162 Številka Ljubljana, v torek 19. julija 1904. XXXVII. leto. iahaja vsak dan zvečer, isrimfii nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrsks dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za eden mesec S K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem oa dom za vse leto 24 K. za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 9 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 99 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h. za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje [dežele toliko veC, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbe brez istodobne vpoaujatva naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroetopne petit vrste po 19 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Či te trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi ee ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah 8t. 6, in sicer uredništvo v 1. nadstropju, upravnifttvo pa v pritličju. — DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. li* Ricmanjsko cerkveno vprašanje. XVIII. Čstrto adventno nedeljo 1902. ob 9 uri zjutraj se je nenadoma pripeljal v Ricnaanje e. kr. okrajni glavar k o p e r s k i g. Schaf • fenhauer, ki ni bil več v Ric■■ manjib, odkar nam je dne 6. decembra 1900 priobčil, da smo »brezverci«. — Podal se je k srenjskemu ž u -p a n u, ter mu tukaj odkril stvari, ki prav dobro razsvetljujejo vse grdo, zavratno, nelojalno postopanje duhovskih in posvetnih krogov nasproti Ricmanjoem in ostalim kaplanijam. Gospod glavar je prišel tega dne pravzaprav na r e -kognosoiranje, botel je namreč izvedeti, pojde li dr. Požar na ukai škofa Nagla na V a-tovlje, ali n e in kakšno mnenje vlada vsled tega premeseenja v Ric-manjih. Najprvo je botal gospod glavar srenjskemu županu in pooblaščencu Petru Herščaku vročiti nerešen re-kurz, ki ga je napravil odvetnik proti ravno prej omenjenemu »r a I-glasu« županstva v Dolini od 14. novembra 1902, češ, da je r e k u ? z bil b r e i potrebe vložen, in da ni c. kr. vlada ukazala izdati županstvu onega razglasa, ampak da ga je županstvo izdalo na ukaz in izrecni pritisk dolinskega župnika Jožefa Zupana. Ko mu je župan odvrnil, da bi morala viadažupnika Jožefa Zupana p o se v a t i na odgovor, ker se umešava v kompetenoo vlade, ki edina ima pravico izdajati take ukaze glede eksekucij, je glavar zmignil z ramami, v e a j je vedel, da igrajo vsi pod enim polovnikom: dolinski župnik, tržaški škofijski ordinarijat intria-i k a o. k r. vlada. Župan ni hotel sprejeti rekuria, češ, d a naj prida rekurz po tisti poti nazaj, po k a t e r i j e dospel na vlado. Ta rekurz se ni več vrnil, še do danes ga ni e. kr. namestništvo rešilo! Tako torej postopajo! Kar naenkrat je prišel glavar z barvo na dan! »Ali veste« je rekel, »da je vaš kaplan od tržaškega škofa Nagla prestavljen?« Župan na to: »Mi nimamo s škofom Naglom nič posla, mi smo pod jurisdikcijo kri-ževskega škofa.« Glavar: »če ste vi tudi pod jurisdikcijo križev-sksga škcfa, toda dr. Požar je dubovnik tržaške škofije in škof Nagi zamore ž njim razpolagati. Sissr Vam pa pošlje škof Nagi mlajšega duhovnika. Župan: Mi ne pripozna-vamo škofa Nagla in nočemo od njega ni kapelana, ni ničesar, negozabtevam o, da se naša zadeva že enkrat definitivno reši, za kar smo že večkrat prosili na Dunaju in v Rimu, to je, da se ustanovi pri naB g r š k o - k a t o 1 i š k a župnija ter nastavi župnik istega obreda. Tržaški ordinarijat nas je že dovolj vodil za noa in mi nimamo več do njega nobenega zaupanj a.« Od župana se je podal gospod glavar na rekognosciranje najprvo k občinskemu svetovalcu in na to v farovž k dr. Požarju. Zelo nevoljen in zmešan je bil videti gospod glavar SchailVnh. er, ko je cdhajal is Riomanj. Rekt< je, da mora vročiti rekurze tudi v Bor-štu in Đoljunou, a to ni bilo ras, nego odšel je naravnost v Dolino k župniku Jožefu Zupanu, da mu je poročal, kako vreme je v Rieimanjih. Tam sta n a* pravila tudi bojni načrt za 2 9. decembra 1902., katerega dne je upal župnik Jožef Zupan, d a pride v faktično posest eele dolinske fare! Vojna na Daljnem Vztokn. Poročila generala Saharova o ruskih operacijah. Oensral Saharov je poslal generalnemu štabu v Petrograd tole brzojavko: Tekom 15. t. m. so ruski strelci pregnali večji sovražni oddelek, ki je zavzel vas Kuancišan na cesti, ki vodi iz Kajčova v Niučvang. V noči 16. t m. je bilo vse mirno. 15. f. m. so naši oddelki na rekognosciranju prodrli do vas: Muguju, 14 km jugo« vzhodno od Tanči. Sovražna pred-straža 30 mož, na katero je naletela naša rekognosoirajoča četa, se je umaknila proti Siakotanu. Dve japonski kompaniji, ki sta bili v Siakotanu, ste se takisto umaknili proti Kuantintinu, 4 km jugozapadno od Siakotana. V Kešinhovu je bil uta-borjen mal sovražni oddelek. Pri vasi Kupciou in zapadno od Siakotana je sovražnik pripravil pozicije za približno dva bataljona pehote s 4 ali 6 topovi. Pri spopadu med rekognosoiranjem je bil ranjen kornet Smirnov in trije koiaki. V oko lisi vasi Panči pri Cierlhonu in Lion-soRsaji smo opazili znatno število sovražnih predstraž. Na vzhodu od Siabova, 16 km južno od Simučena, ni bilo nikjer videti sovražnika. General MišČenko hvali v svojem poročilu zlasti hrabrost in vztrajnost stotnika Bičkova in kozaškega poročnika princa Karagjorgje- vića, ki sta poveljevala vsak eni stotniji. Dve sovražni kompaniji sta zasedli po kratkem boju z našo pred-stražo 15. t. m. prehod pri Kantshia-puei, 14 km vzhodno od Simučena. V bližini SiaokuŠana je operiralo nekaj manjših japonskih oddelkov. Po poročilih oglednikov se je v So-vuti, 15 km od SiaokuŠana, koncentriralo 4000 do 5000 mož sovražne pehote z 10 do 15 gorskimi topovi in z manjšim oddelkom pehote. Na Dalinskem gorskem prelazu se na« haja okoli 3000, v Tandziapuci pa okoli 4000 mož sovražne pehote. Sovražnik je utrdil med Fengšuili-nom in Modulinom se nahajajoče gorske prelaze. V smeri Sajmaoi-Liaojang so se Japonci umaknili is Sikejana in Janlihova pri Tandziapuci. Med Siaosiri in Sihuiinskim prelazom ni nikjer opaziti sovražnika; na prelazu samam pa stoji mošan sovražni oddelek. Z mandžurskega bojišča. Iz Dačičava se poroča, da kon centrujejo Japonci proti ruskemu levemu krilu šest divizij. Čim bo koncentracija končana, kar se v nekaj dnevih pričakuje, bodo Japonci morali opustiti svoje demonstracije na gorskih prelazih ter vdreti v doline, akn hočejo resno napasti ruske pozicije. Z vso gotovostjo se sklepa, I da bo ofenziva v vojnih ope- j racijah polagoma prešla na Ruse. Vendar pa zahteva tre notni ugodni položaj ruske armade še večje previdnosti, kakor preje. Ako se rekapitulira tek dogodkov, se opazi, da se je na ruski strani Sprva operiralo s kompanijami, potem s polki in končno z divizijami. Sedaj se sovražni armadi približujeta druga drugi. Japonska armada se nahaja sedaj v težavnem položaju. Đolezen in glad sta se vselila v japonske vrste, čtmdalj bo japonska armada zasledovala rusko, tem težavneje bo za Japonce se preskrbeti z živili. Rusi stoje sedaj, kakor poroča dopisnik »Birževih Vjedomosti«, na pragu zmage, o kateri so vsi trdno prepričani, ki so imeli priliko, vse dogodke opazovati v bližini. Japonski vojni načrt. »Morningpost« poroča, da ni pričakovati, da bi Japonci že v nekaj dneh navalili s vso silo na Port Artur. Maršal Ojama, ki se je v Daljnem izkrcal z dvema divizijama, ki se cenite na 30000 mož, bo osebno vodil napad na trdnjavo, ker je že v kitajsko-japonski vojni poveljeval armadi, ki je zavzela Port Artur. Vsa oblegajoča armada bo potem štela 80000 mož. Istočasno z naskokom na Port Artur, tako poročajo angleški listi, ba Kuroki vdrl proti Liaojangu in poaauaii obkoliti levo krilo ruske armade in je potisniti proti centru. Kdaj se to zgodi, je odvisno od tega, kdaj bodo Japonci spravili vse težke, za obleganje določene topove pred Port Artur. Japonci imajo sedaj na polotoku Liaojang štiri armadne kore in so torej po najnovejših poročilih veliko močnejši kakor Rusi. Z odlaganjem ne morejo Japonci ničesar pridobiti, sato bodo napeli vse sile, da se čim preje polaste Port Arturja. Japonske križarke v indijskem morju ? »Daily Mailu« se poroča iz Sin-gapora, da je neki angleški parnik v četrtek srečal v morski ožini Ma-laka eno veliko križarko z dvema parnikcma, ki so pluli proti zapadu. Ladja ni imela nobene zastave, vendar pa se sodi, da je bila japonska križarka, ki je bila odposlana v svrho, da v Rdečem morju zajame ruske LISTEK. Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. n. (Dalje.) Majhen in skromen je bil dom Antona Magajne na Verdu. Sredi malega vrta, po katerem je cvetoči bezeg razširjal svoj omamljivi vonj, je stala stara in že jako slaba hiša, vsa ebra-sla z zelenjem, da so se z nekoliko oddaljene ceste komaj okna razločevala. Izza davnih časov je bilo to posestvo svobodna kmetija in Magajni na njej gospodarji. Anton Magajna je bil to svobodno kmetijo podedoval po svojem brata; prej je služboval na raznih graščinah kot oskrbnik, nazadnje pri baronu Eckhu v Begunjah na Gorenjskem. Po bratovi nenadni smrti je popustil službo in sedaj sam gospodaril tej domačiji. Gospodinjstvo mu je vodila edina sestra Ana, še mlada udova samostanskega logarja. Na koncu Magaj-novega vrta, v prostorni hladni lopi je sedela mala družba in živahno razpravljala o velikem boju, ki so ga bojevali kranjski deželni stanovi z nadvojvodo Karlom zaradi enakopravnosti protestantov s katoličani. V družbi je bila tudi gospa Regina, ki je tiho in mol- čeče sedela poleg Magajnove sestre in poslušala živahna razpravljanja o bojih kranjskih deželnih stanov z nadvojvodo Karlom zaradi enakopravnosti protestantov s katoličani. Ne enkrat ni posegla v pogovor, dasi se je z vso dušo oklepala nove vere in z vso strastjo svojega ognjevitega temperamenta sovražila papiste. Le zdaj in zdaj je dvignila svoje belo čelo. S svojimi velikimi temnimi očmi, ki so sijale kakor večne zvezde svetnice Venere, je pogledala nekako vprašujoče okrog sebe, kakor bi hotela reči: Čemu se prepirate, saj je vendar vse jasno. In zopet je tekel pogovor dalje in postajal Čedalje burnejši. — In naj cesar in nadvojvoda še tisočkrat prepovesta oznanjanje evan-geljskih resnic, je dejal Anton Magajna srdito, jaz se vendar ne uklonim. In če bi imel papež vrh svojih treh kron še četrto, od božje besede me ne odvrne. — Mene tudi ne, je zaklical nekdo od zunaj in pri vhodu v lopo se je prikazal dolgi Laban. Čisto prav imate, gospod Magajna. Doslej vam nisem in nisem hotel verjeti, ali danes sem spoznal svojo zmoto. Jaz prestopim zdaj tudi k novi veri, ali pa grem k ciganom. Vsi so se smejali dolgemu Labanu, a ta se je držal jako resno in svečano. — Kaj se je pa zgodilo Laban, da si tako nejevoljen in se hočeš odvrniti od vere samostanskih gospodov, je vprašal Magajna in ponudil Labanu vrč vina. Laban se pijače ni braniL Ko je pogasil svojo žejo in si obrisal z rokavom dolge brke, je možato sedel na klop. — Danes se ni treba prav nič smejati, je rekel dolgi Laban. Jaz sem se res spreobrnil. Sedem let sem hodil vsak dan na Žalostno goro prosit Mater božjo, naj gleda, da dobim jaz tisto kajžo, ki jo ima moja teta v Rakitni. Zdaj je teta umrla, kajžo je pa dobil Čisto tuj človek. Na, in pri taki veri naj jaz ostanem? Za ves svet ne. — No, le malo potrpi, je menil Magajna. Saj se ti v samostanu prav dobro godi, a predno se okleneš evangelija, ga moraš vendar spoznati. — Ah — tisto kloštersko življenje je tudi tako postalo, da ga ni več prenašati. Odkar je bila ona rabuka zaradi ciganke, se je v kloštru vse spremenilo. — Kaj pa je? — Sedem latvio božje jeze se je zlilo ua samostan, je pripovedoval Laban. Prijor Ahacij je postal tak, da ga ni več prenašati. Danes je divji, kakor bi ga bil sam satan obsedel, drugi dan pa zopet joka in se napije, kakor tisti BonaČ, ki je dobil v dar hišo in majhen mlin, ker je vzel pri- jorjevo ljubico za ženo in zdaj prijor-jevega sina pestuje. Pravi gospodar v samostanu je zdaj pater Celestin. Časih se mi zdi, da se prijor Ahacij in pater Celestin kar pobijeta, tako se prepirata; Čez uro sta pa spet dobra in vse se zgodi tako, kakor hoče pater Celestin, pred katerim se zdaj še menihi tresejo. In po noči! Včasih se iz podzemskih ječ čuje tako ihtenje in vpitje, da me je kar groza. Družba je z napeto pozornostjo poslušala nerodno pripovedovanje dolgega Labana, tembolj, ker zadnji Čas ni bilo iz samostana ničesar več slišati. Vedelo se je samo, da je začel samostan s svojimi podložnimi kmeti ravnati silno kruto in jim nalagati čedalje večjih bremen. O notranjih dogodkih v samostanu pa se ni izvedelo ničesar. — Čuješ, Laban, je vprašal Magajna, povej vendar, kaj je pa z Erazmom. — Ko bi jaz vedel, je odgovoril Laban in odmaknil roki, s katerima se je doslej nekako krčevito oklepal vrča. Smili se mi — a pomagati mu ne morem. V tisti ječi ga drže, v katero se pride samo iz samostana. Temna in mokra je ta ječa, prav kakor bi ti hudiči hoteli, naj Erazem v njej pri živem telesu segnije. Še tisti cigani, ki jih imajo zaprte, so v boljših ječah. — Kaj Erazma ni mogoče na kak način osvoboditi? je vprašal Magajna. Dokler bo pater Celestin gospodar v samostanu, ne bo Erazma izpustil iz ječe in 8 pritožbami se nič ne opravi. — Ej, ko bi jaz vedel, kako Erazma spraviti iz ječe, bi bil co že zdavnaj storil, je dejal Laban. A posameznik ne more ničesar opraviti. Kmete bi lahko naščuval na punt, a ti se boje Najsvetejšega. Sicer pa je samostan zdaj tako utrjen in je vcduo toliko stražarjev doma, da bi tudi kmetje ui-česar ne opravili. — Torej se da le z zvijačo kaj doseči. — Seveda! Samo z zvijačo! A povejte s kako zvijačo. Laban je bil tako jezen, da je kar ob mizu udaril. Že vse te tedne si belim glavo, kako bi Erazma spravil iz ječe, pa mi ne prid€ nič pametnega na misel. In prav zato sem prišel danes k vam, da mi svetujete. Nastal je molk. Skozi zelenje, f katerim je bila lopa obrastla, se je prikradel svit zahajajočega soluca iu trepetal na belem krilu gospe Regine in na njen i U rujavih laseh. Stvar je treba dobro premisliti Laban, predno Be kaj stori. Veseli m< pa, da si pripravljen pomagati. O^las se večkrat pri meni. Kar bo mogoče storim vse, da rešiva Erazma. (Dalje prih.) k risarke, pri katerih se baje nahajajo parniki ■ velikanskimi tovori premoga. Ako ■• upošteva, da le Japonci doma v Japonskem morju n« morejo vloviti treh ruskih križark in so Že vsak tozadevni poskus, ka kor se kaže, opustili, potem pas ni verjetno, da hi pošiljali svoje kri-žarke, ki jih doma tako nujno potrebujejo, na daljne, negotove eksperti oije v Rdeče morje. Boj na Motienlingu. Iz Tokija se brzojavlja: General Kuroki poroča, da sta v nedeljo zjutraj dve ruski diviziji naskočili Motienlingu, a Bte bili odbiti. Poročilo ne navaja nikakih izgub. Zaplenjena pošta v Port Arturju. Po poročilih iz Tokija je japonska torpedom uničsvalka »Hejatori« zaplenila neko kitajsko ladjo, ki je imela na krovu pošto is Port Arturja v Cifu. Pisma, ki so se nanašala na vojne dogodke, so se konfiscirala, druga privatne vsebine pa