši ruski konzul Fermine, franc. vicekonzul De la Oroir, poljski vicekonzul Maywald, vsi s soprogami, nadalje so bdi pri dineju: franc.
gen konzul Boissier, argentinski gen. konzul " Silvestrini Alfred, čilski gen. konzul Matulich, čehoslovaški gen. konzul Odon Para, poljski gen konzul Himelstvrna in sekretar švic. konzulata dr. VVeber. Prisotnim gostom je najprej napil gostitelj gosp. Schmidlin ter jim zakiical v francoskem jeziku prisrčno dobrodošlico. Odzdravnl nagovor Je imel angleški gen konzul g. Maclane, ki se je zahvalil za vabilo in prisrčni sprejem ter ponovno opravičil odsotnost v Zagrebu akreditiranih gg. pooblaščencev za Grško, Avstrijo, Rumunijo, Italijo, Norveško, Holandsko, špansko in Portugalsko. Slednjič Je g. Schmidlin nazdravil navzočemu podžupanu g. Konradu Elsbacherju, koji se je v svojem odgovoru istotako zahvalil za vabilo ter izrazil svoje posebno veselje, da so v svrho proslave današnjega dne navzoči odlični gostje in zastopniki raznih držav počastili s svojim obiskom baš naš trg. Povdarjal je obenem, da si je g Schmidlin stekel za povzdigo tujskega prometa v Laškem, ki slovi kot letoviščarski kraj po svoji divni naravni lepoti, neveni j i vi h zaslug ter mu izrekel iskreno zahvalo za tozadevno uspešno propagando. Zajedno ga je prosil nadaljne naklonjenosti, zagotavljajoč ga izrecne hvaležnosti laškega prebivalstva, imenom katerega je naposled napil g. konzulu Schmidlinu, njegovi soprogi in vsem navzočim gostom. Popoldne ob petih se je vršil med romantičnimi ruševinami laškega starega gradu prijeten piknik. Gostje so se naposled razšli prijetno razigrani ter zadivljeni hvalili lepoto našsga kraja in okolice_ Zagotavljali so nas najlepših utisov ter se nam obetali v ponovne posete. S-tem je g. konzul Schmidlin doprinesel zopet jako tehten delež k reklamni propagandi za letoviščarski obisk našega kraja-
je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom in znamkd (rdečo, modro ali zlato)
traja kakor štirje pari drugim Dobivajo se v prodajalnah,
Julijska Krajina
—j Goriško planinsko društvo napravi izlet na Triglav. Prva skupina odide iz Gorice v petek zvečer, druga v soboto zjutraj.
—j Poljske tatvine 6e širijo okoli Komna po Krasu v vedno hujši meri, tako da so kmetovalci Že silno razburjeni Poziva se varstvena oblast, da zatre tatvine.
—j V Gorici je umrl znani trgovec Edvard Sticsa.
—j Veliko romanje v Rim se organizira na Goriškem. Odhod se izvrši 27. septembra t. I. Romanje pa ne bo zabava ampak pokora!
—j Deset učiteljev idrijske šole mora z novim šolskim letom zapustiti svoja mesta To je delo fašistov. Oditi morajo, da napravijo prostor drugim, katerim bo morala biti v Idriji bolj pri srcu italijanska propaganda kakor šola!
—j Iz Idrije poročajo, da je pripadla ljudska šola s 1. avgustom mestni občini. Solo je vzdrževal doslej skozi stoletja rudnik. Za občino je to veHkansko breme. Namen pa je očiten: uničiti dobro šolo v Idriji. Doslej je bffla idrijska šola na najboljšem glasu in njeni uspehi so bili izborni.
—J Petdesetletnico mašnistva proslavi v nedeljo v Kaze j ah mons^ Anton K J u -d e r. Jubilant je bil vedno zvest sin svojega naroda.
—j Za predelsko železnico. V Čedadu se je vršilo zborovanje trgovcev, na katerem so sprejeli resolucijo, ki se izreka za predelsko železnico kot silno nujno za pospeševanje prometa Gorenjega Jadrana s Srednjo in Severno Evropo. Navzoč je bil poslanec Leicht, ki je razlagal važnost za Čedad in vso Furlanijo. Cedadski trgovci se s svojo resolucijo pridružujejo resolucijam trgovskih zbornic v Trstu in Vidmu.
—j V Sežani je bilo v azilu »Lege« veliko slavje. Zaključili so Šolsko leto. K slovesnosti so prišli zastopniki vseh oblasti (povabljeni so in morajo priti), da vidijo, kako napreduje raznarodovanje slovenske dece. Tudi na Opčinah pri Trstu je bila v zavetišču »Lege« zopet velika slovesnost. S ■ 1 ■ p|g=^^s^egagi^saBWB^i
V. L Križanovska: 24
0 bronu nesmrtnih
Roman.
Slednjič so izginili tudi zadnji duhovi-maščeval-ci, jaz pa sem se zgrudil onemoglo k starčevim nogam. Toda oddih je bil kratek, ker sem nenadoma začutil, da se ves tresem. Z novo gnozo sem zagledal, kako izhlapeva iz mojega telesa nekaj rdečega, vlažnega, sluzastega in smrdljivega. Sapo mi je zaprlo in zgrudil sem se kakor mrtev na tla,
Ko sem se zavedel, ni bilo čaše in ognjenih krogov več. Kraj mene je klečal Ahasver ter mi brisal roke, obraz in prsa z mokro brisačo. Nato mi je pomagal vstati in leči v posteljo.
— Deloma sem te očistil in pripravil do tega, da je šla iz tebe oblast zločinov, ki si jih imel na vesti. Toda ni bilo v mojih močeh, da te rešim prokletstva tvojih žrtev in sovraštva, ki so ga vzele na oni svet. Tvoji sovražniki te bodo preganjali. Ti se pa kesaj in moli, morebiti te Čaka popolno osvobojen je. Zdaj spi in počivaj! To noč naju čaka še težka dolžnost.
Bil sem tako utrujen, da sem takoj tfdno zaspal. Zdramili so me močni in preteči udarci zvona. — Zdelo se mi je, da poje mrtvaški zvon.
V nepopisnem strahu in z drhtečim srcem sem ¥«taL Toda nej To niso bile samje, Zmpu je res pel
in dušil tuljenje viharja, ki se je razbrzdal, ko sem spal. Veter je žvižgal, pripogibal jambore in tresel vso ladjo. Daleč nekje se je čulo grmenje.
Ves preplašen sem planil iz postelje. Kaj bo z nama? Kako bova kljubovala vinarju brez posadke? —
Ahasverjev prihod je prekinil moje misli. — Pojdi za menoj! Pokopati morava tvoje razbojnike, — je dejal. Brez ugovora sem mu sledil. Nastala je temna noč in samo blisk je tu pa tam razsvetlil kup trupel na krovu in razburkano morje.
Še nikoli poprej nisem videl takega viharja. Žvižgajoči veter je tekmoval z gromom in burni valovi, ki so se dvigali visoko nad morsko gladino, so tako premetavali ladjo, da se je zdelo, da zdaj zdaj požro to orehovo lupino. In vendar sva plula z neverjetno brzino.
Da je bila groza na krovu popolna, so se pojavili nad trupli ognjeni jeziki, visoka starčeva postava s povzdignjenimi rokami pa je bila v tem divjem plesu prirodnih sil naravnost igrozna.
Kar se je dvignila te morja zelenkasta luč, ki ie obdala in razsvetlila vso ladjo. Tisti hip sem zagledal na ogromnem valu zvon, kakor da ie vlit iz razbeljene kovine. Kraj njega ie stala Črna, nejasna postava. Razločno sem videl samo koščeno, prsteno lice te postave z zelenimi očmi, polnimi peklenske zlobe ~ ~
To ostudno bitje je držalo vrv in počasi zvonilo. Ti preteči, stokajoči in otožni udarci so peli svojo jekleno pesem med strašnim viharjem, in to je name tako vplivalo, da še zdaj drhtim, kadar se spomnim tiste grozne noči.
Tudi Ahasver je bil strašen. Njegova glava, brada in roke so fosforescirale, njegov glas je donel poveljujoče, ko je izgovarjal besede v nekem čudnem jeziku.
Kar sem zagledal nepričakovan in grozen prizor. Trupla zastrupljenih roparjev so po vrsti vstajala, skakala molče čez krov ter se zbirala okrog zvona, ki je še vedno pel svojo mrtvaško pesem.
Ko se je zabliskalo, sem jasno videl vso skupino, kako se ziblje na ogromnem valu. Zelenkasti obrazi in steklene oči teh nesrečnih žrtev so bile obrnjene proti meni. Potem se je vse razblinilo in izginilo v razburkanih morskih valovih.
Kakor pijan sem se opotekal. Hotel sem oditi v svojo kabino in sem v ta namen pakrat prestopil. V ušesih mi je zvenelo. Iskre so mi švigale pred očmi. Zdelo se mi je, da plešejo trupla mojih zastrupljenih mornarjev pred menoj peklenski kulo. Zamolklo sem vzkliknil in se zgrudil na krov.
IV.
Leteči Holandec nadaljuje
Kako dolgo sem bil onesveščen, ne morem povedati sploh je bilo to neko čudno duševno stanje.
Naši rojaki v Ameriki
V Johnstownu se je dne 9. iulija smrtno ponesrečil rojak Matija Gabrenja. Delal je v rudniku, pri čemer se je vsula nanj debela plast premoga in ga pokopala. Bil je takoj mrtev. Pokojni Gabrenja je bil rodom iz Rakeka. V Ameriki je bival 28 let. Bil je navdušen narodnjak ter je sodeloval pri raznih društvih. — Dne 3. julija Je pri delu v rovu Sunnvside ubilo rojaka Andreja Zorca; v Cooperdaleu so 16. julija našli mrtvega rojaka Janeza Potiska. Imel je popolnoma razstreljeno glavo. — Dne 15. julija je doletela tragična smrt Viljema Kavča iz Clevelanda. Deček je splezal na električni drog, da bi videl zrakoplove v bližnjem Brookparku. Prišel Je v dotiko z električno žico, ki ga je ubila na licu mesta. Tok je imel 22.000 voltov. — V Mrliškem jezeru pri Chicagu Je utonil 23-1 etnl Janez Japelj. Kopal se Je v jezeru In zašel v močan vrtinec. Nekaj časa se Je obupno boril z valovi, nato pa je onemogel. Prijel ga le krč In je utonil. — Dne 30, Julija je umrl v Clevelandu 40-letnI Leopold Pogačar, 22. julija pa rojakinja Angela Slo-gar, stara šele 21 let — V clevelandskl mestni bolnici je umrl rojak Josip Tomšič. Imel je bolno nogo, katero so mu odrezali. Tomšič je podlegel operaciji. V Ameriki Je bival 30 let — V kraju Hartford Je po dolgi in mučni bolezni umrl rojak Izidor Matic.
IZJAVA
Podpisana Marija Cesar, Ljubljana, Kladezna ulica 8., preklicujem in obialujem kot neresnično vse, kar sem govorila in trosila o gospodična Heleni Zadnikar.
LJUBLJANA, 11. avgusta 1925. 1529/n MARIJA CESAR.
Za ta spis ne odgovarja uredništvo.
— niti nezavest, niti spanje, nego neka težka duševna otrplost brez misli in čustev, vmes pa ostudni prizori, ki jih je videla moja razdražena fantazija.
Ko sem slednjič odprl oči ter se povsem zavedel, je bil že dan. Solnčni žarki so poljubljali krov in vse je bilo na njem tako lepo pospravljeno, kakor da bi se tu ne bila odigrala ena najstrašnejših dram.
Ležal sem ob vznožju jambora, telesno Čil in zdrav, duševno pa nekam Čudno utrujen in potrt. Na krmilu sicer ni bilo nikogar, a vendar je ladja drvela Po valovih v določeni smeri.
Naslonjen na vrvi, ki so držale jadra, Je stal Ahasver in se otožno oziral po morski gladini.
Ropot, ki je nastal, ko sem vstajal, ga je zdramil iz globoke zamišljenosti. .
— Pozdravljen, brat moj! — je dejal z nasmehom. — Kakor vidiš, je vse v redu. Poleg tega ti lahko povem veseto novico, da sva na potu tja, kjer so zbrani vsi najini bratje.
Zahvalil sem se mu in ga vprašal, kako daleč je do cilja. Ahasver mi je odgovoril, da prispeva tja, čim bo moja duša za prvo silo očiščena. Obenem je pripomnil, da mora poskrbeti še za neb: drugo osebo, ki je tudi na krovu.
Videč moje začudenje, je dejal:
— Da, da, na ladji je še tretji potnik. Pojdiva/ Takoj ti .ga pokažem.
Prosveta
0 gledališki sezoni 1924-25
v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu
Naša kraljevina ima troje državnih centralnih gledališč, in sicer: Narodno po* zorište v Beogradu, Narodno gledališče v Ljubljani in Narodno kazalište v Zagrebu. V nastopnem podajamo nekaj statistične* ga pregleda o izvršenem delu tekom sezone 1924/25, ki je trajala od 1. avgusta 1924 pa do 31. julija 1925.
A. Narodno pozorište v Beogradu je priredilo tekom te sezone 479 rednih pred* stav, in sicer: 309 dramskih, 149 opernih in 21 bnl~tnih. Vseh izvajanih del je bilo 94, in sicer: 66 dram, 25 oper in 3 baleti. Dra* ma je imela 12 premijer, 9 repriz, ki so bile popolnoma na novo na'Ludirane in 45 del iz tekočega povojnega repertoarja.
Premijere so bile sledeče: Petrovič: Cvor (11); Andrejev: Ne ubijaj (3); Bataj: Svadbcn: marš (13); Čehov: Ivanov (CA; Be« na ve rite: Roka roko umije (9); Strindberg: Nepogoda (5); Andrejev: Misel (3); JuSko« vić: Priča o g. Soljkinu (5); Sofoklej: An* tgona (2); Nicodemi: Zora, dan, noč (8); Fraccarolli: Mala Biragh (12); Geraldy i Spitzer: Kad bi htela (7).
Reprize pa so bile sledeče: Vojnović: Smrt majke Jugoviča (10); Predič: Golgo* ta (8); Schonthan: Ugrabljene Sabinke (9); Čehov: U jek Vanja (1); Moliere: Gradja* nin plemič (6); Crackvogel: Narcis (3); Du* mas: Kean (9); Emeri i Cormon: Dve siro* tiči (3); Brizbar: Pariška sirotica (9).
Izmed ostalega repertoarja so se vpri* zorile med drugim drame, ki so bile tudi že v našem repertoarju: Kosor: Požar stra* sti (2); Nušić: Narodni poslanec (7); Pe* trovič: Ploha (2); Blumenthal: Pri belem konjičku (2); Ibsen: Nora (2); Knoblauch: Faun (3); Perzinski: AŠantka (1); Šekspir: Otelio (4); Beneški trgovec (2); Thomas: Charleveva tetka (1) itd.
Opernih predstav je bilo 149 in sicer se je pelo 25 oper, izmed katerih so bile 4 premijere in 3 popolnoma na novo naštu* dirane.
Premijere so bile sledeče: Donizerti: Don Pasquale (5); Smetana: Poljub (5); Verdi: Aida (7); Rimski Korzakov: Carska nevesta (4).
Balet je imel 21 večerov, vselej po dva baleta na sporedu. Na novo je bilo naštu* dirano: Čajkovski: Labudje jezero. Dajala sta se pa tudi baleta: Copelk m Šehere* zada.
Poleg rednih predstav, ki jih je dala uprava, »o bila Se ravna gostovanja: Hudo* žestveniki (13); Narodno gledališče v Ljub* liani (3), Narodno gledališče v Novem Sa* du (1), potem razni koncerti. Sokolske akademije, dobrodelne prireditve, dramatična Sola itd. Tako, da je btio vseh prireditev v sezoni 575, in to v Novem gledališču in v Maneži.
B, Narodno gledališče v Ljubljani. Te* kom sezone 1924^5 je priredila uprava 412 predstav- od teh jih je bilo v dramskem in opernem poslopju 406, in sicer 215 v drami in 193 v operi, 3 v Beogradu in Sienkievric* zeva proslava v drami. Vprizorilo se je 56 del in sicer 26 slovanskih, 19 romanskih, 10 germanskih in 1 grško delo.
Drama je vprizorila 27 del, od teh 16 novitet, 2 reprizi in oetale iz prejšnjega repertoarja.
Novitete so bile sledeče: Meško: Pri Hrastovih (9); Nušić: Sumljiva oseba (12), Narodni poslanec (8); Župančič: Veronika Deseniška (17 in 1); dr. Remec: Magda (7); dr. Lah: Pepeluh (12); Golar: Vdova Roš* Enka (15 in 1); Dostojevski: StriČkove sa* nje (10); Andrejev: Misel (6); Glass in Klein: Firma P. B. (11); Rostand: Cyrano de Bergerac (12); Pirandello: Šestero oseb išče avtorja (9); Nicodemi: Zora, don, noč (9); Ibsen: Rosmersholm (8); Aristofanec: Lizistrata (°); Benavente: Roka roko umije
Na nova sta se vprizoriJi: Cankar Po* hujšanje v dolini šentflorjanski (8 in 1) in Tolstoj: Moč teme (8).
V ostalem so se še vprizorila iz starejšega repertoarja: Veber in Corsse: Paglav* ka (11); Ogrizovič; Hasanaginica (1); Seks* pir: Hamlet (4); Othello (2); Milčinski: Mo* gočni prstan (4); Nestroy: £>anes bomo Hči (4); Lcnormand: Izgubljene duše (8); Tučič: Golgota (3); Langer: Kamela skozi uho Si« vanke (1). Proslavil se je tudi spomin slav* nega pisatelja Sienkiewicza.
Opernih predstav je bilo 188, pelo se je 27 oper, izmed teh je bilo 10 slovanskih, romanskih 12 in germanskih 5. Komponisti: Verdi 36krat, Rimski Korsakov 18, Strauss 14, Blodek 13, Mascagni 13, Puccini 11, Leoncavallo 9, Dvorak 9, Čajkovski 8, Bizet 8, Mozart 8, Thomas 8, Donizerti 7, Foer* ster 7, Vilhar 7, Cornelius 6, Janaček 6, Sme* tana 6, Rossini 3, Offenbach 2, D* Albert 1.
Novitete so bile sledeče: Rimski Kor* zakov: Majska noč (9); Vilhar: Lopudska sirotica (7); Mozart: Don Juan (8); Doni* zetti: Don Pasquale (7); Cornlius Bagdad' ski brivec (6).
Povsem na novo so se naštudirale sledeče opere: Blodek: V vodnjaku (13): Ma* scagni Cavalleria msticana (13); btrauss: Netopir (14): Dvorak: Rusalka (9); Verdi: Trubadur (10); Puccini: Boheme (9); Leoncavallo: Glumači (9); Offenbach: Hoffman* nove pripovedke (2).
Ostale reprize v tabeli.
Balet je na novo naštudiral: Bittner: Smrtna tarantela (7); Elenau: Cvetice male Ide (7) ter razne karakteristične plese.
Poleg tega je bilo v obeh gledališčih še 14 drugih prireditev, tako da se je igralo 426 večerov.
C. Narodno kazalište v Zagrebu je imelo v poslopju na Wilsonovem trgu tekom sezone 335 predstav, in sicer: 166 dramskih, 141 opernih, 27 baletov in eno opereto. Poleg tega še 23 opernih predstav na gostovanju v Dubrovniku in Splitu. V teh nredsta* vah se je odigralo 91 del, in sicer: 42 dram, 35 oper, 13 baletov in ena opereta. Od teh je bilo: 43 slovanskih, 31 romanskih, 15 germanskih in 2 madžarski deli.
Premijere so bile: Begovič: Božji človek (7); Dimović: Baš Celik (1): Krleža: Michalangelo Buonarotti (4); jn Adam in Eva (3); Dimitrijevič: Pirovanje (1); Andrejev: Misel (7); Winaver: Knjiga o Jobu (7); Langer: Kamela skozi uho šivanke (9): Shaw: Djavolov učenik (9); Sveta Ivana (1); Pirandello: Šestero oseb išče avtorja (7); Calderon: Gospodju djavolica (6); Mornar: Liliom (6).
Na novo so se vprizorila sledeča dela: Popovič: Kir Janja (10); Petrovič: Čvor (7); Nušić: Naša deca in knez iz Sembrije (2); Šekspir: Kar hočete (9); Strindberg: Oče (6).
Opera je imela 4 premijere: Dobronić: Dubrovački diptihon (3); Rimski Korsakov: Carska nevesta (11): Musorgskisčerepnjin: Soročinjski sejem (1): Smetana: Poljub (6).
Na novo izvežbala in inscenirala so se pa sledeča dela: Čajkovski: Pikova dama (9); Gounod:   Faust   (3);   \Vagner: Lohengrin
Balet je vprizoril Baranovičevo noviteto: Cvetje male Ide in 12 del starejšega repertoarja.
Poleg tega so bila še razna gostovanja (Hudožestveniki, Osijek), koncerti, dramatična šola, sokolske akademje, dobrodelne predstave in Narodno kazalište je igralo na svoj račun tudi v gledališču v Tuškancu, kjer je vprizorilo tekom sezone 75 dramskih in 56 operetnih predstav. Tako je bilo vseh prireditev skupaj 523.
Toliko o repertoarju Narodnih gleda* liŠČ v državi tekom sezone 1924/25 Ob pri= liki pa priobčimo načrt reoertoarja vseh treh gledališč za sezono 1925/26.
Akademija mednarodnega prava
Akademija mednarodnega prava v Haagu deluje šele tretje leto, pa ima za seboj že 25 letno zgodovino. L. 1900. je zahteval znameniti strokovnjak za mednarodno pravo Ludvik Pear, naj se ustanovi visoka šola za mednarodno pravo, toda njegov predlog ni našel pravega razumevanja. To vprašanje Je prišlo zopet na površje na drugi med. narodni konferenci v Haagu 1. 1907, pa tudi to pot ni bilo povoljno rešeno šele tik pred svetovno vojno, ko je 1. 1912 Cameggiova mirovna ustanova v Washingtonu ponudila tej ideji gmotno pomoč, se je zdelo, da pride do ustanovitve te akademije. Akademija bi morala biti otvorjena 1. 1914. kot med. narodni institut za mednarodno pravo, toda vojna je ta naort zopet preprečila, šele po svetovni vojni In sicer v juliju 1922 se je Pearova ideja s pomočjo Cameggiove ustanove in holandske vlade uresničila.
Predavanja se vrše na akademiji vsako leto med počitnicami v juliju in avgustu. Akademija je določena za teoretike in prak-
tike mednarodnega prava, slasti pa za člane ddplomatičnega in konzularnega zbora. Dostop imajo doktorji prava in druge osebe, 6ijth predhodna, jnridlčna naobrazba se zdi rektoratu akademij« zadostna. Akademija nima stalnih profesorjev, ampak povabi vsako leto predavatelje izmed odKcnih učenjakov, vseučiliških profesorjev in diplomatov vseh narodnosti. Zaradi večjih političnih sporov, ki dele danes civilizirani svet, je izključeno vojno pravo.
Letos predava profesor levdenske (nizozemske) univerze vander Vlugt o zgodovinskem razvoju mednarodnega prava, pastor Boegue lz Pariza o vplivu reformacije na razvoj mednarodnega prava, prof. de Ursche o kodifikaciji mednarodnega prava, prof Thomas Henlve iz Washingtona o javnem redu, prof. de Coeck o izvrševanju inozemskih razsodb, prof. Mire bo R i o mednarodnih upravnil odnošajih. advokat Rullai iz Newyorka o mednarodnem trgovskem in meničnem pravu, prof. pariške univerze Jerre o jamstvu države v finnnčnih zađe-vah, bivši profesor petrogradske univerze Aleksander Pilenko o ekstradikciji, urednik lista ^PrifHiensworte« Hanns Wahberg o ženskem protokolu, sodnik najvišjega eo-dišča v Londonu George Grenwille Philii-more o udeležbi drZve pri eksekucljah, uruguajski poslanik v Parizu Guani o edin-stvu latinske Amerike, član Francoske akademije Geouguas Goyen o vplivu krščanstva za mednarodno pravo, član Francoskega instituta Charles Benoit o vplivu Machia-vellega na razvoj mednarodnega prava, prof. šole političnih ved v Parizu Giebart Gidel o pravicah in dolžnostih narodov, prof. Pollen iz Pariza o redno pridobljenih pravicah, prof Seewald iz Frankfurta o koncesijah v mednarodnem pravu, generalni inspektor javne presvete v Franciji Ju. lien Luchaire o intelektualnem družabnem delu, prof. Fedorri iz ženeve o pravnem položaju trgovske mornarice, prof. Strupp iz Frankfurta o ukrepih v finančnih problemih, prof. Salderna iz Madrida o mednarodnem sodstvu, grški minister (begunec) v Parizu Politis o mejah udeležbe držav, prof. harvardske univerze Manlev O* Hudson o redni komisiji mednarodnega tribunala pravičnosti, bivši ruski ganeralni konzul baron Hevkind o eksteritorijalnosti v jurisdikcij-skih problemih na Daljnem vzhodu.
