207. številka. Ljubljana, v sredo 10. septembra. XXIII. leto, 1890 1 uhaja vsak dan »vočer, izimsi nudelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za a v s t ro - o ge r sk e dežele ia vs»e loto 16 gld., z t pol leta 8 gld., za Četrt icf.u 4 gld., /a eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rakunu ne po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. Ce se trikrat ali v.•■'kr.it tinka. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12. Uprnvništvn naj se blagovolijo pofiiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. VABILO k V. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v sredo dne 24. septembra 1890. I. Vspored: I. Slovesna sv. maša pri sv. Jakobu ob 10. uri dopoludne. II. Zborovanje v čitalnični dvorani ob 11. uri. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo. 5. Volitev*) jedne tretjine odbornikov. Po pravilih izstopijo naslednji udje družbi-nega vodstva: 1. Ivan Hribar, 2. Luka Svo-toc, 3. dr. Ivan Tavčar in 4. Tomo Zupan. 6. Volitev*) nadzorništva (5 članov). 7. Volitev*) razsodoištva (5 clauov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 10. septembra. PrvomoBtnik: Podpredsednik: Tomo Zupan. Luka Svetec. *) Iz §. Iti. glavnih pravil: Vsako leto izstopi jedna tretjina. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako loto iz novic. Iz §. 14.: Velike skupščina so udeležujejo h posvetovalno in glasovalno pravico:........b) pokrovitelji, c) udje družbinega vodstva, d) udje družbinega nadzorništva in razsoduištva, in c) podružnični zastopniki. Število podružničnih zastopnikov se ustanavlja tako, da jo na vsacih 50 družbenikov jedon zastopnik; veuder pa mora VBaka podružnica najmanj po jodnega imeti. Iz §, 15.: Podružničnim zastopnikom je dovoljono, pooblastiti namesto sobo kogarkoli izmoj družbenikov. LISTEK. Knjiga krojaštva. Način prikrojevalue umetnosti po sorazmerni teoriji. Obrtna in tehnična književnost sploh se pri nas Slovencih še ni razvila. Tukaj je še muogo ledine, katero bode treba razorati. Tajiti 86 pa tudi ne d&, da je velike važnosti obrtna književnost. Dandanes se je slednjemu človeku treba več učiti, da se more braniti proti tuji konkurenci. Res je, da se Bnujejo obrtne šole, toda s tem še ni vsem pomagano. Minolo bode še mnogo časa, predno se bodo obrtne šole osnovale za vse obrti in po vseh večjih mestih. Koliko je pa tudi tacih obrtnikov, katerim sreča ni tako mila, da bi mogli pohajati obrtne šole, posebno če bivajo daleč od velicih meBt. Takim more pomagati jedino obrtna književnost in to slovenska, ker tujih jezikov ne umejo. Pa tudi v narodnem oziru je obrtna književnost velike važnosti. Ž njo se bode zboljšalo gmotno stanje obrtnim stanovom, ki so po slovenskih mestih ob najhujših narodnih bojih se najprej zbirali okrog narodne zastave. Posebno va/.n je pa Se, da ž njo »Celjskega Sokola" osnovalna slavnost dne 7 in 8. septembra. Slavnostna dneva, katera smo praznovali »kupno z južnoštajerskimi svojimi brati, ostaneta nam neizbrisna v spominu. S ponosom sme zapisati „Celjski Sokol" v kroniko svojo ta dva dneva in prelepo slavnost, katera se je navzlic vsem intrigam nasprotnikov izvršila skozi in skozi sijajno, dostojnoinbrez najmanjega motenja miru od strani Slovencev. Olikano in zmerno obnašanje slovenskih Sokolov, ki bo neso dali motiti po raznih provokaeijah in surovih napadih, napravila je velik moraličen utis na večioo mirnega in miroljubnega Celjskega občinstva, in blagodejni upliv tega utiša bode se gotovo pokazal morda že v kratkem. Celjsko občinstvo v svojej ogromni ve-čiui obnašalo se je mirno in dostojno, kakor so se obnašali Mariborčani pri pevski slavnosti, kakor se Hploh obnašajo omikani ljudje. Da ono ni bilo in ni prav nič sovražno društvu „Sokolu" in Slovencem sploh, za to je najsijajneji dokaz, da je več nego 300 stanovanj, večinoma po privatnih hišah, stavilo na razpolaganje društvenemu odboru ter s tem pokazalo, da se nikakor ne strinja z malo peščico drznih hujskačev, kateri so na vsak način skušali kaliti lep razvoj slavnostnih dnij, kar se jim pa ni posrečilo. Udeležba bila je ogromna bodisi v Cel j i, bodisi posebno drugi dan v izborno narodnem Ž a 1 c i. Korporativno zastopani so 'bili: »Sokol Ljubljanski" z zastavo in 6 0 člani v društveni obleki, "Sokol Tržaški" z zastavo in 20 člani, »Sokol Zagorski" s 25 člaui, „Sokol Dolenjski" z zastavo in 16 člani, „Sokol Goriški" po deputaciji 3 članov, »Savinjski Sokol" z zastavo in 10 člani. Kar nas je posebno veselilo in naudušilo, bilo je, da so se bratje Hrvatje odzvali mnogobrojno. Lažnjivi telegrami in intrige premotile ho sicer mnoge, a ipak došla je iz Zagreba oficijelna deputacija 8 članov „Hrvatskoga Sokola", katere j se je pridružilo karih 18 hrvatskih Sokolov v društveni obleki in 10 biciklistov Sokolskih. „PokupBki Sokoli" iz Karlovca poslal je dobimo tudi slovensko obrtno terminologijo, katere smo dosedaj jako pogrešali. Znano je, da dosedaj za razna orodja, ki jih rabi obrtnik, nemarno niti sloveuskega izraza, ravno tako primaokuje slovenskih poimenovanj za razna dela in vršbene načine in mnoge obrtne izdelke. Teh izrazov ne pogreša le slovenski obrtnik, temveč tudi mnogokrat marsikak slovenski naobraženec. Pa tudi tujci nam ta po-mankljaj radi očitajo, da bi pomanjšali veljavo slo venskega jezika. Slovenska terminologija bode pa v srednjih krogih tudi še povekšala narodno zavest. Mari ne bodo slovenski obrtnik mnogo bolj ponosen na svoj jezik, če bode v njem mogel izraziti vse, kar potrebuje v svojem obrtu, da ne bode še pri sestavljanji slovenskih računov v zadregi za sloven-Bke izraze, kakor se je dosedaj mnogokrat zgodilo. Slovenska obrtna književnost pridobila pa bode tudi one obrtne kroge za našo narodno stvar, kateri so se baš zaradi nedostatnosti slovenskih izrazov sramovali našega narodnega jezika. Ker ima obrtno BlovBtvo tako važnost za našo narodnost, je tudi dolžnost vaacega pravega slovenskega rodoljuba, da jo podpira, ako mu gmotna sredBtva pripuščajo. Reči moramo, da nas je jako razveselilo, da je krojaški mojster, gospod Matija Kune svojo nemško knjigo „Die Zuscbneidekunst" priredil tudi za tudi deputacijo 3 članov. Iz Zagrebu bilo je še posebno lep broj domoljubov hrvatskih in slovenskih prihitelo iu mnogo odličnih dam. Da je bilo število udeležnikov nesokolskih iz L j ubijan e, Litije. Z i d a nega m o s t a in vseh dolenjskih in štajerskih krajev prav veliko, ni nam treba omenjati posebno. Zastopani so bili: Tamburaški zbor „Merkur" iz Zagreba, pevsko društvo »Slavec" iz Ljubljane z zastavo in 20 pevci, akade-mično društvo „Triglav" po deputaciji 3 Članov z zastavo, čitalnica Celjska in pevsko društvo slov. na Ptuj i po deputaciji z zborom, društvo „Edinost" in .Delavsko p o d p. društvo v Trstu" zastopano po g. prof. Mandiču, uredniku „Naše Sloge" i. t. d., i. t. d. Sijajen utisek naredil je konečno banderium kmetskih fantov iz Savinjske doliue, nad 30 lepo opravljenih konjikov z narodnimi zastavami, jeden najlepših prizorov vse slavnosti. Krstili smo najmlajega »Sokola", ki ga je bilo 36 članov v društveni obleki, prav častno, slovesno in sijajno. Ob 5. uri zjutraj odpeljalo Be je 60 članov „Sokola Ljubljanskega" z zastavo pod vodstvom staroBte Iv. Hribarja. Na kolodvoru našli smo zbrana bruto Sokole iz Trsta, katerih je došlo s poštnim vlakom od obal sinje Adrije z zastavo 20 pod vodstvom staroste Cotiča. Pridružilo se nam je 20 pevcev „Slavca" z zastavo pod vodstvom podpredsednika Dražila, in pa nekoliko domoljubov Ljubljanskih, tako da nas je bilo precej nad stotino, ki smo združeni odpeljali se iz Ljubljane. V Litiji, kakor že prej mej potom, pristopilo je novo število domoljubov, mej njimi gg. gra-ščak Hren in deželni poslanec notar Svetec in več odličnih naroduih dam. Graščina Ponoviška, last g. Hrena, bila je okrašena z narodnimi zastavami, in pozdravljal nas je pok topičev, kakor na muogih drugih krajih. V Zagorji čakal je v vrstah „Sokol Zagorski" pod vodstvom staroste Medveda ter se nam je pridružil v številu 25 članov. Nebo se je začelo jasuiti, ter uain obetalo krasen dan. Na Zidanem mostu, bilo je živahno gibanje in buren pozdrav od došlih bratov Hrvatov in Slovencev z dolenjske strani. „Hrvatskoga Slovence. Slovenska izdaja pa ni samo prevod njegove nemške izdaje, temveč je v marsičem popravljena. Dodun jej je majhen nemškosloveuski slovarček o terminologiji krojaškega obrta, kar daje knjigi še posebno