Poštnina platana w gotovini LetO LV. V Llubljanl, V nedefJO, dne 9. Januarja 1927 St. 6. Posamezna številka 3 Din Naročnin a Dnevno Izdaja za drŽavo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo meseCno 33 Din nede |»ka Izdala celole no v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. petlt-vrsta mnll oglasi po I 50 lit 2 D.veCII oglasi nad 43 mm viilna po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v uredi ik^mdeln vfstiea po lO l)ln ci Pn vociem g noro :Uu pcnuš! Izide ob 4 ziut- oj rPojdite in učite vse narode...«, ta je še v slovenščini. Evo zopet nevarnosti za državo! Treba je torej duhovnika, ki je Slovenec po rojstvu, spraviti iz šole, samo zato, ker mora slovenski otrok moliti svoj »Oče naš« v italijanščini. Menda zopet, ker je to v prid italijanski državi? Ni še zadosti! Gotovim oblastnikom se je zazdelo umestno, da celo slovensko pelje v cerkvi ovirajo! Ni še mera polna! Treba je slovenskim fantom-vojakom, Ivi so po zatrjevanju časlnikov samih, naj n-teligentnejši del moštva italijanske armade, prepovedati pozdrave in voščila v slovenskih časopisih. Še več! Potrebno je, da po Istri orožniki misleč, da ustrežejo višjm zahtevam, plenijo knjige družbe sv. Mohorja in ovajajo kot protidržavne njene poverjenike. Treba je tudi znova začeti sumničiti slovensko duhovščino, da so »propcgandisli jugoslavi«. Treba je zadnjemu slovenskemu svetnemu razumniku vzeti mov.nost, da si pribori doma v Primorju skorjo kruha, ker potem bodo Slovenci in Hrvati menda kar po lastnem nagibu zatajili svoj materni jezik in pljunili na Izročilo evojih dedov. ln *e in še bi se mogle našteti vnebo-vpljoce Krivice, ki jih trpi že osmo leto naš rod ob Soči in Adriji. Ali se ne vrine človeku ob pogledu na sliko tega rafiniranega kulturnega zatiranja ene cele narodne manjšine vprašanje, čemu to? Ali je res pol milijona naših bratov v Italiji tako nevarnih za obstoj italijanske države, da jim je treba kratiti vse človeške, naravne in božje pravice? Čemu pač potem očitajo vladni italijanski in faši-slovski krogi, da ni možno s Slovenci nikako sodelovanje; čemu očitki, da so Slovenci v Italiji v opoziciji proli vladi? Ni se šo slišalo, da bi narod moral pretrpeti krivico in potem še šibe poljubljati. Izkažite se v Rimu vredne potomce starodavne rimske kulture ter dajte našim sonarodnjakom v Italiji vse kulturne in državljanske pravice in videli boste, da no bo trebn med nje pošiljati ne prefektov z žVezno roko, ne vohunov, ne politične policije in tudi nobenemu italijan- skemu časnikarju, ki morda uživa pri nas gostoljubnost, ne bo treba pisati o »svinjskih Srbih« (porcari Serbi) in o jugoslovanskih iredent!stih na Primorskem. Naš narod v Primorju se bori za svojo pravico v odkritem in poštenem boju, sam in z lastnimi sredstvi, in mi spremljamo njegovo veličastno borbo z vedrim zaupanjem, da bo tudi italijanska zunanja politika uvidela, da je bolje med sosedi stene podirali, nego li z drakonsko zaliralno politiko ustvarjali vedno večjo napetost. Jugoslavija kljub vsemu ni quantité négligeable v koncernu evropskih držav in pri hitri menjavi mednarodnih političnih kombinacij se utegne kaj kmalu zgoditi, da nas bo Italija hudo rabila. Navadna politična pamet bi morala g. Mussoliniju narekovati, da nekoliko brzda tokazvane neodgovorne elemente, ki v Primorju divja;o nnd slovansko manjšino, krjti pri svoji veliki bistroumnosti je gotovo že zdavnaj uvidel, da to vprašanje ni »slovensko vprašanje«, kakor 'e to dozdaj domnevala italijanska javnost, am-ali da je vprašanje vsega jugoslovanslva. Drugi dm pravoslavnih božičnih pravnikov. RAPICEVCI BI RADI SE ENEGA MINISTRA. — PUCIJU JE DOLGČAS ZA MINISTRSKIM FOTELJEM. — VSE JE ODVISNO 00 REZULTATA VOLITEV V OBLASTNE SKUPŠČINE. Belgrsd, 8. jan. (Izv.) Vlada in parlament sta na počitnicah. Novih dogodkov ni. Posamezni politiki, ki se mimogrede srečujejo in ra7govarjajo, naglašajo, da bo novo delo pričelo šele koncem prihodnjega tedna. Radičev-ski'i ministrov sp'oli ni v Eelgradu. Vsi so na volivni agitaciji. Nekaj pozornosti je zbudila 7adrja Radičeva zahteva, da mora HSS dobiti Šc en ministrski portfelj. Radikali naglaSa'0, da je nad HSS ukinjena obznana in da o kakih novih koncesijah ne sme biti govora. S^loh vlada celo v vladnih krogih popolna reorijen-tirarost, kako seda-jo vlado izpopolniti in stabilizirati. Radikali še vedno naglašajo, da ^ je treba biti v kontaktu s SLS in z njo pogajanja obnoviti. Uzunovič trdi, da ima vlada vc-1 čino in da pred 25. januarjem ni prav nobene potrebe i7popolrjcvati vlade, ki itak ne bo prišla v položaj, da bi preizkusila svojo pozicijo v parlamentu. Oblastne volitve bodo pokazale razpoloženje volivcev in to bo potem nova podlarfa, ki jo bo treba pri novih kombinacijah tudi uooštevati. Pojavlja se zopet Pucljeva kandidatura za ministrsko mesto. Zaenkrat so to Ie pobožne radičevske želje, ker kakor rečeno radikali ne mislijo na nove koncesije in usluge HSS. Volivni proglas Davldovičeve stranke. Bclgrad, 8, januarja. (Izv.) Davidovičeva demokratska stranka je izdaja za oblastne volitve proglas, v katerem pravi: »Našo stranko so že opetovano pozvali, naj vstopi v vlado. Toda mi smo ponudbo odbi'i, ker nismo hoteli umazati zastave, na kateri imamo zapisano pravico in svobodo državljanov. Nočemo kloniti pred brezobzirnimi nasilniki, ki ne spoštujejo zakona in pravice. Mi smo zahtevali, da se režim v temelju izpremeni. O cb'astnih samoupravah pravi proglas: Niti v občini, niti v oblasti danes ni prave, dejanske in popolne samouprave. S danji zakoni vsebujejo sa-no neko občo osrovo in površen načrt, ki bi ga bilo treba šele izdelati. Šele široke samouprave, ki bi bile vsta- Sklepi velikega fašistovskesa sveta. v Rim, 8. januarja (Izv.) Uradni list fa-šistovske stranke objavlja danes zvečer dfiljše poročilo o dveh nočnih sejah velikega faši-stovskega sveta, ki sta se vršili včeraj in predvčerajšnjim. Iz tega poročila posnemamo sledeče sklepe velikega fašistovskega sveta: Trenutno je organiziranih v fašistovski stranki 940.000 članov in to v nad 9000 organizacijah v provinci. Z ozirem na to visoko število članov fašistovske stranke je sklenil veliki fašistovski svet, da se v 1. 1927 ne bodo sprejemali v stranko nebeni novi člani več. Članske izkaznice se bodo v tekočem letu izdajale starim članom po strogi preizkušnji njibove politične in moralne preteklosti. Dotok naj dobiva stranka iz svejih mladinskih organizacij, to je Mussolini kot politik. Pariz. S. jan. V svojih odkritjih o albanskem paktu na\aji >Malin« tudi pismo, ki ga je bil pisal Mussolini dr. Ninčču 14 dni preje, nego je sklenil pakt z Albanijo. To p'smo je bilo pisano i redno prijateljsko in prisrčno. Mussolini se zahvaljuje NinïiCu za njegovo lojalno izvajan e vseh dogovorov, ki sla jih bila sklenila glede Alban je. Dalje predlaga Ninči-ču, naj svetuje jugoslovanskemu poslaniku v Tirani, naj dela v tesnem sporazumu in stiku z ita'ijanskim poslani' om baronom Aloisi-jem; le-tega naj jugoslovanski poslanik obvešča o vseh navodilih, ki jih dobi iz Bclgrad a. 14 dni po tem pismu se je podpisal tiranski pakt, o katerem jugoslovanska vlada do zadnjega trenolka ni ničesar vedela. Italijani hočejo nettunsko konvencije. Milan, 8. jan. Glavno fašistevsko glasilo .'Popolo d'il:.lia« prinaša rim ski dopis o odno-šajih z Jugoslavijo. Dopis je poln lepib besed o Jugoslaviji; naglasa, da je perij*, d a negotovosti med Ilalijo in Jugoslavijo kljub klevetam »Newyork Herald Tribune« srečno premagana. Izraža uverjenje, da novi jugoslovanski zunanji minister dr. Perić itajj^ansko-nlbanski nu, da zadovolje razne narodi-e potrebe, s katerimi bi bila zajamčena tudi materljalna sredstva, ki bi se svobodno razvijale, bi pomenile velik korak naprej k ureditvi naših c-tmanjih razmer in k konsolidaciji države. Prave samouprave so se povsod pokazale kot najboljše jamstvo, da se morejo državljani učinkovito brigati za splošne potrebe io nemoteno uživati svoje pravice. Take samouprave zahtevamo. S tem proglasom je Davidovičeva stranka ostro in stvarno obsodila sedanji zakon o oblastnih samoupravah, ki ga žerjavovci kot sovražniki ljudskih pravic na vse pretege hvalijo. I iz onih mladih fašistov, ki so dovršili 18. leto starosti. Nadalje se prepoveduje vsaka politična organizacija, ki bi skušala pod krinko filofašizina razvijati svoje delovanje. Veliki fašistovski svet opozarja nato vse organizirane 1 fašiste na njihovo dolžnost, da nosijo strankarski znak. Kcnčno je Se določil fašistovski svet tri dni v letu kot fašistovske praznike in sicer: 23. marec, dan ustanovitve prvega fašija, bo posvečen fašistovskemu mladinskemu g;l anju; 21. april bo praznik dela in produkcije, 21. oktober pa praznik fašistovske produkcije. Na kcncu je še podal Mussolini triurno poročilu o notranjem in zunanjem poležaju države, ki so ga vsi navzoči sprtjeli z viharnim odobravanjem. pakt ob'ektivno presoja in da bosta mogli Iia'ija in Jug slavija sedaj loj:.lno ra:vi>ti svo> medsebojne gospodarske ednešaje. »Za to pa je v prvi vrsti potrebno, da so ratificirajo nellunske konvencije.« Italijansko sovraštvo. Sušak, 8. jan. Italijanske oblasti so zaprle več istrskih dijakov, ki študirajo v Jugoslaviji. pa so bili čez praznike doma. Nekatere dijake so vso noč obdržali v zaporu; ko so jih potem zapustili, so jim zagrozili, da jih za- ro ?a pol leta, ako se bedo še enkrat vrnili v Jugoslavijo. Dcgcdki so se naznanili jugoslovanskemu zunr.njemu ministru. IZPREMEMBE V PAPESKI DIPLOMACIJI. v Rim, 8. januarja. (Izv.) Iz vatikanskih krogov se doznava, da ostane kardinal Loren-zo Lauri apostolski nunej v Varšavi kot pro-nuncij do spomladi na svejem mestu. Glede njegovega na.