Strah pred Hohenwartom
ustavovercem še vedno v vseh udih tiči. in čedalje bolj se mu prilizujejo nekdanji ustavoverni listi, ter ga svojim ljudem skoraj na škodo povzdigujejo. Na drugej strani zopet vidimo, kako se sedanje ministerstvo s strogo centralističnega stališča umika. Ta prikazen je kaj zanimiva in je razvidna iz več znamenj — med njimi omenimo le govora ministra Laserja za barona Rodiča, in izreka nekega ministra nasproti ustavovercem, da ministerstvo vse stranke, ki obiskujejo državni zbor, smatra za ustavoverne, iu ne samo ustavo-vercev per excellentiam. Lahko si je misliti, kako so se zavzeli ustavoverci, ko so to slišali. Dunajski listi pa se obnašajo, kakor da bi za daljni obstanek tega ministerstva nič več ne dali: od tod tista ljubeznjivost proti Ilohenwartu, da njegove govore naenkrat tako povzdigujejo in njegovo osebo v tako lepem svitu kažejo, dasi so ga še nedavno vedno za-sramovali s priimki, kakor „der fundamental-artikel Graf", „der Auch - Deutsche", „der Führer des feudaleu Heerbannes". Ce primerjamo to pisavo s sedanjim klečeplazenjem, potem vemo, pri čem da smo. S tem vedenjem podkupljivega časnikarstva se popolnoma vje-majo poskušnje sedanjega ustavoverstva, pomakniti se na stališče Iloheuwartovo, ter ga tako storiti nepotrebnega in obdržati se na krmilu.
Iz vsega lahko sodimo, da je centralistični sistem v merodajnih krogih že obsojen, in da se doba Hohenwartova zopet približuje. Vsaj to nič ni čudnega; nasprotno bi bilo čudno, ko bi ne bilo tako, čudno bi bilo, ko bi Avstrija ne prišla nikoli do spoznanja, da za-njo ni koristno, pritiskati Slovane na steno. Strah
pred panslavizmom je le toliko časa opravičen, dokler so Slovani v Avstriji nezadovoljni, kakor je poslanec Greuter rekel, in mi mu moramo popolnoma pritrditi. Veči pako je strah pred panslavizmom po najnovejših dogodbah postal, toliko bolj se mora v Avstriji čutiti potreba zadovoljiti avstrijske Slovane. Nihče tega ne more več tajiti, kakor samo še kak zagrizen nemškutar. na kterega se pa nihče ne bo več oziral. Če že sedanji sistem, ki je izšel iz ustavoverne stranke, ne more tajiti tega izpoznanja, potem smemo zadovoljni biti iu pričakovati z mirno vestjo boljih časov. In Če bi se tudi to ministerstvo na krmilu obdržalo, moralo bo svojo sedanjo notranjo politiko popustiti tudi proti svoji volji; prisilil ga bo k temu strah pred Hohenwartom.
Veste že veste, ne znate pa ne.
V gospodarstvu kmetijskem in obrtnijskem je nastala huda stiska. To je sicer zlo, vendar utegne tudi uekaj koristiti. Iz grenkega zrna da se izluščiti zdravo jedro. Sreča človeka rada slepi, nesreča pa mu odpira oči, da sam sebe jame spoznovati in si v stiski pomaga.
Polagoma že spoznavajo, da je obrtnijsko podučevanje v Avstriji, Nemčiji in po nekterih druzih deželah evropskih hudo zabredlo. Nekdaj so obrtniki manj vedeli, pa so več znali. Tega so se dejansko vadili, v srednjem veku na pr. v lastnih stavbarijah, in so si v rokodrlstvu pridobili toliko spretnost. Sedaj se dejanska spretnost pogreša, ponaša se pa učena vednost. In sad ni kaj dober. Tako se na pr. v kmetijstvu nerodovitna polovičarska veda ponaša nad potrjeno skušnjo. Iz mnogih kmetijskih
akademij in visokih šol za zemlje boljše obdelovanje pr;h:ija od leta do leta več učenjakov, kteri zaloge, kar jih je še za kmetijstvo, zapravljajo v brezkoristnih poskušnjah. Skoro vsako leto iznajde novodobna veda kako novo načelo, po kterem naj se bolje obdeluje zemlja, in z njim prav vednostno previdene učence pošilja po svetu, ali — že v treh, petih letih se pokaže, da ono načelo ni pravo in na njegovo mesto posadi se drugo, ktero pa ima enako osodo. Nesrečni učenci pa, kteri so se z onim naukom razposlali med svet, se ubijajo z njim, dokler živijo, tratijo denar, ter vso vedo ob veljavo pripravljajo pri dejanskih izkušencih, kteri se od nekdaj že po-smehujejo , latinskemu kmetu" in se vsled tega le še bolj trdo držijo svojih starih sim ter tje zanikarnih navad.
Enako vrtačenje se prikazuje v tehniki ali v umetni obrtniji. Pojdi na dotične više šole ali v akademije obrtnijske, in videl boš, da nauk, ki se ondi daje, nareja dobre matematike, računoslovce, sploh učenjake, kteri o vseh rečeh mogočih, pa tudi nemogočih vedo govoriti, nikakor pa dejanskih merjevcev ne morejo narediti. Na marsikterih takih akademijah se matematika, na pr. o analitični geometriji podučuje veliko bolj na obširno kot na vseučiliščih. Više in najviše matematične nauke, kteri so prav za prav ie za posamezne učitelje na akademijah odmenjeni, poslušati morajo mašinisti, če hočejo, da se potrdijo v njihovem poslu. Merjevec, kteri je dovršil tako akademijo, prizadevati si mora, da brž ko brž pozabi brezkoristne, z velikim trudom pridobljene, zgnij teoretične vednosti, da prostor dobijo dejanske resnice. Največ je pa to prepozno pri njih, in dokler živijo, umša-rijo ali ostanejo teoretiki; ali pa, nejevoljni o
Vzor pravega katolika in rodoljuba.