Predava se v francoščini, kar dela deloma preglavice angleškim Tri ameriškim slušateljem Slušatelji so večinoma HOland-ci, pa tudi drugi narodi so zastopani v lepem številu.
od takrat naprej so se vršile redno vsako sezono predstave ob nedeljah in praznikih. Letošnja sezona bo kot peta nosila slavnostno Hce ter se bo vršila v novembru slavnostna predstava na čast petletnega režiserskega in igralskega delovanja brata Borštnika, v decembru pa se vrši proslava petletnice gledališkga odra. Odboru se je posrečilo pridobiti nekaj novih igralk in igralcev in je ansambel, ki ga bodo vodili br. Reno, Borštnik, Petre in Belic', precej številen, da bo lahko zmagoval sestavljeni repertoar. Z novo sezono dobi oder moderno električno razsvetljavo, nabavile so se nove kulise in bodo scenicne težkoče, ki so se pojavljale prejšnje seznone, s tem odpravljene. Sezona se otvori v nedeljo dne 4. oktobra z narodno igro »Rokovnjači«, v nadaPni repertoar pa so se prevzela še naslednja dela:  iv. Cankar:  Hlapci. JurčiČ-
Govckar: Deseti brat. Finžgar: Divji lovec. Jalen: Srenja, JurčaČ-Cesnik: Domen. Sjeverom: Spavaj moja deklica. Strindberg: Oče. Grillparzer: Prababica. Michaelis: Re-volucijska svatba. Dalje burke: Velika repatica, Veleturist, Zmešnjava nad zmešnjavo. Cigan in Vražja misel. Poleg navedenih del se bo ponovilo še nekaj boljših iger iz preteklih sezon.
— Prodana nevesta v »L* opera Co mlque« v Parizu. Revue »La Vic« naznanja da hočeta nova ravnatelja komične opere % Parizu uvesti v program vsake sezone mo zemske opere in sicer starejše in sodobne Prične se s »Prodano nevestoc.
— Proti malariji. Italijanska vlada hoče ustanoviti zavod za pobijanje malarije katera se je po vojni grozno razpasla rx vseh provincah. Zavod se postavi najbržV v Rimu.
— Sokolski gledališki oder na Viču prehaja letos v svojo peto redno gledališko sezono. Oder je bil slovesno otvorjen 5. decembra 1920 z narodno tero »Naša kri« in
„Policijski komisar" potuje na Bled
Hočem, Vam, ljudje božji rn veseli, povedati dogodbico, katere junak je bil »policijski komisar«.
Bil je v Ljubljani prebrisan, smotreno in drzno nastopajoč mladenič z neizogibnimi naočniki, s katerimi je znal primerno skrivati svoje notranje razpoloženje, ki najde na zunaj najpreje določen izraz v očeh. Dečko je fungiral »policijskega komisarja«, pozneje pa je prevzel še primernejšo funkcijo, ki mi je donašala vsaj začasno lep denaren blagoslov...
Nastopili so vroči pasji dnevi! Božje sornce je pripekalo z vsemi žarki na našo oblo... Vse je drvelo v hlad in v kopeli. Naš »policijski komisar« je zaželel tudi hladnega in mirnega kotička, kier bi si najpreje pomeril svoje razburjene živce in bi se začasno uklonil pred mnogoštevilnimi, od dne do dne se nrnožečimi preganjalci. Bled! Od nekdaj njegova točka vseh hrepenenj in stremljenj. Bilo je pretekli ponedeljek! Vročina na vrhuncu!
Gospod »policijski komisar« je kratko sklenil, da potuje na Bled. Urnih in odvažnih korakov jo je dopoldne mahnil na kolodvor. Po končani formalnosti, ki so potrebne tam, da si priboriš pravico za vstop v gorenjski vlak, jo je gospod »policijski komisar« mahal po peronu. Pristopil je k njemu mlad, toda resen in globine življenja poznavajoč gospod ter mu kratko prijazno, a tiho dejal:
»Gospod! Izvolite mi slediti!«
»Čemu? Potujem na Bled! Moram se oddih niti!«
»Potujete pozneje! Bolje je, da sledite
Ponosna sem
na svoje belo perilo.
Kdor hoće Imen enako snežno-bclo perilo, mora uporabljati samo najboljša pralna sredstva. Taka sredstvo pa je samo .Gazela*-tnikj.
v. m*
meni In ste pokorni mojemu uradnemu va bilu!«
»Saj... saj...! No veste, kaj. Stvr uredim v nekaj dneh. Brez pardona U
»Uredite ali ne uredite! Bolje je, da gra va rja!«
»Za božjo voljo! Ne delajte mi no sitno
sti!*
»Pojdimo, pojdimo!«
»Saj greva! Vi po svojih poslih, a jai na Bled, takoj v dveh dneh se vrnem.€
»Ni pardona! V imenu ...«
Gospod »policijski komisar« >e moral potovati na uradno povabilo ne na rajsko-lepi in hladni Bled, marveč v resnohladnc luknjo, kjer bo imel dovolj prilike premišlja, ti o življenju, ki je vanitas vanitatum___
Kronika, ki je dobrohotna, molči o vseh avanturah »policijskega komisarja«, ker ima stvar v rokah preiskovalni sodnik...
mr OBLEKE
kupite najceneje pri
Josip Rojina, Ljubljana.
Sodišče
— Za gospodarje Slovenije se že smatrajo nekateri Radičevi pristaši. Tako je neki državni uradnik Fr. Neuner rta Rakeku prav osorno nahrulil službujočega carinskega uradnika ter bil vsled tega obtožen po § 104. srb. drž. z. Neunerja, ki ni prišel k obravnavi, je obsodilo deželno sodišče n/ 200 Din globe.
— Premetena tatica je 481etna privžiit-karica Franca Rozman iz Podrečja pri Mavčičah. Vsa okolica jo pozna, da gre ž njo vse, kar >i pride pod roko ter se je vsled tega tudi vsi sosedje bojijo. Toda ženica izvršuje svoj tatinski posel tako pretkano da ji dosedaj ni bilo mogoče nobene tatvin* dokazati, dasi je bila že opetovano ovadena, Končno pa se je vendar vjela. Pozimi sti fantje v Podrečju nakladali »bališ« za Fr. Stareta. Med delom so slekli suknjice, ki jih je zanesla Pokornova gospodinja v hišo. Nakladanje bale je po Gorenjskem tako važen dogodek, da mu prisostvuje staro in mlado iz cele vasi. Med radovedne*! )e bila tudi naša Franca, ki pa je imela prt tem svoje posebne namene. Njene sračje očj so takoj opazile, da tiči v žepu enega suknjiča, ki jih je nesla Pokornova v hišo, dobro rejena listnica, last Jainezai Čebaška. Franca je smuknila v foršo, kjer so ležali suknjiči na mizi. Ko je prišla iz hiše, so ljudje videli, da ima nabasan Žep v predpasniku.    Lisica je najbrž opazila, da jo ljudje ogledujejo, zato je odšla na stranišče, od tam pa proti domu. Domači so takoj slutili, da je šla s Franco kakšna stvar iz hiše. Ko je Čebašek po končanem delu oblekel suknjič, je takoj pogrešal listnico, v kateri je imel 1380 Din. Poslali so po orožnike, ki so našli listnico skrito v stranišču. Manjkalo je 380 Din, dočim tisočaka tatica na1}-brž ni videla, ker je tičal v posebnem predalu. Franca je prisegala pri živih in mrt* vih, da je nedolžna, toda dokaz-i so bili preveč očitni. Sodišče ji je pa-isodilo dva meseca ječe. Na vprašanje, ali se bo pritožila je rx)tinoma odgovorila: »Kje pa imam denar za odvokata?« Napram pričam In okra-denemu pa je kričala: »Seveda se bom pritožila, jaz sem biLa in bom poštena ženska!*
Darujmo za sokolski Tabor!
Odšla sva po stopnicah v manjšo kabino, kje? je stanoval poprej moj pomočnik — in obstal sem pred žensko, ki me je z bodalom smrtnonevarno ranila.
Bila je v žalni obleki in tako strašno bleda, da se mi je zdelo, da pod njeno kožo ni niti kapljice krvi. Očividno v zadregi, je stala pred menoj 3 po-veSenimi očmi in vse njeno bitje je govorilo, da je zelo nesrečna.
Gledal sem jo tako mimo, da sem se sam čudil. Nisem čutil niti najmanjšega sovraštva ali jeze, nasprotno, prav dobro sem se zavedal, da je vsa krivda na moji strani, in nehote sem dejal:
— Odpustite mi!
— Odpustita si oba, — je dejal starec. — Oba sta grešila, oba sta ubijala in oba teži prokletstvo, ki rodi grenke sadove. Naravni zakon, ki se je začel udejstvovati, mora biti brezpogojno izpolnjen. Slednjič naju veže tudi enaka usoda z zemljo.
S težkim srcem sem se ji približal in jo prosil še enkrat odpuščanja. Podala mi je roko in me pogledala s svojimi divnimi očmi, v katerih se je za-lesketalo nekaj, kar imamo vsi nesmrtni.
Tako je bil sklenjen med nama mir.
Od tistega dne smo živeli na ladji vsi trije složno. Ladje nisem več vodil jaz. Njeno krmilo je bilo v nevidnih rokah, kakor je še zdaj. Del dneva in noči sva porabila z Lono za verski obred, ki ga je nama predpisal Ahasver. Tudi sam se je udeleževal obreda s svojim zaklinjanjem in čudnim petjem*
O prostem času sva na krovu sanjarila ali pa
kramljala. Z Loro sva se sprijaznila, toda dan za dnem sva postajala bolj molčeča. Čim bolj sem molil in Čutil, da so mi grehi deloma že odpuščeni, čim bolj se je razvijal moj um, tem manj mi je bilo do življenja in vsega posvetnega. Burno življenje, polno ubojev in ropov, se mi je zdelo zdaj kot strašen sen. Včasih sem še videl prikazni, in to mi je zbujalo strah pred smrtjo. Toda kljub temu Še vedno nisem mogel verovati v neskončno življenje, o katerem mi je pravil Ahasver.
Tako sta minila dobra dva meseca. Slednjič je nama starec izjavil, da sva se že dovolj spokorila, da lahko stopiva v svetišče. Povedal je tudi, da še isto noč dosežemo svoj cilj. Bili smo na odprtem morju, a kje? Nisem se mogel orijentirati, ker ves čas nismo srečali nobene ladje. A morje je bilo kakor neskončna pustinja. Bil sem zelo radoveden. Ko pristanemo k obali, bom videl, kje smo!
S krova se nisem več ganil. Nastopila je noč, toda zaželjene obali še ni bilo nikjer. Slednjič sem opazil v bledi mesečini, kako se dvigajo iz valov visoke, črne skale. Kolikor sem mogel soditi, smo se bližali nekemu otoku ali velikemu pustemu rtiču, ker nisem opazil nobenega drevesa ali grmička.
Približali smo se ogromni strmi skali, ladja se je ustavila in zadela z nosom ob sivo kamenje. Starec je stopil naprej in trikrat glasno zaklical:
— Ahasver!
Odmev je trikrat ponovil to ime. Zdelo se mi je, da v skalovju nekje zvoni Tisti hip se je zgodilo čudo: kakor da jo vale nevidne roke, se Je granitna skala odmaknila v stran in zagledali smo
globoko odprtino. Nato so se skale zopet premaknile in odprle vhod v obokano galerijo, kjer je bilo dvanajst s preprogo pogrnjenih stopnic. Na zadnji stopnici sta stala dva dečka in držala v rokah sve-tiljke, ki so se vse lesketale.
Vi že poznate električno razsvetljavo in se se-ve ne boste čudili, kadar dospemo do cilja; toda jaz, preprosti in divji mornar petnajstega stoletja, sem mislil, da vidim nebeško luč.
Ahasver je izstopil prvi in z Loro sva mu sledila. Vsi smo vstopili v galerijo, ki je bila izklesana iz skale. Ko sera se ozrl, sem opazil, da se je votlina neslišno zaprla za nami.
Molče sva šla za Ahasverjem. Slednjič smo prišli v okroglo sobo, odkoder so vodile na vse strani take galerije, kakršna je bila ona, po kateri smo prišli.
Sredi te dvorane je stal visoki starec v beli obleki, ki se je tako lesketala Jcakor da bi bila vsa pokrita z dragulji. Za pasom mu je visel široki meč, na prsih, pod dolgo srvo brado je nosil zlati oklep, okrašen z dragocenimi kamni. Obut je bil v bele, spredaj zavihane sandale.
Starec je objel Ahasverja, naju z Loro je pa premeril z dolgim, radovednim pogledom. Ko sta z najinim vodnikom spregovorila nekaj besed, je starec nastavil na usta slonokoščeni nog m močno zatrobil. Temu pozivu se je odzval deček v beli obleki, kakor ona dva, ki smo ju videli pri vhodu, Snremil me je po galeriji v razkošno opremljeno sebo, kjer je bila že pripravljena zakuska in t>c-s tel j a.
— Pokrepčajte se in zaspite! Ko bo treba, pridem po vas, — je dejal deček in odšel iz sobe Jed mi je teknila tako, kakor že davno ne, Tudi počutil sem se zelo dobro. Zrak se mi je zde! tu lažji, čistejši. Čutil sem, kako se mi zopet vrača veselje do življenja.
Ko sem potolažil lakoto, sem se začel zanimati za svoje novo stanovanje.
Soba je bila menda votlina v skali, ki so jo preuredili in opremili za bivališče. Oprema je bila zelo bogata, toda take oblike pohištva nisem še videl svoje žive dni. Tudi oboji so bili iz nekega neznanega blaga. Zdelo se mi je, da so tkani iz kovinastih nitk.
Ker sem domneval, da je za zaveso vhod v sosedno sobo, sem jo dvignil in ves presenečen vzkliknil.
Stal sem pred oknom v skali. Skozi to okno je bil divni razgled na globoko dolino, okrog katere se je kopičilo ogromno skalovje. Nad črno skupino, veliki kupoli podobnih skal se je vzpenjalo zvezdno nebo. Dolino je pokrivalo jezero, v. katerem je odseval lunin sijaj. Okrog jezera so se vrstile skale najrazličnejših oblik, mesečina je bila razlita po soteskah in votlinah, ki so zijale v zagonetnem mraku. V eni teh votlin sem opazil ozke stopnice, ki so se izgubljale visoko nekje pod obokom. Na mnogih krajih so bili privezani čolnL Dva velika laboda sta se lahno zibala po jezen* Vsa ta pokrajina je vplivala na mojo trpečo to vznemirjeno dušo tako blagodejno in rx>rrufl««rf-\no, da vam ne more povedati
Stran 4.
»3LOVCNSK1   N A K O D« dne T5 avgusta iy^o
Štev. 184
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
*m Prestolonaslednik — pokrovitelj že-leiničarskega konvikta v Sarajevu. Sarajevski železničarji so te dni dovršili veliko in plemenito delo. 1. septembra otvorijo na Hidii železnJčarski konvikt, ki bo namenjen deloma ostarelim in onemoglim železničarjem, deloma mladoletnim, bolehnim in osirotelim članom železničarskih rodbin. Železni carski konvikt v Sarajevu je ena prvih zgradb te vrste v državi. Otvoritev železnica rskega -doma se izvrši na posebno svečan način. Pripravljalni odbor železničar-skega konvikta se >e obrnil na Nj. Vel. kralja Aleksandra in ga naprosil, da prevzame kraljevič Peter pokroviteljstvo nad konviktom. Nj. Vel. kralj Aleksander je ugodilo prošnji. V znak hvaležnosti izročijo železničarji malemu kraljeviču, prestolonasledniku Petru umetniško izdelano spomenico, ki jo gravira višji uradnik železniške direkcije v Sarajevu Deveta. Na spomenici se prikazuje izvirno zamišljena alegorija, ki predstavlja edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Spomenici so še pride 1 jeni krasni posnetki najlepših krajev Bosne in Hercegovine, med temi posnetek železničarskega konvikta, mestne posvetovalnice v Sarajevu, kraljevega dvorca v Ilidži, samostana Gračanice. Posebna delegacija odpotuje na Bled, da izloči spomenico kraljeviču Petru.
— Spremembe v naši vojsk) in mornarici. Artilerijski podpolkovnik Valentin Cop je stavljen na razpoloženje vojnemu ministru. Za poveljnika pomožne ladje «Sitnica» je imenovan kapetan fregate Bernard Jeločnik.
— Odlikovanje. Z redom sv. Save III. stopnje je odlikovan inspektor ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani dr. Vladimir Katičić.
— Iz sodne službe. Imenovana sta za sodnika v področju deželnega sodišča v Ljubljani avskultanta Franjo Go-renc in dr. Vladimir Muha.
— Izseljevanje v Ameriko. Po dosedanjih statističnih podatkih se je iz Slovenije tekom letošnjega leta izselilo v Ameriko okoli 600 oseb, vštevši namreč vse one Slovence, ki so ameriški državljani in ki se navadno vračajo v Ameriko. Kontingent pravih izseljencev je za Slovenijo zelo minimalen in znaša n. pr. za rajon ljubljanskega policijskega ravnateljstva samo 3 osebe.
— Radić v avdifenci. Kralj Aleksander I. je snoči na Bledu sprejel v daljši avdijenci Stepana in Pavla Radića. Oba se danes vračata v Zagreb.
— Kraljev odhod v Zagreb. Po dosedanjih dispozicijah dvornega maršala se kralj Aleksander I. odpelje jutri v soboto ob 11. dopoldne z dvornim vlakom x Bleda proti Zagrebu, kamor dospe ob 15. popoldne. Radičeva stranka je odposlala v vasi, ki so ob železniški progi Zidani most—Zagreb, posebne agitatorje, da pripeljejo narod na kolodvore h kraljevem sprejemu.
— Nenavadno imenovanje in vpo-kojenje. Znan je g. Gjoka Jelinič, radikal. Ta je sestavljal članke «naročite strane* v zagrebškem »Jutarnjem listu*. Gospod Gjoka Jelinič je bil končno imenovan pod roko za pomočnika ministra notranjih zadev in takoj nato z drugim
ukazom vpokojen.
— Naš novi konzul v Trstu. Franjo
Cvijetiša, bivši tajnik rninistrstva zu. manjih dal, je imenovan za generalnega konznla v Trstu. G Cvijetlša Je znan strokovnjak v gospodarskih problemih.
— Geografska raziskovanja. Na Popovo polje blizu Mostarja je odšla skupina geografov, predstavnikov Geografskega instituta v Beogradu, da izvrši znanstvena raziskovanja. Ekspedicijo vodi asistent beogradske univerze g. Lazič. Sodelujejo tudi ruski geografi Butenko Aleksander, Virl-dorski in N. Korčukov.
— Angleška mornarica v Dalmaciji. Angleško ministrstvo je obvestilo našo vlado, da poseti v kratkem angleška sredozemska flota Dalmacijo. V Splitu se bodo pri ti priliki vršile velike svečanosti, združene s pomorskimi vežbami.
— Nova križarka za našo mornarico. Vojno ministrstvo je naročilo v Nemčiji lahko križarko, ki se uporabi kot šolska ladia za goience naše pomorske vojne akademije. Čim prispe križarka v naše vode, odpotuje z gojenci na daljše potovanje v Zedinjene 'države.
— Ministrstvo pošte za mednarodni profesorski kongres. O priliki mednarodnega kongresa, ki se vrši koncem meseca avgusta v Beogradu, postavi ministrstvo :>ošte v zborovalnih dvoranah tega kongresa posebna brzojavne in radiofonske instalacije, ki naj omogočijo hitro poročanje o razpravah kongresa.
— Svetovni kongres telegraflčnega saveza. Svetovni kongres telegrafičnega saveza se vrši začetkom septembra v Parizu. Zadnji kongres se je vršil 1. 1908 v Li-saboni. Na kongresu bodo razpravljali o novem pravilniku za mednarodni telegrafi-čni promet. Ministrstvo pošte odpošlje na kongres kot zastopnike naše države gg.: Diordjeviča in M. KovuČeviča, načelnika v poštnem ministrstvu. Dimitrija Zlatanoviča, šefa odseka, in Savo Jankoviča, upravnika radiopostaje na Banjici.
— Kredit za nižjo poljedelsko šolo v BitoJju. Ministrstvo poljoprivrede je odobrilo kredit 300.000 dinarjev za potrebne zgradbe nižje poljedelske šole v Bitolju.
— Za maslinarstvo v Dalmaciji. Ministrstvo poljedelstva je naročilo v Nemčiji večjo množino strojev za predelavo mlaln m za izdelavo maslinovega olja. Stroji se razdele med dalmatinske maslinarske zadruge.
— Poljedelske postaje v Črni gori. Ministrstvo poljoprivrede je odobrilo večji kredit, s katerim naj se osnujejo v Crni gori poljedelske postaje.
— Višja poljedelska šola v Danilovem gradu. Mftrirtmfcro jsfljedatatsaft Je
14 avgusta 1925.
otvoriti v Danilovem gradu poljedelsko šolo. Tozadevni krediti se bodo odobrili e posebnim sklepom.
— Beogradsko duhovno sodišče. Pravoslavna cerkev ima posebno institucijo duhovnega sodišča, ki rešuje pravnocerkve-na vprašanja pravoslavnih vernikov. V kom-petenco duhovnega sodišča spadajo tudi ločitve zakonov. Listi poročajo, da se je nakopičilo pri duhovnem sodišču v Beogradu 2000 pravd za ločitev zakonov.
— Iz Zagreba odpotuje posebna d epu. taci j a zagrebških gospodarskih predstavni, kov Trgovske zbornice v Zagreba z g_ Arkom na čelu v Lwow, da prisostvuje otvoritvi letošnjega vel ©sejma.
— Mešano učiteljišče na Cetinju. Ministrstvo prosvete je sklenilo, <Sa izpreme-ni dosedaj samo žensko u&tettjišce v Cetinju v mešano.
— Novo učiteljišče v Herceg novem. Ministrstvo prosvete otvori v Henreegnovem učiteljišče. Tamošnja 4-razredna gimnazija se Ukine, ker obstoja gimnazija v bližnjem Kotoru.
— Peti kongres Ferijalnoga Saveza. V
dneh 16., 17. in 18. avgusta se vrši v Ljubljani V. slavnostni kongres Ferijalnega Saveza in proslava 201etnice Počitniške zveze. Organizacija, ki je zasnovana v namenu, da propagira idejo državnega te naci-jonamega edinstva, da razvija med mladino ljubezen do domovine iri da svobodni čas počitnic vporabi za kulturno, higijensko in socijalno važna počitniška potovanja, je danes razširjena po državi, da ga ne bo mesta s srednjo Šolo, ki ne bi poslalo svojega zastopnika. Na slavnostno sejo, kj se vrši v nedeljo 16. t. m. dopoldne v zbornici univerze, so vabljeni predstavniki političnih oblasti in kultur, organizacij fn vsi prijatelji omladinskega pokreta. Ob tej priliki bo organizacija revidirala svoje dosedanje pete, odnosno 201etno delo fn se bo poklonfla manom svojih ustanovmkov - borcev, spominu mučen&ov Av. Jenkota in Ivana End-Hcherja.
— Tovarna za zrakoplove v Romuni]!.
Romunski ministrski svet je odobril ustanovitev tovarne za aeroplane. Družba bo imela svoj sedež v Bukarešti in razpolaga s kapitalom 130 milijonov lejev. V družbi so tudi tri francoske tvrdke.
— Pošta Cankova. S 1. avgustom 1925 se je uvedla pri pošti Cankova dostava poštnih pošiljk na dom po selškem pismonoši v kraje Skakovci, Topolovcl, Novi Bezna-novci, Domajlnci, Gornji Črnci in Korovci V prvih treh krajih se dostavlja ob ponedeljkih, sredah in petkih, v ostalih pa ob torkih, četrtkih in sobotah'.
— Delfini okoli Radića. Iz Baške poročajo, da ni res, da bi bil napadel Radića kak morski pes (pescecane), kajti ta nevarni morski napadalec se nikdar ne približa baški obali. Prebivalci Baške so nevoljni, da se je raznesla v Javnost neresnica o napadu, ker bi utegnila škodovati ba-škemu kopališču. Naibrže pa so se približali Radiću trije delfini, drug za drugim, k! pa so povsem miroljubne ribe in ne storijo nobenemu nič. Ko pa plavajo skupno v treh, napravijo trenotno vtis, da se bliža omenjen nevarni napadalec. Zanimivo je, da so prišle vesti o Radićevem dogodku v Baški tudi v ruske liste in »Pravda« Izvaja, da za Radića niti morski psi ne marajo več.
— V  zdravilišču »Terma« v Laškem
razpisuje Pokojninski zavod za nameščenec v Ljubljani za dva zasebna nameščenca — svoja zavarovanca tekom meseca septembra za vsakega za pol meseca prosti mesti s prvovrstno preskrbo in sicer s prosto sobo, popolnoma vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 20. t. m. opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja, in s potrdilom zdravnikovim, da prosilec boleha za piothiskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva.
— Postajališče Medno. K notici v »Slovenskem Narodu« št. 179 z dne 9. avgusta 1925 naznanja direkcija državnih železnic v Ljubljani sledeče: Tariiska razdalja od postaje Ljubljana glavni kolodvor do postajališča Medno znaša 11 km. Vozna cena v tretjem razredu potniškega vlaka za to razdaljo znaša v smislu potniške tarife Din 5.50 ter je enaka vozni ceni od Ljubljane gl. kol. do Medvod. Radi tega izdaja postaja Ljubljana gl kolodvor za Medno vozne karte do Medvod. Tarifska razdalja od postaje Ljubljana gor. kolodvor do postajališča Medno pa znaša 10 km, za katero razdaljo se plača po tarifi vozna cena Din 3.50 v tretjem razredu potniškega vlaka. Na voznih kartah, ki se Izdajajo na postajališču Medno za Ljubljano gl. kolodvor, natisnjena razdalja 15 km je pravilna, ker se plača pri potovanju na razdaljo 11 km v smislu potniške tarife vozno ceno za najmanj 15 km. Trditev, da je v Mednem nabito, da je do Ljubjane 9 km, ne odgovarja resnici.
