t&emn&Atg © svojem ohishiu v ffiahodni Evropi Ko je severnoameriški predsednik Kennedy dne 22. junija odhajal na desetdnevni obisk štirim zahodnoevropskim državam, jih je bilo v njegovi državi malo, ki so bili navdušeni nad tem predsednikovim potovanjem. Izjavljali so, da pada v najbolj nepripra-ven čas, kajti Anglijo pretresajo družabni škandali, v Nemčiji se kancler dr. Adenauer pripravlja na prepustitev vladnih poslov podpredsedniku in gospodarskemu ministru Erhardu, v Italiji težka notranjepolitična kriza, ki so jo hitro zaključili s tem, da je krščan-sko-d'emokratska stranka sama sestavila kabinet, da je država ob napovedanem Kennedyjevem prihodu sploh imela vlado, in v Vatikanu je bil namesto umrlega papeža Janeza XXIII., ki ga je mislil obiskati ameriški predsednik, komaj izvoljen novi papež Pavel VI. Toda predsednik Kennedy je vztrajal pri svoji odločitvi ter odšel na pot z namenom, da izvrši v Zahodni Evropi svoje poslanstvo kot predsednik najmočnejše države na svetu, ki je tudi najbolj odgovorna za ohranitev svobode in miru v svetu. Dogodki, ki so se odigravali ob Kennedyjevem obisku v evropskih državah, so potrdili pravilnost njegovega stališča. Že ob prihodu v Zahodno Nemčijo, v prvo državo, ki jo je ob zadnjem potovanju obiskal, je ugotovil, da je prišel med svoje prave prijatelje. Kajti tu se je začela njegova zmagoslavna pot po zahodnoevropskih državah, ki je dosegla vrhunec v Zahodnem Berlinu, kjer so mu zahodni Berlinčani priredili' tako veličasten sprejem, kakršnega predsednik Kennedy še nikdar in -'"'kjer v svojem življenju ni Ml doživel. Pomen Kennedyjevega obiska Zahodnemu Berlinu je izreden, kajti predsednik Združenih ameriških držav je med nemškim prepivalstvom, ki živi 160 km za železno zaveso, sam na lastne oči videl razliko med življenjem in "delom v Zahodnem in Vzhodnem Berlinu, sam se lahko prepričal o veri, ki jo ima prebivalstvo tega ogroženega mesta v zahodne zaveznike, da bodo storili vse, da bo tudi prebivalstvo vzhodnega Berlina in vseh držav, ki so danes pod komunističnim nasiljem, prišli do življenja v svobodi in demokraciji. Ob Kennedyjevem obisku so bili Berlinčani tedaj, ko so se zgrinjali okoli njega, mu vzklikali, ga obsipavali s cvetjem, in se predajali brezmejnemu navdušenju, glasniki tudi vseh ostalih narodov pod komunističnim suženjstvom za železno zaveso. Kennedy se je tako sam prepričal, da narodi v Evropi hočejo svobodo in življenje v demokraciji. To so predsedniku Kennedyju Zahodni Berlinčani izpovedali na tako mogočen način ob komunističnem, zidu sramote, ki deli oba Berlina, da tega nikdar ne bo mogel pozabiti in da mu bodo tisti trenutki, ki jih je tedaj doživljal, živo pred' očmi pri vseh odločitvah glede bodočih odnosov svobodnih držav z vladami komunističnih držav. Tako kot v Berlinu, je bilo potem tudi v drugih, državah. Na Irskem, v Angliji, ob obisku v Vatikanu in ob odhodu v INeaplju v Italiji, kjer se je njegov odhod dne 2. julija zatradi navdušenja množic ljudstva zakasnil za eno uro. Kaj je s svojim obiskom Zahodni Evropi hotel Kennedy pravzaprav doseči? To je povedal sam najbolj jasno v raznih govorih, ki jih je imel ob obisku Evrope, nazadnje v Neaplju na poveljstvu zahodnodemokratske obrambne skupnosti. Dva glavna cilja -sta bila, ki ju je hotel doseči, zagotoviti Zahodni Evropi, da je Amerika ne bo zapustila in da jo bo branila tako kot svojo lastno državo in jo tudi prepričati, da je razvoj .svetovnih dogodkov že šel tako daleč, da same države že n.e morejo graditi svoje bodočnosti, ampak samo v skupnosti držav, ki zasledujejo iste politične cilje. Zato, da tudi nimajo prav tisti, ki hočejo izgraditi Evropo kot tretjo silo med' Sovjetsko zvezo in Ameriko. Kennedy je te svoje cilje obrazložil takole: „Ne podpiramo novega vstajenja Evrope, da bi bila odvisna od ZDA. Tudi ne poskušamo voditi razgovorov s Sovjeti in Kitajci se pogajajo Hruščov se je, kakor znano, pojavil v Vzhodnem Berlinu komaj 48 ur po Ken- dyjevem odhodu iz Zahodnega Berlina. Za izgovor z:a obisk je navedel praznovanje 70-letnice vzhodnonemškega ko-muhiističega 'diktatorja Ulbriehta, v resnici pa je it.ja sklical svoje evropske satelite na .razgovor o strategiji, ki jo na-hibrava izvajati proti rdečim Kitajcem, kilterih prihod v Moskvo je bil napovedan ža 5. julija. Sestanku v Vzhodnem 'Berlinu se ni odzvala Bom,unija, ker se ‘je-V zadnjih tednih nagnila na stran rde. 'Če ’ Kita jske, tako da ima Hruščov sedaj V Evropi z Albanijo dva kitajska satelita. Povsem, se zanaša na Tita, ki mu najodličnejše igra vlogo „neodvisnega“ komunista. ' Medtem ko je Kennedy privabil na ulice Zahodnega Berlina nad en milijon ljudi, ,pa je Hruščova prišlo „pozdravit“ Samo okrog 250.000 Berlinčanov, večina teh šolska mladina, tovarniški delavci im partijci, vsi, ki so ise špalirja morali udeležiti. Kljub pozivu govornika, da Hrušeovu zakličejo trikratni „Hura!“, ko bo izstopil i*z letala, je zbrano občinstvo ostalo nemo, ko se je Hruščov prikazal’ na vratih ter ga je glasno pozdravila samo častna straža. Hruščov se je s svojimi sateliti pomenil o svojem sporu z rdečo Kitajsko, toda samo pomenil, ne da bi dobil navdušeno oporo za stvar, ki se je, kakor je videti, satelitski komunisti prav skrbno izogibajo. 'Strah jih je, da se ne bi lepega dne položaj med Moskvo in Pekingom razčistil in bi jim potem letele glave, Iker da so se vtikali v zadevo, ki jih ni nič brigala. Hruščov je imel tudi nekaj grozilnih govorov proti Zahodnjakom. Zatrdil je, da je „z zidom v Berlinu meja sedaj volkovom (zahodnjakom) zaprta. Prej so mogli tu skozi uhajati na Vzhod, da so vohunili in sabotirali, sedaj smo. volkovom priščipnili repe“. Iz Vzhodnega Berlina se je Hruščov 4. julija vrnil v Moskvo, da je pričakal sv,oje kitajske tovariše, :ki so s sovjetskim prevoznim letialom prileteli iz Pekinga v Moskvo. Kitajsko delegacijo vodi partijski glavni tajnik Teng Hsiao-ping. Na letališče jim je poslal Hruščov nasproti svojega oprodo Suslova, ki ga je določil tudi za glavnega sovjetskega govornika na pogajanjih s Kitajci. številnimi sobesedniki ločeno. Dobro-dc-šlico izrekamo močnemu družabniku (Evropi, op. ur.), kajti nobena država danes ne more več sama graditi svoje bodočnosti. Doba nacionalizmov, ki so prej posameznim državam zadoščali, je namreč minila. V Evropo sem prišel, da znova potrdim, in to še z večjo jasnostjo in sploh možno prepričevalnost-jo, da je severnoameriška obveza do svobode Evrope vredna zaupanja. In to rie samo zaradi itega, ker bi to bilo odvisno samo od njene dobre volje, čeprav to dejstvo obstoja in je tudi močno. Pa tudi ne samo zaradi dediščine, ki jo delimo, čeprav je velika in obsežna, in tudi nikakor ne zaradi tega, da bi zasledovali namen kake nadvlade. Prišel sem, d'a jasno poudarim, da ta obveza temelji na neizogibnih zahtevah pametne obrambe lastnih koristi. To, kar sem videl in slišal v teh napetih desetih dneh, potrjuje moje prepričanje, ki ga s ponosom, sporočam svojim rojakom, da ljudje in svobodne vlade 'Svobodne Evrope prav tako odločno vzdržujejo svoje obveze d'o naše skupne stvari.“ Zatem je naglašal, da se v Z D A vrača s ponosnim potrdilom svojega prepričanja v teh-le zadevah: 1. Zahodnoevropski zavezniki ZDA so odločeni iti naprej po poiti napredne demokracije; 2. 'So odločeni ohranjati in koordinirati svoje vojaške sile v sodelovanju z ZDA; 3. Se trudijo ohranjevati mir ter vzdrževati svoje oborožene sile za ohranitev miru; 4. So pripravljeni razširiti obseg delavnosti svojih gospodarskih ustanov Zahodne Evrope v želji, da bi pomagali razvijajočim se državam v Latinski Ameriki in drugod na svetu, ki se bore za svojo politično in gospodarsko neodvisnost; 5. Narodi zahodnoevropske obrambne skupnosti so bolj sposobni za povezavo svojih gospodarstev kot pa države pod komunistično oblastjo; 6. Narodi Zahodne Evrope goje vročo in neugasljivo željo po enotnosti; 7. ZDA in Zahodna Evropa, Kljub napadom, M sta jih izmenjala v zadnjih tednih Moskva in Peking, sta se Suslov in Teng Hsiaoping pozdravila s širokim nasmehom. , Pogajanja se vršijo v palači, ki stoji na Leninovem griču,:. ,s katerega je lep razgled na Moskvo, Vrtovi okoli palace v®) ograjeni z visokim, ; obzidjem ter možno zastraženi. Vsi delegati se vozijo na pogajanja v modernih limuzinah ter straže za vsako limuzino zapahnejo težka vrata v obzidju. Delegaciji prihajata in odhajata s pogajanj ločeno, tako, da se njuni avtomobili - nikdar ne srečajo pred vrati obzidja. q Pogajanja so strogo tajna. Tudi sovjetskim časnikarjem in fotografom je vstop v palačo prepovedan. Niti sovjetski niti kitajski delegati ne dajejo nobenih izjav. Samd iz pisanja Pravde zahodnjaki ugibajo, kako naj bi se pogajanja razvijala. Drugi dan pogajanj1 je Pravda znova objavila članek, v katerem zagovarja politiko Hruščova, „sožitje“ iz Zahodom, istočasno pa v njem pozdravlja kitajsko delegacijo, katero da je Hruščov povabil v Moskvo, „ker nikdar ne opušča naporov, da bi se še bolj utrdilo prijateljstvo in bratstvo ter se okrepila enotnost in strnjenost vrst velike armade komunistov vseh dežel na. skupnem 'temelju ¡načel m.arksizma-lenizma in socialističnega internacionaiizma“. Kitajsko veleposlaništvo v Moskvi ipa je še pred začetkom pogajanj razdelilo po veleposlaništvih zahodnih držav, s katerimi vzdržuje stike, nov letak, v katerem napada Hruščova, d'a je z izgonom kitajskih diplomatov iz Moskve tik pred začetkom, pogajanj hotel še poslabšati odnose med obema državama. V komunističnem tisku na Zahodu so se pojavili redki komentarji o sovjetsko-kitajskih pogajanjih. Londonski Daily Worker je objavil zelo kratko poročilo pod naslovom: „Pogajanja — Kitajci so prišli v Moskvo“. Komunistično glasilo Humanité v 'Parizu na tretji strani objavlja, da se sovjetski komunisti z vsemi silami trudijo doseči medsebojno razumevanje ,s Kitajci.'Najdlje se je spustil dopisnik italijanskega kom. glasila Unitâ v Moskvi, Giuseppe Boffa, foi je zapisal: „To ni sair.o navaden spor. Kitajci pravzaprav zahtevajo odstranitev sedanjih sovjetskih vodij.