vrednost. Sestava tega slovarčka je napravljala pisatelju mnogo truda, kajti po slovenskih slovarjih bi zastonj iskal dotičnih izrazov, ravno tako jih šo nemajo naši južni bratje; Čehi, Poljaki in Rusi pa rabijo v velikem številu tuje največ nemške izraze. Seveda vsi izrazi neso povsem srečno izkovani, toda vedeti treba, da je to šele začetek in nobeno začetno delo ni popolno. Kar se tiče knjige same, reči moramo, da je sestavljena na strogo znanstveni podlagi. Pisatelj se je pa vender skrbno izogibal vsega nepotrebnega. Posebno v tej knjigi ne najdemo uakupičenih toliko matematičnih formul in muogih podrobnostij iz anatomije, katerih Bi nikdo zapomuiti ne more in posebno neso za obrtnika, ki največkrat v šoli ni dobil Bog ve kacdi predznanostij. V tem oziru odlikuje se metoda v knjigi g. M. Kunca od nekdaj toli slavljene Gunkelnove metode, pa tudi od metode, katera so uči na južnonemški krojaški akademiji v Stuttgartu in se sedaj proslavlja po raznih listih kot najboljša prikrojevalua metoda, in s tem dela reklama za omenjeno akademijo. Veliko prednost Sokola" bilo je 20 članov v društveni obleki pod vodstvom staroste dr. M a z z ure. Da ni bila vsled raznih neresničnih telegramov nastala neka konfuzija, bila bi udeležba še mnogo večja. Lep broj pa je bilo druzih Zagrebčanov, vsi s trobojnimi traki in napisom „Zagreb" na njih Bili so mej drugimi g poslanec hrv sabora dr Vidrič s soprogo in hčerko, g. dr. Kopač s soprogo, gospod profesor Stttckl, gosp. tajnik K u ral t itd. „Po kupski Sokol" v Karlovci zastopala je deputacija 3 članov pod vodstvom prof. Vamber-gerja, „Dolenjski Sokol" poslal je 16 članov z zastavo pod vodstvom staroste dr. Rozine. Ko smo po končanih pozdravih in burnih živioklicib konf.no bili se razmejili po vagonih, zaigrala je godba Zagrebške požarne brambe koračnico, „S!avciu zapeli so potem jeden zbor in mej naudušenjem vseh nauzočuib odpeljali urno se proti Celju. V Laškem trgu ustopilo je zopet mnogo domoljubov, po cesti poleg železnice pa se je videlo več z narodnimi zastavami okrašenih voz voziti se proti Celju, s katerih so pozdravljali vlak z Živio-klici in vihra-njem zastav. Slovesen jo bil dohod na kolodvor Celjski. V dolgih vrstah bilo je razpostavljenega glava pri glavi na stotine občinstva, katero je pozdravljalo z Živio-klici, ua peronu pa je stal v vrstah „Celjski Sokol", 36 članov v dru štveni obleki pod vodstvom staroste dr. Vrečka, katerega amo pozdravili z gromovitimi Živio- in Nazdravje klici, odzdravljali pa so naudušeni klici Celjskih Sokolov in drugih mnogobrojno zbranih domoljubov. Da smo imeli slobodo gibanja in kretanja, kakor bi jo človek po vsej pravici pričakoval na svoji domači slovenski rodni zemlji, bil bi uhod v Celje kaj velečastnega, kar Celjani morda še neso videli. Tako smo pa korakali tiho brez godbe, z zastavami v črnih zavojih v dolgih vrstuh v sporedu par za parom skozi trume gosto zbranega občinstva sera ter tja simpatično pozdravljani. Konstatirati moram tu, da pri tem korporativnem ubodu vseh združenih „Sokolskih društev" ni bilo čuti iz gostih trum občinstva niti najmanjega glasu protivnosti, da se je občinstvo pri tej priliki obnašalo povsem prav dostojno, kakor tudi malo pozneje, ko so vsa društva se iz centralnega zbirališča iz g. Košerjevega hGtela zopet zjedinjena podala na Celjski slavnostni prostor pri Kukci. Po mestu korakali bo Sokoli z zavitimi zastavami, pri mostu pa nas je pričakovala že godba, s katero na čelu so potem odšla vsa društva z razvitimi vihrajočimi zastavami v vrstah na prostor slavnosti. Gromoviti Žtvioklici odmevali so po krasni okolici Celjski. Pridružila sta se sprevodu še pozneje došli .Savinjski Sokol" z zastavo pod vodstvom staroste Pelana in pa deputacija 3 članov .Goriškega Sokola", kakor tudi mnogo zastopnikov raznih društev. Za Sokolskimi društvi, korakalo je Ljubljansko pevsko društvo „Slavec" z zastavo. Na stotine občinstva pa je korakalo za drugo godbo, ki je svirala na konci SokolBkega sprevoda. Bil je velikansko lep pogled, videti blizu 200 rudečib srajc žareti mej zelenjem, ponosno vihrale so zastave slovenske na slovenski zemlji, gromoviti Živio-klici pa so pričali, da smo istinito na domači zemlii, katere nam ne bode potujčila pa ima ta metoda zaradi tega, da dopušča jako malo izjem. Druge metode navadno veljajo le za najpravilneje živote; Če je pa človek le neznatno uaprej ali pa nazaj upognen, pa ue veljajo več. Metoda v Kunčevi knjigi, katera je Bicer res le zboljšana Richterjeva metoda, kar pisatelj sam priznava, pa ne pozna druzih izjem nego grbaste in pokvečtne živote, za katere seveda nobena metoda več ne more veljati. Gospod pisatelj v uvodu pripoveduje, kako se je bil 1884. leta sešel z gosp. Janezom Richterjem iz Dečina na Češkem, kateri veščak v krojaški umetnosti je izdal knjižico „Kurze Anleitung in der Techuik der Zuschneidekunst" in pa risalne uzorce za krojaško obrt. Poslednje je učno ministrstvo potrdilo za uporabo v obrtnih šolah in so bili odlikovani na obrtni razstavi v Trstu. Četudi je Richter-jevo delo namenjeno le za prvotni pouk na obrtnih šolah, spoznal je na prvi hip pisatelj, da bi baš Richterjeva metoda bila pripravna, da se nanjo postavi temelj za zboljšanje prikrojevanja. Nadalje razpravlja gospod pisatelj v uvodu, kako se je razvijala po svetu krojaška umetnost. Ker je to razpravljanje zanimivo — in to ne le za obrtnike, — hočemo je tukaj doslovno priobčiti. (Konec prih.) nobena .marka", bodisi južna ali severna. Kjer je ljudstvo zavedno in probujeno, zastonj so vsi napori ovirati naravni razvoj slovenskega živ ha. Čuli smo iz vrst nemški govorečih Ij udi j, posebno iz ust krasnega spola, marsikako drastično obsodbo one nestrpnosti, katera nam je prepovedala prosto gibanje in sprevod po mestu. (Dalje prih.) V Ljubljani, 10. septembra. Staročeška Btranka izgubila je ves upliv na Češkem. Ves narod Boglasno obsoja postopanje njeno, da se je na Dunaji pri konferencah odrekla načelom, za katere se je borila od začetka ustavne dobe, in dovolila v spravo, katera bi bila ponižala narod češki v podrejeno pleme. Ves narod začel je ugovarjati in izražati nevoljo svojo. Veljava Mlado-čehov, kateri si poprej dolgo neso mogli priboriti prave pozicije, je vedno rasla, in mnogi Staročehi jeli se spoznavati, da so svojo ulogo odigrali. Nekateri so se jeli približevati Mladočehom, drugi pa bolj umikati se javnemu življenju. Mladočehi so po pravici zatrjevali, da staro-češki poslanci nemajo več pravice govoriti v imenu naroda, ker se večina naroda ž njimi več ne ujema. Zahtevali so, da naj odlože svoje mandate. Doktor Rieger pa vzlic temu ni hotel spoznati svoje napake. Zatrjeval je še vedno, da je narod za njim, in da ni povoda, da bi Staročehi odložili svoje mandate. Napenjal je vse sile, da dovrši spravo in tako izpolni dano obljubo. Ko so že vsi drugi obupali, potoval je on še na Dunaj, da pridobi vlado za neke bolj navidezne koncesije, in tako narod zopet pridobi za spravo. Njegova misija ni bila uBpešna, ali vzlic temu si še vedno prizadeva, da bi sklopil spravo. Da, Staročehi se celo neso strašili, obrniti se do Mladočehov, da bi le svoje delo rešili. Pa tudi pogajanja z Mladočehi neso imela uspeha in ga tudi imeti neso mogla, ker liberalna češka stranka ne more iu ne sme nastopiti polzke poti, na katero so zašli staročeški zastopniki, Če ueče pri narodu izgubiti zaupanja. Da so napori Staročebov brez uspeha iu da je narod zgubi' vanje vse zaupanje, pokazale so dopolnilno volitve za češki deželni zbor. Koncem minolega tedna bile so dopoluilne volitve v treh okrajih, jednem kmetskem in dveh mestnih, in povsod bo voljeni mladočeški zastopniki. Vse te tri okraje zastopali so poprej Staročehi. Volilna agitacija v vseh teh okrajih vršila se je procej mirno. Ni bilo hrupnih volilnih Bhodov, ni bilo nobenega tekanja sem ter tja. Mladočehi bilf so zmage tako gotovi, da neso dosti napenjali svojih sil, Staročehi so pa tudi Že naprej vedeli, da je ves trud zaman, in so zatorej le bolj apatično opazovali vse volilno gibanje. V dveh krajih so postavili še svoje kandidate, v jednem pa niti tega neso storili, dobro vedoč, da ne zmagajo. Posebno je pomenljivo za Mladočehe zmaga v meBtih. Pri zadnjih občnih volitvah baš v mestni skupini neso dosegli posebnih uspehov. Staročeški listi so z velikim veseljem konstatovali, da so se le nevedni kmetje dali zapeljati od mladočeških agita -torjev, zavedno meščanstvo se pa še vedno