-lednika se čujejo različni glasovi. Kot njegov naslednik se mod drugimi imenuje tnsgr. Pelegrinetti, sedanji nuncij v Belgradu, msgr. Dolci, sedanji nuucj v Bukarešti ter msgr. Marmaggi; bivši nuncij v Pragi, Borba za olajšanje davčnih bremen. Bclgrcd, 8. januarja. (Izv.) Vojvodinski radikali so sklenili in poslali finančnemu ministru spomenico, v kateri zahtevajo, naj se vsi zaostali davki iz prejšnjih let plačujejo v letnih obrokih. Obroki naj bi bili nizki, tako da bi jih davkoplačevalci zmogli poleg rednih davkov. Obroke naj bi določil finrmčni minister. Spomenico bo v plcnumu narodne skupščine zagovarjal dr. Oton Gavrilović. Strašen poSom HSS v Os'eku. Osijck, 8. januarja. (Izv.) Na praznik sv. treh kraljev so radičevci sklicali tu svoj volivni shod. 2e par tednov se je za shod delala velika reklama in agitacija. Kljub temu so doživeli radičcvci nepričakovan liasko. Ob napovedani uri ob devetih zjutraj sploh ni bilo na zborovališču še nikogar, komaj ob 11 se je zbralo kakih 150 radičcvccv in nekaj delavcev, ki so živahno ugovarjali. Govorila sta minister Kcšutič in poslanec Lakuš. Ko-šutić jc proglasil radiîevce za izvršitelje Pa-šičeve politične oporoke. Zbor je bil od vseh strani zastražen. Okoli zborovaiišča je patru-lirala policija in v bližini je bilo pripravljenih še 40 mož. Če se pomisli, da je Radič dobil v Osijcku 4500 glasov in da je govoril na tukajšnjih shodih silnim masam ljudstva, postane jasno, da je HSS tukaj dccimirana. Volivna agitacija v Makedoniji. Belgrad, 8. januarja. (Izv.) V petek zvečer so imeli radikali okrožno agitacijsko zborovanje zaupnikov v Skoplju. Razporedili so shode in sestanke, na katerih bodo govorili Boža Maksimovič, dr. Vasa Jovanović in Bora Milovanovič. Radikali so dali na razpolago velike zneske listu »Stara Srbija«, ki bodo zadnje 14 dni v veliki nakladi pošiljali ta list po celi južni Srbiji in Makedoniji. Za Davidovičevo stranko vodi vo'itve v južni Srbiji Mihajlo Kujndžlč. Na večjih shodih pa bo govoril tudi sam Davidovič. Poudariti je treba, da obe stranki agilirata ne le za oblastne volitve, ampak tudi za državnozbor-ske. Radikali so že določili, da bo pri skupščinskih volitvah kandidiral v Tctovu Boža Maksimovič, v Skoplju pa Vasa Jovanović. Odncša'i med Češkoslovaško In Vatikanom. Milan, 8. jan. Rimski dopisnik »Corriere della Sera< poreča, da se razmerje med Vatikanom in Češkoslovaško republ:ko v zadnjem času popravlja, kar priznavajo tudi vat kanski krogi. To je pripisati deloma vplivu nemških zastopnikov v novi češkoslovaški vladi, ki so izrazili žoljo, da bi se odnošaji z Vatikanom , obnovili. Češkoslovaška vlada se sicer s tem ne žuri, vendar se tudi skrbno izogiba vsemu, kar bi meglo položaj poslabšati. Vatikan kaže od svoje strani, da je pripravljen vse storiti, da se duhovi pomire in odnošaji obnove. PSfsmdski odstopi? v Berlin, 8. jan. (Izv.) »Tag< poroča îz Varšave iz verodostojne strani, da je sklenil Pilsudski umakniti se iz ospredja političnih dogodkov. Kvečjemu bi bil Pilsudski še pripravljen provzeti generalno nadzorstvo nad vojsko. za s¥©„o Pariz, 8. jan. Na zbornico je došlo že 80 interpelacij glede zunanje politike. Briandovi nasprotniki so na delu, da mu oslabe stališče in preprečijo njegove načrte glede predčasne izpraznitve Porenja. Kampanjo vodi :>Echo de Pariš«, ki prinaša iznve raznih m». rodajnih činiteljev. Proti izpraznitvi se je izjavil francoski generalni šlab, Millercnd in mnogi drugi Širijo se zopet vesti o nasprotju med Poinrarčj^m in Brlandom. Ker sedarja vlada še ni rešila mnogih finančnih problemov, ki vise nad deželo kakor Damoklejev moč, se vsi trezne ši krogi zavedajo usodnih posledic, ako bi sedanja vlada zaradi zunanjepolitičnih vprašanj padla. Zato se dela nn to, da bi se zunsnje-pollllčna debata, ki jo je pa Briand, kako znano, že v naprej izzval, od-godila. Dol Javnega mnenja pa zahteva, da so debata takoj izvec'e in pokaže. dn je vlada tudi v zunanjepolitičnih vprašanjih edina. Briand se s svojega dopusta predčasno vi ne v Pariz žo v ponecfe'jck; vdeležiti se hoče ministrskega sveta in otvoritve parlamenta, Sestanka med njim in Mussolmijem ne 1», Panamerika v razdoru. Newyork, 8. jan. Bela hiša in državni «matiji oddelek sta podala izjave, v katerih ugotavljata, da je poslala Unija v Niraraguo svoje Čete 7.ato, da branijo amieriške pravice v kanalskem pasu in pa pomorsko bazo v Ni-car.gui. Ni torej res, da brani vlada v Nica-ragui zasebne kapitalistične interese. Ameriške čete so 5. t. m. zasedle Mana-guo in proglasile mesto in okolico kot nevtralen pas. Državni oddelek je dovolil izvoz orožja v Nier: ua korist konservativnih čet gevne-raki it- za. V senatu je zahteval senator Burton-Whe-eler, naj ameriške čete takoj zapusto Nica-rrguo. Po njegovem mnenju je voditelj liberalcev Sacasa cd mi zakoniti poglavar republike Nicaragua. Kakor v Centralni Ameriki je vzbudilo vojaško posredovan e Združenih držnv tudi v Južni Ameriki veliko vznemirjenje. Snuje se zveza vseli ameriških držav proti Združenim državam. — Naj eèji dnevnik v Buenos Airesu >La Prensa« piše, da Združene države ne morejo več igrati vloge prvoboriteljice mednarodnega prava Ln da bo panamieriški institut ob sebi i/gin 1. London, 8. jan. Napetost med Mehiko in Združenimi državami se je zadnje dni znatno povečala, ker je ameriški mornariški urad Izdal ukaz, da naj brodovje križark odpluje na velike vaje v Guantanaino, kamor slode tudi bojne ladje. Načrt manevrov je obramba Panam ekega kanala. Mehika smatra to kot grožnjo, da ne bi izvajala zakona o razlastitvi pe-trclejskth p djetij. Ameriški protoktorat nad Nicaragtio? Berlin, 8. jan. Iz Newyorka so došla poreč la, da je aunerišl:a vlada sklenila, da bo z vsemi sre'stvi nadaljevala svojo politiko v Centralni Ameriki. Kellogg in druge odgovorno osebnosti po izjavile, da je Unija pripravljena, da prevzame nsd Niraraguo protekto-rat. Uradni viri zatrjujejo, da .e v Centralni Ameriki na delu boljseviškl vpliv in da so pripravlja revolucija. PRED LIKVIDACIJO DRŽAVLJANSKE VOJNE V NICARACUL v Berlin, 8. jan. (Izv.) »Vcssischc Zeitung« doznava iz Washingtona, da so liberalci v Ni-caragui prišli do prepričanja, da je vsako.bojc-varje brez koristi. Zato so pripravljeni, pričeti pogajanja za mirno likvidacijo državljanske vojne. Vollvni boj za oblastne skupščine. Resen položaj na Kil ■ m * «"s '( (C№ « v Попкоп6, 8. januarja (Izv.) Britanski konzul je sklenil s kitajskimi oblastmi dogovor, na podlagi katerega se r.io.ajo kitajske čete umakniti z ozemlja angleške koncesije, v katerem bo vzdrževala red samo angleška policija. Angleške trgovine so bile danes zopet odprte. v London, 8. januarja (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Ilankaua, da se je med nvni-strom Cenom in zastopniki tamošnje angleško kolonije vršila konferenca glede vprašanja, v kolikor obstoja za amerikansko koloniste morebitna nevarnost. Na konferenci jo zatrjeval m nister Tsen, da ni nobnega razloga za paniko in da obvladajo čete nacionalne vojske položaj popolnoma. Po sklepu konference so se odločili člani tamošnje angleške kolonije, da zapustijo Hankau. v Washington. 8. januarja (Izv.) Poveljnik nmerikanskega brodovja v azj^kih vodah Willem je dobil poveljo, da se takoj odpelje v Shanghai, da se prepriča o položaju na licu mesta in da bo nato o tem poročal, v Ilankau, 8. januarja (Izv.) Poročevalec Volitve v maonetsko zbornico. Zmaga vladnih strank. v Budimpešta, 8. jan. (Izv.) Magnatskc družine so izbrale 38 zastopnikov v zgornjo zbornico. V celoti je bilo oddanih 151 glasov. Pri volitvah je z veliko večino prodrla vladna kandidatna lista izvzemši grofa Julija Andras-iyja, dasiravno je kandidiral tako na vladni kakor ra opozicionalni listi. Mesto njega je bil izvoljen grof Gcza Andrassy 131 glasovi. Med izvoljenimi so vodja agrarnega gibanja na Madjarskcm Somssich, grof Khuen-Hcdervary, grof Ludovik Tisza, najmlajši brat grofa Ceze Tisza itd. r-—————————————————— SESTANKA BRIAND-MUSSOLINI NE BO. v Rim, 8. januarja (Izv.) »Corriere della Sera« dementira vesti o nameravanem sestanku Briand-Mussolini. SOVJETSKI PRITISK NA ČEŠKOSLOVAŠKO. Praga, 8. jan. Ruska trgovska komisri v Pragi je dobila iz Moskve nalog, da naj na-daljna naročila v Češkoslovaški ustavi, dokler se ne urede politični in pravni odnošaji med Češkoslovaško in Sovjetsko Rusijo. — Splošno se smatra, da hoče Rusija pritisniti na Češkoslovaško, da končno de iure priznava sovjetski režim. Češkoslovaške kroge je ta nastop eovjetske vlade presenetil. GA.IDA SE ZELI OPRATI. Praga, 8. jan. Bivši general Gajda je poslal tukajšnjemu francoskemu poslaništvu pismo, v katerem prosi, naj uvede francoska vlada proti njemu kot koniturju Častne legije preiskavo. Češkoslovaški vojaški preiskovalni odsek ga je namreč obdolžil, da je izdal Francijo Rusiji. Niso mu dali prilike, da brani svojo čast. Zato prosi Francijo, naj uvede proti njemu kazensko preiskavo, tekom katere se bo mogel braniti. COOLIDCE PROTI POMNOZEVANJU VOJNE MORNARICE. Novvj-ork, 8. jan. Predsednik Coolidge je naznanil predsedniku mornariškega odseka v reprezentančni zbornici, da kljub vsem nasprotnim razlogom ne odobrava zgradbe treh novih križark. Smatra za svojo dolžnost, da vstraja na stališču, označenem v svoji poslanici na kongres. BREZŽIČNA TELEFONSKA ZVEZA LONDON —NEWYORK. vLondon, 8. januarja (Izv.) Vse tukajšnje časopisje piše o otvoritvi telefonske zveze na progi London—Newyork ter ugotavlja, da se razgovori na omenjeni progi više popolnoma bfezhibno» »Reuterjevega biroja« in še druge osobe so zaprte v poslopju azijske petrolejske družbe. v Shanghai, 8. januarja (Izv.) Vesti, ki prihajajo iz japonskega vira, vedo poročati, da ne plapola več na britanskem konzulatu v Ilankau britanska zastava. Od danes stražijo namreč kitajske čete poslopje, v katerem biva britanski konzul. v Ilnnkau, 8. januarja (Izv.) Ker so banke vse zaprte, jo nastopilo v tukajšnjem gospodarskem življenju popolno mrtvilo. v Shanghai, 8. januarja (Izv.) Iz Kiang-kinga prihajajo poročila, da je stanje tamkaj ncvzdižno. Divje tolpe pustošijo po mestu in oblaki so napram tem izgredom brez vsake moči. Iz Hankau prihajajo vedno znova angleški begunci. v London, 8, jan. (Izv.) Semkaj se poroča iz Hankaua, da so kitajske oblasti pripravljene, umakniti kitajske čete iz britanske koncesije. Tukaj bi odslej vzdrževala red britanska policija ter policija v prejšnji ruski in nemški koncesiii. Upravo pa naj bi vršil peseben odbor, v katerem bi bili zastopani tudi Kitajci. Usifean-a o l'sîlkasiski politiki v FrenciiL Evropsko časopisje se še vedno peča s priznanjem, ki ga je bil o priliki novega leta deležen francoski zunanji minister Briand od strani apost. nuncija Maglionija v Parizu za svojo mirovno politiko. V Franciji sami so vloge tokrat irpremenjene: levičarska javnost je z nuncijcvo izjavo izredno zadovoljna, desnici pa jc neljuba. »Neue Ziifichcr Zeitung« prinaša o nuncl-jevi izjavi uvodnik, v katerem med druJu-tru«. Nervozni so gospodje, brezupen jc položaj za SDS. Ta stranka gre v volivni boj s težko odgovornostjo, da stopa narod v volitve po znkonu in za zakon, ki ni po