— Drevo, ki se mu je — zmešalo. Prvo
drevo preko železniškega tira v glavnem Lattermarmovem drevoredu na desni strani protf Jakopičevem pavHjorai se ti kaže ta čas v nakitu, ki je za sredi avgusta v vsakem pogledu neobičajen. Mene je frapirala pred vsem obilica suhega listja, ki je ležalo po tleh okoli drevesa. Tako na gosto postlano je listje pod drevjem ponavadi šele ob koncu oktobra ali pa novembra meseca — po prvi srani pač! »To drevo se pa suši,« sem pomislil, a ko se mu približam in si »a nekoliko natančneje ogledam, ostrmrm nad tem, kar so videle »moje oči. Med suhim lastjem poganja namreč vsepolno svežega zelenja. A ne samo to! Med zelenjem je tudi polno cvetja in sicer popolnoma ra zvite-JGteta tafccga, ki baš kar sili na dan, tako da
J2!Hq!1 priporočilo ie dobro clagol
^SricarSJKlejac^
im^*mmm^us      Ljubljana       iu miui mu miU,
samo Selenlinroava ulica St. 3 samo
Zaloga oblek za gospode, dame in otroke.
imaš pred sabo vse stopnje razvoja, ki ga napravi tekom enega leta drevo. Čudo, ki zasluži, sivolasega in Že plešastega gizdalina, ki sili še — v statovsko obleko! — No, drevo, je nedvomno bolno. Saj se pojavi često pri človeku, ki je na sušici bolan, malo pred smrtjo nenavadna čilost in poskočnost. Drevo je bolno in bolnih je še tudi mnogo tovarišev njegovih v vrsti proti Tivolskemu gradu. Na teh so zvršili po mojem mnenju nekoliko pretežke operacije — preveč so jih požgali. Staro drevo ne prenese kaj takega! SIcer pa — leta so leta! Kostanj, kf je sto let star, je doslužil! Dobro bi bilo, ako bi mestno vrtnarstvo, ki je zadnji dve leti, to moramo priznati, jako mnogo storilo, tudi tu pravočasno misrllo na nadomestek. Ker bo moral biti novi drevored vsekakor širši, ko je sedanji, bi bilo morda umestno, ako bi se ob straneh že sedaj nasadila nova drevesa. Eno je gotovo: te glavne proge drevoreda nam ne bo mogla na-dcmesfM nobena druga in sicer zdaj tem manj, ko smo dobili prenovljeno Aleksandrovo cesto! — — k.
— škodljrve posledice na sadnem drevja. Vsako jesen in pomlad opozarjajo oblasti posestnike sadnih vrtov, da očistijo drevje goseničnih gnezd, ličink in podobnega mrčesa, toda temu pozivu se komaj tretjina pokori, potem pa ti »sadjerejci« in posestniki tarnajo in jadakujejo, da je »sadno leto slabo«. Kvarne posledice te malomarnost! se kaJžejo pri sadni letini tudi letos, kajti gosenc je ponekod na sadnem drevju kar mrgolelo! —a
— Nova carinska tarifa. Tiskovna zadruga v Ljubljani je pravkar izdala zakon o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami, kakor tudi pripadne odredbe. Nanjo opozarjamo vse pridobitne kroge, ki knjigo dobe pri založnici za ceno Din 26.50 s poštnino vred.
— Popravek. Notico »Neprevidnost« v včerajfinji Številki popravljamo tako, da ni res, da je pekovska pomočnik M. B vinjen legel na posteljo ter vrgel gorečo cigareto na drugo posteljo, vsled česar bi bila za če-la tleti odeja, marveč je res, da je začela tleti mala otroSka odeja to da ni bilo nobene nesreče.
— 8trele in elementarne nesreče. V zadnjih letih v naSl dolini razsajajo silne nevihte. Do zadnjega časa so porzročale veliko škodo vsakoletne poplave in povod-nji, a letos je jelo tudi treskati in sicer je strela udarila v krajih, kjer do sedaj ne pomnijo najstarejši domačini kaj sličnega. Pred mesecem dni j© strela udarila na Češ-njiej pri Selcih v gospodarsko poslopje Leopolda Vebra Poslopje je pogorelo; ta teden, v sredo popoldne, pa je treščilo okrog 20. ure v stolp cerkve v Bukovici. Le takojšnji pomoči domačih gasilcev se je posrečilo resiti cerkev. V bližini cerkve stanujoče posestnico Heleno Kalan je strela opJasOa, m ji prizadela težje telesne poškodbe, tako đa so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Nadalje je treščilo v gospodarsko poslopje Ivana Kosa na Ostrem vrhu. Gospodarsko poslopje je zgorilo. Mrtve so tUdI govedi in en prašič^ Pri kamnolomu g*osp. Ivana Demšarja nad Zalim losom pa je strela udarila v neposredni bližini v delavske barake, kjer je bilo več delavcev In tudi njegov sin Stanko. Nekaj delavcev se je onesvestilo. Padala je tudi debela toča, a hvala boga ne predolgo in tako, da ni povzročila posebne škode.
— Sprefem gojencev v artiljerijsko pod-ofldrsko šolo v ČuprijL šola bo sprejela 1. oktobra tega leta 400 rnladeničev za gojence. Pogoji: 1. Da so državljani Kraljevine SHS, kar dokažejo z domovnico ali občinskim potrdilom. 2. Da niso mlajši od 17. in ne starejši od 21 let, kar dokažejo s krstnim listom ah* potrdilom, podpisanim od dveh meščanov in potrjenim od občinskega urada. 3. Da znajo dovoljno pisati in čitati, kar se bo dognalo na sprejemnem izpitu. 4.) Da so dobrega obnašanja in nekaznovani, kar dokažejo z nravstvenim spričevalom, potrjenim od občinskega urada. 5.) Da imajo za vstop v šolo roditelisko ali varuhovo dovoljenje, podpisano od občinskega urada. 6.) Da so neoženjeni, kar dokažejo s potrdilom od cerkvenega ali občinskega urada. Za kandidata iz kadra potrebno je razen tega še, da je dovrši! rekrutske vežbe, da je priporočen od komande, da je nekaznovan In n« starejši od 23 let. Kandidati oddajo pismene prošnje osebno ali pa potom pošte komandantu artiljerijske podoficirske šole v Ćupriji, v kateri morajo navesti, da se podvržejo vsem obvezam, predpisanim v »Uredbi o podoficirskim školama u stalnom kadru«, katere se lahko vidijo pri vsaki vojni komandi ali oblastvu in priložijo dokumente od 1.) do 6.). Prošnje se kolekuje s kolekom od Din 5.—, a priloge po Din 2. Prošnje se morajo poslati do 15. septembra tega leta. Vsei prijavljena kandidati morajo biti dne 26. septembra t. 1. ob 8. uri v šo!i radi zdravniškega pregleda in sprejema v šolo. Komandanti vojnih okrožij izdajo za svoj okraj brezplačne vozne listke vsakemu kamfidaJhi, kateri predloži potrdilo od komandanta podoficirske artiljerijske šole, da je uvrščen v vrsto kandidatov. Brezplačno vožnjo naza§ za nesprejete kandidate izdaja komandant artUjerijske podoficirske šole. Šola traja dve leti. Po dovršeni šoli se gojenci razporede kot podna red rriki po artiljerijskih polkih, kjer služrjo za dal.mje povišanj* Om gojenci, ki dovrše Šolo s prav-ddbrtm ali odHCnfon uspehom, lahko postanejo častniki. Gojenci z dovršenim 6. razredom gimnazije alt realke imajo pravico oglasiti se za sprejem v vojno akademijo.
— Razpis. Razpisujem službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Kranjska gora z letno plačo 2000 Din jo
pripadajočimi draginjskimi dokladami — Prošnje, opremljene s potrebnimi svedoČ-bami po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih naj se vlo-že do dne 6. septembra 1925 pri velikem županu ljubljanske oblasti    V Ljubljani dne
10. aprila 1925. veliki župan dr. Baltič s. r.
— Zahvala za Izlečenje reumatizma tekom »Radlo-£aIsamlca« dr. Ivana Rahle-jeva. Poštovani gospodine. Potpisani blago-darim vam najtoplije na izlečenju reumatizma u nogama koji je trajao više od 9 godina te mi nikakvo sredstvo nije pomoglo do iz-lečenja. Vj ste me sa vašim lekom »Radio-Balsamica« u kratkom roku iz'ečili, jer sam svega upotrebio tri boce po vašem uputstvu i sada sam potpuno ozdravio, a ranije nije mi ni banja pomogla. Zato vam još jedanput blagodarim i imam vas lek svakom preporučili kao siguran. — Sa odličnim poštovanjem Ljuba R a n d j i ć, trgovac iz Selevca, srez JaseničkI, okr. Smedarevski. — Sam napisao ] potpisao svojeručno. — Lek »Radio - Balsamica« protiv reumatizma izradjuje, prodaja i šalje uz doplatu Laboratorija »Radk> - Ealsamica« dr. Ivana Rah-Iejeva, Beograd, Kosovska ul. br. 43. 1455
— Pravočasno opozarjamo zalogo šolskih knjig, da odda predpisane Šolske knjige za novo šolsko leto s seznami vred, vsaj teden dni pred pričetkom pouka knjigarnam v razprodajo, da ne bodo begali starši in otroci zaman po Ljubljani za knjigami, kakor se je to do zadnjega časa godilo. Tudi za starše je čas denar! Šolske knjige so pa itak nad vse drage. — Več staršev.
— Začetek šol. ieta 1925/26 na državni gimnaziji v Novem mestu. V dneh od 24. avg. do 3 eept. razredni (ponavljalni), nižji in višji teč. ter sprejemni izpiti v n.—VIII. razred; dne 4. sept od 8.—10. ure vpisovanje za jesenske sprejenne izpite v I. razred, od 10. ure dalje sprejemni izpiti v I. razred; dne 5. sept. od 10 do 12. ure vpisovanje repetentov v I. razred in učencev v
11. —VIH. razred. Otvoritvena služba božja dne 6 eept. ob 9. uri v franč. cerkvi. — Natančnejši podatki kakor tudi morebitne iz-premembe, ki bi nastopile radi kasnejših odredb višjih šol. oblati, na uradni deski.
— Proslava pokritja sokolskega doma
v Gor. Logatcu se vrši v soboto na Veliki Šmaren ob vsakem vremenu . 1528/n
NOVA IZNAJDBA, KATERA HOČE RAZVESELITI VES ŽENSKI SVET.
Pred kratkim našlo se je novo sredstvo, katero v 5 minutah uniči vse dlake na mestu, katero je bilo namazano, in to brez brivca, po katerem dlake še bolj rastejo (vprašajte moške), in brez raznih' nesigurnih In neprijetno dišečih depilatorjev.
»Takv« parfumirana krema, katera se uporablja direktno iz tube, uniči mahoma vse dlake. Absolutno je neškodljivo, uporablja se brez vsake priprave in je vsako razdraženi e kože izključeno. Pri tem pa Ta-ky prodre do korenine in jo uniči. Po prvi uporabi dlaka še zraste a mehkejša Je in po vestnem negovanju izumre. Upotreba te pomade je tako enostavna, da se jo lahko poslužujete kjerkoli in vam v 5 minutati vse odstrani.
Garantira se uspeti, v nasprotnem slučaju se vrne denar.
Doviba se v vseK đrogerijah In parfu-merijah.
Pozor pred imitacijo.
Generalno zastopstvo in razpošiljalnica za vso Jugoslavijo Mlrič In Komp. Kr. Milana 44, Beograd, Telefon 18—69.
Avtomobilska dirka Samobor—PTJešrvi-ea—Jaška—Rakov potok—Sv. Nedelja—Samobor, katera se vrši SO. t. bo gotovo najlepša prireditev te vrste v letošnji se-zajl Sekcija Zagreb Avtomobilskega kluba je že izdala tozadevna pravila, katera so pri tukajšnji Sekciji, palača Ljubljanske kreditne banke I IT. nadstropje na vpogled.
1522-n
* Legar. Iz Monakovega poročajo, da Je izbruhnil legar v kraju Hanau. Oblasti so storile takoj vse potrebne odredbe, pa vendar se legar razširja in je bilo dne 12. t. m. 72 bolnikov, med katerimi so 4 umrli.
— 27 ur v borbi z valovi. Dne 10. t. m. je odplula mala ladjica, na kateri so se nahajali ribič Mato MaTković", tri ženske m 13Ietni sinček,na odprto morje. OdplulI so iz Zlarina na otok Žirje, da tam naberejo nekoliko drv in suhljadi. Čim je bil čoln poln In so se vračali nazaj, jih je v takozvani ožini »Mažirna« zalotil silen vihar, ki je malo ladjico prevrnil. Razen 181etne Ivanice Jerko so vse ostale osebe utonile. Jerkovo je naslednji dan rešil parobrod »Suh«, potem ko se je 27 ur borila z valovi.
— Najlepše prostore na ljubljanskem veleseimu bodo imele one tvrdke, ki si bodo že sedaj v mini izbrale krep fn drug papir v dekoraoijske svrhe pri tvTdki I. Bonač. Šelenburgova 5. Istotam papirni krožniki In P2p!mi servtjeti. Velika zaloga Izbrano lepih barv.
— Ljudska hrana bodo postale »Peka. tete«, to reče vsak, ki sliši kako se hvali okusnost in tečnost teh izbornih testenin. Spoznati pa mora vsak vse vrste, da izbere ono kar mu ugaja.
— Velecenjeni gospć Mari Tauzes, Ho* tel Lloyd — čestita k cenj. imendanu in kli* oe gromovit živio! in na mnoga leta! — Stalno omizje v mali sobici. 1526/n
— Strahovit zločin pri Nevesinju Dne 12. t. m. opoldne so pri selu Fojnica roparji pri košnji napadli tri seljake in Jih formalno zaklali. Nato so zažgali voz sena in ubili trt vole. Zdi se, da je zločin izvršen iz osvete. Iz Mostarja Je bil v Nevesinje odposlan močan orožnlsk! oddelek, ki zasleduje zločince
— Pri bolečinah srca In poapnenju žil
Vam pripravi prirodna grenčica »Franz -Jose!« lahko odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih celic so dognala, da voda Franz -Josef služi prav uspešno. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in trgovinah z rudninskimi vodarni 153/L
Iz Ljubljane
— Državna borza dela ▼ Ljubljani. V Času od 2 .avgusta do 8. avgusta 1925 je bilo v Državni bo»-zi dela razpisanih 222 službenih mest. 146 oseb je iskalo dela, v 64 slučajih ie borza posredovala z uspehom in 36 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 8. avgusta 1925 je bilo skupaj razpisanih 3546 prostih mest, 5246 oseb je iskalo dela. v 2210 slučajih je borza posredovala zu spehom in 1605 oseb je odpotovalo.
— Tajništvo samostojne demokratske stranke naznanja, da so volilni imeniki za volitve prisednikov in namestnikov za obrtno in prizivno sodišče v Ljubljani na razpolago pristašem v prostorih tajništva, Kazina H. nadstropje med uradnimi urami, kjer jih zamorejo vpogledati.
— Smrtna kosa. Včeraj opoldne je pre. minul v Ljubljani gos p. Alojzij K o r s i k a, umetni in trgovski vrtnar, posestnik, Častni član vrtnarske zadruge itd. Doživel je starost 79 let. Pokojnik je bil inteligenten in marljiv človek, ki ei Je vstvaril lepo podjetje in bil znan po vsej deželi^ Mnogo zaslug si je pridobil tudi 8 svojim delovanjem v društvu hišnih posestnikov. RanJki Kor. sika je bil napreden mož in vnet za procvit slovenskega trgovstva. Pogreb bo v soboto ob 4. popoldne. S svojim dolgim plodonosnim delom je pustil za seboj najboljši spomin. Preostalim izrekamo svoje sožalje.
— Pevsko društvo »Sava« priredi n& praznik v soboto 15. t. m. veliko vrtno veselico na vrtu gostilne Anžič (pri Ožbinčku) na* Poljanski cesti. Na sporedu je petje, ples, šaljiva pošta, bogat srečolov itd. Sodeluje domača godba. Veselica se prične ob 16. (4.). Poskrbljeno je za dobro pijače in jedačo. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Smrad Iz ljubljanlčne struge. Dasi se ta struga redno vsak teden Izpira, se vendar od prisilne delavnice dalje do izliva Grubarjevega kanala v Mostah opaža, kako se vodna površina v vseh mavričnih barvah svetlika, to so sami mehurčki, smrdeči in puhteči. Pa ni nobenega tehničnega sredstva, da bi se odtok pospešil! Pa sc najdejo ludie, ki se v tej gnjusni in smrad-UM vodi še kopljejo in — pero razno perilo.
— Spodnja Šiška — brez po&e! Pišejc nam: Lastnik lokala, kjer je bila do zadnjega časa nastanjena pošta, je z Izgovorom, da lokal sam rabi v obrtne svrhe, odpovedal poštni upravi dotični prostor in tako je zdaj poštni urad brez strehe. Se zanimivejše pa je dejstvo, da v celi obsežni Spodnji Šiški ni dobiti lokala v kaki drug! hiši, kjer bi se poštni urad mogel nastaniti. Radovedni smo, kako se bo zdaj poštni promet med mestom in šaško uredil in vršil.
— LNP. (Službeno.) PredpTodajo vstopnic, razven mladinskih, za nedeljsko pokalno nogometno tekmo mednar. repr. podsa-veza Zagreba in Ljubljane je iz prijaznosti prevzela trafika Sever. Šelenburgova ulica. Verificirani Igralci LNP. imajo pravico do mladinskih vstopnic. — Blagajnik.
— Prvo druitvo hišnih posestnikov v LJubljani vabd vse hišne posestnike, da se •polnoštevilno udeleže pogreba nafiega pr. vega častnega člana, ustanovitelja društva, nad 25 let neumorno In požrtvovalno delu. jočega odbornika g. Alojzija Korsika, Pogreb se vrši na praznik ob 4. uri iz Bletwei-sove ceste. Zbirališče pred pokojnikovo bito. — Predsednik.
Srednješolec, odličnjak, revnih staršev prosi plemenita srca za pod a rit ev ali v znižano ceno dobroohranjene obleke Ponudbe se prosi na upravo »Slov. Naroda^ pod rev. neonu dijaku.
— Najnovejše bluze, otroške tn dam-
ske obleke priporoča Kri š tofIČ-B u č a r.
Iz Celja
—c Preureditev mestnega kina. Te dni
se je pričela adaptacija mestnega kina. KI-no-dverana bo za devet metrov podaljšana ter popolnoma novo urejena. Uredile se bodo tudi lože, ložnl sedežei itd. Vseh sedežev v dvorani bo okoli 4O0. PVeurejevanje bo trajalo okrog dva meseca. Nova sezona se bo menda že lahko otvorila v novi dvorani.
—C Pri kopanju utoniL V sredo popoldne je v kopališču »Dianac na Bregu utoni! 331etni monter Kari Seibt Iz Gradca, kateri se je za nekaj dni nahajal pri svoji zaročenki v Gaberju. Na stopnicah, ki peljejo od kopališča v vodo, se je umival. Naenkrat pa se je zvrnil in izgnil v globočini. Ko so ga potegnili iz vode, je bil že mrtev. Pri. šedši zdravnik je konstatiral, da ga je zadela kap. Truplo so spraviH v mrtvašnico okoliškega pokopališča.
—c Nov samostan v Celju? Našo zadnjo tozadevno notico spopolnrujemo v toliko, da se naseli pri celjski Marijini cerkvi red jezuitov in da pridejo prvi redovniki že prihodnje dni. Stanovali bodo začasno menda v farnem župniščii.
Iz Maribora
—m Drzen roparski napad pri Ormožu. Te dni je bil pri belem dnevu v najbližji okolici Ormoža izvršen drzen roparski na. pad, ki dokazuje da so varnostne razmere v teh krajih zelo pomanjkljive. Delavka Marija Berh Je bila na odprti cesti napadena od dveh maskiranih roparjev. Berhova b« Je na vozu ka/kor običajno vsaki dan pe Ijala na Hrvatsko nakupovat Jacja. Na ce. sti proti Zavrču sta jo ustavila omenjena neznanca in jo e samokresom v roki prist lila, da jima izroči denar. Ker se je branila^ jo je eden roparjev potegnil z voza in jj iz-trgal denarnico z 9035 Din, knf»ro Je Imelj shranjeno za nedrf Roparja sta nato pobegnila. Orožniki" vodijo intenzivno preiskavo.
—m Kolesar pod vlakom. Kakor znano, je pri Pesnici vlak podrl nekega kolesarja in ga vrgel s kolesa. Kolesar ni bil poškodovan, pač pa je bFlo kolo popolnoma strto Komisija, ki je bivala te dni v Pesnici, je ugotovila, da krivda na nesreči zadene kolesarja samega, ker je vozil preko proge kljub temu, da so bile spuščene **oon»c-\
Gospodarstvo
Gospodarske raanere v Avstriji
Po kratki dobi Prehodnega razmaha vidimo zopet postopno nazadovanje zaposlenosti avstrijske industrije. Avstrija ima zaostale produkcijske m -ode in zato trpe njeni izdelki pod pritiskon) inozemske konkurence. Avstrijska industrija že dobrih deset let nI napravila nobenih investicij, ni si preskrbela novih strojev in zato se mora za krizo razpečavanja svojih izdelkov za-hva&tf temu dejstvu vsaj toliko, kolikor zaščitni carini sosednih držav, na katero bi teko rada zvaiSa vso krivdo. Če bi Rusija rte bila pomagala avstrijski industriji z ve-Kkirnl naročiM, bj bfl njen položaj še težji. Rusija kupuje v Avstriji zelo mnogo proti gotovini m le redko se pripeti, da kupi kaj na 6meseČni kredit Avstrijska industrija bi pa niti ne mogla nuditi kredita, ker ji primanjkuje gotovine. Kar se tiče poedinih industrijskih panog, je treba omeniti, da je prišlo v mnogih krajih radi slabe trgovine in brezposelnosti do stavk in mezdnih bojev. Tako n. pr. v kemični industriji, v strojnih tovarnah in livarnah. Vzrok teh stavk je neprestano skakanje tržnih cen, dasi je valuta stabilizirana. Avstrijsko prebivalstvo, zlasti Dunajčani, so izročeni na milost in nemilost spekulaciji z živili, ki predstavlja dobro organizirano družbo srednjih in malih trgovcev z živili. Vlada nima ntoči, da bi prisila mesarje, peke in bra-»Jevke prilagoditi se v cenah padajočim ce-ram v trgovini na debek).
V premogovni industriji se čujejo vedno pritožbe podjetnikov in trgovcev glede slabega prometa. Pridobivanje premoga stalno pada. V prvem poletju letošnjega leta je pridelala Avstrija 15.6 milijonov centov premoga in sicer 14.98 milij. surovega in 655.000 črnega. Čuti se konkurenca inozemskega, zlasti nemškega in saarskega premoga. Zadnje čase prihaja v poštev tudi jugosloven-s-ki premog, zlasti za obmejne štajerske kraje. V železni in jekleni industriji je inozemska konkurenca zelo občutljiva in sicer ne le pri izvozu, nego tudi doma. Tovarne morajo znižati vse produkcijske postavke, če hočejo pri visoki zaščitni carini sploh konkurirati z inozemskim blagom. Strojna industrija, ki dobro obratuje, ker itna naročila iz Rusije in balkanskih držav (gre seve v prvi vrsti za poljedelske stroje), je edina industrijska panoga, čije stanje se je zadnje čase deloma zboljšalo. Tudi tovarne za železne mostove, lokomotive in vagone stalno obratujejo, dasi le bolj slcromno. Anglo-austriabanka je ustanovila obrat znane strojne tovarne v Enzelsfeldu, ki je bila med vojno ena največjih v Avstriji. Omenjena banka noče te tovarne več financirati, ker misli sploh opustiti svoje industrijsko delovanje v Avstriji.
Razmere na dunajski borzi so v znamenju poletja in stagnacije. Zadnje dni je bilo živahno po vpraševanje po češkoslovaških valutah, toda avstrijskih papirjev se tudi z njimi ni posrečilo spraviti v promet. Jeseni je pričakovati haussa, ker bo uveljavljen zakon o bilancah v zlatu. Tečaji poskočijo bržkone za 10 do 20 odstokov. Kar se tiče zunanje trgovine, je treba omeniti pogodbo z Jugoslavijo in pogajanja s Švico in Madžarsko. Od teh pogajanj je šla po sreči samo pogodba z Jugoslavijo, dočim se pogajanja s švico zavlačujejo, z Madžarsko pa Avstrija menda sploh ne pride rta zeleno vejico. Pogajanja z Madžarsko so bila te dni prekinjena in preložena na jesen. Madžari so pri tem že napovedovali svojim sosedom carinsko vojno. Madžarska uvaža neprimerno več blaga v Avstrijo, nego Avstrija na Madžarsko. Med državami, ki uvažajo v Avstrijo, stoji Madžarska za Nemčijo in ČSR na tretjem mestu, med kupci avstrjskih izdelkov je pa celo na sedmem mestu.
Madžarski uvoz v Avstrijo je zadnja leta narastel. L. 1922. je znašal 195,728.000, leta 1923. — 208,295.000, leta 1924. pa 279,451.000 zlatih kron, dočim je avstrijski izvoz na Maržarsko radi izredno visoke madžarske zaščitne carine zlasti leta 1923. zelo- padel in sicer od 142,900.000 na 92.6S6.000 zlatih kron, leta 1924. je pa znašal samo 120,868.000 zlatih kron. Trgovinska bilanca Avstrije napram Madžarski je bila od leta do leta pasivnejša. Leta 1922. je znašala pasiva 52,828.000, leta 1923. — 115.427.000, leta 1924. pa 158,955.000 zlatih kron. če pomislimo, da znaša celokupni izvoz iz Madžarske letno kakih 500,000.000 zlatih kron in da je od tega odpadlo lani na Avstrijo 279,000.000, dalje da odpade od celokupnega Izvoza madžarskega sadja in zelenjave (1,467.000 q) 1,020.000 q na Avstrijo, je menda jasno, da je Avstrija v tem nezmiselnem carinskem boju z Madžarsko močnejša, če se posreči zlomiti madžarski odpor in ustvariti zdrave temelje gospodarskega življenja* se približa za Avstrijo in vso Srednjo Evropo težko pričakovani tre-notek, ko bo mogoče urediti gospodarske stike med novimi državami. Zato je razvoj carinske vojne med Madžarsko in Avstrijo velikega pomena za vso Srednjo Evropo, »lasti pa za Jugoslavijo In CSR.