so se odposlala v Petrograd s prošnjo, da se dostavijo adresatom. Kuropatkin in veliki knez Boris. Iz verodostojnega vira se poroča iz Petrograda, da so vesti o škandaloznem nastopanju velikega kneza Borisa na bojišču in o njegovem razporu z generalom Kuropat-kinom popolnoma izmišljene in plod zlobnega obrekovanja. Razmerje med Kuropatkinom in Borisom je najboljše. Razume se samo ob sebi, da ostane veliki knez še nadalje na bojišču. Ogrski državni zbor. B u d a p eš t a, 18. julija. Zbornica je nadaljevala debato o zvišanju civilne liste. Posl. En dre 7 (Koaau thova stranka) je izjavil, da predlogo odkloni, ker narodne aspiracije pri dvoru ne dobe nikake zaslombe. Poslanec baron Ban ffy je izjavil, da zvišanja civilne liste ne odreka kroni in dinastiji, temuč vladi, ki je zapreka, da se ne more dograditi ogrska narodna država. Nadalje je obširno polemizoval proti govoru ministrskega predsednika ter je pred vsem zavračal dolžitev nedoslednosti. Govornik pobija politiko ministrskega predsednika zato, ker ne odgovarja močno šovinističnemu smislu ogrske narodne države. On ima največje zaupanje do dinastije ter je uverjen, da bo mogoče složno iu sporazumno z dinastijo zgraditi ogrsko narodno državo; le svetovalci, ki obdajajo vladarja, morajo biti pre-šinjeni s tako narodno mislijo. Biti morajo resnični svetovalci in ne samo navadni izvršilo' ukazov. Nadalje je razpravljal na zgodovinski podlagi razmerje med krono in narodom. Posl. E6tv6s je tudi polemizoval proti ministrskemu predsedniku, končno pa izjavil, da predlogo sprejme, vendar pa zahteva, da se predloži podrobni načrt o porabi civilne liste. Ministrski predsednik bo je dvakrat branil zoper Banffvja in EotvOaa, nakar se je seja zaključila. Nova madžarska stranka. Budapešta, 18. julija. Včeraj se jo konstituirala nova Banffv jeva stranka. Baron Banffy je naglašal potrebo organizaeije na deželi. Za predsednika novi stranki je izvoljen grof Ni k. Vezselje nji, podpredsednika pa sta grof De gen-feld in posl. Ovazj. Dogodki na Balkanu. Dunaj, 18. julija. Turški poslanik je poslal listu »N. W. Tag-blatt« dopis, v katerem protestuje proti veBtem, da turška vlada tajno pospešuje vstaško gibanje. Vse take vesti imenuje poslanik hudobne spletke. Nadalje zatrjuje poslanik, da ima turška vlada trdno voljo (?), da izvede reforme z vso odločnostjo ter je nobena stvar ne zadrži, da bi na sedanji poti ne izvršila posameznih točk iz programa. Carigrad, 18. julija. Po uradni turški statistiki se je od 26. aprila do 16. junija vrnilo iz Bolgarije v Maoedonijo 10.886 begunov. Carigrad, 18. julija. Zadnje atentate so isvršili ekstremni elementi is rasaedooskega odbora na prigovarjanje ii inozemstva, iei, da ss bo le a neprestanim vznemirje njem dosegla avtonimija Maeedonije. Četi nje, 18. julija. Oš poslanika sultanovega, 11 a i d a r pašo, je sprejel knez v posebni avdijenet. Odpo-slanik mu je prinesel sultanove pozdrave. Zvečer je bila na dvoru Haidar paši na šast svečana pojedina. Političen umor. Petrograd, 18. julija. V Ag-čakentu je bil na javni ulici pri belem dnevu ustreljen podguverner iz Jelisavetpola (Kav kas), Andrejev. Morilec ga je zadel s šestimi streli v hrbet, da je Andrejev na mestu izdihnil; morilec je ušel vkljub temu, da je bilo na sesti mnogo ljudi, ker se je vršil ravno neki javni koncert Umor je brezdvomno izvršil član armenskega odbora, in sicer iz maščevanja, ker je pri demonstraciji, ki so jo uprizorili Armenci v Jeli-savetpolu povodom konfiskacije cerkvenega premoženja, pripeljal Andrejev policaje in vojake ter prvi lastnoročno ustrelil nekega mladega Armenca. Nova stranka na Španskem. Madrid, 18. julija. Snuje se velika katoliška stranka, kateri bo načeloval sedanji ministrski predsednik M aura. Novi stranki se pri-klopijo baje tudi Karlisti ter se ji sploh pripisuje velika važnost za preporod notranje španske politike. Kaznovana zbornica. London, 18. julija. Ker je prva nizozemska zbornica odklonila naučno predlogo, je vlada sklenila, da zbornico razpustu Nove volitve bodo v avgustu. Angleži v Tibetu. London, 18 julija. V zbornici je odgovarjal driavni tajnik za Indijo, Brodriok, na tozadevno vpra sanje, da je angleška vlada že 9. junija t. 1. brzojavno sporočila Rusiji, da Anglija vztraja pri svoji politiki glede Tibeta. Dokler se nobena druga driava ne meša v tibetanske zadeve, ne bo tudi Anglija ničesar ukrenila, da bi si Tibet priklopila ali prevzela protektorat nad to de-ielo. Več pa vlada o tej zadevi zbornici sa sedaj ne pove. Vsesokolski zlet. V Postojini in na Bledu. češki in hrvatski Sokoli so napravili včeraj izlete, deloma na Bled, večinoma v Postojno. Čehi so is Postojne šli tudi v Trst in v Benetke ter obiščejo še Pulj. Postojna in Bled sta slovanske Sokole sijajno sprejela. Obširnejša poročila so nam obljubljena. « * * Med naielnicami vinskih paviljonov imenovati je še načelnico paviljona, kjer so ss prodajala vina de želne preskuše7alne kleti, g. Kosta-njevČevo. S posebno pohvalo pa nam je še omeniti prekrasnih in slikovitih toalet predraiestnih Viahinj v paviljonu za cvetke. Lasje spleteni v dolge, lepe kite, pretkane z rasno-bojnimi trakovi in rdeče Čepice, so zasluženo vsbujale vseobčno pozornost. Iz Rateč na Gorenjskem. Mnogo ljudstva, bodisi slovanskih letovišČarjev, kakor tudi domačinov, je nestrpno pričakoval * vlakov čeških Sokolov. Ras hotela gospoda Jalena je veselo plapolala trobojniea. Ko je došel vlak, je zaorilo is krepkih gorenjskih grl: »Na zdar Č-hi!« »živele sestre, Siava bratje!« Dekleta v krasni narodni noši so obsipavala došle goste s planinskim cvetjem; pomagali so jim tudi vrli mladeniči v »ja hovoah«. Kmalu so bili Sokoli odi-čeni s cvetjem gorenjskega »raušja«. Milo je bilo gledati še oelo nedolžno deco, kako je posdravljala in ovetice pod »jala svojim severnim bratom. Ostalo občinstvo pa je ven in ven glasno pozdravljalo Cehe, Cehi zopet Slovence. Neki, krepki Sokol je takoj fotografoval naše Gorenjke. »V spo min«, kakor je rekel, »na Slovenke«. Oba vlaka sta le malo obstala. Pozdravljanja ni bilo konec, da se je vlak skril za ovinkom. Med zbranim občinsif om na tej prvi kranjski postaji si opazil vrlo narodno obitelj Dobo&Dvo iz Trsta, nekaj Čehov in Hrvatov, več gospa in gospodiČen is Rateč, gospoda Župana, tukajšnje ušiteljstvo in le mnogo drugih rodoljubov. Ob tej priliki najsrineja za hvala gospodu poetejenaeelniku, da {s dovolil vstop na peron. Letovi šarji — Nemci, ao se odstranili ob dohodu vlakov. Z Jeseni«. Ko sta v soboto prišla dva posebna vlaka a češkimi Sokoli, smo jih na postaji navdušano pozdravili, in aaovil je ia stotine krepkih gorenjskih grl gromoviti »živio!« Z vlakom pa, ki dohaja sem ob lasti uri ia Ljubljane, je prišlo nekaj pohabljenih nemških pobov, ki so ss peljali ca shod rajhovskih turnar-jev v Beljak ter so odhajajočemu vlaku Čeških Sokolov kričali pfui, Hund iti. — Tu glejte tisti, ki vedne tarnate, da se nemčurjem pri nas godi kriviaa, kdo je izaivač, kdo dela krivico mirnim gostom. To so bili tisti kasinski nemlki pobje ljubljanski, ki pri vsaki priliki isaivajo mirno občinstvo. Silno nas ja to ogorčilo, vsdignili smo svoja pesti ter zakričali sopet urnebesno »Živio!« — In glejte — kakor a mokro ouajo spo-deni kuiki so se poskrili nemški razgrajači v vozu. Se slovesnejša smo sprejeli drugi vlak s Cehi in daleč tja do sinjih skal Možakle se je razlegala naša večno lepa himna: »Hej Slovani!