250. številka.
Ljubljana, v sredo 29. oktobra.
XVII. leto, 1884.
IthaJK vsak dan ivr^rr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerake dežele za vae leto 15 ifld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., ta leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnj e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj ae izvole franki rati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniitvoje v Ljnbljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". U pravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne atvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare goBpode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove*, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanj a na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 „
,  četrt leta.......3   .   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanja na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četxt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
0  pol leta........8   „   — „
„  četrt leta........4„   — „
„  jeden mesec.......I   „   40 „
Upravni&tvo ,,Slov. ITaroda".
Delegacije.
Na Dunaj i, 28. oktobra.
Avstrijska delegacija imela je včeraj opo-ludne svojo prvo zborovanje. Otvoril jo je vnanji minister grof Kalno k v in predsednikom jej je bil izbran dr. Smolka. Le-ta se je v svojem ogovoru zahvaljeval aa izkazani častni volitvi, poprosil opro-ščenja, da se tudi ta pot ne spušča v razlaganje notranjih in vnanjih političnih razmer, izrazil je svoje prepričanje, da delegacija tudi v tem zborovanji najde pot, kako je težnje močno obdavkovanega prebivalstva sprijateljiti z zahtevami države, z zahtevami vkupnega državnega gospodarstva, in končal je s klicem: „Njega veličastvo, najmilostniši naš gospod in kralj naj živi!"
Na to je bil podpredsednikom izvoljen baron Ceschi a Santa.-Croce. Potem pa so se odbrali zapisnikarji, reditelji in verifikatorji.
Vuanii minister objavi predloge vkupnega mi-nisterstva in sicer: 1. proračun za v kupno državno gospodarstvo 1885. leta; 2. dovolitev naknadnega kredita vnanjemu ministerstvu; 3. računski sklep ykupnega državnega gospodarstva za 1882. leto in račun o poslovanji  pro 1883;  4. o podaljšanji ra-
čunskih in porabnib rokov glede ostalin pri potreb-ščmah v6jin8kega ministeratva.
Po odbranih 22 odbornikih za budget s predsednikom grofom FalkenhHvnom, in 9 odbornikih v policijski odsek s predsednikom barouom Ceschi-jem, in po naznanilih predsednikovih zaključi se javno zborovanje.
Koj na to razdelil si je budgetni odbor posamezna poročila in sicer je bilo poročanje o vna-njem ministerstvu oddeljeno pl. HUbnerju; o ordinariji za vojsko grofu Falkenbaynu; o extra-ordi-nariji vojske C^erkavvakemu; o okupacijskem kreditu dru. Matušu; o pomorstvu Flucku; o finančnem ministerstvu dru. Šromu; o carinah Hippoliti-ju; o komičnih računih baronu Bezecny-ju.
OgerBka delegacija je prvič zborovala včeraj popoludne. Novoizbrani predsednik grof Ludvik Ti s za je v svojem govoru vender-le nekoliko omenil naših vnanjih razmer, češ da nam i v bodoče ostanejo prijateljske, o čemer nas bode vlada tudi glede najnovejših dogodkov uverila, in da torej na to stran ne bode treba več žrtev, kolikor jih ravno zahteva reciprociteta nasproti drugim državam, da zategadelj tudi povoda no bedo za načelne, večje razprave v delegacijah. Pač pa je po njegovih mislih potreba, da se mir porabi za pospeševanje narodnogospodarskih stvari, da se Avstro -Ogerska zlasti zveze z južno-vzbodnimi svojimi tržišči v Evropi in da se podjetni duh gojf v poklicanih faktorjih. KoneČne besede so bile želje za dobro vladarjevo.
Na to so se volili odbori in vkupni finančni minister pl. Kallav predložil je rečene predloge vkupne vlade.
Če prebiramo ogromna števila v predloženem vkupnem proračunu pro 1885, katerih konečni konec je ta, da se za drugo leto zahteva od avstro-ogerskih obdavkovancev 1*1 milijona več nego za letošnje leto, prihaja nam pač v spomin povest o tisti rodbini, ki bi tako rada štedila, ki na novega leta dan dela najboljše sklepe, da se bo zatajevala na vse strani, ki pa koncem leta, ko se jej prikažejo isti, če, ne večji razhodki v gospodarstvu, sama sebi priznava, da se pri najboljše) volji ni manje izdajati moglo, ker vsi stroški so bili potrebni, neobhodno potrebni, — da se je živelo spodobno. Spo-
dobno se hoče kazati tudi naša avstro-ogerska dr* žava, in b to spodobnostjo izgovarja se vsa potrebna potrata modernih držav. Kar nam leto za letom gre za vojsko, to že ni več mogoče znižati, to je kakor steber, ki ga nobena delegacija podreti ne more. Če se novega kaj dodene, zgodi se to le za tega delj, da porabijo delegacije svojo oblast, namreč oblast dovoliti, česar se jih prosi. Potrebno je, kaj hočemo 1 Kar se bode prištedilo vsi od nizke žitne cene pri stoječi vojski, to bode šlo za pomorstvo, a treba bode še dodati cel zveženj tisočakov, da se za prve začetke preskrbi preustrojba nsšega pomorstva. Vsega čistega razhodka, ki je oznamenjen v predlogi vkupne vlade, določenega je za prihodnje leto 122 6 milijona v primeri g 122-1 milijona za to leto. Ker je bosenskega kredita 837,000 gold. manje, nego pro 1884, videti je, da je vkupni budget zopet po-Bkočil in to znatno. Brez okupacijskega kredita namreč znaša za 1885 leto čista potreba 116*2 milijona, za letos pa je znašala 115*1 milijona, razlike je torej, neljube davkoplačevalcem 11 milijona. Preustroji)« vojake, zlasti preustrojh;t topničaratva zahtevati povišanje dohodkov. Ob jednem se upravi pomorstva vidi potrebno, zahtevati več v ordinariji in ekstra-ordinariji, z obširno obrazložbo te potrebe je pred delegacije stopila uprava pomorstva. Bati se jej ni, da ne bode tudi to dovoljeno.
Deželni zbor kranjski.
(XII. seja v 10. dan oktobra.)
(Konec.)
Prvi v generalni debati o navedenem načrtu poprime besedo baron Schwegel. Rekel je, da je predlog g. Svetca napravil veliko senzacijo tudi zunaj deželnega zbora. V zboru, kakor v upravnem odboru je nemška večina postavni načrt z vso odločnostjo pobijala in nekoliko časa je bilo upanje, da se bode predlog g. Svetca v upravnem odboru pokopal. A zaman, danes so je predložila druga popravljena izdaja Svetčevega zakona, katera pa ni prav nič drugačna od prve. Popolnem irevalantno je, ako se določa, da se ima reservni zaklad kranjske hranilnice postaviti pod nadzorstvo deželnega zbora, ali pa če se reče, da ima deželni zbor pra-vizo nadzorovati reservni zaklad. Vprašanje je le, se li sme nadzorstvo nad hranilnico  sploh izročiti
LISTEK.