njegovih željah, in ne odgovarja njegovim zahlevam. SDS je zakrivila, da ljudstvo pristopa k volitvam v skupščino, ki ji zakon ne daje nobenega jamstva za življcnsko zmožnost, ki ji nalaga velike in obsežne dolžnosti, ne daje pa ne oblasti, ne denarja, in niti prejšnjega deželnega premoženja ne vrača. SDS je kriva, da pristopa narod k volitvam z gnevom v srcu. SDS odgovarja za to, da v volitvah v oblastno skupščino no dobimo tiste zaželjene demokratične samouprave, za katero se je Slovenija vsa zadnja leta borila in za katero je pri vsakih volitvah manifestirala. Tako so ravno volitve neposreden povod, da se je vsa nejevolja volivcev naravno obrnila proti SDS kot krivcu tega nesrečnega stanja. SCS si je sama nakopala tako situacijo, da so vrše sodanje volitve v oblastno skupščino v znamenju proiosta proti vsem centralističnim stranko m, predvsem proti SDS kot idejni no-sileljici centralizma in najbolj dosledni uniče-valki slovenstva. Protest proti centralizmu so torej volitvo 23. januarja. Protest proti neslovenski politiki SDS in SKS. Protest proti nemoralnem ! rarti-zanstvu, ki ga je dobila pod svoj vpliv. Protest proti donuncijacijam slovenskih ljudi v centrali, protest proti blatenju slovenskih' razmer prod nepoučeno bclgrajsko javnostjo, ki ga je SDS vsa leta po prevratu s cinično zlobnustjo izvrševala. Ta protest mora biti soglasen, enodušen, •reličasfen. Ta protest mora SDS in SKS in Belrrradu znova zabičati, kako dobro sloveuskl narod razume borbo svojih poslancev, borbo SLS, ki je dosledna svojemu stališču, da je mogoče uveljaviti ljudsko voljo samo v širokih zakonodajnih samoupravah, glasovala proti zakonu o oblasteh, kakor nam jih ponuja centralizem SDS in SKS. Na program SLS mora 23. januarja priseči zopet vso slovensko ljudstvo. Po tem programu narod ne sprejema centralistične upravo, odklanja delitev Slovenije, zahteva za vse Slovence eno skupno avtonomno oblast in gre v oblastno skupščino kal r'iia je, le pod silo zakona, da prepreči da bi centralisti dobili v oblasteh novo sredstva s katerim bi tepli slovensko ljudstvo. To jo namreč SDS hotela. SDS in SKS sta hoteli v oblasti dobiti podoben pripraven predmet za naše ponižanje kot je sedanji sis'em državne uprave v službi za ta namen, ko par višjih uradnikov neomejeno gospodari proti volji vsega naroda. Slovenski narod bo ta kol, ki naj bi z njim zamahnili SDS in SKS po njegovi glavi, obrnil ga vzel sain v roke in iz tega napravil bojno orodje za uveljavljanje svojega, narodno političnega in gospodarskega slovenskega programa. To je najvišji smoter volitev 23. januarja. Radi slovenske idoje, radi slovenske skupnosti, radi utrditve naših narodnih zahtev bo 23. januarja slovenski narod združil vse gla-sovo na program in politiko SLS, ki je narodov dobrobit edina vedno in dosledno branila s trdim, pa poštenim političnim delom. fîaclited in sekvestrl. Z novim letom je Franjo Švikaršič, dosedanji sekvester na veleposestvu Bogdana Pu-šiča v Vitanju, postal sekvester na veleposestvu Vincenca Thurna-Valsassina, ki ima svoja posestva v okrajnih glavarstvih Prcvaije, Slovenj-gradec in Konjice. Da bi bila kakšna gospodarska potreba, ki bi opravičila sekvestracijo tega veleposctva, ne more z dokazi potrdili okrožni agrarni urad v Mariboru, ki je predlagal to sekvestracijo in g. Svikcršiča za sekvestra. Agrarni urad lioče ta svoj predlog utemeljiti s tem, da nameščenci na tem veleposestvu delajo nemško in protidržavno propagando na državni meji. Za sodbo o tem okrožni agrarni urad pa ni kompetenten. To spada v kompetenco političnih oblasti, ki pa dosedaj taki propagandi niso prišle na sled, ker je ni. Nameščenci so Slovenci in naši državljani, samo eden je čehoslovaški državljan. Med temi nam^čenci so celo tudi orjunaši ln sokolašl. Ali delajo taki ljudje protidržavno propagando? Ali niso lojalni državljani? Okrožni agrarni urad je dolžan na ta vp-ašanja dati odgovor. V svojem dekretu od 20. decembra, s katerim postavlja nekdanji minisier agrarne reforme radičevec dr. Sibenik sporazumno z nekdanjim ministrom poljedelstva Iv. Pucljem g. Svikaršiča za Thur-novega sekvestra, omejuje Svikaršičevo kompetenco na poljedelske površine. Ali je g. Švikaršič kot bivši finančni podprcglodnik res tak poljedelski strokovnjak, da mora ravno on biti imenovan za sekvestra? Ali je res sekve-stracija potrebna za poljedelske površine, ki so itak pod agrarno reformo, torej spadajo pod kompetenco državnih agrarnih uradov? K temu imamo pripomniti le, da je Franjo Svikaršič nosilec radičevske kandidatne liste za konjiški okraj. Volivci bodo poskrbeli, da bo mož ostal lepo doma, oziroma na Tburno-vem posestvu, dokler bo. se liubljana. Wolfova 122 Volivno gibanje na Jesenicah. Na volitve se dobro pripravljamo in bomo Hi na volišče vsi, niti eden ne bo doma ostal. Saj je kandidat ludi ročni delavec, naš vrli tovariš in prijatelj Peter Arnež, delavec v tukajšnji tovarni. Na naši strani je veselo razpoloženje in z veselim upom zremo v bodočnost, ko bomo s temi volitvami zopet korak bliže uresničenju naših osemletnih želja. Nasprotno pa vlada v nasprotnih vrstah potrtost in pobitost, kajti prav dobro vedo, da bo 23. januar pogrebni dan samostojne demokratske stranke in mogoče še katere druge tudi. Znani demokratski agitatorji, ki pa so vedno eni in isti in imajo tudi vsakokrat enoiniste neuspehe, stikajo glave, kjerkoli se srečavajo ter se s skrbjo povprašujejo, kaj bo in kaj jim je storiti. Pa ne bo nič pomagalo, kajti kdor jc zapisan smrti, ta ji ne uide. Pred par dnevi se je bivši demokratar izrazil: »Saj pri najboljši volji ne morem voliti demokratsko stranko in mi ne preostaja druzega kot da volim prvo skrinjico. Veliko bo k porazu demokratarjev ludi pripomoglo to, ker je na Jesenicah ekspozitura Slavonske banke in ima lako vsakdo, ki gre mimo kolodvora, pred očmi resen mémento, kako se ne sme gospodariti in da človek, ki količkaj resno midi, ue more volili Stranke, ki nima nikjer puk..iau niti najmanjšega plusa. Zato naj niti eden onih, ki bodo volili v prvo skranjico, ta dan ne ostane doma. Živci naš Peter Arnežl Vsi za Petra Arnežal Kamniško-brcteki okraj ves za SIS. Na dan sv. Treh kraljev se je vršilo t kamniško - brdskem okraju več shodov. Na Homcu je bil krasen shod somišljenikov SLS za oblastne volitve. Poročali so g. kandidat Novak iz Nevelj pri Kamniku, g. dr. Rožič in g. državni poslanec Stercin. Udeleženci — do 120 — so poročilo 7. odobravanjem vzeli na znanje ln obljubili, da bodo prišli vsi na volišče in pripeljali tudi druge, ki se morebiti še ne bi zavedali, da se pri oblastnih volitvah vrši pravo pravcato ljudsko glasovanje za avtonomijo in proti centralizmu. V Radomljah sta ob lepi udeležbi poročala g. kandidat Novak in g. drž. poslanec Stercin. Sestanek se je završil v istem bojnem razpoloženju kot oni na Homcu. Na Brdu sta po zgodnji jutranji maši imela ob zelo lepi udeležbi shod nosilec liste za kamniško-brdski okraj prof. Ivan Mazovec in g. kandidat Poznič. Udeležba zelp lepa,,volivci v borbenem razpoloženju. Splošno gesto je, da naj si centralistična SDS in SKS> drugod poiščeta svoj »vzorec« za oblastno skiipščino, ne pa v kamniško-brdskem okraju. Krasen zaključek tega dneva je tvoril shod v Društvenem domu v Mengšu. Prostorna, na novo zelo okusno prezidana dvorana — zasluga vlč. g. Demšarja, ki se baš te dneve poslavlja od svojih ljubljenih Mengšanov na svojo novo župnijo Zasip pri Bledu, — ta zares lepa dvorana je bila polna samih odločnih, zmag« gotovih volivcev, ki so z živahnim odobravanjem poslušali temperamentna izvajanja vseh treh kandidatov za kamniško-brdski okraj, gg. Pozniča, Mazovca in Novaka, ki jih je krepko podprl še g. poslancc Stercin. SDS je trosila in trosi okoli, kakšne neizobražene kandidate je postavila naša SLS v kamniško-brdskem okraju. Mengšani so zatrjevali, da bodo te neresne in 7-lobne govorice poplačale z volivnimi kroglicami, ki bodo šle v*e v skrinjico edino prave zastopnice Slovencev, Slovenske ljudsk* stranke. Naša stranka v novomeškem okraju. Na sv. Treh kraljev dan se je vršil v našem »Katoliškem domu« prav dobro obiskan vo-livi shod, na katerem je govoril kandidat SLS dr. Ivo Ccsnik. Niegova izvajanja so vzeli navzoči z velikim odobravanjem v vednost. Ni dvoma, da se bo Šcntpeterska občina, kakor ; do sedaj redno, tako tudi pri teh volitvah sijajno odrezala za Slovensko ljudsko stranko. Shoda v Vavti vasi in Soteski, nekdanji domeni SKS, preteklo nedeljo, sta se zelo dobro obnesla. Na obeh shodih je poročal posl. dr. Kulovec. Slovenska ljudska stranka bo tudi v novomeškem okraju tako sijajno zmagala, da se bodo nasprotniki od sramole kar ; poskrili. Ribniška dolina v našem taboru. Vojivni sIukI v Dolenji vasi se je vršil na sv. Treh kraljev dan. Novo dvorano so napolnili možje in fantje cele občine. V temeljitem govoru je nosilec liste SLS g. Skubic obrazložil sedanje derutno gospodarsko slanje v naši državi, ki nujno kliče po remeduri, za kar je poslednja ura. Nova ob|. skupščina bo odpo-mogla v prvi sili vsaj nekoliko, pomembna pa bo toli bolj, ker bo stopnja za nadaljnji razvoj cele uprave v avtonomističncin smislu. Obraz-, ložil je tudi delo SDS in SKS, ki pač nobena i ni upravičena po svoji protiljudski preteklosti, da bi mogla slovenski narod zastopati v ohl, ; skupščini. Temperamentni govor g. Skubica je navdušil vse zborovalcc, kar se je i7.knzalo v ponovnem odobravanju. Posl. Skulj je obrazlo-ižl pomen volitev ia stališče splošne politike v državi. Podrobneje je osvetlil delo radikalne stranke, ki se usitjuje v kočevskem okraju za slovenski narodi Shod se je zaključil s pozivom predsednika g. Jakoba Ccšarka, da se vsak volivec udeleži volitev in odda svoj glas SLS. — Splošno pritrjevanje je pokazalo že vnaprej rezultat 23. januarja. Demokratski triki v Cel'u. Iz Celja nam poročajo: Pritisk na razne podrejene volivce bodo pri predstoječih volitvah izvajali razni šefi raznih uradov. To smo zvedeli in imamo v rokah natančne podatke. Opozarjamo vse naše volivce, da je to po zakonu strogo prepovedano in da jih bomo znali tudi varovati pred zagroženimi posledicami. Zato pojdite vsi na volišče in oddajte svoj glas po svoji najboljši vesti! V tein slučaju smo sigurni, da ne dobe demokrati niti par sto glasov ne! Vsak, kateri je v tem oziru zvedel, da hočejo demokrati z nezakonitimi sredstvi delati za volitev, naj se oglasi v tajništvu SLS popoldne od