XI.
Dne 28. in 30. junija molilo je vse rimsko mesto za 0'Connellovo dušo. Sloviti govornik italijanski č. o. Ventura iz reda teatin-skega dobil je od sv. očeta Pija IX. povelje, da prevzame mrtvaški govor na čast Danielu O' Conellu. Ta govor je mojstersko delo najnovejšega pridigarskega govorništva. Obsega tri tiskane pole. Podajamo ga v kratkih potezah.
V vvodu načrta, kako misli orjaka novejšega časa opisati, tako-le začenja:
„Spremenili so se torej dnevi, kterih smo tako veseli pričakovali, v dneve žalosti in bo lesti; prišel je k nam, ali, nh! ne tako, kakor smo ga pričakovali. Tako tožil je sv. Ambrozij po cesarji Valentinjanu, in tako moramo tudi mi objokovati slavnega neumrljivega katolika D. O'Connella, onega, ki je bil najlepši kinč katolicizma iu največa, najposebnejša, najču-dovitnejša oseba najnovejšega časa, še predno
se je Pij IX. svetu pokazal. Rim ga je pričakoval, da bi slavil njegov prihod, a videl je, kako je v njegovo obzidje došel le del njegovih minljivih ostankov, njegovo srce, in le zato, da ga objokuje. Veselili smo se, pričakovaje, da ga bomo živega občudovali, in danes smo se zbrali, da opravimo molitve za kristijana, ki ni več med nami. A od kod, moji preljubi bratje, izvira ta želja, ta gorečnost, ta navdušenost, ki vas je nedavno napolnjevala, da občudujete O'Connella živega, da slavite njegovo ime in njegov spomin? Kako je zamogel ino-stranec, 500 ur daleč od Rima rojen, vzbuditi tako vsestransko pozornost? Mislim, da poznam vzrok, da ga čitain v vaših srcih; kajti jaz poznam vas, in vidim, kako vas navdušuje vzvišena ljubezen do dveh velikih reči, v kterih je vsa moč; kajti karsikoli razve nju mislimo, vse je praznota, in kar počenjamo, ničevost, kar delamo proti njima, nesreča, in kar njima nasprotuje, minljivost; te ste: prava vera in prava svoboda. Daniel O'Connell, Simon novega zakona, bil je torej res veliki,
ker je celo svoje življenje temu žrtvoval, da pomaga pravi cerkvi, pravemu svetišču božjemu do zmage na zemlji, in ker je rešil svoje ljudstvo tlačenja. Zaslužil je zato lepo hvalo, ktero pripoznava sv. pismo starega zakona Simonu: „Simon veliki je rešil svoje ljudstvo pogina, in okrepčal tempelj v njegovem življenji." Plemenita ljubezen: za vero in svobodo, ki je doma pri vsih dobrih vladarjih, vsih velikih možeh, pri vsih pravih učenjakih, v vsih vzvišenih dušah, v vsih žlahtnih srcih, nahajala se je kakor osebljena v Danielu O'Connellu; in se kazala na njem v svoji popolni naravi, v celi moči svojega prepričanja, v popolni oblasti svoje moči, v celi velikosti svojega učinka; in zato se ta izvanredni mož, ki je bil daleč od vas rojen in je daleč od vas živel, občuduje in obžaluje, kakor bi bil v naši sredini rojen. Zato je vzbudil ta veliki značaj, ta vzvišena uutora, vso vašo naklonjenost. Zato vzročuje njegovo plemenito srce, ki je vtripalo le v ljubezni do vere, do domovine in do ubo-zih, da vaša srca hitreje bijejo.
Inserati se «prejemajo in velja tristopna vrBta:
i kr., če se tiska lkrat,
'i
» » o i, - it
15 o „ n 3 .,
i*ri večkratnem tisKanji s»* oena primerno amanjsa.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pißina se ue sprejemajo.
Naročnino prejema «»pravnistv administracija) in eknpedicija r» Starem trgu h. št. 16
SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Po pošti	prejeman velia:
Za ceio leto	, . jO gl. — kr.
«a pol leta	. . ö .. _ ,
r.a četrt leta	. . •• H 50 /fr.
V administraciji velja: /#Sj|
Za celo leto . . * g\. ■tO krtj ta pol leta	4 ,,
ta četrt leta .	2 „ 10 *
V Ljubljani na dom poüiljan velja 60 kr. več na ieto.
Vrednlitvo je ua Bregu hišna
štev. 190.
izhaja po trikrat na teden in sicer v torek . četrtek in «oiioto.