Gianettino r Inglese.
(Nemški spisal Fran pl. Gaudy, poslovenil I. P.) (Dalje.)
Razbojnik iztrgal je zastonj se ustavljajočega dečka materi iz naročja, vrgel ga je, kakor culico čez ramo, in odskakal je, kakor divja koza po pečinah. Drugi roparji so pa vzdignili očeta, in hitro bo ga odguali seboj. Sir Robert se je zaklel v naj-širji laščini, da še celo Življenje ni prešel peš jedne angleške milje, — da ni noben tekalec za stavo. Ko mu je pa jeden ropar s hudobnim obrazom postavil samokres na sence, se ni več izgovarjal in pospešil je svoje korake. Tekel je, kakor bil bi z mladega hoje vajen.
Mej tem se je zamorcu Aliju posrečilo iztrgati se nervoznej hišini iz rok, ter posadil je ranjenega po-stalijona na kozla in spravil svojo gospodarico in njene reči, kolikor jih neso pobrali roparji, na voz, sam je pa skočil na vajetnega konja. Potem je pa prav po barbarski udaril po konjih.  Proti večeru so že bili
v Florenci. Mylady se ni nič zadržala pri drugej znamenitosti, ognjeniku, ravno tako je ni nikdo ustavljal pri carinskem uradu v Filigari, kajti carinski uradniki tudi dobro vedo, da patentirani tatje nič ne dobe, kjer so želi neputentirani.
Lady Penelope tekla je brž po svojem prihodu k angleškemu poslaniku, in zaklinjala ga je v obu-panji, da naj jo neutegoma pelje k najbližjej sod-niji, da zatoži brezbožne razbojnike. Pričala bosta pa zamorec Ali in hišina Arabela. Poslanik jo je pustil, da izgovori, ne da bi bil kaj premenil obraz, potem jej je pa povedal: najboljši Bvet, ki ga jej more dati v tej prokleti deželi — Angleži vsekdaj rabijo pridevek prokleta, kadar govore o Italiji — je: nesti denar do zadnjega centesima ob določenej uri na piazzo di Maria novela. „Vaš blagorodni soprog", pristavil je, Je v pesteh nekega Rimskega roparja, a mi smo zdaj v Toskani. Lahko se sicer pritožite pri papeževem stolu, in ta se bo tudi obrnil na delegacijo v Bologni zarodi te odpeljave." — nOh, zdaj sem se pa že oddahnila1', zaklicala je sangvinična gospa. „Tudi ni dvojbe, da se bo stvar do dobrega preiskala, in legat Nje svetosti ukazal bo strelcem poiskati roparje."
„A tem strahopetcem", pretrgala mu je besedo ona, ..ki ho zbešali, ne da bi bili prijeli za sablje! In kako dolgo bi trpelo, da bi se spravili papeževi vojaki na noge, in roparji prišli pred sod-nijo?"
rKakor se navadno vrše taki posli, upam vam zagotoviti, da čez poldrugo leto bodo že odposlani vojaki zasledovat roparje!"
„Oh, moj Bog, do takrat bodo gotovo že stokrat zlodeji umorili mojega soproga in mojega sina!"
„Najbrž, miladv" odgovoril je poslanik, zato vam še jedenkrat svetujem plačati tistih tisoč zlatov, in sem pripravljen biti porok za vas pri kakem tukajšnjem bankirji."
S teškim srcem se je oddaljila nesrečna dama, in odpeljala se je k jednej največjih Florentiuskih trgovskih hiš, da opravi žalostni posel.
„Tisoč napoleonsdorov", zdihovala je, „tem malopridnežem. Tisoč svitlih cekinov! In moj ubogi Johnnie! Ljubeznjivo in nežno dete! Sir Robert je mož — a moje dete, moj Johnnie !a
Zamorec Ali dobil je povelje, odnesti denarje na določeni kraj. On je bil pogumen mladenič, in bil bi marsikakega roparja  poslnl  za Mateom, ko
deželnemu zboru ali odboru.   Kakor hitro se nadzorstvo dežele  pri pozna, potem ni istemu nikakih mej  Deželni zbori pa neso kompetentni, prenarejati za hranilnice veljavnih  postavnih določil,   kajti po ustanovnem zakonu z dne 21. dec. 1867, se v §. 11 lit. h pridržuje zakonodajstvo v društvenih zadevah le državnemu zboru, hranilnice pa so društva. Temu mnenju je pritrjeval v upravnem odseku i zastopnik c. kr. vlade. Baron Schvvegei trdi, da ni zagovornik kranjske hranilnice, in da javno izpove, da bi se nikakor ne proti vil prenaredbi pravil in reformam v hranilnico.h zadevah v obče, samo da se hodi po postavnem  potu,   a  vprašal  bi  vender,   kako je mogoče, da se toži kranjska hranilnica,  da je prestopila svoja pravila, ko se vender mora vsak sklep, predne se izvrši, od c, kr. vlade potrditi. Nadalje vpraša, ali se hoče izreči z nameravanim sklepom nezaupanje vladi, katera baje nadzorstvo slabo izvršuje. Tega ne ve in izjavi,  da ni  poklican, zagovarjati vlado, katere steber so ravno isti krogi, kateri so prinesli  ta ludui postavni nacrt v zbornico. Ko-nečno pravi baron Schvvegei, da je kranjska hrao.il-nica donesla deželi marsikatero korist, za katero bi bili lahko hvaležni.   A glavni steber, da hranilnica obstoji,  je javno zaupanje, katero  pa se ne bode pomnožilo ali ojačilo, ako se izreče nezaupanje vodstvu na tako odličnem mestu, kakor je deželni zbor. Baron Schvvegei predlaga, naj se o predlaganem postavnem načrtu preide na dnevni red.
Poslanec Dežmau iako jezen meni, da po nazorih g. Svetca bode treba dozdevno pravico dežele kranjske na reservni zaklad takoj uknjižiti. Ako se postavni načrt vsprejine, bode vedna vojska mej vlado in deželnim odborom. Vsa postava diši le po policiji in nema nikakih liberalnih nazorov. Mestna Ljubljanska hranilnica, kateri želi najboljši uspeh, nema nikake določbe, da bi isto nadzoroval deželni odbor. Treba je spoštovati drugih imenje, a malo spoštovanja do imenja družin se kaže, ako se hoče reservni zaklad kranjske hranilnice kar konfiskovati ter vrata in okna odpreti komunizmu, ako se vzprejnie predloženi postavni načrt. (Glasno opore* kanje in smeh.)
Deželni predsednik baron VVinkler pravi, da je sedaj predloženi postavni načrt bolj nedolžen, nego prvi, a vzlic temu mu ne more pritrjevati, ker po uatauo'nem zakonu postavodajstvo o društvih pripada državnemu zboru, ne pa v kompetenco deželnega odbora. Poleg tega ne vidi praktične potrebe, da bi naii/ui ovala deželni odbor in vlada drug poleg druzega reservui zaklad, posebno, ker ima \lada ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da gleda na to, da se ravna z reservmm zakladom po dotičuih določbah pravil.