pol ene do treh. Novi trik so si demokrati izmislili, da bi begali naše ljudi. Ze sedaj trde in dokazujejo s številkami svojih izdanih legitimacij, da bodo dobili pri volitvah toliko glasov, koje število bo prekašalo več ket polovico vseh upravičenih volivcev. S tem hočejo vzbuditi pri naših volivcih mnenje, da je itak nepotrebno iti na volišče, ker bodo demokrati sigurno zmagali. Mi vain pa pravimo: demokrati h' 'o sigurno propadli in da b< zato vsak ude pri tej zmagi, mora tudi vsak naš volivec id na volišče! Ako bo to vsak storil, bo demokratom v Celju enkrat za vselej odklenkalo. Kandid LJUBLJANSKA OKOLICA. L SLS Kandidati: Josip Gost'nFar, fasebni uradn k, Vižmarje-, Josip Brenči*, posestnik, Vrhnika; Peter Hauptman, župnik, Dobrova; Dr. Anton Brecelj, zdravnik, Ljubljana, Emonska cesta 20; Josip Pernic, župan in posestnik, Ponova vas 27; Ivan Pire, posestnik in sedar, Dravi je 99; Ivan Čebašok, posestnik in župan, Črnuče 37. — Namestniki: Anton Jeriha, vratar, Studenec 23; Matevž Moder, posestnik, Videm 5, Dol pri Ljubljani; Ivan Bastič, posestnik in župan, Ljubgojna 12, Horjul; Franc Zavodnik, mizar, Glin:ea 1, Št Vid nad Ljubljano; Josip Mchlc, posestn k, Paradišče 1 pri Grosupljem; Anton Laj/icc, poduradnik, D. M. Pelje 2; Franc Karpe, posestnik, Moste 23 pri Ljubljani. II. SKS. Kandidati: Ivan Pipan, po'estnik, Vižmarje; dr. Drago Marušič, cave nik, Ljubljana; Josip Modic, župan, Vrbljene; Stanko Vrhove, po-sesinik, Vrhovpc; Jakob Kovač, posestr.i'k, Pieserjo; Josip Goršič, posestnik Grosuplje; Ignac Dolničar, posestnik,, Šmartno ob Savi. — Namestniki: Ivan Kralič, poses'nik, Vel. Lip'jene; Andrej Rožman, posestnik, Horjul; Josip Cerne, poses'nik, Zg. Šiška; Ivan Suhadolnik, posestnik. Borovnica; Franc Filipič, pose snik, Prescrje; Ivan Rus, posestnik, Grosuplje; Ivan Grad, posestnik, Beričevo. HI. Kristnovi sccialisti. Kandidati: Aleksander Terškan, železničar, Moste-Selo 52; dr. Milan Lemež. odvetnik, Ljubljana, Cankarjevo nabrežjo 1; Jurij Pe rovčič, mizar in župan, Vič-Glince-Ro.na dolina 115; Rudolf Janežič, delavcc, Brdo št. 39, Vič: Alojzij Erjavec, mizar. Ježa 9, černuče; Frarc Štrukelj, gosli'nicar. Gunc'jî 24, Št. Vid nad Ljubljano; Jakob Klemene, žel. čuvaj, Zaleg, bareka 2, Dev. Mar. v Polju. — Namestniki: Franc Veriovc, zidar, Ljubljana, Za Bežigradom 1 mestna hiša; Karol Podbr-ček, kurjač, štepanja vas 61, Do-brunje; Andrej Zorman, kmet. Mala vas 4. Ježi-a; Franc Bojt, zidar, Moste Selo, Šolska ulica 47; Matevž Pikec, ктИ, Brezovica št. 2; Franc Traven, mizar, Srednje Gamcljne 24, Šmarno pod Šmarno goro; Ivan Oven, posestnik in pečar, Kožarje 15, Dobrova. IV. SDS. Kandidati: Zebal Fran, posestnik, trgovec itd., Rudnik št 31 pri Ljubljani; Mayer Karol, posestnik in viS. pošt. ofic. v p., Vrhnika; Švigel j Franc, mag'is'ratni «ve nik v p in posestnik, Ljubljana, Dolenjska 18; Mat jen Josip, posestnik, Vižmarje št. 81; Framjo Rupnik, železniški strojevodja v p., Ljubljana, Belhovncva 9: Pnvčič Pavel, tesarski mojster, Fužino 13, p. Ilrušica; Hvas'ja Ivan, posestnik, Savlje š\ 41 (obč. Ježira). — Namestniki: Perkon Karel, delovodja, Vič 74; Drašler Anton, restavrater, Borovnica 126; Javor-nik Josip, pesestntk, gostilničar in mesar, Studenec-Ig; Zuoan Franjo, vozni mojs'er, Novi Vodmat FO (obč. Mos e); ŠuStersič Franc, posestnik, Svet e št. 7 (obč. Medvode); šuš'eršič Franc, posestnik in gostilničar, Zapuže, Zg. Šiška; Požar Ciril, gostilničar in poses'nik, Zalog 42. V. Radikali. Kandidati: d t. Ivan Modic, odvetnik, Ljubljana, Gradišče št. 10: Janežič Fra^c, poses'nik, Poc'goiira, Grosuplje; Kuret Vladimir, referent za kmetijstvo, Liubtjana VII.. Zibertova 27; Cvainar Jakob, poses'nik, Medvode št. 13; Hlebec Anton, pos!ajenače!riik, št Vid nad Ljubljano; Va-len'.ičič Janez, gostilničar, Cikava 20, Grosuplje; Stojkovič Josip, vlakovodja, Novi Vodmst 231, Moste. — Namestniki: Dr. Zupanič Niko, bivši mi-nis'er, Ljubljana, Crnkarievo nabrežte 1; Bajt Jakob, ključavničar, Rudnik 62: Bizjak Alojz, delavec, Glinica 24. št. Vid nad Ljubljano; Kemel Ivan, posestnik, PoHgnra ?t. 16, Št. Vid nad Liub-liano; Benegriija Anton, krojaški mojster, Ljubljana Poljanski nasip 40: Dežman Pavle, nadzornik strojev, Ljubljana VII, Leipodvors^a 28: ? n Lovro, carinski uradnik v p., Novi Vodmat 221, Moste. VI Bemotovi soc'alis'i. KandHa'i: Zvonimir Be.rnot. uradnik Ljubljana, ValvazT'ev trg 1 ; Ven-cel Ma'a vaši č, dimrikar, Vrhnika 830: J->nko Cvaj-nar, klepar, So. Senica 9, Medvode; Jenko TeP^an, uradnik OUZD, Vič-GPnce; Jakob Dnlničar, slro-jar, T'odsmrika 35, Dobrova; Franc O Tris, kro'ač, Tržaška cesta, Vič-Glince 9; Matevž Zebavec. mizar, Zgornja šiška 103. — Nimes'niki: Martin Kucler, poses'nik. Vel. Ligojna S7; L~vro Klemen-čič. poslovodja. Nevomeslo: Krrl Kisovcc, železničar, Velika Čo'narska ulica 8, Ljubliana: Ivan Bizjak, čevljar, Kif.ko; Franc Kcsec. к'епт. Velika Čolnarska 10, Liubljsna; Josin Prijq'eli, žel. uno-V--'enec, Sp. Šiška, b«raki 10, Lfvbljana; Anton 1 -ganel, žel. kretnik, Rakek (postaja). KRANJ. I. SLS Kandidati: Dr. Jože Basaj, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani; Anton Umiiik, posestnik, Šeučur 20; Lovro Planina, dežnikar in posestnik, Žkofja Loka 97; Ivan Majorilič, delavec, Tržič 210; Franc Uršič, posestnik in župan, Hotavlje. — Namestili-k i : Andrej Murnik, posestnik in župan, Cerklje 17; Dr. Igo šilar, odvetnik, Kranj; Josip Burgar, ključavničarski mojster, Tržič 77; Henrik Bevk, delavec, Skofja Loka, Karlovec št 15. II. SDS. Kandidati: Dr. Albert Krimer, novinar, Ljubljr.ua, Knaljeva ulica 5; Ivan Lončar, župan in posestnik v Tržiču; Anten Križnar, poses nik in gostilničar v Sražišču pri Kranju; Ivan Podlipnik, tkalski mojster v Kranju; Anton štefe, čevljarski mojster v Kranju. — Namestniki: Ciril Pire, župan in pesertnik v Kranju; Avgust Primožič. mizarski mojster v Tržiču : Ivo Šo; 11, pekovski mojster. Gorenja vas nad škofjo Loko ; Anton Mar-kelj, sedlar v Tržiču; dr. Fran Jerala, od ve n. k v Škof j i Loki. _ III. SKS. Kandidati: Franc Mol, posestnik in župan, V oglje; Valentin Starman, posestnik, Suha; Jernej Bohinc, posestnik. Trboje; Ivnn Ankete, posestnik in župan, Sv. Ana: Mitevž Dolenc, posestnik. Praprelno. — Names'niki: Franc Sušnik, poses nik, Sp. Bela; Janez Okorn, posestnik, Visoko; Pavel Jamnik, posestnik in klobučar, Škofja Loka; Ivan Rozman, posestnik, ZvirČe; Janez Cegnar, posestnik, Zafcnira. IV. Kristanovi soriallsti. Kandidati: Kosmač Ivan, delavec, Tržič 245; Mlirfar Igntic, del-vec, Bistrica 25; Košir Ivan, delavec, Bis rica 13; Mlakar Janko, delavec, ženčur 168; Š'rfe Franc, delavec, Mlaka 19. obS. Predosle. — Namestniki: Sve-telj Jože, ključavničar, Šenčur 49; Krišlofek Pro kop, tov delavec Bistrica 54; Cvirn Lovro, de'avec, Sv. Ana 46; МеГек .T-kob, čevljar, Tržič 170: Kopač Josip, uradnik, Ljubljana, Bethovnova uL 15. KAMNIK. I. SDS. Kandidati: Dr. Rihard Karba, župan in lekarnar, Kamnik; Anton Skok, župan, pos. in Li gcvec, Domžnle; Franc Kokalj, poses'nik In kovač, Vrhpolje pri Moravčah. — Namestniki: Franc Ropret, tovirnar Prislava pri Mengšu; Franc Klopčlč, posestnik, Sp. Lcke, obč. Krošnja; Franc Ziherl, posestnik, Vodice. II. SLS K a n d i d u t i : Iran Mazovec, profesor, Ljubljana, Komenskega ulica 10; Josip Poznič, posestnik, Gradišče 16 pri Luko-vici; Ferdinand Novak, posestnik, Nevlje pri Kamniku. — Namestniki: Dr. Karel Capuder, prolesor, Ljubljana, Frančiškanska c.; Anton Cerar, župan in posestnik, Moravče 26; Gregor Repanšek, župan, Homec. III SKS. Kandidati: Franc Kristan, posetntk, Selo 10. dr. Drago Marušič, odvetnik. Ljubljana; Jože Zarnik, delavec in poses'nik, Suhadolo 52. — Namestniki: Vik'or Engelman. poses pik in trgovec, Šmarluo v Tuhinju 21 ; Alojz Strmole, posestnik, Trzin 58; Franc Zupan, delavec. Golo, obč. Vodice. IV. Kristanovi snr.nlleti. Kandidati: Alojzij Rester, ključavničar, Kamnik, Perovo 10; Fn ne Ručigaj, ključavničar, Mengeš š'. 100; Valentin Sebe, delavec, Vir št. 55. — Namestniki: Rudolf Puncer, ključavničar, Kamnik. Perovo št. 24: Frane Dornik, tov. delavec, Mengeš št. 154; Lovro Simoni, delavcc, Zelodnik. ICci/ se cjocfi doma PrijateFem dolenjske metropole. V Novem mestu smo začeli akcijo za zgraditev doma. Nekoliko neprilicen čas je res, ali potreba doma je tako velika, da odtehta vse. Rez-poslali smo srečke naše loterije, katere dobiček je namenjen izključno zidavi doma. Prosimo vse one, ki so prejeli srečke, z ozirom na važnost -e zgradbe in njen kulturni ter gospodarski pomen, da srečke odkupijo ali razprodajo med znanci, da s tem pomagajo k povzdigi dolenjske metropole, kakor tudi Dolenjske sploh. Kdor želi naročiti srečke, naj sporoči g. Jos. Mundi, tajniku ljudske posojilnice v Novem mestu, da mu jih dopošlje. Akcijski odbor za zgradbo Ljudskega doma ▼ Novem mesta. Velika poštna tatvina v Ljubljani raz asnjena. Pri preiskavi, ki jo vodi, kakor smo že po-rccaJi, ..olicijski nadzornik g. Močnik, so štiri osebe, po=tni uslužbenci, ki so bili takrat zaposleni pri oddajanju in prevzemanju poštnih vreč, izpovedali popolnoma enako, kar izključuje vsak sum, da so morda ti zagrešili to tatvino. Policija jih je včeraj dopoldne izpustila, ker nimea nobenega po-veda, da bi jih še nadalje obdržala v zaporu. Pač pa je po dosedanjem poteku preiskave dognala, da je najbolj verjetno izvršil tatvino Ivan Mandclj, šofer poštnega avtomobila, ki je usodnega dne prevažal poštne pošiljalve. Mandelj se je pri preiskavi trdovratno izgovarjal ter tajil krivdo. Ze takoj v začetku, ko je bila tatvina odkrita, je letelo ^največ suma nanj in je bilo njegovo ime ludi edino, ki ga je policija izdala javnosti. Manjkali so pa dokazi in pa — njegovo priznanje. Mandljeve izjave so se najprej popolnoma krile z izjavami ostalih štirih poštnih uslužbencev, v teku preiskave pa je Mandelj prišel pogosto v zadrego in si pričel sam sebi nasprotovati. . Po izpovedi ostalih dveh uslužbencev je Mandelj ostal pri poštnem avtomobilu nekaj minut popolnoma sam in to v času, ko sta onadva prevzemala pošlo na glavnem kolodvoru. Ta čas je moral Mandelj uporabiti in skočiti v avto, kjer so bile na desni strani sortirane denarne vreče. Ko je nato avto prevzel še pošto pri carinski pošli in poštnem uradu št. 2, je nato odpeljal proti glavni pošti, kjer so ugotovili tatvino. Mandelj se je tedaj odstranil z izgovorom, da ga zadeva nič ne briga in da ima ou skrb edino le za avto. Aretiran in zaslišan je bil šele drugi dan zjutraj. Sam je trdil, da je šel na usodni večer tpat že ob pol 10, dokazati pa tega ne more. Policija je našla pri njem tudi neki znesek denarja, o katerem je trdil, da si ga je izposodil pri ženi, ne da bi ona o tem vedela. Žena je pozneje, ko je bila zaslišana, izjavila, da ji ne menjka nič denarja. Vse to je potrdilo sumnjo, da si je Ivan Mandelj res prilastil pogreš-ni denar. Pod ležo teh dejstev je Mandelj včeraj pope. .