QUsi LO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA Številka 34- Leto XXIII - 15, september 1984 SsEJE projektnega sveta za urejanje delitve od Tretji osnutek ustrezen Preteklo sreUo je bil v poslovni stolpnici Iskre v Ljubljani sestanek Projektnega sveta za urejanje delitve osebnih dohodkov v sozd Iskra. V, ^ Prvi točki dnevnega reda so člani ^ravnavali tretji osnutek samouprav- Sa sporazuma o skupnih osnovah in k^lih za delitev sredstev za osebne do-„ dke na podlagi minulega dela v - Iskra. Na ta tretji osnutek je pri- sPel0 nedvi sorazmerno malo pripomb, kar °mno kaže na dejstvo, da delovne ^Šanizacij' te--*.uvije smatrajo, da je bil osnutek samoupravnega akta sorazmerno strezen. o zaključni razpravi na prispele pri-j ^oe, so se člani Projektnega sveta j gorili, da naj Biro za industrijski p^niring DO Zorj^i v 14 dneh pripravi d Samoupravnega sporazuma, .. tevaje dopolnitve razprave na se- stank obr; u- Predlagali so še, naj bi osnutek de aLVnvaval še KOS SOZD Iskra pre- bi šel v dokončno potrditev in spre-tJe na DS SOZD Iskra. Hkrati naj po vseh osnovnih organizacijah sindikata pripravijo razprave (na katere naj po potrebi povabijo tudi strokovnjake iz ZORIN) in šele potem naj osnovne organizacije sindikata organizirajo referendum. 6 tem, kdaj naj bi se v Iskri odločali o tem aktu z referendumom, pa se bodo dogovorili na sestanku sekretarjev delovnih organizacij, ki bo prihodnji teden v Ljubljani. V drugi točki so obravnavali pripombe na Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in nekaterih izhodiščih za razporejanje čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Glede vsklajevanja z novim sporazumom v Iskri ni težav in zbrane ter obravnavane pripombe na omenjeni samoupravni sporazum gredo lahko kot skupne pripombe Iskre skupni komisiji. V tretji točki pa so člani obravnavali projektne naloge v letu 1985 in do kandidature posameznih nalog zavzeli tudi stališča. O tem pa bomo obširneje poročali v naslednji številki našega glasila. mak jetskimi kupci, predvsem ministrstvom za zveze, drugič pa zato, ker razširjamo obseg sodelovanja, in sicer s tranzitnih in mednarodnih central na raven mestnih omrežij torej lokalnih in hišnih central. Predstavniki jugoslovanskega elektrogospodarstva med razgovori v Iskri Obisk predstavnikov jugoslovanskega elektrogospodarstva v Iskri V petek, 7. 9.1984 je obiskala Iskro delegacija elektrogospodarstva SFRJ, ki jo sestavlja kolegij generalnega direktorja JUTEL ter vsi direktorji republiških in pokrajinskih elektrogospodarstev. Miodrag Krečkovič—direktor Iskrinega predstavništva v Moskvi Nove spodbude Iskrinemu 'žvozu v Sovjetsko zvezo V zadnjih nekaj tednih je Iskra podpisala s sovjetskimi kupci štiri izvozne pogodbe v skupni vrednosti blizu 38 milijonov dolarjev. Gre za medkrajevno avtomatsko telefonsko centralo na območju Moskve, tandem avtomatskih telefonskih central v moskovskem mestnem telefonskem omrežju, nadalje za prenosnike v omrežju ter za veliko naročniško telefonsko centralo. »Sovjetski kupec je Iskri izrekel zaupanje«, poudarja direktor Iskrinega predstavništva v Moskvi Miodrag Kre-čkovič, »Iskra pa mora to zaupanje spoštovati, potrditi in opravičiti. Iskrini načrti za izvoz v Sovjetsko zvezo v prihodnjem srednjeročnem obdobju so precej ambiciozni. Menim, da so realne možnosti, da jih dosežemo, predvsem pa bo ta uspešnost odvisna od Iskre same<<' Lado Drobež V delovni organizaciji CEO je delegacijo sprejel generalni direktor SOZD Iskre Boris Lasič s sodelavci. Iskrini strokovnjaki so nato predstavili gostom proizvodnjo za energetiko v Iskri ter dosedanje rezultate iz tega področja. Nadaljnji pogovori so potekali v prijetnem delovnem vzdušju, saj sta obe strani posebej izrazili željo za čim tesnejšim sodelovanjem. Gostje so si ogledali še proizvodnjo v DO CEO, DO Mikroelektronika in DO Telematika, kjer smo generalnega direktorja JUGEL Božidarja Raduno-viča zaprosili za kratko izjavo. Božidar Radunovič nam je rade volje ustregel in nam o namenu obiska povedal naslednje: »Naš koordinacijski odbor jugo- dveletna prizadevanja Iskrinih to-rn’ Iskre Commerce in Iskrinega Predstavništva v Moskvi na sovjetskem *šču so bila v zadnjih dveh, treh me-kronana s podpisom štirih po-^etnbnih izvoznih pogodb. P° otvoritvi Iskrine mednarodne av-r^atske telefonske centrale v Moskvi Pred olimpijskimi igrami leta 1980 in Po . Podpisu devetih pogodb za medkra-.Vne centrale v Sovjetski zvezi, je Kr>n zagon na sovjetskem tržišču ne-^ K° yamrl. Vzroki so bili predvsem v membna pa je predvsem zato, ker vstopa z njo Iskra na sovjetsko tržišče hišnih torej naročniških telefonskih central. V okviru te pogodbe bo Iskra prihodnje leto izročila organizaciji GOSSNHB Sovjetske zveze veliko hišno centralo z 4000 številkami. Tudi ta centrala bo vrste Metaconta 10 CN, kot že rečeno pa bo vredna 2 milijona dolarjev. DO AVTOELEKTRIKA Brigadirji v Iskri pravljanja, kjer je tekla beseda o delovanju te najmlajše politične organizacije. da zaradi številnih problemov anjskt kolektiv Telematike ni mogel P[av°časno izpolnjevati pogodbenih °bveznosti. prva Omenjene štiri pogodbe so pomembne za Iskro lahko bi rekli z dveh strani: prvič zato, ker nadaljujemo pred leti začeto uspešno sodelovanje s sov- Letošnje mladinske delovne akcije so zaključene. Brigadirji so se vrnili domov, svojo dolžnost so častno opravili. Zadnja izmena, ki je delala v Vipavski dolini — uredili so strugo reke Vipave, obirali so sadje, pospravljali poljščine itd., je obiskala tudi novogoriško Iskro — Avtoelektriko. Mlade prostovoljne moči je sprejel predsednik mladih v Avtoelektriki Boris Švagelj s sodelavci in jih najprej popeljal v dvorano delavskega samou- O nastanku, razvoju in perspektivi te naše novogoriške delovne organizacije pa je mladim gostom spregovoril vodja splošno kadrovskega sektorja, Karel Brenčič. Brigadirji so si z velikim zanimanjem ogledali tudi proizvodnjo avtoelektri-ke, saj je bila velika večina teh mladih ljudi iz Kragujevca, nekateri redno zaposleni v našem avtomobilskem gigantu, v Crveni zastavi, s katero sodeluje, oz. zanjo dela zaganjalnike, alternator-je, regulatorje, vžigalne tuljave in žarnice prav novogoriška Avtoelektrika. M.R. je bila sklenjena pogodba o ti^aji medkrajevne avtomatske cen-na območju Moskve. To bo cen- trale kit, a Metaconta 10 CM. Rok za prik- Vredm :ev na omrežje je leto 1986, njena 'ost pa je 14 milijonov obračun- $kih dolarje ^rugi posel se nanaša na dve lokalni ntrali, tako imenovani tandem avto-.atskih telefonskih central v moskov-telefonskem omrežju. Centrali km bo. sta vrste Metaconta 10 CN, vredni pa °sta 13 milijonov dolarjev. Tudi ta Posel kno mora biti končan v letu 1986, po- °Pre kot medkrajevno centralo pa so bavij me za.lokalni centrali že začeli do- dati. rav v zvezi s prodajo tandema dveh ° a*n'h central je treba poudariti, da je Sodba pomembna tudi zato, ker odstavlja prodor Iskre tudi na po-°oje mestnih telefonskih central, s ^ Pa se nam odpirajo nove perspekti- i ^ okviru tretje pogodbe bo Iskra 0cila sovjetskemu kupcu v prihod-^ letu elektronsko prenosniško rern° za povezovanje medkrajevnih avtoi matskih telefonskih central. Vred- jeT tC P°8ocP3e je 8,9 milijona dolar-be ^renosnike bo Iskra razvila pose- k 1 Za potrebe in specifičnosti sovjet- t ,®a telefonskega omrežja. 'ak etrta pogodba po sami vrednosti ni 0 Pomembna kot prejšnje tri, saj gre Minuli teden je Nova Gorica praznovala občinski praznik. Slavi ga vsako leto v spomin na dogodke tistih septemberskih dni v letu 1943, ko se je vse primorsko ljudstvo dvignilo v množični ljudski vstaji proti fašističnim okupatorjem. Praznik je bil letos posvečen tudi 40-letnici volitev v narodnoosvobodilne odbore. Ob tej priložnosti je bilo več slavnosti in delovnih zmag. Najvažnejša med njimi je bila v soboto, 9. septembra, ko so v prisotnosti več tisoč prebivalcev novogo- riške občine in gostov vključili, oziroma zagnali prvi agregat nove hidroelektrarne v Solkanu na reki Soči. Gradbena dela in vso opremo so naredili domači proizvajalci, med njimi tudi Iskra —Avtomatika, Ljubljana, ki je sodelovala z zaščito agregata in daljnovoda ter proti požarnimi napravami. Ko bodo prihodnje leto vključili v omrežje še zadnji, tretji agregat, bo H E Solkan dala vsako leto 145 milijonov kilovatnih ur električne energije. Na sliki: Nova hidroelektrarna. Za dva milijona dolarjev, po- slovanske elektrogospodarske skupnosti se je odzval vabilu slovenskega elektrogospodarstva in posvetil svojo sejo aktualnim vprašanjem energetskega položaja in problemom pripravfe perspektivnega razvoja in dokumentov razvoja, ki bodo kmalu prišli v obravnavo Skupščine SFRJ. Tu smo izkoristili priložnost, da obiščemo 2 velika proizvajalca, pomembna za nadaljnji razvoj energetike, to je: Litostroj, oz. bolje rečeno odgovarjajoči SOZD Strojegradnje Slovenije za energetiko, računajoč na strojne, metalne in projektne organizacije, ki so bile že doslej veliki partnerji in Iskro, ki je s svojim delom že od vsega začetka prisotna v razvoju energetike ter se vzporedno z njo tudi razvija. Zato so nam njene izkušnje pri tehničnem napredovanju in doseganju inovacij zelo dragocene. Omejil bi se na tisti del iz teh aktualnih investicijskih vlaganj, ki predstavlja večino v neposrednem sodelovanju v našem planu, vendar ne samo na našo relacijo z Iskro, temveč tudi na medsebojno povezavo med proizvajalci elektronske opreme in računalniške opreme v Jugoslaviji. Pred kratkim je namreč Elektrogospodarstvo Jugoslavije dobilo znaten kredit Svetovne banke za obnovo in razvoj v višini 120 mio, dolarjev, Evropske banke 40 mio. dolarjev in s temi sredstvi nameravamo realizirati sodoben sistem daljinskega upravljanja v našem elektrogospodarstvu. Ta sodoben projekt je izredno zanimiv za domačo strojegradnjo in se je zato prav tu porodila ideja, da se mora jugoslovanska industrija povezati in vskladiti za skupen nastop, ker se sred- (Nadaljevanje na 2. strani) Novo elektronsko intervalno stikalo Velika večina osebnih avtomobilov pri nas nima vgrajenih posebnih stikal za brisalce, ki omogočajo brisanje stekel v določenem časovnem zaporedju brez vključevanja brisalcev. Prav zaradi tega je dobrodošla novost, ki prihaja iz Iskre IEZE, tozd Industrijska elektronika iz Kostanjevice na Krki, kjer so, kot nam je povedal Toni Bizjak, vodja službe kontrole kakovosti, začeli izdelovati elektronsko prekinje-valno stikalo. Voznikom bo dobrodošlo predvsem v megli in rahlem rosenju, vzdržalo pa naj bi, po zatrjevanju proizvajalca, vsaj 50 tisoč vklopov. Elektronsko intervalno stikalo tako omogoča brezstopenjsko nastavitev delovanja brisalcev, sicer pa ne vpliva na njihovo običajno nastavitev in delo. Priključna enosmerna napetost je šest ali 12 voltov, območje nastavitve presledka pa je od 20 do 30 sekund. Tudi mraz ali vročina ne bosta mogla vplivati na njegovo delovanje, saj je neobčutljivo na temperaturo od minus 25 do plus 40 stopinj Celzija. Stikalo je mogoče namestiti v armaturno ploščo brez posebnih težav, saj sta priložena tudi priseben kotnik in dodatna kabelska napeljava. J.K. Razgovor s Francem Vrečkom, svetovalcem KPO SOZD Iskra Tečaj dinarja zaostril nabavo iz uvoza Nenehno se ubadamo s problemi uvoza nujnega repromateriala, z oskrbo domačih surovin (železo, baker) z devizami in drugimi težavami. Zato smo naprosili Franca Vrečka, svetovalca KPO SOZD Iskra, ki se s temi problemi ukvarja vsakodnevno, da bi nam odgovoril na nekaj vprašanj, zadevajočih tako uvoz kot nabavo repromateriala z domačega trga. Kako spremembe tečaja dinarja vplivajo na rentabilnost poslovanja?, se je glasilo naše prvo vprašanje. »V celotnem prihodku Iskrinih delovnih organizacij predstavlja uvozni material približno 22 % celotnega prihodka. Pri posameznih delovnih organizacijah doseže uvozna komponenta tudi do 45 % celotnega prihodka (Mikroelektronika, Iskra Delta). Visok odstotek uvozne substance imajo tudi delovne organizacije, ki so se v veliki meri usmerile v mednarodne kooperacije (DO Široka potrošnja, ERO). Iz navedenega izhaja, da so se proizvodni stroški delovnih organizacij, ki so močno vezane na uvoz, zaradi spremenjenega tečaja dinarja bistveno zaostrile. Glede na to, da posebno hitro raste tečaj dolarja, so najbolj prizadete tiste delovne organizacije, ki uvažajo repromateriale z območij, kjer se plačilni promet opravlja z dolarji (ZDA, nekatere vzhodno evropske države, države v razvoju). V Iskri je bilo doslej še zelo malo storjenega, da bi nabavo preusmerili v države s šibkejšimi valutami (francoski frank, lira, itd.). V bodoče bo potrebno vtej smeri marsikaj nadoknaditi in se prilagajati spreminjanju posameznih valutnih tečajev.« Valuta stanje 4. 1. 1983 stanje L 7. 1983 stanje 30. 12. 1983 1984 stanje 11. 9. US dol. (1) 62.58 90.50 125.67 171.24 DM (100) 2647.26 3553.60 4578.43 5733.94 FF (100) 933.34 1182.27 1494.61 1863.07 Lit (100) 4.58 5.98 7.54 9.29 Pri preglednici smo upoštevali srednji tečaj valute. Po predvidevanjih se bo vrednost dolarja do konca leta gibala okoli 200 dinarjev za enoto, odnos DM — dolar bo nekako 1:3. Kako poteka uVoz v Iskri nasploh? »Tudi v letošnjem letu je uvoz re-promaterialov omejen predvsem zaradi tega, ker je zmanjšano razpolaganje z lastnim deviznim prilivom (izvozniki razpolagajo le z 45 % priliva). V Iskri razpolaganje z devizami dosegamo sicer v celoti ugodneje zato, ker znaten del zunanjetrgovinske menjave poteka v obliki kooperacij, maloobmejnega prometa in kompenzacij, kjer je menjava v ugodnejšem razmerju (80—-100% razpolaganja). V letošnjem letu predstavlja olajšavo tudi možnost uvoza repromateriala na Gostje m ogledu proizvodnje. Dnevni red 2. zasedanja DS SOZD Iskra (25. septembra 1984) 1. Potrditev sklepov 1. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 14. 6. 1984 in informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov 2. Poročilo o poslovanju SOZD Iskra v I. polletju 1984 Poročevalec: Zoran Polič 3. Informacija o zunanjetrgovinski menjavi v obdobju januar—julij 1984 Poročevalec: Miloš Resnik 4.1. Informacija o izvajanju sanacijskih programov v DO Široka potrošnja TOZD Gospodinjski aparati Reteče in TOZD Elektroakustika Sežana (Miro Krek) 2. Informacija o stanju razreševanja problematike v DO Elektrozveze (Stane Preskar) 3. Predlogi za dodelitev združenih sredstev rezerv SOZD Iskra v DO Av-toelektrika in za podaljšanje sanacijskih kreditov v DO Široka potrošnja in DO Elektrozveze (Fabio Škopac) 5. Predlog odločbe o notranji organizaciji, sistemizaciji in zasedbi del in nalog za opravljanje nalog o izvajanju načrta vojne proizvodnje in storitev, realizacije sklenjenih pogodb ter izvajanje varnostnega načrta Poročevalec: Boris Mužič 6. Predlogi poslovnega sveta ZT skupnosti: 1. Poročilo o poslovanju Iskrine ZT mreže za leto 1983 2. Poslovnik o delu Poslovnega sveta 3. Pooblastilo Iskra Commercu za sprejemanje formalnih sklepov o ino mreži 4. Ustanovitev skupnega predstavništva Iskre in LB v Barceloni 5. Ustanovitev začasnega predstavništva na Madžarskem Poročevalec: Boris Slapnik 7. Predlog razpisa za imenovanje člana KPO SOZD Iskra za ekonomiko in plan ter za razvoj in inovacije in imenovanje v.d. člana KPO SOZD Iskra za razvoj in inovacije Poročevalec: Boris Lasič 8.1. Poročilo o razvojno raziskovalni dejavnosti v SOZD Iskra za leto 1983 2. Predlog sklepov VIL internega posvetovanja o razvojno—inovacijski problematiki, z osnovno temo »Programska orientacija Iskre do leta 2000« Poročevalec: Miloš Kobe 9. Poročilo o kakovosti proizvodov za leto 1983 Poročevalec: Gojmir Blenkuš 10. Osnutek Pravilnika o ureditvi skupnega razpoznavnega sistema Iskre Poročevalec: Jaka Škrbine 11. Odgovori na delegatska vprašanja Poročevalec: Boris Mužič 12. Vprašanja delegatov blagovni kredit, ki prav tako predstavlja 100 odstotno razpolaganje z devizami poleg tega pa je obveznost plačila odložena na kasnejši čas. Ne glede na zgoraj navedene pogoje zunanjetrgovinske menjave ne dosegamo razmerja med uvozom in izvozom, ki nam je bil izračunan kot družbeno priznane reprodukcijske potrebe. Na Iskrino zunanjetrgovinsko menjavo, oziroma oskrbo z repromateriali neugodno vpliva tudi dejstvo, da moramo uvažati repromateriale, ki smo jih v preteklosti dobili na domačem trgu, a jih sedaj jugoslovanska industrija izvaža, oz. nudi na domačem trgu pod pogoji, ki predstavljajo tudi dva do trikratno inozemsko ceno (polproizvodi črne in barvne industrije).« Kaj bi lahko povedali o vprašanju deviznega trga? »Devizni trg v Jugoslaviji v smislu zakonodaje ne obstaja«. Kako pa torej poslujejo, ko nam deviz zmanjka? »Med zainteresiranimi organizacijami združenega dela obstajajo razne oblike »združevanja deviz«, od čistega prenosa deviz do uvoza repromateriala za drugega partnerja. Kako pa skrbite za domače surovine? »Oskrba z domačimi surovinami je še vedno nezadovoljiva in nezanesljiva. Dolgoročno poslovno tehnično sodelovanje iz preteklih let se je v pretežni meri spremenilo v kratkoročne ali celo trenutne poslovne interese in kombinacije. Zato se oskrbljenost z osnovnimi surovinami iz meseca v mesec spreminja. Naštel bi lahko celo vrsto razlogov za takšno stanje. Naj navedem le nekaj glavnih razlogov: Jugoslavija surovine v velikih količinah izvaža v zelo nizki stopnji predelave na podlagi večletnih aranža-nov (aluminij) ali'pa na podlagi potreb po uvoznih substancah za proizvodnjo surovin in za odplačilo na kredit kupljene uvozne opreme (baker, črna me-talurigija). Pri politiki cen odstopamo od politike ponudbe in povpraševanja in so zato osnovne surovine, oziroma njihovi izdelki v prvi stopnji predelave (valjani in vlečeni izdelki), občasno na domačem trgu izpod svetovnih cen. Zaradi takega stanja je bil v zadnjih dveh letih uveden sistem doplačil na osnovno ceno. Doplačila so presegla vse meje in dosegajo v posameznih primerih namesto normalnih 10% tudi 50% fakturirane cene. Tudi bazična industrija dela pod zelo neugodnimi pogoji, saj je redna proizvodnja motena z nepravočasno oskrbo z osnovnimi surovinami in rezervnimi deli.« MAK DO KONDENZATORJI—SEMIČ Investicije, zaposlenost, zaloge Poročali smo že o polletnih rezultatih gospodarjenja semiške delovne organizacije, vendar smo v poročilu govorili v glavnem o polletnih rezultatih gospodarjenja, prodaje, izvoza, uvoza in finančnih rezultatih. Vendar pa sodijo v polletno bilanco tudi podatki o investicijah, nabavi na domačem trgu, zalogah in številu zaposlenih. Zato dopolnimo poročilo po polletnem poslovanju DO Kondenzatorjev še z omenjenimi podatki in problemi, ki se odpirajo za v prihodnje. Tako je semiška delovna organizacija v prvem polletju letos aktivirala opreme v vrednosti 30.490.158 dinarjev in sicer TOZD Elektronski konde-zatorji za 11.478.868 dinarjev, TOZD Energetski kondenzatorji opreme v vrednosti 4.471.411'dinarjev, TOZD Mehanski deli in naprave v vrednosti 4.369.179, TOZD Elementi za odpravo motenj v vrednosti 4.724.980 dinarjev in Delovna skupnost skupnih služb v vrednosti 5.545.720 dinarjev. Vendar so v tem obdobju nabavili opreme le v vrednosti 27.435.000 dinarjev in tako ambicioznega plana zastavljenih investicij v vrednosti 362.000.000 dinarjev ne uresničujejo tako kot so pričakovali. Pri vsem tem pa velja tudi za Semič, kot za skoraj celotno slovensko gospodarstvo, zastarelost, oz. odpisanost opreme, saj je le te po stanju z dne 30. 6. 1984. kar 83 % odpisana, medtem ko jo je bilo odpisane na dan 31. 12. 1983 78 % vrednosti opreme. (Nadaljevanje na 4. strani) Obisk predstavnikov jugoslovanskega elektrogospodarstva v Iskri H/ (Nadaljevanje s 1. strani) stva iz kredita lahko koristijo le preko mednarodnih licitacij. Domači proizvajalci imajo pri tem določene ugodnosti vendar morajo biti v vsakem primeru konkurentni. Posamezno ne bi bili in zahvaljujoč medsebojnemu razumevanju Iskre, Rade Končarja, Energoinve-sta in Ei Niš in Instituta „Mihajlo Pu-pin“ je prišlo do formiranjakonzorcialne skupine, ki naj bi se po pričakovanju udeležila konkurza. Mi smo želeli spoznati tovrstno Iskrino proizvodnjo in pri tem dobiti še nekaj osebnih vtisov. Tu smo se zbrali direktorji oziroma predsedniki poslovodnih odborov republiških in pokrajinskih elektrogospodarstev iz vseh republik in obeh pokrajin in menim, da bo ta obisk pomemben tako za omenjeni projekt kot za bodočo realizacijo dolgoročnega programa razvoja energetike v Jugoslaviji. Opredelitev naše družbe in strategij.6 našega razvoja dajeta prednost nasloni' tvi na domače surovine: vodo, premo® in na razvoj nuklearne tehnologija Z-6 so prisotni projekti, ki so v izgradnji k°, npr. hidroelektrarna na Neretvi, Pre. kratkim je sklenjen dogovor o izgradnj1 hidroelektrarn na Drini, odpira se s*' roko področje izgradenj kapacitet n Kosovu, Kolubari, v pripravi pa je tu® izbor tehnologije nuklearnega proces® V vsem tem imajo Iskra in ostale of' ganizacije, ki smo jih obiskali P°' membno besedo in možnost udeležbe izgradnji jugoslovanskih energetski sistemov. Naše izkušnje iz dosedanjega sod6' lovanja so pozitivne, predvsem želm1 poudariti tiste na tehničnem področju in zato pričakujem, da bodo naša pri23' devanja imela velik pozitiven vpliv i,a razvoj naše družbe v celoti.« „ . ■ Boriš Čenn Potrebe po sodelavcih Objave prostih del in nalog v Iskri zbira in ureja Judita Bagon, SOZD Iskra PSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, tel.: 213-213, iht.: 25-25. Prijave pošiljajte na naslov, ki je naveden v okviru objavza posamezno delovno, c® temeljno organizacijo. Na tem naslovu prejmete tudi natančnejše informacije o prostih delih in nalpgah. Iskra ZORIN TOZD Indok center 1. Referent za klasifikacijo in oštevilčenje Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, pasivno znanje tujega jezika, 3 leta delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov Iskra ZORIN DSSS Štrekljeva 6, Ljubljana. Rok obvestila je 30 dni. Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika Vrhnika, Idrijska c. 42 1.) Tehnolog — analitik Pogoji: — 4 letna srednja šola strojne ali elektro smeri 3 leta delovnih izkušenj na področju tehnične priprave proizvodnje — poskusno delo traja 60 dni c k’° zt^ru^ujemo za nedo ločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra IŠP TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, Idrijska c. 42, za komisijo za delovna razmerja. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 8. dneh po sklepu o izbiri kandidata. ISKRA INVEST SERVIS, LJ. 1. OPERATIVNO VODENJE ENOTE DRUŽBENE PREHRANE Pogoji: KV kuhar in 3 leta delovnih izkušenj v gostinski stroki, opravljen tečaj higienskega minimuma. Poskusno delo traja 2 meseca. OD okoli 23.000,00 din. 2. STREŽBA GOSTOV NA SAMOPOSTREŽNI LINIJI Pogoji: PR gostinski delavec in 6 mesecev delovnih izkušenj v gostinski stroki, opravljen tečaj higienskega minimuma. Poskusno delo traja 2 meseca. OD okoli 17.000,00 din. Delo ppd točko 1. in 2. je na lokaciji Servis, Vič. 3. STREŽBA GOSTOV NA SAMOPOSTREŽNI LINIJI Pogoji: PR gostinski delavec in 6 mesecev delovnih izkušenj v gostinski stroki, opravljen tečaj higienskega minimuma. Poskusno delo traja 2 meseca. OD okoli 17.000,00 din. Delo je izmensko in se opravlja na lokaciji Mikroelektronika, Stegne. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljete na naslov: Iskra Invest servis, Ljubljana, Trg revolucije 3, Org. in splošno kadrovsko področje. ISKRA INSTITUT ZA KAKOVOST IN METROLOGIJO LJUBLJANA, TRŽAŠKA C. 2 1. Predsednika kolektivnega poslovodnega organa 2. člana kolektivnega poslovodnega organa za tehnično področje 3. Člana kolektivnega poslovodnega organa za splošno področje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonskimi pred-pisi in družbenimi dogovorom o kadrovski politiki na območju ljubljanskih občin izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 visokostrokovno izobrazbo tehnične, pravne ali ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj — znanje enega svetovnega jezika pod 2 — visokostrokovno izobrazbo elektrotehnične smeri — 5 let delovnih izkušenj — znanje enega svetovnega jezika pod 3 visokostrokovno ali višje strokovno izobrazbo ekonomske, organizacijske ali pravne smeri — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj Izbrani delavci bodo imenovani za štiri leta. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA—Institut za kakovost in metrologijo, Ljubljana, Tržaška c. 2 z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po izteku razpisnega roka. dos bsi za$: dot !ni< sist \ $isti S ien, ieir ien k lehi los Pač »el cilk S|stč Ctg( »a (Vt C k % 'Me rabl k 'Zde to j k k k "lov v k cir?GOVOR Z MARKOM ŠOB OTO, VODJEM ODDELKA ZA KANALIZACIJO INDUSTRIJSKIH PROCESOV Ne samo delitev, temveč Ustvarjanje dohodka Racionalizacija industrijskih procesov je vsekakor eden izmed najpomembnejših pogojev za učinkovito uresničevanje stabilizacijskih programov, ki zajemajo: učinkovitost dela, dobro organizacijo in ne nazadnje posodobitev tehnologije. In prav racionalizacija industrijskih procesov, ki jo pri nas žal še vse premalo upoštevamo in razvijamo, je bila glavna tema našega razgovora z Markom Šoboto, ki je v TOZD Bil vodja oddelka za racionalizacijo industrijskih procesov. N vaša dejavnost sploh pomeni? Racionalizacija industrijskih proce-j gajema vrsto ukrepov, s katerimi Rzemo boljši delovni učinek (pro-Rivnost dela) ob normalnem delov-|.j111 naporu in brez škode za zdravje, in Rmogočajo uresničevanje osnovnega IjRoniskega načela: s čim manjšo ko-R0 vloženega dela, čim manjšo po-nin° energije in sredstev za proizvod--1 ’ doseči čim večji učinek. Rato se naše delo začenja že pri obli-to/nju, oz. konstrukciji izdelka, načr-; jnju proizvodne tehnologije in za-va a usklajevanje zmogljivosti obliko-0bl]f Priprav, orodij, pripomočkov, iRovanje delovnih mest, linij in de-j ,a,c, bodisi ob osvajanju novega iz-„ ka, selitvi obstoječih proizvodenj v s Ve prostore, bodisi zaradi izvedbe ijRucmb in izboljšav na obstoječih iz-p k:,h, obstoječem tehnološkem in Rzvodnjem procesu. Ekonomski cilj d onalizacije je tesno povezan s pro-Rtvnostjo dela, ki je funkcija znanja, in 'k0'16 c,Premijcnosti, organiziranosti d., Sega dela, ki se pretežno izraža v 'Sem tempu. ^ racionalizacijo dela usklajujemo RPonente produktivnosti, tako da-geSezemo v danih pogojih najracional-vJ?° izdelavo. Usklajevanje načelno lav)a enako za projektiranje nove izde-tt(]C’ kakor tudi za racionalizacijo ob-fReet razlika je le v sestavljenosti in-^‘teij in omejitvah rešitve. ijL*'a|<0 ste razvili metode in sisteme, ki Pri delu uporabljate? j. ,3, izvajanje svoje-dejavnosti smo trsti .razv*li’ dopolnili in prilagodili zas ° sisteinov, metod in rešitev, ki so Rovane na kombinaciji znanja, pri-; N jenega iz literature in iz izkušenj, sisf° Ph pridobili ob aktivnem uvajanju cmov in metod v delovne procese, sist ^*stvu §re za kombinacijo metod in Rmov, s katerimi na objektiven, ra-ien?a*en’ human in varen način oblikujem0 t!e*0' al* bolje rečeno — povezu-jp/0 človeka z materialom, energijo, Smadjo v delovni proces v določe-jh času in okolju. I ako pri delu ne upoštevamo zgolj Ccnih kriterijev, kot so funkcional-pg. ’ kakovost in vzdržljivost izdelka, Pa tudi ekonomske kriterije, ki te-" "'s na racionalni p gp Produktivnosti ter varnem in anem delu. Da lahko sledimo tem ip j.rg luu‘ cKunomsKe Krnenje, ki te-na racionalni porabi materiala, uviu. iva lanrvu aicuillJU lem Rln, uporabljamo različne metode in ;e,nc, na primer: analizo vrednosti >\Or)rxT>^« f ___ • • ii i*i • »a ^onorhijo in merjenje dela, ki bazira istemu vnaprej določenih časov dol ?