Poročevalec poslanec S v e te c zagovarja načrt. Hranilni' a ui zavisna od društvene postave nego le od regulativa. Društvo hrauilnično je jedno, hranilnica drugo. Regulativ pa sme spremeniti jedino le deželni zbor. I/.ražala se je bojazen, da bi utegnili priti s še strožjimi določili, če bode potreba; ko bi do tega prišlo, bil bi le dobiček dežele.
Gospod Dežman misli, da je načrt nekako ko-munističen, to ni res. Saj se ne bode razlastilo premoženje reservnega zaklada, katero po § 3. regulativa itak ni hrauilničnih udov, ki si ne smejo prisvojiti ne krajcarja. Premoženje reservnega zaklada
ne bi ga bila držala Ara bela — morda bi bil stvar 8e shujšal — kdo ve?
Stal je točno ob dogovorjenem času na praznem trgu, rožljal za kratek čas b teško vrečico, in mrmral kakor njegova gospodarica: „ Tisoč »vitlih cekinov, tem malopridnežem, ki še cele srajce ne-majo na vsem životu. In še zraven paziti in čakati na malopridneža ob treh po polunoči, ko se že vsak pošten sluga stega v perji! Morda bo še treba prositi sleparja, da blagovoli odnesti denar? Nikogar ni. In vender — tam se plazi nek tak sumljiv poštenjak, kakor maček okrog vrele kaše. Najbrž že hoče oditi ta rokovnjač. Še jedenkrat moram zarožljati s to vado. Kaj velja, če je on, pride gotovo." — In začel je močno udrihati z vrečico ob marmorje vo stojalo.
In res vsem svetu znano znamenje ni donelo gluhim ušesom. Bradat korenjak b plaščem čez ramo, in z globoko na oči pomaknenim klobukom priplazil Be je tiho k njemu, in nagovoril ga je prijazno: „Lepa je nocojšnja noč, dragi moj. Morda čakate na ljubico, katerej ste obljubili to polno vrečo orehov V"
»Nekega prokletega italijanskega psa Čakam," odgovoril je jezen Ali, katerega bi rajši zabodel z
je deželno premoženje, kakor premoženje raznih ustanov. Zamera bi uavatala mej deželnim zborom ali odborom in htanilnico le takrat, če bi hranil-nično društvo hotelo protipravilno s premoženjem reservnega zaklada gospodariti, če pa pa rabi zmi-rom za dobre namene, potem bode lahko vesela, da ima deležnika, ki jej pomaga. Trditev, da je ta načrt nezaupnica vladi, je neistinita. Deželni zbor te poslužuje le svojih ustavnih pravic. Vjh ustava je neka nezaupnost proti vladi, kajti ko bi ljudstvo vladi zaupati moglo, ne trebalo bi ustave in vladal bi absolutizem Poleg vladnega komisarja bode prav na mestu deželno nadzorstvo, kajti več oči več vidi.
Poslanec baron Apfaltrern nasvetuje, naj se o predlogu barona Scbwegel-na glasuje po imenih.
Predlog se zavrže s 15 proti 10 glasom. Deset poslancev je bilo nenavzočnih, mej njimi trije Nemci in sedem Slovencev. Deželni glavar ni glasoval.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 29. oktobra.
Takoj v prvih sejah delegacij se je pokazalo, koliko več političnega življenja, energije imajo Ogri, nego mi. Predsednik ogerske delegacije se je v svojem nagovoru dotaknil vseh najvažnejših političnih vprašanj, ki zadevajo skupno vlado, kakor Skiemieviški shod vladarjev, zgradjenje orijentalnih železnic, težko breme vojuega budgeta. Nagovor predsednika avstrijskih delegacij je pa skoraj brez vse politiške barve. Dr. Sinolka je pred vsem po kazal preveliko zdržljivost, ko vender avstrijska polovica plačuje večino stroškov za državne potrebščine.
Kakor poljski listi javljajo, smde se državni zbor na 2. dan decembra. — Ministerstvo pripravlja predlogo o regulovanji galiskih rek, da jo predloži državnemu zboru.
Hrvatsko vlado je tudi nekoliko oplašilo, da so vsi člani opozicije izstopili iz sabora. Pred-včeraj je ban v dolgem govoru  zagovarjal kraljevi reskript, konci govora je pa izjavil, da on ni nikdar rekel, da buče vladati brez parlamenta in da za to tudi pravice ni imel.  Samo na sebi sedaj ni toliko važno, ali je ban to kedaj izjavil ali ne. A pomenljivo je, da se je že jako dolgo govorilo o tej izjavi načelnika hrvatske vlade,  pa on  ni nikdar temu oporekal, dasi je imel zato dosti priložnosti. Iz tega se sme sklepati, da je to se nekako strinjalo z njegovimi mi-dimi.   Zdaj še le, ko  so stvari do vrha prikipele, zdelo se mu je potrebno oporekati, da bi bil kedaj kaj tacega izjavil. — Vladni krogi in narodna stranka sedaj trobijo, da so neodvisnjaki samo zato izstopili, ker so Starčevičevei grozili,   da bodo vladiko Strossmaverja insultovali, če oni ostanejo v suboru. S tem pa hoče narodna stranka samo oprati svoje uekorektno postopanje.   Govori se,  da hoče posebna deputacija Starčevičevcev podati se k cesarju in pritožiti se proti pritisku od strani saborsko večine in vlade. Skoro vsi neodvisni listi, tudi nem-ško-liberalni. ki nikdar neso simpatizovali s Hrvati, obsojajo postopanje hrvatske vlade in saborske večine. Vsi pravijo, da kaj tacega spada v srednji vek, ne pa v prosvetljeno devetnajsto stoletje.
Zasedanje ogerske zbornice se je pretrgalo za zborovanja delegacij. 22. novembra začne zopet zborovati, do ta čas bode pa finančni odsek končal predposvetovanja o budgetu in odsek za reformo gospodske zbornice tudi pretresel izročeno mu predlogo.
Viiaiije države.
Ruska vlada je prepovedala na pritožbo nekega katol škega duhovnika poljskim škofom kon-
uožem v prsi, kakor bi mu pa privoščil tretjino teh le penezov."
Italijan je hitro posegel z roko v prsni žep. „Prokleti pesu, zamrmral je jezno, „ko ne bila tako temna noč, kakor je tvoj Bajasti obraz, moral bi me spoznati, kajti videla sva se na Apeninih. Kako, ali si prinesel denar? Kajti jaz nemam časa šaliti se. Dan bo kmalu napočil.
Sluga mu je počasi pomolil vrečo, potem jo je pa zopet iztrgal iz njegovih krempljev, in zaklical je: „Le počasi! Tako bi utegnil vsakteri priti. Tisoč napoleonsdorov se tako lahko ue zasluži. S čim se mi moreš skazati, da si pravi Bel. Takim tičem, kakor ste vi, naj vrag zaupa."