Železni trg
V Ameriki so se razmere v železni industriji sedanje čase zopet nekoliko zbolj-šale, dasi delujejo tovarne še vedno samo s 60% svoje kapacitete. Cene železa so splošno poskočile, tudi povpraševanje iz inozemstva je živahno, zlasti po litih ceveh. V Avstriji cene železa še vedno padajo. Avstrijske Kvarne bi rade zvišale izvoz, toda v ta namen se morajo odločiti za znižanje cen. Dobro obratuje industrija vlečene žice In tovarne za kable. V Nemčiji si je železni trg zadnje čase nekoliko opomogel. Vzrok so spekulativne kupčije, ker se trgovci boje, da bi se železo ne podražilo, če se ustanove novi karteli železne industrije. To zboljšanje položaja na nemškem železnem trgu pa bržkone ne bo dolgo trajalo in nepovolj-
ne razmere v železni industriji se v dogled-nem času ne spremene. Značilno je, da je Zveza surovega jekla sklenila zvišati odstotno omejitev produkcije od 20 na 35% kvote, ki je bila priznana poedinim članom. Poročila iz Nemčije govore o nadaljni omejitvi obratovanja hi odpuščanja delavcev.
V Esšenu so zahtevali delavci zvišanje plač za 6%, nakar so podjetniki odgovorih s tem, da so odslovili 5% delavcev. V Gel-seiikirchnu je odslovila Montanska delniška družba že nad 4000 rudarjev. Deumlerjeva družba v Stuttgartu namerava odsloviti do 15. t. m. postopno 1500 delavcev. Cene no-tirajo v Nemčiji približno tako-le: železo v
. palicah 12.60—12.90, valjana žica 1&50 do 1 14.25, bandelrrano železo 15^15.50, debela pločevina 13.50—14.20,   srednja pločevina 15.80—16.20, tanka pločevina 16.25—17.50 v zlatih markah za 100 kg franko livarna.
V Franciji se je zadnje čase razburjenost nekoliko polegla, kar je v zvezi z zboljšanjem fmančnih razmer. V juliju je obratovalo od 220 visokih peči 141, produkcija surovega železa je znašala 703.330 ton, produkcija surovega jekla pa 599.860 ton. Med Francijo in Italijo je bil dosežen sporazum glede medsebojne izmenjave starega železa, valjanih izdelkov in drugega želez-nega materijala. Francija je dovolila Italiji uvoziti 240.000 ton železnme, ona pa sme uvoziti v Italijo 150.000 polfabrikatov. Francoska konvencija o cenah je bila podaljšana do konca avgusta, ko bo sindikat, ki je ustanovljen na temelju produkcijskih kvot, odpravil dosedanjo formo obratovanja. Domače cene železa nottrajo: surovo železo 34.50, hematit 42.50 do 44, železo v palicah 55 do 56, debela pločevina 77, srednja 87, tanka 106 frankov za 100 kg franko livarna.
V Belgiji še vedno traja stavka delavcev železne industrije, ki je povzročila znatno nazadovanje produkoije že v juniju. Celokupna produkcija surovega železa je znašala v juniju 212.700 ton (proti 274.800 v maju), surovega jekla pa 109.880 ton (proti 246.710 v maju). Obrat je bil ustavljen v 24 visokih pečeh ki so last 8 Kvaren. Zanimivo je, da nazadovanje produkcije ni povzročila podražitev železa in da je razpoloženje na železnem trgu v Belgiji še vedno slabo. Na Luksenburškem se je položaj železne industrije v primeri s krizo v februarju znatno zboljšal. Poleg uvoza v Nemčijo je dobila Luksemburška večja naročila iz inozemstva. Trgovinska pogodba med belgijsko - luksemburško carinsko unijo in Špansko je omogočila obnovitev trgovinskih stikov s Špansko. Cene norirajo na domačem železnem trgu: surovo železo 31, železo v palicah 53.50, valjana žica 57, bandelirano železo 60, vse v belgijskih frankih, za 100 kilogramov franko livarna. Produkcija luksemburških Hvaren je znašala v juniju 190.073 ton surovega železa (proti 189.747 v maju) in 171.025 ton surovega jekla (proti 167.137 v maju).
V Angliji so vladini ukrepi začasno sicer preprečili stavko v železni industriji, toda njen položaj se ni zboljšal. Cene neprestano padajo. Surovo železo se prodaja po 3 (5) do 3 (10) šterlingov. V ostalih panogah so ponudbe s kontinenta neprimerno nižje nego domači tečaji. Edino pločevina gre še v promet. Na Madžarskem so se podjetja železne (industrije združila v takozvana »Kraljevska (madžarska državna železna, jeklena in strojna podjetja«. Ta firma je državna last in spada pod nadzorstvo trgovinskega ministrstva. Na Poljskem je zbudila veliko poozrnost vest o ustanovitvi družbe za trgovino med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Ta družba hoče postaviti v do-nečkem bazenu (znani rudniki v donski oblasti) več visokih peči. Surovo železo bi šlo iz Rusije v Gornjo Šlezijo, od tam pa izdelki strojnih tovaren v Rusijo. Ta vest še ni potrjena, V Italfji železna industrija povoljno obratuje. Češkoslovaška železna industrija je dobila ta mesec več naroČil iz Inozemstva nego prejšnje mesece. V direktnem izvozu se položaj ni spremenil. 23. septembra se sestanejo v Londonu producenti tračnic, da ustanove sindikat. Tega sestanka se udeleže tudi češkoslovaški industrijalci.
V Kolnu n. R. se je vršil nedavno sestanek nemških, češkoslovaških in poljskih produ-centov železnih cevi z namenom skupne akcije sn ustanovitve sindikata. Pogajanja pa niso imela uspeha, ker so zahtevali poljski delegati zase preveliko kvoto.
★   ★ *
—g Žigosanje avtonomnih dolgov bivše pokrajine Dalmacije In Štajerske. Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu opozarja vse interesente, da se mora glasom sklepa finančnega ministrstva od 1. do 31. avgusta izvršiti žigosanje in popis obveznic avtonomnih dolgov bivše Dalmacije in Štajerske.
—g Reparacije v juliju. Glavni agent za reparacijske dajatve je objavil bilanco za julij, računajoč številke v zlatih markah. Dohodki od reparacij so znašali 60,113.225, izplačila pa 83,525.658. Od tega je bilo izplačano na račun Jugoslavije 2,866.877.
—g Državne trošarine v aprilu. V aprilu so znašale državne trošarine 55,565.544 dinarjev. Lani v aprilu je dobila država na trošarinah 4,353.146 Din. Razlika je zelo značilna.
—g Naš tobak za češko sol. Izvoz našega tobaka v ČSR bo znašal letos približno 100.000 kg več nego lani, ker imajo Čeha zelo radi zlasti hercegovski tobak. Na češkoslovaškem nameravajo celo izdelovati iz našega tobaka cigarete, ki bi dobile ime po kraju, od koder je tobak. Češkoslovaška misli izvažati k nam kot nadomestilo za tcbak sol. Tako se zamenja med obema državama monopolsko blago.
—g Cene sladkorja. Zadnje čase je začela uvažati Madžarska v Jugoslavijo sladkor v kockah. Na debelo se prodaja ta sladkor po 14.50 Din. Enak sladkor prodaja naš sladkorni kartel po 14.50 do 14.75 Din. Če pomnslimo, da morajo plačati madžarski producenti od vsakega, vagona izvoze- I
nega sladkorja 44.000 Din carine in 6530 Djn prevozni ne, je vsakemu jasno, da bi bil lahko naš domači sladkor cenejši. Sladkorni kartel vtakne torej pri vsakem vagonu poleg navadnega dobička v žep Se 51330 Din in sicer na račun konzumentov. Te razmere so škandalozne in čas bi Že bil, da napravi državna oblast red. Tudi fzžemanje prebivalstva mora poznati gotove meje.
—g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. avgusta t. 1. ponudbe glede prevzema vezave ene knjige, glede dobave 50 m* hrastovega rezanega lesa (plohi) ter glede dobave rube-roida; do 28. avgusta t. 1. glede dobave smirkovih brusilnih plošč ter glede dobave konopnenih vrvi; do 31. avgusta t 1. glede dobave sanitetnega materiala in obvez. (Pogoji itd. na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije). Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji pri direkciji državnih železnic v Subotici: dne 2. septembra t 1. glede dobave gumijevih cevi ter dne 4 .septembra t 1. glede dobave žebljev, vijakov in žice. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt ln industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Prodaja stare pocinkane pločevine In gumijevih odpadkov. Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. avgusta t. I. ponudbe za nakup stare pocinkane pločevine in gumijevih odpadkov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubi j ani Interesentom na vpogled.
—g Cene v Kanadi. Tržne cene v Mont-realu, kakor tudi poročila o gospodarskem položaju v Kanadi, so interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
—g Dobave. Komanda bregalničke divizijske oblasti (inžinjersko odelenje) v Šti-pu sprejme do 15. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo ročne pumpe za gašenje požarov. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 30. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo 60 jamskih karbidnm svetiljk in delov za karbine svetiljke ter za dobavo radiatorjev. — Vršile se bodo naslednje ofertal-ne licitacije: Dne 31. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobeve mehkega stavbnega lesa ter glede dobave steklenega materijala. — Dne 1. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave volnenih blazin za lokomotive itd. — Dne 2. septembra t. 1. pri artiljerijski radionici v Ljubljani glede dobave enega vagona angleškega kovaškega premoga. — Dne 3. septembra t. I. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave kositra, cinka in antimona; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pločevine za kotle. — Predmetni oglasi za natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljana interesentom na vpogled.
—g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. avgusta t. 1, ponudbe glede dobave enega stroja za perforiranje, glede dobave 1200 komadov verig za ročice in glede dobave 2000 ročnih brisač dn 400 rjuh. (Pogoji itd. na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.) Vršile so bodo naslednje ofertalne licitacije: Pri intendanturi timočke divizijske oblasti v Zaječaru dne 19. avgusta t. 1. glede dobave ovsa in otrob, dne 20. avgusta t. 1. glede dobave sena in dne 21. avgusta t. 1. glede dobave slame. — Dne 17. avgusta t. 1. pri direkciij državnih železnic v Subotici glede dobave opeke. — Dne 29. avgusta t. 1. pri direkcH državnega rudnika v Zabukovci glede dobave 200 m3 jamskega lesa. Dne 29. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih žebljev za tračnice, spojnih vijakov itd.; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede oddaje izdelovanja lesenih delov železne krovne konstrukcije in oddaje krovskih del z asbestnimi ploščami pri zgradbi kurilnice na postaji Novi Sad. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
za gospe neobhodno potreben.
Ponosni Poljaki
Nemci in Angleži nekako zamerijo poljskemu narodu, da kaže v vseh slojih ponos, ki se jim zdi neprimeren in pretiran. Angleški poročevalec Ravnold pripoveduje s svojega potovaneja po Poljski nastopno: V Rusiji je danes vsakdo proletarec, v Poljski pa plemenitaš. V občevanju s Poljaki v vseh slojih se je treba državi večje j "rvorljivosti, ako- nočeš naleteti na ugovor* I in upore. V starih časih se je reklo kočija-I žu: »Ali ste prost?« Danes ga je trebai prijazno pozdraviti in reči: »Ali je gospod prost?« Sobarica v hotelu zahteva, da se ji naroča takole: »Prosim damo, da mi prinese malo gorke vode.« Ko sem hotel dati j brivcu v Krakovu naprrnino, jo je dostojan* stveno odklonil. Pogledal sem ga začudeno, potem pa mi je svoje obnašanje pojasnil: »Mi dobrvamo dobro plačo m ne smatramo za primerno sprejemati napitnine. Vsakdo, kdor jo sprejme, priznava s tem, da se čuti nižjega.« Enako je v Varšavi. V kavarnah se plača namesto napitnine 15% doklada, v restavrantih pa 10%. Ako kdo kljub temu ponudi še napitnino, jo natakar ponosno odklonL. Neki moj prijatelj, ki je bival teden dni v nekem varšavskem hotelu in so mu tam zelo pazno in uljudno stregli, je hotel pri odhodu dati vratarju v roko večjo na-pitnino, toda vratar je ni hotel sprejeti. Moj prijatelj je dostavil: »Ali vi ste bfli vendar tako uljuđen z ročnoj.« Odgovor: »Ako hoče gospod izraziti svoje zadovoljstvo, potem naj mi ponudi kako cigaro.« In ponosni poljski vratar je dobil dobro cigaro,
— Trije tekmovalci, ki nameravajo preplavati kanal La Manche. Na sliki vidimo dve glasoviti plavalki in enega plavalca, ki so si vteplii v glavo, da preplavajo Kanal La Manche. Prva na sliki je Miss Lilian Harisson (Argentinija). Listi poročajo, da je te dni Miss Harisson že drugič poskušala preplavati kanal. 2e pred tedni je izvedla smelo podjetje in dasi je dosedaj potolkla vse damske rekorde na tej progi, ji ni uspelo doseči angleške obali. V nedeljo ob 12. je startala na francoski obali in ob 19. jo je
Lahkoatletska prvenstva
med strahovitim neurjem potegnil na čoT| spremljajoči jo plavalec Helmi (v sredinil ki namerava v kratkem preplavati kana< nezavestno iz vode. šele čez pol ure se H zavedla. Helmi je ni mogel sam potegniti iz vode, ker je bila namazana z vazelinonf in mu je vedno zdrčala iz rok. Pri reševa-nju mu je prišel na pomoč Še neki moški Tretja na naši sliki je glasovita ameriški rekorderka tn plavalka Miss Gertrud Eben le, ki drži večino svetovnih damskih reko? dov. Tudi ta hoče preplavati kanal.
Nemčije
V soboto m nedeljo so se vršila v berlinskem stadionu, lahkoatletska .prvenstva Nemčije, ki so večkrat presenetila. Houben, večkratni zmagovalec Pad očka in Mur-chingsona, je moral kloniti pred svojimi rojaki. Rezultati so bili sledeči:
Met dii^ka: H&hnchen 42.03 m 1-, Hoff-meifiter 41.29 m 2.
Met diska obojeročno: Hanchen 75.70 m L, Buchgelster 73.78 m 2.
800 m: Peltzer 1:55,2 1, Engelhardt 1:56.6 2.
5000 m: Franzosen 15:20 1, Petri 2.
110 m z zaprekami: Trossbach 14.9 se. kund 1. (Nemški rek.), Morgenroth 15.4 2.
100 m: Corts (Stuttgart) 10.6 sekund 1., Buchner 10.7 2., Kotnig 3., Schuller 4.
3X10°° m štafeta: Zehlendorf 88 7:44.5 (svetovni rek.) 1., Kollner B?llspielverein 7:45.4 2.
Skok v daljavo: Dobermann 7.15 m 1., Schuhmacher 7.04 m 2.
Skok ob palici: Reeg (Neu - Isenburg) 3.60 m 1., Bleise (Berlin) 3.60 2.
Met koipja: Liideeke (Berlin) 55.71 m 1., Hauer (busseldorf) 55.60 2.
Met kopja obojeročno: Schnurr (Berlin)  95.81 m 1., Liideeke  (Berlin)  93.77 2.
1500 m: Peltzer (Stettin) 4:00.2 1., Bdcher (Koln) 4:1.9 2.
200 m: Schuller (Crefeld) 22 sekund 1., Btichner (Magdeburg) 22.2 2.
Met krogle: Brechenmacher (Miinchen) 13.81 m 1., Sollleger (Darmstadt) 18.53 2.
Met krogle obojeročno: Brechenmacher (Miinchen) 24.63 m 1., Krellenberg (Ham-burg) 24.61 2.
400 m: Schnepp (Berlin) 49 sekund, Stevel (Koln) 49.4 sekunde.
10.000 m: Wachsmuth (Berlin) 32.54, Schneider (Wurzburg) 33.09.
4X100 m štafeta: Deutscher Sportklub (Berlin) 42.2, Frankfurt 18S0 42.5.
400 m z zaprekami: rrossbach 55 sek. 1., Schuhmann 2.
zone, bo najzanimivejša in ostra, pravi športna atrakcija za Ljubljano. Prične s< točno ob 17. In se vrši na igrišču SK Tli* rije. LNP je povabil na tekmo tudi Nj. Vel kralja Aleksandra, ki se bo verietno vabih odzval ter prisostvoval tekmi.
Proti odebelelogtf MZ<*T^™
VILFANOV ČAJ
Zagreb - Ljubljana
Tekma za kraljev pokal.
V nedeljo 16. t. m. se srečata prvič v Ljubljani reprezentančna teama Zagreba in Ljubljane. Ljubljana je doslej odigrala že več tekem na zagrebških tleh, ki so končale večinoma z neuspehom. Lansko leto je Ljubljana na vročih zagrebških tleh dosegla častni rezultat 3:2, potem, ko je že vodila z 2:0. V nedeljski tekmi, v kateri se igra prvo kolo podsaveznih tekem za krasen pokal Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki si ga je lani priboril Zagreb, nastopita moštvi v sledeči postavi:
Ljubljana: MiklavčiČ-PogaČar, Peč-nik-Lado, Gabe, Zemljak-Zupančič Janez, Oman, Pleš L, Doberlet, Jamnik.
Zagreb: Mihelčič-Vrbančič, Dasovič-Hitrec, Premrl, Remec-Mlinarič, Buble, Babic II., Plazeriano, Pavelič. Rezerve: Vra-govič, PerŠka, Novak. z
Kakor je videti, se je Zagreb, zavedajoč velike naloge, skrbno pripravil na tekmo. Zanimivo je, da v teamu manjkajo stari preizkušeni kanoni, n. pr. Perška, Vi-nek, Rupec itd. in da je zagrebško moštvo izpopolnjeno z mlajšimi talentiranimi močmi, od kateriti treba posvečati posebno pažnjo Mllnariću, Bublu m Babicu v napadu. Krilska vrsta je najboljša, kar jo premore Zagreb, obramba na višini. Ljubljana bo Imela vsekakor težak boj, če bo hotela odnesti časten rezultat, eventualno zmago. Naše moštvo ni slabo sestavlejno, Je* precej homogeno in zdi se, da bo zlasti for-ward dobro rešil svojo nalogo. Krilska vrsta je bila sicer pri zadnji tekmi nekoliko Indisponirana, upamo pa, da bo kos svoji nalog!, fstotako obrambni trio. Tekma, ki je bre^flvomno derby letošnje nogometne se-
kar priznavajo vsi strokovnjaki. — Dobiva se v vse lekarnah in drogerijah. — Proizvaja:
Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN,
_ZAGREB, ILICA 204_v
— Letošnja športna razstava na Ljub«
Ijanskem velesejmu. Naši športniki pridM pripravljajo, da pokažejo na letošnji razi stavi tudi nazorno plod svojega povojnega dela za razvoj in povzdlg sporta v Sloveniji. Kdor pozna naše prilike in ve, s kak« šnim težkočami so se morali boriti športni^ ki takoj po vojni za svoje uveljavljenje, ti bo tem bolj vedel ceniti uspehe, ki jih be deloma pregledno pokazala letošnja sport* na razstava. Pred vojno se razven kolesarstva, nekaj malega plavanja, nogometa in drsanja sploh ni moglo govoriti pri nas o sportu. Zato ni čuda, ako se ie moralo po osvobojenju boriti Še proti predsodkom in principijelnim nasprotstvom, da se je mogla zdrava in koristna ter tačas že po vsem svetil široko razvita športna misel udej* stviti tudi pri nas. Da materijelnih težkoč katere so morali športniki po veliki večrnt sami premagati, niti ne ornenjamo. Danes smo dosegli to, da se je povspel sport tudi pri nas kljub kratki dobi na ugledno mesto v državi, v mnogih panogah imamo prvovrstne moči in v nekaterih panogah celo vodilno mesto v državi. Lanskoletni obhod športnikov je bila prva večja manifestacija, letošnja razstava pa bo pokazala dosežene uspehe pregledno. — Te dni so se v paviljonu K razvrstila mesta za posamezne športne panoge in v nasledjih dneh bo že ves materijal zbran in pripravljen za razvrstitev. Razstava bo pokazala v vsaki panogi početke razvoja dotičnega sporta, k! seže pri nekaterih panogah tudi v predvoj* no dobo precej daleč nazaj ter ves sedanji razvoj in dosežene uspehe. Sport sam pa ni samo važen za telesno vzgojo našega naroda, temveč je tudi važen faktor za pospeševanje tujskega prometa in za narodno gospodarstvo. Vsled tega se bo pridružila športni razstavi tudi jubilejna razstava Tujsko - prometne zveze za Slovenijo in pa trgovina in industrija športnih predmetov. Tako bo ta razstava nudila istočasno lep pregled splošni koristi sporta.
— Velika lovska razstava v Zagrebu obeta biti — kolikor se da soditi po ie do. Slih prijavah — izredno bogata. Lovstvu* Slovenije je odkazan poseben paviljon tili la. Daljina 3000 m. Dvije nagrade u daro. vtfma. Lanjski dobitnik startuje 20 m iza starta. Upisnina Din 200. VI. Preponska trka za punokrvne l polukrvne konje jugosla, venskog porijetla od 4 god. unaprijed. Teret kg 62. Lanjski dobitnik prve nagrade 2 kg više. Daljina 2000 m. Nagrade: I. Din 6000, II. Din 2000, m. Din 1000. Početak u 3 Bati popodne. Iz Splita promeču izvanredni vlakovi na polasku i povratku. Tekač ka grla, koja se upućuju na ovu utakmicu univaju povlastice u tome, sto će za odlazak na tr. kacki sastanak plaćati na polaznoj stanici polovicu tarifne cijene, a povratak će biti bezplatan. Posjetiocima utrka odobren Je popust od 50 odstot. na svim državnim že. ljeznicama, time, da sa polazne stanice imaju da plate cijelu kartu, koja će lm va*rtl I za povratak, ako budu imali uvjerenje od Uprave Dalmatinskog Kola Jahača, da su utrkama prisustvovali.
— Kolesarska  sekcija  SK. Primorki
naznanja, da preloži kolesarsko dirko, M bi se vršila 15. t. m.k vsled vremenskih ovir in vsled praznovanja obletnice kolesarskega kluba »Edelweisc v Mariboru ter praznovanja lOOOlethrce zagrebških klubov na 6. september. — Načelnik
r
Fran Govekarz !
Iz paradiža dr. Iv. Tavčarji
Poljanska dolina je naj prijetnejše letovišče, ker je slava Bogu! še brez «letovi* šcarjev*. Slovenci, kar jih čita beletrijo, jo poznajo vsaj po imenu iz dr. Iv. Tavčarjevih romanov in povesti. Sicer pa je Poljanska dolina neznana, neposečena, in človek, ki hoče uživati počitnice resnično, brez politi* kujočih gnjavatorjev in preveč ljubeznivih morilk, se počuti v Poljanski dolini kakor abbe Mouret v Paradižu.
Ena sama cesta vodi 28 km od Škofje Loke do Žirov skoraj ves čas ob levem bre* gu poljanske Sore. Dolina se vije nepresta* ;no med hribi in hribci.se razširi le med Sred* -njo vasjo in Trato ter pred Žirmi, sicer pa je tesna in ozka. Kakor tenak bel trak se prepleta ta cesta med zelenimi smrekovimi in bukovimi holmi, med njivami in tratami ter se dviga polagoma od 361 m na škofje*
loškem kolodvoru do 480 m v Žireh. Sveta tišina, čist zrak in solnce vladajo tod in ne ; moti jo jih niti železnica niti tovarniški dim* niki Nikakega trajnega hrupa, niti dima, skoraj niti nobenega prahu.
Zgodaj zjutraj, ko se je jedva izdanilo, priropoČe pač iz 2irov potniški avto, vedno natlačeno pol, skozi dolino v Škof jo Loko. Meščan»Ietoviščar takrat še spi in ga na* vadno niti ne sliši. Ta avto se vrača v Žiri šele popopldne okoli 6., zopet nabito pol. Saj je edina prometna zveza vse doline s sve* tom. Sicer izkali prijetni mir kvečjemu še kak redek tovorni avto, otovorjen z vrečami oglja, ali v poslednjem času avto vojaškega Rdečega križa, ki dovaža proviantne potreb* ščine pionirjem, snažečim okoli Žirov in Do* bračeve po zadnji povodnji s peskom in gra* mozom zasuta polja.
Človek se kar začudi in nehote ogor* čuje, ko zasliši za hip takega razgrajača sre* di idilske tišine.
Sicer vidiš po cesti le poredkoma po* časne vozove, na katerih vlačijo konji v Škof jo Loko obdelan les, deske in tramovje. Zakaj les in oglje se odtod izvažata v ne* izčrpnih masah. Luksuzni avto je tod zelo redek pojav, saj razorana cesta zanj ni pri* jetna.