“ sta tesno povezani s skupnimi cilji in medsebojnim spoštovfnjem In 8. Osrednja gonilna sila severnoameriško-evrop-skega edinstva je medsebojno in trajno zaupanje.“ Priznal pa je, da se tu in tam pojavijo tudi kake razlike, toda takoj pristavil, da. se to med prijatelji vedno dogaja, 'toda o njih je treba „odkrito in prijateljsko razpravljati“. Toda pri vsem tem se vrača v ZDA „bolj prepričan kot kdaj koli poprej, da so nam skupni ideali določili tudi skupno usodo, da skupno lahko služimo svojim narodom in vsemu človeštvu in da je Atlantska skupnost vedno resničnejše dejstvo.“ Po vrnitvi y domovino je predsednik Kennedy vse svoje ugotovitve z evropskega obiska strnil še v poročilo, ki ga je podal v radijskem in televizijskem govoru ameriškemu narodu. V njem. je naglašal: Lahko zaupamo bolj kot kdajkoli poprej, d'a stari in novi svet hodita isto pot proti napredku in miru. To potovanje je bilo zame ganljiva izkušnja. Videl sem izraze upanja in zaupanja nia obrazih Zahodnih Berlinčanov, ki žive 160 km za železno zaveso. Slišal " sem izpovedi vere in zaupanja v ZDA prvakov Nemčije, Anglije, Italije in Irske in. sem ugotovil občudovanje in ljubezen, ki jo čutijo narodi omenjenih držav do ameriškega naroda. Predvsem pa sem v vsakem narodu zasledil globoko prepričanje o skupnem cilju, ki je enotnost Zahoda, svoboda človeka in potreba .po miru. Zahodna Evropa se hitro spreminja v dinamično svetovno silo. Ni več tista Evropa, ki je prisilila, da so se morale naše čete boriti dvakrat v njej v zadnjih 40 letih. Ni več tista Evropa, ki je bila pred 18 leti po ¡drugi svetovni vojni odvisna od ZDA.“ Zaključil pa je svoje poročilo ameriškemu narodu z ugotovitvijo', da so ZDA kot branilke svobode, miru in pravice dobile pri evropskih narodih ne-' omajno zaupanje. Ob dnevu neodvisnosti Meseca julija v obeh Amerikah posamezne države proslavljajo praznike svoje neodvisnosti. Združene ameriške države so jo proslavile dne Jf. julija, Argentina pa 9. julija. Je to že 147. obletnica, odkar so narodni predstavniki zbrani v Tucumanu dne 9. julija 1816. leta proglasili politično neodvisnost provinc na jugu ter republikansko obliko vladavine. Majska revolucija iz leta 1810 je bila tako povsem dopolnjena ter je Argentina pred 147 leti pretrgala še zadnje vezi, ki so jo vezale s Španijo. Od leta 1816 naprej je Argentina začela živeti res povsem svobodno narodno življenje. Njen razvoj so spremljali veseli in žalostni dnevi, leta blagostanja in hudih preizkušenj. Toda z rodoljub jem svojih sinov je zmagovala vse težave. Zato smo prepričani, da bo tudi sedanje, ki so nastale z motnjo ustavnegd življenja. 147. obletnico neodvisnosti so< proslavljali po vsej državi. V Buenos Airesu je bila v katedrali zahvalna, služba božja, kateri je prisostvoval predsednik republike dr. Guido z< vsemi člani zvezne vlade, visoke državne civilne in vojaške ter cerkvene osebnosti in predstavniki diplomatskega zbora. Običajna vsakoletna vojaškd parada je zaradi gospodarske krize odpadla. Za praznik neodvisnosti je vlada objavila amnestijo za politične in gremialne pripornike. aawaaaaaaaa! Sestanek De Gaulle — Adenauer ' Po Kennedyjevem odhodu iz Evrope se je iz Pariza odpeljal na' dvodnevni obisk v Bonn francoski predsednik De Gaulle. Na letališču ga je pričakal Adenauer, nakar sta se oba državnika takoj podala na razgovore. Za De Gaulla niso v Bonnu organizirali nobenih množičnih .sprejemov, kakor za Kennedyja, ker kitaj hotela oba državnika poudariti, da bo. konferenca izključno delovnega značaja.! De 'Gaulle je v Bonn prišel zato, da bi se je udeležilo 25.000 demokratskih evropskih sindikalistov. Krščansko-demokratska vlada Giova-nnija Leone-ja v Italiji je dobila v senatu zaupnico. Omogočili ;so jo senatorji INemujev e socialistične stranke, Saraga-tove socialdemokratske stranke ter republikanski senatorji, ki so se vzdržali glasovanja odnosno sploh niso prišli na glasovanje. S svojim blagohotnim opo-zicionalnim. zadržanjem do vlade, ji hočejo omogočiti, da bi mogla ostati na oblasti 4 mesece in sestaviti proračun ter v tem času omogočiti začetek ponovnih razgovorov zia sestavo stabilne sre-dihsko-levičarske vlade, ,da ne bi bilo treba iti na volitve. Komunistom se ¡zaradi zadržanja omenjenih strank do vlade niso poisrečili njihovi načrti, da ¡bi kršč. demokratsko vlado zrušili že ob njeni predstavitvi parlamentu. Zato so napovedali, da ji bodo začeli nagajati ¡s stavkami tistih sindikatov, ki so pod njihovim vplivom. V Vatikanu so odločno ¡zanikali novice, da namerava papež ¡Pavel VI. zamenjati sed. državnega tajnika Amleita Cicognanija, 'ki naj’ bi se ves posvetil delu vatikanskega koncila. Jugoslovanske vlada je objavila, da je zaradi ¡hudega mraza v minuli zimi nastala velika škoda na asfaltiranih cestah v državi. Cenijo jo na 35.000 milijonov dinarjev. Etiopska vlada je prekinila, diplomatske stike s Portugalsko Stran 2 SVOBOD HA I LOV K HIJA Buenos Aires, 11. julijta 1963 „Namenoma niso objavljali“ P redno so sprejeli meseca aprila ustavo Zvezne republike Jugoslavije, je komunistična stranka v vsej državi sprožila vrsto razprav in debat o osnutku ustave. Hotela je napraviti videz, kakor da bo nova ustava produkt prizadevanj širokih množic in da bo nova ustanova nekaj takega, kar si je ljudstvo želelo, nekaj takega, kar odgovarja ljudskemu mišljenju in čustvovanju. Organizirali so na tisoče in tisoče sestankov, časopisi so bili polni člankov, pisem, vprašanj, odgovorov. Nič nista zaostajala »a tem propagandnim strojem radio in televizija. Površni opazovalec je tako dobil kaj lahko vtis, da so najširše množice v Jugoslaviji sodelovale pri določanju vsaj osnovnih smernic v zvezni ustavi. V štev. 9 in 10 revije za kulturo 'in družbena vprašanja .,Problemi“ je Vera Vošnjak napisala članek pod naslovom „“Ljubljanski dnevnik” v ustavni razpravi“. V uvodu najprej pove: „“Ljubljanski dnevnik” je glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljanskega okraja. S tem je do neke mere pogojena njegova dejavnost. Poleg te funkcije pa je značaj iista določen tudi z delitvijo dela m.ed listi, ki izhajajo v Ljubljani. Prvotno je bilo zamišljeno, da naj bi „Ljubljanski dnevnik” časovno dopolnjeval “Delo” z informacijami, ki prispejo po njegovem izidu. Ker pa kupuje oba lista izredno majhno število ljudi, se je “Ljubljanski dnevnik” usmeril na kratko informiranje o vseh dogodkih doma in v svetu preko celega dne. Tako si je izoblikoval nov značaj lista, ki zadovoljuje potrebam tistih bralcev, ki nimajo časa ali niso navajeni brati obširnejših prispevkov. Tudi struktura bralcev je narekovala način oblikovanja “Ljubljanskega dnevnika“. Od naklade 30.000 izvodov se proda v Ljubljani 15.000 izvodov, 15.000 izvodov pa izven Ljubljane. Delavci in upokojenci predstavljajo 60% naročnikov.“ Tako- predstavi Vera Vošnjak list “Ljubljanski dnevnik”. Nato pove, da uredništvo sestavlja 21 novinarjev in da .si je to uredništvo izdelalo program., kako bo izvajalo ustavno razpravo. Zatem pa nadaljuje: „Uredništvo je dobilo od bralcev večje število pisem, v katerih so spraševali, kako naj ■si tolmačijo razna ustavna določila. 'Vsebine teh vprašanj je zadevala predvsem zasebne lastniške odnose: vprašanje dedovanja, prodaje zemljišč in hiš, maksimum, in minimum zemlje, zasebne obrti in podobno. Uredništvo namenoma ni objavljalo teh vprašanj in odgovorov, da ne bi list s tem dajal v 'ustavni razpravi prevelikega poudarka na zasebne lastniške odnose“ (podčrtalo ur.). Pozneje pove pisateljica, da so na ta vprašanja vpraša-telji -dobili pismene odgovore od pravnega referenta dnevnika. Iz navedenega pridemo do sledečih ugotovitev: 1. Delavci in upokojenci, ki predstavljajo po navedbah Vošnjakove 60% naročnikov lista, so se predvsem zanimali v ustavni razpravi za zasebno lastniške odnose. 2. Uredništvo lista namenoma ni objavljalo teh vprašanj in odgovorov, da ne bi prišlo do izraza resnično razpoloženje in zanimanje naročnikov, ki so po veliki večini delavci in upokojenci. Praznik sv« Cirila in Metoda Slovanska blagovestnika sv. Cirila in Metbda so imeli Slovenci vedno v časteh, zlasti še -potem, ko je škof Anton Martin Slomšek ustanovil braltovščinlo z njunim imenom za širjenje in poglabljanje ideje -ztoližanja ločenih vzhodnih bratov s rimsko kat. Cerkvijo. V njuno počastitev so slovenski fantje zvečer pred' njunim praznikom zažigali visoke kresove. 