praznem učenem vvarjanji pomečejo vse v t kot, in posnemajo najniže rokodelske spretnosti, t
So akademije, pisala je „Deutsch. Lan- 1 desztg.", na kterih dijaki poslušati morajo po r 36 in še več ur na teden, dokler na vseučili- t šču slednji, ktera se hoče res kaj naučiti, pre- i vzeti more le po 24 ur vsaki teden. Po tem c takem se vzobražujejo pač učeni učenjaki, ni- i kakor pa dejanski, znajdeui merjevci ali inže- r nirji; veda zatira znauje.	1
Obrtnijski učenec iz krajev, kjer ta šara c cvete, kteri je svoj nauk reduo opravil, pri | merjevcih v Ameriki in Angliji velja za uče- j nega matematika; z diplomi ter z vsemi ab- (i straktnimi teoretičnimi vednostmi previdenega i inženirja pa iz ravno tistih krajev ima angle- č ški ali amerikanski merjevec za popolnoma r nerabljivo osebstvo. Kaj pa tudi koristi An- s gličan ali Amerikan, kteri ne zna razrešiti i nobene primere druge stopnje v tehniki in 1 njenih oborih, iu kaj Nemec, kteri radostno 1 zvršuje eliptične pa ultraeliptične funkcije! g
Kako pogubljivo počenjajo taki nerabni g teoretiki ua pr. v zidarstvu, je grozno skusil s že marsikteri zidar. Umetno učeni arhitekt, i kteri ume narisati v vsakterem slogu najlepše i lice, pa ne pozna, je-li les, kise mu daje, ž suh ali ni suh, bo-li vsled tega držal še sto 1 in sto let, ali bode trohneti jel že prihodnje i leto. V njegovi učenosti se mu ue sanja ne, 1 kako malo umetnije potrebuje izkušeni zidar- i ski mojster, da bruna v stropu ovaruje, da ue i segnjijejo koj. Zarad pomanjkanja tacega ro- i kodelskega znanja so v Budapešti pri nekterih t velikih poslopjih v dveh treh letih morali pre-meuiti stropove, in bogato okrašena streha 1 porotniške dvorane na Dunaji se zdaj nekako ' že podira.	1
Kakor v vsem našem javnem življenji, tako se tudi v obrtnijstvu čim dalje tim bolj približujemo duhovno zamrlemu kinezarstvu! (R. V, 244.)
Nove premembe pri političnih milili.
(Hermanov govor. Konec)
„Jaz ne vem, ali so na Dunaji kaj slutili, da le to je koristno, kar je prav, da so postave dostojnosti in nravnosti, kterim so tudi državne uprave podložne, če se noče, da vse na dvoje gre. Praksa, s ktero se dela, daje misliti, da se priznavajo k onemu nevarnemu načelu, da politika z moralo mina nič opraviti. Kako bi drugače mogoče bilo, da si država,; ki se sama imenuje stranko in se kot taka '
Vi ste me torej prehiteli, vi mi nazna-1 njate, vi mi kažete pot hvalnega govora, ki bi ga naj govoril temu orjaku, kojega zgubo obžaluje krščanski svet; vi pričakujete, da! vi hočete, da ga vam predstavim kot dovršen vzgled pravega državljana in pravega kristijana."
Govornik prične sedaj s prvim delom svojega govora in opazi tu: „Edna onih besed, ki so se po svetu raj bolj napačno in krivo rabile, je beseda: „ljudstvo". Pridjalo se je ime „ljudstvo" že vsakej prenapetej sekti, vsakej nemirnej stranki. Imenovali so previdnega, častilakomnega človeka, tribuna, konsula, diktatorja „ljudstvo". Zvalo se je „ljudstvo", kar je bilo le dračje, izmeček, sovražnik ljudstva. In kolikokrat ni morala biti skupna zadeva „ljudstva" privatna zadeva majhnega števila, in volja „ljudstva", kar je bila le neumnost in trma pojedinca — in svobode „ljudstva'', kar je bila le njegova sužnost1'.
Ako so bile te žalostne zmotnjave večkrat sad lilimbe in zločinstva, ni bilo tudi redko, da so izvirale iz neumnosti in krivega
tudi obnaša, vse dovoli, za kar ima v tem d trenutku moč, tako da ni nobena pravica, no- r beno imenje, nobena svoboda več varna pred r njo. Če opomnim na nektera dejanja upravi-j c teljstva, ktera kažejo jako široko vest države, v na nikogar kamenja ne lučam, in hočem le r dokazati, da je zlasti upravna politika potrebna I poprave, reforme. Oficijalna država! O nje- n nih krivičnih volilnih redih in umetno pridob- d Ijenih večinah ne govorim; ali mar ustava, t centralistična ne obstoji iz oropanih narodskih pravic? (Veselost na levi.) Ali ni bil chabrus r javna politična goljufija in se mar ne opira t državni zbor na chabrus? če se slovanskim c narodom njih jezik roparsko jemlje ali pa počasi in neopaženo krade, ali ne bi bilo to ne- d nravno? In mar se to ne godi? Sistematično 11 se godi in ukljub § 19. Nj. eksc. g. naučni v minister bi lahko mnogo o tem pripovedoval, I kako se dela politika po narodih. Vzemite tudi, z kako država ravnil s katoliško cerkvijo in dru- ri gim ž njo ravnati pripušča. Ali si morete kaj E grjega, bolj nepoštenega in nepolitičnega mi- I sliti? Ima li slut o tem, da se morate cerkvena in posvetna oblast druga drugo spoštovati in r podpirati, če se hoče družbinski namen izvr- v ševati? Ali ni bilo prejšnje ministerstvo, kije a hotelo mir med narodi, odpuščeno, in sicer 1 potem, ko je imelo večino dveh tretjin za-se? Iu ali ni bilo naslednje Slovanom, katoličanom £ in konservativcem vseh narodov političen uda- c rec v obraz? Njegova dejanja so to potrdila, t in najbrže, da zato tako dolgo stoji in tako t trdno."