drži svojih skušenib vodij. Sedaj se je pa tudi meščan • stvo izneverilo Staročebom, in nikogar nemaju več za seboj, če bi sedaj odložili mandate, bi jih niti polovica ne bila zopet voljena. Ta volilni izid bode gotovo uplival na bodoče deželuozborsko zasedanje. Število Riegrovih vernih pristašev se bode v deželnem zboru še bolj skrčilo. Najbrž ae pa tudi Rieger ne bode več upal z vso odločnostjo postaviti se za spravo z Nemci, temveč bode po kacih ovinkih skušal iz te zadeve izu.otati se. Morda se bode celo umaknil javnemu življenju. Poslednje bilo bi uajbolje zanj, kajti njegovo zadnje delovanje kaže, da mu zaradi starosti že pešajo duševne sile, da več ne zna prav presojati sedanjega težavnega položaja. Nedostaje mu že potrebne energije za hude boje, ki čakajo narod češki. Deželni zbor bode najbrž zavrgel mnoge predloge, ki se tičejo sprave, če naravnost ne zavrne vse sprave. Dunajska vlada sedaj tudi ve, kdo je pravi interpret mišljenja češkega naroda, s kom, da se ima pogajati, če želi zares napraviti spravo na Češkem. Mnogo upanja seveda ni, da bi se Taafle sedaj obrnil do Mladočehov, temveč bode še poskušal si pomagati kako drugače. Najbrž bode do bodočih državnozborskih volitev vso stvar skušal ohraniti v starem tiru. Po volitvah se bode pa odločilo, kako se bode dalje vladalo. Ker ni dvojbe, da bode pri državnozborskih volitvah inladočeška Btranka pri- dobila lepo število mandatov, tudi ni dvojiti, da bode močno uplivala na daljši razvoj stvarij v Avstriji. Staročeška stranka se bode uajbrž tedaj popolnoma izgubila, in na njeno nusto stopi čila češka liberalna stranka, ki v državni zastop prinese tudi novo življenje. Ker se bode odlikovala po svoji odločnosti in po svoji zmožnosti in se bode opirala na narod, bode morala ž njo računati vsaka vlada, bodi konservativna ali pa liberalna. Slovenske posojilnice. (Dalje in konec.) Kaj koristno, zlasti za sestavljenje pregleda bi bilo, da bi bili vsi ručuni narejeni po jednem kopitu, vsi po jednem uzoru Takov uzorni račun naj bi „zveza" slovenskih posojilnic izdala. Vsak uzorni račun naj bi obsegal te-le dele: 1. denarni promet s predalom (na lovi) za dohodke iu za izdatke (na desni strani.) Vsoti dohodkov in stroškov kažete potem denarni promet, pri čemer naj se pa niti ostanek v blagajnici v začetku leta niti oni od konca leta ne prišteva, marveč posebej zapiše pri jedni kakor drugi koloni. To število je Še »le .denarni promet", ki naj se na sredo zapiše prav očitno in razločno, ker je imenitno, ker je ono prvo število, iz katerega se sklepa na poslovanje podjetja, na njega uspeh in veljavo. 2. del vsacega računa naj bi bila bilanca, kajti bilanca se že dd sestaviti največ iz števil pod rubriko .denarni promet", potem iz računa prejšnjega leta iz zadružnih knjig. Pri bilanci naj se razvjdno izkaže vse društveno imetje in vse zadružne obaeznoati. Reservni fond naj bi bil tukaj d e ta i 1 i r a ti o naveden. Čisti dobiček naj se le tedaj takoj prišteje k reservnemu fondu, ako sb ves porabi v ta namen. Ako se bode pa različno uporabil, naj se kot posebna samostalna točka navede. 3. del računa je konto o dobičku in zgubi. Tukaj se navedejo one svote, ki so zadrugi v korist, pri rubriki .dobiček"; druge pa, ki so posojilnici v kvar, pod rubriko „zguba". K dobičku se pa n. pr. ustopnina novih udov ue sme prištevati, ako spada po pravilih v reservni fond. Pod rubriko „zguba" pridejo upravni stroški. Tukaj je pač želeti, da bi se „detailiralo" zlasti, koliko dobe" za delo odborniki (načelnik), nadzorniki, uradniki; i.oliko stane pisarna, koliko knjige in druge tiskovine ter različni stroški. To je zelo važno radi tega, ker se iz teh stroškov dd sklepati na davek, ki se jedni ali drugi posojilnici naklada, kajti stalne plače in nagrade uradnikov in odbornikov se ne jemljejo v poštev, kedar se davek odmerja. Koliko pa je bilo davka brez priklad in s prikladan) i, to naj bi bilo vse v tem oddelku r a z v i d u o iu ločeno; neposredne pristojbine naj se tudi ločijo od druzega davka in od druzih stroškov. Ko se je torej izračuuila „zguba", v kateri naj bodo zlasti „upravni stroški" detailirani, najde se takoj še jedenkrat število, ki kaže čisti dobiček. In 4. del vsakega popolnega računa bodi poraba čistega dobička. Tukaj se naj izkaže, kako se bode (uajbolje še le bodoče leto) porabil čisti dobiček, koliko se bode dalo v reservni fond, koliko dalo dividende zadružnikom, koliko nagrade odbornikom, koliko darovalo temu ali onemu, ki ima zasluge pri posojilnici, koliko dobe domoljubni zavodi i t. d. Zdaj pride 5. del računa t. j. opravilno poročilo. To pove, koliko je bilo lani zadružnikov, koliko jih je pristopilo, koliko odstopilo, koliko jih je bilo torej konec leta. Pove" se, kako je načelstvo delovalo, koliko sej je imelo, koliko je došlo prošenj, koliko se jih je uslišalo, koliko odbilo. Lehko se navede, kako visoka so bila posojila, kako visoke hranilne uloge i. t d. Kot dodatek k računu naj bodo razna naznanila, za katera se udje in občinstvo zanimajo. Taka naznanila povedo, pod katerimi pogoji se VBpreje-iiiajo udje in dovoljujejo posojila, po Čem se obrestujejo deleži, po čem hranilne uloge in kakošni °/o se jemljejo od posojil. Naposled se občinstvu uradni dnevi naznanijo, kdaj morejo svoje posle pri zavodu opraviti. V zvezi z računom se lehko izda še povabilo k občnemu zboru; kajti previdnost terja, da načelniki in nadzorniki račune tako pravilno sestavijo, da občnemu zboru ne preostaja druzega, kakor račun potrditi. Še le potem, kadar je račun od občnega zbora potrjen, ima pred postavo, pred Dalje v prilogi. "M Priloga „Slovenskemn Narođn" St. 207 10. septembra 1800. uradi iu občinstvom pravo veljavo. Od občnega zbora potrjen račun se še pošlje: 1.) C kr. davkariji kot priloga k izkazu že plačanih neposrednih pristojbin. 2 ) C. kr. okrajnemu glavarstvu (mngi-atratti) kot prvemu davčnemu uradu. 3. C. kr deželni vladi (naraestništvu). 4. C. kr. deželnemu okrožnemu sodišču katero terja navadno tudi časnike, po katerih je bil račun (in občni zbor) raz glasen. 50 časopisom. Uzoien obrazi e za posojilniške račune naj bi se vsekako izdal iu pri tem naj bi se gledalo, da bi se rabili do mači, lehko umljivi izrazi, kajti ti račutii pridejo največ slovenskim kmetom v roke. Tuji izrazi naj se odstranijo, kjer se le morejo, in nadomeste naj se z domačimi. Namesto „konto" naj se rabi kar „račun", mesto kredit rekajmo „dobiček", mesto „debet"*) „zguba", mesto bilanca „stanje", mesto aktiva „imetje", „imetek", mesto pasiva „dolgovi" ali „zavezanosti". Pri denarnem prometu uaj se rabi „do-bodki" In „izdatki" (beseda „stroški" naj služi, kedar navajamo „upravne stroške"); besede „saldo" ni rabiti, ker se da namestiti včasih z „gotovino", včasih primankljajem". Za „reservni fond" rabimo „zadružni zaklad, ali zadružna (prihranjena) zaloga." ZadroŽDO premoženje ne kaže rabiti, ker ono utegne obsegati poleg zadružnega zaklada tudi inventar, posestva itd. Posojilnico naj se na dalje ne imenujejo dru šiva, marveč zadruge, in društviniki „zadmžniki" ;. odborniki zadružni uaj bi so načelniki zvali. — Iz računov, tako vestuo sestavljenih in priob-Čenih, se ae da sklepati, da je vse poslovanje teh naših zavodov skrbno in previdno, da se ne spre-jt mljejo inalovredni in nepošteni zadružniki, da se dajejo posojila le na vama mesta, da se vodijo vse knjige pravilno, v zmislu tigovskih zakonov. Ne dvomimo namreč, da ne bi se sleherni ud svojeručno podpisal, kadar k posojilnici pristopi, ali da ne bi se imelo vse pii posojilnici v najboljšem redu. Navzlic ttmu bi dobro bilo, da bi „Zvezi slovenskih posojilnic" bilo nekakošno nadzorstvo nad druzimi posojilnicami dovoljeno. No mislimo si sicer tukuj nadzornikov, kakeršni so pri c kr. uradih, nadzornikov, katerim so uradi v resnici podložni. Vsaka posojilnica ima še sicer svoje domače preglednike, a ti morebiti večkrat res vse po ndomaČe* »pregledajo". — Zato naj bi jeden odbornikov od „zveze" [loteval včasih od posojilnice do posojilnice, ter se prepričul, kako postopajo in uradu jejo naši zavodi, kako imajo svoje knjige v redu, svoje menice, dolžna pisma itd. Tak nadzornik bi došel kot strokovnjak in prijatelj k zavodu ter dajal dobre svete, ob jednem pa si nabiral novih izkušenj, katere bi koristno uporabljal pri drugih zavodih iu piiobčeval v časopisu ali letniku „Zveze." Na svo jem potovanji bi pa vnemal, da se osnujejo nove posojilnice v vseh večjih