'Svglta brata sta v Sloveniji pred drugo svetovno vojno dobila za Bežigradom v Ljubljani tudi prvo farno cerkev. Letošnja 1100-letnica prihoda svetih bratov Cirila in Metoda med slovanske narode pa daje Slovencem še posebno priložnost, da s-e na najrazličnejše načine spominjajo tega važnega dogodka za verski, kulturni ter narodni razvoj slovenskega naroda. V domovini je proglašeno sploh vse leto iza cirilmetodij-sko leto, od cerkvenih oblasti seveda. Tudi slovenski izseljenci se povsod' po svetu pripravljajo, da se (tudi oni na ¡čim lepši način spomnijo življenja in delovanja svetih bratov med Slovani. V pripravah so- najrazličnejše prireditve; listi in revije prinašajo članke o pomenu svetih bratov za posamezne slovanske narode, o njunem delu so predavanja po posameznih slovenskih središčih. Velike proslave so zlasti bile odnosno so še pripravi v Kanadi, Clevelandu v ZDA in v Buenos Airesu, kjer bo vseslovenska proslava 1100-letnice odkar sta sv. Ciril in Metod začela med Slovani vršiti svoje versko in kulturno poslanstvo dne 29. septembra v Slovenski hiši. Slovenci s področja Vel. Buenos Airesa so pa letos slovesno proslavili tudi praznik sv. Cirila in Metoda dne 5. julija s sveto mašo po vzhodnem -obredu, v nedeljo- dne 7. julija ob pol deseti uri dopoldne v Slovenski kapeli. Imel jo je g. dr. Pavel Krajnik, med njo so pa peli bivši in sed. gojenci dr. Rožmanovega dijaškega ziavoda in bogoslovja v Adro-gueju. G. dr. Krajnik je imel med sv. mašo tudi cerkveni nagovor o pomenu sv. Cirila in Metoda za slovenski narod in za slovanske narode sploh, o potrebi združenja kršč. Cerkva. Vernikom je priporočal naročanje in branje Vzhodnega zbornika !ter večje zanimanje za vzhodna vpirašanja in molitev ter delo, -da bi s-e cirilmetodijska ideja med' Slovenci čim, bolj razširila. Iz življenja in dogajanja v Argentini Splošne volitve . I V nedeljo, 7. julija, so bile v Argentini splošne volitve. Njihov namen je bil državo po-vrniti v ustavno stanje, ki je bilo prekinjeno 29. marca 1962 z odstavitvijo ustavnega predsednika dr. Frondizija. Pripravo volitev so spreminjali razni politični dogodki. Zaradi njih sta bili kar dve revoluciji, dokler se ni v vojski, letalstvu in mornarici položaj tako ustalil, d'a je bilo mogoče izvesti napoved znanega vojaškega povelja iz septemberske revolucije leta 1962, ki je napovedalo izvedbo volitev z vključitvijo v demokratsko življenje vseh tistih slojev, ki jim to do tedaj ni bilo mogoče, toda z eno omejitvijo: vrnitve v „že premagane dobe“ ni. V pripravah volitev je večkrat prihajalo tudi do sprememb v vodstvu notranjega ministrstva, dokler ni bil -ko-nčn-o izdelan ih objavljen politični načrt vlade za povrnitev države v ustavno stanje z razpisom volitev za 7. julij. Priprava strank za volitve Možnost udeležbe pri volitvah je -bila dana za vse stranke. Tudi bivši Uredništvo je torej zavestno in namenoma potvarjalo resnično mišljenje in razpoloženje naročnikov. “Ljubljaski dnevnik” to prizna. Drugi so -delali isto, pa ne priznajo. peronisti so ustanovili novo stranko tkzv. Unión Popular, čeprav obstoja že več neoperonističnih strank. Večina teh strank in nekatere druge — Ljudski konservativci in Federalna zveza ter dr. Frondizijev del Intranisigentne radikalne stranke so -ustvarili za volitve tkzv. ljudsko in narodno fronto, za-predsedniškega kandidata pa postavili prvaka Ljudskih konservativcev dr. Solano Lima. Vlada je -volilna- -udeležbo pero-nis-t-ov omejila v toliko, da niso mogli postavljati kandidatov za predsednika in podpredsednika republike ter guvernerjev in viceguvernerjev nikogar, ki bi delal na obnovi zrušenega pero-nističnega režima, pravtako ne kandidatov za Volilne može za volitev omenjenih državnih in provincijskih funkcionarjev. Zaradi teh omejitev je prejšnji četrtek vodstvo ljudske in. narodne fronte proglasilo volilno abstinenco odnosno glasovanje z belimi glasovnicami. Tako navodilo je izdal Perón v Madridu. Za tak način volilne udeležbe se je izjavil tudi -bivši koordinator ju-sticialističnega gi-banja dr. Raúl Matera, ki je bil zaradi predloga, naj bi peronisti postavili svoje kandidate na listi kršč. demokratske stranke, izključen iz justicialisiiičnega gibanja. Toda kljub temu je pozneje sprejel ponudbo sed. vodstva kršč. dem. stranke in postal predsedniški -kandidat na listi te stranke, doted. kandidat za predsednika te politične skupine dr. Horacij Sueldo pa podpredsednik. Toda dr. Matera se je ustrašil peronističnih groženj, da ga bodo ubili, če bo razbijal peronistične vrste in je svojo kandidaturo na listi kršč. dem. stranke odpovedal. Krščanski demokrati so nato zadnje dneve pred volitvami morali znova spremeniti volilno propagando in postaviti dri Suelda nazaj za predsedniškega kandidata. Dr. Matera je pa svojim pristašem svetoval, naj volijo „belo“. Izvedba volitev Za volitve je bila država razdeljena v 23 volilnih okrožij. Ta ©o se pokrivala z mejami prestolnice in 22 provinc. Konzularno osebje je volilo na sedežih kon-z. zastopstev. V volilne imenike je bilo za nedeljske volitve _ vpisanih 11,357.043 volilcev. Od tega je bilo 5,689.808 moških in 5,667.235 žensk. V vsej republiki je bilo treba izvoliti 21.173 funkcionarjev in to 476 volilcev predsednika m podpredsednika republike, 1.120 volilnih mož za izvolitev 22 guvernerjev in viceguvernerjev, 74 volilnih mož za izvolitev dveh senatorjev za prestolnico, dalje 192 poslancev za zvezni parlament, 247 provincijskih senatorjev (210 titularnih in 37 namestnikov), 963 provincijskih poslancev (737 titularnih in 226 namestnikov), zatem 9.893 občinskih svetovalcev (5.582 titularnih in 4.311 namestnikov). Razen tega so še volili člane šolskih odborov, občinskih komisij za pospeševanje raznih naselij in člane občinskih kontrolnih komisij. Število volilnih mož za volitev predsednika in podpredsednika republike je razdeljeno takole: Prestolnica 74, prov. Bs. Aires 104, province Catamarca, Chubut, Rormosa, Jujuy, La Pampa, La Rioja, Neuquen, Río Negro, San Luis, Santa Cruz po 8, Córdoba 40, Corrientes 16, Chaco 14, Entre Ríos 22, Mendoza 18, Misiones, Salta in San Juan po 10, Santa Fe 44, Santiago del Es-te-TO 16 in Tucuman. 18. Zvezni poslanci so pa razdeljeni takole: Prestolnica 35, prov. Bs. Aires 50, Catamarca, Chubut, Formosa, Jujuy, La Pampa, La Rioja, Neuquen, Río Negro, San Luis, Santa Gruz po 2, Cordoba 18, Corrientes 6, Chaco 5, Mendoza 7, Misiones 3, Salta 3, San Juan 3, Santa Fe 20, Santiago- del Estero 6 in Tucuman 7. Senatorje za zvezni senat volijo pokrajinski parla menti in sicer za vsako provinco po 2. Tako šteje zvezni senat 46 senatorjev. Predsedniški kandidati Bili so naslednji: Pedro Eugenio Aramburu, biv. gen. in biv. predsednik revolucionarne vlade. Kandidat nove argent, polit, stranke Zveza argent, ljudstva in kandidat progresivne demokratske stranke; dr. Artur© Illia, zdravnik, kandidat ljudske radikalne stranke, ki jo vodi dr. Rihard Baltom; dr. Oskar Alende, zdravnik po poklicu, biv. guverner prov. Bs. As., kandidat intransigents radikalne stranke (tistega' dela, ki mu sledi kot predsedniku in se ni priključil ljudski fronti); dr. Alfredi» Orgaz, sodnik, bivši predsednik Vrhovnega sodišča, kandidat argent, socialdemokratske stranke; dr. Alfredo Palacios, vseuč. prof., prvak argent, socializma, kandidat argent. socialistične stranke; dr. Horacio Sueldo, odvetnik, biv. vseuč. prof. kandidat kršc. demokratske stranke, v kateri je tudi predsednik; inž. Emilio Olmos, kandidat Zveze sredinskih strank, bivši general Leon Bengoa, kandidat gibanja za ljudsko fronto in bivši polkovnik Juan F. Castro, kandidat križarskega narodnega gibanja. Govor notranjega ministra pred volitvami V petek pred volitvami, t. j. že po proglasitvi ljudske in narodne fronte, da bo pri volitvah oddajala bele glasovnice — v Argentini je udeležba na volitvah obvezna za vse moške in ženske od 18. do 70. leta starosti, in je za to odločitev obtožila notranjega ministra gen. Osirisa Villegasa in predsednika dr. Guida, je notranji minister v svojem govoru naglašal, da je ustavna normalnost izhodišče za obnovo države. Zatem je poudarjal, kako je vojska branila pravico ljudstva do volitev pred tistimi, ki so hoteli vpostaviti diktaturo. Omenjal je, da je vojska izpolnila svojo obljubo, dovolila peronistično stranko Unión popular, pri tem pa javno povedala, da vrnitve na staro ni mogoče. To je potrdila z znanimi, omejitvami za’volitve. Odločno je odklanjal -od vlade odgovornost za to, da so se biv. peronisti odločili za glasovanje z belimi glasovnicami. Zatem je naglašal, da je vlada pri teh volitvah bila nepristranska. d'a nima svojega kandidata in ne dela za nobenega kandidata. Končno je odločno izjavil, da povrnitve peronističnega režima ne -bo. Da -se to ne bo zgodilo, se bo vojska borila. Dobesedno je izjavil: Če se bo ljudstvo pri volitvah svobodno izjavilo na razne -načine, kakor to lahko stori, bomo njegovo voljo, izraženo v mejah besedila in duha obstoječih zakonov spoštovali in. celo branili pred vsakim poizkusom, da bi jo kdo kršil. Toda, če bi pa kdo to lju-dlsko voljo skušal potvarjati pred ali po volitvah s spletkami, ki jih