„Ali ne kultivira olicijalua država grde 1 nehvaležnosti? Ali ne zatajuje tistih, ki so se j za njo žrtvovali, in se li ne vklanja sebi v 1 nečast onim, ki so jo izdali in tepli? Ali se s ne posluša vedno bolj na vnanje dežele in se < nc iščejo vnanje zveze dvomljivih vrednosti, i namesto da bi se iskala zveza z lastnimi na- i rodi? Če se toliko let malomarno gleda ue- ; sreča ginečih narodov in na vnanjo spridenost, j ki je še huja, kakor vse zgubljene bitve, opi- i raje se trdovratno na vstavno pismo; če se pusti ali celo pomaga, kako ena klika hodi narodom po glavah in se ne more odločiti k pravičnosti : ali bi se temu reklo vladanje? Ker je že vso oblast na Duuaj skupaj pogra bila, zakaj se ne rabi ua korist narodom? Narodi in stranke so že davno pisma svoja premenili in spise zavili, zakaj se ne odloči? Kam bo to prišlo, če oficijelna vlada, ki bi ; morala biti vsem v izgled, v vsakem oziru 'slab izgled daje? Otrpnjena morala oficijalne
| pojma. Koliko jih ni mislilo, delati odkrito-1 srčno za srečo svojega naroda, pa so mu le pogin nakopali? Koliko jih ni z namenom, pridobiti mu svobodo, napravilo njegovih spon le težejih, in njegove sužnosti le gotovejše? A zakaj je tako prišlo? Ker si vsi ti niso od prave vere izposojevali pravil večne pravičnosti, ki so zamogla podpirati reč naroda iu njegove prave svobode; ker so Boga izob-! čili od svojih posvetovanj, a brez Boga pa , mogoče ni, o kteremkoli oziru zboljšati položaja ljudstev." , Govornik kratko omenja odgoje O' Con-nellove, strašnih prizorov francozke prekucije,
•	kterih svedok je bil on sam, in ktere so
•	vdihnile naj veči stud in mrzenje do punta ■ in nereda, in ki so ga prepričale, „da ui ni-
-	česar nespametnejega in nevaruejega, nego
-	oklice vati človeške pravice, božje pravice pa z nogami teptati; svobodo vtemeljevati ua
-	podrtinah sv. vere, postave dajati pod vodstvom strasti; da je sv. vera vse in filosofija pa nič ali skoro nič, ako želi kdo narod pre-
držnve nas v pogubo vodi, ki je ključ do vseh naših trpljenj, do vseh naših zagrizenosti, do naše notranje in vnanje nezmožnosti, do one omahovalne politike, ki domoljubom rudečico v obraz sili, in ki dela Avstrijo za alijance nezmožno, ker ni zanesljiva in odkritosrčna. Brez morale tudi v politiki ne gre, brez nje ni pognma. Morala v državni upravi je narodom za življenje potrebni zrak, brez kterega ne morejo obstati.
Nemoralen je centralizem, ker po-menja vedno zlorabljenje oblasti. Na njegovih tleh so zrasla posilua dejanja, katerih sem omenil.
Centralistični s istem n i zmož en, da bi bil moralen in moralno delal, ni zmožen, da bi pod principom morale vse zjedinjal k složnemu življenju druzega poleg druzega, k složnemu delovanju druzega z družim. Izigrovaje enega proti druzemu, da bi na ta način pod jarmom imel vse, dela svojim narodom življenje v državi nestrpljivo in jih paha na ven.
Ker država ne rabi svoje oblasti na pravi moral ni način, jej zdaj nihče več ne želi vspeha, je vsakemu vse eno, ali pa se mu še dobro zdi, ako se državi primeri kaka nesreča.
Da država se svojim sistemom in svojo politiko tudi na ven ni zmožna delovati, to dokazuje njena politika onemoglosti ob uri, ko se rodi nov svetovni red.
Velika država, tako piše avstrijsk domoljub in politik, katero njena politika tako daleč privede, da svojim narodom ne more vdihniti ljubezni, svojim prijateljem ne zaupanja, svojim sovražnikom ne strahu , taka država najbolje stori, da svojo hišo v red spravi, kajti njen obstanek se nagiba h koncu. Omahljiva politika in polovičnost svedočite vedno o slabosti značaja in sojenja, in kdor ene misli ne more popolnem pojmiti in izvesti, ta ni sposoben za državnika, najmanj pa še za avstrijskega, ki mora, v svesti si cdja in navdušen z nravnimi načeli, trdnega koraka naprej stopati, ako hoče, da osrči prijatelje monarhije in razoroži njene sovražnike. Se li ima na Dunaji moč in veselje, s temeljitim spremenjenjem sisteme in s poklicanjem drugih mož državo oteti z robu gotovega propada, tega ne vem, le toliko rečem da je država pod vsemi razmerami dolžna, deželam njihovo dedščino izročiti v samoupravo. Deželam je treba vsakej posebej samostojne, nravno-ozbiljne, složne, krepke, stalne vlade,
S roditi. Tako ga je podučevala previdnost v tej visokej in vzvišenej socijalnej znanosti, ki bistveno hrani in varuje red in je prijateljica prave svobode, in ki je bila pozneje, rekel bi, tovaršica njegovih načrtov, voditeljica v njegovih činih, njegova moč v bojih in vzrok njegovih zmag. Gorje Irskej, da ne bi bil O'Connell v tej šoli odgojen in od teh naukov pre-šinjen!"
Tri sto let je irsko ljudstvo od svojih sovražnikov prenašalo vsa trpljenja, ki sijih do-mišljevati zamoremo, revščina dosegla je ono ■ stopinjo in irsko ljudstvo je tako oslabelo, da , je mogel le mož, kakor je O' Connell, še upati i rešitve pred poginom. Irske razmere naslikal i je govornik s temi besedami: ,,Koga vidim
-	tam, kako se bliža trepetaje, omahovaje, po-; časnim korakom volitnej urni? Nesrečen ua-i jemnil: in družbinski oče je; bil je v stolpu i zaprt in njegov upnik, gospodar zemljišča,
-	podaril mu je z ljutim usmiljenjem svobodo s i tim pogojem, da glasuje proti 0'Connellu; lju--1 bežen do prežalostne, zapuščene družine pre-
ki njihove zadeve oskrbuje z ljubeznijo in razumom , da se zopet okrepčajo od one siroma-ščine, v katero jih je pahnilo onemoglo, strankarsko dunajsko gospodarjenje, ki ima le poguma proti svojim lojalnim narodom in strankam. (Dobro! na desnici.)