Razbojniku bilo je le ležeče na tem, da dobi denar, prepirati se ni maral, zato je v drugič požrl jezo, in pomolil je slugi neko stvar pred oči: „Ali moreš* videti, čruec, ali moreš to spoznati?"
„Nift ne vidim," glasil se je odgovor. „Tam le gori Bvetilnica. Tjekaj pojdiva."
Malo korakov proč brlela je svetilnica pred podobo sv. Anunciate. Ropar Be je odkril in priklonil pred sveto zaščitnico Florentinskega mesta, naredil je križ, in mrmral je neko molitvico skozi zobe
trolovati občenje mej vlado in kat diškimi duhovniki. — Katko v je v svojem listu že dolgo napadal ruski senat ter podtikal mu razne preliberalne ideje. Sedaj je pa menda tndi napadov tega reakcionarnega lista dovolj, in senat misli pri sodniji poklicati ga na odgovor.
V ponedeljek se je sešlo bolgarsko narodno sebranje. V tem zasedanji bodo baje konservativci in privrženci Cankova skupno nasprotovali Karavelova ministerstvu. Vlada se bode pa, kakor se govori, vkljub tej svezi obdržala. Knežev pre-stolni govor omenja dobrih razmer z vsemi vlastmi, slasti z Rusijo, napoveduje več predlog, največ finančnega obsegi, opozarja poslance, da je prišel čas, ko se morajo zvezati bolgarske železnice s srbskimi in turškimi ter izraža nado, da se bode nasprotje s Srbijo kmalu poravnalo.
Kakor se poroča iz Niša, je v Albaniji izbruhnila ustaja. Uporniki so požgali več vasij in pobili njih prebivalce.
Francoski senat je vsprejel v prvem branji zakon, da se nepoboljšljivi zločinci izženo v frauco-ske kolonije, katere bode uprava v to odločila. Proti tej predlogi so govorili veljavni možje, mej njimi admiral Jaureguireberry, rekoč, da je podnebje v Novi Kaledoniji in Gujani za E/ropce tako nezdravo, da tam hitro pomerjo. Država ima pravico kaznovati zločince, a nikakor ne po cela krdela pošiljati v smrtno žrelo. Večina za ta zakon je pri glasovanji bila tako neznatna, d i pri drugem branji skoraj ni misliti, da bi se vsprejel brez znatnih prememb.
Volitve v švicarski narodni sovet so za liberalce dobro izpale. I<mej izvoljenih odposlancev jih je 85 liberalcev in demokratov.
Prebivalstvo belgijsko ni nič kaj zadovoljno z novim ministerstvom. Imena so druga, pravijo, duh vlade pa je ostal prejšnji. Nova vlada se pač ne bode mogla dolgo vzdržati. Bruseljski občinski zbor je jednoglasno sklenil prositi, da se odpravi novi šolski zakon
Japonska poselstva v Evropi dobila so poročilo, da je Mikado osnoval narodno visoko plemstvo, ki bode štelo 11 knezov, 24 marquisov, 76 grofov, 324 podgrofjv in 74 baronov. Iz novega plemstva se bode sestavila prihodnja gospodska zbornica japonskega parlamenta.
Dopisi.
■z Ribniške doline 25. oktobra. [Izv. dop.j Dolgo časa je že tega, kar neste dobili od tu nikakega druziga dopisa, kot od sv. Anskega mežnarja, potem „U devete dežele" in „0d dolenjske mejo". Ker je pa omenjeni g, dopisnik, ki je poročila od tu prinašal, od trga toliko oddaljen z vseh omenjenih treh krajev, da razmer s prostim očesom videti ne more, daljnogleda pa nema, naj mi bode dovoljeno o tem nekoliko govoriti.
Gospoda dopisnika „Nis adoran-a" z dne 21. septembra je zelo v oči bolo, da so Ribniški trgovci razobesili na dan sejma svoje bla^o, kakor se tudi pri mestih povsod godi, in se spotika nad tem, da neso šli dne 8. p. m. k veselici, češ da oni mislijo samo na „gscbiift" in „profit."
V sedanjih slabih časih je pač treba v prvi vrsti misliti na zaslužek, potem Še le na zabavo. Zabava pa nam ne sme biti glavna naloga, ako sploh hočemo, da pridemo do blagostanja in ugodnih gmotnih razmer. Naš smoter mora biti: Najprej delo potem zabava ?
Sicer je pa glede veselice, o katerej se suče govor, marsikaj opomniti. A nečem delati razdora, zato bodem druge zlasti osobne stvari pokril s pla-
— potem je pa potegnil zlato verižico s ključem za uro iz telovnika in podal jo je zamorcu.
Ali je brž spoznal verižico Bvojega gospodarja, dal mu je po kratkem premisleku denarje, ter urno odšel s krepko angleško kletvijo.
V dveh skokih bil mu je Santo za petami: „ Verižico, pes črnil Brž jo daj semkaj, verižica je moja." —
„Ho! Kako mi bode pa mogla verjeti mylady, da nesem sam obdržal denarja, če jej ne prinesem nikakega znamenja ? Kaj ? Le hitro se mi poberi izpred oči, če ne, te ustrelim. Maii misliš, da sem prišel brez orožja semkaj V"
Ropar ni vedel jeden trenutek, hoče li pustiti lepo verižico, nadejajoč se odškodovanja od glavarja, uli pa napeti vse sile, da jo dobi. Poslednje se mu najbrž ni umestno zdelo, zato je še jedenkrat stegnil svojih pet prstov proti na strel pripravljenemu zamorcu, in zginil je z naglimi koraki v temi.
Solnce se je bližalo zatonu, in zlatilo je vrhunce gora in vrhove posamičnih pinij. Bil je večer istega dne, ko je bila izplačana odkupnina za očeta in za sina. Ko nastopi noč, je obrok potekel in nesrečna dvojica je zapala smrti.
ščem kr!ćanske ljubezni, a le toliko povedal, da je gol nalašč vabit Kočevarje, o katerih je pač znano, da neso nikdar bili prijatelji  našej narodnej stvari.
N kar naj se nam ne očita, da nesmo narodni, kijti to bila bi krivica.
Notranjci ao bih vedno najboljši vzgled narodnosti, imajo čitalnice, napravljali so ljudske veselice, a kako so se pri zadnji volitvi obnesli? Ribničani so pa brez čitalnice in kako volijo? Res je, da pri volitvi z mestom Kočevskem emagati ne morejo, ker imajo 72, Kočevarji pa čez 100 glasov, pa volijo vedno jednoglasno. Tudi omenjenemu g. dopisniku v nekem dopisu ni bilo prav, da neso zmagali pri cadnji volitvi v deželni zbor Ribničani. V Kočevji je dobil g. Faber 80, g. Fortuna 8 glasov. Ribnica ima 72 volilcev, od teh so trije častni občani, katerih dva stanujeta na Dunaji, jeden v Ljubljani, devet volilcev doma ni bilo, ker 80 bili po svojih kupčijah na Nemškem, uekateri so bili pa po bolezni sadržani se volitve udeležiti. Kako je mogoče potem smngati? Torej v bodoče bolj zmerno in manj zbadljivo, kar bode le na korist nadim narodnim in socijalnim razmeram!