je država končno obsodila, potem bo treba -nujno p-odvzeti korake, ki bodo potrebni. pa naj bodo težave, ki bi jih to povzročilo, še tolikšne. Potek in izid volitev Volitve so potekle v polnem miru in redu. Za njihovo nepristransko izvedbo so skrbele oborožene sile. INajveč glasov so -dobili ljudski radikali (a;,394.196), za njimi dr. Alen-dejeva intransigmtna radikalna -stranka (1,560.653), Zveza argentinskega ljudstva, ketcre predsedniški kandidat je bil gen.' Aramburu, se je z 1,307.830 glasovi uvrstila na -tretje mesto. Krščanski demokrati so se pri zadnjih volitv-ah občutno uveljavili. Dobili s!o- 432.349 glasov. Belih peronističnih glasovnic je bilo 1,430.054. Po izvršenih volitvah ima sedaj najvažnejše -delo volilni kolegij za izvolitev predsednika in podpredsednika republike. Ta šteje, ikot že omenjeno, 476 volilnih mož. Zia izvolitev -predsednika je potrebnih 239 glasov, t. j. polovica in še 1 glas več. Ker -pri zadnjih volitvah nobena politična -stranka ni -dobila take večine, se 'bodo .morale vezati z drugimi in jim zato dajati politične koncesije. Posamezne stranke so pa v volilnem, kolegiju številčno ¡takole 'zastopane: ljudski radikali 171, Zveza airgent. ljudstva 46, intransi-gen-tni radikali 107, Sredinska zveza 38, krščanski demokrati 25, demokratski socialisti 11, argent. soc. stranka 12, progresivni demokrati (Nadaljevanje na 4. strani) J. PIRNAT: Ob 50 letnici prve slovenske mature Začudili smo se, ko je iprvo priro-dopisno uro po praznikih prišel v razred namesto Jarca — ravnatelj sam. Po trazredu ©e je začelo šušljati, da Jarca ne -bo več, -da je bil na. Dunaju, kjer mu je pa pri izpitu spodletelo. Resnično, prišel je samo še enkrat, a to pot le k lepopisju. Napisal je na tablo -stavek z lepimi črkami, da ga -bi za nji.m prav tako kaligrafieno zapisali v zvezke. Nato je stopil k prvi klopi, uprl vanjo roke in zapičil svoj začuden pogled vame. „Ja, Pirnat, kaj si ti še tukaj? Garantiram ti: če bi bil jaz tukaj, bi tebe ne bilo tukaj.“ Brez dvoma bi tudi bilo tako. Pač ironija usode: m-ors tua, vita mea. Tako se imam. končno tudi Jarcu zahvaliti, 'd'a. sem srečno in pravočasno prebrodil to polomijo svoje lahkomiselnosti. Zakaj po--slej ni več p-rišlo domov nobeno .pismo z .grajami in opomini. — V peti šoli sta -bili združeni obe paralelki v en sam razred. -Od šestdesetih bivših prvošolcev nas je ostalo samo še trideset. S tem pa nočem trditi, da nis-o bili med „re-duciranci“ tudi dobri fantje. Bili so — žal premalo nadarjeni, vendar -so ostali mnogi izmed njih tudi kasneje v svojih poklicih zvesti katoliškim načelom in so radi prihajali nazaj v zavod, zla- sti k prireditvam „Jegličevcev“. Leta 1907 je prišel na gimnazijo z Dunaja p-rof. dr. Knific. Prevzel je pouk v matematiki, fiziki in fcas-nej« v VII. i# VIII. naziredu tudi filozofijo. Za prof. Arhom je postal tudi naš razrednik. Bil je dober p-siholo-g in je vsakega učenca, kmalu prepoznal koliko zmore. V' začetku pete -šole nam je povedal, da se bo potrudil cel razred prepeljati preko „oslovskega mosta“ do mature, seveda, če se bomo tudi sami potrudili. Imel je izreden talent -razlagati tvarino tako, da smo ga z lahkoto razumeli. S problemi, ki jih učna knjiga ni zahtevala, se ni pečal. Matematika mu je služila v to, da je z 'njo bistril razum in tudi ostale zmožnosti učencev. „Kako si vendar neroden!“ je bil, njegov običajen vzdih, kadar se je komu pri tabli m-orda .sredi lahkega računa ustavilo. In že je odpiral svoj drobni notes, pred katerim smo vsi imel tolik rešpekt. ,)No I torej: z neko gotovo hitrostjo!“ je še j pripom.nil z nekoliko zagrljenim ,gla-I som, počakal še kratek čas, nato pa | vzel svinčnik, zapisal dvojko ter poklical na-slednjega. — Matematične šolske I naloge smo se najbolj bali. Ko je zdik-tiral štiri ali pet računov, se je posta-I vil na rob odra. Noben -morebitni naš pogled v sosedov zvezek ni ušel njegovim očem. Vladala je tišina, da se je slišala muha, ki je brenčala na oknu. Le od časa -do časa je bilo čuti, da se je ta ali oni zadovoljno -oddahnil. Dobil je morda končni rezultat v obliki lepega celega števila, če se mu je pa iztekel račun v dolgi decimalki, je bil običajno že sumljiv. Take naloge je namreč Knific le redko dajal, „še pet minut! — še dve minuti! — Svetelj, poberi zvezke! Z neko gotovo hitrostjo seveda!“ — Zaskrbljeno smo se spogledovali, ko so se zaprla vrata za njim. Navadno -smo se v pavzi zbrali okrog tov. Tineta Meršolja. „Ti, koliko si dobil pri prvi, dmugi... nalogi ? „ — “X — 1. Mislim, da bo prav.“ — Mnogokrat sem se pri takem, odgovoru popraskal za ušesi, pa se nato potolažil: „E, da imam le vsaj eno pravilno rešeno. Za zadostno bo že.“ S samo razredniku lastno hitrostjo so bilj 1 zvezki že do 'druge- ure popravljeni v razredu. Zopet: „Oh, kako so nekateri nerodni. Neštetokrat sem moral pripisati pripombo: okrajšaj! Saj so -bili računi vendar -dovolj lahki in kratki. -Pa je samo eden vse pravilno rešil. Meršol, pridi k tabli, da se o tem prepričate! Res, v četrt ure so bili na tabli rezultati, vsi z lepimi izidi. Bila je zadnja šolska naloga pred koncem petega razreda. Ker je bil vsak poizkus s pogledom kaj ukrasti iz zvezka soseda, ki je bil morda boljši matematik, sva se z Dolinarjem dogovorila, da bova prav tih-o v zvezek šepe-taje skupaj delala, če nama ne bo šel prvi račun, takoj k drugemu. Res, dobila sva -srečno na ta način pravilno prvi rezultat. Razrednikovo -uho ni nič slišalo, toda njegovo oko je opazilo, ko sva istočasna oba podčrtala izid. Pri drugem računu je postal pozoren in opazil, 'da se najine ustnice gibljejo. ,¿Pirnat!“ Prvi opomin z rezkim glasom.. Pa ni zalegel dovolj. „Pirnat, vzemi zvezek in pojdi h katedru!“ Odmaknil mi je stol. „Tukaj piši!“ Par-krat se je vrnil k meni in položil prst k .računu. „Okrajšaj!“ Ko je pozvonilo, sem mu oddal zvezek ter pripomnil: „V tej-le klopi, gospod razrednik, pa ni prijetno pisati.“ „Si boš za drugič zapomnil. Vsak delaj sam!“ Tako je tudi ta najin poizkus goljufije -propadel. Pa je vkljub temu stal naslednjo uro pod nalogo red: hvalevredno. Toda razredniku ni šlo v račun, da bi ta red prišel tudi v spričevalo, še v tisti uri me je poklical k tabli. „No, tako za silo je šlo,“ je -pripomnil, ko sem podčrtal rezultat. Prišla je zadnja matematična ura v tistem letu. Popoldanska vročina je pritiskala. Zadremal sem. Nekomu, ki je bil pri tabli, je menda trd'o šlo. „Pirnat, pridi pomagat!“ Planil sem k tabli. Prav ničesar nisem mogel spraviti sku- paj. Obračun je bil kratek. „Zapomni si: Qui perseveraverit usque ad finem, hic -salvus erit. Dvojka!“ Ne vero, kaj je takrat šinilo vame, da sem -omalovažujoče nekoliko zamahnil z roko. „Kaj hočeš reči?“ je vprašal razrednik. „Oh, gospod, saj je sklepna konferenca že minila.“ To je bilo preveč. Mož ugovora ni trpel. Kratko je odločil: „Imaš dvojko za drugo leto! V klop!“ Da bi ta odločba proti vsem pravilom tudi dejansko 'držala, si nisem mogel misliti. Z običajnim redom iz matematike sem se drugo jutro odpeljal na počitnice. Nikdar mi ni prišlo na misel, da nosim s seboj zapisan dolg že za naslednje leto. V šesti pride po prvi konferenci razrednik v -razred, kakor običajno s črno knjigo. Klical je po vrsti imena in pri vsakem, je imel kako pripombo, v katerem predmetu bi moglo biti boljše. „Pirnat! No slovenščina, latinščina, grščina... to bi -že šlo. Matematika je pa -seveda samo — zadostno. Nekoliko debelo sem. pogledal. „Imaš mar kaj pripomniti?“ Res sem se drznil. „Ali -smem vprašati, gospod razrednik ? Nalogo sem tudi letos pisal za hvalevredno, ustno sem. tudi nekaj znal. Pa imam samo zadostno. „Pirnat, Si tacui-sses. . . Pozabil si, da imaš -dvojko še 'iz lanskega leta. Res bolje je bilo kar lepo molčati. Mož ni trpel ugovora. (Nadaljevanje v prihodnji številki) Buenos Aires, 11. julija 1963 Stran 3 'Hornee vz S&yoetu. S V OBODNA SLOyiin A Spremembe v Izvrstnem svetu Slovenije! kretar za raziskovalno' delo in visoko S sprejetnjem in uveljavitvijo nove republiške ustave za „socialistično republiko Slovenijo“ so bile izvršene tudi spremembe v izvršnem svetu za to republiko. Razrešeni so> bili: Peter Zorko, član IS dolžnost: sekretarja republiškega IS; Riko Jerman, član IS, dolžnosti republiškega sekretarja za finance; Silvo Hrast, član IS, dolžnosti republiškega sekretarja za industrijo; Rudi Čačinovič, član IS, dolžnosti republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo; Jože Tramšek, član IS, dolžnosti republiškega sekretarja za trgovino; Bojan Polak, član IS, dolžnosti republiškega sekretarja za promet; Miran Košmelj, član IS, dolžnosti republiškega sekretarja za delo, Vladko Majhen, član IS, dolžnosti republiškega sekretarja za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve; dr. Jože Benigar, dol-nosti republiškega sekretarja za zdravstvo; Pavle Bojc, dolžnosti republiškega sekretarja za socialno varstvo; Vladimir Kadunc, dolžnosti republiškega sekretarja za notranje zadeve; Jože Pavličič, dolžnosti republiškega sekretarja za pravosodnoi upravo; Niko Šilih, član IS, dolžnosti republiškega sekretarja za proračun in občo upravo; dr. Josip Glo-bevnik, dolžnoisti republiškega sekretar-jaja za zakonodajo in