« Došli so nastopni telegrami: Iz Dolenjega Logatca. Pozdrav Češkega Sokola na tukajšnjem kolodvoru presrčen. Dekleta v narodnih nošah so delila šopke, a doienje-logaško tamburaško društvo »Sloga« je udarjalo slovanske komade. Ljudstva nebroj, ki je navdušeno klicalo Cehom »Živeli!« Ajdovščina: Živela slavna sokolska armada! — Društvo »Edinost«. Brzezanv: Dan vjelkago va-šego sokolskago sjezdu ki jčemo vam s polnoj hrady: Slovenskij narod naj iyje! — RusfciSokolizBrtezan. Budjajevice: Zdar myšl6noe sokolskć, ktera si vitem 6 razi cestu mezi slovanskimi naroriv! živili Slo-vinsi! Dr. Josef Hezk/. Celje: Zbrani v »Narodnem domu« kličejo zaostali in sadržani Sokoli iz starodavnega Celja vsem bratom in gostom urnebesni: »Na zdar!« z željo, da obrodi današnje alavlje sokolskih uipehov v prid bodočnosti slovanstva! — Jo št in drugovi. Celovec: Vrlim Sokolom s severa in juga, dičnim sinom širne majke Slave, nositeljem slovenske moči in čilosti, milim bratom zbranim v beli Ljubljani povodom pomenljive štiridesetletnioe zs preporod slovenskega naroda velesaslužnega ljubljanskega Sokola, pošilja iz tuž-nega Korotana iskreni sokolski pozdrav — častni član Vek o s lav Legat. Črnomelj: Slovanski Sokoli visoko vzletite, ponosno slovansko za stavo vsdignite! Pozdrav vam bratje! Lepša doba naj zaveje! Pozdrav prisrčni od hrvatske meje! — Mesto Črnomelj. Črnomelj: Pozdrav zbranim Sokolom! — Čitalnica Črnomelj. Črnomelj: V duhu z vami! Vas iskreno pozdravlja — mali telo-vadski klub Črnomelj. Derniš: Onemogućeni prisustvovati bratskoj svečanosti telimo vam, da vrlo uspije na korist vaše i naše ideje! Zdravo! Sokol. Draždane: Krepki »Na zdar« kliče — Jakob Gorjanc Gospič: Žalim, što ne prisustvujem. — M a t a ii. Gospič: U misli otačbina, u srcu odvažnost, u desnici snaga — bile uvjek svetim poslom Sokola. — Dr. M a t a n i 6 , starosta ličkog Sokola. Gospič: Svako vaše nastojanje neka bud na uhare rodu i domu! — Obitelj Brajković. Gospič: Veselimo se bratakom narodnom slavlju! — A lic", Ivan-šina, Braj ković, Belobrk, Je-lača, pop Rukavina, Trkulja, Do brije vio, Buba s, braća Vu-kelici, Franoetić Ante, Rukavina Stipe, Pavelić, Franić, DanjaVignević, Mrazovi ć, L u-tilskj, Marković, Mataija, Pr-pid. Gospič: Ova opčina rado pospravlja sokolsku slavu, koja je ujedno znak bratske solidarnosti Hrvata i Slovenaca te ostale srodne braće. — D osen, načelnik. Gospič: U desnioi snaga, u srcu odvažnost, u misli domovina! — Matan. Gospič: Svesokolski svečanosti pridružujem i se duhom je želeći najbolji uspeh za jedinstveni rad na tome polju žtvila sakupljena braća, živio dični naš brate! Naprej zastava Slave! — Članovi čete lićkog Sokola. Gornji grad: Vseslovanskemu sokolskemu shodu srčen poadrav! Ži vela sokolska ideja! — Gornjogradski naprednjak i. Grade«: Zbranim Sokolom, pr-voboriteljem narodne zavesti, kličemo krepak »Na zdar!« Živela slovenska vzajemnost in bratska ljubezen, go- I'ena v srcu vsakega Sokola. V duhu »odi vsak Slovan Sokol! — Slo v enako omizje pri Kiubeta. Preastet: 8rdečnj pozdrav od Radhoste bile Lublani! Obrani vas nebetylny Triglav! — Sokol Prtu statskv! (Dejje prlh.) Dnevne vesti V Ljubljen., 19. julija. — Po vaeslovanakem so-ftvolekem zletai. Povodom velikanske in nad vse sijajne sokolske slavnosti so se spet enkrat našli šenklavški klerikalci in kasinski nemškutzrji in bili edini vsaj v — jezi in v zavisti Nemce in nemšku-tarje je pekla ta slovanska slavnost kakor iiv ogenj. Se ko so se vršile priprave, so začeli delati zgago. Mi smo se nalašč in namenoma ogibali vsake besede, ki bi mogla količkaj razgravati občinstvo. Mi nismo samo hoteli, naj bo slavnost sijajna in veličastna, hoteli smo tudi, nsj se is-vrši v uzornem redu in v uaornem miru, dostojno, kakor se spodobi za slavnost slovanskih Sokolov. In to se je tudi doseglo in policija ni imela ne enkrat prilike intervenirati. To je nekaj izrednega, kajti ni je še bilo ne pri nas, ne kje drugje priredbe, da bi policija ne imela intervenirati. Le pri ti priliki se je zgo dila izjema, ki priča o občudovanja vredni disciplini »Sokolov«. V tem pa, ko se je z naše strani vse storilo, da se ohrani red in mir, so ti kasinski nemškutarji na različne na čine skušali izzvati kake nemire. Zabavljali bo po gostilnah in kavarnah na najnesramnejši način, žalili ackolstvo, kjer so mogli« povrh pa še v nemških listih dražili in provocirali. Bilo je povse očitno, da hočejo provocirati k a k e i s g r e d e; da se jim nič hudega ne zgodi, tudi če bi prišlo do kake demonstracije, so tako vedeli, ali upali so, da spra vijo kakega Slovenca pod nož drž. pravdništva, da bo kak vladni policijski pravnik »pet mogel k preiskovalnemu sodniku prinesti par pol obsežno spisano in seveda tudi revidirano izpoved, polno pavšalnih sumničenj in da se bo dala zopet kaka taka infamija vpri-zoriti, kakor tedaj, ko so raalični nižji in višji gospodje prisegali, da so slišali revolverje pokati in kazali luknje v zidib, kjer tiče re volverake kroglje, dokler se ni izkazalo, da je bilo vse popolnoma zlagano. No to pot se kazinski kliki njeni nameni niso posrečili. Slavnost se je izvršila v najuzornejšem redu, da, zgodilo se je celo, da je nekaj poštenih Nemcev na Čast Sokolom razobesilo zastave. Kazinote to seve silno grize in v „Grazer Tagblattu* si že hlade svojo jezico. Te reve, ki so se s svojo turnersko slavnostjo tako blamirali, da so psi od smeha na cesti cr-kali, zabavljajo sedaj na sokolsko slavnost, ki je bila tako velikanska, zlasti še v strogo telovadskem oziru, da vsi avstijski Nemci kaj takega ne morejo napraviti, pa če se postavijo na glavo. No, to bedasto zabavljanje bedastih dopisnikov različnih nemških listov nas preklicano malo ženira, nič več kot lanski sneg, ter poj demo prej ko slej svojo pot. Prihodnjič povemo še klerikalcem svoje mnenje. — Konauot v Radečah. Pred 14 dnevi so že imeli koosu-marji občni zbor, na katerem naj bi se sklepalo o usodi konsumnega društva. Dasi je prišlo okrog 300 članov, so vendar foter Laharner spoznali, da zbor — ni sklepčen (!) in sklicali v smislu § 15. sadružnih pravil na včerajšnji dan nov občni sbor, ki je sklepčen bres ozira na število navsoČnih članov. Pri tem zboru izvršili so naši umai klerikalci izvrsten manever. Potem, ko so na dolgo in široko razpravljali, se kregali in semtertje pehali, so rekli foter Laharner: tiati, ki ao sa lik-vidaoijo, naj stopijo na eno stran, tisti, ki so za k o n k u r z, pa na drugo. Za likvidacijo jih je bilo menda oelih — šest članov, vsi drugi sa konkurs. Potem pa so rekli foter Li< harnet: Sedaj naj pa gredo tisti, ki so za konkurz ven in so za njimi zaklenili vrata. Na to ao enoglasno oziroma š«steroglasno sklenili — likvidacijo in isto poverili navzočemu znanemu »pregledniku« vseh konaumor Pelsu. Tako se ja konialo sboro vanj«. Nekateri so sicer dvigali pest. aH uaš pohlevni kmetic — se kmaJa pomiri. Ker pa kmet sam ne vt, k» naj stori, akrbeli budemo mi sa to, da se pritoži. Sestavlja se ie tudi rekurz na okrožno sodišče v Novem mestu, v katerem se bo obenem prosilo sa konkurs, ker nočejo ni člani plačevati kar je nezmožni odbor zagospodari!. Primanjkljaja j* menda 18 000 K in so po § 30 sadr pravil v prvi vrsti člani predstojniltva osebno ia najemno dolžni jamčiti za Škodo, ki bi utegnila nastati valed njihovega postopanja. — Umrl je na graški kliniki vrli in neomahljivi pristaš narod r napredne stranke, župan šontjanski g. J. Majcen. Bodi mu blag spomin. — Namesto „Mazda r" „Heil". Ko so došli bratje Sokoli s prvim posebnim vlakom v Trb:i in med časom, ko so odšli preko Ljubljane, je bilo slišati od neke?