Vasic in cerkvic pa je polno po obeh bregovih Sore. Ko priKajaS iz tiho <lrema* joče Škofje Loke izpod slikovitega Gradu, vidiš na desnem bregu pod hribom vas Vo* dovlje, korakaš skozi prijazni Zminec in dospeš šele po par četrt urah mimo Brodov z zelo staro cerkvico na brdu ob desnem bregu Sore. Pol ure nato si v Logu, ki ima na holmu 488 m nekdaj slovito, precej ve* liko, zdaj pozabljeno romarsko cerkev sv. Volbenka.
Cerkev leži izredno slikovito, ima dva mogočna stolpa ter v štirih oltarjih pet slik Janeza šubica, eno sliko Alojzija Šubica ter nekaj fresk Štefana Šubica. Slike Janeza Šubica so mojstrske; slika sv. Matije v le* Vem stranskem oltarju pa je Še posebno za* nimiva, ker ji je obraz portre Jurja Šubica in je vobče v tonu zelo okusna ter po ideji prav duhovita. Alojzijva slika v glavnem oltarju predstavlja sv. Volbenka ali Volni* ka (Wolfganga) v škofovskem ornatu; star* čevski obraz in oči so naslikane izvrstno. Zdi se mi pa, da jc vse skupaj prekopirano po kaki sliki v Monakovem. Ministranta sta čudno diletantski prilepljena in površno sli* kana. Janezov«, Devica Marija v stranskem oltarju je prav dobro modelirana, koloristič* no okusna, klečoča dva angela pa sta znana z drugih Janezovih slik.
Cerkev in njen nekdanji cerkovnik igra* ta v dr. Tavčarjevih «Kuzovcih» veliko ulo* go. Da bi bil cerkovnikov sin pomagal cerk* venih roparjem jn bil naposled po očetu ubit, pa je pisatelj pripesniL
Četrt ure na desnem bregu Sore leži na prostrani livadi dvorec Visoko, bivši lovski gradič brižinskih škofov. Ti nemškobavarski škofje (imeiovani po Freisingu ob Monako* vem) so imeli v posesti od I. 973 do fianco* ske okupacije vse ozemlje ob Zabnici in Sori. Ž njimi se je priselilo mnogo nemških j
kmetiakih in obrtniških družin v te kraje in so se tekom stoletij povsem poslovenile. Njihovi nemški primki pa so se ohranili in iz njihove krvi, mešane 8 slovensko, se je na rodilo več poslovenjenih talentov.
Visoko, prej posest Kala nov in Hafner* jev, je prešlo v last dr. Tavčarjevo L 1893. in tvori središče njegove «Visoške kronike». Dvorec ima v pritličju na desni zanimivo Škofovsko obednico s starinskim pohištvom in plastičnimi dekoracijami po zidu. V I. nadstropju na desni je škofovska spalnica, nato dr. Tavčarjeva bivša pisarna in spalni* ca, danes izpremenjena v muzej literarnih in silkarskih spominov na pokojnika, potem dve spalnici, med njimi ena zelo prostorna in polna zgodovinskih zanimivosti Vse prvo
nadstropje hrani različne nabožne in po« svetne starine, redke stare knjige, zemljevi* de, slike, orožje, mobilje, diplome 1 dr.
Za literata so najbolj zanimive belež* niče, pratike in računi Khalanov, po katerih je črpal dr. Tavčar, dalje dr. Tavčarjevi so* larski zvezki, njegovi rokopisi za Stritarjev «Zvon», dijaška drama »Erazem Predjam* ski» in njegova korespondenca z obiteljo. Po stenah vise mnogoštevilne častne diplo* me, fotografije iz najrazličnejših dob pokoj* nega pisatelja, po mizicah pa so razstavljeni spomini na njegovo 701etnico in na njegovo smrt, med njimi tudi brzojavke kraljeve in pisma rninistrov. Tu stoji še pokojnikova starinska postelj pod svilenim nebom, v njej pa tudi Sterletova slika, ki kaže pokojnika med rdečimi nagi ji na mrtvaškem odru. Spo* minska knjiga z neštevilnimi podpisi kaže, da prihaja iz Jugoslavije na Visoko prav mnogo če s tile e v pokojnikovih.
Pod dvorcem stoje še kosate stare lipe, pod katerimi je pokojnik, vedno šaljiv in gostoljuben, tako rad sprejemal vsakogar, ki je prišel. Zdaj ga posečajo gostje par mi* nut vkreber med mladimi smrekami. Tam na holmcu ima svojo grobnico. Vhod za* kriva velika plošča, nad grobnico pa stoji kapelica v gotskem slogu. Danes je kape* lica še prazna. Ne več dolgo in krasil jo bo doprsni kip pokojnikov. A avtorju «Cvetja v jeseni» in «Visoške kronike» pri roma s spoštjivo ljubeznijo marsikdo s šopki in ze* lenjem. Tako dehti na nagrobni plošči ne* prestano vrtec rož, in med pokloniteljr po* ko j nemn umetniku je — kakor v življenju — največ mladine in ženstva.
Deset minut od Visokega po cesti leži lepa vas Poljane, rojstna vas dr. Ivana Tav* carja in vseh Šubicev. V lepi cerkvi sv. Mar* tina sta v dveh stranskih oltarjih sliki «Pie* ta» Jurja in «Sv. Boštjana Janeza Šubica, dva krasno umotvora, po stenah nekaj Šte* fanovih fresk in ob desni strani velikega od* tarja v zidu spominska plošča tako mlada umrlima bratoma slikarjema. V hribu nad cerkvijo je Kosmov dom, rojstna kmetiška hiša dr. Tavčarjeva.
Čedna vas z lepimi, visokimi poslopji, šolo, moderno s telefonom in telegrafom opremljeno pošto, trgovinami in z les* mi obratovalnicami je oči vi dno selišče pre* možnih kmetov. Z desne strani priteka po* tok Ločilnica mimo VolČ s starinsko cerkvi* co na gričku. V cerkvici na desni tik oltarja je zelo stara freska sv. Jurja, ki osvobaja devico iz zmajeve oblasti. Ob letem bregu Ločilnice ležita Lovsko brdo in Malinski vrh z romarsko cerkvico. Dr. Tavčar ju opeto* vano omenja v «Cvetju v jeseni«.
Od Poljan po glavni cesti dalje pa se razširja prijazna ravan s polji in travniki. V dobri četrti ure smo v Srednji vasi. V gostilni »Pri Anžonovcu» je bil dr. Tavčar stalni gost. Gospodar, velik posestnik in vinski trgovec, je po vsi dolini znan šaljivec, v čegar družbi, zlasti pri kartah, se je pokojnik, sam slovit zafrkovaleč in potegova* lec, izvrstno počutil. Anžonovec zna prav dobro pripovedovati celo vrsto značilnih anekdot iz dr. Tavčarjevega življenja. Lovec in ribič dr. Tavčar se je pač malokje toliko nasmejal, a tudi povzročal s svojimi, včasih
Mtstni pogrebni zavod v Ljubljani
Potrtega srca in v najgloblji tugi javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod
Alojzij Korsika
umetni in trgovski vrtnar, posestnik, Cestni tlan Pokrajinske zadruge trgovskih vrtnarjev, Društva
\\ hišnih posestnikov itd.
V"
v četrtek, dne 13. t. m. ob 12. uri, po kratki, a vendar muke-polni bolezni v 79. letu starosti, previden s tolažili sv. vere bogu vdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 15. avgusta ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Bleiweisova cesta štev. 3, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položijo zemeljski ostanki v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. Prosimo tihega sožalja.
V LJubljani, dne 13. avgusta 1925.
Marija Korsika roj. Pok, soproga Mana Korsilca poroč. PrimoIK, hči — Pranja Korsika roj. Bolta, sinaha — Franc Primoilc", zet — Ivan, Halona, Franc, JMojsiJ Prlmofil, Vilma, Emlca, Lojze Korsika, vnuki — Rodbine: Pok, Novotnv, Sttano, Bolta.
prav srčnimi šalami toliko smeha, kakor v tej prijazni gostilni
Dva kilometra višje po cesti leži velika Gorenja vas z lepim Sokolskim domom. «V hlevcu* in «Pri Anžku* sta znani dobri go* stilni. Pokrit lesen most veže Gorenjo vas s Sestransko vasjo in s Trato. Na jugu leži zeleni Žirovski vrh z bogatimi lovišči divja« čine. Zopet 2 km dalje je vas Hotavlje s toplim kopališčem v Toplicah, kjer so bile še pred 50 leti topilnice bakra. Tod so okoli in okoli mnoga krasna, zložna Še tališča, ugodna izhodišča za turistovke lažje izlete in sama Sora ponuja prijetno kopel, ob nji pa udobno solnčenje. Skromnim, t. j. pra* vim letoviščarjem so v štirih gostilnah prav prijetna bivališča s prehrano na razpolago.
Iz Gorenje vasi se vije zopet ozka do* tina mimo Podgore in Fužin (z jezom za žirovsko elektrarno nad vtokom Zavodnice) do Sela vedno vkreber. Tu se dolina maho* ms razširja do Žirov ob razsežni plodni rav» ni, slikovito ok roženi po gorah in hribih. Žiri imajo krasno cerkev in ves kraj dela vtisk zelo prijetnega mesteca. Pošta ima te* lefon in telegraf, tu je velika šestraz redni ca, obrtna in čipkarska šola, dva denarna za* voda, razvita trgovina s čevlji, z lesom in čipkami, poleti v Sori kopališče, pozimi san* kališča, vse leto pa obilen ribolov in k>v. Letoviščarjem je na uslugo cel* vrsta dobrih gosilen in zasebnih hiš, zlasti znana pa je krčma «Pri Bahaču», kjer je gost vedno do* bro postrežen. Pet minut iz Zirov pa je že državna meja.
In po vsi ti dolini so prijazni, uslužni, gostoljubni ljudje. Kamorkoli prideš, te po* vabijo na sadjevec (žganje), sirovo maslo ali na češnje. Češenj je bilo letos ogromno, zlasti po hribih. In to češenj hrustavk, črnih, rdečih in rumenih. Rečejo jim «štangarice», ker so baje prinesli dobre cepiče iz 5tange.
Včasih se je govorilo o «zabitem hri* bovcu» ali o «sirovih gorjancih*. V Poljan* ski dolini ie po hribih mnogo seliš č, a prav ta hribovska kmetiška zidanja so velika, ze* lo čedna, posestniki so premožni in jako in* teligcntni. SVoraj vsak tak hribovski krnet ima poleg mogočne in prostorne hiše enako visoko gospodarsko poslopje, dvojen kozo* lec in še kak pristrešelc V hlevu mu stoji poleg para konj še dvajset govejih glav, ne* kaj ovac in posebej tudi več prešičev. In okoli gospodarstva ima njiv in senožeti pa gozda («lesa», kakor pravijo) ure daleč. Takle hribovec vam živi res kakor kralj na svoji višini. Vsega prideluje doma v izobilju, v dolino pa hodi le ob nedeljah v cerkev in po špecerijo ali železo. In kar je posebno simpatično: bistrih glav so in nekam sanjar* skih duš. Prav prijetno in modro pokram* Ijaš ž njimi.
Preko sr. Volbenka h Kumru, inteT'g^nt* nemu kmetu, in višje na Gabrško goro (825 metrov) je sila prijazen izlet. V cerkvici se v**i poglavje dr. Tavčarjeve novele dn ven# dar...!» In odondot imaš prekrasen raz* gle d na Blegaš (1412 m), ni Koprivnik, Mla* di vrh in Stari vrh. Zadnji trije stcie v eni vrsti tik drug poleg drugegs. Za njimi pa vidiš Triglav, njegove sosede in dalje na desni celo verigo kamniških snežnikov. Pod Gabrško goro se dviga iz dc-Kne polagoma kakor položna streha zopet pobočje, široka planjava, prepletena z njivami, senožeti, va* sic a m i in cerkvicami, kakor najpestrejši či* Hm, pod vznožje Malinskega vrha, Blegclia, Koprivnika ter Mladega in Starega vrha. Pač eden najlepših razgledov!
V Javorju, rojstni vasi rajnega Ažbeta, z lično cerkvijo je izvrstna, čisto modema gostilna «Pri Marijanici* (vdova Grošljeva), kjer te postrežejo kakor v mestu. Vračaš se pod Malinslcim hribom čez Volče v Poljane. Tu si vrdel krajino, ki jo opisuje dr. Tavčar v flcVrsoški kroniki», a še bolj v »Cvetje v jeseni». «Jelovo brdo je prav zašel je pod omenjenimi štirimi hribi. Zgornja Žetina v tem slikovitev gorskem zakotju, in «Gora» je prav Malinski vrh, a »Lovsko brdo» pod njim.
Z desnega brega Sore po grapi, čudovi* to prijetni zaradi mnogoštevilnih ptic*pevk, prideš lahko na hrib sv. Filipa in Jakoba s starodavno cerkvico ter s par kmeti hnpo*
zantnih hiš. Odtod višje prideš mimo kmeta Golarja, mimo Kuzovega, o katerem je napisal dr. Tavčar lepo novele to, pa na levo na Crni vrh z lepo, veleokusno cerkvijo na hribcu. Crni vrh (C 32 m) je Čedna, čista hri* bovška vas. Pri Buhu, trgovcu in krčmarju, te sprejmo in postrežejo imenitno. S Pro* hovca na Črno vaso imaš diven razgled pre* ko doline od Kranja proti jugu ter na Alpe. Na povratku kreneš zopet na levo in dospeš na Pasjo ravan (1030 m), nekdanjo zbirali* šče tihotapcev. Tik pod njo ima svojo do* mačijo orjak Kralj, resničen kralj na viša* vah. In navzdol mimo Skobla na Kovski vrh 5 celo vrstjo imovitih kmetov.
Lep izlet je tudi na strmi sosedni Bu* kov vrh ali k sv. Soboti. V cerkvici so 5ubi* čeve slike, ki pa jih nisem videl, ker nikoli nisem našel cerkvenika. Tudi tu so imoviti kmetje, nekoliko nižje ima zlasti kmet Pla* tiž kar celo vasico lastnih poslopij in češenj ogromno. Vse te hribe omenja dr. Tavčar opetovano v svojih novelah in romanih.
«Vita vitae meae» se mu godi ob Bro* deh tik Sore in v Poljanah, «V Kazlovcu», «V Zaliv, «Kuzovci», «In vendar...!» «Cvet* je v jeseni* in « VI soška kronika« so naj* lepši cvetovi poezije, ki je vzklila v tej doHni.
In tribun «Tiberius Pannonicus», ki je v Ncronovi dobi vzljubil in rešil kritjano Evkdijo, govori s Tavčarjevim jezikom:
«Med zelenim gorovjem leži domača mo* ja dolina. Stoletni gozdi se razširjajo po gorskih planinah, v senci pod košatimi vrhovi bega vitka srna in jelen hitronožni strmo* glavi čez prepade. V srdu lomi tur debla mnogoletna, ob veji se tišči ris s svetlimi očmi in okorni medved sc valja po resju. V nižavi vre voda, peneč se drvi po strugi, za* loženi s skalovjem starodavnim. V dnu pa se vlačijo težke ribe, pljuskajo za plenom ter obračaio trebuhe bele okrog skalin. Sredi gozdov, pod Blegašem z zelenim vrhom, leži ravnina in v tej ravnim dvor starih mi roditeljev. Spomladi ga obdaja cvetje češ* njevo in v poletju valovi rumeme pšenice ..»
Turov in risov niti medvedov ni Že davno več. Vse ostalo pa je, kakor je bilo. Ob Sori in Ločilnici poje danes cela vrsta žag z električnim pogonom, po vaseh svetijo po* noči žarnice in obločnice, celo po najvišjih hribih imajo kmetje že najmodernejše stro* je. Toda poezija Poljanske doline je danes še prav tista, ki je kraljevala tod v dobi Neronovi. v časih tridesetletne voine in v dobi brižinskih škofov. Poeziji te divne do* line, njenih hudournikov, ptic in zver jadi, njenih, žen, deklet in mož je zgradil večen spomenik dr. Ivan Tavčar v svojih spisih.
Kdor jih ljubiš, pridi semkaj na letovi* šče, da spoznaš ta tihi paradiž, ki ga je rodil in navdihoval! Toda pridi le, ako si pravi letoviščar!
Po svetii
— Pred oltarjem Je napadla hi ranila ReSa d' Argenzio duhovnika Angela Pan-none v Strangolagolll v Itaiij1!. Mlada Angela je trdila, da jo Je Jon Pannone zapeljal, on pa n! hotel nič slišati o tem. Lepa mladenka je sklenila, da »e maščuje, zato Je napadla duhovnika, ko je mašo bral, in sier mu je prizaujala take poškodbe, da Je nekoliko pozneje umrl. Angela je zbežala in jo še n:so našli.
— Orkester na smrt obsojenih imajo v jed v Saint Quentinu v Kaliforniji Vsak dan evirajo po kosilu.
število članov komunistične stranke v Rusiji znaša po poročilu »Rpasnaje Gazete« 875.666.
— Organizaeija eiganov v sovjetski Ru. siji. Iz Moskve poročajo, da se izvrši organizacija ciganov v Rusiji, ki 6e združijo v zvezo, katera bo z "stopala ciganske interese pred sovjetsko vlado. Vsako leto bo zboroval vseruski kongres ciganskih občin. Ciganska zveza misli organizirati gole. gledališča, gospodarstvo, izdajati knjige in časopise v materinem jeziku.
— Obvezno štedenje na Poljskem. Znani poljski publicist hi dramatičar Tadej
MUSSOUNIJEVA HČERKA NEDDA, ki je rešila v kopališču Cattolica življenje nek , venski.
Konczinskl predlaga v poljskih časopisih, naj se po celi državi uvede prisilno šteden]e z vladno naredbo Vsak državljan bi moral na mesec prištediti najmanj 1 zlot. Na ta način bi se v enem letu prištedilo 300 milijonov zlotov, v 10 letih pa 3 milijarde. Vsa poljska javnost se živahno bavi s predlogom. »Nova Reforma« predlasra, naj se tiika obveznost zaenkrat uveljavi za vse stalne delavce, zasebne in držnvne nameščence, katerim bi naj gospodarij odtejjo. vali 1 zlot pri mesečni plači za državn fond, a z denarjem bi se naj gradile stanovanjske hiše.
* Muhe, ki morijo živali. Na vzhodnem Pruskem so se pojavila velika krdela neznanih žuželk, to so nekake muhe, ki se vržejo na živino, jo vbodejo, na kar živina oboli in >e tako v nekaj urah poginilo že gromno število goved* in konj. Kmetje s' ne upajo več gnati živino na pašo. Oblasl ne ve, kaj bi storila proti tej nadlegi, ki je sicer znana samo iz tropičnih krajev.
* Ker manjka kruha... V Abrucih v Italiji je nastalo veliko ogorčenje, ker se vedno bolj občuti pomanjkanje kruha in se mu zadnje dneve še viša cena. Peki dobivajo iz skladišč moko vedno dražje In ljudstvo godrnja, da je kruh predrag. Zadnje dni pa tudi ni bilo dosti moke na razpolag-in zato so ubogi ljudje zaman iskali kru pri pekih po večjih m manjših krajih. Ljudska ogorčenost se je razvila končno \ napade na pekarije in njihove peči. Bil je velik vik in krik po abruških selih In n;; pomoč so bili poklicani fašisti, da ukrotijr nporno ljudstvo, ki si išče svoj vsakdani; kruh. Notranje razmere v Italiji so po nekaterih provincah zelo obupne tn bati sc je Še mnogo hujših incidentov, kakor so bn v Abrucih. Sedanji italijanski mogočnlki imajo preveč smisla za nasilstvo m premalo za vsakdanje življenske potrebe italijanskega ljudstva.
* »Abrahamov čarov ni zabo].c Novo zelandski zdravnik dr. Mackenzle je bil te dni črtan iz liste novozelandskih zdravnikov radi razprave, ki se ie vršila proti njemu. Dr. Mackenzie se je posluževal za diagnozo in lečenje bolezni nekega parata, ki ga je imenoval »Abrahamov čarovnl zaboj.« Uporabljal je ta čudni zdravilni instru ment na tak način, da se mora po sodh sodnlje misliti, da je sam dobro vedel, di sredstvo ne more prav nič zdravilno nčiiv kovati v slučajih, v katerih ga je vporabljal Izključen je iz vTSte zdravnikov radi »nedostojnega obnašanja v pokHcu«.
Mamil. 11.
lil
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta - ZOPET REDNO ORDINIRA.
278;
sveže ustreljeno, na kose sekano, dobite vsak dan po najnižji dnevni ceni v mesnici Fr, slani i č a,
Gosposvetska cesta 6.
2T60
Dr. TONE JAMAR
sopat radna ordinira
aar krojaški mojstru
Naročite takoj našo novo, bogato opremljeno kolekcijo vzorce« za jesen in zimo 1925/1926, ki jo bomo koncem tega mesera razposlali poro'noma zastonj. Stalno tvorniško skladišče x tolagov za gospode« blagov za gospe krojaškega pribora, podloge, pletenega blaga.
uKavalir*1, zavod za razpošiljanje sukna ZAGREB, Martićtva ulica 14 B.
ir3!5^i3H^SS3r3Qr3SEtS^7arIt
od ponedeljka 17. t. m. dalje.
Moško perilo
raznih zaostalih vzorcev se pod lastno cano na drobno razprodaja dokler traja zaloga. 2768
Tovarna perila „Triglav"
Ljubljana. Kolodvorska ul. 8, nasproti hotel Štrukelj-
!r Sijajno sadno in vinogradno —   posestvo —
3761
10 minut do železnice in do večjega mesta« v znamenitem vinorodnem kraju v SHS, prijazen gredic z dvorano, 10 gosposkih sob, kuhinja, sobe za sluiincad, kopel Itd., zelo solidno, v najboljšem stanju, ves komfort, gospodarsko poslopje, velike kleti, 16 johov zemlje, od tega 5 johov amerikaniziranega vinograda plemen'tih trt, ca 100 žlahtnih sadnih dreves, bopat inventar, so la vsled preselitve salo ugodno proda pai
Wtemr * Bovp-i Onu, Jtutferngasse 1 (1692. 6.)
M (lilt) UnJfi
n a i n o v e f § i h oblik in barv se dobe od sedaj naprej najceneje pri Fra no Berniku. tvornica klobukov, LJUBLJANA - ŠIŠKA, Slovenska cesta. m
ItBIlEiaillBIISt.■■■■■■■■■■■BS
Makulaturni papir
KF~ a kg Din 5.- -«g
prodaja
1 uprava »Slovenskega Naroda* j!
79
*1ev. 184
sSLOVENSKI NARODt oljc^nr. avgusta 1925
stran 7^,
CNDBRWOODg pri LUD.BARAGA, LJubljana, Selenburgova ulica 6\I. T-
- Preselitev ievllorne Peternet. -
Vljudno naznanjam, da sem svojo čevljarno iz Spodnje Šiške
preselil na Sv. Petra cesto 24 (nasproti hotela Tratnik)
In vabim cenjeno občinstvo na ogled izložbe vsakovrstnih
■bbF" čevljev samo ročnega izdelka.
Za gg. čevljarske mojstre izdelujem gornje dele zelo fino, solidno In po zmernih cenah.   Se priporočam cenjeni naklonjenosti Z vsem spoštovanjem
Mihael Peternel, Čevljarna.
Parketne deščice iz s,avonsk^a hra-
sta in bukove z na rijala
Trstie za strope iuaib0,jšega
Bakula (leseno pletivo) za strope in stene
Strešno lepenko * lesni cement
dobavlja takoj in v vsaki množini najceneje Tel. inter. 513 Jq j    J|    Pilil ^ ^
LJubljana, Gradaška ulica štev*. 22
"1
mod. 1920
električna luč, majhna poraba bencina (10 kg na 100 km), modema oblika, se ceno proda.  Proda se tudi ognja varna železna blagajna št. 2. Naslov v upravi lista.
1510
IS letno jamstvo
najpopolnejši STOEWER šivalni stroji s pogrczBjivim transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje aH šivanje
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
Seleburgova ulica 6/1.   116T Telefon it. 980
gHKrSKHrSGiHHHHrSHrSHEHBSE
Meseca avgusta 1925 se bo potom ustne javne dražbe dala
d zakup restauracila
tik ob železniški postaji Kralj evec-Prelog v Donjem Kraljevcu (Medjimurje), kjer je živahen potniški in trgovinski promet. — Hiša ima lepe lokale, dvorišče in vrt. — Hišo si je mogoče ogledati in dražbene pogoje zvedeti vsak dan. Reflektanti naj se obračajo na g. obč. bilježnika v Donjem Kraljevcu. 2782
i^l^EISSHLSIHHHHHMHBaBaDlHi!
Iv. HRDBClt S El. RMIK
pleskarja In ličarja
Ljubama, Karel Kotnikova ulica
(baraka za Ledino) se priporočata cen j. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija.    121L
L.Mlkuš
l)n|a% ■BtaniS
pripsiii roji nbn SsMsi ■ ssM> kot ter spresajslaja pade
ffpivn st birJa jija Mm ■
Obnovite
naročnino
J. £tjepu5In
Sisak —
praporata najbolje tambura, Sice partiture, škole i ostale potreb-Stine za sva 1   glazbala. Odll kovan na pariškoj Izložbi. — Cjenici franko.
Teod. Korn, Ljubljana
Polfanska cesta št. 3.
krovec, stavbni, galanterijski In okrasni
klepar. Instalacije vedovodov, Hapiafi strelovodov. Hopaliske in klosetneaiprave
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 105 L     za kenserve.
! Najnovejša iznajdba!
Brez kvarienja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek.
ANTON BOC    56 L
Ljubljana, Selenburgova ulica 6 I. nadstr.        Glince-Vič 46
Kupujte edino-!e pri
Josip Petelincu
najboljše 138-L
šivalne stroje in kolesa
znamke
Gritzner, — Phonix,
pneumatiko, potrebščine za kolesa, stroje in Larnerz-igle
Lfubljana (bliza Prešernovega spomenika ob vodi) Na malo! Na veliko!