krajih, zlasti kjer so sedeži okrajnih sodišč; kajti takih sodniških krajev brez posojilnic je še vse polno po Slovenskem. Od strani „Zveze" bi tako nadzorstvo takiat še celo potrebno bilo, ako bi postala „Zveza" denarna zadruga, ki bi dobivala od nekaterih večjih posojilnic hranilne uloge in jih posojevala manjšim posojilnicam, katere bi jih potrebovale. Če bi bilo le preveč teško osnovati skupno denarno zadrugo, lehko si posojilnice na drug način pomorejo. Izberejo naj si katero koli posojilnico, ki razpolaga z obilnimi hranilnimi nlogami ter jo naprosijo, da jim nekaj hranilnih ulog odstopi. In takih posojilnic je več, ki imajo več ali manj odvisne denarne zaloge. *) Pri računu o dobičku iu /gubi lehko rabimo tudi besedo »dohodki" in „iidatki"4, kakor pri denarnem prometu. Po 1 i Hčii i razgle« 1. Mol ranje (ležeta. V Ljubljani, 10 septembra Strossmauerjeva, šti r (desetletnica. Na češkem začeli so tudi okrajni glavarji Ugo varjati temu, da bi občine imenovale vladiko Stross-mayerjn častnim občanom, češ, da v tostranski državni polovici nema državljanske pravice Kraljevo graško okrajno glavarstvo je ž-- razveljavilo imenovanje v jedni občini. Opavski Sokol"-. Opuvsku občina je kupila restavracijsko podjetje, kjer je hotel imeti „Sokol" svojo veselico. Včeruj je v tej restavraciji potem priredilo neko nemško društvo koncert. Kaj je storil ,Sokol" potem, Še za gotovo ne vemo, najbrž je priredil svojo slav-noBt v soseduji občini Kathrein. Postopanje Opavske mestne uprave nam jasno kaže, kako sovražijo šle-zijski Nemci Slovane in kako žalosten je položaj Čehov in Poljakov v tej pokrajini. Sokolska slavnost v Opavi. Kakor se brzojavlja „ Politiki" iz Opave, bila je udeležba pri Sokolski slavnosti ogromna; impozantni sprevod z JBeethoveuovega trga k cerkvi sv Jurija zvršil se je na najdostojnejši način. Mej božjo službo nabralo se je jako mnogo naroda. Po blagoslovljen^ zastave pripetil se je pri povratu hud škandal Mestni tajnik odredil je v nasprotji z dovoljenjem deželne vlade, da mora povratni sprevod skozi Ratiborsko cesto, kjer je s palicami obo rožena drubal bila pripravljena in sprevod napala. Mej napadovalci bil je tudi jeden občinski svetnik in jeden mestni uradnik. Kazdraženost mej slovanskim prebivalstvom je vsled tega silna, kar je tem naravneje, ker celo Nemci pravijo, da je ta napad sramota za Opavo. Verska šola. „Tiroler Stimmen" objavile so dolgo vrsto člankov, v katerih dokazujejo, da mora biti šola jiodrejeuu cerkvi. Država sme le zahtevati, da otroci v šolah pridobe neke elementarne znanosti. Nadzo rovati in voditi šolo mora imeli pravico le cerkev. Država sme snovati strokovne šole za razne javne službe, isto tuko mora skrbeti, da se grudo za šolo zdrava poslopja; tudi na to jej bodi dovoljeno paziti, da se v šoti ne uči kaj državi nevarnega. Čiuukar končuje s tem, da zahteva, da se tudi srednje in velike šole preustrojijo po želji cerkve, ker skušnje uče, da slabi nauki ne prihajajo od spodaj, temveč od zgoraj. Vseučilišča so pospeše vala pagaosko pravo in odrivala kristijansko-narudno, ter s tem zakrivila nezdrave socijalne razmere; vseučilišča so z napačnimi nauki prouzročila reformacijo, ravno tako tudi veliko francosko revolucijo. Ljudsko šolstvo se brez preustroja višjih šol ue da urediti, kajti iz višjih šol prihajajo pedagogičue učue knjige, nasprotujoče kristijaustvu. Na velikih šolah se izobražujejo učitelji za učiteljišča, in tako prihaja iz velikih šol cerkvi sovražni duh v učiteljišča, od tod pa v ljudske šole. Cerkev mora torej tudi gledati, kaj se uči v velikih šolah, kajti v njih se ue sme ničesar učiti, kar se ne strinja s kristijau-stvom ju zapadno civilizacijo. Omenjeni list se za varuje proti očitanju, da je cerkev proti opravičeni svobodi znanstva, neopravičena svoboda je pa le razuzdanost. Kakor katoličani zahtevajo svojih šol, tako naj tudi protestantje in židje osnujejo SVOJO. Ta list nam je zopet nekoliko pojasnil smotre konservativne stranke. Preveril je najbrž tudi vlado, da z malenkostmi nemških konservativcev ne bode zadovoljila. V nanje države. Avstrija in Srbija. Belgradski radikalni list „Svoboda" zahteva, da bi vse Avstrijce, ki so v srbski državni službi, zlasti pri železnici, odpustili, ker so oduošaji mej Avstrijo in Srbijo tako napeti. V vladnih krogih pa baje ne veje Avstriji tako sovražna supu iu je upanje, da se v kratkem vsa nasprotja povoljno poravnajo. liolgarske volitve. V nedeljo vršile so se volitve v Bolgariji, in njih izid je za vlado še ugodnejši, nego se je pričakovalo. V prejšujem sebranji je imela opozicija do 90 glasov, v novem jih bode pa imela le 35 Vladnih pristašev 'je voljenih nad 250, kacih deset poslancev je brez določne politične barve. V Sofiji dobili so vladni kandidatje po 2250 glasov, na sprotni kandidatje pa od 48 do 67 glasov. Stam-bulov je voljen v petih krajih, minister Tončev v treh iu Zivkov v štirih krajih. V Plevni so zmagali razven jednega vsi vludm kandidatje. Dosedaj so v tem mestu bili voljeni vedno opozicijonalcl. Opozi cijskih vodij ni nobeden voljen Radoslavov projial je pO hudem volilnem boji v Lovci, kjer sta voljena dva Caukovca. Bivši ministri Stojilov, Stranskv, drekov in SalabačOV voljeni so kot vladni kandi datje. Vladui pristaši priredili bo Stainbulov u v Sofiji velike ovacije. Imenovanje bolgarskih škofov za Makedouijo je vladi pri volitvah precej koristilo. Argentinske zadeve. Ob poslednji ustaji v Argentini ji bile so v Buenos-Ayresu hiše močno poškodovane. Kaj je pa bilo povod, da je nakrut ostaja prenehala, še sedaj ni jasno. Streliva ni bilo ustujnikom zmankulo, ker so imeli skoro vse vojaško magacine v rokah. Puntajoči se vojaki bili so jako nevoljni, ko m je naznanilo, da se bojevanje ustavi. Več ustaških častnikov se je usmrtilo, videč, da so jih varale nade. Ko je minul ustanek, se je v Buenos-Avreau proglasilo obsedno stanje, zaprla so se gledališča, uvela cenzura za časnike iu odjiravila jamstva za osebno svobodo. Te vesti posnete so iz pismenih poročil, katera so dobivali nemški listi. Dopisi« tx sv. .Iliri j n ob Taboru G. seji tem hi a [Izv. dop] Začetek vsako stvari ji; fceJUven; zaradi tega marsikatero podjetje že v kali zamrje. Tudi naše „Bralno društvo" bi teško kdaj beli dan zagledalo, da bi ne imel naš kraj mož, kateri so, svesti si istinitosti izrek: audentes fortuna iuvat", s tem večjim veseljem in pogumom za njega ustanovitev delali, čim večje zapreke so se jim na pot stavile. Zbali se neso niti truda niti sitnosti, niti gmotnih žrtev. Na tak oačin se prekoristno društvo ni samo ustanovilo, temveč tudi takoj na tako krepke noge postavilo, da ae more meriti sedaj glede na število članov, časopisov in knjig skoro z vsako čitalnico slovensko, kar je tem pomenljivejše, ker je naš kraj malo zapuščen, ter ima le peščico inteligence. Zares, prav ponosni smemo biti na to naše mlado društvo, katero se bo, prepričani smo, vedno tako razvijalo in raslo, kakor je pričelo, dokler bo imelo Čast, take rodoljubne može svojimi članovi prištevati. Mej temi mi je v prvi vrsti imenovati našega vrlega nudučitelja gospoda Frana Šor na in nadepolnega gospoda Lavoslava A pata, ki sta se mnogo trudila za njega ustanovitev, podarila dokaj lepih knjig njegovi mladi knjižnici ter daj a ta brezplačno več časopisov v bralno sobo. Nadalje so pomnožili društveno knjižnico z darovi gospodje: pravnik Mihael Žitnik, učitelj Davorin Brišnik, župan Janez \Vinter. Pri slovesni otvoritvi bralne sobe nas je kratkočasil s svojim zvokim petjem slavni sv. Pavelski pevski zbor obstoječ iz gospodov : medicinec Anton Schvvab, pravnik Oton Vidic, gimnazijec Fran Vidic in učitelja Ivan Zotter in Knrol Maršic. S temi vrsticami torej spolnujem svojo prijetno dolžnost, vsem zgoraj imenovanim gospodom, kakor tudi drugim, ki so ae na katerikoli način pokazali prijazne mlademu podjetju, v imenu „Bralnega društva" najtoplejšo hvalo izreči prose jih, da mu tudi za naprej ne odtegnejo svoje pomoči. V. Koruo, t. č. predsednik. Domače stvari. Jurij Šubic f. Iz Lipskega dobili smo brzojavno preža-lostuo vest, da je včeraj popoludne v tamošnji bolnici nagloma blago dušo svojo izdihnil gospod J ur i j Šubic, slavni naš rojak, naj-izvrstneji slikar, kar so jih še rodilo v nas Slovencih. Umrl je za srčno kaj)jo v 34. letu dobe svoje. Vest o smrti njegovi zadela nas je nepričakovano, kajti ni še dolgo, ko je iz Pariza poslal svojo sliko „Kamnjanje bv. Štefana" v