„e tatvino priznal. Ker je prišlo njegovo priznanje precej pozno, nismo moglj še pravočasno poizvedeti nekaterih podrobnosti, ki bi eventualno zanimale. Vendar pa je gotovo, da je s priznanjem Mandlja vsa zadeva pojasnjena, natančneje pa bo o njej razpravljala prihodnja porota. Naknadno smo dobili o tatvini v poštnem avtomobilu sledeče sporočilo: Aretirani Ivan Mande'j je po daljšem in intenzivnem zasliševanju in po dokazanih obtežilnih okolnos ih včeraj po. poldne priznal revirnemu nadzorniku Matiji Močniku izvršitev te tatvine. V sprem« vu policijskih organov se je podal Mandclj v bližino >ko!era-špilala« pri kolodvoru in pokazal skrito prazne poš.no vrečo, iz katere jy bil vzel denar. Navedel je, da se ukradeni denar nahaja pri njegovem očetu Francu Mandelju na Selu. Tam se je ugotovilo, da je odnesla denar žena aretiranega Mandlja, Amalija Mandelj, svoji materi Prašnikar na Glince. Policijski organi so nato izvršili hišno preiskavo na Selu, kjer so našli vsega skupaj 74.5SO Din, pri Prašnikarjevi na Glineah pa 300 Din. Radi soudeležbe pri tej tatvini so bili are-tirani osumljenčev oče Franc Mandelj in njegov» žena Helena, ter njegova tašča Prašnikar. Zena Amalija Mandelj pa ni bila are irana radi tega, ker hua en mesec starega otroka. GoHufi s ponareienimi bankovci. Pred kakima dvema tednoma so prišli v Odrcncih v Prekmurju na sled ponarejenim 1000 dinarskim bankovcem. Glas o dogodku se ni raz-nesel dovolj hitro in tako so v drugih vaseh mnogi drugi poskušali svojo srečo z lepimi novimi bankovci. Kar naenkrat so se pojavili po hišah kupci, kupili, karkoli je bilo na prodaj Plačevali so z novimi tisoč-dinarskimi bankovci. Kot tro so stavili 100—200 Din, z ostalimi 800- 900 Din. ki so jih še dobili za svoj ponarejeni denar, pa so odšli in se niso vrnili, da bi kupljeno blago odpeljali. »Kupčija« se je vršila v takem obsegu, da je kmalu izvedelo za celo zadevo orožništvo in takoj povzelo potrebne korake, da ljudstvo obvaruje pred goljufi. Velik vJem v laškem. V noči od 4. na 5. t. m. je bil izvršen v rudniški konzum v Laškem velik vlom. Storilci so prekopali pol metra debel zid 1er skozi to odprtino dospeli v poslovne prostore. Odnesli so veliko bal raznega blaga, sukna, pktna, moške, ženske in otroške obleke, čevlje, perilo, konjak, čokolado itd. Blago so spravili v vreče ter jih odnesli skozi luknjo v zidu. Eno vrečo so pozabili v trgovini; na njej je napis »Knlkerc. Pozabili so tudi star dežni plašč. Skupno so odnesli blaga v vrednosti 26.031.15 Din. Za storilci manjka doslej vsaka sled. (Slike iz Primorja.) Svetlo so mežikale lučee s svetišča Majke božje svetogorske, veliki zvon se je zamajal v sve/i vzduh nad Sočo in tedaj so začele lezti po bregu na Skaln co trume romarjev in romanc. Z vedrim licem so se zatekale te trume k dobrim očetom frančiškanom, kj so že pozn li grehe Primorca, še bolj pa njegove sl.rbi in težave. Ej, hodili ste primorski romarji in romarice na Sveto goro In še imate vaše primorske grehe in še vam je treba na goro... Oni dan so spet zapeli zvonovi in povabili dol.nce. naj pride;o zopet. In so se dvignili spet ti ljudje, ki se v svoji prešemesti spozabijo in pri?go hudiču eno svečo, pa se v minuti spet skesajo in zažigajo Begu po dvoje. Tedaj je bilo, ko je pred cerkvico čepela v dve gubi ženica tam od Šempasa in bridko lož la: I^ela je dva sina. V vojake so ju poklicali prav tcelaj, ko je na Škabri clu tako bri gala kri, da se še danes rdečijo pusle skale. Tja gori so oba poslali. Enega ni več bilo nazaj, drupega so pa prinesli. Mati se je tedaj -aolljub.la na božjo pol k Majki sveto-gorski, če ji vsaj tega reši. Od tedaj so se trikrat breskve zabelile in žlahlnina je že v četrto mpen nla s-čno jagodo, ko sia se mali m sin dvignila, da bpolnila zaobljubo. Pri treh spovcdnicah sla preklečala po uro in «ta prišla na v rs'.o pa skori vratca je zašepelal sicer dobri pa'rov glas: - M dica, figlio mio ...« Pa ni šlo naprej. Sin in mati se prerivata sl o i Irumo italijanskih bojevn kov baš ko jim neki duhovnik iz Milana pridiga, da je »Maria de'la Batla^lia« sama posvetila te svete moje veJike Itnl 'e. Pa sta le uiatl in sin zadostila svoji ob- ljubi. Z bridkim usmevoni krog usten pride po stezi na\zgcr slovenski gospod iz Gorice. Prejšnji dan je dobil cd prefekture cdlok, da mu ni priznana opcija in da mora pustiti zemljo in ljudi, ki so poslali tako moCno n.ego-vi... Po slovo gre k Materi svetogorski. Pa še la dan občuti bridkost dveh src, ki še Bogu ne mereta več dati, kar sta mu obljubili. Vzan e št lo iz žepa in sloje za vrati in med sc-l ami daje edvezo materi in sinu. 0, in še koliko takih sol', je za vrali te božje poti, pa so Bogu bolj dcpadljive, ko črne parade sredi glavne ladje! Л * * >Bamb-'ni miei, da oggi..tako je pozdravila nova učiteljica malčke, ko je prvič stopila na mesto svoje prednice, ki je morala za kruhom v široki svet, ker je Slovenka. Najprej vramejo :;-eče naš« po italijansko, ker slovensl ega verouka ni več. Stari župnik je to zadnjič јесГаје dopovedal md5'.;om, ki so ga pa s svojimi velikimi in živimi očmi še predobro umeli. Cez teden so v razredu že drdrali >ooe naš« v italijanščini. Tam v zadnji klopi se pa naglcma dvigne slabolen fanlek: »Naš ata so rekli, da zna ljubi Bogcc tudi slovensko.« »Žito,« zavpi> učiteljica in zdirja h »caposcu-oli« potožit, kako barbarski so ti olroci, da šo med veronaukom ne inolčo. Zvečer je pa kara! nijer pozvedoval po vasi, kdo je tisti, ki hujska proli verouku v itali.anščinl Oni dan sem imel opravka na sodišču. Iz nelie sole se čuje oblastno vpitje: »Parli italiano, o se ne vada« (govorile po laško ali zginite). Ves tresoč od gnjeva in ponižanja pride ven grsp^dar iz idrijskih grap ter se obupno ozira, kdo bi mu pomagal. V roki vrti nekovo pisanje, pa ne ve, kaj bi z njim. Le krohot mladega in pariumiranega gospodi-ča ga spremlja po stepnjicah. Cez pet dni pridejo ponj orožniki in ga vklenjenega cdpeFejo. Nekdo ga je bil ovadil, da je s rita na njegovi lopi stara avstrijska puška. Prvega po iva za na sednijo ni umel, o puški tudi ni vedel, kako je zašla prav na njrgovo lopo. Sedaj mu pa bedo s toi raleni dopovedal1, da je kaznovan vsled skrivanja orož>. Žena in pet otročičev je za- vekalo za očetom, ko so ga odgnali na postajo. * * * Lepo popoldne je bilo. ko smo šli ob Vipavi, ki ir.olno valovi ped akacijami proti So-vodnjam. Pred šelo smo postali. Prav lepo se je sliïalo skozi odprto okno, kako učitelj razlaga računstvo. S težavo je šlo. I/nencda se ;avuje: »Vam pa slovensko to razložim; toda učite se po ilalijnns':o, da boste odgovarjali ko pr'de gospod didaktični ravnatelj. Prijatelj mi s trpkim nasmeškom pove, da tako se muči slovenski uč telj, ko razlaga po italijansko slovenskim otrokom. V tem se vsuje iz šele truma otrok. Vsi pozdravljjao po fašlstovskp z dvigom rok. Tako jim je strogo zabičano. Solarček Iz prvega razreda pa dv gne čepico, po.dravi s »Hvaljen Jezus« in še roko dvigne. — Tako so j.h že zmešali z vsa! ovrstnimi odredbami, da so otnei žo kar zmešani. Toda meša jim nova šola tudi možg-no in srce. In to je namen j raznarodovalne šole. * л * Preko Števerjana proti Grojni se je spu-š^^l možak krepkih let. Bric je. Trudno se i ozira po trtah in gričkih; tja gor se še ozre proti Vrhovljam, kjer ču\a Brice nili Marija, i Z r kavom si otrne sol-o ko ga sprejme v I hladno senco globel pod Kalvarijo, Tudi ta krepki Bric jo je prehodil. Trden dom je imel; prav sam je kraljeval sredi brega in se belil proti FurlanijL Rebule je bilo v kleti; če."pelj in breskev za v Gorico na trg. v hlevu re„ena živina. Ej, to se je živelo, бе pon:oZev;.ti se je dalo takole ob nedeljah popoldan po nauku; v krčmo si stopil na kozarec trira še pršuta si naročil in briško lo vrgel s prijatelj.. Bric je znal med lednom delati, pa si ludi privoščili oddiha. Toda kje so že tisti dnevi. Včasih je ded pravil, kako je bilo pod grofom; pa je bilo slokrat bolje ko zdaj. Bric ni več na svoji zemlji go pod:r. Trta ne rodi več, ker ji je vojna izpila sok, živino je ra7prcdal, ko ga je cgolju'ala oderuška stavbna tvrd': a. ln mu je sezdala hišo na račun vojne odškodnine. Nič več ni doma. Oni dan mu je pisal brat iz Avstia! je, da je doli že dosti Primorcev in se veliko zaskiži. Žalostnega žen nega obraza in jolra olrok ni vej mogel prenesti. Predal je vse ra en njivice In enega vinograda, da se družinica kako pretolče, sam pa gre za bratom in za tisoč drugimt Razi oljen od težkih misli omahne na pevmski most. Oh, milina slovenske zemlje; še nikdar je ni njegovo srce teko občutilo, ko rdaj ob slovesu! Soča pod nj'm, Sabotin na levi in Sveta gora, Kalvari a in Fnjtov hrib na dofui in Trnovski les nad Vipavsko vse mu jo pelo v slovo. Srce se mu je skrčilo v bo-LsH nad to doslej še neobčulcno lepolo. Misel na gladno ženo in otroke ga palmo naprej na pot, ki jo je prehodilo že t seče primorskih Slovencev pred nJim — v dolino tujino, v Avstralijo. Domovina in ljubezen, trpljenje in nrgo-ovest so ostale za njim, pa ni še pri zadnji po-stpji knževega pota. Samoumori In smrtni slučaji 1.1926. v Mariboru. V preteklem letu so je dogodilo v Mariboru Irredno malo smrtnik nesreč in samomorov. Druga mesta z istim številom prebivalcev v tem oziru Maribor daleč nadkriljuje. Vseh nesrečnih smrtnih slučajev v preteklem letu je bilo SO. Samomorov je bilo 10 in sicer so 3 osebe skočile v Dravo, 3 se obesile. 2 ustrelile, ena si je prerezala vrat in 1 je končala življenje s strupom. 9 oseb se je smrtno ponesrečilo, med temi so ee ubili štirje pri padcu, enega je usmrtil avto, enega podivjan bik, 1 so je udušil, 3 so utonili v Dravi. Osla-lih smrtnih neigod je bilo 8 in sicer 1 umor. enemu je počila žila ter je izkrvavel, 6 oseb pa je zadela srčna kap. Smrtno loonesrečen rudar. Pri separaciji premogokopa v Krmelju se je na novega leta dan smrtno ponesrečil uslužbenec Josip Keše, star 43 let. Uit je ta dan zaposlen tam kot straža. Kc mu je Žena ob б popoldne prinesla malico, ga dnosti poštnine. Kdor ni prejel tozadevne ponudbe, naj jo blagovoli zahteval, na kar mu omenjena knjigarna dopošlje svoj najnovejši cenik s ponudbo. Ta ugodnost velja do 81. januarja 1927. k Mentor. Obveščamo cenj. naročnike, da se ie zr.radi božičnih in novoletnih praznikov druga številka Mentor a ;a kake 4—5 dni zakasnila. 