I Zahtevajte cenike I
Ukinjen je naknadne trošarine na rum, konjak
—     in likerje. —
Esence in eterično olje prvovrstne kakovosti izdeluje tvrdka W   destilerija d. d.
prva jugoslovanska tovarna za rumske in likerske esence v ZAGREBU. Giavno zastopstvo in stalna zaloga za Slovenijo tvrdka Emerik Zelifftkai   Ljubljana-Šiška, Celovška cesta št. 34
Telefon 318 Telefon 318
2737
Dodjiie u Suboticu!
! li i
Dodjite u Suboticu I
11 Iililiri
OTVARA se 22. augusta a zaključuje 31. augusta o. g«
VELIKI PRIVREDNI VAŠAR 11
Stalne legitimacije daju posetiocima pravo na povlasticu od 50 % na željeznicama Kraljevine SHS, Čehoslovačke, Rumu-nije, Italije i Madjarske isto i na parobrodima Kraljevine SHS,
Legitimacije za Izložbu i Vašar mogu se nabaviti u državi: kod svake trgovačke i zanatlijske komore, kod svakog većeg novčanog zavoda, u inozemstvu pak: kod svakog konzulata, trgovačkog zastupstva Kraljevine SHS i banaka.
Svaki je posjetioc izložbe besplatno osiguran protiv tjelesne ozlede.
DODJITE U SUBOTICU 11 m/L
■•li opi««', ki slazilo v posredovala« la socialne namene obSiaetva, vsaka beseda SO nar. Najmanjši znesek Din 5.
Hi Ril 0GLHSI
lenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trnovskega značaja, vsaka
beseda Din 1"—. Najmanjši znesek Din 10
Elektrotehnični
obratovodfa
z dolgoletno prakso išče službo pri večjem pod» jetju. — Dopisi pod «Za* nesljiv/2754* na upravo «Slov. Naroda*.
Natakarica
starejša moč, vešča vseh del — išče v najem g o* stilno na prometnem kraju. — Najraje bita Ljubljane. — Dopisi na upravo «Slov. Naroda* pod Prometni kraj/27101
Hotelskega
portirja
potrebuje hotel »Central* Sarajevo. Biti mora stro* kovnjak s poznavanjem potrebnih svetovnih jezi« kov, potrebno garderobo ter jamčevino. Ponudbe s fotografijo in spričevali poslati uprava hotela.
2727
Letošnjo lečo,
lepo —• nudim po nizki ceni — Ljudevit Sire, Kranj. 2784
Spalna oprava
nova, iz trdega lesa ugod= no naprodaj pri mizarju Velkavrhu, Krakovska ulica št 7. — Naročila in popravila se sprejema« jo 2779
Žensko kolo
dobro ohranjeno — ku* pim. — Dopisi z navedbo cene pod « Nizka cena 2774» na upravo «Sloven* skega Naroda*.
Prodajalka
28 let stara, zmožna sa»
mostojno voditi trgovino z mešanim blagom, išče službo za takojšnji na« stop. — Ponudbe poc Dobra moč/2751 na upra vo «Slov. Naroda*.
Prodajalka
z lepo postavo, primerno za pomerjanje modelov se sprejme takoj. — Zglasiti se pri «Elite» konfekcijska trgovina Ljubljana, Prešernova ul št. 9. 2745
Knjigovodkinja,
vešča tudi vseh pisarni* ških del — išče službo za ttkoj. — Dopisi poc «Knjigovodkinja/2715* na vpravo «Slov. Naroda«.
Kuharica
(restavr.) išče službo večjem hotelu na letovi* šču. Ponudbe pod «Na* stop takoj/2734» na upr. «Slov. Naroda*.
Frizerka
izurjena manikirka išče službo za Zagreb. — Po« nudbe pod Frizerka/2733 na upravo «Slov. Nar
Potnik
železninar, starejša moč, dobro uveden v Sloveni ji, želi premeni ti mesto za   potnika, poslovodjo ali za prvo moč v večjem trgovskem ali industriji skem podjetju. — Cenj dopisi   pod »Železninar 2' 86» na upravo sSIoven* skega Naroda*.
Šofer,
trezen, pošten in zanes* ljiv išče stalno službo Beograd. — Dopisi pod Najraje gre v Zagreb ali Beograd. —  Dopisi pod
«Stalno/2775* nt upravo •Slov. Naroda*.
Iščem službo
kot oskrbnik, kočijaž ah kaj podobnega na kakem večjem posestvu, in sicer za takoj. Razumem se na vsakovrstno delo; tudi žena bi lahko opravljala razna dela. — Ponudbe pod «Marljivost/2764» na upravo aSlov. Naroda*.
Motorno kolo
9—12 HP, s priklopnim vozom, angleške znamke Redv^Standard, jako do* bro oh raj eno — ugodno naprodaj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod aMotorno kolo/2746*
Zelo ugodno prodam:
spalnico, jedilnico, veliko pisalno mizo, starinsko skrinjo in tri obešala. — Ogleda se od 8.—2. — Naslov pove uprava «aL Naroda*.
2797
Otomana
iz finega blaga takoj na* prodaj za 600 Din. Po nudbe pod «Otomana 2772» na upravo «Sloven* skega Naroda*.
Omara za led
skoro nova in primož za šunko — poceni napro* daj. — Mlekarna Šiška, Medvedova cesta 24. 2766
Prodam trgovino
z deli kate sami in slašči* cami; najprometnejša uli* ca v Ljubljani. — Po* nvdbe pod «Kompletna trgovina/2738» na upravo «Slov. Naroda*.
Priporočamo oglaševanje v
»Slovenskem Narodu
is
ki je najstarejši slovenski list in ga čita mnogobrojno občinstvo v Ljubljani, po vsej Sloveniji in v inozemstvu. Razširjen je na5 list zlasti
v vseh gospodarskih in meščanskih krogih
Mali oglasi v »Slovenskem Narodu"  so po obsegu največji in najbolj čitljivi, zato imajo prcfcv povoljne uspehe.
Prazno sobo
s posebnim vhodom v sredini mesta išče mirna gospodična. — Dopisi na upravo «Slov. Naroda* pod «P razna soba/2722».
PoLloivo
odkupim onemu, ki mi odstopi stanovanje dveh sob in kuhinje v mestu. — Ponudbe pod «Cedno stanovanje/2773* na upr. aSlov. Naroda*.
Nepremičnine
Stavbno parcelo,
720 m3, solnčna lega, na Viču — prodam. — Do* pisi pod Lepa lega/2711 na upravo «Slov. Nar.».
Ugodna prilika!
Proda se konj temno rja* vc barve, 146 cm visok, star približno 8 let, po* rabljiv za vsako vožnjo, kakor tudi za ježo, kro* tak, ne plašljiv. Zraven primeren voz «mali k a son» in oprava s koma* tom za težo voziti. Cena 4000 Din. Dalje lep maj* hen koleselj z opravo in majhno diro in jahalna oprava. Cena po dogovo* ru. — Naslov pove upra* va «Slov. Naroda*. 2793
I
Ročni voziček
se kupL — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «Ceno/2770».
Železen štedilnik
večji s kotlom — se ta* koj kupi. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «Štedilnik/2771».
pesenila
25.000 dinarjev
posodim podjetju, ki mi preskrbi stalno službo v Ljubljani. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod *S talna služba/2758».
Katera dama
posodi mlademu uradni* ku Din 1000.— proti me* sečnemu odplačilu 250.— dinarjev. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Dobpo»rčnost/2757»
Zakonski par
brez otrok išče stanova* nje 1—2 sob s kuhinjo v mestu ali izven mesta. — Dopisi pod Zračno/2723 na upravo «Slov. Nar.».
Dva dijaka
nižjih srednješolskih razr. sprejme profesorska rod* bina na stanovanje in hrano. Klavir na razpo* lago. Pomoč pri učenju — Ponudbe pod «Dobra oskrba/ 2796» na upravo «Slov. Naroda», kjer je naslov na razpolago. 2796
Trgovski lokal
iščem na prometni točki v mestu Kranju — za tr* govino z delikatesami. — Ponudbe pod «Delikate* sa/2778» na upravo «S1 Naroda*.
Dopisovanje
Katera vdova
bi imela veselje dopiso* vati z mladim gospodom v svrho znanstva. — Le resne ponudbe s polnim naslovom pod «Sestanek 2777» na upravo «S!oven* skega Naroda».
Gospodična
20 let stara, želi dopiso* vati v svrho ženitve z boljšim premožnim go spodom. Trgovci imajo prednost. — Dopisi pod «Resna ženitev/2776* na upravo «Slov. Naroda*.
Blejski kolodvor 13. avgusta!
Gospico v črnem dežnem plašču s kapuco, z rdečo rožo in 2 kovčegoma, cu tajočo Slovenski Narod, ki je vstopila 13.40 na viak smer Jesenice, prosi gospod,   ki  je  sedel na
peronu, za cenj. naslov pod «Svidenje 9593/2790» na upravo «SI. Naroda*.
Učsnec
Vila v Ptuju
s 5 parketiranimi sobami, velikimi stranskimi beto* niranimi prostori, zidanim hlevom in sadnim vrtom — se radi preselitve po* ceni proda. — Vprašati: Hofman, Ptuj, Trubarje* va 4. 27S3
Lepo posestvo
na Štajerskem, ne daleč od kolodvora, skoraj no* va hiša, pripravna za vsa* ko chrt, hrev, lep in velik vrt, njive, travnik in gozd — se radi preselitve takoj proda. — Ponudbe pod ccPcsestvo 2750» na upravo «Slov. Naroda*.
Nova hiša
z lepim vrtom in 3 orali zemlje, 10 minut od že* k-zniške postaje, v lepem kraju na Gorenjskem — se vsled smrti takoj pro* dc. Kupec dobi takoj stanovanje dveh sob in kuhinje. — Dopisi pod «Cena ugodna/2712» na upravo «SIov. Naroda*.
Encnadstr. hiša
z gostilniško lokalno pra*
vico z zraven spadajočim vrtom za zelenjavo, ka* kor tudi s senčnim vr* tom  za  goste,   na zelo prometnem   kraju, kjer se  letno   sigurno lahko stoči    150   polova jakov (450 hI) vina, 70 polov* njakov (20 hI) sadjevca in 100 hI piva — se rad družinskih   razmer pm da. Cena 450.000 Din. — Natančnejša pojasnila iz prijaznosti   le  na resne kupce pri Antonu Stern trgovska  agentura, Ce Ije, Gosposka ulica 26/1
1484
Gonilna jermena
prvovrstne in neprekosi ljive trepžnosti ter prima vosek za mazanje jerme« rov — nudi po najnižji konkurenčni ceni tvrdka — Čadež £ Brcar, Ljub* Ijana, Kolodvorska ulica št 35. — Zahtevajte ce* nik in vzorce! 2756
Od svih spolnih bolesti
zaštitit će vas sigurno. Larucin zaštitni štapicL Kut. Din 25 u svim apo* tekama i drogerijama. —* Postom: Apoteka Blum, Suborica. — Brošura na zahtjev badava. 278S
Lesene sode
prazne, rabljene, od mu neralnega in jedilnega olja kupujemo vsako ko* ličino, franko oddajna postaja. — «Zora»f Ljub* ljana. 2763
Dražba
košnje otavc, več manj* ših parcel, skupaj pri* bližno 6 oralov, pri gra* ščini Bokalce — se vrši v ncdljo 23. avgusta. — Sestanek ob 14. uri pri elektrani na Dobrovi.
2765
Dr. Ivan Mater
zopet redno ordinira
Suhe gobe
M. GERSAK, Ljubljana Kongresni trg 10. 129/L
Naslovi
dijaških stanovanj se do* bij o pri ge. Likar, Po* ljanska cesta 87 (vila Bergman). 2647
Sobo s kuhinjo
išče zakonski par. Plača zi pol leta naprej. — Po* nudbe pod «Soba s kuhi* njo/2752* na upravo «S1 S'aroda*.
Opremljena soba
prijazna a posebnim vho* dom in električno raz* svetljavo — se takoj od> da mirnemu gospodu. — Naslov pove uprava «SL Naroda*. 2791
za trgovino se išče. — Naslov pove uprava «S1 Naroda*. 2794
Za knjigoveza
se želi izučiti krepak fn močan deček. — Ponud* Ke pod «Knjigovez"J736» na upravo «Slov. Nar.».
Instrukcije
&z je maturant učiteljišča. Čas po dogovoru. Na* stopi lahko takoj. — Do* pi3i pod Inštrukci j a/2726 n* upravo »Slovenskega N&roda*.
Učenec
poštenih staršev, zdrav, krepak, s primerno šol* sko izobrazbo, se sprej* t e takoj v špecerijsko trgovino Alfonz Oblak, Novo mesto, Dolenjska
271S
Špec trgovino
v mestu ali na deželi na piometnem kraju iščem v najem. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «Trgovina/2725».
Uniforme
in civilne obleko izdeluje po znižani ceni — Vaclav Plachota pri Rakovniku.
2781
Obr^stilo.
Cenj. občinstvo vljud* no obveščam, da sem s 1. avgustom prevzel 14 let obstoječo urarsko obrt v Florjenskl ulici št. 31 (preje Korošec). Izvrše* val bom vsa urarska dela natančno, točno in solid* no po nizkih cenah. V zalogi imam raznovrstne ure, verižice, uhane itd. Prosim cenj. zaupanja. •*** Dušan Marinko, urar.
2762
Paviljone
v dekoracijo na velesej* mu sprejema — Rud. Se* ver, Ljubljana, Gospo* svetska cesta c. 6 (v hiši mesarja SlamiČa). 150/L
Špago, dreto
in vse vrste vrvarskih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču cKonopjutaa Ljubljana, Gosposvetskx cesta 2. 103/n
Zahtevajte poka-lice (Kracherl)
z zajamčeno pristnim sladkorjem, katere izde luje — Emil More, so* davičar, Ke t to t Murnov a cesta 11 (Martinova cesta). 2449
Otomane
najfinejše izdelane v bla* gu Din 900.—, afrik*mo* droce Din 250.—, patent fotelje in vse tapetniške
izdelke po najnižjih ce* nah. Vabi na ogled! — Rud. Sever, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6 (v hiši mesarja Slamiča).
152/L
Dvokolesa,
motorji, otroški vozički, pneumatiko — najceneje prodaja na obroke, ceniki franko — »Tribuna* F. B. L| tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljub« ljana, Karlovska cesta 4.
132/L
BijElBiBiBIB
8 MB
hitro in bogato
poročiti,
ne pozabi inserirati v
„Slov. Narodu"!
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovani* vlog, nakup In prodaja vsako« |1
vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in val p t
borzna naročila, predujmi in krediti vsake
vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila
v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd. -'--■-j
■nota«*!: KtmU tinUlm - Tsiafoa 40,457. S4*, ti* to tU r*.
02
M,
Dr. Fr. Dersnnc
zopet ordinira.
LJubljana, 2739
Komenskega ulica 4
■OBOIOI
najstarejša slovenska
mutanta in litanta
detamlM g
Ivan BrlcelJ, B
se priporoči. Izvršitev točna, cene smerne, a**©*- 179fl
IOIOIOBOIOI
9CDM
Mehanično umetno vezenje
perila, zastorov, m on o gramov, oblek, bluz itd. v ploščatem In verižnem vbodu,  madelra, richelle z belim in najrazličnejšim materijalom. — Entlanje, predtiskanje.
MATEK, Liubtfana, ««.
poleg hotela „StrukelJ".
*;      s pisarniškim prostorom —
v neposredni bližini ljubljanskega glavnega kolodvora se odda onemu, ki najbolje plača za dve leti naprej. Ponudbe na: Agrarni biro dipl. agr. A. JAMNIKA, Ljubljana, Šelenburgova
ulica 7-1. 2780
•■BBBBDia&aRi2&^sKS&a»acasBfi»u»naasa^9cssac?
liiii!
2731
Zalagajte se z bencinom pri
encinski postaji (sesalkf)
Dunajska cesta 34, Jugo-Avto
Liter bencina Din 9a—
CSB
Moderno, praktično in hitro napolnjenje.--
S*■■■■■■■BBBaBBBBBBBBBBBBBBBBI
Đežni plašč
44 L
iz angleške gumirane tkanine Din 270'—, posebno dobra kakovost Din 360'—, soecialitetn .Covercoat' Uin 850'—, dežne pelerine iz nepremoftjivega (odna Din 380'—. za dečke Din 150'—, razpošilja veletrgovina R. STERMECKl, Celle št. 21. nustrovani cenik s čez 1000 slikami se pošlje vsr-kcr.u zasloni, vzorci od sukns, kamgarna In razne manufakturne robe pa samo 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi na kupu primerno povrnitev volni?. Kar ne ugaja In ni odrezano, se zamenja ali vrne denar. Naročila čez Din 500'— pcJtnine prosto. — Troovei »ncros cene.
- Les
— s iiižtre
mm
BJ«F.
Bansfi
V bližini Beograda ob Donavi in železniški postaji, preskrbljena s polnojarmenikom in raznimi stroji za obdelovanje lesa, pohištva, krst in drugih mizarskih Izdelkov, kakor tudi veletrgovine z lesom s popolno moderno uredbo in modernimi poslopji, zgrajeno pred dvema letoma
se proda po najugodnejših pogojih.
Bogata okolica in za vse vrste lesa ugodno tržišče. Interesenti naj se izvolijo obrniti na Kovinsko banko d. d., Kovin, Banat 2676
ROVJML MAIL LINE
Kr» angleška postna parobrod na linija — Generalno zastopstvo za kraljevino S. H. S. Zagrebi Trg. I. štev. 17.
Redoviti potniški p pometi
HambuPfl-CHerbocpn-Southampton v
New Vork in Kanado
Cherbourrj-Liver^ool-Southampton v
Južno Ameriko«
mm mm Rio de Janeiro, Santos, M on te video, Buenos A tres, Sanpaolo. — — Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in Štirimi posteljami.
Podza stopetva 8
Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. — Veliki Bečkerek, Kralja Aleksandra u.4. — Bitolj, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva .jRovrnailoac11.
Za Bosno. Hercega vino, Dalmasijo in Cmogora:
Srpska Prometna banka v Sarajevu in Cružu. Brzojavni naslov: „Prometna banka".
SPLIT, Dioklecijanova obala 8   —   METKOVIĆ, Ivo Veraja.
Hlode
9646
smrekove in jelove, kakor tudi vsakovrstni drugi okrogli les SE KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah. — Žaga tudi tuji les za plačilo.
Parna 2a$a v Kranja.
Sanatorij ft. K. S 2 ei 5
Abbazia —
— (OPATIJA)
Zdravljenje z utrjevanjem in učvršCevanjera,
Najprijetnejše bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tudi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje.
T
CDB C3B CZ3S OS OB CSB <T>S Oi CD!
- G.
R3ĐH -
TRST, Punta Iranca
GiaoRO zastupstvo fn zaiega
- - - »amERicaa ford oilm —
ima v zalogi najboljše vrste mineralnih olf za
razne vrste strojev kakor: parne, električne, avto-mobilne itd. in tudi vse vrste mineralnih masti«
Se priporoča vsem cenjenim podjetjem za uporabo tega amerikanskega olja v njih interesu glede jako nizkih konkurenčnih cen in najboljših kakovosti.
Sta zahtevo se pcšllcfo vzorci la cenik.
oaoioioHoiosoii
2607
OIOIOIOIOOO
| Popolnoma varno naložite denar v £
Ljubljansko posojilnico
v Ljubljani, Mestni trg štev. 6
ker ima že nad
11;CCO.QQO Din  jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekočI račun obrestuje
najugodneges
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštva.
Telefon štev. 9. 23 l Telefon štev. 9
A
m&y*š®^
BRESLAU
m&a*0
(SEMENJ V VRATISLAVI)
6. - 8. S1PT1MEHA 1925
Nsjvcčf* blagovni trg V*hodn*e Evrope I
LesStiatacife ia semen! brezplačno pri našem ravnatelju gosp.
Ofto Bernstein, Zaareb. Starfevi&i trg 11.
Vizum na potnem listu zwz<w za 50vo-
V»a pojasnila, »roso^kte, nc&azaajo stanovanj da{a
BH1SLAU
2675
Prometni zavori za premog d. d.
prodaja
22 L
s: premog ss
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za   industrijska   podjetja   in   razpečava   na debelo
inozemski  premog  in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča rcsebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Na*!Alf • Prometni zavod za premog d« d«
riđ j! O V •    v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1.
Obiščite
24 sg
9. danaiski meta. »oj
(Jesenski semeni)
— 6*—12« septembra 1925 ——
(Tehnični semenj dan dlje)
7000 rezstavljaleev Is 16 držav nudi svoja naj-zanimivejše novosti po brezkonkurentnih cenah I
125.000 obiskovalcev is vseh evropskih In prekomorskih državi
— — Velika izbira dunajskih specialitet — — Precejšnje znižanje voznih cen na vseh jugosl. in avstr.
železnicah in na Dunavu. Prestop meje. ako kupite vizumsko znamko za potni list
za avstr. S 1 50 (dolarja 025) Pojasnila, semanja izkazila in znamke za vizum potnega lista se dobe pri:
Viener Messe A«-®., W2en VII
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstr* konsu« lat, Turjaški trg 4, Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8, in pri g. Josipu Zidarju, Dunajska cesta 31.
b
Preselitev trgovine.
Naznanjam slav. občinstvu, da sem preselil svojo dobro vpeljano trgovino manufakture, galanten e in čevljev iz prejšnje hiše vlg. Pri Primožu v lastne prostore na novo zgrajene trgovske hiše poleg kr. pošte.
Priporočam se najtopleje za nadaljni obisk in cenj. na-klonjenost
Vinko Savnik,
2739 Radovljica.
Novo otvorjena prodajalna
na Mestnem trgu poleg magistrata
je bogato založena z vsakovrstnimi električnimi
svetilkami, lestenci, kuhalniki, vodogrelci, likal-
niki in drugim elektrotehničnim materijalom.    • •
Vse vrste žarnice za razne napetosti wsdno na
razpolago.
Sprejemalo se v to stroko spadajoče instalar je in popravila.
2fm
IZVRittJETISKARSKA DFl A W$AKI AlKOFts Ki iS HCFR URADSt riJKOVf%£ CE\SHS KUVERTE RAČU\E HQA*ll\E iKlADRUi* ME KHllitCEPOROĆMA KAl\AKSL\VABi: lACiRKUUU*JE**rc>P\ILt t TikCl E M te IVA i K A WZ HWll A ' l AVI T K F JČASOPffE I \Vi A V UlKAMKOl TROKO % PADAJOČA DFLk-OKUitoO IS C t VO i h \\MKIL\ fPRFJFMATliOl >\AJti3D\\ K\JfCAP/W
PRE ŠE R\OW ULICA iT t VILKA 7 T £ L F F O H -JTEV-JO*
TROOVSKA BANKA o. d., LJUBLJANA
i
PODRUŽNICE i
Maribor, Kamnik, Slovenske Konjice, Sovo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenjnradec.
C v lastni stavbi)
13 L
KAPITAL in REZERVE Din 10,
x Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-:
Brzojavii Trgovska
Telefoni: 189, 146, 4S8
EKSPOZITURI i
Logateo, Prevalje.
Lastama  in tisk »Narodne tiskarne«.
stav 183
.SLOVPNSKI    NAI?nO.    <1t.e 15  avgusta 1925.
Stran 9.
Moda
Letošnje poletje so v modi razna ročna dela, ki imajo to prednost, da možu ni treba poseči pregloboko v žep, če hoče biti žena nova in »fes«. Prva slika nam kaže jopo brez rokavov iz pestre volne. Taka jopa krasno harmonira z vsakim enobarvnim krilom. Po okusu se lahko naredi tudi tz volne najrazličnejših barv in je z mornarskim ovratnikom ter koničastim izrezkom zelo elegantna. Dama se v nji kar pomladi. Ce ne verjamete, pa poskusite. Tudi volnena čepica s »cofkom« je domači izdelek. Ženska glavica je v nji kakor igrača. Mora biti aeve že po naravei lepa, sicer ji rudi »co-
V kopališčih
Mi, ki smo ostali doma, ne zavidamo onim, ki so odšli v kopališča in letovišča. Lije sicer tudi po naših glavah kakor po njihovih, zato pa nam ni treba tako drago plačevati naravne prsne kapeli. Lahko smo celo vesela, da srno ostali letošnje poletje doma, ker bd nas utegnila povodenj še odplaviti. Onim, ki so v kopališčih, se godi slabše. Kal početi tam ob takem vremenu? Saj niti doma ne vemo, ka'm bi z dolgim časom. Kdor je bolan, opazuje vsaj svojo bolezen tn se drži dijete, ki mu jo je zdravnvk predpisal. Tako lečenje zaposli človeka včasih ves dan in tako se bolnik vsaj ne dolgočasi. Toda kaj naj počno oni, ki so prišli v kopališče za zabavo, ki so povsem zdravi? Sedeti ves dan v sobi, zato pač ni treba hoditi v kopališče. Sprehajati se ves dan po hotelskih hodnikih tudi ne kaže, ker bi protestiral kopališki bonton. Hoditi na sprehod v okolico in se vračati z mokrimi čevlji, to zopet ne gre, ker se človek lahko prehladi m pride domov s kašfjem, če že ne zrevma-tizmom.