Iz Škofje Loke 27. oktobra. [Iz v. do p.] Narodnu čitalnica v Škofji Loki priredila je v nedeljo dne 26. oktobra 1884 v prostorih gospoda Avgusta Sušnika veselico s petjem in predstavo. Izvrstno izbrani program in gostoljubno mesto privabila sta obilno število odličnjakov in tujcev. K ve-Belici prišli so mej drugim gg. Blaž Motaar, deželni poslanec, Blaž Soklič, župnik itd. itd. Veselica vršila se je v najlepšem redu. Gosp. Bernard pel je izvrstno Vilharjevega „Mornarja". Njegov glas in besede pesnikove prikupile so se nenavadno vsem poslušalcem.
Tudi ženski dvospev, — vzbudil je obče navdušenje. Vrhunec zabave začel se je z burko „Lum-pacij Vagabund4.
V teb resnih in tu'/.tuli časih, ko so se nam slovenske predstave preselile iz deželnega gledišča v deželni zbor, oziroma probe v deželni dvorec, v teh časih, pravim, bodi nam srčno pozdravljen Loški hudobni duh „Lump&cij Vagabund." Ta večer tri-umfovala je Loška Talija. Prostor zabranjuje mi, na drobno našteti vsa igralce in njih vrline. Najbolje je izvršil svojo ulogo gosp. Anton Homan. Prvikrat Be je prikazal na oder Loške čitalnice, a burno, več minut trajajoče ploskanje in odobravanje strme čega občinstva dokazalo je sijajno, da smemo našim Ločauom iz srca čestitati na tej uovi moči. Dobro je igral nadalje Lim (g. Hiblar), Kneftra (g. Logar), Klubi.ič (g. Lovr. Sušnik), na dalje Obelnik (g. Oblak), Vetrovič (g. Rajm. Golob), Ančika, Palpiti in Pepca (gospodičine M. Mohar, J. Homan in Alojzija Vogelj). Veselico završil je ples, ki je trajal do ranega jutra, ter zazibal mladino v sladke sanje, iz katerih jo je probudilo le neharmonično sviranje predrznega mladega neumetnika, dokler se ni gospa A. Dajziogarjeva usmilila trpeče in koprneče mladine, ter s svojo umetno roko osrečila trepetajoča srca, Čisti prihodek iznašal je 41 gld., ter je namenjen zh prenovljenje odra.
čisti dohodek presegal je celo stroške za prenovljenje odra, preostatek naj bi Ločani po mojem mnenji porabili v prihodnje zato, da se podkuri „lavfpas"  takim  umetnikom, ki se predrznejo za
dragi denar mučiti nedolžna srca in plesa željne gospodičine, mesto da povrnejo novce za kvarenje glasovira. Da bode opis popolen, naj še omenjam lepega narodnega petja, s katerim sta kratkočasila gospoda Andrej in Anton Hafner neplešoSe goste. Ločani so sopet pokazali, da je resničen, po Gorenjskem že znani rek: .Kdor se hoče zabavljati, naj gre v Škofjo Loko na veselico". N. Z.
Mestni odbornik g. Gogals predlaga, naj aa izroči ta zadeva razen finančnemu in Šolskemu tudi pravnemu odseku, kajti ravno pravno stališče je premalo uvaževal deželni zbor. Predlog se vsprejme.
(Dalje prih.)
V od kostanjevih dreves obsenčenej gorskej dolini, po kateri je šumljal čez skale od strmih skalnatih bregov stisneni gorski potok, taboril je Pippo Ceccarelli s svojimi tovarši. Polupodrta koča, ki je že prej davno stala prazna, bila je za nje ugodno zavetje. S kamni obložena streha, katero so že ua več krajih razdrapali in okrušili viharji, je zakrivala, da jih ni izdal noč in dan goreči ogenj. V koči sedela je mlada, lepa ženska z dojencem na prsih. Korale, srebrni križ in svetinje, ki so visele na njenem vratu, veliki zlati uhani, in tenek pajčolan, vse to je kazalo, da je glavarjeva žena. Poleg skrbij za Bvojo hčer bavila ae je s pripravljanjem večerje, ki Be je kuhala v velikem črnem kotlu nad ognjem. Njen soprog slonil je nejevoljen z nogama navskriž na durinih podbojih, in pušil dim iz kratke pipe. Drugi razbojniki so pa ležali na trati okrog trebu-fiaste steklenice vina, in, preklinjajoč in prepirajoč se, kvartali. Dva sta pa držeč puški mej nogama sedela pri debelem drevesu in stražila Angleža, ki je mračno pred se gledal, in včasih pogladil lase spečemu sinu.
(Dalje prih.)
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 28. oktobra. Navzočnih je 20 mestnih  odbornikov. Predseduje g. župan Grasselli.   Poverjevateljem zapisnika imenuje gosp. župan gg. odbornika dr. viteza Bleiweis-a in dr. Zarnik-a.
Gospod župan naznanja dopis deželnega predsedstva, o katerem se izreka cesarjeva zahvala za čestitko k imendanu.
Gospodičini Frohlichovi, ki je dolgo let brezplačno opravljala službo učiteljice na barji, sedaj pa zaradi bolehnosti ta posel opustila, izreče mestni zbor jednoglasno zahvalo in pooblasti gospoda Župana, da jej ta sklep pismeno naznani.
Mesto Praga poslalo je svoje statistično poročilo za 1882, kar se na znanje vzame.