1 šla pa bo gotovo do 15. t. m. k Iz so'ne službo. Premeščena je iz Celja pisarniška pomočnica Alojzija B e š t e r k de. elnemu sodišču v Ljubljano. V Celje pa pride iz okrajnega eodišća v Konjicah pomožna pisarira Franja B e n k o č. k Zgledna družina. Eno uro od Litije biva visoko v hribih spoštovana rodbina Franceta Avreneka, podomače Blažkova. Verna je, delavna in navdušena za dobre liste. Dasi ni b; gata in n.ora v hribih trdo delati, je žena naročena na sledeče liste: 1. Slovenec, 2. Domoljub, 3. Bogoljub, 4. Mladika, 5. Čebelar, 6. Vigrcd, 7. Mladost, 8. Vrtec, 9. Angelček, 10. Naš dom, 11. Glasnik pr. Srca J., 12. Katoliški misijoni, 13. Salezijanski vestnik, .14. Orlic, 15! Družba sv. Mohorja. Morda ni tej enaka nobena družina v Sloveniji, če se upoštevajo skromne gmotne razmere. Posnemajte jo! k Vinski sejem in razstava ▼ Ljutomeru. Krizi našega vinogradništva skušajo razne gospodarske korporacije odpomoči s tem, da prirejajo vinske sejme in razstave. Tako so se vršili vinski sejmi že na večih krajih, in to z boljšim ali slabšim uspehom. V Ljutomeru, središču slovenskega vinarstva, se je pred kratkim sestavil cdbor iz zastopnikov gospodarskih organizacij in občine, da pripravi vse za vinski sejem in razstavo v Ljutomeru. Ljutomerski vinogradniki tn vtno-gradska veleposcstva so si edini v tem, da treba po vinskih sejmih na raznih krajih začeti z delom tudi v Ljutomeru, ki je po slovesu svojih vin najprimernejši kraj, k|er naj vinski trgovec in gostilničar spoznrta dobrote ljutomerske kapljice. Zato so se odločili, da priredijo vinski sejem in razstavo v četrtek, dne 3. marca 1927, ko bo vino letnika 1926 po prvem pretakanju že čtsto. 2e zdaj opozarjamo interesente na ta dan. Podrobnosti še sledijo. k Ni bolgrajski zobni kliniki je napravil državni dentielični irpit g. Ivan Novak iz Riln'ee na Dolenjskem. k Naši amerikanski rojaki zopet «n našo pophvljenco. Uprava 1 sta »Glas Naroda« jo poklala Ljubljanskemu oblasinemu odboru Rdečega križa zopet 789.95 dolarjev v korist naših poplavi enccv. Ves prejeti denar se bo pora d( lil v smislu navodil, ki so jih darovalci eporo ili. — Našim anierikanskim rojakom naj bo l rečena tudi tem pr>tom ponovno Iskrena in najprierinejša zahvala za vso požrtvovalnost. — Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa SHS v Ljubljani. T*r Nova izdaja kolkov. Na predlog uprave državnih monop-lov je finančni minister odobril izdajo novih kolkov za vrednosti 1, 2, 3, 5, i0, £0, 50, 100, 250, 500 in 1COO Din. V promet pridejo ti kolki s 1. februarjem. Stari kolki, ki zgube s tem dnem svojo veljavo, se bodo za kolke nove i daje zamenjavali do 1. maja Dosedanji kclki za 0.10, 0.20, 0.50 dinarja ostanejo še nadalje v veljavi Kolki po 0.05 Din se bodo sploh vzeli iz prometa. k Beg italijanskih časnikarjev iz Italije. Dva italijanska časn karja sta pobegnila pred fašističnim postopanjem v Jugoslavijo. Preko Avstrijo se namerava podati v Pariz. Izjavila sta. da je v Italiji izid učeno vsako žurnalistič-no delo, ako ne služi fašizmu. k Italijansko izseljeništvo. Iz Italije se je 1. 1926. izselilo nr.d 300.000 oseb. k Novost v zagrebškem zoološkem vrtu. Uprava je naročila vzhodnoindijsko veverico z otoka Jave (Ratufa bicolor), ki je tako velika, kakor naša kuna. k Za/robška društva. V Zagrebu je 465 društev. Naj eč je prosvetnih društev (140), za nj mi pridejo športna in telovadna (85). Dobrodelnih društev j» 4S. •k Zagrebški prodajalci časopisov. V Zagrebu jo pocestno prodajanje časopisov zelo živahno. Vseh kolp^rterjev m dnevne časopise je bilo v 1. 1926 120. k Samoumor orožnika. V Križu pri Zagrebu se je ustrelil orožniški desetnik Ivan Prpić, Vzrok samoumera je neznan. k Ukinitev občinskih taks v Dalmaciji. Vse občine splitske oblasti so s 1. januarjem ukinile vse takse na avtomobile, kečije in vozove, ki prihajajo in odhajajo v posamezne občine. k Redka riba v Sibeniku. V šibeniškem kanalu so tamkajšnji ribiči ujeli ribo, ki živi na obalah A rike in je zelo redka. Imenuje se morska miš. Ujeti komad je dolg dva in pol metra. Ribo so preparirali za šibeniški muzej. k Samoumor radi bede. V Sarajevu je skočil v Miljačko 40 letni Mojzes Atlas. Stražniki so ga pravočesno opazili in so ga rešili. Toda predno so ga pripeljali v boln co, je že umrl, Samoumor je izvršil vsled bede. k Težka nesreča v rudniku. V l osen-ekem kalanjskem rudniku je eksplodiral ekrazit in težko r°n!l rudarja Begiča. Eksplozija mu je odtrgala levo roko, težke poškodbe pa je zadobil tudi na desni roki in glavi. k Državno zdravilišče Rogaška Slatina razpisuje v Uradnem listu za ir.ariborsl.o i« ljubljansko obl?st več trgovskih lokalov in restavracijo v A le'-sond rove m domu. Pravilno k^lkovane ponudbe s j4>trebni.mi izkazili je odporlati do 20. t. m. na ravnateljstvo zdravilišča, kjer so na razpolago pod robne j i p.datki. k Podpornemu društvu slepih Ljubljana Wolïova 12 so darovali nadalje za Božič in Novo leto: Neimenovani, Ruše 150 Din, K. & R. Ježek, Maribor 100 Din, Minka Cuš, Piuj 60 Din, A. Mlekuš, Stara Loka, nabral pri usmiljenih osel ah 87 Din, Poznik Viktor, notar,* Lož 50 Din, Knatlič Ivana, Šmartno pri Litiji 50 D n. Rupnik, Ljubljana 30 Din, Davorin in Klementina Vukšinovič, Vel. Nedelja 20 Din, Polauc Josip, Pelrovče-Celje 20 dinarjev, Mattanovič A. M., tu 20 Din, Leskovec Ana, &'.:ofia Loka 10 D.11, Marija Sraj, Železniki 10 Din, neimenovana, Pesnica 30 Din, Veronika Tertinek, Mala loka 20 Din, neme-novama, Celje, 100 Din, V. M., Celje 30 Din, neimenovana za izgubljeno stavo 100 Din, »Sok' 1«, Šiška 10 Din, Mirko Kogej, Celje 100 Din, Stefrn Sušelj 161 D n, »Jugoslavija« zavarovalna družba, ravnateljstvo, Ljubljana 300 D n, Fischer Vladimir, ravnatelj, tu 300 dinarjev. k Iz trgovskih krogov se nam poroča, da je prev/cl s 1. januarjem t. 1. vodstvo tovarne testenin »Pek aie te« v Ljubljani njen glavni družabnik gospod Matija Dolni-čar. Tovarna se je znatno povečala in moderno preuredila. »Pekatete« so na najboljšem slovesu že i/.za predvojne dobe in ni dvoma, da nam je novo vodstvo porok za prvovrstne testenine »Pekatete«. k Pri lenivosti lrev, lelodčnonj ln Ire-vosnem kntnriu. oteklinah debelega črevesa, nagnonju k vnetju slepiča ozdravi naravna »Franz-Josef« grenčica zaprtje v trebuhu hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolni- cah u*ijo, dn raba »Franz-Josef« vede izborno ureja delovanje prcbaviL Dobiva so v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k Ito — robna pasta najboljša. k Čajank-! Ste že poskusili čajne mešanice Cajarka in Globus vanilijen sladkor. Poskusile, potem ne kupile več drugih znamk. fOO.ûôcTûâia ~кГтп lahko zadenete, ako kupite srečko lofcr (i društva Trnovska aksdsmlta o L'irtl'anl CiuMfana O Rojstni dan Nj. Veličanstva kraljice Marije se praznuje dne 0. januarja t. 1. s slovesno službo božjo, kateri prisostvujejo državna oblaslva in uradi z vsem osobjem. V ta namen se vrši v tuk. stolnici sv. Nikolaja ob 10. uri slovesna pontifikalna maša. Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. Pri g. velikem županu je na razpolago knjiga, v katero naj se vpišejo vsi oni, ki žele izraziti čestitke. 0 «Hanice pot v nebesa« uprizori Ljudski oder v Ljubljani danes zvečer ob 8. uri. To Hauptmannovo delo je doseglo preteklo nedeljo prav lep uspeh. Nastop otroškega zbora, 20 po številu, prikazen matere, ange-ljcv in vsi drugi prizori napravijo na gledalca lep in trajen vtis. Sodeluje tudi ženski pevski zbor in godba. Glasbene in pevske točke je uglasbil prav za to priliko mladi nadarjeni skladatelj Vilko Ukmar. Režijo pa dela z vso spretnostjo g. Pcngov. Predprodaja vstopn e danes dopoldne od 10.—12. in popoldne od i. ure do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra. © Božičnica v RokodelflLcm domu s spevoigro »Božična skrivnost« , s petjem, tani-buranjem in godbo se bo ponovila danes ob pol 5. uri popoldne. Kakor ie uprizoritev Kristusovega trpljenja primerna za postni čas, tako nam igra »Božična skrivnost« in ves spored božičnice lepo predečuje misterij božičnih praznikov in tudi današnjega praznika sv. Družine. O Slov. glasbeno društvo Ljubljana iina v ponedeljek 10. t. m. ob 8 zvečer pevsko vajo mešanega zlxira. O Industrija Jugoslavije je naslov predavanji!, ki ga bo imel univ. profesor, poslanec, g. Dušan S e r n e c v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12, v ponedeljek, 10. januarja ob 3. uri zvečer. Nihče, ki se zanima za gospooarska in socialna vprašanja, naj ne zamudi ugodne prilike in naj pride zanesljivo jutri v Rokodelski dom, da sliši izvajanja priznanrga strokovnjaka o ve-levažnem predmetu. Prof. Dušan Sernečevo predavanje bo obenem uvod vrsti predavanj o moderni tehniki današnjih dni, ki se bodo vršila v Rokodelskem domu. Začetek predavanja je jutri točno ob 8. uri zvečer. 0 Boiičnica Elizabotne konference Marijinega Oznanjenja pri frančiškanih v Ljubljani 23. dec. 1926. Pričela se je ob krasno razsvit-tljenem in okrašenem božičnem drevesu z lepo ubranim petjem g. predsednice in gdč. odbor-nic, nakar je bilo obdarovanih 14 družin, 28 otrok in 22 samskih s čevlji, nogavicami, perilom, blagom, z moko ,sladkorjem, cikorijo, pecivom in posamezni z denarjem. Beg povrni p. n. odboru ves trud In vso požrtvovalnost! O Umrl je včeraj zjutraj v starosti 45 let fl. Hinko Magister, mestni cestni nadzor- nik v pokoju. Pokojni je bil med mestnimi delavci splošno priljubljen in je med njimi ie danes v najboljšem spominu. Zapušča vdovo in devet otrok. Pogreb U> v ponedeljek ob pol štirih popoldne. Blag mu spomini O Društvo »Edinost« mestnih nameščencev ima sestanek dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v Konzumncm društvu. Kongresni trg. Prosimo, da se vabilu gotovo in točno odzovete. — Odbor. O Scju Kršč. rensk. društva bo v torek popoldan ob 5. uri v Jug. tiskarni. 