In tako si morajo ubogi letoviščarji letos pomagati iz zadrege s plesi. Ples je edina rešitev. V kopališčih plešejo letos tudi taki, ki doma vse svoje žive dni niso in menda J tudi ne bodo plesali. Plešejo iz obupa, da bi se jim ne bilo treba dolgočasiti. Kdor pa ne pleše, hodi vsaj gledat ples. Pleše se popoldne in zvečer, ^toviščarji bi plesali tudi zjutraj, če bi bilo le mogoče. Svet se je kratkomalo razplesal in ne neha, dokler mu ne omagajo noge. V elegantnih, dragih hotelih večjih kopališč se pije ob petih popoldne čaj, zvečer po dineju pa sede gostje v salonu. Tu kramljajo, ustanavljajo krožke Jn se med seboj spoznavajo. Tudi ljubavni romančki niso izključeni. Koketirati je dovoljeno na vse strani. Pote™ gredo v plesno dvorano. Tu se pleše, igrajo karte, koke-
fek« ne pomaga. Iz volnenera blaga, ki je letos glede izbire zelo bogato, delajo dame najrazličnejše športne in baby novotarije. Nekatere take volnene reči so mehke fn kocaste, druge prepletene s svilo. Iz takega blaga se da narediti prav vse — puli overs, svveatri, telovniki, čepice, šali, krila fn celo nogavice. In vse je lepo, elegantno, mikavno, a kar je glavno — poceni, ker se izdeluje doma. Volna je res zlata vredna. Iz enake sivo-zelene šin-volne je tudi lahka poletna obleka (št. 2); krilo in jopa sta ločena. Edini okrasek so roženi gumbi, ki krase bluzo, krflo in rokave Rjav kožukovinasti klobuk -SS9-
tira in zabava, da je veselje. Zunaj pa lije dež.
Kdor hoče imeti dostop v tako pestro kopališko družbo, mora imeti s seboj obleke za popoldne in zvečer. Moški nosijo popoldne za čajem črnosive progaste hlače, zelo temnosiv ali črn sako, odnosno žaket, črni telovnik, lakaste nizke čevlje, zvečer pa smoking ali frak. V vseh večjih letoviščih je predpisan zvečer smoking ali frak. Kdor ne vzame s seboj smokinga, se mora pač sprijazni« s tem, da ne bo mogel zahajati v večerno družbo.
Ti smokingi in fraki so včasih čudoviti. V velikih kopališčih velja pravilo, da je moški tem večji falot, čim elegantnejši in fi-nejši Je njegov frak. Najlepše frake nosijo običajno mednarodni tatovi, goljufi in njim podobna sodrga. Zato so nihovi uspehi pri ženskah navadno tako veliki, da so prišli med letoviščarji ponekod že v pregovor. Isto velja za ženske. Največ draguljev, pristnih čipk, svile, zlata in druge take ropotije vidite v kopališčih na ženskah, ki so prišle prodajat svojo lepoto in ljubezen. S takimi ženskami lahko tekmujejo kvečjemu dolarske princese.
Poštena ženska jih niti noče posnemati. Na pravi si lepo, okusno obleko brez ogromnih izdatkov in lahko se pripeti, da je v taki skromni obleki svojim kavalfriem bolj všeč nego ona druga, na kateri visi vse polno briljantov.
0 kopanju in kopalnih oblekah
Kopanje v reki ali morju je v poletnem času prijetno in zdravo Letošnja kopalna sezona je sicer muhasta in človek mora lo* viti lepe solnčne dneve, če hoče priti na svoj račun, vendar pa v rečnih in morskih kopa« liščih kar mrgoli občinstva, čim se vremen« ski proroki spomnijo, da en dan morda ne bo dežja. Letos imajo kopališča smolo, ker
in pisani krepdešin šal izpopolnjujeta celotno obleko, ki je res elegantna in okusna. Ne fz volne, pač pa iz troežnega modro-belo vzorkovanega platna je praktična domača obleka (št. 3), ki jo je zelo lahko narediti. Bluza je enobarvna In prišlta h kocastemu krilu. Ovratnik in na Šivi na rokavih so iz Istega vzorkovanega blaga kakor krilo. To je tudi vse, kaT prištevamo na tej obleki med okraske, če ne računamo žepov, ki jih pa pridna gospodinja rabi, če ne za drugo, pa vsaj za robec.
je vse poletje pravo aprilsko vreme. Zato tudi kopališka moda ne pride do popolne veljave.
Človeštvo je že od nekdaj razdeljeno v dva tabora. Eni si lahko dovolijo vse, ker imajo dovolj denarja, drugi se pa morajo na vsakem koraku omejiti. Večina je seve* da v drugem taboru in si ne more dovoliti slanega morskega zraka in prijetnih solčnih kopeli v pesku na morski obali. Navadni zemljani si moramo pač pomagati na ta na» čin, da improviziramo nekaj sličnega doma, na Savi, v Ljubljanici ali Gradaščici. Blagor onim, ki jim ni treba riti po našem domačem blatu, toda mnor»o je poklicanih in malo iz* voljenih. Mi poklicani pa ne izvoljeni nima« mo sicer slanega ozračia, zato pa imamo pri* jetno, osvežujočo okolico rek. Sem ter tja najdemo tudi pesek, kjer se lahko parimo, pražimo, kolikor nam drago, če seveda ne lije, ne treska in grmi, kakor je letos sploš* no v navadi. Ali kljub muhastemu vremenu se gremo radi kopat.
Moderna doba je odstranila vse stare družabne zakone in predsodke. Danes vidimo že povsod moške in ženske v skupnih kopališčih. Naše dobre babice bi se križale in javkale, da je na svetu Sodoma in Go» mora, če bi videle prizore iz naših kopališč. Mi pa nismo več tako občutljivi in staro* kopitni, da bi se sramovali skupnega nepri* siljenegi in nedolžnega veselja. Zato je celo modno poglavje, ki predpisuje razne modi* fikacije kopalnih oblk. Zlasti za ženski spol skrbi to pogalvje. dočim so moški nekaka častna izjema. Zakaj se moški lahko zado* volje samo s figovim peresc^n, ženske pa morajo imeti posebne kopalne obleke in še nekake plašče v nameček, to je težko pove« dati. Bo menda tudi tu dvojno merilo in dvojna morala. Za moškega je rešeno vpra* sanje kopalne obleke zelo hitro in lahko. Kratke plavalne hlačice ali triko navadne črne barve in moški je oblečen. Lahko se pojavi v kopališču in nihče se ne bo zgražal,
da ima na sebi premalo blaga. Drugače je z ženskami, ki imajo svoje muhe in posebne zahteve tudi pri kopanju. Cesto vidimo da* me v kopališčih v enostavnih trikojih večino* ma črne barve. Kopalne obleke so pa tudi finejše kopalne obleke je nova svila ali kre* palna obleka praktična, ne pretesna in okus* no narejena. Najbolj priljubiieno blago za finejše kopalne obleke j nova svila ali kre* ton bodisi črn ali kake druge barve. Za tako obleko je treba kake 3 m blaga. Kar se tiče kopalnih čevljev, je treba omeniti, da daje moda damam popolno svobodo Res je, da da se noga v kopališču bolje počuti, če je ne ovira čevelj. Kopalni čevlji se nosijo sa* mo zato, ker je moderno in ker se dame boje, da bi si na ostrem gramozu ne ranile nežnih nož^c. Kopalni čevlji so navadno iz platna, večinoma črnega, bolj redko iz kav* čuka.
Damske" kopalne čepice so iz kavčuka. Njihov namen je varovati lase, če jih žen* ska še ni postrigla. Pa tudi mikado ne sme biti odkrit, ker je v nevarnosti, da se na solr.cu opeče. Vročina lasem sploh škoduje. Zato bi priporočali tv?di moškim, da natak* n:li kaj na glavo, če solnce preveč pripeka. To velja za tiste, ki imajo lepe valovite ali kodrante lase, pa se boje pleše. Kdor pa že ima plešo, naj skrbi možg-.ne. Pripeka* joče solnce je baje trdi možganom nevarno. Ta baje ina svojo p~s~bno razlago.
Iz pasjih dni...
Za ljubitelje kopalnega sporta so bili prvi dnevi tega tedna naravnost prijetni. Vse je drvelo v vodo in zlasti v bistre valove naše planinske Save ...
Mnogo govore o pikantnih anekdotah, ki se odigravajo tem v senčnih livadah ob Savi. Letos pa so bili tudi drugi kraji mariiivo obiskani od pestrega občinstva. Kronika, ki opazuie kopalno živlienje tam na Pasjem brodu, pravi, da takega vrvenja še ni bilo nikdar, kakor letos in lastniki travnikov pridušeno bentć. ko vidijo, kako so jim otavo pomandrali.
Sinček mojega prijatelja pa je te dni doživel res dogodek, ki ga mora človek v veselje vsem omeniti. Prijatelj tam iz Unca mi bo gotovo oprostil, kajti tudi on se je sam pobahal. kai se je njegovemu prvencu dogodilo. Prijatelj je dobil obisk, Stric ie prišel in ž njim njegov sinko, ki je ljubitelj plavalnega športa. Te dni so se domenili, da gredo na Savo. Šli so. Stričev sinko je vzel pod svoje okrilje prijateljevega, štiriletnega sinka in ga je naprej odpelial k Savi. Stric je ves potan prisopihal šele
mnogo pozneje___Prispel je do Save.
Nenavaden prizor. Pri nekem drevesu je zazrl prijateljevega malčka, ki se je potrpežljivo igral. Joimene! Dečko se ni ganil od drevesa. «Kaj pa ti je?»... «Nič! Francek me ie sem k drevesu privezal, da.se igram!» Stric je res ugotovil, da je malček z vrvjo privezan k drevesu... «Kie pa je on?» «Tam-le. stlicN pokazal je k bregu, kjer se je pokrovitelj malčka igral z drugimi večjimi dečki. Stric je stopil k njemu in ga resno pokaral: «Zakai si privezal malega k drevesu?»... Nedolžen nasmeh: «Pa zato, da se mi ne zvrne v vodo, ker plavat' ne zna!»...
Žrtev najnovejše mode
(To se je zgodilo v Parizu.)
Vsako jutro, predno je odšel v urad, je pregledal svoje novine, velel prinesti še skodelico kave in sedel tako v prijetnem brezdelju, dokler ga ura ni opozorila, da je že skrajni čas za odhod. Nato je vstal, skočil k svoji ženi, jo poljubil na čelo, planil v predsobo, zgrabil suknjo in že je bfl na cesti. Ob lepem vremenu je hodil vedno peš, ker je sovražil podzemno Železnico, avtobusa pa ni mogel čakati, sicer bi bil v uradu vedno prepozno.
»Tisti dan je bilo lepo vreme. Malo hladno sicer, pa to ga ni motilo, ker se je zavil v suknjo tako, da mu je bilo zeJo prijetno. Mimoidoči so se posmehovali uradniku, ki re tekel po cesti kot bi mu gorelo pod nogami, ali on se za to m zmenil. Na koncu ulice je opazil trafko. Tobaka mu je zmanjkalo, pa je vstopil. »Dva zavojčka Marvlan-
da!c je dejal in segel v žep, kjer je Imel drobiž. Potegnil je roko iz žepa, pa je zagledal v nji mesto drobiža žepno ogledalo. Posegel je grlobje in potegnil iz žepa Škatlico s pudro in drugimi barvili. Ubogi uradnik nI vedel, kaj se je zgodilo, zato je posegel v drugi žep. Pa tudi tu ni našel zaže-ljenega drobiža. Potegnil je iz žepa fini damski robec.
»Grom in strela-« Kaj pomeni vse to? Toda takoj se je zasvetilo v glavi. Spomnil se je, da je v naglici zamenjal suknjo z ženinim plaščem, ki je enake barve in tudi po kroju se ne razlikuje od njegove suknje. To bi pa še ne bilo tako čudno, da ni v svoje presenečenje opazil, da so gumbi nekam čudno prišiti — namreč na levi strani. Rokavi so mu bili prekratki, na njih je bila cela zbirka ročnih del. Tako je obstal z ogledalcem in pudrom v roki in ni vedel, kaj naj počne. Zardel je do ušes in jecljal presenečeni trafikantinji: »Jaz..„ jaz..., pozabil sem denar..., šele zdaj sem to opazil ..... takoj pojdem ponj m se vrnem.«
Planil je na cesto. Ni se niti ozrl, tako ga je bilo sram v damsekm pla_šču. Zdelo se mu je, da se mu posmehujejo ljudje, hdše ii kostanji ob cesti.
Zena ga je vprašala, zakaj se ie vrnil, pa ji ni hotel povedati pravega vzroka. Izgovarjal se je, da je pozabil doma uradne papeirje. Toda tisti daen ni mogel delati. Sedel je v pisarni in preklinjal to vražjf žensko modo.
Zavarujte se
proti dežju.
Nabavite si nepremočljiv delni plašč ki jih ima najceneje v zalogi tvrdka
Drago Schwab - Ljubljana
0 trgovcih z dekleti
Tudi naša dekleta so v nevarnosti, dh jfh zajamejo v svoje mreže, kajti nevarni lopovi, ki z redko brezvestnostjo lovijo mlade lahkomišljenke vsepovsod po mesti in deželi, se gotovo pojavljajo tudi v Slo« veniji. Mislimo namreč prekupčevalce z belimi sužnji, lopovske individuje, ki za težak denar ustrezajo gospodarjem sramotnih hI! v ju>žrah krajih naše države in jim vedne znova dobavljajo sveže sočno blago, ki raz, pade pohoti raznih bogatašev.
Iz Ljubljane je tekom časa Izginilo žt več deklet, povečini res takih, ki so se izgubile že preje na ljubljanski cesti in bile na razpolago raznim čufurskim potnikom Italijanskim prekupčevalcem z lesom hi sploh takim individijem, ki so imeli kupovati ljubezen za kratek čas. Istotako je izginilo, kakor poročajo razne orožniške postaje, rudi z dežele po raznih krajih več deklet, o katerih se ne ve za njihovo usodo.
Kupčevalci z žrvflm blagom so vsekakoi dobro organizirana družba in kljub temu, da jih je pred kratkim zajela več zagrebška policija, niso še vsi rztrebljeni. Umaknili sc se morda za kratek Čas čez mejo in nadaljujejo svoje temno početje drugod, nekateri pa imajo vsekakor pogum, da so ostali na delu pri nas še dalje. Ljubljanski poUicijski organi imajo strog nalog, da pazijo na sumljive tujce. Predno je zajela zagrebška policija več teh brezvestnih »podjetnežev« se je videlo tudi pri nas sumljive tujce, ki so hodlH okrog po raznih lokalih in prežall na pritoke, da izvabijo pod različnimi pretvezami lahkoverna dekleta s seboj. Obljubljali so jim na Hrvatskem, Bački in Srbiji prava nebesa. Ce je katera deklet postala žrtev ravno teh lopovov še nd znano, vendar je to prav mogoče.
Posebno piko imajo zavajevalci deklet na služkinie in pisarniške moči. Marsikako dekle pri nas res ne more dobiti primerne službe in ostane v breme družini, kar ti lopovi prav dobro vedo, zato imajo ravno pri njih največ sreče.
Smatramo pa seveda tu<H mi za svoje dolžnost, da opozorimo starše, naj imajo dekleta pod svojim nadzorstvom in naj se piedno dovolijo svojim hčerkam nastopiti mesto v tujini, do dobra informirajo, kam jo pošljejo m komu jo zaupajo. Obenem pa svarimo tudi dekleta sama, kajti v pekel skozi navidezna nebesa Priti je lažje, kakor osvoboditi se polipov, kadar jih enkrat zajamejo.
F. K.:
Neznanec in neznanka
Solo violončel.
Pogledal je v novine, potem se je ozrl po kavarni. Za mizicami moški in ženske, celo morje glav. In še vedno prihajajo, smeje se in posedajo za mize. Ozračje je težko, soparno, godba igra, življenje valovi. V očeh ga je spe-klo, kri mu sili v glavo, dasi je malo pil. Gladi si čelo. Posluša.
K njegovi mizi je prisedla mlada ženska. Zadišalo je neprijetno po parfumu. Sedla je. Izzivajoče kaže svoja gola prsa. Sklonil se je in čital dalje svoje novine, obrača list za listom, črke mu plešejo pred očmi. Globoke črne oči so se ustavile na njem, on to čuti, veseli ga, pa se premaguje. Pogledal jo je. Pred njo je skodelica čaja, ki naglo izhlapeva. Njeni prsti drže neprižgano cigareto . . . tako zapeljivo, da je takoj potegnil iz žepa vžigalice ter jih ponudil čez mizo grešnici.
— Prosim.
— Hvala, gospod! Na njenih ustnah je zaigral strasten smehljaj. Nežne grudi se valovito dvigajo.
— Ali se nisva že nekoč videla? Ves presenečen jo je pogledal. Črno-
laska. velike črne oči, pod njimi temni kolobarji, ustne namazane . . . same prosijo poljuba.
Nato motri neznanka njega: plešast, ob straneh sivi lasje, obraz gladko obrit. Orlovski nos, nad njim srepi pogled. V~a zunanjost kaže, da ga je ko-
lo živlienja trlo. Štirideset? Petinštirideset?
— Ne, nisva se videla. Ni me bilo tu. Pridem sem samo če iščem razvedrila, ljubezni.
— Ali jo iščete tudi danes?
— Da ... a zdi se mi, da zaman.
— Kako to?
— Zato, ker bi rad samo za hip svobodno dihal. Svojo masko bi rad snel. Samo to željo imam.
—Ha-ha, razumem. Ali smem povedati?
— Povejte!
— Radi bi videli nasmeh ženske, razkošni nasmeh, pili bi radi iz njega, neomejeno pili . . .
— Ne, ne! Niste me razumeli. Rad bi vrgel proč samo za eno ali dve uri breme, ki me tišči k tlom. Pozabil bi rad to, kar je bilo, pozabiti hočem vse načrte in nakane.
— Kako pa morete drugače pozrbiti, nego da se vam nasmeje krasna ženska?
— Da . . . toda tak smehljal bi moral priti iz duše! Moral bi biti iskren, moral bi gledati, ne pa trgati.
— Kaj ste že tako stari? Vzdihnil je:
— Samo nesrečen sem. Trpim, ker nosim masko ... Že predolgo.
— Zakaj jo pa nosite?
— Z resnico bi se ne mogel sprijazniti. Razmere me silijo, da igram vzornega moža, da krotim svoje strasti in ubijam nagone. Živim kot puščavnik.
— A kako ste prišli sem?
— Vsak človek, ki leti navzgor, se mora včasih ustaviti in pogledati nazaj. Razprostre roke, zatisne oči in nekaj ga vleče v brezno. Kdor pa je zvezan, lovi zrak. Samo enkrat, enkrat bi rad svobodno vdihnil čistega zraka.
Povesila je glavo . . . Gledam nekam proti klavirju, kjer je orkester zaigral zarđaš.
— To je nekaj posebnega, nekaj čisto nosebnega, gospod Vi b' radi preživeli eno uro brez maske, j?z pa nasprotno. Prišla sem v ta vrtinec, da najdem vsaj kratko iluzijo. Iztezam roko in kričim: dajte mi malo življenja, veselja, spremembe!
Zasmejal se je: kaj ste že tako stara?
— Da! je prikimala. Vse se mi zdi pusto in prazno, sama sem kakor naga. O. če bi poznali mojo usodo!
Potegnil je iz žepa srebrno dozo ter ji ponudil cigareto. Strastno je začela vdihavati tobačni dim.
— Zdaj pa pripovedujte! jo je prosil. Prižgal si je rudi sam cigareto ter se približal ženski tako, da so se njegove ustne malone dotikale njenih.
— Imela sem sestro. Umrla mi je prej, predno sem jo sploh poznala. Ostala sem sama. Oče, uradnik, bi bil skočil zame v ogenj. Mati ni bila srečna.
— Mater je sploh manj srečnih, je omenil.
— Menda res. Vzgojili so me zelo dobro. Mnogo sem čitala. Delali so z menoj velike načrte, iaz na sem imela ve- '
like sanje — in te so zmagale. Nekega dne sem pobegnila z igralcem potujoče skupine. Oče je umrl čez leto dni. mati se je zastrupila . . . mož se mi je nekje med svetom izgubil. Ostalo mi je samo golo življenje. Kaj sem hotela početi? ObuDati? Dejala sem si: Življenje ima polne roke — ponudi — naj jemljejo! In tako jemljejo — to je vse, kar delam sedaj.
— In prav je tnko!
— Toda to se človeku navsezadnje gnusi, gospod. Uživam življenje, pa se nič ne brigam, kaj bat jutri. Ena noč je enaka drugi: vino, smeh, cigarete, ples, tako rada bi si včasih malo odpočila. Vsaj eno noč bi rada preživela v miru, zase. daleč proč od teh orgij.
Žalostno je povesila glavo.
Tobačni dim se je vil v kolobarjih visoko gori pod strop . . . Težko je s to rečjo, gospodična. Niti sledu ni nikjer o miru in zadovoljstvu. Vzamete novine in čitate — na vsaki strani: poneverba ,afere, goljufije . . . Haarman-ni itd. Ali ste Čuli, kako so oropali londonsko banko?
— Ne!
— Vdrli so skozi klet oropali blagajno ter si pošteno nabasali žepe. Pa jih iščite! Hahaha. prebrisani dečki, kajne?
— Imenitno! Moderno! Vedno pravim: moderni zločinec mora biti gentle-man, mora živeti z duhom časa. On mora poznati vse: kemijo, pesmi, pa tudi ženske. Tako znanje moškemu nič ne škoduje, hahaha.
Vesela, se ie zasmeiala, - A vi ao-
znate ženske?
Zmajal je z glavo. — Ne upam si trditi. Kako neki, jaz in nežni spol! Nisem imel priložnosti spoznati jih . . moj poklic, eh — ali vesti, kaj sem?
— Profesor grščine?
— Ne.
— Bančni ravnatelj?
— Ne.
— Hm, kaj pa ste torej?
— Duhovnik . . .
— Ah . . . vi! Zares?
— Na tem se ne da nič spremeniti. Sem vaški župnik, precej bogat Kaj ste pa vi, milostiva?
— Dekle iz bara.
Dolgo ji je stiskal roko.
— Zadnji človek sem, gospod.
— Čutim z vami. Da človek le živi v svojem elementu, pa je vse dobro. — Če bi pa rad proč od samega sebe, od svojega poklica, je križ. Razumem vas. Čujte, milostiva, v svoji fari stiskam in štedim, zbiram po cele mesece kronco za kronco, gladujem, potem me pa prime, vse prihranke stisnem v žep in hi« tim na kolodvor, proč, proč od tega neznosnega življenja. Blodim po ulicah in kavarnah. Vrnem se domov brez krajcarja, toda pomirjen in s trdnim sklepom, da bom varčevaL
— A danes?
— Danes sem vesel da lahko dobro naložim svoj denar.
Potegnil je iz žepa zavitek zelepUj bankovcev ter iih stisnil v Dest kJ Ifl je držal v svoji roki.
—. Vzemite!
To in ono
ir EMIRI   V  FRANCOSKI  SIRIJI.   Grad Salima, kjer je sedež Druzov. Francija ima tdaj poleg Maroka še težave v Sirijo, kjer  so se Že drugič uprli Druži pod vodstvom sultana A trasa. Promet med  Damaskom in gorovjem je krekinjen
Kako masakrirajo v Ameriki
črnce
Znano Je, kako so v krščanskih deželah v srednjem veku preganjali 2ide. Pri vsaki večji procesiji, na vsakem cerkvenem kongresu so vprizarjali divje pokolje Židov in marsikatero leto v tistih črnih srednjeveških časih so pokolji skoro popolnoma «nicflj židovsko prebivalstvo. Z naravnost satansko škodoželjnostjo so se o Židih razširjale najgorostasnejše hudobije, smo da se je na ta način razmlila jeza kristjanov nad Židi in da se je umetnim potom ustvarjalo sovraštvo do Mozesovih naslednikov. Res je, da so tudi Zidje nastopali predrzno fn da so zlasti v gospodarskem življenju neusmiljeno odirali trgovce in nižje kristjan-ske kroge. Vendar radi tega še niso zaslužili takih preganjanj. Proti'židovski duh se je ohranil do najnovejših časov. V Rusiji so proti Židom vprizarjali strašne pogrome, ki 90 jih deloma tudi zaslužili. Saj so bili Zidje, ki so zastru.pljevali ruski narod in ki so tudi v najoddaljenejših vasicah izmozgavall ubogo rusko podeželsko paro.   Vendar so bili ti pogromi znak duševne propalosti ruske cerkve in ruskega duhovništva, ki je hujskaJo na protižidovske pogrome. Za modernega in kulturnega človeka so take stvari nemogoče in čudne. Ne pojmd, kako je mogoče vzrojiti proti sočloveku s tako nečloveško, živalsko bestijalnostjo, da ga morimo samo radi tega, ker je druge vere ali dragega plemena.
Kar se je godilo in se deloma še danes godi Ppo Evropi napram Židom, to je na dnevnem redu v Združenih državah proti Crncem! V ti državi živi poleg 100 milijonov belokožcev 12 milijonov Črncev, torej prfclJžno toliko kakor je prebivalstva v naši 'državi. Ali pa tudi uživajo Črnci Združenih držav, torej države ki se toli ponašajo s svojo kulturo, s svojim bogastvom, s svojo ctviifeacijo, s svojim nedosečnim tehničnim napredkom, enake pravice in enak položaj kakor belokožci? Kaj še! Proti Črncem vlada v tej deželi verskega puritanizma in cerkvene hfnavščine neverjetno sovraštvo. Kjer morejo, nasprotujejo belokožci Črncem. V Newyorku Črncem ni dovoljeno stanovati v središču mesta, torej v lepših mestnih oddelkih. To jim je sploh zabranjeno. Stanovanja se jim odkazujejo le v predmestjih. Be-3okožec ne vzame v pednajem Čmca in če se hoče preseliti v hišo Črnec, odpovedo hišnemu lastniku vsi beloko-zci stanovanja. Črncem so zabranjeni uradi. Zanje zidajo posebne šole, posebna učilišea. Na dnevnem redu so veliki pogromi proti Črncem. Če se kje dogedi zločin ali nesreča, jo pripišejo Črncem. Zapalijo jim hiše, Črnce pa poko-
— Ne! — je odgovorila tiho. Glas se ji je tresel.