« železniškega nadsprevodnika (sa danes naj bode njegovo ime zamolčano) klic »Heil«. Khcateij je rojen na slovenski zemlji, uživa »loven nim zanimanjem smo sledili inšpekcij skim razpravam. Gospod nadzor je pokazal strokovnjaka s poroči bilo bi v interesu vsega uČiteljstva, Ji se ta pouČljiva, temeljita razprava k tiskati. Referata gospodične Kleo Dev in učitelja g. A. Spetzlerja o uii nimalnih učnih načrtih deških in dt kliških šol vseh kategorij, se tusst preČitala, ker zadeva še ni BOgttf na in se bosta referata litogratirali in poslala posameznim vodstvom 1 pregled. O okrajni učiteljski km je poročala učiteljica Marija Clariei Gospodična je imela s sestavo novegi zapisnika veliko trudapolnega dela h to požrtvovalnost se ji je izrekla iakfeJJ zahvala. Namesto izstopivših sta bik izvoljena v knjižnični odbor gospa M* tilda Gebauer in nadoČitelj Viljem Gt bauer, v stalni odbor pa učitelji; Jf lenee, Kutnar, Matko, 1'otokar in spodična Clariei. Pri volitvi za deželi I konferenco so se cepili glasovi med ufr I telji: Gebauer, Jelenec, Matko, Potok*11 in učiteljico Clariei. Izvoljena sta bili Matko in Jelenec. Med zborovanjem j' vstopil e. kr. okrajni glavar, velebla^ rodni gospod baron Rechbacb v sprem stvu gospoda Župana šmihelske občiuf Gospod okrajni glavar je ačiteljstfl jako naklonjen in prepričani smo, ^ se bodo pod njegovim spretnim vodstvo"1 kmalo zboljšale žalostne razmere 4 Šolskem polju novomeškega okraj* VelezasluŽuemu g. A Jeršinovicu. kojenemu nadzorniku, sejo učitelj-: za pozdrav brzojavnim potom zali v a1 »l-Konferenca se je sklenila s trikratnim #alava - klicem* na presvetlega cesarja. Na to smo se podali k razstavi roenih del samostanske dekliško šole, katera je vzbadila med dolleci veliko zanimanja. Skupnega kosila v gostilni pri „Štemburjuu se je udeležila večina aČiteljstva in je bilo izvrstno postreŽeno. Pri kozarcu dobrega vinca je nastalo kmalu Živahno gibanje. Učitelj Jelenec je napil gospodu nadzorniku, g. nadzornik kolegijalnosti in slogi med nČitelJ8tvom, učitelj Požar učiteljskemu drnžtvu, gospod Gebauer novomeškemu županu, učitelj Potokar go-Bpem in gospodičnam učiteljicam k pridobitvi volilne pravice, učitelj Matko je pa namignil na naše Žepe in nabral dokaj kronic za „Učiteljski konvikt." Slednjič smo dali tudi fotografu nekaj zaslužiti. Tako smo se razšli vsak na svoj dom. Bile so to res prijetne urice in le žal, da nam gmotne razmere ne dopuščajo k večkratnim sestankom. — V Adamovi obleki dirjal je 17. t. 1x1. pod mrak neki tuj človek v polnem diru skozi vas Zagorja na Pivki po cesti proti ot. Petru. V roki držal je škatljieo od vžigalio tsr ▼ nji nekaj drobiža. V Parjah pri Zagorju so ga fantje v jeli tar peljali v Št. Peter, odkoder ja bil po žandarmeriji odpeljan v Ilirsko Bistrico. Govoril ni nič; po vedenju se je sodilo, da je blazen. Dognalo se je pa, da je mož ubegal prisiljene« in da je pri Knežaku slekel obleko, po kateri bi ga bi vsak 8posnal. V ponedeljek ga je žsndsr merija peljala na mesto, kjer se je siekeL in tam se je tudi našla vsa obleka. — Velik požar. Dne 17. t. m. ob pol 1. popoldne je nastal pri posestniku Fransu Fiorijančiču v Št. Petru ■ genj. Goreti je začelo v listnici Je-li bil ogenj zaneten po zlobni roki ali neredoma, se ns ve. Pogo rele ste dve hiši, eno gospodarsko poslopie, listnica, drvarnisa, grozdna shramba, svinjaki s 13 svinjami. Svinje same so bile vredna 800 K. Škode je s pritiklinami 6000 K. Zavarovan je bi pri »Slavij i« za 2400 K. — Gospodar sam je prvi opazil ogenj, gasiti začel, a pri tem se je hudo poškodoval na obeh rokah nevarno, posebno na levi, da mora iti v boloišoioo. Pripor ćati je bližnjim sosedom in prijateljem, da mu pri tej veliki nesreči priskočijo z lesom ali s pripeljatvo materijala na pomoč. Hvaležnega bo bode izkazal omenjeni tudi ea najmanjši dar. Podpore je pogerelec toliko bolj potreben, ker je oče 12 otrok. — Požarnim hrambam se je po trudapol-nem naporu posečilo omejiti ogenj. Da ni bilo mirno, razširil bi sa bil ogenj na sosednje poslopje in pogo rela bi bila vsa vas. — „Narodni dom" v Brežicah se pripravlja kaj pridno na otvoritveni praznik dne 14. avgusta t. 1. Vsakemu narodnjaku, kateri si ogled« to krasno stavbo, se širi srce radosti v na novo, imenitno prirejenih prostorih. Od tal do strehe vse novo, starega poslopja, na kojega temelju se dviguje novo, ni več poznati, — vse praktično in prostorno razdeljeno : velike gostilniške sobe, prostorna privatna stanovanja, mnogo sob za tujce, krasno, moderno in luksurjozno opremljena velika dvorana s stalnim odrom, povečani vrt s steklenim salonom, veliko verando, — vse razsvetljeno z lastno plinovo lučjo, — dela nepopisni vtis na obiskovalca. To stavbo torej pripravlja se čitalnica brežiška slavnostno izročiti javnosti. Upoštevajoč velevažni pomen narodnega zbirališča ravno v Brežicah, so se na vabilo čitalnice prijavila k sodelovanju nepričakovano mnoga pevska in sokolska društva, hrvatska in slovenska, tako da obeta ta dan biti dan provzbuje in narodne zavesti. Iz vsega kar pripravlja brežiška čitalnica za ta dan. se da sklepati, da bo omenjena otvoritvena slavnost velikanska, da se bo vsakemu posamezniku nudil poseben umetniški užitek. Ta dan tedaj v Brežice — da pokažemo z mnogobrojnim številom, kako ve slovenski rod ceniti vsak pojav narodne samozavesti in narodne posesti, za kar se mora smatrati „Narodni dom" v Brežicah. — Družba »lov. igralcev iz Ljubljane gostuje 23. julija v Gornjem gradu in 24. julija v Šoštanju na Štajerskem. Predstava v Gornjem Gradu naj bi se bila vršila v knezo-škofijski graščini in celo v plemenit namen, a prošnja za prepast dvorane je bila odbita. — V Škofovem gradu nimajo prostora za dobrodelnost. — V Šoštanju vršila se bo predstava v „Narodnera domu" že popoldne ob 5. uri, da je mogoče okoličanom posetiti predstavo in po predstavi porabiti vlak domu. Predstave, katere je družba priredila zadnje dni v Cerknem, Vranskem in Žalcu so izborno uspele. Pozneje poseti družba Sisek, Veliko Gorico, Samobor, Varaždin, Zemun in Belgrad. — Bombe v Trstu. Vlada je raspustila l*honaki društvi »So-četa gimnastica« in »V:ta dei gio-vam«, ki sta obe zapi« toni v afero z bombami. — Razstavljena podoba. Fotograf RovŠek je v izložbi g. Petri-Čiča razstavil veliko fotografijo predstavljaj oČo slovansko sokolatvo na te-lovadišču. — Tatvini. Vleraj ja pustil posestnik Fran Andloves v svoji novi hiši v Kolegijskih ulicah prt sobi od prto okno in šal v dalo v tobačno tovarno. Ko je prišel svešer ob 6 domov, je opasil, da je med tesn ša-Bosa nekdo slesel skosi okno, vlomil v misnico in mu ukradel 100 kron denarja, dva alata porošna in dva navadna prstana ter srebrno reaaon-toir uro na 15 kazano*. Andlovee ima skupne škode 140 K. Tat je do sedaj še neznan. — K včerajšnji no tisi glede ukradene brisaše sa noge moramo pripomniti, da so policijske poizvedbe dognale, da obdolŠena Terezija Galinova te brisaše ni ukradla, nego jo samo prodala na prošnjo neke ženske, ki s« jo zdaj išče. — Lapa trojica. Delavci Mar tin Kranjc, Viktor Seifert in Viktor Orešek, vsi v dela pri tvrdki »Deč man« na Martinovi caati št 20, so včeraj is skladišta ukradli 135 kg papirja in ga hotali prodati trgoveu g. A. Veroršku na Dunajski časti, kateremu se je pa stvar zdela sumljiva in jo je vsled tepa naznanil policiji. Ssifert se -e najprvo izgovarjal, da je bila papir kupila njegova sestra, ki je s*daj baje na Dunaju. Končno pa je tatvino priznal in po« vedal sa sokrivca. Policija je tatove areto? ala. — Konj uael. Včeraj popoldne je ušel Trdinovemu hlapcu Ivanu Dolencu izpred hleva na Bregu št 20 nevprežen konj, katerega je hotel ustaviti knezov hlapec Alojzij Smole, a ga je konj podrl na tla in ga z nogo udaril po prsih, da je obležal nezavesten na sesti. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v dežslno bolnico. — Nepreviden koleear. V soboto je povozil na Cesti na ružno železnico neki kolesar delavca Irana Dimnika in ga na desni nogi lahko poškodoval. — Pozabil je g. dr. Širne Ku-reiič, odvetnik iz Pazina v neki restavraciji na misi srebrno tobačnieo, vredno 40 K, katero mu je nekdo izmaknil. — Delavako gibanje« Vče raj se je z južnega kolodvora odpe ljalo v Ameriko 10 Hrvatov, aazaj sta pa prišla dva Hrvata in 6 Slovencev. — V delo na HroŠico se je odpeljalo 60 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. Gimnaaijec Rudolf Večerin je izgubil v nedeljo na veselišnem prostoru uro z verižico. — G. Ana Mos-sova, šolska voditeljica, je včeraj izgubila v Latermanovem drevoredu denarnico, v katari je bilo 30 K de narja. — Irana Ko^knr* je izgubila v nedeljo nekje v rae^tu zlat prstan, vreden 5 K. — V soboto je isgubil Fran Kregar nikelnaBto uro z verižico. — G. Ana Boltavzarjeva je izgubila denarnico, v kateri je bilo okrog 30 K denarja. — Katarina Kot-manova je izgubila denarnico s 6 K; na južnem kolodvoru so bili najdeni, oziroma izgubljeni 3 dežniki, palica in ženska pelerina. — Finančni svetnik g. Ivan Lončar je našel na trav niku pri veselici večjo svoto denarja. — M. Kn fičeva je našla ravnotam žensko uro. — Ivan Visar pa je na šel pri »Lahu« američanski denar za pet dolarjev in ga zamenjal. Polic ja mu je denar odvzela. — Najden je sokolski bilježnik s sliko in več pismi in razglednicami, ki so naslovljene na ime I R. — Izgubila je v soboto sve čer neka dama na potu s kolodvora do kavarne »Evropa« denarnico, v kateri je bilo 31 K. Pošteni najditelj jo naj odda v »Mestnem domu«. — Hrvatske novice, Cas-niška vest. V Gospiču vsakih 14 dni izhajajoči list »Hrvat« bode za-naprej izhajal kot tednik. — Hrvatska stranka prava (Starčev i-6 e v a) je imela v nedeljo svojo glavno skupščino v Zagrebu. Za predsednika je bil izvoljen posl. dr. Jos. Frank, za podpredsednika pa Mijo Tkalci'' Skupščina je sprejela več reso-lucij, aekor: KovaČević se poziva zaradi svojega govora v saboru, da odloži mandat; zahteva se ustanovitev hrvatske domobranske vojašnice; pro-u-aiuj« se proti p -stopanju Madžarov s hrvatskimi kadeti v Pečuhu itd. Za e&borska kandidata sa proglasita Dragutin pl. Pisačić za Zlatar in Tomec sa Biskupeo. — Hrvat — avetovni potovalec. Te dni je prišel v Zagreb na svojem večnem potovanju Roko oonte Dianovio, ki potuje že od svojega 15. leta, a je aedaj 50 let star. Prepotoval je ranione ves svet. Sodeloval je v vstaji Kariistov leta 1873, v vojni med Kubo in Virgtoijo istega leta, v vojni P©*u proti C'!e leta 1880, v revoluciji na San Domingu leta 1901. itd. V burski vojni se je boril na strani Kronjea ter je prišel v angleško ujet ni tvu. * najnovejše stovlce. — O nenavadni vročim prihajajo poročila akoraj ii vsa E trope. V Berolina je umrlo le vet oseb sa solnčarico, v Parisu presega vročina v senci 40 stopinj. Zadnja dva dni i« umrlo deset oseb ia solnčarico. Suša j a že dosedaj napravila kmetijstvu ogromna škoda. — Tovarna aa špirit je zgorela v Berolinu. Pri tem je dobilo nevarna opekline 15 ognje gascev. — Z braovlaka je padel v Gansarndorfu pri Dunaja stotnik Rudninski pl. Rudno. Vlak na u je odtrgal obe nogi in glavo. — Kobilice. V Jagrz (Odreka) j« priletelo na milijone itelijanskih kobilic, ki groze uničiti vse, kar je zelenega. Prišlo ja voja štvo kobilice uničevat. — Ameriškega diplomata. Kent Loomisa. ki je nenadoma zginil na potu v Evropo, ao našli ob morskem bregu v Kingsbridge. Izvrglo ga je morje. Za ušesom je imel globoko rano. Najbrže je Žrtva nepoštene igre. — Velik požar. Letovišče Griinbach na Scbneebergu je popolnoma zgorela, obenem tudi dva otroka. — 550 dijamantov ukradenih je bilo te dni iz Abesinije na Dunaj potujočemu Jos. Kikorju med vožnjo Sv. Peter — Dunaj. Dijamanti so bili v kovčeku ter repre zentujejo vrednost 80.000 K. — Hud ljubimec. Odvetniški kandidat v Lvovu, Rožanski, je v prepiru zdrobil svoji ljubici z železnim loncem glavo. — Grofica Montignoso, bivša saška prestolonaslednica, pride baje v toplice v ogrskih Tatrah, kjer biva njen bivši soprog z otroki, da vidi otroke. Prestolonaslednik odide med tem časom na lov. * General Cronje na razstavi v St. Louiau. Znani burski general Cronje je »razstavljen« na svetovni razstavi v St. Louisu. Ta svoj res senzačen sklep opravičuje Cronje v pismu, ki se glasi: Bojeval sem se za svojo domovino in isgubil vse. Nimam sedaj ne do movine in ne doma. Uničen sesa popolnoma in moja ljuba žena je mrtva. (Med tem časom pa si je poiskal drugo Ženo.) Nimam nikakih pripo močkov in prestar sem, da bi pričel na novo delati in si s delom zagotovil obstanek, čemu mi je pribor-jena slava, ako sem pa nezmožen za delo. Ako pridem domov, me čaka malo zemljišče in orodje. Zame niso ne moji rojaki, ne Angleži storili ničesar in zato sem sklenil sprejeti ponudbo, da še enkrat v zabavo drugih vodim boje, ki smo jih imeli za domovino. Upam, da bode svet razumel naš trud in naše žrtve v zadnji vojski, ako bode videl nastopiti mene z mojimi ljudmi. * Kako dolgo žive živali. Domače Živali žive vobče dlje, nego pa njihove divje sorodnice. Pes živi do 20 let, volk ne živi toliko časa, in lisica Živi le 15 let, seveds, ako pogineta ta dva pasja sorodnika naravne smrti. Mačka dočaka starost 15 let. Prašiči doživijo celo 40 let; vendar sta meso in slanina starih prašičev neokusna. Srednja največja starost konja znaša 26 do 27 let, če ravno je znan slučaj, da je neko kljuse uftakalo starost 62 let Tramvajski konji ne vztrajajo več nego 12 do 13 let. Domači zajec živi 7, divji 8 let, seveda ako ga ne pogodi lovec, oziroma se sam ne ujame v zanjko. Vslio vsej živahnosti in previdnosti pogine veverica že v sed meno letu na drugi strani živi krotka kamela zelo dolgo, večkrat celo pol nh sto let- Medved končuje tek svo jega življenja že z 20 letom, lev živi pa dlje. Znan je slučaj, da je učakal lev starost 70 let. Slon je pa, ako ne kralj, vendar očak med živalimi ter učaka povprečno starost 100 let, pa tudi celo do 400 let. Debela koža pa ne zavaruje vedno dolgo življenje. Nosorog n. pr, na čegar koži odleti puškina kroglja, pogine navadno z 22 letom. * Rekord v Jfcenitvi. Anme Moore, katera biva v Sootts Countvju, je dosegla z ozirom na ženitev re fcord za državo Nebraska. Moore, katera je stara 40 let, je bila že se demkrat poročena. Od štirih mož je bila ločena, a se je z dvema zopet poročila. Od vsakega mola ima kak »spomin«. Vseh ctrok skupaj je 17 in če se Že poznajo, gotovo ne vedo, kako se kateri piše. Pred kratkim je prodala farmo in šla proti zapadu, da vŽiva nemotena sladkosti zakonskega Življenja. Nje osmi mož je »prva ljubezen« izza davnih tet. Tomaž Fitzgerald je ime možu, kateri nosi »Števiko 8«. * Proračun mesta New Torka za prihodnje leto znaša 106,074 959 dol. Ameriška metropola izda za svojo oskrbovanje trikrat toliko, kot republika Meksiko in več kot dvakrat toliko kot Kanada in Nizozemska. New York šteje 3Vs mi- lijona prebivalcev, London 61/, milijonov in vendar izda London sa svoje oskrbovanje 30% manj kot New York. London izda v ta namen na leto kakih 75,000000 dol., Chi eago iada 1149 dol. na osebo, New York ps 3162 dol. * Strela — zdravnik. Neko Ženo v