*°uene lastnosti sistema vnaprej da l?en**1 časov (da je analitična meto-j ’ (|a omogoča vnaprejšnje določanje da opredeljuje vplive na velikost ueiay- - v .. ... rgu.^nega časa), ki ga pri delu upo-cijoJam°, nam omogočajo racionaliza-'zd Z‘Ve®a dela, že med načrtovanjem Ko j i ne8a postopka in ne šele potem. Je le-ta že realiziran, dtri ac'°nalizacija živega dela pa je spet j n° povezana z mehanizacijo dela, ki CRi v celoti zamenjuje ročno delo spg eka- Stopnja mehanizacije je odvi-se Rcdvsem od znanja in ekonomike, rRav' od tega, ali znamo neko delo anizirati in ali ie to eknnnmukn Posebna Ugodnost 2a Iskraše! ^ Iskrini tovarni TV sprejemnikov na Pržanu so za Iskrine elavce pripravili priložnostno Prodajo omejenega števila barvan in prenosnih črno belih TV Projemnikov pod izjemno Sodnimi pogoji. Naprodaj so javni TV sprejemniki brez da-J'nskega upravljanja »AZUR« ekran 56 cm) in prenosni črno eli -pY sprejemniki »TRIM« Wran 31 cm)in JASNA (ekran >)■. lahu 'udbrmacije o nakupu nko dobite v tovarniški prodajni ali po telefonu 061-52-161 nt. 27 — MARUŠA TOMŠIČ. Marko Sobota. upravičeno. Zato je potrebno vedno poiskati optimalno stopnjo mehanizacije v danih razmerah same OZD, in gospodarskega prostora, v katerem deluje. Skratka, gre v bistvu za obvladovanje industrijske tehnologije, ki je nauk o povezavi osnovne tehnologije z učinkovito izdelavo ob spoštovanju človekove vloge in možnosti pri delu. (Osnovna tehnologija je opredeljena kot nauk o postopkih pri pridobivanju in predelavi surovin v izdelke — elek-tro, strojna, kemična, itd.). Zazrta je v ekonomiko in človeka. Industrijska tehnologija v vseh osnovnih tehnologijah enako upošteva tako ekonomiko ter njene zakonitosti, kakor tudi človeka ter njegove fiziološke in psihološke sposobnosti. V praksi delovne procese pripravljajo pretežno tehnično izobraženi kandidati, ki jim manjka znanja iz ekonomije, organizacije dela, ergonomije, sociologije, in podobno. Danes še nimamo šole, ki bi pripravljala strokovnjake za obvladovanje industrijske tehnologije in ponujala na vprašanje, kako racionalizirati industrijske proce- In kako to delate vi? Za nas je vsaka naloga projekt, ki ga realiziramo preko določenih aktivnosti. Naštel bom le najpomembnejše: 1. Spoznavanje obstoječega proizvodnega procesa. V okviru te aktivnosti zberemo, pregledamo in analiziramo proizvodno-tehnično dokumentacijo, obstoječ proizvodni proces, izdelek, sestavne dele in način vgradnje ter izdelamo podroben opis faz tehnološkega procesa. Spisek faz služi kot osnova za spremembo izdelka, nove delovne pripomočke in izdelavo časovnih analiz oz. standardov po sistemu VDČ. Smiselno deljive faze proizvodnega postopka predstavljajo najmanjše zaključene elemente tega postopka, ki se pri usklajevanju obremenitev in oblikovanju operacij vključijo v operacije na različnih mestih proizvodnega procesa v skladu s prednostnimi zahtevami. 2. Izdelava predlogov za spremembe V okviru te aktivnosti izdelamo predloge za spremembe izdelka, tehnološkega in proizvodnega procesa v obliki idejnih skic z vsemi poglavitnimi merami in opisom glavnih funkcij. Predloge za spremembe posredujemo strokovnemu timu projekta, ki posamezne predloge analizira, ovrednoti po kriterijih izvedljivosti, potrebnih vlaganj in pričakovanih rezultatov ter predloge selekcionira. Osnovni cilj sprememb je zmanjšanje prenesene vrednosti ki nove vrednosti izdelka, ki skupaj tvorita tovarniško ceno izdelka. Poseben poudarek velja oblikovanju izdelka in opreme za industrijsko proizvodnjo, kajti ni dovolj, da izdelek proizvajamo v predpisani kakovosti, kratkih rokih in s potrebnimi funkcijami, pač pa mora biti proizvodnja tudi dovolj produktivna in akumulativna, skratka poceni. Ta interna ekonomija je za sleherno OZD bistvenega pomena, saj se kaže v ekonomskih učinkih gospodarjenja. 3. Realizacije sprejetih predlogov Realizacija sprejetih predlogov zajema vrsto aktivnosti, od izdelave dokumentacije do izdelave in nabave posameznih sestavnih delov in opreme, izdelave prototipov in testiranja le-teh. Posebej pozorno je potrebno spremljati potek realizacije sprememb zaradi doseganja rokov, kajti aktivnost mora biti zaključena najmanj eno terminsko enoto pred uvajanjem sistema. 4. Izdelava časovnih analiz in standardov Izdelavne čase za posamezne faze proizvodnega procesa določamo po sistemu VDC. Praviloma določanje časa prične šele po izdelavi in sprejetju predlogov za spremembe izdelka in nove delovne opreme. Pri analiziranju faz dela posebej obravnavamo tiste faze, ki se pojavljajo večkrat. Za te, tako imenovane standardne faze, izdelamo časovne analize enkrat, čas pa uporabimo povsod tam, kjer se faza pojavlja. Za vse operacije, na katerih se obdeluje širok asortiman polizdelkov, izdelamo časovne standarde, ki so uporabni za vnaprejšnje določanje časovnih obremenitev, za katerikoli izdelek iz obstoječega asortimana, pa tudi za izdelke, ki bodo kasneje razviti in vključeni v proizvodni program. Za vse faze dela izdelamo podroben opis novih metod dela na posebnih obrazcih, ki služijo za privajanje novih delavcev ter za izdelavo tehnoloških postopkov. 5. Usklajevanje obremenitev in oblikovanje delovnih operacij V odvisnosti od ciljne letne količine gotovih izdelkov, s pomočjo VDČ, za posamezne faze dela in z upoštevanjem prednostnih zahtev, oblikujemo operacije s približno enakimi časovnimi obremenitvami. Aktivnost je pomembna zaradi vnaprejšnje odprave ozkih grl v proizvodnem procesu. Za delovna mesta, kjer delata dva in več delavcev, uskladimo njihovo delo časovno tako, da ni nepotrebnih čakanj, oz. da se ne ovirajo med delom. Prepletali je posameznega in skupinskega dela ter obremenitev s časovnimi diagrami predpišemo vnaprej. Z oblikovanjem usklajenih operacij dobimo potrebno število delovnih mest in izvajalcev za predvideno letno količino izdelkov, prav tako dokončen obseg standardne in nestandardne opreme delovnih mest. 6. Oblikovanje delovnih mest Za vsako delovno operacijo v proizvodnem postopku oblikujemo fizično delovno mesto z vsemi proizvodnimi funkcijami in gibalnim prostorom za delavca. Razporeditev sestavnih delov, orodij in naprav določimo z upoštevanjem dimenzij, najugodnejše drže pri delu in fizioloških sposobnosti človeka. Za vsako delovno mesto narišemo skico, ki definira vse podrobnosti delovnega mesta s specifikacijo opreme in oddaljenosti obdelovancev od delovnega področja. Kot taka služi pred uvajanjem ali pričetkom nove serije, zagotavlja pravilno ponovno postavitev in s tem pravilne delovne metode, ki so pogoj za doseganje izdelavnih časov. Z njo določimo gabarite delovnega mesta, ki so pomembni za racionalno razporejanje v razpoložljiv prostor, določanje odlagališč in transportnih poti. 7. Izdelava dispozidjskega načrta Z izdelavo dispozicijskega načrta določimo dokončno razmestitev vseh delovnih mest za izdelavo polizdelkov in montažo gotovih izdelkov, definiramo opremo, ki je potrebna za povezavo delovnih mest, za skladiščenje materiala ob delovnih mestih ter vse potrebne instalacije (komprimiran zrak, elektrika, ventilacija itd.). 8. Določanje dodatnih časov Časovne analize in časovni standardi vsebujejo čiste čase delovnih operacij, torej ne upoštevajo različnih motilnih vplivov, ki delo podaljšujejo in prekinjajo. Normativni čas pa mora pokrivati celotni delovni dan, zato mora vsebovati tudi čase za kompenzacijo motilnih vplivov. Motilni vplivi se ne pojavljajo v enakih presledkih, niti v enakem iznosu in jih ne moremo določiti deterministično. Pomagamo si s statističnimi metodami, ki določajo poprečne vrednosti izgubljenih časov za posamezne motilne vpli /e. Motilne vplive prikazujemo v obliki količnikov: količnik napora, ki upošteva podaljševanje delovnega časa zaradi prevelikih dinamičnih oz. statičnih obremenitev; količnik okolice, ki upošteva vplive temperature, vlage, prahu, strupenih plinov itd; količnik motenj, ki upošteva zastoje zaradi slabše kakovosti sestavnih delov in količnik privajanja, ki upošteva neprivajenost delavca na delovno metodo pri uvajanju nove proizvodnje, spremembi metode in pri zaposlitvi novega delavca. Motilne vplive, ki delo prekinjajo, zajamemo z dopolnilnim količnikom, to so predvsem osebne potrebe in organizacijske izgube (čas za začetek in zaključek dela, ktajše čakanje na transport in material, sprejemanje informacij itd.). 9. Vodenje delovnih norm Aktivnost obsega predvsem izračunavanje čistih časov s pomočjo časovnih standardov, množenje s količnikom dodatnih časov, vpisovanje v tehnološko dokumentacijo, in razpisovanje delovne dokumentacije. 10. Svetovanje pri oblikovanju sistema delitve OD Aktivnost obsega izdelavo modela delitve sredstev za OD, ki upošteva spremembe v delitvi dela, intenzivnosti dela in spremembe normativov, glede na to, da je pričakovano doseganje normativov po sistemu VDČ enako 100% pri normalni delovni intenzivnosti. 11. Uvajanje sistema Po zaključku pripravljalnih aktivnosti, oblikovanju začasne dokumentacije, fizične postavitve linij in delovnih mest sledi izvedba najpomembnejše aktivnosti — uvajanje načrtovanega sistema v proizvodni proces. Obsega organizacijo in izvedbo zbora delavcev, kontrolo izdelane in dobavljene opreme, privajanje delavcev na nove delovne metode in organizacijo dela, odpravljanje raznih pomanjkljivosti in nedoslednosti, evidentiranje izdelanih količin in porabljenega časa, ter spremljanje doseganja postavljenih ciljev itd. In kakšne rezultate dosegate ob tako široko zastavljenih akcijah? Navedel bom le en primer — ki sicer ni iz Iskre —, kjer smo z navedenimi aktivnostmi, ki so trajale dobro leto, dosegli naslednje rezultate: — dvig količine za 60% — dvig produktivnosti za 44% — prihranek materiala (zmanjšanje teže izdelka) za 10—15%, odvisno od izvedbe izdelka. Hkrati se rezultati kažejo v: — boljši organizaciji dela in večji izrabi razpoložljivih resursov, — ustvarjanj kakovostni bazi podatkov, ki omogočajo uspešnejše planiranje in vodenje proizvodnje, — večji osveščenosti delavcev, da z bolj organiziranim in kakovostnim delom pridobivajo večji dohodek in s tem boljšo materialno osnovo dela. Za podkrepitev teh rezultatov naj navedem podatek iz internega glasila DO, kjer smo te uspehe dosegli. Pred kratkim izdelana analiza je pokazala, da je na obdelanem izdelku za planirano proizvodnjo v letu 1984 dosežen letni prihranek 136.800 ur, kar pomeni približno 13 starih milijard dinarjev prihranka. Seveda gre tu za enega naših najbolj referenčnih projektov. Rezultati, ki jih dosegamo sicer, se najčešče gibljejo med 10 do 30% dviga produktivnosti, le v enem samem primeru je Til dvig produktivnosti manjši od 10% (znašal je le 8,5%). Ves čas poudarjate produktivnost dela. Kako gledate na odnos OZD in družbe nasploh do vprašanja produktivnosti dela? Vsekakor smo v preteklosti v družbi vprašanju produktivnosti dela posvečali vse premalo pozornosti. Dohodek TOZD, kot okvir za osebne dohodke, akumulacijo in skupno porabo naj bi deloval samodejno kot temeljni motiv za večanje produktivnosti dela, gospodarnosti pri angažiranju in porabi sredstev ter učinkovitem prilagajanju proizvodnje in poslovanja zahtevam in merilom domačega in zunanjega trga. Toda do sedaj dohodek kot motiv za večanje produktivnosti in ekonomičnosti ni deloval zadovoljivo. V pogojih večinoma administrativno vodenega gospodarstva so bila konku- renčna merila produktivnosti in učinkovitosti silno zamegljena. Z odpravljanjem trga in ekonomskih cen smo odpravljali funkcijo objektivne ekonomske prisile, odgovornost OZD za gospodarnost s sredstvi in za produktivnost dela. Namesto da bi organizirano in zavestno povečevali produktivnost in racionalnost in s tem družbeno blaginjo, smo se v praksi vse preveč ukvarjali z vprašanjem delitve in ne z ustvarjanjem večjega dohodka. Kakšne so posledice takega ravnanja, v tem trenutku še ni mogoče oceniti v celoti, gotovo pa so med najtežjimi: stagnacija (in nazadovanje) produktivnosti, juriš proizvajalcev na domači trg, splošno zidanje cen iz planiranih dohodkov vseh struktur, zadolžitev v tujini do kritičnih meja ter inflacijske stopnje in devalvacije dinarja rekordnih vrednosti. In v tej »megli« so zopet bolje izhajali tisti, ki se niso preveč zavzemali za produktivnost dela, temveč za zidanje cen in s tem nominalnim dohodkom, ki niso imeli kritja v realni proizvodnji. Če upoštevamo življenjsko nujnost vključevanja v mednarodno menjavo, deluje ravnanje v preteklosti nekoliko naivno, saj nam svetovni trg takih naših notranjih meril enostavno ne prizna. In tudi usposobiti se ne moremo za večjo konkurenčnost navzven, če iz notranjih odnosov odpravljamo konkurenčna merila. Stabilizacijski program lahko uresničimo le s hitrejšim razvojem produktivnosti in učinkovitosti gospodarjenja, odgovornejšim odnosom do družbenih sredstev in hitrejšim večanjem realnega dohodka. S tem naj bi povečali konkurenčnost naših OZD na svetovnem trgu, produktivnost in kakovost so namreč ključni elementi konkurenčnosti, pa tudi najčistejše oblike lojalne konkurence. Delujete v okviru SOZD Iskra? Kakšne imate pogoje za delovanje, ali imate dovolj podpore in kakšni so vaši uspehi znotraj Iskre? Klime za naše delovanje v Iskri