Gospod župan Be potem  spominja delovanja deželnega zbora kranjskega, ki je obravnaval nekatere stvari, ki so velike važnosti za Ljubljano. Baviti se je imel s pramembo oočinskega in volilnega reda za mesto Ljubljansko in obžalovati je, da se ni uresničila nada, katero je bil  on (župan) izrekel o priliki, ko je sklenil mestni zbor peticijo o  tej zadevi do deželnega  zbora, da  se namreč ni rešil mestni statut v deželnem zboru. Bolj podvizal se je deželni zbor z drugo postavo, katere naslov se sicer prav nedolžno glasi, katere smer pa je, da se Ljubljanskemu mestu odvzame   pravica,  da  bi samo skrbelo za svoje ljudske šole  in da se Ljubljana pritegne k plačevanju stroškov za  normalno šolski zaklad.  Prememba je jako občutljiva, kajti dosedaj so davkoplačevalci Ljubljanski, za šole plačevali le lU"/0 rednega davka, odslej   pa bodo morali plačevati 10°/0 od ordinarija, extraordi-narijain vojne priklade,  tako da bode mnogo davkoplačevalcev  v Ljubljani za šolstvo plačevalo dvakrat toliko davka, kakor doslej. Po §. 3. nove postave bode Ljubljana primorana skrbeti za nova šolska poslopja, svečavo, kurjavo in druge potrebščine,  poleg tega pa, ker se s to 10°/,, doklado za  normalno šolski doklad ne bode pokrila potrebščina, ampak se vzela iz deželnega zaklada,  bode tudi Ljubljansko mesto moralo de/elnemu zakladu donašati dosti večjih pri-klad. Gospod župan konečno opomui, da se mu je stvar tolike važnosti zdela, da jo je torej naznanil mestnemu zboru
Odbornik g. Hribar pravi, da, ko so bo lansko leto izvršile volitve za deželni zbor, je Ljubljansko mesto z veseljem pozdravljalo izid volitev, kajti upalo je, da bode narodua večina deželnega zboru ozir jemala na mesto, katerega interese je vedela prej zmirom varovati. Nova postava bode mesto gotovo občutljivo zadela, drugo leto bode treba zidati jedno ljudsko šolo, in ker vlada tako skrbi, da obvaruje vsacega Nemca, treba bode zidati tudi nemško šolo (klici: dvel dve!), in treba bode mestu i zanaprej pobirati 10% šolsko doklado. Posebno hudo bode zadela nova postava manjše davkoplačevalce in tiste, ki po tujih hišah stanujejo, kajti hišniki bodo naložili svojim strankam večje breme. Govornik obžaluje, da se ni uikdo mej deželnimi poslanci našel, ki bi bil podpiral Ljubljanska dva gospoda deželna poslanca, župana Grasselli-ja in dr. Mosche-ta, in da je le g. župan pobijal predloženo postavo. Govornik nasvetuje, da se vzame g. župana poročilo na znanje in izroči v pretres finančnemu in šolskemu odseku, da storita, kar je umestno, da se potrjenje postave prepreči. Gospodu županu (i ras seli i-j u pa naj mestni zbor izreče protokolarično svojo zahvalo. (Dobro! Dobro! Ves zbor pritrdi.)
Gospod župan (J ras seli i se zahvaljuje in reče, da menda nihče ni dvojil, da bi se on in gosp. dr. Mosche ne potegnila za koristi Ljubljanskega mesta. On da je storil le svojo dolžnost, obžaluje pa, da ni imel toliko zgovornosti, da bi v podobi žareČih jezikov uplivala na deželne poslance in njihova srca. Misli pa, da je svojo dolžnost Btoril ne le kot župan Ljubljanski, ampak tudi kot deželni poslanec. (Dobro!)
Domače stvari.
— (F. M. L. baron J o v a n o v i ć ), namestnik dalmatinski dospel je včeraj s svojo obiteijo v Ljubljano in vzel stanovanje v hotelu „Pri Malici".
— (Mestni zbor Ljubljanski) imenoval je v včerajšnji tajni seji nadzornikom mestne klavnice gosp. Pavla Skal e"ta, oskrbnikom klavnice pa g. Julija Deva, počenši s 1. novembrom.
— (Občinski zastop na Polici) je v seji dne 25. septembra t. 1. imenoval g. dr. Josipa RaČiča, c. kr. višjega finančnega svetovalca in vodjo c. kr. finančne prokurature v Ljubljani v priznanje njegovega pri vsaki priliki skazanega prizadevanja, občinske koristi po najboljših močeh pospeševati in podpirati, častnim občanom, ter mu danes po gosp. župniku Martinu Derčarji in g. županu Matiji Skubci izročil krasno diplomo.
— (Lajbaherica) danes vsa vesela koko-daka, ker je po hudih mukah znesla jajce, kateremu se v navadnem življenji pravi „zaprtektt.   Trdila je nedavno, da smo notico o amerikanskom poljubu oktobra meseca 1873. 1. priobčili, kar bi po našem mnenji še ne bilo prav nič groznega.   Vender Brno prelistali vse številke od oktobra in ker omenjene notice v nobenej ni bilo, rekli smo, da je tu trditev — laž. Nesmo čutili niti potrebe, niti dolžnosti, iskati še dalje po takoj lapaliji.  Drugače pa Lajbaherica. Brskala in brskala je in evo sreče! našla je. da je v 21. dan novembra res bila natisnjena taka notica, a pod naslovom: „Romantična pisava". Trditev, da je bila notica tiskana oktobra meseca, torej vender ni ros nična! Zakaj pa to zamolčite in zakaj ne poveste, da, akoravoo ste znali, dn smo mi omenjeno notico že 1. 1873 priobčili, ste vi vender isto notico o amerikauskem poljubu priobčil v svojej 245. štev. z dne 2 3. oktobra t. I.? S tem vender priznavate, da je za vas tudi 11 letna tvarina dobra in da svoje občinstvo v e d o m a pitate z novicami, katere Bte že 1873. leta Čitali. — Preverjeni smo, da se nobeden naših čitateljev ni zaradi tega pohujšal, ker je bila tiskana notica o amerikanskom poljubu, kakor se malokdo briga, če Lajbaherica donaša stare „Kalauerje", smešnice iz Meidin-ger-ja in dovtipe iz „Demokrita". Ta slučaj pa zopet jasno svedoči, da ima uredništvo „Lajbaherice" mnogo veselja, še več pa prostega časa, da stika in brska po tacih malenkostih.  Iz tega se tudi da tolmačiti, da se mej tako važnim poslom ne utegne brigati za dnevne dogodke, da potem niti ne ve,  kdaj ta ali oni dostojanstvenik in ko bi bil tudi polkovnik domačega pešpolka, ostavi Ljubljano in ko bi tudi g. deželni predsednik baron VVinkler sam šel ua kolodvor, da se od njega poslovi. — Nur heiterl
— (Plosk v vodo.) Občinski zastop na Slatini Čutil je v sebi potrebo, razglasiti svetu, da tudi sedaj, ko nema več gostov v toplicah, vender še životari. V ta namen napisal in odposlal je nezaupnico poslancu gosp. Božidaru Raiču, ker jo pri priliki zahvalne ovacije za Kaiserfelda, demonstrativno ostavil zbornico: No, gosp. Raič zaradi te nezaupnice ne bode imel nemirnih noči j. Občinski zastop na Slatini je preveč zavisen od oudu nastavljenih deželnih uradnikov, in vsakdo ve, kako taki gospodje delajo javno mnenje. Vrhu tega se pa tudi more misliti, da gospodje, ki so podpisali nezaupnico, itak za Raiča glasovali neso. Nezaupnico treba torej le Bmutrati kot posledico izredno dolgočasnih jesenskih večerov, kakeršni so ob tem času samo na Slatini navadni.
— (Slovensko gledališče.) Na dan Vseh Svetih 1. novembra se bode na slovenskem odru običajna žaloigra „Mlinar in njegova hči" predstavljala.
— (Gospod Ivan Šabec) izročil je pred-včeraj kot glavni dedič po pokojni Kalistrovi udovi v smislu oporoke 1800 gld. municipijskemu predsedstvu v Trstu. Od te vsote bode 200 ubogih udov Tržaških dobilo vsaka po 5 gld.