Ljubljano in se pripravljal na pot na Saksonsko, kjer je bil pri j>rijatelji gra-ščaku Keei-u v Rapchvvitzu prevzel večje delo, s katerim bi &e bil bavil več mesecev. V najlepši dobi, ko je po dolgoletnem naporu dosegel vrhunec umi tniške završenosti in se nam je bilo nadejati najkrasnejih urno tvorov, ki hi bili v slavo njegovemu in slovenske domovine imenu, odvzela ga nam je nagloma neizprosna smrt, zadela ga je ista nemila usoda, kaker slavuegu brata njegovega, Janeza, da je umrl na tuji zemlji, da ni bilo pri njem domačine«, ki bi mu bil zutisnil oči. V jako kratkem času izgubili smo oba brata Šubica, ki sta se liki svetli zvezdi odlikovala na umetniškem obnebji, po svoji ljubeznivosti in zlatem ziiuČuji hipoma prikupila se vsacemu, kdor je bil toli srečen, da je prišel ž njima v dotiko. Pokojni Jurij bil je umetnik prve vrste. V Purizu deloval je pri Munkacsy-ji, Brožiku in drugih svetovno Blavnih mojstrih, v muzeji v Ljubljani je več njegovih krasnih slik, isto tako pa tudi pri zasebnikih iu po raznih cerkvah. Mej poslednjimi emeniti nam je v Cerkljanski cerkvi slike sv. Cirila in Metoda, na katero je naslikal v sv. Cirila podobi samega sebe. Pri cesarjevima Rudolfa delu „Die osterr. ung Monatchie in Wort und Bild" bil je pokojni Šubic izredno odličen sotrudnik. Njegove slike s slovenskega Stajerja in iz Kranjske (poslednjih je 12) so temu delu najlepši nakit Pridržuje si, da prerano umrlemu slavnemu umetniku iu dragemu prijatelju posvetimo še obširneji nekrolog, kličemo danes z dna □ajglobeje užaljenega srca: Lahka mu bodi zemlja! Večna slava imenu njegovemu! Dr. Dragotin Prus. f I S Štajerskega dobili smo včeraj ?e drugu jr*ža!o6tno ve*-t, da je v Konj icah umrl tamošnji zdravnik gOtfpttd dr. Dragutin Prus. Pogreb bode jutri. Dr. Prus l) l je BHMTen rodoljub njegova bii.rt je velika i/guba za konjiški okraj in za Slo vence sploh. Nadejamo se, da nam kdo izmej prijateljev neg »vili napil« k:ij v. č o njem, ker je ta izborni mol po nfojem snacaji in svojih vrlinah zaslužil, da se ga spoininuino. Lahka mu zemljica! — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo jo državno pravduištvo zaradi uvodnega članka „ Celjskega Sokola" osnoval na slavnost dne 7. in 8. septembra." Današnja številka ima dve strani priloge. - Včerajšnji ,Slovenec" bil je tudi zaplenjen, menda za radi uvodnega članka „Nov udarec na slovensko šolstvo". — (Imenovanje in preme ščenje.) Gosp. Andrej Senekovič, ravnatelj gimnazije v Novem mesto, imenovan je ravnateljem državne višje gimnazije v Ljubljani; g. Fran VV i e s t h a 1 e r, ravnatelj bivše gimnazije v Kranji, imenovan je ravnateljem državne nižje gimnazije v Ljubljani; g. dr. Fran De tel a, profesor na gimnaziji v Dunajskem Novemmestu imenovan je ravnateljem vi.šjo gimnazije v Novemmestu. Gosp Fran B r e ž n i k, profesor na gimnaziji v Novemmestu, dobil je mesto na višji gimnaziji v Ljubljani. Gosp. Fran Železi n-ger, profesor na Ptuji, dobil je mesto na drugi gimnaziji v Gradci. Suplenta na državni višji gimnaziji v Ljubljani gg. Fran Novak in Ivan Fon, imenovana sta pravima učiteljema na gimnaziji v Novemmestu. — G. Josip Križman, profesor vero-nauka na državni gimnaziji v Pazinu dobil je mesto učitelja veronuuka na gimnaziji v Pulji, J. Filzi, profesor na državni gimnaziji v Pazinu pa mesto na gimnaziji v Kopru. Suplent Adolf Thann-banr z deželne realke v Gostopeči dobil je mesto uči telja na realki v Trstu, — (Grof Hoheu vrart), predsednik naj v i-sjeniu sodišču, bil je par tednov na dopustu na svoji graf čini v Ravnah, katera je blizu sv. Petra na Notranjskem , ne pa na Gorenjskem, kakor so je čitalo v tukajšnjem listu. Sedaj povrnil se je grof Hohemvait na Dunaj. — (Odi iona gosta.) Te dni obiskala sta francoska publicista Emile Vitta in Louis Iti c h ar d Ljubljano, z namenom, da se poučita o naših političnih, kulturnih in narodnogospodarskih razmerah. V6 raj odpotovala sta v Zagreb, odkoder se podasta v Beligrad, Niš, Sredec in Plovdiv, da na Tci mesta proučita žitje in bitje jugoslovanskih narodov, katerim je v bližnjej bodočnosti brezdvoj beno prisojena imenitna uloga. — (Za umirovljenje) prosil je g. vladni svetnik Ant« n Globočnik, ki s"uži že 42 let. Isto tako prosil je za umirovljenje g. Javornigg, komisar pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani. V Ljubljano pride iz Novegamesta vladni tajnik Oto F ran z I vitez Veateneok. — (Odlikovanje.) Gosp. Valentin Ker-mavnerju, profesorju na gimnaziji v Ljubljani, izreklo .se je povodom zaprošenega umirovljenja Najvišje zadovoljstvo na dolgoletnem uspešnem de In vanj i. — (Osebna vest.) Gospod Gustav H a bi t, praznuje danes petindvajsetletni«), odkar je načelnik tukajšnji južne železnice postaji. — (V Vij)a vi) umrl je pretekli petek gosp. nadučitelj Alojzij Lav renči č in bil v nedeljo pokopan. V ni. p.! — (Iz Celja) 9. septembra. Včeraj zvečer sta Celjskega Sokola, tajnika posojilnice gospod Lončarja, ko je hišna vrata odklepal, za-vratno napala meščanski učitelj Celjski Gusen-bauer in sin okrajnega šolskega nadzornika Am-brosc liiitza. Gusenbauer, strgal klobuk g. Lončarju, kateri se je hitro obrnil in ga zgrabil ter dal zatvoriti. AmbroFchutzevega sina prijel je orožnik, kateri je celi dogodek videl, in takoj posegel vmes, da so lopove ujeli. Tretji capin je s klobukom od-bežal. G. Lončar je precej hudo ranjen na vratu. — („G r a 2 e r T ag e s p o s t" i n S o k o 1 s k a slavnost.) Po stari navadi svojej začela je laž nj.va teta Giaška lagati na vse usta, ter razširjati očitne laži, katere potem posnemajo radi Dunajski listi, in razširjajo po sv t tu. Tako laže, da je bilo zaprtih več Sokolov in da sta se s|»i la Hrvatski in Celjski Sokol z.i rad sj>re jema. Kdor je !il piiča zares izbornoga obnašanja Sokolov DStproti surovim provo-k a ci j a in nekatu ih bujskaf" ev in pa naudušenja, katero je vladalo na ob' h straneh baš glede bratov Hrvatov, ki so ostali do zadnjega tren o tka slavnosti, razumel bode podlost tacih uesrum ni h laži. Da pa bede zvedel resnico tudi ostali svet, zi to skrbela bo«leta odb o a Sokola Celjskega in pa H r v r t s k eg a, ki bo deta gotovo poslala popravke svoje v vse liste, kateri bodo razširje vali take laži. Treba je, da se ostudnemu počenj.iiiju stori konec in zapre sapo nesramnim klevetnikom in obreko valcem, katerim le naša prevelika prizauesljivost v tem n/mi daje puguin. Skibimo zato, da jih pri . akej priliki postavimo v lastnih njihovih listih kot lažn ike pred svet, in kmalu bode konec njihovega obrekovanja in nošenja laži. — (Barabe v Cel j i) neso imeli baš srečnega večera preteklo nedeljo. Akoravno je mestna policija jim gledala jako skozi prste, da ne rabimo dragega izraza, storili so žandarmi nepristransko in energično svojo dolžnost ter pripomogli mnogim barabam do prenočišča. O lopovskih zavratnih napadih in poskušanem ropanji sokolskih peres, za katera je jeden znrn neničur obljubil po pet gld. za vsako, ki se mu prinese, pa se bode govorilo bržkone pred sodiščem, kajti lopovski komandant barab naj se nikar prezgodaj ne veseH. Nadejamo se, da tudi za celjsko neničurske hujskače veljajo zakoni. Poznamo ga dot.ičnega četovodjo in našli ga bomo, da bode dal odgovor. Videli bomo, kdo se bode smejal nazadnje. — (Pomoč za j) r e p 1 a vijence) na Češkem, Gorenjo- in Dolenjo Avstrijskem, v Šlcziji in Predarlskem dovoljena je državnu podpora v znesku dveh milijonov. — (Na tukajšnji višji in na (II.) nižji gimnaziji) prične šolsko leto dne 18. t. m. Opisovanje novih učencev bode dne 15., za druge pa je določen 17. dan t. m. — - (C e b. kr. obrtni strokovni šoli v L j u b I j a n i) pričneta šoUko leto ob jednem z druži mi učnimi zavodi JL:ubljansWimi. Upisovanje v obe šoli (za lesno industrijo iu za umetno vezenje) se vrši dne* 16, septembra zjutraj od 9.— 12. ure in popoludne od 3.—5 ure v pisarni strokovnih šol (Virantova hiša, I. nadstropje). Za ut-top je treba spričevala o dovršenih ljudskih šolah in o dovrše-šenem 14 letu. Število novih učencev šole za lesno industrijo je omejeno na 18. Podrobnosti povedo plakati in tudi vodstvo, ki daje drage volje vsa potiebna pojasnila. — (Glasbena Matica.) Oni učenci, ki žele vstopiti v šolo „Glasbene Matice", zglase naj se 15., 16. in 17. septembra t. 1. od 9.