nikakor ni mogoče označiti kot najbolj ugodno. Normalno bi bilo, ker smo del Iskre in z dejavnostjo skupnega pomena. da nudimo strokovno pomoč predvsem OZD Iskre. Prepričan sem tudi, da imamo dovolj znanja in izkušenj in da je dovolj problemov s področja našega dela. da bi lahko delali predvsem za Iskro. Vendar v praksi ni tako. Vzrokov za tako stanje je gotovo več. SOZD Iskra je velik in kompliciran sistem z zahtevno tehnologijo in komplicirano organizacijo. Dogovarjanja na ravni SOZD so običajno dolgotrajna, postopki zapleteni izid pa negotov. Vendar menim, da bi sodelovanje moralo biti v obojestranskem interesu. Naša želja je predvsem, da bi nas znotraj TOZD dobro poznali, da bi vedeli, da nismo proračunski in da za svojo eksistenco moramo ustvarjati dohodek, da bi poznali našo dejavnost in rezultate, ki jih dosegamo. Sami veliko pozornost posvečamo prav rezultatom, saj so pozitivne reference najboljše priporočilo za nove naloge. Po drugi strani si želimo, da bi se tako v Iskri, kot v družbi kot celoti težišče aktivnosti preneslo s področja delitve na področje ustvarjanja večjega dohodka (realnega in ne inflacijskega). To bi bila plodna tla za dejavnost našega oddelka. Poglejte, nobena svetovalna organizacija v SRS ne pokriva področja merjenja dela, čeprav so časovni normativi pogoj za obvladovanje stroškov izdelave, kalkulacijo cene, ugotavljanje kapacitet, planiranje in krmiljenje proizvodnje, pa tudi pravičnejše nagrajevanje po delu. In veste zakaj? Zato, ker je to silno garaško in nehvaležno delo. Mi pa smo takega dela navajeni in rezultati kažejo, da smo problemom kos in da delo tudi uspešno opravljamo. Mara Ovsenik Gornji posnetek je nastal prejšnji teden v Iskri —Avtoelektriki, Nova Gorica pred oddejkom odpreme. Velik francoski kamion so delavci TOZD — Komerciala do vrha naložili Z vžigalnimi tuljavami, ki jih delajo v Iskri Bovec, namenjene pa so bile v francosko firmo Citroen. DO AVTOMATIKA Tehnološka zaokroženost proizvodnje v novomeških temeljnih organizacijah V skladu s programsko politiko delovne organizacije Avtomatika smo se že v lanskem letu odločili, da pripravimo elaborat, ki bo s tehnološkega, investicijskega, ekonomskega, prostorskega in kadrovskega vidika podal rešitve za prestrukturiranje proizvodnje v celotni delovni organizaciji v smeri programsko-proizvodnih in lokacijsko zaokroženih celot: na stegenski lokaciji, na lokaciji Savska c. 3 in v novomeškem bazenu, kakor tudi dislociranih TOZD Releji v Makolah in TOZD Stikalni elementi v Dobrepolju. Ocena polletnega poslovanja, oz. TOZD ELA, pokrivanje potrebnega analiza gospodarjenja v Avtomatiki in njenih temeljnih organizacijah je pokazala, da bo potrebno programsko-teh-nološke usmeritve novomeških temeljnih organizacij TOZD Napajalne naprave in TOZD Elektrospojna vezja racionalno načrtovati za uspešen in skupen nadaljnji razvoj ter nastop na domačem in tujih trgih. Glede na to, da se je že pred polletnim obračunom predvidevala izguba v uvoza in odplačilo vseh obveznosti. Z združevanjem obeh TOZD in racionalno tehnološko zaokrožitvijo delov proizvodnega procesa, bi izpolnili tudi enega izmed bistvenih pogojev, da se za konvertibilni izvoz najzahtevnejših profesionalnih naprav za zahtevne kupce predhodno zagotovi ustrezne delovne pogoje. V obratnem primeru tuji partner ne zaupa v možnosti zagotavljanja ustrezne kvalitete in ni priprav- Iz proizvodnega programa TOZD Napajalne naprave. TOZD Elektrospojna vezja, je bila izdelana: — analiza gospodarjenja v TOZD ELA — in pregledane obstoječe programsko—tehnološke usmeritve v TOZD napajanja in TOZD ELA — proizvodno-tehnološke zmogljivosti v obeh temeljnih organizacijah — možnosti razširitve in razvoja obeh temeljnih organizacij in — pogoji za tehnološko zaokroženost — ter izdelan predlog razvoja v okviru razvojnih planov delovne organi- Ijen prevzeti rizika. Perspektivno obe temeljni organizaciji načrtujeta proizvodni proces na lokaciji Cikava in opustitev lokacije na Bršljinu, do takrat pa naj bi racionalno: — koristili proizvodne prostore, opremo in kadre, — organizirali delo režijskih služb, zlasti za pripravo proizvodnje ter izdelavo in vzdrževanje delovnih sredstev, — načrtovali razvoj posameznih programov s čim racionalnejšimi investicijskimi vlaganji v proizvodna sredstva, — koristili skupne prostore in naprave. V novih proizvodnih prostorih TOZD Elektrospojna vezja. zacije oz. predlogov dopolnitve teh planov. Vzroki, ki narekujejo čimprejšnjo zaokroževanje proizvodnega procesa na lokaciji Novo mesto so predvsem v naslednjem: — glede na trenutno stanje v gospodarstvu ne morejo v TOZD Napajalne naprave hkrati investirati v opremo in proizvodne prostore — zaradi omejenih proizvodnih možnosti izbirajo v TOZD Napajalne naprave le akumulativno najbolj zanimive proizvode, ne morejo pa pokrivati celotnega tržnega segmenta napajalnih naprav — TOZD Elektrospojna vezja z obstoječo strukturo programov ne more zagotoviti odplačevanje anuitet. Zato je povsem razumljivo, da je trenutno edina, objektivno dosegljiva možnost razširitve programa in obsega proizvodnje napajalnih naprav v ustreznem povezovanju s TOZD Elektrospojna vezja. Že prve tržne ocene za 1985. leto so pokazale, da bi z agresivnejšim trženjem lahko zagotovili dovolj naročil za zaposlitev razpoložljivih delavcev v Za uskladitev priprav za združitev obeh temeljnih organizacij je bila s strani poslovodnega odbora delovne organizacije Avtomatika, oz. njegovega predsednika Marcela Božiča imenovana komisija. Predlog združevanja obeh temeljnih organizacij je bil že obravnavan na razširjenih kolegijih, ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov obeh TOZD ločeno in na skupnem sestanku. Le-temu so prisostvovali tudi predstavniki izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto in občinskega komiteja ZK, predsednik poslovodnega odbora Avtomatike in predstavniki SOZD Iskra. Na osnovi pozitivnega stališča do predloga pripravlja trenutno komisija že nadaljnje ekonomsko-organizacij-ske elemente, zlasti pa: — dopolnitev tržne analize — osnutek letnega plana skupnega subjekta za 1985. leto — predlog prostorske razporeditve na obeh lokacijah ter obsega in dinamike investicije ŠIROKA POTROŠNJA Pomanjkanje sredstev sega po osebnih dohodkih ostal bore malo, saj je v tem prirnerl1 treba večjemu znesku odšteti manjšeg2' V polletju je dobljeni rezultat reso3 za silo pozitiven, prav malo pa je op1'" mistov, ki bi to upali napovedovati,lltl za konec leta. Težav z zagotavljanjem likvidnosti — dinarske in devizne — v Široki potrošnji tudi v drugi polovici letošnjega leta še ne bo konec. Struktura sredstev, od katerih je odvisno poslovanje, še vedno kaže na mnogo preskromen delež lastnega denarja in na mnogo preveč tujega. Najeta sredstva pa so draga; v Široki potrošnji samo obresti za nujno potrebne kredite za obratna sredstva že »poberejo« več denarja od sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Zaključek ob takih parametrih Rezultat poslovanja Široke potrošnje v prvih šestih mesecih letošnjegaz leta kaže predvsem neljubo resnico, da negativni poslovni trendi niso zaustavljeni. Nasprotno — vse tisto, kar je bilo deležno kritičnih ocen v lanskem letu in v prvem letošnjem kvartalu, se ponavlja tudi v naslednjih mesecih — in kot vse kaže tudi v obdobju po dopustih. Proti vsem pametnim razlogom naraščajo zaloge (predvsem repromate-riala in nedokončane proizvodnje zaradi nesortiranosti materiala), te pa je bilo povečini treba plačati z dragimi krediti. Hkrati se naglo krčijo možnosti za najemanje novih posojil, še posebej tistih z nekoliko ugodnejšimi obrestnimi merami (kot so, npr., krediti za pripravo proizvodnje za izvoz itd.), kar že skoraj brezupno likvidnostno situacijo še zaostruje. Pomanjklanje zadostnih virov sredstev pa seveda še kako vpliva na proizvodnjo: Široka potrošnja med drugim (ali celo predvsem) zato ni dosegla plana proizvodnje v prvih šestih mesecih (15% za ostanka za dinamičnim izpolnjevanjem letnega plana) in kar ne zaskrbljuje nič manj, tudi izvozni načrt ni bil dosežen. Tu je bil zaostanek še večji, saj je bilo do zaključka polletja doseženega komaj 39 % letnega izvoznega načrta. Ob nekaj manj kot 46 % doseženega za letos predvidenega obsega prodaje na domačem trgu je slika nelikvidnosti v dobršni meri že predstavljena. Nadvse »uspešen« dosežek prvega polletja, ki se še bolj bohoti v naslednjih mesecih, pa so obresti, ki jih je bilo treba plačati za najeta posojila. Medtem, ko je bilo v prvih šestih mesecih za plačilo osebnih dohodkov namenjenih 41 % dosečenega dohodka, je bilo treba za obresti odriniti naslednjih 38 %. Kot že rečeno, se trend nadaljuje, obresti pa je že^ več kot mase za osebne dohodke. Ob teh kazalcih seveda ne preseneča več nadvse utemeljena bojazen, da že v septembru in popolnoma zanesljivo še v katerem od bodočih me- secev ne bo od kod vzeti sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Poslednji (lahko pa tudi prvi!) člen v verigi razumevanja izredno težkega gospodarskega položaja Široke potrošnje danes pa je 105 milijonov dinarjev težka izguba Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč. Ta je odločilno vplivala na končno sliko poslovanja Široke potrošnje: od skupno doseženih 120,5 milijonov dinarjev akumulacije je zato veda ne more biti spodbuden. Izgubov Tovarni gospodinjskih aparatov b° treba odpraviti, saj je prehudo breme za celotno delovno organizacijo. Z narjem bo treba ravnati pazljiveje, '!i'. treje obračati zaloge, pa tudi zahteva11 pravice, ki gredo izvoznikom, kakršn3 je na primer TOZD TV Pržan — sled' nja namreč dobiva le neznaten del kuj' ditov, (cenejših!) za pripravo proizvod" nje za izvoz, ki bi ji po pravilih igre' kjer je izvoz prioriteta, šli. Ob upoštevanju vseh teh »čejev« morda rezultat konec leta lahko tak0 dober, da bo moč oblikovati celo sred' stva za skupno porabo... Stane Fleischma" Investicije, zaposlenost, zaloge (Nadaljevanje z 2. stran*) Tako so torej v Semiču realizirali le 8,4 % letnega plana investicij. Zato je bila amortizacija zaradi prepočasnih investicijskih vlaganj uresničena le v višini 42 % planiranih stroškov za amortizacijo. V prvem polletju letos so na domačem trgu nabavili blaga v vrednosti 769.911.000 dinarjev, kar pomeni večjo vrednost nabavljenega blaga v primerjavi s prvim polletjem lani za 121 %. Pri tem je treba še opozoriti, da je dobava pa domačem trgu povezana z dolgimi dobavnimi roki, nesolidno dobavo in večkrat s slabo kvaliteto. Zanimivi so tudi podatki o številu zaposlenih in netto osebnih dohodkih. Delovna organizacija je imela na dan 30.6.84. zaposlenih 1634 delavcev, kar pomeni v primerjavi z lanskim letom za 11 % več delavcev, oz, zaposlilo se je 156 novih delavcev. Netto osebni dohodek na zaposlenega, izračunan na podlagi vkalkuliranih ur dela, je v prvem polletju dosegel višino 19.731 dinarjev in je tako za 55 % večji kot je znašal netto osebni dohodek v istem obdobju prejšnjega leta. Za konec še nekaj besed o zalogah. Zaloge materiala so na dan 30. 6. 1984 dosegle višino 214.428.878 dinarjev >r so realno za 19 % večje kot so znašal zaloge materiala istega dne pred let01*1 dni. Zaloge gotovih proizvodov so segle višino 36.924.396 dinarjev in 50 realno večje v primerjavi s stanje1*1 zalog 30. 6. lani za 2 %. Glede na to, da se je stanje izgotov Ijenih izdelkov neznatno dvignilo klju večji proizvodnji, sodijo, da je to posle' dica velikega povpraševanja po njih0' vih novih izdelkih. In končno so tu še zaloge nedoko1* čane proizvodnje, ki so na dan 30. 1984 predstavljale vredn°$l 76.651.804 din in so bile v prime*' javi s stanjem istega dne lani večje z;1 6 %, v primerjavi s stanjem zalog 1,3 dan 30. 12. 1983 pa za 30%. Vzrok za izredno visoko nedokončan1’ proizvodnjo je v nekvalitetnih prodaj' nih napovedih in v prekinjanju pr0* zvodnje z »nujnimi naročili«, posledic tega pa je nepravočasna oskrba s p°' trebnimi surovinami. Vsi ti in podobni problemi, saj sooh' jektivno zaloge vseh vrst prevelike, te*' jajo, da v drugem polletju storijo vse’ da bi marsikatere probleme povsei** odpravili, ali pa vsaj omilili na znosn0 D> mero. DO AVTOMATIKA Upokojenci iz TOZD Elementi za avtomatizacijo V TOZD Elementi za avtomatizacijo, delovne organizacije Avtomatika so se delavci v zadnjih nekaj mesecih poslovili kar od desetih sodelavcev, ki so odšli v pokoj. Večina j ih je bila dvajset in več let zaposlenih v Iskri. Z vestnim opravljanjem vsakodnevnih nalog so prispevali k njenemu razvoju in s tem k uveljavitvi Iskrinega imena doma in v tujini. V pokoj so odšli: Julijana Žabjek — čistilka Stanislav Tomšič — skladiščnik Marija Arnautovič — pomožni ključavničar v strojni delavnici Cecilija Mahkovic — priučena delavka v montaži Janez Miklavčič — kontrolor Lea Čebokli — v.d. vodja računovodskega sektorja Nino Brecelj — finomehanik I. Miroljub Gmjakovič — delovodja vzdrževanja zgradb Darinka Dolinšek — priučena delavka v montaži Angelca Marn — delavka v kuhinji. — predlog organizacijske sheme skupnega subjekta. Vodilni delavci ter predstavniki družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov so sprejeli tudi obvezo, da objektivno seznanijo delavce obeh kolektivov z vsebino predloga in postopkom združitve s ciljem, da bi novi subjekt (predlog: TOZD Energetska elektronika) začel poslovati s L 1. 