Geurgiji je strela ozdravila revmetisuna. Sredstvo je mogoče res dobro, toda težko, da bi bilo mnogo ljudi, ki bi se tega sredstva hoteli poslužili * Asnerieke breskve. Geor-gija pndVla v Zdr. drŽavah največ breskev. Število kmetov, ki arejujejo to sadje, snaga 2000 oseb, sadonos-nih breakeinih dreves je kakih 8000.000 L .ta 1898 se je is te države razposlalo kakih 2500 vago nov breskev, medtem ko je inašalo razpošiljanje pretečecega leta samo 1000 vsoronov. * Hotali v Ameriki. Za časa kongresa ameriških hotelirjev v Ncw Yorko je neki hotelir izračunal, da je v Zdrnžsnih državah 44000 hotelov, ki so vredni 60 milijonov do larjev. Ta industrija daje posla pol milijona ljudem. Nekateri najboljši hoteli stanejo po 4 mil. dolarjev ali še veš. Statistika ne pove, ali so vračunani tudi hoteli na st. louiški rasstavi. Književnost. — Navodilo, kako je sastavljati poročila o letini je naslov majhni knjižici, ki jo je spisal tajniški pristav c. kr. kmetijske družbe kranjske gosp. Frančišek S t a par ter jo je izdala kmetijska družba kot 3. zvezek „Kmetijske knjižnice". Knjižica je sicer namenjena v prvi vrsti stalnim družbenim poročevalcem o letini, ki jo dobijo svojeČasno brezplačno, a njena vsebina je taka, da mora prav priti vsakemu, ki ne gospodari samo z roko, temveč tudi z glavo. Slovenci nismo do sedaj imeli nobenega spisa, ki bi nadrobno poučeval, kaj se prideluje in kaj se da pridelati na njivab, travnikih itd., zato je ogromna veČina naših gospodarjev glede tega tavala popolnoma v temi, iu le težko je dobiti pravih podatkov za sestavo letnega poročila o letini. To je vzrok, da se je družba odločila izdati tak spis, ki bo pa tudi vsakemu umnemu gospodarju prav hodil, če bo hotel narediti preudarek o svojem gospodarjenju in če bo hotel kaj ukreniti za povzdigo svojega pridelovanja. Pisatelj ima kot dober poznavalec naših razmer in kot mnogoleten sestavljalec poročila o letini najboljšo skušnjo, kako je bilo tak spis sestaviti, zato se mora priznati, da je knjižica spisana zelo poljudno, razumljivo in zanimivo in da je najiskrenej-Šega priporočila vredna. Knjižica se dobiva pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani po 20 h s poštnino vred. Najpreprosteje se knjižica naroča s pismom, ki se mu pridene za 20 h pisemskih znamk. — Prvi ruski vodnik po Češki, Moravski, Zagrebu in Ljubljani, ki ga izda urednik češko ruskega lista »Zvisti« J V. Alexander, iside že te dni Ta vodnik bodo ruski duhovniki brezplačno rszdali med ruske goste v Karlovih v arih. v Marijana* ih in France-vih toplicah, dobe ga pa brezplačno tudi člani slovanakih društev v Pe trogradu, v Moskvi, v Kijevu, v Odesi in v Varšavi. Če se kateri Slovenec zanj zanima, naj pošlje 60 vinarjev za poštnino in odpravo na naslov »H usky prftvodce« (J. V. Alsxander) Praga Žižkov 943. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 19. julija. Boj zaradi civilne liste v ogrskem parlamentu vzbuja v političnih krogih največje zanimanje, zlasti ker je očividno, da se je nasprotje med opozicijo in med vlado tako poostrilo, da se utegne izcimiti nova kriza. Pariz 19. julija. Vsa javna pozornost je osredotočena na novi konflikt med vlado in med Vatikanom. Papež je zahteval, naj odstopita škofa v Dijonu in v Lavalu, ki sta pristaša sedanje vlade. Proti temu je protestirala vlada. Veljavni konkordat določa, da imenuje vlada škofe, in ker so ti državni funkcij o na rji, nima papež pravice jih odstaviti, če ni s tem vlada zadovoljna. Papež pa se postavlja na stališče, da on lahko odstavi vsakega škofa, kadar hoče in razglaša, da izobči omenjena škofa, ako se mu ne pokorita. Tudi razglaša, da mu ni nič na tem, če Francija odpove konkordat Ker je ministrski svet že sklenil protest, bo moral nuncij Lorenzolli že te dni odriniti. Velik del francoske duhovščine je na strani vlade in želi, da se v tem konflikta obnovi gslikanstvo, to je francoska narodna cerkev. Rutko-japonska vojna. Petrograd 19. julija. Kuro-patkin javlja: Dne 17. t. m. je bil med oddelkom generala Kel-lerja in med Japonci v e 1 i k boj. Rusi so Japonce naskočili, a so se morali pred ogromno premočjo Japoncev umakniti, na kar so Japonci napadli Ruse. Boj je trajal 15 ur; Rusi so izgubili nad 1000 mož. Kolonija 19. julija. »Kolni-sche Zeitung" poroča, da vzlic japonskemu dementiju je le res, da so Japonci 10. t. m. naskočili Pcrt-Artur, a so bili z velikanskimi izgubami odbiti. Kitajci sodijo, da so Japonci izgubili * 2.00 0 mož. To je tudi vzrok, da so se Japonci umaknili izpred Port-Arturja v svoje prejšnje pozicije. Rim 19. julija. Došlo je poročilo, da japonskega brodovja že deset dni ni več pred Port Ar tur jem_ Ob sklepu lista. Ljudska veselica! ki se je vršila v nedeljo povodom vse-sokolske slavnosti; se ponovi prihodnjo nedeljo v istem obsegu na korist naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Gospodarstvo. — Slapenaka posojilnica w Vipavi je imela e prvi polovici tekočega leta 564 586 K 68 h prometa. Hranilnih vlog je bilo vloženih 128 677 K 90 h, dvignjenih pa 88 978 K 78 b, tedaj več vloženih 39 699 K 12 h. Posojil se je izplačalo 104 866 K 83 h. Pri drutrih denarnih zavodih se je naložilo 70204 K. Poslano/ Kolegi krilatega kolesva, bratje Slovenci I Bliža se čas dopustov in mnogi izmed Vas se podaste na potovanja; izvolite si, kolegi slovenaki, tudi našo zlato slovansko Prago ciljem svojih potov. Češki Vadi kolegi osnovali smo si tu društvo ne samo za obrano svo;ih eksistenčnih, ampak tudi svojih narodnih pravic. Nade društvo šteje po kratki dobi svojega dosedanjega obstanke že 2000 članov, izdaja svoj samostoien list tar ima 12 podružnic po Češkem in Moravskem. Sedež društva je v naši majki Pragi: Jungmanova tfr. č. 2 Pridite kolegi tekom dopuata med nas, da ožive med nami prijateljske in bratsze vezi, spre|roemo Vas s pravo slovansko gostoljubnostjo in radi Vam pojdemo v vsakem osiru na roko, da spoznate krasote naše slovanske Prage. Naioanite nam popre} svoj prihod in prepričate se kako boste z odprtimi rokami sprejeti od svojth čedkih bratov krilatega kolesa. Na zdar! Na svidenje v Pragi! Društvo čeških ±elezničnih uradnikov v Pragi. •) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. 0k£T ftilat»ot«a«, nervozne in malo-krvne osebe, bledične, sloke in otroke, ki slabo izgledajo, okrepča železnato vino lekarnarja Plccouja v Izubijani na Dunajski cesti -8 Zunanja naročila po povzstju. 8 Zahvala. O petindvajsetletnici prost, gasilnega dru&tva v Dolenji vasi pri Ribnici jo darovala imenovanemu društvu graSka zavarovalnica 100 K, Fonciaro 50 K in Concordia 10 K, za kar se jim podpisano društvo iakreno zahvaljuje. Prost, gasilno društvo v Dolenji vasi, dne 18. ja.ija 1904 .Tlcrlmr j oh. Zupaneie načelnik. tajnik. Meteorologično poročilo. euue«. južne železnice . . • Državne železnice .... Avstr--ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ograke „ » • • Zivnostenske „ . • Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . Bima-Murdnyi..... Trbovljake prem. družbe . AvBtr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Dacuur 9960 9940 9fr60 99*86 9955 118 7C 11890 9718 97 36 118-76 118 06 100*- 100*75 100*» 101» ioo-~ 10»v - 10O-8B 101-86 9960 100 — 99 60 9990 101-70 10215 10645 107-45 101*- 108 — 1 10050 101 — 100*— 100 70 1 100- 101 — 99 76 100-— 98-50 99-- 100- 304 65 306 65 10125 10170 182 35 184 35 266- 361 — 161 75 16375 300 — 310 — 291- 301-- 266 - 270 - 89 40 9340 127 50 128 50 21- 22/- 472-— 79 — 82 60 78- 8180 66- 70 — 53 25 55 25 29- 30- 68- 72 - 75 - 79 50 508 - 518 - SO 25 81 25 636-50! 