Govor grota Hohen warta o premembi politične uprave zdel se je ministrom tako važen, da so še poldrugo uro po končanem zborovanju ostali v zbornici in pretresali, kaj naj store. Hohenwart je pri tej priliki razvil tako rekoč svoj program, iz kterega sleherni lahko razvidi, kako se bode vedel, če zopet pride na krmilo državno.
Najprvo je omenil, da nasvetom odsekovim nasprotuje, dasi je sam ud tega odseka in dasi mu je predlog Göllerichov po volji, ker odsek pri nasvetih svojih izpušča najvažnejše reči in prezira največe napake, poleg kterih je zboljšanje uprave nemogoče. Te napake so: duali-zem državnih in avtonomnih gosposk, nedoločnost njihove oblasti, mnogoternost avtonomnih upravnih organov. Namesto da bi odsek te nepri-ličnosti odpravil, nasvetuje le boljši oskrbovanje krajne policije in javne varnosti; in vendar je treba vso upravo skupno vravnati, če se hoče kaj doseči. To se sicer ne more na mah zgoditi; a če je osnovan načrt, se posamezni deli polagoma izvršujejo. To pa pri nasvetih odse-kovih ravno primanjkuje, kterih glavno načelo je: občinsko samoupravo kar se najbolj da skrčiti in njeni posel izročiti od vlade postavljenim vradnikom.
„Ta predlog, pravi Hohenwart, bode povsod jako osupnil. Vprašali se bodo: Je li mogoče, da ravno tista stranka, ki je pri obravnavi občinske postave, politične vravnave in pri vsaki priliki tako hudo šibala mnogo-vladarstvo in vedno jerobstva čez občine ter zahtevala najobširnejšo samoupravo, naenkrat edino zveličanje vidi v tem, da naj vradniki čez in čez vse žalijo." (Dobro na desni.)
To se bo vsem čudno zdelo, pravi Hohenwart, ki državnega zbora natančneje ne poznajo, ki ga pa poznajo, vedo, da tiste stranke več ni, ki se je prej potegovala za samoupravo, in da mora žrtvovat tudi samoupravo, odkar je vsled nove volilne postave odpravila naj imenitnejšo pravico dežel. A naj zbornica sklene, kar koli hoče, to moramo konštatirati, „da ni desnica v zbornici občinski samoupravi vratu zavila in !dežel prepegla s policijskimi komisarji ter novi dobi dala pravo podobo ob enem pa sama sebi postavila dostojen spomi-
nek." (Dobro na desni.) Da teorija obsoja tak sistem, ne bodem dokazoval z izreki posamnih pisateljev, ampak se le sklicujem ua splošno literaturo. Ljudstvu pripoznati pravico pri porotnih sodnijah razsojevati čez svobodo, čast, življenje in smrt posameznih državljanov, ali v ljudskih zborih razpravljati najvažnejša in najtežja državna vprašanja, ravno tistemu ljudstvu pa odrekati zmožnost primerno vredovati družinski, stavbeni, gasilni ali policijski red je nepravilnost, ki se v teoriji ne da opravičiti in misliti. (Prav res na desni.) Govornik omenja ua dalje, da naj bero razprave drugih zbornic, če teoriji ne zaupajo, ki vse odločno zahtevajo samoupravno načelo. Omenja le Angleške, ki se nam tako rada stavlja v izgled pa Prusije, ki ravno sedaj obravnava to vprašanja. „V mnogih rečeh, pravi, Prusijo posnemamo, kjer bi je ne bilo treba, zakaj bi se pa pri napravah njene notranje vredbe od Prusije nič ne učili, ter hrepeneli po tako žalostni izvrinosti, kakoršno nam odsek prisvoja?" (Klici: Prav dobro.) (Dalje sledi.)
magaia je čuvstvo dolžnosti proti njegovej domovini in njenemu rešitelju; iu mož je pripravljen glasovati, kakor se zahteva od njega. Vendar kaki glas ženski slišim? Nesrečen mož, kaj hočeš storiti? Misli na svojo dušo in na svobodo! O žena! Bil je glas njegove žene, ki je više cenila zmago O'Connellovo nego osvobodjenje svojega moža, rešitvo svojih otrok. Njen zvoneč glas je spet zdramil ne srečnega moža, in pozabivši, da je soprug in oče, spomnil se je, da je državljan. Glasoval je za O' Connella in potem se mirno povrnil
v ječo. Bliskoma raznesla se je ta veličastna beseda njegove velikodušne žene od euega konca tega otoka svetnikov do druzega. Vdolbla se je v rudo, zapisala na zastave sedaj obstoječe katoliške zveze. In po vsej pravici; kajti ta beseda je pripovedovala na kratko celo zgodovino tega junaškega ljudstva in izrezovala čuvstva pravega, nepokvarjenega irskega srca; ki je skoz 300 let vse darovalo za Boga, domovino, vero in svobodo."
(Ualje sledi.)
Politični pregled-
V Ljubljani, 20. novembra.
Avstrijske dežele.
V <1 rž» vil eni zboru se je te dni
govorilo, da ga hoče vlada še pred Božičem skleniti, po novem letu pa zopet sklicati k novi sesiji. Od druge strani pa se trdi, da bodo imeli poslanci, kakor vsako leto, med prazniki počitnice, po novem letu pa da bodo zopet nadaljevali sedanje zborovanje.
jflinisterstvo naše in ministerstvo ogersko hoče neki prepovedati prodajo könj v vnanje dežele, kar je nov dokaz, da se nekaj kuha.