0 Zveza uradnic in trgovskih nastavljcnk (Krekova prosveta) ima jutri, v ponedeljek, dne .10. t. m. ob pol osmi uri zvečer velezani-niivo predavanje. Predaval bo g. tajnik Vinko Zor. Po predavanju občni zbor naše zveze. Pridite polnoštevilno in točno! O Zahvala. Uslužbenci cestne električne železnice se najtopleje zahvaljujemo p. u. darovalcem novoletnih daril. O Šiška. Kat. prosv, družtvo priredi danes ob pol 8. uri zvečer v samostanski dvorani veseloigro v dveh dejanjih: »Dva nočna čuvaja«. Igrajo Vičani. Pred igro koncert Nastopi polnoštevilna viška godba. — Jutri v po-deljek priredi Kat. prosv. društvo točno ob pol osmih zvečer v samostanski dvorani veleza-nimivo predavanje. Predava g. prof. dr. Vinko S a r a b o n. Vse svoje članstvo kakor tudi vse društvene prijatelje vabi k posetitvi tega večera. — Odbor. O Davkoplačevalci, pozor! Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglase delegacije ministrstva financ, ki so nabiti na reklamnih deskah in na mestni deski in sicer: a) za odmero dohodnine za 1. 1927, b) za odmero davka na poslovni promet za 1. 1927, c) o vložitvi prijav za odmero davka od zaslužka telesnih delavccv za 1. 1927 in d) o vložitvi naznanil službodajalcev o prejemlUi svojega osebja. O Ilišnim posestnikom! Mestni magistrat opozarja vse hišne in zemljiške posestnike v Ljubljani na dolžnost, da ob vsakem zapadu snega očistijo hodnik pred svojim posestvom. Čistiti je treba vse hodnike pred hišami, kakor tudi pred nezazidanimi parcelami in drugimi prostori in sicer v celi dolžini in širini. Poleg lega je treba očistili tudi odtočni jarek (kadu-njo) ob hodniku. Kadar polzi ali se dela poledica je treba hodnik posuti s peskom, pepelom ali drugo stvarjo. Kadar zapaue sneg po noči ali so napravi poledica, opraviti je sna-ženja ali posipanje vsaj do 7. ure zjutraj. Pri neprestanem sneženju je sr.užiti liodnik večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. — Z dvorišč se ne sme sneg ali led skladati na cesto, temveč ga je treba voziti v Ljubljanico ali na odkazana skladišča. — Sneg, ki sam zdrči ali se poineče s strehe, morajo hišni posestniki nemudoma ob svojih stroških izvoziti s ceste. — Za južnega vremena jo hodnike in pešpote po potrebi večkrat na dan očistiti luž iu blata. — Prestopke teh določil bo mestni magistrat kaznoval in vrhutega odredil, da se dolično opuščeno ali • nemarno opravljeno delo izvrši ua stroške posesln'ka. O Mestna zastavljalnica naznanja ,do se vr5l tomesečnn dražba v maju 1920 zastavljenih predmetov, v četrtek, 13. t m. ob 15. uri popoldne, v uradnih prostorih v Prečni ulici. 0 Letošnja zimska sezona je kaj po volji naši mladini. Drsanja in sankanja je letos dovolj. Pod Rožnikom |e vse polno mladih sankačev, na obeh drsa'iščih pa drsalcev, katerih športna spr«lnost ie uredno napreduje. Za- dovoljni so tudi lastniki ledenic, ki so hitro izrabili ugodno priliko in zvozili cele vozove 15 cm debelega ledu z bajerjev v bližini Ljub-Ijene v svoje ledenice. Da z zimsko sezono niso zadovoljni zmrznjcnci, je pa več kot gotovo. © Prvi volivni lepak za volitve v oblastno skupščino se je že pojavil. Izdala ga je Zveza delavskih strank, podpisali pa so ga Vrankar in Svetec od socialistov, Sedej in Habe od »Zedinjenja* in M. Žorga in Gustin-čič od »dckalistov«. 0 Policijska kronika. Policija jc včeraj aretirala dve deklini radi potepuštva. Polička beleži dve tatvini, o katerih smo poročali včeraj, dalje eno poškodbo tujega imetja, eno nezgodo, en požar, cn prestopek pasjega koiitumaca in šest cestnopolicijskih prestopkov. © Ogenj. Komaj so se prebivalci WoI-fove ulice pomirili po požaru na sveti večer v Oražnovem domu, že jih je vznemiril nov ogenj, ki je izbruhnil ravno tam. V veži se je namreč med smetmi nahajal pepel, v katerem je še tlela žerjavica. Zaboj se je vnel, nakar se je pričel širiti gost dim. Službujoči stražnik je takoj obvestil hišne stanovalce, k so hitro pogasili ogenj in tako preprečili nadaljnjo nesrečo. © Izgubil se je lovski pes — fermač — resavec rjave barve s sivimi lisami. Pojasnila proti dobri nagradi na Ivana Zupana, blagajnika SLD v Ljubljani. (147) la boks Din ISîfl'-— UOIKH *w9P Marilhor □ Mariborčani! V petek, 14. t. m., ivečer ob pol 8. uri je shod SLS za mesto Maribor. Na shodu govori dr. Anton Ko-rošec, kaodidat dr. Leskovar in poslanci. □ Pristašem Slovenske ljudske stranke t Mariboru. Tajništvo za mesto Maribor na Koroški cesti št. 1 posluje odslej redno ob sledečih dnevih: Torek oopoldne od 3. do 6. ure. sreda dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 6. ure, v soboto enako in v nedeljo od 9. do pol 12. ure dopoldne. Obračajte se na tajništvo v vseh ozirih, ki zadevajo stranko, na 'razpolago pd je tudi glede zadev osebnega značaja. — Tajnik. □ Narodni škandal v Mariboru. Tabor« poroča, da so se akademskega plesa udeležili dr. Pirkmayr, dr. Poljanec, dr. Lipold, dr. '•Mflhleisen itd. Uspeh je bil gmoten in moralen, razigrano razpoloženje in najprijetnejši vtis. — Izvedeli pa smo sledeče: Ker je bil na tem plesu tudi dr. Mûhleisen, je Orjuna sklenila, da takoj pozivljc ves Narodni dom, da priredi sama ples, da se uresniči poziv: »Narod očistimo peg!« □ »Straža« je izšla. Da sc more vsem volivcem v Mariboru razložiti, zakaj jc potrebno storiti vse, samo da sc demokratom onemogoči pot v oblastno skupščino, bo za časa volivnega boja izhajala »Straža« za mesti Maribor in Celje. O Kje bo zborovala oblastna skupščina ▼ Maribora? »Slovenec« je že poročal o hišah in lokalih, ki bi prišli v poštev glede zborovanj in uradnega poslovanja oblastne skupščine. Po pregledu že omenjenih prostorov je razpravljal tudi mestni svet to vprašanje in bo v te svrhe najbolj prikladna velika kazin-ska dvorana. Stopilo se bo še v stik 7. gledališčem, da bi naj ono odstopilo par sob, Studijska knjižnica ostane, kjer je, le uradniški meazi bi se odpovedali prostori. Ravnokar označena rešitev zgorajšnjega vprašanja bi bila sicer le začasna, najbolj po ceni in bi bil tudi sedež skupščine v sredini mesta. □ Pevko društvo »Maribor« začne jutri v ponedeljek zopet z rednimi vajami. Vaja je skupna zn moške in ženske glasove. □ Rezervne častnike — člane mariborskega pododbora — poziva odbor, da pošljejo prijave za letošnje železniške legitimacije najkasneje do 15. januarja, kasneje pa do 15. dne vsakega meseca. — Obenem vabimo vse rez. častnike na drugarski večer, ki bo v četrtek, dne 2D. januarja 1927, ob 20. uri v salonu hotela »Zamorc«. — Opozarjamo še posebej na občni zbor, ki se bo vršil tudi tam, pa v nedeljo, 30. t. m., ob pol 10. uri dopoldne. Udeležba obakrat častna zadeva vsakega člani. — Odbor. □ Ljudska univerza v Mariboru, V ponedeljek, 10. t. m., ob 8. uri zvečer predava naš priljubljen pisatelj dr. àorli, ki se je naselil šele pred kratkim v Mariboru, o intere-santni temi: življenje in literatura. □ Spor radi Ljt'dskc knjižnice. Ljudska knjižnica v Mariboru je šc edina napredna kulturna ustaaova, ki uspeva, pa nc po zaslugi demokratov, ampak vsled podpore vse javnosti. Vse druge kulturne institucije, ki so v demokratskih rokah, spe spanje pravičnega, kljub podpori Slavenskc banke za kulturne namene«. Za jerobstvo Ljudske knjižnice se sedaj pulijo razni mariborski kulturni delavci, ki bi radi nekaj reprezentirali. Ta spor so je sedaj še poostril z odpovedjo lokalov knjižnici. Posojilnica Narodni dom bi namreč rada svojo palačo prodala državi za prostore bodoče oblastne skupščine ter jc odpovedala prostore LjuJski knjižnici in Čitalnici Vsi na*. prednjaki v Mariboru so radi tega ogorčeni nad demokrati, ker mečejo na cesto svoje lastne kulturne ustanove. □ Slaba t' 7axišija. V soboto zjutraj je prišel na policijo naiven kmetič iz okolicc Maribora ter potožil, da mu je zmanjkala po noči ura, vredna 500 Din. Prišel je v petek zvečer v Maribor ter padel v roke dveh brezposelnih postopačev. Vodila sta ga iz gostilne v gostilno ter izvabila iz njega denar. Ko jc bil že popolnoma pijan, sta ga pustila ter si vzela za spomin na dobrotnika njegovo uro. □ Preselitev trgovir.e. Modistinja gospa Novak je preselila svojo trgovino v Gosposki ulici v nov lokal v knjigarni Scheidbach. D Nesreča па kolodvcm. V soboto zjutraj se je pripeljal v Maribor pek Kari Marn iz Ljubljane. Pri izstopu iz vlaka je pade! ter si zlomil levo aogo pod kolenom. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bohvšnico. □ Pogodba med železnico in mestom. Radi i. lahnega prometa po cesti iz Mclja proti carinarnici je tamkaj v trdozimskem in poletnem času do gležnjev prahu. Sedaj je sklenilo mesto z železnico pogodbo, po kateri bo škropilo mesto to cesto, a stroške škropljenja bo nosila železnica. □ Nov vrt. Pod velikim mostom ima mestna občina triogclno posest, katero jc imel doslej v najemu g. Arbeiter, ki je tamkaj zlagal staro železnino. Ta košček zemlje je dobil sedaj v najem tovarnar Berg, ki se je zaves,il, da bo spremenil na spomlad ta prostor v vrt, ki bo v kras mestu in ga bodo videli vsi pasanti velikega mosta. Celje - Dr. Korošec v Celju in celjskem okraju. Dne 10. t. m., to jc v ponedeljek zvečer se vrši shod somišljenikov SLS pri Be!~m voln in sicer ob pol osmi uri z več ar. Dragi dan, to je v torek, nastop? dr. Korošec, v Vojuiku in sicer dopoldne ob 8. uri v poso-jflniški dvorani. Isti den ob 6 zvečer bo shod na Bebnem za okoličane. Shod bo v gostilni pri Janiču. V sredo dne 12. t. m. pride gosp. dr. Korošec na Polzelo, kjer priredi v dvorani I pri Cizeru ob 9 dopoldne shod. Isti dan ob po! petih popoldne bo pa shod v Petrovčah, kjer bo dr. Korošec govoril v kaplaniji. Opozarjamo vse naše zaupnike po deželi, da priporeče našim somišljenikom udeležbo na teh shodih, da bodo mogočni izraz slovenskega ljudstva. Rojstni dan kraljice Marije 9e proslavi danes v nedeljo v župni cerkvi s pontifikalno mašo, ki jo bo imel g. opat Peter Jurak. -®r Nov list. Neka narodna stranka v Celju bo pričela v prihodnjih dneh izdajati svoj poseben iist, ki bo namenjen volivni agitaciji. Kakor se sliši, se bo ta list imenoval Obupr, in to radi tega, ker bo ta stranka z obupom š:Ia v boj med drugim tudi za svojo gospodarsko polomijo. & Nova kullurno-verska zvezda vzhaja v našem mestu. »Nova doba« je namreč pridobila novega učenjaka za dopisnika, ki si je vzel za nalogo braniti versko prepričanje katoličanov in nastopa pri tem tako, da trdi, da so »klerikalci« sam pesek, prod, melj, sviž in glen in zavito trdi, da so vsi ti nesrečneži nemoralni ljudje, medtem ko so najboljši katoličani edino samostojni demokrati in seveda tudi narodni socialisti. Pa pravijo ljudje, da se v zimskem času ne skisa nobenemu pamet. j£r Koiajžo pa imaio. V predzadnji »Novi dobi'« groj.i nojbrže zopet isti stari Celjan, da bo navedel imena onih ljudi — Nemcev, ki so pred vojsko širili odpad od Rima. Prav je to, nan. bo vsaj naš listič »Nova doba« dal povoda, da bomo tudi mi navedli imena onih demokratov, ki s podkupovanjem in gospodarskim pritiskom hočejo povečati vrste svoje gnile stranke. Tudi o špijonstvu bomo nekaj izdali. Pa da ne bo pozneje kakega javljanja! Terjat« slovenskih hranilnic pri Slavonski banki so navedene v 2. štev. »Nove dobe«, pa te navedbe niso popolne, ker je ii.