1985. Š.D. SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje strokovno usposabljanje po programu: Optimiziranje in stroškovna kontrola proizvodnje od 8. do 12. oktobra 1984 | V razmerah zaostrenih pogojev gospodarjenja se, še bolj kot kdajkoli doslej, kaze potreba po obvladovanju proizvodnega procesa ter po stroškovni kontroli posameznih segmentov proizvodnje. Glavna poslovna usmeritev Iskre je izvozna usmeritev prestrukturiranega proizvodnega programa, doseganje ugodnejše akumulacije, zmanjšanje uvozne odvisnosti ter polna zaposlenost delovnega kolektiva. Optimiziranje proizvodno-prodajnega programa po kriterijih poslovno-sti krmiljenje proizvodnje glede na tekoče rezultate poslovanja, sprotno zasledovanje stroškov proizvodnje, kalkulacije stroškov z vidika poslovne strategije ter analiza vrednosti so elementi za doseganje začrtane poslovne politike OZD. Seminar je namenjen: planerjem, razvijalcem, tehnologom, računovod-skim delavcem, vodjem del v proizvodnji ter ostalim, ki se pri svojem delu srecuiejo z odločitvami v proizvodnji in s kreiranjem poslovne politike. Udeleženci seminarja bodo prejeli gradivo kot pripomoček za samostojno delo na teh področjih; vključena bo tudi demonstracija računalniškega reševanja posameznih primerov. VSEBINA: L Optimiziranje proizvodnje 2. Stroškovna kontrola proizvodnje 3. Analiza vrednosti NOSILEC PROGRAMA: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana I VODJA PROGRAMA: Božo Lampič, dipl. ekon., Iskra KIBERNETIKA I — DS ATS, Kranj ČAS IN KRAJ: s strokovnim izpopolnjevanjem bomo pričeli 8. 10. 1984 ob ^",UI10 ^198J1 ^aj1^tUr'st’ Loka. Zaključek seminarja bo predvidoma CENA: v veno 15.800 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci seminarja v svojih TOZD oz. DSSS. PRIJAVE: prijavnice pošljite najkasneje do 2. 10. 1984 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center. Ljubljana, Trg revolucije 3, E-l 1, Sonji Vrho- Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji programa B. Lampiču, tel.: št.: 064 28-269 ali v Izobraževalnem centru, tel.: št.; 061 222-212- Začarani krog inventivne dejavnosti Na področju inventivne dejavnosti prav gotovo ni bolj obrabljene teme, kot je večni problem razmejitve odnosa med redno delovno obveznostjo in inovacijo. Problem se pojavlja skoraj izključno v zvezi z delom raziskovalcev, razvijalcev, konstrukteijev in drugih strokovnih delavcev, izvira pa iz več dilem, o katerih bo tekla beseda v pričujočem zapisu. PltVA DILEMA . Prva dilema izhaja iz dejstva, da ,^‘jo razvojni delavci v povprečju višjo topnjo izobrazbe od ostalih. Ali imajo ?radi tega tudi večjo možnost (privile-®J) za ustvarjalno, inventivno delo? osnovi pregleda pravilnikov o in-®ntivni dejavnosti mnogih OZD bi bil jjdgovor lahko pritrdilen, kajti večina Porablja tako imenovane odbitne od-,otke, ki sorazmerno s stopnjo izobra-De inovatorjem tanjšajo že tako skopo otrierjeno nadomestilo iz povečanega °hodka, ustvarjenega z inovacijami na Podlagi različnih oblik degresije. Že stavni princip enakopravnosti delav-j:ey Pri delitvi sredstev za OD jasno do-.^a, da pravica delavca na del dohod-a: ki ga je prispeval delovni organiza-'P ni odvisna od njegove strokovne Usposobljenosti, temveč od tega v akšni meri s svojim sedanjim in minu-/n delom, oz. kreativnim delom pri-Pova k ustvarjenemu dohodku. Tudi številne raziskave so povsem soglasno pokazale, da stopnja člove-Kove ustvarjalnosti ni v korelaciji Soodvisnosti) s stopnjo formalne izo-razbe, temveč le s kvaliteto specifič-nega strokovnega znanja. Pogoj za Pravičenost omenjenega sorazmerja Pa bi morala biti celo linearna funkcij- ska povezanost med določeno stopnjo formalne izobrazbe in ustrezno stopnjo ustvarjalnosti. Ustrezna stopnja formalne izobrazbe je vsekakor osnovni pogoj za določen nivo specifičnega strokovnega znanja, v nobenem primeru pa ne predstavlja kar neposrednega privilegija za ustvarjalno delo. Privilegiran je le tisti delavec, ki ima optimalne pogoje in ustrezno motivacijo (stimulacijo) za kreativno delo. Podatka, da okrog 2000 strokovnjakov, ki so v SOZD Iskra delajo v raziskovalno razvojni dejavnosti, prijavi v enem letu le okrog 20 izumov, ne moremo razlagati in utemeljevati s prenizko formalno izobrazbo, niti s pomanjkljivim strokovnim znanjem, kar spet dokazuje, da zgolj stopnja formalne izobrazbe še ne predstavlja prednosti za ustvarjalno delo. Hkrati pa nam kaže na dejstvo, da tudi status RR delavca ni samodejni sovzrok inovativnega dela. Treba pa je poudariti, da se v RR dejavnosti na vsak način pojavi več inovacij, kot pa jih avtorji prijavijo. To je neposredni feed-back neustreznega vrednotenja ustvarjalnega dela, na eni strani, na drugi pa gre tudi za nekatere visoko osveščene osebnosti, ki jim ustvarjalno delo predstavlja zadostno življenjsko kategorijo brez materialnega' nadomestila. SOZD ISKRA IZOBRAŽEVALNI CENTER, LJUBLJANA V skladu s programom zagotavljanja kakovosti elektronskih elementov Po sistemu IS 9000 v Iskri, sklepom KPO SOZD Iskra in področnega kolegija za kakovost o uvajanju tega sistema, tazpisujemo STROKOVNO USPOSABLJANJE po programu: Izvajanje sistema IS 900 od 8. do 10. 10. 1984 Strokovno usposabljanje je namenjeno glavnim kontrolorjem in vodjem Preizkusnih laboratorijev ter njihovim namestnikom v sistemu IS 9000. Sistem za zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov IS 9000, (skrajšano sistem IS 9000) je sistem elektronskih elementov ocenjene kakovosti, temelji na osnovah, ki so v celoti prevzete iz ustreznih mednarodnih sistemov in pospešuje Iskrin izvoz elementov višjega kakovostnega razreda. Glavni kontrolor s svojimi pooblaščenimi sodelavci je organizator in nosilec sistema IS 9000 v organizaciji združenega dela, ki proizvaja elektronske elemente ter mora zato temeljito obvladati vse podrobnosti sistema IS 9000. To znanje pridobi na tem seminarju. VSEBINA: L Osnove sistema IS 9000 Razvoj in vzpostavitev sistema Zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov po IS 9000 Zgradba zagotovitvenih standardov Organizacija in funkcioniranje sistema 2. Postopki ocenjevanja kakovosti Naloge proizvajalcev elementov Kvalifikacijska odobritev elementov Splošne zahteve za kontrolo Kontrola kakovostne ustreznosti Sistem spuščanja v prodajo Overjeni zapisi o preizkusih Vodja PROGRAMA: Zoltan ZEMLJIC, ing., Iskra IEZE, DSSS Ljubljana ČAS IN KRAJ: s programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli 8. 10. 1984 ob 9. uri v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 10. 10. 1984 ob 18. uri. CENA strokovnega usposabljanja: v ceno 11.100 din so vključeni penzion-ski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na Podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih tozd oz. dsss. PRIJAVE: prijavnice pošljite najkasneje do 4. 10. 1984 na naslov: SOZD lskra. Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3-XI. Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji programa Zoltanu Zem-Jlcu’ tel- št.: 061 576-231 ali pri vodji področja kakovosti v vaši DO. DRUGA DILEMA Ali je vrednejša inovacija, ki je nastala v okviru delavčevega delokroga ali tista, ki je nastala na drugih področjih dela? Mnogi samoupravni akti (npr. sedaj veljavni sporazum SOZD Iskra) vsebujejo korekturne faktorje, ki priznavajo najvišjo vrednost inovaciji, ustvarjeni na drugih področjih dela. Naravnost smešno je, da je bolj cenjeno delo izven strokovnega delokroga kot pa tisto za katerega se je delavec šolal, usposabljal, izhajal iz rezultatov minulega strokovnega dela sodelavcev itd. Če nočemo priznati, da vsak delavec SVOJE delo najbolje pozna in zato tudi najbolje ve, kako naj ga izboljša v smeri ustvarjalnega dosežka, potem tudi ni več pomembno, katero delo kdo opravlja, oziroma, za kakšno delo je najbolje usposobljen. Takšna miselnost se porodi v okoljih kjer odgovornost delavcev za strokovnost dela ni niti individualizirana niti sankcionirana. TRETJA DILEMA Ali so delavci na področju raziskav in razvoja že s svojim statusom ustrezno stimulirani za ustvarjalno delo? Ker lahko govorimo o uravnilovki na področju osebnih dohodkov, o omejitvah pri uvozu raziskovalno razvojne opreme, strokovne literature itd., je res težko govoriti o primerni motivaciji. Sodna praksa ne priznava stališča, da je nadomestilo iz povečanega dohodka zaradi inovacije vsebovano že v izplačanih OD avtorjev, ki delajo v razvojni dejavnosti, priporoča pa, da se dobro definira normalni obseg dela teh delavcev s predpostavko, da noben delavec ne more biti razporejen k delu in nalogam samo zato, da bi se ukvarjal z inventivnim delom. Nekateri strokovnjaki trdijo, da bo problem razmejitve odnosa med redno delovno obveznostjo in inovacijo razrešen z uveljavitvijo razvidov del in nalog. Dobro opredeljeno delo res omogoča kvalitetno organizacijo, planiranje, vodenje, itd., ne razrešuje pa omenjenega problema, kajti ustvarjalnega dosežka, ki prinaša nekaj povsem novega, pač ni mogoče predvideti že v razvidu del in nalog. Vsekakor pa je razvid dragocen pripomoček za opredelitev normalnega obsega dela. Povsem jasno je, da v nobenem primeru ne moremo od delavca inovacije ZAHTEVATI. Lahko jo kvečjemu PRIČAKUJEMO, če mu, kot rečeno, nudimo optimalne pogoje, kvalitetno organizacijo dela in ustrezno moralno in materialno stimulacijo za ustvarjalno delo. Obstajajo določeni pomisleki, da bi se potem RR delavci ukvarjali le še z inovacijami, ne pa s svojimi rednimi delovnimi zadolžitvami. Odgovor, da bi se le! Vse postavljene dileme so, milo rečeno, neutemeljene in vendar trdovratne, kajti iz njih izvirajo zaviralni dejavniki, kot so: bojazen pred neuspehom, zavist, profesionalna ljubosumnost vodij, težnje po uravnilovki itd. Prav gotovo pa ni dileme, kaj je delovna naloga. To je naša osnovna delovna obveznost, ki jo moramo opraviti na osnovi planiranega postopka, ki bo pripeljal do predvidenega, pričakovanega rezultata. Rezultat definirane delovne naloge je lahko tudi nadpovprečen, neplani-ran. V tem primeru gre lahko za visoko delovno učinkovitost v okviru delokroga, na osnovi kriterijev, ki jih opredeljujejo merila za delitev sredstev za osebne dohodke. Lahko pa gre tudi za nadpovprečni rezultat kot neposredno posledico inovacije, v skladu z definicijo vrste ustvarjalnega dosežka. Id-ELOVTTA NALOGA I _______________t_______________ (PRIČAKOVANT ( PLAHITJATII) REZIILOA? ) <—:—frNoMom) _________ v CflADPOVPREČHI (HEPLANTRAJIL ) REZULTAT J 1 1 ' INOVACIJA V SKLADU Z DEFINICIJO VRS0E -USTVARJALNEGA DOSEŽKA VISOKA DELOVNA UČINKOVITOST V OKVIRU DEL0K0RGA NA OSNOVI KRITERIJEV KOLIČINE, KVALITEnE GOSPODARNOSTI,(USTVARJALNOSTI) SaS 0 INVENITVNI DEJAVNOSTI SaS 0 DELITVI SREDSTEV ZA OD iva ra način pojmovan m vrednote: rezultat dela ni rezerviran za nobeni kategorijo — ne izobrazbeno, ne stro kovno in ne statusno. Glede na to, d; je posebno nadomestilo iz povečanegi dohodka zaradi inovacije še vedm osebni dohodek, je možna oblika sti mulacije ustvarjalnega dela tudi uvedbo četrtega kriterija učinkovitost — faktorja ustvarjalnosti, vendar ol tem nastopajo mnogi pomisleki. Ocena učinkovitosti, ki zajema dolo čen variabilni del osebnega dohodka ji instrument za nagrajevanje po delu, k pa je največkrat iz povsem subjektivni! razlogov slabo izkoriščen in s tem neu činkovit. Ponavadi je v visoki korelacij z delovno dobo, pogosto je ne glede m spremenljivo delovno učinkovitost posameznika dolgo časa fiksiran, uporablja se kot kompenzacija ranga kategori zahtevnosti dela, ko niso izpolnjeni določeni formalni poboji itd. Šele ko bi vpliv omenjene prakse od stranili in bi morali oceno učinkovitost vedno znova določati (na primer v časovnem intervalu največ 3 mesecev), č< bi uporabljali tudi negativne ocene itd.. bi bil lahko kriterij ustvarjalnosti kot faktor učinkovitosti učinkovit. Toliko časa, kolikor ne bomo sposobni uporabljati niti relativno majhnega variabilnega dela osebnega dohodka kot že neposredno dano možnost regulacije delovne motivacije, lahko o nagrajevanju po delu le sanjamo. Kriterij ustvarjalnosti kot faktor učinkovitosti vidimo v okviru sistema spodbujanja ustvarjalnega dela kot nadgradnjo vrednotenja del in nalog v razvidu. Ob tem se je treba zavedati, da v naših razmerah tako problematično izplačevanje nadomestil sčasoma lahko nadomestimo z veliko bolj racionalnimi in usmerjenimi oblikami motiviranja ustvarjalnega dela, kot so daljša študijska izpopolnjevanja na tujih univerzah, udeležbe na simpozijih, dostop do tuje strokovne literature, sodobnejših virov podatkov itd. Verjamemo, da bodo dileme, nakazane v tem razmišljanju samodejno odpadle, ko bodo delavci v vseh ozirih optimalno motivirani za ustvarjalno delo. Toda brez entuziazma in veselja do odkrivanja novega kljub temu ne bo šlo! Janez Majer Pretekli mesec se je od sodelavk, ki delajo na linijah kompresorskega motorja v spodnjeidrijski Montaži, poslovila Bernarda Likar. Med Iskraše je P' 'šla septembra 1977. leta in bila tako med starejšimi v tem izredno mladem kolektivu. Na zadnji delovni dan so se ji sodelavke oddolžile s šopkom rož in datili ter še zadnjič na delovnem mestu poklepetale o vseh težavah in uspehih, ki so jih spremljale v teh letih. Seveda pa niso pozabile na spominsko fotografijo. POGOVOR Z VITOM MURGLOM Kako pritegniti mlade k delu? »Najhujši problem mladinske organizacije v Iskri Commerce je precejšnja neaktivnost, naš cilj pa je pritegniti mlade k delu mladinske organizacije ter povečati število aktivnih mladincev.