637*50 1«!6 -162$--6 9'5o| 840 50 ! 7B0 25 751 25 249 -! 250 — 605* j 615 -434 76' 435 75 2280 - 2300 — 494 — 306 — 486 -156 - 11-34 19 0i< 2391 2391 495 — 310- -490 — 156 50 Valnte. C. kr. cekin..... 20 franki 20 marke...... Sovereigns...... Marke....... La&ki bankovci .... Rublji....... Dolarji....... Žitne cene v Budimpešti. Dno 19. julija 1904. Teruiln. PSenica za oktober . . RS „ oktober 1904 . Koruza „ avgust . . . „ maj .... Oves „ oktober . . . Efektiv. 5 vin. vi§je 1138 19-04 23.64 2399 117-30 11760 95 05 9520 253- 254 -4 84' 6- 60 kg K 9-30 50 „ „ 708 50 „ „ 5 90 50 11 „ 624 50 .. .. 6 67 t Žalostnim srcem naznanjam v svoiem in v imenu sorodnikov vsem znancem in prijateljem bridko vest, da je moj nečak, oziroma sin, brat, in bratranec Francelj Tark učenec III. razreda v starosti 10 in pol let danes na-gloma preminul. Pogreb nam ljubega rajncega bo v sredo, dne 20. julija ob 6 uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Mihaelu- Smihel pri Rudolfovem, dne 18. julija 1904. 2028 Josip Turk c kr. okr. Bol. nadzornik. Bres posebnega naznanila. Zahvala. Berta Pire izreka v svoiem in v imenu svoje hčerke Va3iiise naj-i8krenej5o zahvalo za mnogoštevilne izraze sočutja za časa bolezni in ob smrti gospoda Karla Pirca ravnatelja mestne realke v Idriji. Posebno si pa Štejem v dolžnost, izreči prav toplo zahvalo za ves trud blagorodnemu gospodu Josipu Šepetavcu, županu idrijskemu, slavnemu učiteljskemu zboru tukajšnje mestne reaike, osobito začasnemu voditelju, blagorodnemu gospodu prof. dr. Stanku Bevku, slavnim druStvom, gasilnemu društvu, „Sokolu" ter „Narodni čitalnici', gg. rudniškim in vsem drugim c. kr. uradnikom, zlasti pa le gg. pevcem za ginljivo petje. Naposled bodi izrečena pre-srčna zahvala darovalcem mnogih prekrasnih vencev, nadalje idrijskemu meščanstvu, dijakom mestne realke in sploh vsem, ki so dragemu pokojniku izkazali zadnjo čast. 2036 V Idriji, dne 17. julija 1904. Zahvala. Ea vse srčne dokaso sočutja povodom bolesni in smrti našega ljubljenega očeta, oairoma tasta in deda, gospoda Andreja Reichel c. kr. daS. deake ravnatelja v p. kakor tudi a« Številno sprematvo dragega rajnika k večnemu počitku izrekamo vssm sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno sshvslo. Istotako ss prearčno zahvaljujemo sočutnim darovalcem prelepih vencev V Ljubljani, 19. julija 1904. 2029 Žalujoči ostali. Zemljišče se proda na Jesenicah blizu kolodvora in nove velike ceste iz Save na kolodvor. Prostor je pripraven za trgovino ali gostilno. 1893—7 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". Dobro ohranjene salon - citre (tvrdke Jobst) se po nizki ceni prodajo. Ogleda se jih lahko do konca tega meseca v trgovini F. Čudna, Prešernove ulice v Ljubljani. 2023—2 Kot gospodinja k starejšemu gospodu ali dami želi priti gospodiona. IZIZ^ Dobro ravnanje je pogoj. zi^zzz Ponudbe pod „Gospod Inja" na npravništvo ,Slov. Naroda". 2062— 2 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov za gld. 180. 1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča preci zi jaka ura a verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekršeno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mosnjiček za denar, 1 žepni nožek b pripravo, 1 par mansetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double-zlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, 5 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, *iO predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 2034 se denar naprej posije Dunajska razpošiljalna tvrdka Ch.Jungwirth, Krakov št. 105. NB. Za neugajajoče se vrne denar. Ces. Kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo dr2. železnice v Beljaku. £&^rt9& us *v<&ms*m&& toda, veijaven od dne L junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PHOGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vi&k v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^f ate, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čes K' ve/ckoncentrirana, kisika polna namizna pijača iz sladnega ekstrakta največje reditnostl in A A A A A slastnega okusa. ... Delavnice za živila ... Ivan Hoff, Stad/au * tvornica dietetskih siadnih izdelkov. ♦ V tozadevnih trgovinah. Sprejrr^ejo se posl Jako ugodnimi pogoji solidni in sprotni Ponudbe naj se poiiljajo pod zavarovalni potovalci" na aprav-aiitvo »Slov. Naroda". 921-31 Naprodaj je v LJubljani lepa nova hita, Še 20 let davka prosta, z lepimi stanovanji in prostori za Izvrševanje gostllnlčarekega, mesarskega In pekarskega obrta. Pri hiši, ki se nahaja v bližini velike tovarne, je tudi dvorišče in prostoren vrt za zelenjavo in s sadnim drevjem. Kupcu je na razpolago tudi gostilniaka konceaija, torej poseboo ugodna prilika za gostilničarje in mesarje. Vprašanja na npravništvo „Slov. Naroda" sub „P. I." 1963—3 Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrličev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo Človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh Janglefoot". Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—162 ; Glavna zaloga za Kranjsko: Edmund Kavčić I zzzzz j Ljubljani. =z= Mlad mož (strojevodja) vajen vseh popravil • -delavnih strojih, laća službe Ponudbe na npravništvo „S|. Naroda*1 pod it. 2032. aoes Izprašan stroji ss išče za 9019 Informacije daje tvrdka Tdnnies. Dva hpvsb An iz dobre in poltene hišo sprejme trg I vina s špecerijskim blagom in z dJ želnimi pridelki. Pogoje stavi tr^- . Pouadbe pod „Trgovina" na uj 1 BSlov. Naroda". au;; •v v nasproti krakovske kapelice, na v s 25Jetno prostostjo - davku, je naj prodaj. Načrt se lahko ogleda v brivnic A. Derganc, Franca Jožefa cest: St. I (Malic). j - ]Vllin Oton Zupančič 2-82 Cez plan. To najnovej3o knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske ii-rike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tudi „Slovenec" ter „Dom in Svet* sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov paC neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naSe lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentner-ja -S7 S,|ubl*aul na dva tečaja, s hišnim in gsajtodai poslopjem, z lepim vrtom, travnikom i gozdom, je naprodaj. Mlin je edds pol ure od železniške postaje na Vidmui Cena 2000 gld. Več se izve pri Jos. Kuneji na Vidmu pri Krškem. h Paviljon se po nizki ceni prodij Več pove npravništvo „Slov. .v Pijte "VI Klauerjev Triglav najzdravejši vseh likerje Ravnok so došle belo-modro pasaste obleke za lawn-tennis iz čiste ovčje volne po »amo l—i ££l Največja izbira veleliuih moških oblek iz modnega blaga kakor tudi najnovejše damske konfekcije. Z vele8posto vanj eni 2016-3 »Angleško skladišče oblek1' v Ljubljani na Mestnem trgu štev. 5. „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" J~ *------— - ■ Akcijski kapital K l,000-000-— " " " "------ Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promaše Izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava Ii ekskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnjo zapale kupone. Vinkuluje in devinkuluje K« k o m p t iu ImkAsao meni«. Daje predujme ia nednostee papirja srečka jpro-tl "arvirzaaJ. Irzer^Toi. -vojaške ženitninske kavcija. OJC Sortna naročila. Podružnica w SPLJETU. 3*^?= Denarne v los;« aprrjriua v tekočem računa ali na vlo2ne knjižica psi ugodnim orrestim. Vložeal denar (r>re8t dne vloge do iae vzdiga. J«-^1 Promet s čeki In nakaznicami. Izdajatelj m odgovorni aredmk: Dr. Ivan Tavlar. Lar.mua m tisk .MaroUuc a*X*xnc~ 7W