— (Utopljenec.) Včeraj popoludne našli so v Gruberjevem kanalu že zelo segnito človeško truplo. Spoznali so v njem zidarskega pomočnika Franceta Škarjeviča iz Spodnje Šiške št. 25. Star je bil 46 let in oče petero otrokom. Mož, ki je rad pijančeval, bil je že štiri tedne z doma, a pred tednom dni so ga njegovi otroci še v Ljubljani vi-
deli. Od tistega časa je zginil, ter najbrže v pijanosti pni v vodo, kjer je ležal osem dni. Prenesli 80 ga v mrtvašnico k sv. Krištofu.
— (Nesreča na železnici.) Tovorni vlak fit. 175 povozil je včeraj pomočnega stražnika druge stražnice od Rakeka proti Postojioi. Vlak mu je pluča popolnem zmečkal, tako da je poklicani zdravnik izjavil, da bode v kratkem umrl. — Na železnic ni progi proti Reki pa je povozil včeraj vlak voz in dva vola, ki so ravno na železniškem tiru bili, ko je vlak pridrdraJ.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 29. oktobra. Izid volitev je do sedaj le iz večjih mest znan. Volitve so liberalcem precej neugodne, skoro povsod se konsta-tuje, da je liberalnih glasov vedno manj, soci-jalističnih pa vedno več.
Carigrad 29. oktobra. Zagotovija se, da je Porta poslaniku Calice naznanila, da bode obstoječe železnične proge sekvestrovala, zgradbo novih prog pa izročila novemu konce-sinarju, ko bi Hirsch v določenem obroku ne vsprejel prvih predlogov Porte v železničnem vprašanji.
MonakoVO 28. oktobra. Pri volitvi v državni zbor prišlo je v prvem okraji do ožje volitve mej klerikalcem Ruppertom, ki je dobil 6102 glasa in liberalnim fabrikantom Se-delmaier-om, ki je dobil 6519 glasov. V drugem volilnem okraji je večina za župnika We-stermaiera gotova._
Razne vesti.
*(Povodenj na Ogrskem.) Reka Tisa narašča že nekaj dnij vedno bolj in bolj. Pri Sze-gedinu je narasla od nedelje na ponedeljek od 344 na 4 m., pri Szolnoku je dosegla že visočino 4'5 m. Od pohtranskib rek narašča sOBebno Ko>ds.
* (Srečen dedič.) Paul Cassagnac, zloglasni prvoboritelj bonopartistov ima srečo. Nedavno v Marseille-i umrši veleobrtnik Victor Julian volil je v svojej oporoki njegovim otrokom 900.000 frankov.
* (200 letnico) praznoval je v 19. dan t. m. naprstek (Fingerbut), kakor je to razvidno iz stare listine, katera se nabaja v nekej holaodeškej obitelji. V 19. dan oktobra 1684. 1. poslal je namreč zlatar Nikolaj van Beuschoten v Amsterdamu prvi po njem izumljeni in skovani naprstek za vezilo gospici Mvfromi pl. Renssellaer ob jednem s pismom, v katerem gospico prosi, naj vsprejme to darilo, katero je on nalašč izumil v varstvo njenih marljivih prstov. Naprstek se je razširil pozneje po svetu in 11 let za to dogodbo se je v Angliji že na debelo izdeloval. S početka nosil se je naprstek na palci, bil je od zlata, srebra, sedaj pa imamo tudi železne, jeklene, rožene itd. in natikajo se navadno na srednji prst, ali pa kazalec.
* (Amerikansko Časnikarstvo.) Novo-jorBki list „The "VVorld" („Svet") je v nedeljo dne 5. t. m. praznoval poseben dogodek. Natis tega lista prekoračil je v ta dan število 115 000 izvodov. L'^t je izšel v 12 polah velikega formata, je imel 71 predalov za inserate in v teb 225G raznih naznanil.
* (Bogate udove.) V Novem Yorku ž vi 30 udov, ki imajo vsaka nad jeden milijon dolarjev. Udova mrs. A. T. JStevvart je najbogatejša, a tudi mrs. Commodore Stevens in mrs. Mases Tavlur imati vsaka svojih 30 milijonov dolarjev. Izmej ostalih udov jih je deset, vsaka po pet milijonov teška.
* (Nemška vojna ladij a „Uudine") je plovec iz Kiela v Sredozemsko morje pri Agger-strandu zavozila na pesek. Dva mornarja se pogrešata, druge so rešili. O osodi ladije same še ni poročil.
* (Vzoren kralj.)  Kralj v Lagosu v Gvineji zahodne Afrike skriva, kakor večina njegovih afriških   kolegov,  ukradeno   blage   in   deli s svo jimi hlapci ugrabljene stvari.   Kdor ume z največjo zvijačo posebno Evropce okrasti, je tega vladarja največji ljubljenec. Ta kralj se poslužuje tudi politične zvijače, ker zapoveduje hudiču, da včasi obišče glavno   mesto  afriškega  despota in njegove državljane straši in ugaja.   Ta hudič pa ni peklen Bki duh. marveč pravi pravcati velikan od mesa in knstij in oborožen, da vse pomori, kBr na potu dobt. Ta preleta s krinko ua obrazu razne mestne ulice in ceste iu mori, kur njegovo orožje doseže. Predno pa hudiča izpuste, naznanja gong-gong, nekaka ro-potulja prihod bližajočega se hudiča in tako zabrani, da preveč ljudij ne z:ipade groznej igri.   Sicer pa sme hudobni duh le ob polnej luni dirjati po mestu, da lahko razločuje svojega po noči okolu se klate-čega kralja od njegovih podložnikov.
TUJCt:
dne 28. oktobra.
Pri Mloua t pl. Jlasulinger z Dunaja. — Kajon iz Sarajeva, — Mliller iz Celovca. —  Kreibich z Dunaja. —
Pri **>■.!<•■ i: Dr. baron Maroičič iz Zadra. — Schik, Fraenkl Prohaska, Laad, Borgenisch z-Dunaja. — Zitz jz Gradca.
Umrli so v EJublJanl:
24. oktobra: Viktor Jeršek, delavčev sin, 8 dnij, Poljanski nasip št. 4, za oslabljenjem.
t\ oktobra: Magdalena kese, mestna uboga, 75 let, Gradišče it. II, za oslabljenjem. — Janez Smalhart, c. kr. paznik v tovarni za tobak, 46 let, Tržaška cesta št. 19, za srčno napako in jetiko.
26. oktobra: Matija Mani, mestni ubožec, 53 let, Kar-lovska cesta št 7. za gnojenjem. — .Josip Oberholleuzer, delavec, zdaj prisiljenec, 55 let, Poljanski nasip št. 50, za jetiko.
27. oktobra: Ferdo Kremžar, kurjačev sin, 5 dnij, Kolodvorske ulice št. 11, za božjastjo.
V vojaškej bolnici:
23. oktobra: Matija Grabar, pešec v 97. peš-polku, 21 let, za vnetjem reber.