« To so besede predsednika koordinacijskega sveta mladinske organizacije v Iskri Commerce Vita Murgla izvoznega komercialista v zunanje-trgovinski temeljni organizaciji Iskre Commerce. Z njim je tekla beseda o delu mladih, problemih in uspehih, načrtih. Vito Murgl. Delo mladinske organizacije v Iskri Commerce je veijetno še bolj otežko-čeno, saj ima Iskra Commerce svoja predstavništva, servise in prodajalne v domala vseh večjih mestih v Jugoslavi- »Vsekakor. To razdrobljenost bomo skušali v prihodnje premostiti s spremembo poslovnika o organiziranju in delovanju mladih v Iskri Commerce. Doslej smo imeli tako imenovanega koordinatorja za filiale, zaradi velike prostorske razdroblejnosti pa je bilo njegovo delo skoraj nemogoče. Prav zato smo zdaj izvolili tri koordinatorje, in sicer za delovanje z mladimi po predstavništvih oziroma servisih ter industrijskih prodajalnah. Nalogo enega koordinatorja bodo zdaj opravljali trije in ugotavljamo že, da smo dosegli popolnejše informiranje mladih IC po Jugoslaviji.« Za delo mladinske organizacije v Iskri Commerce je bilo pred leti značilno tudi izredno uspešno sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in vodstvom DO. Se je v zadnjem času kaj spremenilo glede nato, da govorite o precejšnji neaktivnosti? »Žal tudi to sodelovanje ni tako, kot je menda bilo, in zato bomo mlade skušali spodbuditi k aktivnosti tudi na tem področju. Takoj pa moram poudariti, da še kar dobro sodelujemo s sindikatom, medsebojne odnose pa želimo razširiti tudi s športnega in kulturnega področja, ki sta doslej prevladovali.« Kako pa sodelujete z Zvezo komunistov? »Takoj moram poudariti, da nekaj zadnjih let ni iz vrst mladinske organizacije postal niti eden član Zveze komunistov. Vzroki so že v omenjeni premajhni aktivnosti mladih, po drugi strani pa se tudi ZK srečuje z določenimi težavami. Vzroki so torej obojestranski.« (Nadaljevanje na 6. strani) ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoefektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. SINDIKAT ŠIROKE POTROŠNJE Delavcem je treba jasno prikazati sliko razmer! Grozeče težave z zagotavljanjem dinarske (in devizne) likvidnosti Široke potrošnje, še posebej temeljnih organizacij na Pržanu in v Retečah, terjajo hitro in usklajeno delovanje poslovodnih samoupravnih in organov družbenopolitičnih organizacij, še posebej sindikata. UVAJANJE SIMULACIJE POSLOVNEGA ODLOČANJA V PRAKSO bodo morale v bodoče TOZD in DO v Iskri, ne glede na njihovo samostojnost in samoniklost združiti odnosno poenotiti kriterije odločanja ter zgraditi informacijske sisteme po enotnih merilih- Trije članki na to temo v dveh zaporednih številkah Iskre so mi vzbudili upanje in dvome. Upanje v velik napredek in dvome v takojšen, lahek uspeh načrtovanega. Ze septembrski osebni dohodki bodo v teh dveh temeljnih organizacijah izplačani zelo težko, saj je neskladje med viri in potrebami doseglo že domala nepojmljiv obseg. Zamuda pri izplačevanju osebnih dohodkov v času, ko je treba večini med nami vsak dinar trikrat obrniti, da se »stakneta« zadnji dan v mesecu s prvim naslednjega pa seveda še malo ni lahko sprejemljivo dej- Težave, v kakršnih je Široka potrošnja z obupnim likvidnostnim položajem, seveda niso od danes, čeprav je res, da tako zaostrene tudi še niso bile. Na sestanku predsednikov osnovnih organizacij sindikata Široke potrošnje v Škofji Loki. 7. septembra, je bila sprejeta najprej enotna ocena izredno težkega položaja in hkrati kategorična zahteva, da je treba težave razgrniti pred vsemi člani kolektiva; to je še posebej nujno v dveh temeljnih organizacijah (TOZD TV Pržan in TOZD TGA Reteče), kjer so zagate najtežje in je hudo upravičena bojazen, da septembra osebni dohodki ne bodo izplačani pravočasno. Stanje je resnično izredno zaskrbljujoče, saj nelikvidne temeljne banke, " Iskrina Interna banka in Gospodarska banka ne zmorejo več pomoči: Široka potrošnja še ni odplačala kreditov za osebne dohodke iz prejšnjega meseca. Manevrski prostor je zato še zožen in napoved o nepravočasnih OD še bolj utemeljena. . Po mnenju finančnega direktorja Široke potrošnje je ta delovna organizacija prišla do mejne točke, ko si novega najemanja posojil preprosto ne more več privoščiti. Proizvodnja ne teče tako Trdno organizirana in povezana na bavna služba v okviru DO bi bila prav Metode primerjanja podobnih lastnosti, na pr. nekega izdelka ali delovanja strukture nekega sistema s primerjanjem matematičnih podatkov — parametrov so po zaslugi računalnika uvedene v mnoga področja našega udejstvovanja. Izračunavanje in primerjanje poljubnih možnosti je z računalnikom teoretično takorekoč neomejeno. Kakovost tako izvedene simula- v VMVVUU TV W Ul Ulici pi ČIV J~. ; —vv.vz-'«. .z. v OllUUia- gotovo kos tudi mnogo tršim orehom kot c*ie in s tem zagotovljena pravilna pri- \\i-7 tz no*«,, Dfava nrpfilno nrilnrDn na i<=> \I posamezne »iz rok v usta« delujoče službe. Izgleda pa, da take službe v najkrajšem času še ne bo, čeprav aktivnosti že tečejo. »Ko za škriplje pri osebnih dohodkih, se pričnejo lomiti prijateljstva.« Takega mnenja so bili člani koordinacijskega odbora sindikata Široke po- prava predlog za odločanje, pa je . vsem odvisna od prejetih in uporabljenih podatkov. V praksi torej ni več problem simulacija takih ali drugačnih matematičnih podatkov z določenim ciljem. Problem so in še bodo točni, aktualni in dovolj pogostno oblikovani podatki po v naprej določenih kriterijih odločanja. De- trošrije, ki so na zadnji seji zahtevali javnik časa postaja tudi za naše gospo čimprejšnje sestanke najbolj prizadetih darstvo vse bolj pomembna kategorija kolektivov Z vodstvom DO, DPO in Pridatek n nastani,n t-,r,cl„,,r,0„o samoupravnih organov. Delavcem je treba naliti čistega vina, saj vse kaže, da do izboljšanja ne vodi kratka pot. Prav gotovo bi bil v tem trenutku, ko so Široki potrošnji najbolj potrebni sloga in skupni napori, neprimeren pričetek »lova na čarovnice«. Podatek o nastanku poslovnega dogodka ima največjo težo takoj, ko pojav nastopi. Torej mora poslovni informacijski sistem prejemati podatke takorekoč dnevno, da bi nudil zadovoljive znotraj TOZD ali DO. Aktualnost Vendar pa ima sindikat kot še posebej zadolžena DPO v tem trenutku najodgovornejšo nalogo, da odločno poseže v dogajanje in vztraja pri odpravljanju lastnih napak; lažni solidarnosti — kar brezglavo najemanje najrazličnejših kreditov, ki služijo kvečjemu za gašenje vec piivoscm. rroizvoanja ne teče takp ‘ “ požarov in kot bi morala, saj občasno primanjkuje kopičijo izdatke za obresti^ prav golega ali onega materiala — vseeno pa tnvri lp — np ^ ' skupna vrednost zalog v temeljnih organizacijah zadošča za nekajmesečno proizvodnjo. ■ Žal so skladišča polna nesortiranega blaga; ob nepovezani nabavni službi v delovni organizaciji je sicer del krivde mogoče zvaliti na nabavnike v tozdih. Vsa krivda pa prav gotovo ne izvira iz teh služb temeljnih organizacij: v nenormalnih razmerah na jugoslovanskem tržišču je žal postalo pravilo, da se nabavlja material takrat, ko je dosegljiv in ne le takrat, ko bi ga potrebovali... ne sme biti več mesta, reševanja trenutnih zagat. Kako pritegniti mlade k delu? (Nadaljevanje s 5. strani) Pred leti je bilo sodelovanje mladih Iskre Commerce z borčevsko organizacijo nadvse vzorno. Kako je zdaj? -»Najprej naj poudarim, da sem v Iskro Commerce prišel po končanem študiju in služenju vojaškega roka šele pred poldrugim letom. Slišal sem. da so bili ti odnosi zelo dobri, danes pa ugotavljamo, da je zaradi našega osnovnega problema — premajhne aktivnosti — v zadnjem času to sodelovanje skoraj docela zamrlo. To sodelovanje z Zvezo borcev bomo morali še letos obuditi.« Kakšna pa sta mesto in vloga mladih v samoupravnih organih IC? »Mladi so delegirani v vse samoupravne organe, zaradi delne neaktivnosti same mladinske organizacije pa je naša vloga precej manjša, kot bi lahko bila.« Kako pa ocenjuješ sodelovanje mladinske organizacije z vodstvom temeljnih in delovne organizacije? »Tudi glede tega sodelovanja lahko odgovorim s povsem istimi besedami, čeprav pa to ne pomeni, da med poslovodnimi strukturami ni interesov za sodelovanje z mladinsko organizacijo, prav nasprotno«. Konec septembra, oz. v oktobru je v Poreču že vrsto let tradicionalno srečanje mladih IC. O izrednem pomenu teh srečanj za delo mladih gotovo ni treba zgubljati besed, saj so najprimernejša oblika, da se mladi iz Iskre Commerce iz Jugoslavije vsaj enkrat na leto sreča-j°; pogovorijo, izmenjajo izkušnje, si začrtajo naloge za naprej, sklenejo nova prijateljstva in tako dalje. Bo takšno srečanje tudi letos? »Povsem se strinjam s temi trditvami in menim, da mora takšna oblika sodelovanja in delovanje mladih obstajati še naprej. Upam, da nam bo uspelo srečanje organizirati tudi letos.« Lado Drobež tovo je Poleg _____________c„_, mimo katerih seveda ne gre, pa je treba pogled upreti tudi v bodočnost. Da bi bila ta svetlejša od sedanjosti, je KOS Široke potrošnje ponovno podprl prizadevanja za reorganizacijo DO in podčrtal nujnost odprave sedanjih dvoličnosti. Nerazmejenim pristojnostim med TOZD in delovno organizacijo brez razčiščenih odgovornosti med eno in drugo ravnijo ne gre podaljševati »roka trajanja«: dosednja. praksa je očitno pripeljala v slepo ulico. V grobem sta po besedah glavnega direktorja Široke potrošnje možni dve varianti: bodisi dosledno povezovanje v delovno organizacijo kot tržno, programsko razvojno in poslovno celoto v najširšem pomenu besede, ali pa dosledno krepitev temeljnih organizacij v bolj ali manj neodvisne enote z najnujnejšo koordinacijo funkcij na ravni DO. Projekt VEKŠ (ki po pogodbi s Široko potrošnjo pripravlja temeljito analizo sedanje organiziranosti s predlogi za spremembe) bo septembra »prišel« do zaključka prve faze—snemanja obstoječega stanja. Z rezultati bodo seznanjene vse subjektivne sile V delovni organizaciji in odprta široka razprava. Zdi pa se, kakor so menili člani KOS, da bo treba pohiteti, saj sedanji gospodarski položaj terja nujne spremembe. Poslovanje Široke potrošnje v prvih šestih mesecih letošnjega leta je bila eno od tem dnevnega reda sestanka KOS. Glede na dejstvo, da ni bil dosežen domala nobeden od nač nnih ci- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimimmiii Ijev za to obdobje, je bila ocena seveda kritična. Ob tem seveda ni šlo mimo razprave o položaju v dveh »kritičnih« temeljnih organizacijah — Tovarni gospodinjskih aparatov iz Reteč in sežanske Elek-troakustike. Prva temeljne organizacija je lansko izgubo letos še povečala in ob polletju zabeležila 105 milijonov dinarjev izgube. Ob le nekaj večji skupni akumulaciji v delovni organizaciji za zadovoljstvo seveda ni prostora. Zaskrbljuje dejstvo. da v Retečah izguba po ocenah še narašča in, da v mesecih po uvedbi družbenega varstva ni bilo dovolj storjenega. da bi se položaj bistveno izboljšal. Nov, dopolnjen sanacijski elaborat mora biti izdelan do 15. septembra, do takrat pa bo seveda treba zavihati rokave. Žal se hkrati z naraščanjem težav v poslovanju kopičijo tudi notranje težave: ne da se zajeziti odliva kadrov, obrat v Azanji kopiči stroške in bo potrebno odločno in čimprejšnje ukrepanje. V Sežani je stanje boljše kot v preteklem letu. Lanska izguba je bila pravo,-časno pokrita, letošnje poslovanje pa ni prineslo novih rdečih številk; pred zaključkom obdelave sta tudi dva pomembna dokumenta, sanacijski in investicijski elaborat, ki bosta bistvenega pomena za prihodnost Elektroakusti-ke. Na splošno velja ocena, da so bili v tem kolektivu doseženi pomembni premiki pri izboljšanju delovne discipline, kar se najbolj pozna pri doseganju proizvodnje. Stane Fleischman DOPISUJTE V GLASILO Tehniško pomeilo Iskra Že vrsto let izhajajo kot priloga Elektrotehniškega vestnika tudi Tehniška poročila Iskre (v sh; Tehniški bilten). V njem objavljajo Iskraši svoje prispevke kot novosti, nove poglede in ugotovitve s področja elektronike in elektrotehnike. Ob obnovitvi adreme vabimo vse Iskraše, ki želijo prejemati to publikacijo brezplačno, da nam pošljejo izpolnjen Kupon na naslov: Iskra, Marketing, Poljanska 31, 61000 Ljubljana (za Tehniška poročila Iskra) Na kupon opozorite tudi svojega sodelavca (ko) , ki bi želel prejemati časopis. izreži Priimek, ime ..................................... .7.......... Poklic......................................... ............... Delovno mesto............................... DO, TOZD ................”....................... naslov DO, TOZD................................................ pošt. št....................................................... kraj........................................ Želim prejemati brezplačno Tehniška poročila Iskra na gornji naslov. Kraj, datum:............................... Podpis: ............................ in optimalna pogostnost podatkov sta predpogoj za dobre parametre na osnovi katerih bo izvedena akumulacija bodočega obnašanja poslovnega sistema. To, prevedeno na področje poslovnega odločanja v ISKRI pomeni, da Organizacija mreže poslovnih informacij, ki bi bila dovolj gosta in bi se odzivala v enakih, kratkih časovnih obdobjih je že sedaj čisto problem posameznih področij znotraj TOZD. Pot do take mreže poslovnih informacij, ki bi povezovale koristi TOZD in DO v celotnem sistemu ISKRA, z namenom doseči optimalne poslovne rezultate, je še dolga. Simulacija poslovnih dogodkov z računalnikom, zgrajena na neaktualnih podatkih pa je brez vsake praktične vrednosti. Irena Kunc Sedanje prioritete do leta 2000 SKLEPNI PREDLOGI VII. R-I POSVETOVANJA) V današnji številki našega glasila objavljamo sklepne predloge s VII. razvojno inovacijskega posvetovanja v Iskri. Področje razvojno-inovacijske problematike je v Iskri izredno dinamičnega značaja in ga je zato potrebno nenehno preverjati iz raznih vidikov, torej kompleksno in poglobljeno, skratka, posvečati mu je potrebno kar največjo mero strokovne pozornosti. Zato se, kot je znano, odgovorni dejavniki v Iskri že leta nazaj vsako leto zberejo na interno posvetovanje. Letos je bilo že VIL posvetovanje takšne vrste. Bilo je 29. maja 1984, poteklo pa je pod delovnim naslovom PROGRAMSKA ORIENTACIJA -ISKRE DO LETA 2000. Referenti in drugi udeleženci so analizirali sedanje stanje Iskre na omenjenem področju ter posvetili posebno skrb vprašanjem, ki zadevajo predvideni razvoj družbenega okolja v stabilizacijskih pogojih. Tu se ne bomo ukvarjali s posameznimi referati, temveč bomo povzeli le stališča in predloge, ki pomenijo skupno zaključno mnenje udeležencev na omenjenem posvetovanju. Hitri tehnološki razvoj v svetu po eni strani ter zaostrene gospodarske razmere v naši državi po drugi strani nam narekujejo še bolj aktivno razvojno-tehnološko in poslovno politiko, doslednejše povezovanje in usklajevanje razvojnih in proizvodnih programov med našimi delovnimi organizacijami, ob tem pa tudi tesnejše sodelovanje med trženjem, razvojem in proizvodnjo V smislu ustvarjanja inovacijske verige. V ta namen bo potrebna selekcija proizvodnih programov z gledišča prednostnih ciljev in zagotavljanja uspešnosti gospodarjenja. Temu ustrezno pa bo treba izoblikovati tudi organiziranost poslovnega sistema Iskre, da bi tudi v bodoče obvladovala integriteto delovnih in poslovnih procesov tako doma, znotraj Iskre same kot tudi napram njenemu družbenemu okolju. Udeleženci posvetovanja so menili, da se je razvojna usmeritev Iskre tudi že doslej ravnala z upoštevanjem navedenih prvin. Se več, poudarili so celo, da so takšne osnove usmerjanja njene razvojno-inovacijske dejavnosti v sedanji situaciji pokazale tisto, kar je doslej zagotavljalo njeno trdnost. Če pa je res tako, — so sklepali na omenjenem posvetovanju—, ne more biti dvoma o tem, da morajo naše (Iskrine) temeljne usmeritve strateške opredelitve ostati tudi vnaprej, torej tudi do leta 2.000, slejkoprej analogne dosedanjim. Da ne bi bilo morda dvoma o tem, na katere konkretne opredelitve so udeleženci tega posvetovanja pri tem mislili, se nam zdi prav, da jih tudi tu imenujemo tako, kot jih beremo v predlogu sklepov s tega posvetovanja. Gre namreč za naslednje: prestrukturiranje in posodabljanje proizvodnih programov v smeri večje profesionalizacije s tem, da to pomeni višjo tehnološko zahtevnost, sodobnost in zanesljivost proizvodov; večja udeležba znanja in kompleksnosti v proizvodih; široka uporaba sodobnih infrastrukturnih tehnologij, zlasti mikroelektronike in računalništva; in izrazito hitra rast izvoza, zlasti konvertibilnega, tako po obsegu kot po strukturni kompeksnosti proizvodov. Razumljivo pri tem je seveda to, da mora poslovni sistem SOZD Iskre ob takšnih konkretnih razvojno-inovacijskih opredelitvah delovati pri osvajanju sodobnih tehnološko zahtevnih programov (še) bolj povezano in sinhronizirano, kajti le na tak način nam bo mogoče uspešno uveljavljati čedalje zahtevnejše nastope tako na domačem kot tudi na tujih tržiščih; slednje pa je nujno, če želimo zagotoviti dolgoročno socialno varnost delavcem Iskre. Da bi pa mogli uresničevati vse to, pa bomo morali v bodoče s povezovanjem razvojnih programov čim bolj premoščati (doslejšnje) programske avtonomije med (posameznimi) proizvajalci sistemov. Hkrati s tem bo treba graditi tudi ustrezno vertikalno povezanost med proizvajalci elementov oziroma sklepov na eni strani ter na drugi strani med proizvajalci sistemov v Iskri. Iskra mora v bodoče pospešeno razvijati lastno reprodukcijsko osnovo, to pa se nanaša predvsem na mikroelektroniko, materiale in gradnjo lastne tehnološke opreme, na profesionalne sestavne dele in podsestave, ki tvorijo osnovne sestavine teleinformacijskih ter avtomatizacijskih sistemov in opreme, v kar pa je šteti tudi zahtevnejše izdelke za širšo uporabo. Pri tem in za to bo potrebno obenem gojiti računalništvo kot bistveno osnovo informacijske tehnologije. Upoštevajoč dejstvo, da imamo razmeroma skromne resurse in da delamo v težavnih pogojih dela, moramo čim bolj spodbujati dinamičnost in kreativnost pri raziskovalno-razvojnih in tehnoloških delavcih, pri čemer pa seveda ni mogoče zanemariti njihovega motiviranja z ustreznim nagrajevanjem in ustvarjanja ustreznih pogojev za delo. Slednje pa neizogibno zahteva tudi večja vlaganja v kritično nujno in razvojno in tehnološko opremo, če naj si zagotovimo doseganje zastavljenih ciljev. Uveljavljanje znanja je treba smatrati kot ključni dejavnik za doseganje zastavljenih ciljev in hitrejši tehnološki razvoj. Zato bo potrebno uvesti širše programe rednega in obveznega dopolnilnega izobraževanja vseh delavcev v Iskri. Udeleženci omenjenega posvetovanja so se tudi ponovno in enotno izjasnili za že znano temeljno opredelitev, da Iskra želi in še nadalje mora biti, napredni dejavnik v naši družbi in da mora prav zato biti prav ona pobudnik za ustrezne spremembe v gospodarskem sistemu. Upoštevajoč dejstvo, da so Iskrini programi — predvsem na področju računalništva in mikroelektronike — osnova za prestrukturiranje tudi vseh drugih panog gospodarstva, si mora Iskra prizadevati za to, da dobi ustrezno mesto tudi v dolgoročnih planih Slovenije in Jugoslavije. V tej smeri pa je — kot so presodili na posvetovanju — Iskri potrebna »svoja programska in poslovna politika, ciljno vodenje in ustrezna organiziranost«. Sklepno misel so na tem posvetovanju posvetili — slednjič potrebi po »vsej časovni in drugi prioriteti«, ki jo je treba dati in priznati razpravam in sklepom v zvezi z našo organiziranostjo. Poudarili so, da nas v to sili »pomembnost in nujnost izpolnjevanja razvojnih ciljev na področju programske usmeritve do leta 2.000«. Mara Ovsenik ISKRA TELEMATIKA KRANJ S SEJE ODBORA Za spremljanje Poslovanja Konec prejšnjega tedna se je sestal odbor za spremljanje poslovanja naše delovne organizacije. Delegati so v svoji sredini pozdravili v.d. glavnega direktorja Iskre Telematike Vita Osojnika. Obravnavali so zapleteno stanje v proizvodnji temeljne organizacije Terminali (odbor je bil sklican na pobudo njenega delegata) in poročilo o aktivnostih na projektu SI 2000/121. Wljna organizacija Terminali je jekt odslej zagotovljena, zato bo končni Poslovanje v prvem polletju 1984 zak pjClla z 212.380.000 din izgube. avni vzrok za slab rezultat je bil izpad pV°za na klirinški in konvertibilni trg. 0rtianjkanje repromateriala in tudi Pomanjkanje naročil še vedno pov-cr°ča velike motnje v proizvodnji. Preji delavcev ostaja doma s 70% oseb-tt dohodkom ah pa jih premeščajo na Joga dela. Zaradi nepravočasnih Jo a v tujim kupcem lahko začeti posli _r°Padejo, kar se bo v poslovanju te-f' Jne organizacije dolgoročno nega-lvo° odrazilo. ^ Podobno stanje problematike je tudi drugih temeljnih organizacijah Iskre Jtematike. Dosedanje pomanjkanje Jeznih in dinarskih sredstev je prine-D° Precejšnjo zmedo v uresničevanje P.ar|ov. Potrebno bo izredno angažira-J6 vseh delavcev Telematike za izbolj-anje stanja. Predvsem se je treba čim-Jej usmeriti v proizvodnjo tistih izdel-0v, ki so tržno najbolj zanimivi (na r,rner novi NT A). Na izdelkih je treba Jjskati racionalne tehnične rešitve, ki r 1 omogočijo nižje oziroma konku-encne cene (na primer ETA 80). č Dobre kratkoročne učinke lahko pri-I Jujemo na področju izvoza v Turčijo .Sovjcrsko zvezo (na primer: Iskra A, oblastna centrala, SI 2000/121). ,ato to del proizvodnje nikakor ne sme n 0stoti. Zagotovljena bodo tudi fi-Jnčna sredstva za proizvodnjo izdel-v0v; s katerimi konkuriramo na kon-Jdibilnem trgu (na primer Isicom Per). Kar najhitreje pa je treba na-aviti načrt dolgoročnih ukrepov, ki $J delovno organizacijo pripeljajo iz danjega gospodarskega stanja, dejstvo jeNda nas v prihodnje na . eh področjih čaka veliko garanje. To dobro občutijo delavci temeljne organizacije ZTS, ki se izredno trudijo, da J Pravočasno izpolnili roke izvoza v 'trčijo (Iskra 500 A) in Sovjetsko . e^° (SI 2000/121). Pravočasna reali-Jcija SI 2000/121 je v tem trenutku Ptošljiva, saj izdelek zaradi številnih Problemov z repromateriali razvojno in ^ nkcijsko še ni dovolj dorečen. Zgle-a> da bodo finančna sredstva za ta pro- uspeh odvisen predvsem od organizacijske in ustvarjalne učinkovitosti vseh delavcev Iskre Telematike, v prvi vrsti delavcev ZTS. Vsekakor je v zadnjih dneh opaziti precejšnje razumevanje ožjega in širšega družbenogospodarskega okolja za naše probleme. Delovna organizacija je dobila precej kredita, da je poravnala svoje zapadle obveznosti do upnikov, kar bo omogočilo določeno normalizacijo poslovanja in normalno izplačilo osebnih dohodkov v tem mesecu. Seveda pa so to še vedno samo obliži za naše rane. Za učinkovito gospodarjenje se moramo usposobiti predvsem sami. Pomoč družbenoekonomskih dejavnikov iz ožjega in Širšega okolja bo še nekaj časa potrebna, predvsem sami pa moramo z boljšo organizacijo in boljšim delom napraviti vse, da se izvlečemo iz sedanjega stanja. Kazimir Mohar TOZD TV, PRŽAN Prenatrpan akcijski program osnovne organizacije ZSMS Tovarne TV sprejemnikov iz Priona ima »odkljukano« še eno od bolj priljub-Ijemh akcij: tradicionalni piknik. Tako kot v prejšnjih, letih so se mladinke in mladina tudi v petek, 7. septembra popoldne, »pomerili« v pečenju specialitet' nazoru, sproščenem kramljanju, za katerega med delom ni časa, najbrž pa so se dogovorili tudi za^ katero od bodočih akcij v okviru svoje osnovne organiza-aje. Družabno srečanje te vrste je ponavadi kar dobra podlaga za gojenje množičnosti v družbenopolitični organizaciji »mladinskega tipa« (kjer običajno resneje »miga« le manjšina članstva). Vsekakor bomo v eni od prihodnjih številk pripravili intervju s predsednikom OO ZSMS na Pržanu in poskušali ugotoviti, kako jim gre od rok izpolnjevanje tudi ostalih členov letošnjega akcijskega programa. Prihod prve generacije učencev srednjega usmerjenega izobraževanja V šolskem letu 1983-84 prihaja iz reformiranih srednjih šol m ^ ORGANIZACIJSKI ODBOR ZABAVNO-GLASBENE PRIREDITVE Zlata slušalka ‘84 OBJAVLJA RAZPIS to sodelovanje na prireditvi »ZLATA SLUŠALKA 84«. Pevce amaterje in kantavtorjeobveščamo.da bo prireditev 26. oktobra 1984 ob 18.00 uri v uvorani Telematike na Laborah. Prijava naj vsebuje naslednje podatke: kratek življen jepis, poklic in zapo-slltev, konjičke, točen naslov in telefonsko številko v službi. Prva vaja za nastopajoče pevce bo v petek, 28. septembra 1984 ob 15.00 tol v hotelu Creina v prostoru diskoteke. V primeru, da se kateri od prija\-Jenih pevcev ne bi mogel udeležiti vaje v petek, lahko pride na vajo v soboto zy- septembra 1984 ob 10.00 . uri Na vajo je obvezno treba prinesti s seboj kaseto z dvema ali tremi pesmi-'• Kasete morajo biti podpisane, da ne bi prišlo do zamenjave. Samostojni ansambli dobijo vse aparature, ozvočenje, priključke pri an-amblu »Modrina«, razen kitare in sintetizatorja. Vsak, ki želi sodelovati na tej prireditvi, se mora predhodno prijaviti na Navedeni naslovno pa zaradi priprave seznama in žrebanja vrstnega reda na-st°pajočih. Prijave sprejema: Milena Jensterle, Iskra Telematika Kranj, Ljubljanska Jsta 24 a, TOZD Terminali, tel. štev.: 064-26-580. Prijavite se lahko do 26. SePtembra 1984. Mladinski pozdrav! okrog 11.000 učencev, Id so končali dveletne programe srednjega izobraževanja, skrajšane programe in pa triletne srednje programe. Učenci bodo prinesli iz šol veliko več splošnega znapja, precej manj pa strokovnih in predvsem praktičnih znanj. Gospodarska zbornica Slovenije priporoča OZD, da v letošnjem letu uveljavijo pripravništvo za vse diplomante srednjega usmerjenega izobraževanja. Osnovni namen pripravništva je v tem, da se pripravnik, ki v šoli ni dobil toliko praktičnih poklicnih znanj in izkušenj, da bi lahko začel takoj samostojno delati, postopno uvede v delovno okolje in se usposobi, oz. pridobi potrebne delovne izkušnje za samostojno oprav-Ijanje tistih del, na katera bo razporejen po končanem pripravništvu. V naši temeljni organizaciji bomo izvajali pripravništvo po vnaprej določenih programih in pod strokovnim vodstvom mentorja, oz. inštruktorjev za 8 štipendistov, ki so končali triletno usmerjeno izobraževanje — smer oblikovalec kovin in so pričeli z rednim delom s L 9. t.l. S tem je naša TOZD tudi izpolnila zakonsko obveznost, po kateri je vsaka TOZD dolžna zaposliti določeno število pripravnikov. V želji, da bi ugotovili upravičenost vedno glasnejšega javnega mnenja o tem, da so učenci usmerjenih šol precej slabše usposobljeni od učencev nekdanjih poklicnih šol, je Zavod SR Slovenije za šolstvo v sodelovanju s Pedagoškim institutom pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani izdelal analizo dosedanjega proizvodnega dela, ki je pokazala, da je zahtevnost vaj in izdelkov učencev, kovinarske usmeritve na primerni ravni, njihovi izdelki so enaki, ali podobni, kot so jih izdelovali učenci prejšnjih poklicnih šol, učenci zelo dobro obvladajo merilna in druga orodja, tolerance, vpenjalna orodja za obdelovanje, nastavljanje strojev za obratovanje, obdelovalne sposobnosti strojev, varnostne zahteve pri delu ter pri Iz tujega strokovnega tiska Elektronski hišnik Zahodnonemški Siemens je izdelal elektronsko napravo, s katero lahko prebivalci iz daljave vključijo prek telefona v lastnih stanovanjih različne električne porabnike, kot so svetila, električne peči do moči dveh kilovatov. Celotna naprava sestoji iz daljinskega dela, ki je priključen neposredno na telefonski aparat in vtičnih adapterjev pri raznih električnih napravah. Potreben je še mikrofon in še drug aparat, s katerim se spreminjajo slišna povelja v krmilne impulze. Deluje pa