organizacijo; Bogo Gorjan, dolžnosti republiškega sekretarja za finance. Za nove republiške sekretarje' so bili imenovani: za sekretarja IS kot republiški sekretar v Izvršnem svetu Bogo Gorjan, dosedaj rep. sekretar za informacije; za republiškegla (sekretarja za finance Miran Cvenk. dosedaj predsednik Okrajnega ljudskega odbora Celje; za republiškega sekretarja za industrijo Drago Dolinšek, dosedaj direktoi tovarne Sava v Kranju; z,a republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo ing. Janez Perovšek, dosedaj pomočnik rep. sekretarja za kmetijstvo šolstvo; Ferdo Šetirajčič, republiški sekretar za narodno obrambo in Milan Kristan, republiški sekretar za, splošne gospodarske zadeve. Erna Podbregar je bila razrešena dolžnosti glavnega tajnika Gospodarske zbornice SR Slovenije, na to mesto pa je bil imenovan Nace Majcen, načelnik Uprave IS za kadrovska vprašanja. Člani zunanjepol. odbora francoskega par amenta so se kot gostje zvezne skupščine v Beogradu pred kratkim mudili več dni v Jugoslaviji. Bili so tudi v Sloveniji. Štiridesetletnico srn,rti slovenskega pisatelja dr. Ivana Tavčarja mislijo v Škofji Loki proslaviti z uprizoritvijo dramatizacije Tavčarjeve Visoške kronike v režiji Poldeta Polenca in z dramatizacijo Cvetja v jeseni, s katero foo--do nastopili igralci s Poljan v domačem narečju. Obe predstavi bosta na grajskem dvorišču, v gradu bodo pa pripravili Tavčarjevo spominsko razstavo. . Letošnje nagrade iz Prešernovega sklada so dobili: arhitekta Branko Kocmur in Rudi Zupan, operna pevka Vanda Gerlovičeva, violinist Dejan Bravničar, igralec Ali Raner, filmski snemalec Janez Kališnik, scenograf arh. Sveta Jovanovič, književnika Pavle Zidar in Lojze Krakar ter slikarja odn. grafika Marijan Pogačnik in Janez Bernik. Na občnem zboru Društva književnih prevajalcev Slovenije je’ bil znova izvoljen za predsednika Božidar Borka, za tajnika Ivo Skušek, za njegovega namestnika pa Tone Glavan. Na Bledu se nadaljujejo cfela za asa-nacijo Blejskega jezera. Cevovod, ki bo dovajal bistro vodo potoka Radovna, bo verjetno gotov do jeseni. Kmetijska zadruga črna na Koroškem je od jeseni leta 1662 pa do zadnjega časa sklenila pogodbe z zasebnimi lastniki gozdov za 300 hektarjev gozd- V Sloveniji sta v zadnjem času izšli dve knjigi o operi. Knjigo „Svet operne glasbe“ je napisal Marij Ko-zina; „Opei-a in njeni mojstri“ je pa najnovejše delo Cirila Cvetka. Uprapini odbor Slovenske Matice je na eni zadnjih sej razpravljal med drugim tudi o izvedbi proslave 100-letinice te' slovenske kulturne ustanove. V proslavo 100-letnice bo Matica izdala več izrednih publikacij, tako zlasti poseben Zbornik, v katerem bo prikazano delovanje Slovanske Matice z raznih vidikov. Uredil ga bo dr. France Bernik. Izšla bo tudi podrobna bibliografija vseh publikacij Matice in Trubarjeva korespondenca v dvojezični izdaji dr. Rupla. Letos je pa že izšlo odnosno bodo še izšlo 14 knjig. Med njimi so nekatera monumentalna dela kot Melikova Slovenija, zatem, četrta knjiga Zgodovine slovenskega slovstva, Cevčeva Srednjeveška plastika na Slovenskem, nov roma.:, Mire Miheličeve „-Otok in struga“, zbirka Kocbekovih pesmi „Groza“, Moravčeva razprava „Vezi med slovensko in češko dramo“ ter Spinozzova ,;Eitika“. V Sloveniji ;so lani izdali več slovarjev. Poleg velikega Slovenskega ¡pran vopisa je izšel prvi del Splošnega tehniškega slovarja( do čuke O) in Slikovni besednjak. Splošni tehniški slovar je sestavila ¡tehniška, sekcija terminolo- DR. VINKO ZORC — 70-LETNIKi Vsak teden ena težko verjel, pa je' le res, da se je Zorčev Vinko rodil že leta .1893, 17. junija. V svojem ljubljanskem rojstnem mestu, je potlej drgnil hlače po ljudsko- in srednješolskih klopeh do mature, že v ta čas nekako pade njegov prvi poseg v javno življenje, ko ustanovi znano društvo „Preporod“. Potlej se odloči za ¡pravne študije, ki jih kolt ¡član lakademskega društva „Sava“ opravi deloma na dunajski, de* loma na ljubljanski univerzi, kjer tudi promovira za doktorja prava. Že od mladih let ga oče Anton in mati Marija, sestra znanega slovensker ga pisatelja in rodoljuba dr. Ivana Tavčarja, vzgajata v zavednega Slovenca. Tako skuša že med prvo svetovno voj* no kot častnik avstrijske vojske, kjer in kadar je le možno, kakorkoli ščititi in pomagati našim fantom iz polk^ „slovenskih Janezov“, katere tudi nav| dušuje za jugoslovansko idejo, saj je če ga človek | ROŽA NA VRTU ZELENEM CVETI vidi, bi malo I Roža na vrtu zelenem cvete, pride tja k roži veselo dekle, rože si zaželi, rožici govori: ,,.Pojdi, ah pojdi z menoj!“ in gozdarstvo; za republiškega sekre-1 ne Površine za podlružabljenje gozdne tarja za trgovino Bojan Bunc, dosed. ! Pr°izv0(inje. INa ta način je zadruga do-načelnik Tajništva ,za notranje zadeve i bila v «pravljenje že skoro dve tretjini Okrajnega ljudskega odbora v Kopru; j Tfjr zasebnih gozdov v tem, kraju. Poza republiškega sekretarja za promet! r°čevalec v ljubljanskem listu navaja. Alojz Žokalj, član glavnega odbora Zveze združenja borcev NOV 'Slovenije; za republiškega sekretarja za delo Erna Podbregar, dosed. generalna! tajnica Gospodarske zbornice SR Slovenije; za republiškega sekretarja' za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve Ermin Kržičnik, dosed. direktor okrajnega zavoda za urbanizem Maribor; za republiškega sekretarja za da je v tem pogledu prekosila kmetijski zadrugi v Vuzenici in Podvelki. Po pogodbi se lastnik gozda ■_ ¡obveže izročiti svoj gozd v upravljeaje zadrugi za 10 let. Če 6 mesecev pred iztekom pogodbe nobena stranka pogodbe ne. odpove> se ista avtomatično podaljša za nadaljnih 10 let. Zadruga ,se pa obveže, da bo plačevala les na panju, odnosno, da bo lastniku gozda dajala sam postal in ostal do danes vnet za-ske kom:,sije pri Slovenski akademiji govornik skllpne jugoslovanske države, zaanosti in umetnosti odn. m jen uredili- _ v jS ški odbor piod predsedstvom, univ. prof.1 0 A,0ln’ 8a zanese usoca ze kot a - ing. Alberta Strune. Izdala ga je pa' vokata v Beograd’ kjer ostane sicer 1 Zveza inženirjev in arhitektov Sloveni-1 poklicu do druge svetovne vojne, ven-je. Do konca leta ¡nameravajo izdati ,še dar redno Prebija casovne perljode v ostali del slovarja. Slikovni besednjak' SloveniJi pri svodi druzmi’ katero sta je dvojezičen: srbsko-hrvatski in slo- medtem ustanovila z gospo Olgo, roje* venski, izdali .ste ga založbi „Grafos“ 110 Rudez' Sv0-)e tri hcerke’ Ka'“;o’ Ml' v Beogradu in „Mladinska knjiga“ v šo in 01go’ vzga^ata v povezanosti m Ljubljani. Prirejen je po znanem nem- ljubezni do narave’ saj prezlvl'^a Vlak;° škem slovarju v ¡slikah DUDE,N. Izšel kot Jnet in vesten loI0C 7es razPoloz-jef tudi itaijjansko-slovenski' slikovni. aas v oVOiem lovišču, jei z ovs o besednjak. Letos bo verjetno izšel že1 Pravičnostjo skbbi za odgoj divjadi Ta- tudi slovensko-srbo-hrvatski slovar t za- ko Postane 'ell0ralni ta?nlk osrednRh ložbi beograjske „Prosvete“. Pripravlja! lovskih druš'tev Jugoslavije. ga prof. Stanko Škerlj. Jurančičev Sr-j BOULOGNE SUR MER bo-hrvatsko-slovenski slovar je’ izšel že j Srt,hrno,naSnisko sla,yj:8 g. župnika Avguština Žalostno roža povesi glavo, dekle utrga cvet z mehko roko, v dom ga ponese svoj: „Tu mi vonj sladici tvoj večno oznanjaj pomlad!“ Pa je na oknu cvetela pomlad, pa je otožno kril rožico jad, roža cvetela je, roža zvenela je, deklica toči solze. Po zlomu Italije leta 1943 ga Nemci aretirajo in odvedejo v nemška koncentracijska taborišča, kjer se mukoma prebije skozi štiri take „ustanove trpljenja“. Ob koncu vojne se zateče najprej v Zgornjo Italijo in kmalu nato v Rim. Že ob ustanovitvi postane član Slovenske demokratske stranke, kateri v Argentini še danes načeluje v svojstvu strankinega podpredsednika. Iz Italije se izseli leta 1947 in se za stalno naseli z družino v Buenos Airesu. Tu mu domača lovišča nadomešča prostrana „estancija“ zeta po hčerki Olgi, kjer v bližini Lujana prebija svoje proste dneve v krogu svojih otrok in vnučkov, a še vedno zvest dolgotrajnim, pešačenjem po prosti naravi, ki ga ohranja pri sedemdesetih letih še vedno ¡mladostno prožnega. Od srca ti želimo, dragi Vinko, še mnogo, mnogo srečnih let v tej širni argentinski pampi, dober pogled' in obilen lovski blagor v zimskih loviščih lepega in dobrega. R. P. Zdravstvo Stane šilih, dosed. upravnik | ustrezno rento, ki se izračuna po etatu kliničnih bolnišnic v Ljubljani; za republiškega sekretarja za soc. varstvo Nada Majcen, dosed. asistentka na Višji šoli za socialne ¡delavce v Ljubljani; za republiškega ¡sekretarja za notranje zadeve Riko Kolenc, dosed. pomočnik rep. sekretarja za notr. zadeve; za republiškega sekretarja za pravosodno upravo France Kutin, dosed. šef kabineta predsednika ljud. ¡skup. SR Slovenije; za rep. sekretarja za proračun in občo upravo dr. Pavle Rozman, dosed. šef kabineta predsednika IS; za republiškega sekretarja za zakonodajo in organizacijo dr. Branko Premrou, dosed. samostojni svetnik v rep. ¡sekretariatu za. zakonodajo in organizacijo; za republiškega 'sekretarja za turizem Janko Potočnik, dosed. direktor podjetja Kompas v Ljubljani. V sedanji fukciji ¡pa ostanejo še naprej; Boriš Lipužič, re-bliški sekretar za šolstvo; Miloš