"V ojserKkem zboru so miuistra inter-pelirali o moskavskem govoru cara ruskega pa Tisza je prav pametno odgovoril, da cesar stva našega omenjeni govor prav nič ne zadeva. Prav pametno je zavrnil tudi tiste poslance, ki so hoteli določiti vnanjo politiko avstrijsko ter očitno potegniti se za Turčijo, češ, da je Ogerska v nevarnosti, če se razruši Turčija. Tisza pa je odgovoril, da zbor vladi ne sme določevati politike; če z vlado ni zadovoljen, naj si izbere drugo vlado, težko pa je poravnati napako, ktera se zgodi v zbornici.
Hit Dalmatinskem je pri volitvah za deželni zbor zmagala narodna stranka.
Vuanje države.
Iz HSelgraria se poroča, da so tamošnji umetniki, časn karji, profesorji in pisatelji Černajevu 11. t. m. izročili adreso, v kteri pripoznavajo zasluge njegove za Srbijo. Stal je na jugu, pravijo, kakor skala, ob ktero se je zaletavala moč muzelmanska, pa je ni mogla razdrobiti, dasi jo je nekoliko premaknila. Večkrat je zmagal, kakor bil premagan. Černajev je v svojem ruskem odgovoru rekel, da bi Turki ne bili dosegli čisto nič, da bi bila Rusija o pravem času prihitela na pomoč, ktero so vsi prijatelji dežele in vsi Slovani želeli.
Kosenskim beguncem na Hrvatskem, kakor smo že poročali, godi se strašno slabo. Kupoma umirajo za lačno jetiko (Hungertyphus), ker se jim ni zadostno pomagalo, dasi so pošiljali deputacijo na deputacijo k banu. To bolezen tudi domači dobivajo, ker je nalezljiva, in tako se je razširila že čez več hrvatskih vasi.
Ituski vnanji minister knez Gorčakov razposlal je zastopnikom ruskim pri vnanjih
vladah okrožnico, v kteri jim naznanja, da ima car trdno voljo pomagati kristijanom na Turškem in da je v ta namen na noge spravil del vojne. Car sicer noče vojske, vendar ne b» prej miroval, dokler ne bo Turčija dala poroštva, da hoče s kristijani po človeško ravnati. — Obsodba zoper Strousberga in tovariše se je razglasila. Strousberg mora iti na tuje, Landau in Poljanski v sibirsko mesto Tomsk, Borisovski v Olonec, Schuhmacher pa za en mesec v ječo.
Turški ministri so sklenili, daje bolje vojskovati se do zadnjega dihljeja, kakor pa izročiti se nečastnemu varstvu Anglije! Rusija zoper to nič ne bo imela, ker ima tem večo priliko pričeti vojsko s Turkom.
Turčija je brezpogojno sprejela kon-ferencijo, ki ima rešiti vzhodno vprašanje, ki se pa na konferenciji boje ne bode rešilo.
]\Temfci,|a je Franciji naznanila, da se ne bode vdeležila prihodnje svetovne razstave, češ, da je Francoska ni tolikanj osnovala iz potrebe, kakor marveč zarad nekake politične demonštracije, ne da bi se bila z drugimi vladami o tej reči prej posvetovala. Mržnja, ki je vsled zadnje vojske med obema deželama nastala, tedaj še ni odstranjena, in obe deželi čakate le primerne prilike, da se boste zopet sprijele.
Izvirni dopisi.
Iz llariolice, 14. novembra. (Beseda o umetnijskih izdelkih dežele kranjske.)
Nekako veselo sem bil ginjen, ko sem bral v 130. št. SI. dopis z Gorenjskega, da moramo svoje moči na vse strani uapeti, če hočemo dobiti popolno znanje domače zgodovine, ker sem previdel, da vendar dohajamo k spoznanju, da ne samo jasnost v politični zgodovini nam daje popolno celoskupno podobo življenja naše dežele in naroda. Vsa duševna lelavnost, od stroge vednosti do proizvoda umetniške domišljije naših pradedov se mora pred nami odkriti, ako hočemo njihovemu življenju pravo ceno dati. Da v ta okrog spada cerkvena zgodovina in z njo tesno spojena cerkvena umetnija, bilo je iz imenovanega dopisa razvidno.
Zgodovina cerkvene umetnije naše domovine bi tedaj bila potrebna, da se obseg naše zgodovine popolni. Ni nam zameriti, ako je do sedaj še nimamo, saj še drugi narodi, ki so bolj samostojni, še le pretečenih 30 let tudi na to obzir jemjejo. Sedaj je pa to misel časa, in prizadevanje vseh izobraženih narodov so s posebno skrbnosto na to obrnjena; torej se tudi mi tej misli ne vstavljamo.
Čemu pa nam znanje vsega tega? Čemu premetovanje izdelkov davno minulih časov? Saj se mora umetnik sedanjih dni, ako hoče kaj izvršiti, vkloniti sedanjim cerkvenim zapovedim, in sedanjim idejam. Pa ravno to je praktična stran in poseben vzrok, ki nas mora k temu preiskovanju pripraviti. Nam li ne kažejo ravno ti izdelki isto popolnost notranjega življenja, isto voljno vdanost, ktero splošni duh sedanjega časa toliko prezira, ali na-domestilnega tešila za njo dati ne more ? In sedanje ideje kaj hočejo druzega biti kot nadaljevanje Kristusovih ukov, a toiiko bolj vestno, kolikor popolnejši nam je odkrita božja vse-gamogočnost nasproti časom, ki jih imenujejo temne in mračne.
Drugo vprašanje je, kako hočemo te zgodovinske fragmente skupaj spraviti ? Naša dežela je precej oddaljena od središča, kjer je komisija za starinsko raziskovanje svoj se-
dež vstanovilo. V „i z v e s t j i h centralne komisije" se le redkokrat naša dežela spominja in temu se ni čuditi. Kje so bili pri nas vešči možje, kterim bi bil imenitni posel, preiskovalca in dopisovalca prav pristojal, ki bi imeli popolno znanje vseh potov zgodovine in umetnosti, ki bi znali natanko določiti čas zloga in različne posebnosti, ki jih mu je tek vtisnil? Prejšni čas pri nas skoro ni bilo mogoče, da bi se bili izurili taki možje, in če si je g. P. Ilicinger prizadeval tudi v tem si pridobiti nektere pojme, bilo je to bolj di-letantično kot strokovnjaško. Dimičeva zgodovina kranjske dežele je v tem oziru pravo ogledalo naše vednosti: kako malo omenja, kako površno in nezanesljivo.