Meteorologično poročilo.
a a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Moli n ii.i v mm.
£  7. zjutraj B j 2. pop. 9. zvečer		73834 mm 737 84 rnn. 737-88 mm.	+ 0 2° C + 8 2* C + 4-4° C	brezv. si. BVZ. Sl. BVZ.	megla d. jas. ja».	0 00 nm.
Srednja temperatura -f- 4-3°, za 4*1° pod normalom.
Tržne cene v Ijul>ljaiil
dno 29. oktobra t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ . .
Oves, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, „ ...
Koruza, „ ... Leča n ...
Grah „ ...
Fižol „ ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „      . .
Speh frišen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,      „      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     „ „
Pišče ......
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva    trda, 4 kv. metre .
n    mehka, „   „       , .
gld.	kr.
6	50
5	4
4	36
2	92
4	87
5	85
5	40
8	—
8	—
8	50
2	50
—	94
—	82
—	60
—	72
—	84
—	3
—	8
—	«4
	60 rq
_	81
—	40
—	17
1	60
1	51
7	HO
4	80
dne* 29. oktobra t. I. (Izvirno tolegrafično poročilo.)
Papirna rent*.......... 81 gld. 05
Srebrna lenta......... 82 f 20
l m ta .......       .   . 103 „ 45
">°/0 marčna renta......... 96 „ 15
Akcije narodne banke . ..... 861 , —
Kreditne -kciirt    ....                .   . 286 „ 10
London  . ...... 122 . 35
Srebro ......... — ,
Napol............. S , 72
0, kr. eeklAl... .  . „80
Šumske umrk^ ..... 60 , 05
4°/0 državne srečko iz 1. 1854   250 gld. 124 . 75
Državne srečke iz 1. 1364.         100 gld. 173 , —
\°j0 avstr. zlata renta, davka proBta.   . 103 , 50
Ogrska zlata renta *>"/„..... 123 „ 15
.      ?'.'„           .... 93 „ 40
„     papirna renta 5°/0     ..... 88 „ 85
5u/0 štajerske zemljišč, od/oz. oblig. .   . 104 n 50
Dunava re^. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 115 , 50
Zeinlj. obč. avstr. i'/t4/« zlati zast. listi . 122 „ —
Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice 109 „ 25
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 n 50
Kreditne srečke......100 gld. 177 „ 40
Rudolfov e srečke ....         10   „ 18 „ 50
Akcije anglo-avBtr. banke .   .   120   „ 105 „ 75
Tramnaway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 213 , —
kr,
Javno zahvalo
izrekam v svojem in v imenu svojih sorodnikov vsem prijateljem, znancem in sosedom za milo sočutje in tolažbo, katero so skazovali o bolezni in smrti mojega nepozabljivega soproga
JOSIPA ZOKE-ta.
Posebno se prisrčno zabvaljujem prečastiti duhovščini, gospodom uradnikom, požarni brambi Trebanjski, gospodom pevcem in darovalcem prekrasnih vencev, ter sploh vsem prijateljem, kateri so se tako obilno udeležili pogreba mojega Boproga.
Trebnje, 26. oktobra 1884.
Toi-o^IJii Zore,
i;s<n žalujoča vdova.
Piioncfwn v V9eh 8ta(liJrtU ozdravi po llJdUolVU desetlotncj praksi reelno in vestno, tudi ne da bi dotični prej vedel, z jamstvom TH. KONETZK7, Berlin, Brunuenstrasse 611, izumitelj radikalnega zdravljenja in specijalist za trpeče za pijanstvom. Uradno poverjena' zahvalna pisma, ki potrjujejo upliv tega nedosegljivega sredstva nasproti sredstvom raznih ponare-jaleev, zastonj. 1^86—1)
Vsaka prodaja s strani mojega moža Jakoba Fajgla je brez mojega dovoljenja neveljavna, ker
sem jaz lastnica; tudi se odrekam vsem plačilom zanj.
(688—1) po domače Kušarca.
Tovarna za čevlje Pollak v Gradci
sprejme takoj (669—5)
delavce t stanovitno službo.
1 Hi. « n«- (32—81)
: zakft in zebnja
T ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu Z brez vsakih bolečin ter opravlja plonibovanja in ♦ vse sobne operacije
j zobozdravnik A. Paichel,
+        poleg Hradeckjj evega mostu, I. nadstropje. ♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦»»♦♦»»»♦♦•♦♦♦»♦»♦»+♦»♦♦
Dražba cerkvenega vina
pri Sv. Petru pod Mariborom. V torek po Vseh Svetnikih, t. J. i. novembra t. L
se bo okolu 3© štrtlnjakov novegu, <l<tl»rr^ji, pozno branoga
v polovnjakih z železnimi obroči pri h v. Petrn pod Ms-riborom po dražbi prodajalo.
Marko Glaser,
(687—2) častni kanonik.
!Najnovejša iznajdba! ..Cilindri več ne pokajo!!
C. kr. priv. los. Marian-ovi
kroglasti cilindri za vse petrolejske svetilnice.
Ti cilindri, kateri imajo odlično laBtnost, da vsled vročine, tudi pri največjem plamenu ukora) nikol ne počijo, imajo pri jednakej porabi pet oleja ka je mogoče veliko lepo in mirno luč in niso v gospodarski zadevi od nobenega sedaj obstoječih cilinderskib sistemov pie-košeni. (641—3) Isti se dobe v vseh velikostih, kateri so navadno v rabi (3"', 5"', 8'", 11"' in 15"' , gladki, medli ali kiucnnl in sem pripravljen po najnižjih fabričkih cenah iste po naročeni velikosti oddati.
x5. kajz:
►
4
4
4
4
trgovina s stekleni in glavna zaloga c. kr. priv. kroglastih cilindrov na Starem trga v Ljubljani.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Naznanilo in priporočba. i
S tem objavljam čast.iteniu p. n. občinstvu, da • sem danes otvoril J
magazin glasovirjev. |
Nadalje si dovoljujem opaziti, da sera kot strokovnjak sam osobno izbral instrumente na Dunaji in da imam že rabljenu pa tudi nove instrumente v zalogi.
Ker vsem zagotavljam najreeliiejšo in najcenejše postreči, nadejam so mnogobrojnih naročil.   Tudi so £ priporočam za ubiranje in popravo glasovirjev.
♦ Z velespoštovanjem
t (684-2) FERD. DEAGATIN. |
^ Moja prodajalnica glasovirjev je odprta od 1. do X X 3. ure popoludno: Igriške ulice h. št. 1: moje stano- J X vanje je na Starem trgu li. št. 8, II. nadstropje. £
♦♦»♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»^ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
t Za Vse Svete!^
Grobne vence >
4
4 4
i
4 4
i 4
4 v LJubljani,       l»r€?»lriiovein trgu.
najokusnejše izdelane in v bogate j izberi,
kakor tudi
trakove za vence
s kakersniml koli napisi
priporoča (665—3)
HUGO F1SCHER
izdatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r
Lastnina in tisk „Nuroune Tiskarne".