— 12. ure dopoludne, in od 3. -- 6. ure popoludne v šolskih prostorih (špit-ilske ulice št. 7 — Permetova hiša 11. nadstropje), kjer se bode vršilo vpisovanje. Poučevalo se bode v igri na klavirji, na goslih in na raznih drugih inštrumentih, v petji, teoriji in harmoniji. V glasbeno šolo vsprejmo se samo otroci udov „Glasbene Matice". Učnimi za enega učenca /naša 1 gold. na mesec, udnina 2 gold. in vpisnina 1 gold. za celo leto, katere zneske je vplačati takoj pri vsprejemu. Odbor. — („Lega nuzionale" ni dovoljena.) Namesto razpuščenega društva „Pro Patria" hoteli so iredentovci osnovati novo društvo „Lega nazio uale", katero bi imelo ista pravila, iste smotre, svoj sedež pa seveda v Trstu. Ministerstvo notranjih zadev pa tega društva ni dovolilo, ker bi se v pravilih izrečena izključna gojitev italijanskega je zika in italijanske narodnosti utegnila zlorabljati kot pretveza za državi nevarne težnje, in ker so pravila ruzven naslova ista, kakeršua je imela razpuščena „Pro Patria«. — (Poročil) se je te dni goBpod Janko Ha h no, c. kr. notar v Senožečah z gospodično Jelo plemenito Hoeffern-Saa If el d z Brda. — (G. Anton Cer ar,) tukajšnji obrtnik in kot »Dramatičnega diuštva" igrahc znan pod ime udih „Danilo", poročil se je včeraj z gospodično Avg. Gostičevo, igralko istega društva. — (Divizijske vaje) končale so se po kor-nega poveljnika f. z. m. vojvode Virtemberskega odredbi preteklo soboto popoludne. Korni poveljnik bil je z vajami popolnoma zadovoljen in pri končnem razgovoru častnikov poslednje kakor tudi moštvo izredno laskavo pohvalil. V nedeljo popoludne ob 3. uri odrinili ao iz Ljubljane dragonci in reservisti 97. in 87. pešpolka po železnici v Trst, kjer so jih razorožili. Lovce 7. in 19. batalijona in rezerviste 17. pešpolka razorožili ro takoj v soboto v Ljubljani. V nedeljo pojiolndne odšla sta 7. in 19. lovski bataljon v Gorico, po noči pa 97. pešpolka vsi štirje batalijoni z godbo. Vojaki in častniki bili so s stanovanjem in preskrbljenjem od strani magistrata jako zadovoljno, posebno so na-glašali, da jih gostilničarji neso drli, kakor se jim je drugod godilo, marveč so dobivali za primerne cene dobro jed in pijačo. Zato se bodo drugo leto prav radi vrnili k večjim vajam, katere bodo zopet v Ljubljani. — (Shod volil cev) sklical je dne 31. avgusta g. deželni in državni poslanec Mih. V oš n jak pri sv. Frančišku v Savinjski dolini. Obilna udeležba je pričala, kako živo se zanimajo Suviuj-čani za politiško življenje. Prostor, kjer se je shod vršil, bil je okrašen z zastavami in primernimi napisi, in ko je g. poslance M. Vošnjak v sjireuistvu Mozirskega g. župana došel, pokali s> topiči in za-doneli živioklici. Predstavila se mu je potem deputacija vseh obči iskih zastopov, zahvalila se mu na dosedanjem delovanji v državnem zboru in ga prosila, da tudi v bodoče v istem zmislu volilce svoje zastopa. Ob 3. uri pričel se je potem pravi shod, pri katerem so bili navzočni vsi veljavni možje iz goi njegrajskega okraja G poslanec M. Vošnjak govoril je skoro dve uri in nadrobno poročal o avo-jem delovanji. Volilci bili so s poročilom popolnoma zadovoljni. Nadučitelj g. Pr sprotni k iz Mozirja priporočal je potem, da bi se v gorenji Savinjski dolini bolje bavili s sadjarstvom. G. poslanec M. Vošnjak se je temu pridružil m kazoč na „Ce-sarjevič lludolfovo sadjarsko društvo v Št. Juriji ob juž. žel." priporočal, da bi se g. Praprotnika prizadevanje podpiralo, in napravila večja drevesnica. S trikratnimi živioklici na cesarja in živahnimi živioklici na poslanca Vošnjaka zaključil se je shod. — (Občnega avstrijskega obrtnega shoda,) ki je zboroval dne 6. 7. in 8 septembra na Dunaji, udeiežih so se od kranjskega obrtništva gg. Klein , Žitnik in Honigman. Navzlic strastni agitaciji Židov in njihovih zaveznikov obiskalo je shod okolu 2000 obrtnišk h odposlancev, tako da je uspeh shoda povsem povoljen. V deputacijo, ki se ima predstaviti cesarju ter izročiti mu sklepo obrtniškega shoda, izvoljeni so bili zastopniki iz vseh pokrajin. Za Kranjsko izvoljen je bil g. deželni poslauec Anton Klein. — (Slovanstvo v Italiji.) V zalogi knji-gotržca Hoeplija v Milanu prišel je na svetlo drugi zvezek knjige ,Le letterature slave" di D. Ciampoli. Cenjeni italijanski pisatelj, ki se b tolikim zanimanjem peča s slovanskimi zadevami, obravnava v novem zvezku slovstvo rusko, poljsko in češko. Prvi del knjige, ki je izšel, kakor znano, pred jednim letom, pečal Be je s slovstvom južnih Slovanov. Mogoče da o tej knjigi spregovorimo Še kaj bolj na obširno, ko nam pride v roke. — (Itotovški stolp) katerega je zadnji vihar precej poškodoval, se sedaj popravlja. Mestni stavbinski urad pri tej priliki gotovo ne bode pozabil, da se tem povodom popravi še ura, da bode redno kazala in redno bila. To je pač nujna potreba, kajti doslej je ura ljudi le motila. — (Predvčerajšnji ljudski shod) v Schreinerjevi pivarni obiskalo je 38 oseb. O vseh točkah govoril je delavec g. Zadnik. Sklenila se je resolucija, da se delavski list v slovenskem jeziku, katerega je vlada dno 14. avgusta zaplenila, zojiet začne izdajati, in če bi kje drugje izhajal, je v interesu delavcev, da ga podpirajo. Računi kažejo, da je bilo doneskov 165 gld. 83 kr. za podporo strajkujočih mizarjev, preostauek od te svote 45 gld. 84 kr. obrnil se je za izdajo lista. Izvolil se je odbor treh mož (Sedlak, Gostinčar, Jerše,) ki imajo pregledati račune. Zborovanje je trajalo jedno uro. — (Prememba v posesti.) Gosji. Ignacij Korošec, bivši krčmar v Ljubljanski čitalnici, pozneje kantlner v Trbovljah kupil je g. Štefana Kluna posestvo v Trnovem hišna št. 19 poleg meščanske vojašnice za 8800 gld. —(Gorenjski romarski in drugi vlaki) bili so pretekle praznike silno polni. Na sv. Višarje odpeljalo se je v soboto do 2000 ljudi j, v ponedeljek pa na Bled gotovo tudi toliko. A vožnja ni bila baš prijetna, kajti, akoravno se je na \so moč prepovedovalo, koliko je vagonov pripravljenih, pokazalo se je veuder, da je vozni uia- terijal nedostaten in občinstvu moralo se je uprav boriti, da je dobilo — slabe sedeže. — (Iz Prage) Be piše: Itazven druzih posledic prouzročila je povodenj tudi silno draginjo Jajca podražila so se za sto, zelenjava za 50%. Perutnina se je tudi silno podražila in prodajalci trdijo, da se bode v kratkem za jedno pišče plačevalo po 2 gld., če bode sploh dobiti. Uzroka tej draginji iskati je v tem, da je promet z okolico se vedno pretrgan, in da je mnogo perutnine v povod-nji poginilo. — Škoda pri slavnem kamnitem mostu cenila se je na 250.000 gld., treba bode pa delati najmanj pol drugo leto, da se most popravi. — (Lepa k n j i ga) izšla je ravuokar . Naslov jej je: »Poročilo o javnih in privatnih ljudskih šolah deželnega stolnega raes ta Ljubljane — ob konci šolskega leta 1889/90. Na svetlo dal mestni šolski svet ljubljanski. Uredil prof. Fr. Le v e c, c. kr. okrajni šolski nadzornik. V Ljubljani. Založil c. kr. mestni šolski svet Ljubljanski. Tiskal R. Milic. 123 str." Vsebina je že po naslovu razvidna, vender zdi se nam potrebno omeniti, da so v tej knjigi tudi razprave, mej katerimi nam posebno ugaja: „Erjavec in njegov pomen za narodno odgoj o", katero je spisal g. Ivan Bele /namenil je in z običajno temeljitostjo in spretnostjo sestavljen g. Evgena Laha »Zgodovina in Btatistični pregled Ljubljuuskih Ijud skih šol." — (Konser vatorij v Zagrebu) Želja, katero že davno goji glasbeni in gledališki svet, bode se skoraj uživotvorila. Kakor poroča „Agramor Tagblatt", preustrojil se bode glasbeni zavod v kon-servatorij za vse stroke glasbe, pevanjn, glasovira itd. Morda se bode tudi poleg glasbenega konser-vatorija osnovala še gledališka šola, s* katero bi se našlo v Zagrebu dovolj sposobnih sil. — (Mraz) je pritisnil, kakeršnega začetkom septembra nesmo vajeni. Po hribih na Gorenjskem sneži, v ravnini pa je mraz, kakor sicer le novembra, in drevje že sedaj močno rumeni. Po teh znamenjih nekaterniki sodijo, da bode letos dolga iu ostra zima. — („Delavska zveza") s slovenskim poslovnim jezikom, po vzgledu oue, ki se snuje tudi v Trstu, hode se osnovala tudi v Gorici, kakor poroča „Gorica" (prav praktično uredovana priloga „Nove Soče"). Storili so se že prvi koraki, da se osnuje „Delavska zveza", združena konsumuo zalogo. Ta zveza bode ob jednem nadomeščala tudi dalav-sko izobraževalno društvo, kater o bode baš v Gorici, kjer je. v mestu in v okolici po bližnjih tovarnah večina delavcev slovenskega rodu in mišljenja in potreba združenja jako živa, blagodejno uplivala. — (Včerajšnji mesečni živinski semenj) bil je prav dobro obiskan. Prignalo se je 522 konj in volov, 417 krav in 53 telet, vsega vkupe 992 glav. Goveja živina se je prodajala splošno dobro, pri konjih bila je kupčija srednja. ObiBk semnja bil bi še boljši, da ne bi kmetovalci čakali na veliki Češpljev semenj, ki hode prihodnji ponedeljek. — (D r u g i t e d e n s k i s e m o n j v Z a '*, re b u) na novem sejmišči obnesel se je mnogo bolje od prvega. Prignalo se je nad 1000 glav rogate živiue, 248 prascev in 116 konj. Na Jelačićevem trgu videlo se je, kako upliva upeljuva tedenjskih semnjev na bližnje kmetsko prebivalstvo, ker tam bilo je nameščenih do 500 prodajalcev z raznim sadjem in do 200 prodajalcev čebule in drugih stvarij. Vse se je prodalo po dobrih cenah. — (Vabilo na veselico), katero priredi Ormoška čitalnica dne 14. septembra t. I. ob 7. uri zvečer v svojih prostorih. Vspored: A. Beseda. 