Pri tolikem številu cerkva naše domovine bi se za to reč obširno gradivo nabralo, akoravno niso bogato opravljene. Marsikaj posebnega v umeteljnosti bi se lahko konštatiralo, in dognali vzroki, zakaj tako? Naj omenim, kar sem sam opazil. Na dveh starih podružnicah, ki ste si oddaljeni kakih G ur, nahajajo se slikarije v duhu časa štirnajstega stoletja, a letne številke kažejo na 1614—1620, torej pri nas konec protestantizma. V času, ko je že doba slavne laške renesauce posnemovalce imela, in ko je na drugi strani naturalizem v oblasti imel malarijo in naobrazovanje, ko je v Italiji slovel A. Carau in Caravaggio, v Nizozemskem se razcimila narodna umetnija z imeni Rubens-a in V. Dyka, in na Španjskem se preslavljal Murillo s svojimi naj globokejo notranjost odsevajočimi umotvori; v tem času bi bil torej slovenski umetnik slikal v duhu gotiških slikarskih šol, in to ne posamezne podobe, ampak celi ciklus?
Kolika dejanska korist bi pa bila tudi za naše sedanje umetnike različnih strok, ko bi se taka stara cerkvena oprava, ki ni več za očitno rabo, skupaj zbrala in za poduk izpostavila. Bi ne bil to nov podbudek za našo obrtno delavnost, za ktero se tako malo trudimo ?
Pa predaleč sem zašel od nasveta, kako to skupljevanje pričeti. Novega sicer ne vem in novega nam tudi treba ni; kar so drugi za dobro spoznali, poskusimo tudi mi.
Pred kakimi 20 leti so tudi na Nemškem spoznali to potrebo in po naročilu pruske vlade sestavil je učeni ohranjevalec K vas t izpraševalui obrazec za sostavo inventarja umetniških spominjkov pruske države, in ta obrazec objavil je marljivi H. Otte v svojem „Ar-chaeologischer Katechismus" , kteri služi za razloženje vseh vprašanj. Jaz bi dejal, da tistemu, ki bi se pečal s preiskovanjem, naj bi to služilo za vodilo. Prepustim pa odločilo višjim in veljavnejšim krogom, da se le za delo odločijo.
Morebiti se bo mislilo, da čest. duhovščini ponujamo novo delo? Ne rečem, da ima duhovščina dandanes naj bolj čas, a to si upam izreči, da ima do sedaj še največjo zmožnost za napravo tacih inventarjev po vodilih omenjene Otte-ve knjige. Da bi bilo to delo inventarjev prav popolno, tega, seveda, ni pričakovati, ker s prečitanjem umetniške priročne knjige še nismo strokovnjaki in le tak mora imeti zadnji razbiraln« posel. Odlašati nam pa ni, ker čas vedno terja svoje žrtve, in če prej rešimo, bolje je. Na delo vsak po svoji moči, da dopolnimo našo zgodovino, da rešimo dragoceno blago našega naroda in ga postavimo v izgled pokvarjenemu okusu sedanjega časa. J. V. m.
Domače novice.
V Ljubljani, 21. novembra.
(Konfisciran) je bil v soboto „Slovenec" zarad vvodnega članka, „napadi na Rodiča"; v petek pa je bil konfisciran „Slov. Narod".
(Za blazne) boljšega stanu se je v norišnici na Studencu pri Vevčah napravila posebna soba z lepim pohišjem. Kdor želi kakega tacega bolnika v bolnišnico spraviti, naj se obrne do opravništva deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani, kjer i/.ve tudi pogoje zarad sprejema in plačila.
(Sokolov večer 18. t■ m. in slovensko gledišče 19. t. m.) sta bila prav dobro obiskana. Natančneje poročilo prinesemo prihodnjič.
(Včerajšnji sejem) bil je jako slab. Ljudstva je bilo srednje, kramarji tožijo, da so malo prodali, živine pa, zlasti konj, prignali so tako malo, da doslej o tem času tega še nikdar ni bilo.
Razne reči.
—	Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: C. g. Jurij Zore je 17. t.m. inštaliran za krško faro. č. g. Jak. Sušnik gre od Stare cerkve v Črnomelj, č. g. Peter Mohar iz Predoselj v Mengeš, č. g. Mavricij Šarabon iz Kranjske gore v Prrdoslje.
—	Premembe p ri u či tel j s t v u. G. Franc Petrič, poprej zač. v Mavčičah, v Zali-log (zač.). Spraš. učit. kand. gdične.: Amalija Leuasi v Šent-Rupert, Marija Zalaznik v Le-skovec, Emilija Korošec v Šentjernej in Henrika Eckl na rudarsko šolo v Trbovlje. G. Franc Gaberšek, spraš. učit. kand., je podučitelj v Braslovčah; gosp. J. Končan, poprej v Wald-herjevem zavodu, v Mozirje. Gdčn. Matilda Šot v Vuzenici na Štajarskem. Marija Verderber in Adela Krušič definitivno v Kočevji.
—	Metelkova vstanova šestim ljudskim učiteljem, ki se odlikujejo v nravnosti, pridnosti, v slovenščini in sadjereji, po 42 gl., se razpisuje do konca novembra. Prošnje oddajajo potem c. k. okrajne šolske gosposke dež. šl. vladi.