Poljanšek, republiški sekretar za kulturo in prosveto; Mirko Tušek, republiški se- lesa. Dela, ki jih lastnik gozda opravi pri, poseku in spravi lesa do kamionske ceste pa, zadruga plačuje po vsakoletnem, dogovora. Zadruga se tudi obveže, da lastniku gozda zagotovi tudi tehnični les za lastne potrebe, potrebna drva in .nekaj stelje za živimo. Lastniku gozda pripadajo tudi vsi odpadki pri poseki lesa. V okviru desetletne pogodbe se. morajo z , zadrugo vsako leto ¡sklepati tudi letne pogodbe o tem, katera dela bo laste.ik gozda opravil v gozdu in za kako ceno. Profiten/ starih in ostarelih ljudi za sprejem v zavode za stare in onemogle je v Sloveniji vedno več in obstoječi tozadevni zavodi ¡ne morejo ustreči vsem prosilcem zaradi pomanjkanja' prostora. Zato so začeli graditi nove domove za stare in onemogle v Celju, Mariboru, Dravogradu, Novem mestu ter občinah Ljubljana-Center in Ljubljara-Moste. V oskrbi pri družinah je ¡pa v Sloveniji 1026 starih ljudi. SLOVENCI V BUENOS AIRES Oselbne vesti Družinska sreča, V družini Rajka Urbančiča in njegove žene ge. Francke, roj. Bergant se je rodila hčerka. Krstil jo je v Slovenski kapeli g. direktor Anton Orehair na ime Ana Frančiška. Za botra št-a bila Mirko in ga. Hed'a Bergant. Srečni družini naše čeistitke. V Slovenski vasi je nenadoma preminul g. Vinko Lavriha, industrijski upokojenec. Doma je bil 'iz Dolnje Nemške vasi iz ¡župnije Trebnje na Dolenjškem. Star je bil 69 let. V Argentini je živel nad 30 let. Ko se je osnovala Slovenska ARGENTINI Vleklo ga je domov, vabil ga je brat, župnik v Podgori, ki potrebuje organista, vabila g-a je sestra in vabili so ga, prijatelji v Gorico, kjer je nastala velika vrzel v slovenski pesmi po smrti profesorja Fileja. V Slovenski vasi je pevski zbor dobro organiziran. V mladem glasbeniku Burji je dobil novega pevovodjo. Vsa je začudeno pogledala, ko je zvedela, da Mirko odhaja. Saj je bil vedno v prvih vrstah javnih delavcev, kulturnih in ročnih... Mož, ki je dal iniciativo, pa tudi poprijel, da je pri- vas, si 'je kupil selišče in postavil pri- , . . , . ... „„ jazno hišico, ob kateri si je uredil ¡lep sla do uresničenja; ki je znal ¡dati pa- vit s sadnim drevjem. Dne 26. junija ga je ¡soseska spremila na zadnji ¡poti nia pokopališče Lomas de Zamora. Pogreb je vodil č. g. Ivam Jan CM. Dobrega soseda in prijatelja bo vas ohranila v lepem spominu. SLOVENSKA VAS G. Mirko Špacapan, lanuški organist se je poslovil in odpotoval v italijansko Gorico. meten nasvet in našel rešitev problemom, ki so se pojavljali. „Zelo nam go bo manjkalo“, so govorili vsi, in res je tako. Slovenska pesem v Slovenski vasi je pod njegovim vodstvom postala ponos vasi. Fara sv. Jožefa je' rastla s pesmijo, slovensko in kasteljansko, ki jo je gojil Mirko, in je tako velika njegova zasluga, da je iz neznatne vikarije svetega leta 1555 v Držav,rč založbi Slovenije. Pred temi slovarji so izšli v Ljubljani med drugim Zdravstveni besednjak, Kmetijsko-tehniški slovar in Slovenski elektrotehniški slovar. Umrli so. V Ljubljani: Aleš Šlag, učenec, Marija Pleško roj. Remc, Franjo Filipovič, upok., Poldi Sotenšek, Marija Rajšp roj. Bovha, Josipina Klemenc, Jakob Šušteršič, žel. upok., Anica Jaklič roj. Debeljak, Jožefa Fanage'1 roj. Ciber, Drago Križaj, j Marija Marin roj. Planinšek, Terezija Bricelj, vdova, Heu-ffel roj. Štrukelj, Antonija Jenko roj. Kerševan, Alojz Golob, postrešček v p., Ivan Stušek, upok., jrma Korun, Jurij Glavič, študent in Angela Grilj v Opa-‘iji, Ivan štruc, upok. kombinata KONUS v Slov. Konjicah, Anton Maček, upok. v Dol. Logatcu, Ludvik Jurkovič, vodja vzdrževalnega 1 obrata pri cestnem podjetju v Celju, Jože Petek v Kresniških Poljanah, Vojko Zupanc v Zagrebu, Albert Hlede v Kopru, Ivana Gantar roj. Kavčič v Žireh, Jože Pok, mojster steklopihalec v Rogaški Slatini, Jože Umnik,"pos. ha Suhi pri Kranju, Srečko Gabrijelčič, strojnik soške elektrarne Plave, Marija Štok roj. Lenarčič v Dol. Logatcu, Gabrijela Zdolšek v Ponikvi, štefari Kuhar, mlinar, biv. banski svetnik in1 župan v Puconcih, Friderik Okrožnik delovodja železarne na Jesenicah v p., Julijana Malgaj roj. Župnik župnije sv. Marjete v Boulogne Sur Mer g. Albin Avguštin je 3. marca 1962 slavil 50 letnico ¡svojega življenja. Njegovega življenjskega jubileja se je spominjala Sv. Slovenija v Štev. 22 z dne 31. maja 1962 ter svoje bralce seznanila z jubilantovo življenjsko potjo in njegovim dušnopastirskim delom,. V nedeljo dne 30. junija 1963 je pa v svoji fari praznoval srebrnomašni-ški jubilej. Njegovi farani so za ta jubilej okrasili župno cerkev z venci, s papeškimi, argentinskimi in slovenskimi zastavicami; v prezbiteriju pa so tudi visele argentinske in slovenske ¡zastave. Dopoldansko slovesno mašo je slavljenec opravil ob asistenci sosednjega župnika in gg. Stanka Skvarče, Janka Mernika, Janeza Markiča ter direktorja Antona (Veharja. V cerkev je vstopil slavljenec ob opremstvu asistence in skupine slovenskih narodnih noš. ¡S kora so m,u pevci ob spremljavi prof. Alojzija Gerži-niča zapeli „Srebrnomašnik bod’ pozdravljen“. Po molitvi k Sv. Duhu se je pričela slovesna maša, med katero so peli pevci Gollerjevo latinsko mašo, Schwabovo Zdravo Marijo — solo sopran ga. Marija Fink-Geržiničeva in Gruberjevo „O Marija, moja ¡sreča“ — solo tenor g. Silvo Lipušček. Med obha- Paulič v Kompolah, 1 epi Diekonja, pe | jP ga. Geržiničeva zapela „Panis vovodja v Solkanu. Ivana Pozun na A Ucus<(; p0 koin,gani sy. magi, za. Vrhniki, Polde Jerman, ključavničar^ v , pegmi _n Wagoslovu B Najsvetej- Črnomiju, Friderik Dornig v Tržiču,, Silvester Kranjc, kopač v Hrastniku in Irena Pečnik, upok. v Opatiji. pred darovanjem tudi „ofer“, katerega so se udeležili vsi verniki in dobili spominske podobice. Med obhajilom je g. Božo Fink zapel „O salutaris Hostia“, tercet sester Finkovih pa zaključil cerkveno slavnost s „Pozdravljena, Pomoč kristjanov“. Po vrnitvi iz cerkve je jubilant povabil rojake še k večerji. Med tem Pa šo mu pripravili otroci slovenskega šolskega tečaja iz Carapachaya prijetno presenečenje. Pod vodstvom g. Aleksandra Pirca so mu zapeli venček slovenskih narodnih ¡pesmi in voščili k sre-brnomašniškemu jubileju. Med večerjo je predsednik Slovenskega planinskega društva g. Robert Petriček čestital slavljencu kot ¡duhovnemu vodji slovenskih gornikov, „ki prosimo za Vas tudi milost moči, vztrajnosti in zvestobe' v izvrševanju Vašega poklica, čeprav bi Vas kdaj zaneslo v težke terene ovir in zaprek, kot smo ostali planinci zvesti ljubezni cfo gona, ko nas je zaneslo v prostrane nižave izven naše gorate domovine.“ - Tudi planinci iz Bariloč so «se spomnili srebrnomašniškega jubileja svojega' duhovnega vodje in so mu poslali brzojavno svoje čestitke. Za prijetno družabno nastrojenje so poskrbeli tudi pevci, -za smeh pa še posebej z nekaterimi improviziranimi nastopi Silvo Lipušček in Rudi Braz z napovedovalcem Jožetom Markežem. ■Jožefa ga je pa počastila za slovo z Ijavna župnija sv. Jožefa v Pompeju. Slovenska všs je priredila g. Mirko-tu tri poslovi hi ice: Prvo pevski zbor, drugo društjro Slovenska vas in tretjo vikarija Marije Kraljice. Župnija sv. Jožefa ga je pa počastila za slovo z banketom, ki je bil iskren izraz spoštovanja, ki ga uživa g. Mirko med ,ver-n'ki župnije sv. Jožefa. V Slovenski vasi so pa naredili posebno poslovilo Bernardu in Petru, sinovoma, ki sta 'z. očetom tudi odpotovala v Gorico, kjer bosta na slovenski gimnaziji nadaljevala svoje študije. V petek, 17. junija : so z argentinsko ladjo ,,Corriente.s“ odpotovali v Genovo, kamor so prišli 7.'julija. Mirka Špacapana že čaka delo v tiskarni in pri pevskem zboru, pa tudi delo, da si postavi nov dbm, za katerega ima že štavbišče na desnem bregu Soče, v podnožju Kalvarije. Čez nekaj tednov mu bo sledila tudi žena ga. Angela s sinkom Mirkom. Ga. Špacapanova je sestra msg'r. g. Janeza Hladnika. —fr sim, je srebrnomašnik odšel iz cerkve ¡med špalirjem faranov, ki so mu mahali z belimi robčki, pevci pa so mu spet zapeli „Srebrnomašnik bod’ pozdravljen“. Med mašo je g. Mello, profesor Katoliške univerze in jubilantov prijatelj, v slavnostni» govoru, ki ga je navezal na nedeljski evangelij, označil duhovnika kot srednika med Bogom in človekom. Po cerkveni slavnosti so verniki pripravili svojemu župniku zakusko. Kmalu potem so se gostje zbrali v okrašeni dvorani, ki je sedaj vsa prenovljena, k slavnostnemu kosilu, med katerim so slavljenca pozdravili z govori gg. Stanko Skvarča, direktor Anton Orehar in svetnik Alojzij Košmerlj. Srebrnomaš-rik se je zahvalil govornikom za njihove besede, argentinskim in slovenskim gostom ■ za odziv in vsem, ki so s požrtvovalnim delom in trudom doprinesli k slavju. V ; :v . ., V.' Ob petih popoldne so cerkev napolnili slovenski rojaki, ki so prišli iz raznih krajev Velikega Buenos Airesa. Srebrnomašnik je to mašo daroval za vse slovenske rojake. Pevci so jo spremljali s Tomčevo mašo. Slovensko slavnostno pridigo je imel g. dr. Pavel Krajnik. Po lepi stari ¡slovenski navadi je bil BARILOČE XII. redni občni zbor bariloškega odseka Slovenskega planinskega društva se je vršil 22. junija v Planinskem stanu. V preteklem letu društvo ni zabeležilo pomembnega delovanja in zlasti večja planinska delavnost je skoraj docela pojenjala. Pač pa so se v planinstvu' udejstvovali buenosaireški gostje, ki so se poleti v velikem, številu nastanili v Stanu. Tukajšnji odsek je pripravil nekaj družabnih prireditev (med njimi Miklavža) in skrbel za izpopolnjevanje 'Stana. Napravljena je bila posebna omarica za Tončkov muzej, izdelane nove mize in klopi in v delu je kuhinjska kamnita miza z umivalnikom in policami za posodo. Za bodočnost imamo v načrtu šolski tečaj za tukajšnjo slovensko mladino. Nosil bo ime planinca in šolnika Jakoba Aljaža. Tečaj bomo začeli brž, ko bo zadostno število šoloobveznih otrok. Na pobudo g. Janka Habjana so izrazili bariloški Slovenci svoje sožalje ob tragični smrti Klemenčičeve družine. Žalostna novica nas je globoko pretresla in sočustvujemo s .preostalo hčerkico Bernardko. Društvo bo še naprej vodil stari odbor: predsednik France Jerman, tajnik Peter Arnšek, blagajnik dr. Vojko Arko. Odborniki: Blaž Razinger (oskrbnik Stana), Joško ' Simčič (oskrbnik orodja), Ivan Arnšek in Lojze Simčič. Stran 4 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 11. 