1. dr. G. Ipavec: „Pozdrav", ineš. zbor. 2. dr. B. Ipavec: „Brezi jadra", moški zbor. 3. H. Sattner: „Po zimi iz šole", meš. zbor. 4 Volarič: „Slovenski svet", moški zbor. 5 dr. G. Ipavec: „Poročni zvonu, meš. zbor, 6. A. Hajdrih: „V sladskih sanjah", če-tverospev. 7. A. Foerster „NaŠe gore", meš. zbor, 8. A. Hajdrih: .Jadransko morje", moški zbor. 9. dr. G. Ipavec: .Lahko noč", meš. zbor. B. Prosta zabava in ples. Vstopnina za osebo 30 kr. Gpdč. pevkinje, gg. pevci in dijaki vstopnine prosti. — (Ljutomerskaokrajuaposojilnica) plačevala bode s 1. dnem oktobra 41/a% obresti od denarnih ulog, — (Razpisano) je mesto deželnoaodiškega svetnika pri deželnem sodišči v Ljubljani. Prošnje do 22. septembra t. I. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 9. septembra. Cesar odpeljal se je danes zvečer v Veliki Varadin k manevrom. Povabljeni inostranski vojaški pooblaščenci in atašeji odpeljejo se jutri s posebnim vlakom. Praga 9. septembra. Včeraj osnovna seja deželnega pomožnega odbora. Namestnik predložil organizacijski načrt, katerega je on izdelal in kateri seje soglasnovsprejel. Izdani poziv za pomoč obrača se do vseh milosrčnih ljudij, proseč izdatne pomoči. Peterburg" 9. septembra. Volinjski manevri, pri katerih je zbranih (1 91 batalijonov, 144 eskadronov s 456 kanoni) 150.000 mož, so že pričeli. Vzhodna vojska pod poveljstvom generala Dragomirova brani utrjeno trikotno postojanko, Luck-Dubno-Rovno proti zapadni vojski, katero vodi general Gurko. Glavni namen tem manevrom je ta, da se generali privadijo vodstvu velikih vojnih čet, da se praktično vežbajo voditelji in vojaki. Gibraltar 9. septembra. Angleški častniki sprli so se s Španjci. Poslednji so jih tepli in s bodalci ranili. Angleško vojaško oblastvo pričelo je preiskavo. Budimpešta 10. septembra. Iz gorenjih podunavskih krajev prihajajo žalostne vesti, posebno Raba je v nevarnosti. Okolu Ostro-gona mnogo ozemlja preplavljenega. V Požunu je pri novem mostu veliko škode. Berolin 10. septembra. Iz Draždan ob 11. uri semkaj došli brzovlak zavozil na An-haltskem kolodvoru v peronsko lopo do stol-bišča. Strojevodja, kurilec in jeden služnik ranjeni, dva tovorna voza zdrobljena. Southampton 10. septembra. Strajku-joči delavci zvečer napali neunijoniste. Vojaki so z orožjem posegli vmes in jih več ranili. Jeden poročnik in dva vojaka s kamenjem teško ranjeni. San Francisko 10. septembra. Grof Andor Szechenvi in tovariši, o katerih se je zadnjič pisalo, da se pogrešajo, dospeli so s svojega potovanja na Južnega morja otoke čez Honolulu semkaj in se vračajo v domovino. Razne vesti. * (Kongres katoliških pravnih uče nj ako v.) Dnč 7. do 9. oktobra t. 1. bode v An-" g« rs u petnajsti kongres katoliških jnristov. Častni predsednik mu bode škof Freppel, predsednik pa senator Lucijan Brun. Kongres se bode bavil s pravno stranjo socijalnoga uprašanja. * (Proti štrajkom.) Naj prvi ameriški tovarnarji napravili so zvezo v vzajemno varstvo proti neopravičenim štrajkom. Vsi tovarnarji, priBtopivši tej zvezi, imajo 60.000 delavcev. * (Trgovina z robi) v Afriki še jako cvete. Slednje leto nalovo do 80.000 robov, pri tem lovu in pri prevažanji pa pogine do 400.000 ljudij. V zapadni Afriki love robe domači glavarji; v vzhodni pa Arabci. Domači glavarji rabijo robe za dela na polji in za žrtve pri raznih slovesnostih. Arabci pa prodajajo robe v Maroko, Tunis, Tripolis, Arabijo, Turčijo in Perzijo. * (Barvane fotografije.) Že dolgo se je poskušalo, kako bi se dale uapraviti fotografije s stalnimi barvami. Sedaj se je pa, kakor kaže, posrečilo Američanu Frauu, da je rešil to težavno nalogo. Njegovo fotografovanje je še tajnost. Fotografije njegove so se postavile tri tedne na soluce, pa se neso nič spremenile. * (Podkve od papirja.) Da se papir rabi za vsakovrstne stvari, je znano, novo pa utegne biti, da se železne podkve zamenjavajo s papirnatimi, to je s podkvami od tacih tvarin, v katerih bi bil papir glavna snov. Pravijo, da so nove podkve trajneje od kovanih ali kavčukovih, da se ne kvarijo v mokroti in da neso tako spolzke kakor kovane podkve. * (Duhovniki na biciklu.) Iz Wiesba-dena na Nemškem se poroča, da je škof v Fuldi prepovedal v cerkvenem uradnem listu duhovnikom svoje Škofije vožnjo na biciklu, ker mnogo duhovnikov škofije njegove v pohujšanje (!) vernih (zum Aergernis8 der Glaubigen) goji bicikliški sport. * (Kolera na Špaujskem.) Po izkazih „Gazeta do Madrid" umrlo je do 23. avgusta na Spanjskem 1147 oseb izmej 2245 zbolelih. * (Najtežja dama v Berolin u.) Bero-linski krčmar imel je debelo natakarico „lepo Jo-sipino" in je v listih vabil ljudi, da pridejo gledat to znamenitost- V reklamah je naglašal, da lepa dama telita 520 funtov. Policija je pa dala debelo damo zvagati in se je konstatovalo, da se je v reklamah pretiravalo, kajti tehtala je samo 320 fun- tov. Sedaj so oštirju prepovedali ljudi vabiti s sleparskimi reklamami. * (Štiri hiše so se podrle) vsled viharja v Formu di Soldo, v okraji belunskem, ter je po-ginolo 18 ljudij, od katerih so trije še pokopani pod razvalinami. * (Kam p rei de z l a to?) Francoski učenjak je izračuuil po statističnih podatkih, da ameriški zdravniki na leto porabijo 800 kilogramov zlata za plombiranje zob svojih sodržavljanov, ki imajo kakor znano, v obče slabe zobe. Toliko zlata stane 21/f mibjona frankov. Vse to zlato pride po smrti do-tičnikov v grob Će se bode to uadaljevalo še 300 let, pravi dotični učenjak, bode na ameriških pokopališčih zakopanega zlata za 750 milijonov frankov vrednosti, to je blizu toliko, kolikor ima Amerika sedaj zlatega denarja. Z» \ nanj o porabo. Bolečino udov, protinske in revmatične bolezni iu vsakovrstna vnetja ae z gotovim uspehom -ozdravijo ■ Moll-ovtm ^Francoskim žganjem". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tucblanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. ti (55 -11) zu vno leto n'S«l. l.ttO ; xn pol letu gld. 2.30; xu Četrt lel« glljasii : 5. septembra: Matevž Zalar, zidar, 81 let, Kravja dolina št 11, za oslabljen jem. 6. septembra: Janez Jančar, delavčev sin, 1 mesec, Florjanske ulico Št. 14, za sušico. 7. septembra: Marija Posuveo, delavčeva hči, 1 mesec, Karloveka cesta št. ŠŠ. za katarom v črevih. — Jovana Pol«, zasebnica. bi let, Gospodske ulice št. 6, za oslabljen) etn. 9. septembra: Marija Tonlo, brusačeva vdova, 67 let, Florijansko ulice št. 38, za osbibljenjem. V deželni bolnici: 7. septembras Marija Lekar, kajžarca, 65 let, za rakom 8. septembra: Jožefa Magolič, gostija, 62 let, za je-tiko. —_ Matevž Florjančič, tkalec. 40 let, za jetiko. — Marija (urno, delavka. 38 let, za Brigthovo boleznijo. 9. Heptembra: Terezija Sainotorčan, delavka, 19 let, za jetiko. — Uršula Kozak, pomožnega uradnika žena, 26 let, za jetiko. '3t *s1 j|<*« : 9. septembra. Pri .11 »ii4-i: Jankovie, Stime, Braus« wetter, Liober-maim z Dunaja. — Lapajne i/. Idrije. — Mullner h Pitji* — Schubitz iz Kočevja. — Iladrian, pl. Gattmansthal iz. Gorice. — Burger iz Trsta. Pri Nlouut FlUE, Brichta, dr. Windhor, Draschler, Leckner z Dunaja. — TreveD iz Idrije. -- Terdina iz No-vegamesta. — Baldauf iz Gradca. — P oy iz Žužemperka. — Dr. Bisiak z Brežic. — Schiifior iz Trsta. Pri avstrijakeiii vettarji: Pl. Liebig iz Gorice. — Baron Piquet z Dunaja. Pri liitiarMkrui dvoru: Moretti, Angil. Menarič, Benvenulto iz Trsta. Pri jiiš.iit-iii kolodvoru: Krausenek iz Trsta. — Mantuani z Dunaja. — Keya s Krškega. — Kovic iz Kranja. Tržil c cene v LJubljani dne 10. septembra t. 1. iT Ei ttpeh povojen, kgr. . kr 1 Pšeuica, hktl. 6 18 — 70 1 liež, n 4 06 Surovo maslo, „ — H2 Ječmen, » 3 74 Jajce, jedno : , Mleko/ liter .... — 2-b : O '08, n • 2 2 — » Ajda, n 4 5f< Goveje meso, kgr. — 60 Pro»o, r, 4 39 Telečje „ a — 68 ; Koruza, w 5 '»1 Svinjnko „ „ — 66 j Krompir H • . « •j 3kJ Koitrunovo „ „ — 86 Leča, i Grah, • . . 