—	Glasoviti morilec pismonoše Guge, Enrico pl. Francesconi, je bil v četrtek 16. t. m. od porotnikov krivega spoznan in od sodnije na vislice obsojen. Pri obravnavi se je pokazalo, da je šel Francesconi iz tega namena na Dunaj, da bi umoril kakega pismonošo in se ua ta način obogatil. Da bi ga privabil v svojo hišo, je pisal sam nase več pisem, češ, da so denarji v njih, iu jih oddal na pošto. Ko mu IS. oktobra pismonoša Guga priuese eno takih pisem in se nekoliko obrne od njega, vstreli ga z revolverjem od zadej v glavo in razreže usnjato torbo, v kteri so bila pisma shranjena, ter iz njih pobere denarje. Ko je pa videl, da Guga še diše, zadrgnil mu je neko svilnato žnorico okoli vratu s tako silo, da se je vtrgala, potem pa je vzel še nož in mu je prerezal veliko žilo na vratu. Vdova pis-monoševa zahteva od družine morilčeve 100 gld. letne podpore, mati pa je zagovorniku njegovemu iz Italijanskega pisala, da za svojega sina prosi cesarjeve milosti.
—	Andrej Brega r, c. k. poštar v Višnjigori, je IG. t. m. po kratki, pa hudi bolezni umrl, in je bil v soboto 18. t. m. z velikanskem spremstvom pokopan.
—	Nova opera. Iz Zagreba se nam piše, da je ta mesec prišla tam na oder nova opera „Nikola-Šubic-Zrinsky", ktero je spisal II. Badalovič, a godbo zložil Ivan pl. Zajic. Za predmet ima opera hrabro brambo trdnjave Siget proti Turku 1. 1566 in je prav dopadla. Glavno nalogo Subica-Zrinskega je pel gosp.
J. Nolli in sicer prav dobro, ravno tako gosp. Gerbic Juraničn. Tekst in godba sta spretno in umetno zložena.
—	„Pesmi na tu j em", zloždDobravčin, založil L. Iladerlap se ravuo tiskajo. G. Ila-derlap je marljiv slovenski pisatelj in zasluži, da ga slovensko občinstvo podpira. Oglasilo na naročbo ali naročnino samo sprejema iz prijaznosti tudi vredništvo „Slovenca". Cena zvezku bo 20 kr.
—	Novi sejmi. Odbor kmetijske družbe je sklenil c. k. deželni vladi priporočiti dovoljenje naprošenih 4 novih sejmov v Semiču in Smeledniku.
—	V cestni odbor vrhniški je deželni odbor za svoiega zastopn'ka imenoval horjulskega župana Primoža Čepona.
—	Zmrznil je 10. t. m. v Ravnah na Notranjskem neki 47 let star Matej Juatin iz Radolice.
—	V žensko kaznilnico v Begnjah so 16. t. m. pripeljali zopet 50 jetnic iz Lan-kovca.
—	Katoliško časnikarstvo pri sv. Očetu. Vrednik „Rhein. Westfäl. Volksztg." je napravil zbirko skoraj vsih katoliških listov od IG. junija t. I., ki preslavljajo tridesetletnico papeževo, ter jih je lepo vezane poslal sv. Očetu. Msg. de Waal je 7. oktobra to zbirko pri privatnej avdijenci izročil sv. Očetu, ki so na pol resno in na pol šaljivo rekli: „Nekdaj ste imeli na Nemškem komaj 5 katoliških listov, odkar so pa s šibo nad vas prišli, imate jih več stotin; tako so vam tedaj vdarci vendar le koristili, in hvalimo Poga, da je tako prišlo." O poludne je moral g. Waal zopet priti k sv. Očetu, ki so mu podarili veliko fotografijo svojo z lastnoročnim podpisom: Die 7. oetobris 1876. Deus vos benedicat et dirigat manus et, mentes vestras. Pius IX. P. P. Te besede imajo jako globok pomen. Gospod naj vodi vaše roke, da boste tako pisali, da vas ne bode treba krcati po rokah, in gospod naj vodi vaš um, da pišete tako, kakor je prav.
—	Turški red Medjidije. Kakor „Obzor 1 poroča, je več Rusov, Talijauov in Nemcev turški vladi nazaj poslalo red Medjidije z dotičnmi pismi vred, češ, da se nikakor ne morejo kinčati z redom, ki seje podaril Alimet-agi, ubijalcu onih 5000 Bulgarov v Bataku. Gospodi konzuli velikih vlad na Turškem, pravi „Obzor", imajo skoraj vsi ta red. Hočejo li oni obdržati odlikovanje, s kterim je turška vlada obdarovala in odlikovale ubijalce, požigovalce in postopače čerkeske? In dotične velevlasti mar menijo, da je tako odlikovanje dostojno njihovim konzularnim zastopnikom iu poslanskim vradnikom ?
Umrli so:
Od 15. do 16. nov. Matej Dolinar, del. o., 14 ni., za drisko. Ana Japelj, gostinja, 56 1., v boln., za omehčanjem možganov. Helena Kern, kajž., 54 1., v boln., za vtriplj. pljuč. Jožef Vidic, vrvarja otrok, 6 t., za pljučnico. Leopold Erzar, kovača otrok, 7 d., za škrlatnico. Jožefina Higers-berger, inžen. liči, 9 1., za davico.
Telexrnlicne dvimriM1 cenc 20, novembra.
Papirna renta 60.45 — Srebrna renta 65*70 —
18601etno državno posojilo 108---Bankio« ukeije81&
— Kreditne akcije 138 90 — London 125^--Srebro
112 76 — Ces. kr. cekini 6 09 20fraukov 10*12.
Doliro služho
dobi izurjen »rjslssr. Kje? izve se pri opravništvu „Slovenca". (70—1)