7. 1963 - No. 28 SLOVENCI PO SVE TU V gozd sa pride samo s sekiro, /da si .sproti delaš pot. Je vse med drevjem zaraščeno. Praprot sega čez glavo. V gozdu so razne živali, ki pa so se zaradi prometa malo oddaljile. Pojavijo se še divji prašiči, sme, tudi opic ne manjka. Moja hčer jo je hotela ujefi, pa jo je ugriznila. Ko so kopali predor, so dobili sledi tigra zjutraj v prsti. 15 km od tu je tudi veliko jelenov. Opazili so jih iz zraka na neki jasi. Seve tudi kač ne manjka. So zelo strupene in ne beže pred človekom, temveč ga napadejo. Več jih je zaradi pika umrlo, ker ni zdravnika pri rokah. Je tudi dosti lisic. V vodi je mnogo malih ribic, velike pa pojedo vidre, ki jih ni malo. Tukaj je tudi šola in, cerkev. Vse seveda iz lesa. V šoli je okoli 400 otrok. Ena sama brazilska družina jih ima21. Maševat pride visak mesec japonski duhovnik. Tukaj živi več narodnosti. Na hribčku, kjer midva stanujeva, je 5 hiš, kjer stanujejo tehniki, monterji in po-lirji. So Nemci, Švicarji, Avstrijci Italijani in en 'Slovenec. Včeraj je imel nemški monter rojstni dan. Imeli smo malo veselico. Bilo je vsega 27 oseb in to Italijani, Nemci, Švicarji Avstrijci, Slovenci in Braziljci. Ko jim je pijača stopila v glavo-, jo je vsak po svoje tolkel. Najbolj glasni so bili Italijani, ki jih je bilo pet. Drugače pa imamo lep mir. Par družin ima radio na baterije. Tudi midva imava nekaj slovenskih plošč in gramofon, da nam ob nedeljah igra. Drugače ni časa, ker delajo od 6 zjutraj do 6 zvečer. Vreme imamo letos zelo lepo, skoro ■brez dežja. Noči so hladne, dnevi pa kar topli, čeprav smo v zimi. Ponoči smo imeli hud veter. Tulilo je, drevesa pa so dajala glasove, kot bi kdo na flavte igral. Drevesa ,so namreč tako poraščena z raznovrstnim cvetjem in perjem, da večkrat zaradi ¡prevelike teže sama padejio. Po drevesih so tudi razne orhideje. Slovenci iz -S.ao Paula bi lahko napravili lep izlet. Za prehrano poskrbi firma. Pošlje svoje tovorne vozove, da nam pripeljejo, kar naročimo iz Sao Paula. Za danes -dovolj. Pa ,še drugič kaj iz drugega kraja. Tu bomo naj-brže še do decembra. Vse Slovence po svetu lepo pozdravljava Ana in Janez Kovač BRAZIL Sao Paulo, Fumaca, 16. 6. 1963 Po dolgem času se oglašamo tudi mi iz Brazila. Pišem Vam iz pravega pragozda. Ta kraj se imenuje Fumaca, spada pod Sao Paulo. Ime so mu dali zaradi tega, ker vedno leže megle po grapah med gorami. Cesta se vleče nekaj časa po glavni, ki pelje proti Rio Grande do Sul, ¡potem za Pisiriko gre na desno v gozd, še okoli 100 km, do Fu-mace. Moj m»ž montira tu dve turbini. Vsaka ima po 25.000 konjskih sil. Tu- je tudi velik jez, ki je visok 50 m. Zanj so porabili 30.000 ton cementa. Izkopali so tudi 5 m visok in 1.600 m, dolg predor. Po njem bodo spuščali vodo na centralo, kjer so turbine. Ko bo vse gotovo, računajo, da bo že -letos, bodo zajezili vodo, ki se bo natekala 3 mesece. Moj mož je izračunal, da bo zajezene vode več, kot je je v Blejskem jezeru. Voda bo segala zelo daleč med griči in bo imela 40—50 metrov globine. Hiše so tu vse lesene. So iz lesa, ki ga tu sproti sekajo. To podjetje ima 36 tovarn okoli Sao Paula. Sedaj plačujejo še čez 2,000.000 Crs. na mesec za luč in pogon strojev. Ko bo izgotovljena ta centrala, bodo- imeli za vse tovarne svojo električno silo. Tu je tudi -žaga in mizarska delavnica, ki izdeluje hiše, vrata, okna itd. Tudi svoj kamnolom imajo, ki prevaža z žično vzpenjačo s štirimi vagoni pesek in kamenje na drugo stran za jez. ARGENTINA (Nadaljevanje z 2. strani) 33, 12 ¡ostalih strank pa ima enega do pet volilnih .mož. Zvezni parlament je pa- sestavljen takole: ljudski ¡radikali 70, Zveza argentinskega ljudstva 18, intransigentni radikali 45, Sredinska zveza (konservativci) 16, kršč. demokrati 8, demokratski soc. 6, larg. soc. stranka 6, progresivni demokrati 12, ostalo število poslancev (11) si pa deli 8 strank. Krščanski demokrati ¡so dobili zlasti veliko glasov v Buenos Airesu, ter v provincah B-s. Aires, Córdoba, Entre Ríos, Misiones, Río Negro, Tucuman in Santa Fe. Značilnost zadnjih volitev je ¡zlasti ita, da so pri njih pero.nisti z belimi glasovi občutno nazadovali. Volilni koledar Dne 29. julija set bodo sestali provin>-cijski parlamenti zaradi konstituiranja in izvolitve dveh senatorjev za zvezni parlament. Dne 31. julija se bodo zbrali v Buenos Airesu in ná sedežih provm-cijskih prestolnic volilni možje za izvolitev predsednika in podpredsednika republike. V vsem -bo delovalo 23 volilnih kolegijev. Dne 12. avgusta bo sestanek zveznega parlamenta zaradi izvolitve predsedstva, verifikacije mandatov ter proglasitve izvolitve predsednika republike. Dne 26. avgusta se ¡bodo zbrali volilni možje za izvolitev guvernerjev in viceguvernerjev, in dne 12. oktobra bo sestanek zveznega parlamenta ter senata zaradi zaprisege izvoljenega predsednika in podpredsednika republike. PO ŠPORTNEM SVETU Povratna tekma v šahu: Slomškov dom 6 1/2, Nlaš dom v San Justu 1 1/2 V soboto, 6. t. m., se je vršila v Našem domu v San Justu povratna tekma med reprezentancama Slomškovega doma iz Ramos Mejía in Našega doma. Kot znano sta moštvi v prvem srečanju izenačili s 4 : 4, -zato je bilo veliko zanimanje med našimi šahisti za to -tekmo. Rezultati so naslednji (na prvem mostu so- igralci Našega doma): Močnik Franc 0, Marolt Jože 1; Mehle Ivan 1/2, žužek Lojze 1/2; Benko Franc 0, Škerlj Stane 1; Kavčič -Štefan 0, Marin Tone 1; Oven Ivan 1, Berlot Lev 0; Kosančič Bogdan 0, Vester Franc 1; Bergant Tone 0, Žakelj Janko 1; Dolenc Vencelj 0, Zupan Herman 1. Najboljša in tudi najdaljša ¡partija je bila Močnik : Marolt, najkraj- ša pa Žakelj : Bergant, Po- zanimivosti pa tudi pogreškah sta se odlikovala Škerlj : Benko. Kot zelo uravnovešeno je -lahko omeniti partijo Mehle : Žužek. — Ob tej priliki lahko poročamo, da je v pripravi troboj: San Martin — San Justo — Slomškov dom. OBVESTILA Izlet slov. dijakinj na> Pristavo v Moronu bo v četrtek, 11. jul. Zbirališče na postaji v Moronu ob 10. Hrano prinesite s seboj. Prijatelje lepe pesmi vabimo na koncert, ki ga bo izvajal kvartet Finkovih v soboto, 13. julija, ob pol 8 zvečer v Slomškovem domu. Na sporedu izbran program slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Srednješolski tečaj bo zopet v soboto, 13. julija, ob 15,Ž0 v Slovenski hiši. Zveza slovenskih srednješolcev vabi vse dijalke, posebno pa še novince, na ■svoj redni letni občni zbo-r, ki bo dne 14. julija v Slovenski hiši po sv. maši. Dekliški krožek v Ramos Mejii vabi dekleta iz okolice na sestanek v Slomškovem domu v nedeljo, 14. jul. ob 10,15. Otroška igrica „Sirota Jerica“ katero so pripravili otroci šolskega tečaja iz Slovenske vasi je bila zaradi slabega vremena prestavljena na nedeljo, 14. julija ob 16 v Slovenski dvorani. Koline v Slovenskih domovih: V Slovenskem domu v San Martinu dne 14. julija; v Slovenski vasi dne 21. julija in v Našem, domu v San Justu 28. julija. V nedeljo, 14. julija, ob 4 popoldn«. bo v domu v Carapachayu predavanje gg. Pavlovčičia in Jesiha o Sloveniji. Predavanje -bodo spremljali filmi in glas- ba. Lepo vabljeni. Nogomet za prvenstvo A. G. A. F. V nedeljo, 14. julija, v Mladinskem, domu, Humboldt 270, R. Mejía: ob 13,30 rezerva Banat - Mladinski dom, ob 15,30 prvo moštvo Banat - Mladinski dom. Odbor Odseka SFZ Morón vabi vse člane na reden mesečni sestanek v soboto, 20. julija ob 19. Na sporedu zanimivo ¡predavanje. O lepotah in zanimivostih argentin- j skega juga bo predaval znani gornik dr. Vojko Arko na planinskem večeru. Številnim 'slikam, bo ¡sledila krasna serijia barvnih diapozitivov iz Bariloč. Prostovoljni prispevki namenjeni zbirki za .spominsko znamenje dr. Gregoriju Rožmanu v Bariločah. Večer bo v soboto, 20. julija, ob pol 8 zvečer v Slomškovem domu. Ob petletnici smrti svetnika Karla Škulja bo dne 21. julija v farni cerkvi v San Martinu sv. maša za-du-šnica; takoj po maši pa obisk pokojnikovega groba na sanmartinskem pokopališču, kjer bo opravil molitve č. g. Gregor Mali. K sv. maši in na obisk groba vabi' rojake Slovenska beseda. Zborovanje Zveze katoliških mož bo v nedeljo, 21. 