Vzel je njeno ročno torbico, ki je ležala na mizi. Hotela je to preprečiti, pa ni mogla.
— Vzemite, prosim, saj ste nesrečna. Morda vam moie skromno darilce pripomore, da se vsaj za hip osvobodite. Odidite za nekaj dni iz tega brloga.
Odprl je ročno torbico pod mizo ter fcoložil vanjo denar. Pri tem se je smehljal in zrl svoji neznanki v oči. Potem ■je položil torbico zopet nazaj na mizo.
— Hvala! — je zašepetala.
— A zdaj pojdem, je vzdihnil. Natakar!
— Ne hodite. Zakaj? ... Ne, sedaj ne smete . . -
— Moram! Tu nimam več posla, cilj mojeoa potovanja je dosežen. Zdaj sem srečen . . . srečen, da sem storil dobro delo. S seboj vzamem vaš pogled. Natakar, plačati, prosim. Prinesite mi suknjo iz garderobe — mudi se mi!
Zavil se je v suknjo, plačal in ji stisnil roko.
— Ali se še kdaj vidiva? Še enkrat se je obrnil. Neznanka mu maha z roko. Smehlja
se . . . in govori sama pri sebi: Tepec, da  tepec si! *
Pošilja mu ie besede v slovo. In komaj je odšel, plane na torbico, odpre jo in šteje . • .
Koliko stotakov bo? si misli.
V tobrici je robec, puder, košček čokolade .ključi in ogledalce. Sklonila se je tik nad torbico in — prebledela kot zid. Roke so ji omahnile.
Natakar in dva gospoda sfa prihitela fc nji.
»— Ali varri je slabo? Kaj se je vam zgodilo?'
— Okrali so me! je za ječala. Je že odnesel pete — ves denar ml je vzel.
Ljudje so planili na cesto. Kam je izginil. Tu je stražnik. Vsi hite za tatom, iščejo po stranskih ulicah, sprašujejo mimoidoče,   toda zaman • . .   Ni ga,
Ijejo, kakor Čredo ovac.
O takem nečloveškem pokolju čmca poročajo najnovejše novine Iz Združenih držav. V bližini Newyorka se nahaja Imenitno letovišče z največjimi in najrazkošnej-šimi hoteli sveta. Nasproti teh hotelov je kaznilnica, v katero so zaprli nekega Črnca, ker je zlorabil mladoletno belokožno deklico, torej radi zločina, ki je na dnevnem redn pri belokožcih in pri vseh narodih, kakor ga sicer obsojamo. Črnca je čakala pravična kazen pred sodiščem. Ali nestrpni Amerikanci niso mogli preboleti, če se je Črnec spozabil nad belokožno deklico, kar so mu gotovo bolj zamerili, kakor sam črn. Zbrali so se pred kaznilnico, nava&li na zavod, odstranili čuvaje in pograbili Črnca, da ga linčajo. Namazali so ga s terom, ga prižgali in vlekli po mestu. Nato so ga obesili na drevo in zapalili grmado sena pod obešenim telesom. Z bližnjih hotelov so bogatini, med temi tudi protestantovski duhovniki, gledali krvav prizor in se na njem napajali. V nobenem se ni oglasil človeški čut, da protestira proti temu barbarstvu. Se uživali so, ko so trpinčili Črnca!
Strašno sovraštvo proti Črncem v Združenih državah osupne človeka, ki prvič pride v Ameriko. Potem se pa kmalu zave, da je to sovraštvo umetno in da ga netijo zločinske družbe, ki v bistvu ustrahujejo m skrivaj vladajo celokupno družbo Združenih držav...
Ako bi človek še enkrat živei
Pariški list Le Soir je vprašal različne osebnosti, naj povedo svoje mnenje na vprašanje, kaj bi storili, ako bi morali še enkrat pričeti živeti. Poincare je odgovoril: Kaj vem jaz? Samo to rečem, da bi skušal dobiti na svoji poti tako dobre prijatelje, kakor ste vi. Pisateljica vojvodinja Rohan pravi: To je lep problem, ali kako naj se ve to, kaj bi se storilo? Ako premišljujem, me zanesejo sanje v prijetne položaje, toda razum me pokliče k realnosti in z energično gesto mi veli, da bi storila to, kar sem storila. Pesnik Mdguel Zamacois je odgovoril: Ako bi pričel novo življenje, poznavajoč preživljeno, bodite prepričani, da bi napravil drugo izdajo, toda pregledano in popravljeno. Vrgel bii od sebe iluzije in se obdal s previdnostjo. Alfonz Franck, predsednik zveze gledaliških ravnateljev, pravi: Delal sem pri svojem očetu, ki je bil krojač, bi! sem trgovski potnik, zavarovalni agent, novinarski poročevailec, gledališki tajnik, ravnatelj in ustanovitelj gledališč in še marsikaj drugega. In ako bi moral pričeti od kraja, bi storil rad ravno isto. Julija Bar-tet, ugledna igralka, je odgovorila, da bi se oprijela z navdušenjem enake karijere. Slično so odgovorile tudi druge ugledne osebnosti. Polkovnik Sadi - Carnot je izrekel svoje mnenje takole: Ne vodimo mi svojega življenja, marveč življenje vodi nas. Nihče se ne more odtegniti posledicam podedova-nosti in vzgoje. V starosti si delamo lahko očitke, toda le redi so slučaji, da bi se ljudem njihovo preteklo življenje ne zdelo kot edino, ki je bilo določeno in naloženo...
Mednarodni kazniiniški kongres in odprava smrtne kazni
V Londonu je bil pretekle dni otvorjen 9 mednarodni in prvi povojni kazniiniški kongres, ki se ga je udeležilo 24 držav ta čigar cilj je reformiranje kaznilniškega in kazenskega zakona. Na kongresu so poleg kriminalistov in policijskih funkcij onarjev zastopani tudi odlični pravniki, filozofi in politiki. Program zborovanja je zelo obširen in zdi se, da bo kongres završil z uspehom. Tekom kongresa je bilo stavljenih že več pozitivnih predlogov, ki so bili sprejeti od večine navzočih zastopnikov in katerih izvedba se Še zdi nemogoča. Seveda bo treba premostiti še marsikatere zapreke in težkoče. Tako se je večina delegatov izrekla za odpravo smrtne kazni, ki Je v veljavi Še v večini evropskih držav, na Daljnem vzhodu in z maiimi izjemami tudi po vsej Ameriki.
Zborovanju je pretekle dni predsedoval lord Haldane, ki Je ime! obširen govor o cilju in smislu zaporne kazni ter se izrekel za odpravo smrtne kazni. Lord Haldane je med drugim naglašal, da če bi la-Jfk vprašal pravnika o smislu kazni, bi naj preje presenečen ugotovil, da s( celo učenjaki v tem važnem vprašanju niso edini. Čul bo kopico nasprotujočih si teorij hi na koncu bo manj vedel kot v začetku.
Glede pomena končnega cilja kaznovanja vsakega zločina po državni oblasti si stojita nasproti dve nabiranji, ki pobijate druga drugo. Po enem naziranju pomeni kazen nastop družbe proti zločinu« Smatrati ga je za osveto užaljene pravice in je zato pravilna izvedba principa, da se je treba za vsako krfvico pokoriti
Popolnoma drugače je Izdelana. 'druga
Hipoteza. Kazen ima le tedaj smisel, če se uporabi za to, da se iz zločinca napravi boljši človek. Zadnji cilj je torej: ne maščevanje m tudi ne ustrahovanje s samim primerom. Kazen je treba zato vedno individualno določiti Paragrafi morajo biti v toliko svobodni, da se sodnik pri določitvi kazni vedno lahko ozira na osebnost obsojenega. Samo v tem slučaju bo kazen istočasno vzgojno vplivala.
V svojih nadaljnjih izvajanjih se je lord Haldane izrekel za drugo naziranje. poudarjajoč obenem, da je to z vporabo smrtne kazni nezdružljivo. O problemu glede odprave smrtne kazni vladajo v večini držav različna naziranja. Vendar je bila večina evropskih držav že pred voino voljna po vzoru Švice odpraviti smrtno kazen. Vojna je naravno vse izglede za splošno odpravo tega zastarelega kazenskega postopanja uničila.
Kongres je tudi razpravljal vprašanje škodljivega vpliva  kriminalnih    filmov na mladino. Iz neke statistike je razvidno, da so v Ameriki in v Evropi izvršili tekom enega leta nad 200 umorov mladi zločinci. Zločini so bili plod razgrete domišljije po kriminalnih filmih   Največ takih zloči-I nov je bilo izvršenih v Ameriki, zatem v j Franciji. Istotako so mladini silno škodo-! vali nemoralni filmi. Na kongresu se je pov-[ darjala potreba poostritve filmske cenzure, ki je v nekaterih državah zelo pomanj-sljiva.
j pravnik je prepričan, da je bfl najstrašnejši j trenotek njegovega življenja takrat, ko ga ; je Akademija Izvolfla za svojega člana.
Dobri poznavalec stare carske opere v Petrogradu pripoveduje v svojih spominih j nekaj posrečenih dovtipov, ki so posneti iz { življenja te opere. Pevci so izgovarjali besedilo oper tako površno in nerazločno, da ; jih nihče ni razumel. Občinstvo se je nau-■ čili poslušati samo petje, dočim se za libreto ni nihče več zmeril.    Nekoč je neki . znameniti tenorist med predstavo Gounodo-ve opere »Romes in Julija« nenadoma pozabil besedilo, pa je mirno pel v istem ritmu dalje: »Tristo vragov, tekts mi je padel iz spomina, prokleti tekst, pozabil sem ZtL* Občinstvo ni niti opazilo, kaj se godi na odru, ker je bilo preveč zatopljeno v petje. Znano dramo »Vera Mlrceva« so igrali na nekem provincijalnem odru.     Koncem pr-, vega dejanja, ko mora junakinja ustreliti svojega ljubimca, se je pripetila običajna gledališka nezgoda z revolveriem. ki ni hotel streljati. Poskusili so parkrat, toda za-rran. Ljubimec je moral pasti, ne da bi občinstvo slišalo strel. Iznajdljivi režiser si je pomagal iz te zadrege na ta način, da je v drugem dejanju, ko se vrši razprava proti morilki, vstavil v besedo, da je ubila svo-; jega ljubčka z zračno pištolo, ki sploh ne poči...
Prerok soinčnega boga
Verska blaznost se opasno širi po Ameriki. V Čikagu živi mlad človek, ki si je nadel ime: Dr. Otoman Princ Adusht Ha-rash, prerok soinčnega boga in mirovni knez. Ljudje, ki so živeli v bližini mesta Mendota v državi Illionis In so poznali nemškega trgovskega učenca po imenu Oto Hanisch, se nasmehnejo in začudijo, ko izvedo, kako pustolovsko se je izprememl. Bil je pastir, potem raznovrstni namešče-I nec, stavec, igralec in nato spiritistična j slepar men;1 - cerkve, pozneje je pristo-I pil še k dragi cerkvam in se končno na-{ stanM v čflcaffl kot perzijski čudotvornih ter razlagel plemenitim damam okultistično-• seksualni nauk. Solnčni bog, ki so ga spo-; štovaM in molili 4000 let v Indiji, Egiptu, I Grčiji In v Rimu, ima sedaj nov altaT v Lake Park Avemie In prerok prireja čajanke. On nosi valovito oblačilo iz sivega kašmir-ja, bek) obrobljeno, m bele mehke čevlje i*z kozjega usnja. Svojim oboževalkam prodaja razne knjige, kakor Študije notranjega življenja, potem pouk o brezmadežnem spočetju in njegovem ponavljanju. Prišlo je bilo do porotne razprave in prerok je bil obsojen na šest mesecev zapora. Toda njegovemu kultu ni to nič škodovalo in danes ima slepar v Čikagu tempel, ki ga vodi neka dama. nadalje ima še po nekaterih krajih svoje filijalke v Ameriki in celo v Evropi. Sedaj išče sodnija zopet tega soinčnega boga, ker se je v nekem hotelu v Los Angeles Berlinski magistrat išče novih virov za zel° nespodobno obnašal napram večjemu mestne dohodke. Občinski očetje so prišli 1 številu mladih dečkov. Tako slišimo iz na misel, da naj se podvoji taksa za pse. Za Amerike vedno lepše reči. pse prve vrste bi se plačalo 60 mark, za druge 120, tretje 180 itd. Ko je prišlo to v javnost, so se dvignili ogor! r.i protesti, zlasti je zaropotala »Zveza za pasje probleme,% h kateri pripadajo štiri milijoni lastnikov psov v Nemčiji. Odbor te zveze je sklenil, da bo berlinsko društvo lastnikov psov, ki šteje 200.000 članov, kot odgovor na novo takso začelo bojkotirati občinska podjetja. To pa se je čuTo zelo neprijetno v občinski hiši, ker se moTa uprava vsak dan boli   boriti za vzdrževanje proračunskega
GROF COUDENHOVE * KALERGI, prvo* borite!j za ustano\Atev panevropske sekcije in razdelitev Zveze narodov v šest evrop* skih kontinentov.
Proti damini na pse
kiižanke
AH bo bakcfl križank napravil v Evropi taka razdejanja, kakor v Ameriki? Ali se jim bo mogoče stari svet postavil uspešnejše v bran?
Neki dnevnik v srednjezapadni Ameriki konstatira zelo neznantno zanimanje svoje občine za cerkev. Fride mu v glavo misel, pa naznani v časopisju, da bo prihodnjo nedeljo visela s prižnice dolga križanka in re-
ravnotežja.    Ni sicer še* prav jasno, kako ! »ev uganke bo predstavljala besedilo nje-
se misli izvajati zagroženi bojkot, govori pa se o bojkotiranju električne sile, plina, vode itd. Listi se obširno bavijo s to zadevo in iščejo izhoda, da bi se ne razvile med mestnim prebivalstvom neprijetnosti, prerekanja in spopadi.
Potem se razpravlja še dalje o tem, da ako se obdavčujejo psi, zakoj bi se ne obdavčili tudi mački, ki so pogostoma samo za luksus pri hiši.
Ob tej priliki pa so prišla na dan policijska razkritja, kako se tatovi v zadnjem času pri svojih ponoćnih podjetjih poslužujejo psov. Obstoji cela organizacija za vzgojo psov v kriminalistične svrhe. Psi
gcve propovedi. Ta pa se ne prične prej, j dokler občina ne reši uganke.
V Čikagu toži neka Mary Zaba svojega moža, da ne izvršuje svoje zakonske dolžnosti, ker je tako zaposlen s križankami, da mu ne preostaja nič časa zaslužiti denar in preživljati družino. ČikaSki Salomon je razsodil takole; Dovoljuje, se možu, da reši dnevno tri križanke, ostali čas mora posvetiti dolžnostim do svoje družine.
Nekdo je štel v vlaku med Newyorkom in Bostonom potnike, ki so si kratili čas s križankami. Nad 60% vseh potnikov se je pečalo z ugankami. V jedilnem vozu, ki še m bil odprt, so sedeli natakarji, kakor tudi zamorski uslužbenci, vsi zaverovani v kri-
prenašaio ukradene reči in jih skrivajo, psi zamorski usmzoenci, vw zaverovani * «*-stoie na straži in ooozarjak) tatove na blii- Sanke. Nekdo je prosil mlado damo na, mu fc^ cp immm-vimi Pci nanadaio tudi not-    " trenutek posodi svoj časopis, dala mu je
žajočo se nevarnost. Psi napadajo tudi pot nike in jih mečejo na tla, da jih tatovi lahko okradejo. Pse male terrierske vrste pošiljajo v salone velikih hotelov, kjer se skrijejo pod mizo an trgajo damam s čevljev zlate zaponke in druge nakite. Pes je znan kot inteligenten in uspešen pomočnik v boju proti zločincem, sedaj pa je postal tudi njihov zaveznik.
Zanimivosti
na razpolago vse strani, samo one ne, na kateri so bile križanke, češ da jo sama rabi.
Nekateri mislijo, da je to večno ugibanje križank nekak način gimnastike človeškega razuma. Drugi govore, da je to šport aH moda, nekateri označajo križanko za ljudsko bolezen, ki pa bo izginila. Sploh polno ugibanj, gotovo pa je to, da križanka vedno vznemirja človeške možgane širom sveta
SO
Neki veliki pariški list je razpisal zanimivo anketo. Odlične politike, državnike in druge odlične može je vprašal, kateri trenotek njihovega življenja je bil najbolj tragičen. Prezident republike Gastone Dou-mergue je odgovoril, da v svojem življenju tragičnega trenotka sploh ne poznea. Niti kot poiiteik, niti kot zasebnik ni doživel nič slabega. Bivši ministrski predsednik Aristi-de Briand pripoveduje to-le tragično epizodo: »Bilo je 10. oktobra 1910, ko sem doživel največjo tragično krizo svojega življenja. Železničarji so začelei mezdni boj, vsega delavstva se je poolastila razburjenost, treba je bilo malone računati z državljansko vojno. Tedaj sem sklenil v sporazumu z vojnim ministrom vpoklicati vse železničarje pod orožje. To je bil najbolj
tragičen trenotek mojega življenja.« Zelo | molitve hi kliče se na pomoč neznana sila.
Fakir Tahra Bey. ki dela v Parizu sen-zacionelne eksperimente, da se ljudem kar lasje jezijo in si jih učenjaki ne znajo razlagati, je povedal novinarjem, kaj pravzaprav so fakirjl. Na Vzhodu tvorijo fakirji, ene ali druge vere tajne družbe verskega značaja. Njihov prvi namen ;e doseči potom čistosti In vzdrževanja božje razkritje, ki jim daje vpogled v globino živi jena in v pravo resnico. Fakir pomeni v arabskem jeziku: revež. Fakir ni vezan na nobeno stvar. On ostane neoženjen, vzdržuje se vseh ekscesov, se posti in vživa mesa. Fakirsklh družin v splošnem pomenu ni. Oče, ki je fakir, sme imeti samo enega sina in sicer od device. Dva meseca po sprejetju se vrše okoli dečka, ki se bo rodil, goreče
zanimiv jc odgovor ameriškega poslanika Mirona Herika, ki pravi: Najbolj tragičen trenotek mojega življenja Je Hlo nedvomno moje rojstvo. Zelo žal mi je, da vam o tem ne morem dati podrobnih pojasnil, ker sem bil takrat še zelo mlad. Znameniti zdravnik Calenette smatra eksperimente z medikamenti, ki še niso preizkušeni, na bolnikovem telesu za najstrašnejše   trenotke svojega
ki naj pošlje v telo dečka, ki se Ima roditi, dušo kakega umrlega fakirja. Vselej se rodi deček. Po rojstvu je samo tri mesece pri materi, potem pa ga fzroče fakinem, ki ga vzgojijo. To je glavna vrsta faklrjev, druga pa prihaja od navadnih roditeljev, ki na primer pridejo h kakemu fakirju iskat zdravniške pomoči pa v zahvalo zaobljubijo dete, ki se Ima rodrtl, fakirjem.   Taki dečki te
Držati pa se morajo seveda    strogo vseh
predpisov !n ako bi se kak mladi fak' upiral kakemu ukazu izrečejo njegovi učitelji nad njim smrtno obsodbo, ki ga gotovo zadene. Fakir ne čuti ran. Pade v omedlavice, ne da bi kaj trpel, ustavi dihanje in se d i živega pokopati. Fakir ne misli na svojeca bližnjega in se lahko obrne do dobrih in hudobnib duhov.
Neverjetni dogodek
saincmcs i!ca
življenja. Najbolj originalen je pa odgovor vzgajajo enako kakor prvi. Fakir ni vezan znamenitega advokata Henri Roberta, T*   na nobeno »tvar ta tudi ne oa damo vino.
Pariški listi poroča;o o never-ini dogodivščini samomorilca. Neki dan so za policisti, ki so stražili ulice okolu mesta Btl Seino, da se je neznanec vrgel v vodo.♦Mimoidoči in policisti so planili v vodo, da rešijo samomorilca. Kmalu pa so zapazili, da samomorilec plava po vodi In da se bliža bregu. Na bregu so policisti prijeli samomorilca ter na svo e veliko začudenje zapazili, da ima eno roko, dočim mu je bila druga roka odsekana nad komolcem m je močne krvavela. Moža so koj odpeljali v bolnico kjer so ga operirali. Ko se je zavedel, je pripovedoval policijskemu uradniku čudm storijo. Trdil ie. da je tisto jutro, ko se je vrgel v Seino spal na klopi v parku ot Seini. Med spanjem se je prevalil s klopi na železniško progo, ki teče tam mimo. Med tem je pridrvel vlak m nesrečnežu odsekal roko. Iz strahu pred usodo ^n iz obupa nad življenjem je stopil k mostu In se vrgel v Seino. Policijski uradniki, ki so nato odšli na lice mesta so res našli odsekano roko nesrečnega samomorilca. Od klopi in mesta nesreča pa do mostu na Seini je 400 korakov. Policija m našla na tej poti nobenih zrakov krvi kar daje celemu slučaju precej neverjtenosti, dasi je res mož bil brez roke, ki so jo našli na imenovanem mestu. Policija poizveduje sedaj po drugih okoM-ščinah. da dožene slučaj tega čudnega samomorilca.
Fantastične stvari v Newyorku
Ni stvari, o kateri ne bi Amerikanci vodili slatistike. Radi tega ni Čudno, da obstojajo zelo točne statistike tudi o mestnem in pristaniškem življenju v Nevvvorku Amerikanci so izračunali, da dovozijo \ Newyorško pfistaniičc že'eznice 75 milijonov ton blaga, ladje pa 40 milijonov blaga na leto. Vsakih 20 minut prihaja ali pa odhaja iz pristanišča velika prekomorska Ind-ja. Z železnico prispe Iz večje daljave vsak dan 300.000 potnikov. Iz predmestji pa vozijo železnice dnevno po 2 milijona ljudi zjutraj in zvečer. V Nevvvorku dela 800.000 delavcev v 30.000 tovarnah. — Tvornice veljajo 2 milijarda dolariev. V neewyorških bankah znaša dnevni denarni promet 830 milijonov dolarjev, letni pa 253 milijard dolarjev. V 1500 večjih hotelih stanuje vsak dan nad Četrt milijona tujcev.
Uniforme v Italiji
Mussoliniiju zelo ugaja lepa in dobro se prilegajoča tmHorma. Pravijo, da misli uve-s6i za državne uradnike vseh vrst čedne uniforme. Fašistovska naklonjenost uniformi sloni na mnenju, da se človek v državni obleki vse bolje zaveda svojih dolžnosti napram delodajalcem, kakor pa nameščenec ki t!6i v svoji privatni oblekL Fašisti mis-Hjo, da uniforma uradnika vedno spominja na prisego, katero je položil pri vstopu v državno službo. Drugodi so prišli do spoznanja, da uniforma državnega nameščenca kaj rada zapelje k domišljavosti in arogand. V Italiji pa se menda ne boje te nevarnosti in sodijo, da je ljubeznjivi italijanski znača. najboljše varstvo proti temu   Mussolini pa ni samo uvedel že nekaj novih uniform marveč Jih je tudi že odpravil In izpremenil Takoj po fašistovski revoluciji so padle ruske garniture kraljevske straže. Za uniformo novi varstveni policiji je izbral Mussolini zelo srečno Izpremembo ponosne in priljubljene orožniške uniforme. Sedaj pridejc na vrsto državni Železničarji. Njihova nova uniforma bo mnogo elegantneiša in okus-nejša od sedanje. Vojsko bo tudi vojni minister Mussolini nanovo uniformiral. Vojak bo dobil dve uniformi: elegantno garnituro za parado in sprehod ter garnituro za na-vaono službo. Za poizkus dobi nove obleke najprvo rimska garnizija. Kralj je baje s fa-šistovskimi preuredbami zelo zadovoljen... Čedne  obleke je potrebna nele iiaFjanska marveč tudi še marsikatera vojska.
»talk
Maline so letos izredno dobro obrodile. V nekaterih krajih Gorenjske si je revno prebivalstvo zaslužilo prav lepe svote. Samo prebivalci male vasi Praprotno so dobili za maline do 100.000 Din. Nakupovalna cena je bila 5 Din. KakoT je privoščiti rev-nim ženicam in otrokom zaslužek, kakor nudi malinovec osvežujočo in zdravilno pijačo, vendar je malinovo grmovje priča slabega gozdnega gospodarstva Maline se namreč zaplodijo le na goličavah izsekanih gozdov. Kakor brž pa se golicave zasadijo In drevje dorase, se tudi malinovo grmovje zaduši, oziroma neha roditi.
*   ¥ *
* Židovsko naseljevanje v Palcstfiiv. Londonski listi poročajo, da se zelo množi Židovsko naseljevanje v Palestini. Dne 1. junija t. 1. je bilo v Palestini 115.151 Zidov napram 57.000 leta 1920. Večinoma se naseljujejo v mestih, kjer se pečajo s trgovi-ro. Kolonizatorično deluje le mali procent-ni stavek.
* Salpeter v Juinl Afriki.    40 km od
Kapstadta so našli velike zaloge salpetra na površini 18 kvadratnih kilometrov. Salpetra je toliko, da bi te zaloge zadostovale za sto let
Glavni urednik! RASTO PUSTOSLEMSEK.
Odgovorni urednik | OTON CltPJSTOr