takole: porabnik iz daljave pokliče svojo domačo telefonsko številko, naprava pa se odzove, če je zveza pravilna. Tonski signal nato javi, kako je s posameznimi električnimi porabniki doma, npr. če je ali ni vključena ta ali ona električna peč in podobno. V primeru sprememb porabnik z majhnim oddajnikom, ki ga ima pri sebi, pošlje prek telefona določen akustični impulz, ki ga domači adapter spremeni v povelje. Za zaščito pred tujimi vplivi so signali z ukazi lahko tudi kodirani. Novo tiskano vezje General Electric je razvil nov tehnološki postopek za izdelavo tiskanih vezij. Le-ta imajo boljše zmogljivosti in so cenejša. Proizvodni postopek sloni na tekočih polimerih, ki so jim primešani kovini v prahu (železo in nikelj). Posamezni vodniki so izvedeni tako, da nanašajo tekočino po sistemu sitotiska na substrat, pri čemer natisnjejo tekočo snov med prazninami. Po sušenju v pečeh pomočijo tiskano vezje v kopel z bakrovim sulfatom, da so vodniki električno prevodni. Programska oprema za bombnik Približno 14 tisoč ur so potrebovali programerji, da so izdelali programsko opremo za nov ameriški bombnikvrste B-l B A-C. Delo je vseskozi potekalo s pomočjo šestih velikih računalnikov. Smreke pred 2.500 leti Na temelju merjenja radioaktivnih elementov, posebno ogljikovega izotopa, so v inštitutu za botaniko univerze Hohenheim ugotovili starost rastlinstva v močvirju pri Auersbergu ob vznožju alpskega predgorja. Z merjenjem cvetnega prahu iz močvirij so ugotovili starost za minulih 10.000 let in od tega obdobja do danes celotni koledar rasti. Pri tem so ugotovili, da so pred 2 do 3.000 leti popolnoma propadle vse smreke. Po katastrofi so zrasle bukve na račun izumrlih smrek. Smreke so se kasneje spet opomogle, toda nikdar več niso dosegle prejšnjih razsežnosti. Mine v Rdečem morju Zadnje čase razburjajo svet mine v Rdečem morju. Poškodovale so precej ladij, vendar pa je bilo iskanje primerkov do sedaj brezuspešno. Nemško strokovno časopisje poroča, da gre domnevno za gonilne mine, ki pa niso uskladiščene v nobenem vojaškem arzenalu, niti jih nikjer več ne izdelujejo. Če še resnično obstajajo, je to stara zaloga, ali pa nova izdelava kakšne teroristične organizacije. Sodobne mine so ali sidrne vrste ali pa temeljne mine. Opremljene so s senzorji, ki zaznavajo pritisk, tone-šume ali pa magnetizem. Gonilne mine pa v nasprotju plavajo tik pod gladino morja v globini, ki se jo da spreminjati z zračnim mehurjem in so opremljene s kontaktnim vžigalnikom za detonacijo. Sateliti Ameriška Rand Corporation je objavila poročilo, da trenutno kroži okrog zemlje 160 satelitov na višini 36 tisoč kilometrov. Ta višina je izredno pomembna za povezavo radijskih, televizijskih, telefonskih in številnih drugih podatkovnih signalov na zemlji. Gostota satelitov je že tako velika, da namerava ameriška zvezna komisija za komunikacije, ki izdaja dovoljenja za instalacijo satelitov, skrčiti razdalje med sateliti, da bo v tej višini še prostora za 37 novih. V vesolju je več kot 1.200 satelitov, ki še delujejo ali pa so v različnih stopnjah razpada. Ameriška NASA, ki vodi kartoteko za vse satelite, meni, da kroži okrog zemlje 14.966 delov. Od tega 9.700 delo.v ni več aktivnih in veljajo za vesoljske razvaline. Možnosti trkov med posameznimi sateliti v vesolju so še vedno zelo majhne. Električni avto V okviru 4. seminarja energij, ki ga je priredil Brown, Boveri Cie AG (BBC), Mannheim so-poročali znanstveniki o razvojnem napredku pri načrtovanju električnega avtomobila. Poglavitni napori veljajo še vedno shranjevanju električne energije, oziroma novim vrstam akumulatorjev. Nekaj bolj so Že jasne lastnosti bodočega osebnega vozila. Tako naj bi električni avtomobil dosegal največjo hitrost 130 km na uro in sicer s pospeškom v sedmih sekundah od 0 na 50 km. Z enkratnim polnjenjem baterije naj bi dosegel pri hitrosti 100 km na uro razdaljo 250 km. Za prevoženih 100 km porabi po sedanjih merilih električni avtomobil 20 kilovatnih ur. Zanimivo je, da je prvi električni avtomobil že konstruiral leta 1889 Thomas Alva Edison in na prelomu stoletja je bila sedanja vrsta avtomobilov z notranjim izgorevanjem celo v manjšini. V primerjavi z današnjimi svinčenimi akumulatorji ima sodobna NaS-baterija 3 do 5-krat višjo energetsko gostoto (vsebina energije na težo enote). Koaksialni kabel 27. marca letos je poteklo natanko 100 let, odkar je nemški patentni urad patentiral brezindukcijski in konstrukcijsko preprost kabel, ki ga danes imenujemo koaksialni. Patent je dobi! Werner Siemens. Čeprav je od fega že dolgo, se je prvi uporabni koaksialni kabel pojavil šele med olimpijskimi igrami leta 1936 v Berlinu. Danes veljajo za koaksialne kable različni sistemi, vendar je možno z enim samim koaksialnim parom vspostaviti 10.800 pogovorov in en televizijski program hkrati. Z napredujočo digitalizacijo telekomunikacijskega omrežja se bo moral koaksialni kabel umakniti svetlovodnim vodnikom. Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj delu ustrezno upoštevanje navodila. Slabše pa obvladajo branje načrtov, izračunavanje vrtljajev na strojih, uporabo strojnih pripomočkov, pozicioni-ranje pri strojni obdelavi ter lastnosti materialov. Glede na to, da so letošnji pripravniki prva številčnejša generacija po kateri se bo meril učinek šolske reforme ne pozabimo dejstva, da se kadri ne rodijo, potrebno jih je vzgojiti, ugotoviti koliko in kaj jim lahko naložiš, da bodo svoje sposobnosti najbolje uveljavili v korist naše celotne družbene skupnosti. Roman Komc'j VESNA ZORNADA IC TOZD MARKETING LJUBLJANA Poljanska 31 ZAMENJAM 3-sobno komfortno stanovanje v Škofji Loki za 2 ali 2,5-sobno v Ljubljani. Interesenti naj pokličejo po telefonu-325-061, int.: 32. Rimljanka v Iskri Bili so časi, ko se je veliko naših deklet, predvsem primorskih, poročilo v Italijo, v sosednjo Gorico, Čedad, Videm, odšle so s fanti iz slovenskih vasi onkraj meje. Pravo nasprotje vsemu temu pa je bila poroka italijanskih deklet z našimi fanti, saj takih primerov praktično ni, ali pa zelo zelo malo. In vendarle smo en tak zakon »odkrili«. V Bovec, točneje, v vas Žaga se je pred petimi leti primožilo brhko dekle, danes žena in srečna mamica, Claudia Rot, z dekliškim priimkom Gaete, doma iz glavnega italijanskega mesta, iz Rima. Nič nenavadnega boste rekli, kar je tudi res, vendar je ta Rimljanka postala Iskrašica, zaposlena je v tovarni vžigalnik tuljav v Bovcu, v temeljni organizaciji novogoriške Iskre Avtoelektrike. Spoznal sem jo minulo soboto na srečanju delavk in delavcev bovške Iskre v prekrasni dolini Trente, v ambientu, ki je pravo nasprotje betonski džungli . večmilijonskega Rima, njenemu rojstnemu kraju. Beseda je dala besedo, zakaj jo ne bi predstavil tudi bralcem našega časnika, sem si mislil, in tako je nastal tale intervju. Spraševal sem jo v slovenskem jeziku, odgovarjala mi je v italijanskem. »Z jezikom imam še nekoliko težav, slovensko razumem sicer vse, nekoliko težje pa še govorim«, se je uvodoma opravičila. Vse poti vodijo v Rim, vaša pa iz njega. Kako to? Nekoč, nekaj več kot pet let je od tega, sem bila na obisku pri sorodnikih v Vidmu. Naključje je hotelo, da je bil takrat tam na obisku tudi moj sedanji mož. Najino srečanje se je sprevrglo v ljubezen na prvi pogled, Že čez tri mesece sva se poročila, zame se je pričelo novo življenje v do-tedaj neodkritem svetu, v vasi Žaga na njegovem domu. In kako ste prišla v Iskro? Takoj po poroki sem zaprosila za jugoslovansko državljanstvo in tako postala še bolj »Jugoslovanka«. Z možem sva pričela razmišljati o za- poslitvi, vprašala sva v Iskri Bovec, kjer so me sprejeli. Devet mesecev sem delala v kuhinji, delo pa sem morala pustiti zaradi povečanja družine, saj je prijokal na svet Aligi, sedaj star štiri leta in pol, leto za njim paše Ivan. Sedaj sem spet Iskrašica, delam pa na navijanju primarnega navitja za vžigalne tuljave. Simpatična Claudia nam je povedala še, da je z delom zadovoljna, veliko pohvalnih besed pa je izrekla tudi na življenje samo tu pri nas. S sodelavkami in sodelavci se dobro razume, saj so jo sprejeli medse tako, kot da bi bila že od nekdaj tu v Bovcu, Sloveniji, Jugoslaviji. Kakšna je po vašem mnenju razlika med Jugoslavijo in Italijo? Opažam, oziroma že davno sem opazila, da je v Jugoslaviji večje medsebojno spoštovanje, večja enakopravnost, neglede na poklic, ki ga kdo ima. Tu smo domala vsi enaki, medtem ko je v Italiji vse preveč interesov posameznikov in vzvišenosti — jaz sem po poklicu to in-to, ti nisi, torej si manj vreden od mene. Tu pa teh razlik ni opaziti. In današnje srečanje delavcev, današnji piknik, kako vam je všeč? Čudovito je. To je moj prvi piknik, najlepša priložnost za poglobitev obstoječih vezi prijateljstva, priložnost za spoznavanje novih sodelavk in sodelavcev. Vesela sem tudi, da se ne počutim in da me nimajo za tujko, sem delček te družbe, sem in bom vaša. Marko Rakušček ________________________________________J NOVO S KNJIŽNE POLICE GRENKI SADEŽ_____________________ Knjiga »Grenki sadež« ameriških avtorjev Stephena Schlesingerja in Step-hena Kinzerja je, kot pravi njen podnaslov .... . »nikoli povedana zgodba o ameriškem udaru v Gvatemali.« Kot je znano iz zgodovine, so Združene države Amerike, oziroma njena obveščevalna služba CIA, natanko pred tridesetimi leti pripravile in tudi uspešno izvedle državni udar v srednjeameriški državici Gvatemali, ko so nasilno vrgle zakonito izvoljenega, za ameriške pojme vse preveč naprednega in nevarnega predsednika Arbenza in na njegovo mesto pripeljale svojo lutko in tirana polkovnika Armasa. Avtorja sta namreč v svoji knjigi, ki je naletela na zelo širok odmev v svetu, na »primeru« Gvatemale odkrito, prepričljivo in utemeljeno razkrila način dejavnosti ameriške službe CIA včasih, ki so jih pozneje tako obsojali ob javnem »pranju umazanega perila« te ameriške obveščevalne agencije. Jasno je, daje osrednja osebnost te tragične zgodbe o izgubljeni gvatemalski svobodi predsednik Arbenz s soprogo, metode, s katerimi so ga uničili, pa so tako strahotne, nenavadne in neverjetne v vsej svoji resničnosti, da si jih ne bi mogel izmisliti noben romanopisec v vsej svoji fantaziji. V knjigi je narav-' nost grozljivo podana vsa surova odkritost ameriških interesov, seveda izkoriščevalskih in pridobitniških, ki jih je v Gvatemali zastopala in predstavljala ameriška družba »United Fruit«, ki se nikakor ni mogla sprijazniti z dejstvom, da bi novi, napredni režim polkovnika Arbenza začel ogrožati njene fevdalne, izkoriščevalske in pridobitniške pravice nai poljih bananovcev. Še več, ta zloglasna ameriška družba je predstavljala v Gvatemali pravo državo v državi, njej je bilo podrejeno vse, zlasti pa možnost neskončnega in neveijetne-ga, naravnost fevdalnega izkoriščanja gvatemalske zemlje in ljudi. In ko je postala ta njena pravica ogrožena, so posegle Združene države Amerike, oz. njihova agencij a CIA, da bi z državnim udarom zavarovala koristi in pozicije ameriške kapitalistične družbe in sploh ameriškega privatnega kapitala na gvatemalskih tleh. Knjiga sama pa je, kljub izredni dokumentarnosti, zelo napeto branje, hkrati pa nas vse močno osvešča prav zaradi svoje, dejali bi, naravnost surove resničnosti. In kljub temu, da je od dogodkov, ki jih knjiga popisuje, minulo že trideset let, ni to delo tudi danes nič manj zanimivo in aktualno branje, saj so prav male, tako imenovane bananske državice Srednje Amerike prav danes v žarišču svetovne pozornosti in napetosti in se pri tem spomnimo samo na Nikaragve in zaplete z Ameriko okrog nje po zmagi sandinistične revolucije. Knjigo »Grenki sadež« je izdala založba Borec v prevodu Maje Kraigherjeve in opremi Nadje Furlanove. D.Ž. ZAHVALE Ob smrti mojega dragega očeta VINKA ARNŠKA se iskreno zahvaljujem mojim sodelavkam in sodelavcem TOZD Števci—linija napetostnih tuljav, za izraze sožalja in denarno pomoč. Marija Brezar Ob boleči izgubi dragega moža Križanka za razvedrilo VODORAVNO: 1. izcedek nekaterih listavcev, 6. pristaniško mesto v Črni gori, 9. reka v severovzhodni Braziliji, dolga 560 km, 10. prihod v goste, 13. graničar v starem Bizancu, 14. manjša kožna rana, 15. staroegiptovska bogi-nja-(Izida), 16. ime znamenitega nemškega slikarja Holbeina, 17. kemijski znak za iridij, 18. število z dvema ničlama, 19. starogrška boginja, Zevsova žena, 20. mongolski poglavar, 21. večanje razsežnosti, dvig, 23. narodne pripovedke ali povesti z bajeslovno ali zgodovinsko vsebino v nordijski literaturi, 24. Mantov sodelavec pri ustvarjanju temeljev znanstvenega socializma (Friedrich), 26. del noge, 27. del Balkanskega gorstva med Moravo in Ti-mokom, 28. ravnilo, 29. skrajšan naziv za diapozitiv, 30. preplah, klic k orožju. NAVPIČNO: 1. v navigaciji priprava za določanje položaja ladje, 2. ime že umrlega ameriškega tenorista Lanze, 3. očrt, 4. okrajšava za italijansko valuto, 5. kemijski znak za americij, 6. hrvaški knez iz 9. stoletja, 7. iranski šah iz 17. stoletja, eden največjih azijskih vladarjev svojega časa, 8. zver iz rodu mačk, 9. slovenski pesnik in general, osvoboditelj Maribora po I. svetovni vojni (Rudolf), 11. rentgenski posnetek, 12. »meseni ahat«, poldragulj rdeče barve, 14. del skladbe, 16. nemški vojni zločinec, zadnji od zapornikov z numberškega procesa po koncu II. svetovne vojne (Rudolf), 19. plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo, 20. sestav vojaških enot v mirnem času, 22. italijanski baročni slikar (Guido), 23. afriška stročnica za zdravilni čaj. 25. naša strupena kača, 26. rastlina, 28. romanski spolnik. 1 2 3' 4 5 6 7 8