7. ob 15 v Slovenski hiši. Škofjeločani — mestenci in iz obeh dolin — bodo praznovali letošnji šentjakobski semenj v nedeljo, dne 28. t. m., popoldan od 3 naprej v prostorih Slomškovega doma v Ramos Mejii. Kdor se ga hoče udeležiti, -naj ¡se javi vsaj do srede 24. t. m. g. župniku Kalanu Janezu (tel. 658-0227) ali pa kar direktno Slomškovemu domu (so-bota in nedelja tel. 658-2866), da vemo pripraviti 'kakšno klobaso. Na ta loški farni semenj vabita šoštarčkov Janez s Puštala kot fajmo-štrov namestnik in Jamnikov Tine s Podnun, sin cerkvenega ključarja. „Ja bama po hišk uriizal!“ Proslava sv. Cirila in Metoda bo v Slovenskem doimu v San Martinu v nedeljo, 28. julija po sv. maši. Podrobnosti bomo priobčili ¡prihodnjič. Poučevanje harmonike za ¡mladino je v Slovenskem domu v San Martinu prevzel g- Jenko Viktor. Tečaj je -ob sobotah ob 15. Interesenti naj se v tem času zglase v domu. Ne pozabite, da ste se že odločili, da boste prišli dne 21. t. m. popoldne na PRISTAVO NA KOLINE Pripravljene bodo tako, kot smo jih bili navajeni doma. Vabi odbor ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire« T. E. 69-9503 Argentina KONCERT FINKOVIH SOBOTA, 13. JULIJA ob 19,30 v SLOMŠKOVEM DOMU aaaaaBaaaliaaBBBanaBaaaaaaaaaaBBBaBBBBaaa m aaaaaa- ~j~av~nT n o t~Tr Francisco Sani Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827 Buenos Airea G ^ O?« Kz *- c Ofl 9 Off o < FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5771 TARIFA REDUCIDA Concesión N UŽ4 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual 'No. 770.902 SLOV. PLANINSKO DRUŠTVO vabi vse rojake ¡na PLANINSKI VEČER ki bo v soboto, 20. juiija, ob pol 8 zvečer v Slomškovem doimu. Predaval bo dr. Vojko Arko o lepotah argentinskega^ juga. SLOVENSKA VAS K O L I M E nedelja, 21. julija pričetek ob_4 popoldne Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado® Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 Najboljši prijatelj v brezposelnosti je hranilna vloga v SLOVENSKO HRANILNICO z. z o. z. Av. San Martin 263 — Ramos Mejia Uradne ure: ob sobotah 16—20 Dežurna: ob nedeljah 9—11 SLOV. DOM V SAN MARTINU vabi vse rojake in rojakinje na KOLINE ki bodo na razpolago v nedeljo, 14. julija popoldne v vseh prostorih doma. Krvavice, pečenice, svinjska pečenka z domačim kislim zeljem, in dr. Sodeluje znani televizijsai orkester FRIC Na predvečer bo šahovski Turnir med -moštvoma Društva slov. protikomunističnih borcev in Slov. doma v — . San Martinu ■■aaaimHiiBiiiiBiiuiMBmaiHniiHiiM —gmniii II im mn n i 3r.T.'«aEwiii Po težki mučni bolezni nas je danes 'zapustila ¡naša ljuba žena, mama, stara mama, sestra, tašča, teta in svakinja, gospa Vilma Mayer roj. Peterca bivša upraviteljica šole Zadnji počitek je ¡našla na pokopališču v Quilmesu. Žalujoči ostali Karlo Mayer, soprog Miro in Ljubica, otroka -z družinami in ostalo sorodfetvo Buenos Aires, ¡Córdoba, Ljubljana, 24. junijla 1963, IVAN PREGELJ: Otroci sonca 61 „Govoriš, kakor pač veš,“ je vzdihnila Veronika; učitelj se je postavil, da njemu to malce truda nič ne de. „Dolžnosti,“ je rekel, „se že prestane. 'To je pač povsod tako.“ V resnici pa ga je Slavičina beseda vendar genila skoraj do solz, ki se je res samemu sebi smilil, in je od hvaležnosti v njem vstajalo ljubezni polno in hotelo biti beseda: „Gloriosa!“ Otroci pa so nemo brskali po darovih na odejah, pogledovali se s tihimi, veselimi pogledi in pozabili sitnosti in cmeravosti. Nikoli prej ne poslej niso Sivcu otroci tako hitro preboleli kakor to pot. Ko je Slavica odšla, je popil Sivec nekaj čašic njenega konjaka. Prijetno ga je omotil: blagroval je svetlo svojo botro: „Gloriosa, srečna Gloriosa!“ Srečni učitelj Sivec! Prav nič ni vedel, kako je Gloriosi pri srcu in kako trpi njena lepa dekliška duša in kako leži neko neodprto pismo na njenem srcu in kako se posili oglaša vedno nova bolečina v njene živce, ki drhtijo kakor pod mrzlim pritiskom čudne pesmi, čudne melodije: „kommst nimmermehr aus diesem Wald, nimmermehr, nimmermehr...“ XI. V farni cerkvi pri zornicah ob šestih zjutraj so peli dan za dnevom pesem adventnega pričakovanja: Vi oblaki ga rosite. V mestnem gledališču pa so- gostovali tuji pevci in uprizarjali sloviti Per-osijev oratorij: Lazare, veni foras. iz teh dveh motivov je bil zasnoval drugo adventno nedeljo domači kaplan svojo prepoved: Vi oblaki ga rosite... Saj so ga rosili je propovedova-1, saj je med nami in hodi med ¡nami in živi ■med nami in ga ne vidimo, ga nočemo videti, zapiramo mu vrata in duše in spimo, -spimo, kakor Lazar v grobu, in nas kliče in budi, da bi vstali in nočemo vstati in nočemo v življenje, dasi jočeta presveta Marta in modra Marija, usmiljenje nebes in pamet človeka. Doklej ... do kdaj ?... Koširjev hlapec je zap-regel pokrit voz in sedel na ¡kozla. Sivec je stal ob vozu. Poznik z Heleno in Slavico pa se je mudil v Koširjevi kuhinji. „Moj Bog, v takem, mrazu na tako pot, pa samo nalašč v teater,“ je govorila Koširka. „Otroci, pazite se, da se ne prehladite. Slavica, pij, vroče pij! Helena, ali si se dovolj oblekla?“ Poznik je odprl ženi in ¡svakinji voz in zaklical Sivcu: „No, učitelj, sedi.“ „Bom kar na kozla,“ je rekel skromno učitelj. Sivec je zlezel za Heleno in Slavico. Poznik p-a je izmenjal z hlapcem nekaj besed in nato še sam sedel v voz. „Pazite se, vrnite se zdravi,“ je zaklicala še Koši-rka. Voz je potegnil. „Kaplana sem povabil, da bi se peljal z nami,“ je začel Poznik, „pa ne utegne.“ „Škoda,“ je rekla Helena. „Njegova zadnja pridiga me je ganila do solz.“ „Tebe pa kmalu kaj do solz gane,“ je rekla Slavica zbadljivo. „Taka si kot naš učitelj tukaj.“ „Ne bodi no zoprna,“ jo je pokarala Helena. „Ah kaj,“ je menila Slavica, ,,ee mi ti zameriš, mar mi je, gospod učitelj mi gotovo ne. Kaj ne, da mi ne, gospod Benjamin?“ „Gotovo ne,“ je odgovoril. „Zato pa,“ je rekla in so se ji ustnice nabrale v šegavost. ,,Saj pa tudi nič neresničnega povedala nisem. Po pravici povejte, gospod Benjamin, kdaj ste se jokali zadnjič?“ „Zadnjič? Za god gospoda Franceta,“ je odgovoril odkritosrčno učitelj. „Pa se mi zdi, da sem bil vinski.“ Poznik se je zasmejal. ,Ne podajaj se ji, učitelj, saj vidiš, da te vleče.“ Učitelj se je nasmehnil in dejal: „Vem, a ne zamerim. Botra mi je.“ „Hvaležen in ljubezniv vitez,“ je menil Poznik. „Žalostne podobe,“ je udarila Slavica. „Zakaj tako rada ljudi mučiš ?“ se ,,Vstopi,“ je rekel hladno Poznik in je bolestno zgeriila Helena. 'Nem:o se je ozrla Slavica s Helene na Poznika. S svojimi mirnimi, poštenimi očmi ji je gledal v lice in prikimal. „Ustaviti daj, vrnem se domov,“ je planila. „Kakor hočeš,“ je rekel mirno, “pol ure boš hodila.“ „Ne nori, Slavica,“ je zaprosila Helena. Slavica si je pokrila lice. „No, zdaj vemo, kdo joče,“ se 'je zasmejal Poznik in potegnil ljubeznivo deklici roke z lica in rekel: „Mene boš poslušala. Jaz te nisem razvadil, pa tudi žalil ne.“ In -spet ji je gledal s svojimi mirnimi, poštenimi očmi v obraz. Začela je rdeti in viharno sopsti. V tisoč neprilikah je sedel učitelj. „Ta Perosi,“ je začel v zadregi, da bi rešil sebe in družbo, „čisto mlad bogoslovec je; pa pravijo, da je drugi Verdi in je le škoda, da duhovnik ne sme pisati posvetnih oper.“ Slavica se je stresla in obrnila k njemu, kakor da ¡se ni nič zgodilo. „Če je tako, se pa ne vrnem. Am,-pak, če se bom dolgočasila...“ „Se bo nad me spravila,“ je menil Poznik, „da -sem jo prosil, naj se j)elje z menoj in Heleno.“ ,,Ne,“ je odgovorila deklica, „tega ne bom rekla. Sploh ne bom. rekla nič,“ je govorila nato, „ker je bolje tako, ker bi sploh dobro' bilo, da bi nič ne govorila, 'ko me nihče prav ne ume.“ „Ti .se menda sama sebe ne uhieš,“ je menila Helena žalostno. Nemo je gledala Slavica sestri v obraz. Razpela si je plašč, kakor da jo duši in ji je prevroče. Tedaj ji je zdrknilo iz nedrij pismo in padlo Pozniku v naročje, da je segel pio- njem in se zagledal v pismenke. Učitelj je molče motril ves prizor. Slavica je opazila pismo v svakovih/ rokah in rekla mirno: ,,Ne beri!“ Takrat se je Sivcu posvetilo in je občutil, česar ni dosihmal: „Gloriosa! Kdo je tisti srečni?“... * Sedeli so v peti vrsti v parketu. Pesem zveličanja, ki jo je razgrinjal orkester pred njimi, .oder in spev, je različno- udarjal v njihove duše. Nihče med njimi ni bil bogvekaj vajen ne gledališča ne opere. Oratorij jim je bil pa kar neznana vrsta pesništva. Čakali so nekako dramatično višino, želeli zadnjega prizora, ki naj pokaže Kristusa, čudodelnika, ki je obudil mrtve. Godba, ki jim. je zalivala -srce, je bila kakor nekako sonce; grela je, a je tudi utrujala; spev, ki je koprnel v višino, je bil nekam nenaraven, oni drugi, težki in debeli, nekam preposveten. „Saj ni sveto-,“ je čustvovala Helena. „Čisto latinski tekst ¡bi bil dostojnejši,“ je ocenjeval Sivec. „Domače ni,“ je občutil Poznik. Slavica pa je bila kar vznejevoljena zaradi kretenj, ki so jih rabili pevci. Zdolgočaseno se je ozirala. Videla je sto obrazov in ni poznala nikogar. Njeno pozornost je vzbudil le človek v loži, ki je imel kukalo na | očeh. „Glej,“ je mislila, „to je edini I 'ki mu ni za vzvišeno vsebino in godbo in je prišel zijat, kakor prihajajo k operi. Zoprn človek.“