10 — — 5o 10 — _ 17 | Fižol, • * • 7 — Seno, 100 kiio . . . l 34 Maslo, kgr. . — 94 Slama, „ . . . . l 78 ' Mast, — 7« Drva trda, 4 Ometr. r» 40 1 Sp<-h tri Sen n • _ 04 „ mehka, 4 „ ■l 40 Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanj 'i Stanje barometra v min. 1 ein-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina \ mm. 6. sept. 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 739 1 mm. 738J< mm. 740 0 mm. 13 4" C 18 2° C 110nC si. jvz. si. veh. si. vaIi. obl. obl. jas. OOO mm. *j d, s 7. zjutraj 2. popol. 9. zvefler 739 h mm. 7:16-9 mm. mm. 8 8° C 20-6° 0 13 4° C brezv. brezv. si. vzb. megla d. jas. jaa. 0 00 mm.' Srednja temperatura 14 3" in 14-3°, za P6« in 1*2» pod normalom. I,oterl|ne irečke 6. septembra. V Trstu: 31, 28, 34, 66, 2. V L i n c i: 89, 69, 39, 3, 17. XD-u.3n.3osls:a, borza dne 10. septembra t. L (Izvirno teh-grafično porefil«.| včeraj — dan os Papirna rrnta.....gld 0I*tQ — gld. 8t'- Srebrna renta.....B 89 — — , >'H 75 Zlata renta.......107 50 — „ 107 45 5°/0 MTOM renta . . . . p 101 15 — „ 101» Akcije narodno banko . . „ 974— — „ 1*76-— Kreditno akcije......30'— — , 90*60 London.........11*88 — , »12-40 Napol.......... 8 95 — . 8 5 (J. kr. Mkinl .... . ■ fv"38 — » 38 Neumke marko.....„ ; 5 07'/, — , ^-r> 10 4% državne ireftke i/. I. 1864 2."n gld. 131 gld. 25 ki Državne srečke iz I. 1864 100 , 177 „ 25 „ f)ger»ka zlata renta 4°/0.......101 „ 80 . Ogerska papirna renta 5"/0......99 , 80 , Dunava reg. wreeke 5% . . . 1>»> gld. 121 „ — „ Zeinl j. obe. avstr. 4 ' , ,,, zlati Mit. listi . . 112 „ 86 „ Kredit, r siveke......100 gld. 184 „ — „ Rudolfo^e srečke..... 10 „ 20 „ — , Akctje anglo-avstr. banke . 120 . 164 „ 69 n Tnmjway-drust. velj. 170 gld. a. v. — „ — „ V „NARODNI TISKARNI" jo izšla knjiga: v LJUBLJANI TZ.orm.a.n. Oeški spisal Vacftluv Heue£-Tfeblz*Uy. 1'reložil Ivau Ciornlk. Mala 8», 523 stranij. Ceim 7o kr., po pošti HO Ur. Koncipijent z večletno prakso, zmožen .dovenskega in nemškega je/ika, i>« m< si:» pri odvetniku ali notarji. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda"4. (689 — 1) Kapelnik za meščansko in mestno godbo v Rudolf o vem na Kranjskem se takoj vsprejine z ugodnimi pogoji, kateri se zvedo" pri meščanskem poveljništvu v Rudolfovem na Kranjskem. (686-i) Palica s srebrnim olovom Isjtublla Ne Je včeraj dno 8. septembra v Kolodvor« nklli ulicah ob '/,7. uri zvečer. Palica ima črki J. H. urezani. Prosi se najditelja, da izroči palico v IiIhI Nt. IO na Poljanski ceNtl. Izročitelj palice dobi 3 gld. (687) pUŠkur (341-39) v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Kamion) priporoča vMalcovrstne dobro puške iz svoje delavnice. Ob jednem naznanja, da tudi preuareja kresne puško na puške zadovke (Ilintorlader) in prevzame druga popravila po na1 ni >: i li cenah. Cenike a podobami dopošilja brezplačno in franko. zavarovalno društvo za življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, L, Giselastrasse l Pešta, Franz -Josefsplatz št. 1, \ hiši druStva. št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne. 30. junija 1689........... Letni dobodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1889 . . . Izplaeitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848).................. V poslednjej dvanajstmesečnej poslovalnej porijodi uložilo se je pri društvu za .................. novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženi li ponudbah........... Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge dajo brezplačno (vlavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje HjJlliOtll frank. 106,578.528 9»; 19,328.51886 „ 219,930.701*87 „ 49,0(39.600'— . 1.610,827.280-— pri Cjriiicio (lt:0—6) L Luser-jev obliž za turiste. Dobiva se „■ v lekar- S^SS* (■olovo iu hitro uph- /U, vajofie sredstvo proti >^!SS <&\ kurjim < cestiiii, a iul|eui na pod- v^v^ * ^\r platih, petah In ■ l drugim trdim . P"«'.ft,n,h kože. >^/^v'>/^ lm °e V nv Rkroi nupoiiijaloici: 4?JVr !■■ Schwenk-a lekarna (471 Meidllng-DunaJ. Pristen eauio, če imata navod in obliž varstveno znamko iu podpis, ki je tu zraven; torej naj se pazi zavrne vse manj vredne ponaredke. Pristnega imajo v ■ -}"'>-Jjimi J. Swoboda. U. pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. Greoel; v Itudolfovetn S. pl. Hladovi*, F. llaika; v Kamniku J. Močnik ; v C'elov«! A. E^er, W. Thuriuwald, J. liimba-cber; v Brezali A. Aich-inger; v Trgu .na Koroškem) v. Menner; v Iteljnk.t F. Scliolz, Dr. K. Kumpf; v («<»ri»-i G. li. Pontoni; v Wolta-bergu A Ilutb ; v Kranj: K. Savnik; v Radgoni 0. E Andrien; v Idriji Josip Warto; v Radovi i tel A. Robi k; » CVIJ1 J. Kupferschmid. • 4 4 i i t i e « •s « 1 « 1 « M Trgrovina z, železnino M v Ljiib\jani r- Gledališke ulice štev. 8 priporoča svojo bogato zalogo poljodolskoga orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih Vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vender trpežnih, zo- ___^ _^ hov xa brane, žag za na vodo, ; pil za žage, delov za vodnjake, ^ mesingastih plošč za komate, po-^*^^-jwvr^rWi(ij'j|iij»iih « t(.m r02 šteselcev, 6s, zavornic za vozove, okov za vozove, itd., šin za kolesa, podkev, eokel, konjskih žebljev, slokih žag, k6s, srpov, Blamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. 2JV~ Staro železo, me»lng baker, koaltar, oink, avinoo kupuje se vedno po najvišjih cenah. (75—17) Posebni vlak v Gorico in na Sveto G-oro z znižam* ceno odide iz L JUBL JiHTE južni kolodvor v soboto dne 13. septembra 1890. Vožnje cene znižane so tako, kot prej še nikoli. Iste so znižane tudi sta imI t VI ju do F. j it 1>i j ane in o«l TrMta 15 „ G" 15 „ 6- „ 5-80 n ™& „ 5'45 „ 526 „ n 4-^° h 470 „ 450 „ 430 Odhod posebnega vlaka iz Vožnja cena do Gorice in nazaj S II. nuriMl III. razred LJubljane . . . oh 7 uri — m. dopold. gld. 665 gld. 430 Borovnico . . . 7 86 n 5-85 n 3-80 Logatca .... n 8 n 18 n n n 525 n 340 Rakeka .... n 8 48 485 » 3-15 Postojne .... n i) n 10 n n n 430 it 275 Prestraneka . . 9 22 405 2-tiO Sv. Potra . . . 10 n 10 n n 390 250 Gornjih Ležeč » 10 n 28 n n n 350 »t 220 Divače .... 10 n 51 n 295 n 1-85 Sežana .... ji 11 n 8 1, n 2G5 n 1*60 Prošeka .... n 11 n 30 n 225 ri 140 Nabrežino . . . n 11 58 n popold. 175 110 Dohod v GORICO ti 1 n — n n — n — Vožnja cena do Gorice in nazaj Odhod poštnega vlaka iz n. m*re«i m. msvea, Trsta......oh 9 uri — ra. dop. gld. 230 gld. 1.45 Crinjana..... „ 9 „ 21 „ ^ „ 190 „ 120 Dohod v Nabrežino „ 9 „ 40 „ „ „ 175 „ 1-10 (1'otcm zveza x gorenjiin posebnim vlakom,) Ob dohodu v Gorico jo takoj odhod ua Sveto Goro, kjer bodo slovesni vNprrjein, potem litaui|e. Zvečer in isto tako v nedeljo zjutraj cerkvena opravil« in Mlov4»*na velik« sv. mafia s pridigo, ob 2. uri popoludne pete litanije, slednjič slovesni »sprevod m petjem iu nagovorom ob odhodu. Povratnu vožnja dovoljena je sicer do 36. septembra t. 1. svečer z vsakim osobnim vlakom (iziuiSi brsovl&k), vender je sploHuo povratno potovanje tlue £3. Hepteinbra ol> r» uri 17 minut popoludne iz Ctorlco iu ob 7 uri U minut z Nubrexlnc9 dohod v Ljubljano pa ob 11 uri 32 minut, na Zidani most ob 2 uri 20 mu,ut in v Odjo ob 3 uri 12 minut po polunoči. _ DOC ObiNkatloi Tr*ta plačajo vožu|o od Nabreiine v Trst posebej. ~W Nataneni vozni red je dobiti prej pri podpisanem, posloj pa pri odhodu vlaka. Na povratni vožnji smejo udeloženci potovanja dvakrat izutopi»i; izstop ho mora pa clotičneinn pojlujoč.-niu postjAJisemu uradniku uazilSDiti. "Vozne karte preskrbi naj si spošt. udeleženoi pnivneusmi. da He morejo potrebne pripravo točno vršiti. Dobe se skrajni flaa v Ljubljani do petku dne He|itcuil>i*a. opotudue (zunaj Ljubljane pa do četrtka dne 11. septembru) v pisarni za potovanje gosp. JOSIPA PAULIN-a v Ljubljani, Marijin trg št. 1, kjer se dado potrebna pojasnila ln s« odgovarja na vsa vprašanja ter bo tudi razpro-dajalci listkov radi vsprejemajo proti primerni odškodnini. — Nb dan odhoda Ne »sprejem nikomur ne more zajamčiti. [Jvaitije tako nizko eeu« vo£uje, icakor prej še nikoli, se nadeja obilne ude- ležbe i., vabi odbor za potovanje. jjCT" Vožnji liHtki dobivajo se za L j ub i jan a tudi pri g. Faui v Spitalaklh ulicah, g. Podredkur-jl na Sv. Jakoba trgu,' g. illuciiik-u na Starem trgu, g. Ntrnad