-pusti.la zavod, Ici je za Celjane največje važnosti in ni navedla ne vsote ne imena tega zavoda. Se pač demokrati bojijo, da ne bi se preveč raznesla slava njihovih vzornih gospodarskih zmožnosti. Kdo je zelot? »Nova doba« pravi, da je to naš poročevalec. Kdo je pa pravoverni farizej? Najbrže oni, ki je spisal predmetni članek v »Novi dobi«. Kaj pa to? »Jutro* z dne b t. m. poroča med mariborskimi novicami, da je gosp. veliki župan dovoJil tudi za mesto Celje enomesečni proračunski provizorij. Kdo ga je pa za to prosil in kdo predlagal? Kaj je g. veliki župan kar naenkrat postal drugega mnenja? Pričakujemo najhitrejše rešitve naše gospodarske krize v mestnem občinskem svetu v smislu zakonitih predpisov in nič drugega. Drugače bomo znali povedati ljudstvu, kdo jc; zakrivi' v mestnem .gospodarstvu ono veliko škodo, ki nastaja iz tega, da se nc bodo mogle izterjati občinske doklade za ves oni čas, dokler ne bo mestni proraCun potrjen. & Drsališče otvorjeno. Na Diehlovem travniku je otvoril Športni klub v Celju na novo urejeno drsališče, na katerem jc tudi j vpeljana električna razsvetljava tako, da je I drsanje omogočeno tudi ob večernem času. j Klub je investiral v drsališče veliko denarja • in zalo priporočamo, da sc občinstvo v obilnem Številu posluži te ugodnosti izvajanja tega lepega športa t zimskem času. — <.- & Letošnja porotna zasedanja se bodo vršila v Celju kakor sledi: prvo dne 28. februarja, drugo dne 30. maja, tretje dne 29. avgusta in zadnje 31. novembra. Mestno gledališče. V torek dne 11. t. m. bodo nastopili na našem odru ljubljanski igralci v veseloigri »Joy«<. Nastopile bodo ljubljanske najboljše moči, kakor gg. Rogoz, Le-var, ga. Vera in ga. Šaričeva. Predprodaja vstopnic se vrši v trgovini Goričar in Lcskov-šek. V mesecu januarju bo edina ta predstava v našem gledališču. 0 Mestna plinarna namerava olajšati oddajo plina zasebnim strankam. V ta namen bo izdala navodila, kako se pravilno ravna pri uporabi s pliaom in bo tudi strankam brezplačno popravila plinske kuhalnike in peči. S tem upa mestna plinarna, da se bo konsum plina povečal, ker bo zguba plina pri kuhanju zmanjšana na najmanjši odstotek. Mestna občina ima s svojo plinarno večen križ. Uporaba plina je namreč Jo sedaj bila j šc precej draga, ker je veliko plina po nepotrebnem ušlo. Ako se bodo aparati popravili, je upanje, da se bo plin sam po sebi pocenil in tako konsum tudi na druge stranke razširil. Ako ta akcija ne uspe, ne bo ostalo drugega, kot da se obrat v plinarni ustavi, k.-r mestna občina vsako leto utrpi pri plinarni velike vsote. ■O Občni zbor državne krajevne zaščite otrok in mladine v Celju se bo vršil v torek, 11. t. m., ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma, in ne 10. t. m., kakor smo poročali. Jesenice Prosvefa, Prihodnjo nedeljo I. j. Iti. t. ui. bo i v Društvenem domu burka >Ne v loterijo?, znana po velezabavni vsebini ravno za predpustni čas primerna. Kdor se hoče ta «lan ol srca nasmejati, 1i naj pride v . Nai Dom in prišel ho na svoj гв-cuu Prihodnji prosvetni večer pa bo tudi zelo zaui-miv ker se bo predavalo o Japonski in ondotui svi-loreji. Več o tem še pravočasno sporočimo. Veliko zanimanje vlada za srečke Katoliškega delavskega prosvetnega društva na .leseni-eah. Pošljite ponje vsi, katerim jo napredek nase stvari pri srcu sedaj je še čas, sicer bo prepozno in marsikdo se bo kesa!, ki bo zannulil lopo priliko. Ravno sedaj so na razpolago najboljšo srečke, ki bodo gotovo zndele in najbrže je med temi (udi glavni dobitek. Zadnji dež in sne« .4« naše ceste spremenila v prava drsališča, tako, da je prav nevarno hoditi |w> cestah. Zvečer pa oživi mladina, posebno od nove šole do tovarniške glavne pisarne. Kranj Xaaa prosveto. Danes popoldne ob 4 bo priredil dramatični odsek našega prosvetnega društva v Ljud. domu v Kranju Finžgarjevo dramo >Razvalina življenj-v . Med odmori bo sviral tamburaški zbor. Pojasnilo. K članku »Slovenca.: z dne 6. I. 1927 o kinopredstavi v Kranju si dovoljujemo pojasniti, da je bil dotični film, ki reproducira sprevod ob priliki odkritja spomenika kralja Petra Osvoboditelja v Kranju na dan 1. avgusta 1926, od tukajšnjega kino pod jetnika $ Franceta Sajovica predvajau, kakor ga je dobil po velikih težkočah, in so tudi tukaj nikakor ni pretrgal, zakar so prič» na razpolag. Res pa je, kar ugotavlja dotični dopis, da jo bilu vidfti na filmu edino le požarna bramba. Koga Milene na tej prikrajšavi fiilma krivda, bi pa bilo interesantno dognati, tem bolj, ker slišimo, da se je isti film predvajal v kino dvor v Ljubljani neprikrajšan, ter so se tam v povorki videli i Orli ч Sokoli. Tršič P »kopali smo ta leden pridno učouko mesčau-ske šole fitefko Pavelek. Umrla je v ljubljanski bolnici, a so jo pripeljali cm. Prerani smrti je gotovo pripomogla tudi daljna vsakdanja pot. iz Puterhota v šolo. Zadnjo čast ji je prav lepo izkazala meščanska šola, in noge odlične osebnosti is Puterhofa in veliko meščanov. Naj v miru počival Avtomobil je zdrknil v sredo nekemu gospodu gospodu iz Ljubljane v jarek ob cesti, ki pelje k Sv. Ani. Na kraju nezgodo delajo nov betonski mosr in je sedaj poleg zasilen lesen. Cesta je bila ledena in kljub veliki opreznosti sta bili prvi kolesi uaenkrat v jarku. Če bi bil zdrknil avto le še rrdenkost naprej, bi bila lahko največja nesreča. Tako so pa potegnili konji avlo zopet na cesto in je odpeljal. Delavska zveza je imela ta teden lopo obiskan sestanek in občni /.bor. Soglasno je bil izvoljen ; stori odbor s predsednikom J. Majeršičeni na čelu. V Našem Domu bo v nedeljo 9. t. m. zvečer j veseloigra :>Charleyeva teta*. Kdor hoče razvedrila, naj pride! Obisk FrancheUijevftga tajnika. V petek, 7. t. m. se je vršil pri nas shod obrtništva pri g. Ruehti. Prišel je na s h ml kot govornik tajnik Franchetti-jevih obrtnih zadrug, k njegovega govora je bilo posneti, da jo proti obrtnemu naraščaju, ker ee tega precejšen del vzgaja v Salezijanskeni zavodu na Rakovniku. Imel je polno sladkih besedi za malo obrtništvo. Protestiral je proti razpustu zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Stavil je tudi tozadevno resolucijo, za katero je glasovalo 20 navzočih, (6 je bilo proti) ki so se s tem izrekli za krivični volivni red, kateri je dal večino Zerjavovi skupini, ker 400 glasov veleindustrljcev je odtehtalo 20.000 glasov obrtništva. Gospod tajnik Zvezo obrtnih zadrug bi moral povedati, da je on zastopnik ne malega obrtništva, ampak veleindu-strije, katera je dala zmago kandidatni listi, katero jo on zagovarjal. Obrinikil Ali se vam niso še odprlo oči? Novo mesto Občinsko volitve, o katerih smo poročali, da v teku. so bile nreložene vsled oblastnih volitev. Pred razpisom bomo imeli zopet novo rcklamacij-sko postopanji». Na'o javne uro. Ne mislimo tu na policijske ure, temveč na one, ki nam naznanjajo čas. In kakšne so? Kažejo tako različno, da včasih hočeš priti na sodišče ob devetih, pa fi rotovška ura kaže tri četrt, kapiteljska devet ravno biio, sodmiska se p:i približuje zdaj eni, zdaj drugi. Po kateri uri raj se ravnamo? Naše skromno mnenje je, naj so in vse ure uravnajo po železniški, dn se n.irn mogoče kedaj ne pripeti, da zamudimo vlak. Prosimo pa tudi, dn se ta stvar res uredi. Nesrečo. Kakor povsod, tako ao tudi pri nae eceto p- ?iyzlo — ledeno. Vslod tega sta зс v оцош tednu zgodili na cesti kar dve nesreči, zlomila sta si nogo tukajšnji okrajni sodnik lvobe in pa hčerka učitelja Borštnika. Silvestrov večer je priredilo Prosvetno društvo »Soča :. Pri pogrnjenih mizah smo čakali Novega leta in uživali na dobrem igranju Turičevih >Jur. čkov tor Vošnjakove >Ne vdajmo se . Da nam pavze niso vzele dobrega razpoloženja, je skrbel tamburaški zbor Poko-iolskega društva. Opolnoči uam je govornik predočil važnejše dogodke preteklega leta in se zlasti spomnil tO letnico Rokodelskega društva, 25 letnice Marijine družbe, zlasti pa jo poudaril, da se je začelo z zbiranjem darov za novi »Ljudski dom-. Tako smo pri nas silveslro-vali okrog pol 1. ure pa smo se razšli. Trbovlje Mohorske knjige so prispele ter se lahkrt dvignejo pri poverjeuištvu v kaplaniji. Za pošto se «loda .-« 2 Din. Obenem so lahko tudi vpiše naročilo za drugo loto, ki znaša 20 L)in. Volitve v oblasoio skupščin» se vrše na devetih voliščih po istem redu kot dosedaj. Skrinjic bo pet. Prva skrinjica je ona Slovenske 'ljudske stranke. 3p. Poučni (eéaj o poljedelstvu in živinoreji. Kmetijska podružnica za Trbovlje priredi «lva-i dnovni poučni tečaj o raznih kmolsko-gospodarskih panogah. Tečaj se bo vršil v Druš'venem domu 1H. in 14. t. m. Predavala bosta g. Kafol in g. Wernig, strokovnjaka v tej stvari. Našim kmetskim posestnikom priporočamo liajtopljejo, da so tečaja udeležijo v kar mogoče velikem številu. Tud-i njih sinovi se vabijo. Ubogi rudar. Nad našega rudarja so kopiči šikana nad šiltauo. Ena takih šikan je, da ti pnido na delovno mesto kakšen mlad inženor, sedi tam celih 8 ur, si zapiše vsak gib, ki ga napravi ' ' m- pri svojem delu, kakor: koliko časa rabi, natrpa voziček s premogom, koliko časa rabi i odvoz k jašku in uazaj, postavitev lesovja, сн rudar slučajno žveči tobak, koliko časa rabi, da ai ta grižljaj od vežo itd. Dnigi dan gv« na drugo mesto in poleni se primerja kdo več naredi iu nasprotno. Zadnji čas se zahteva, da mora rudar na posameznem delovnem mestu natovonti 12—15 vozičkov, drugače se mu zapreti z odpustom. Pri tem se seveda gospodje r.e ozirajo, da je v jami velik priiisk, proge zlomljene, blata čez kolena, ker so jamski jarki no čistijo ali jih sploh ni, velikokrat ni lesa, ker se preveč štedi itd. Produkcija premoga je na višku in še so zahteva od rudarja л cî in več. ne pomislijo pa, da bo izvoz izostal, ker čujemo, da žoleznica s februarjem svoj kvantum vnriža na minimum. Ига&$ш]к. Zborovanje SLS se vrši v nedeljo. !). t. m. popoldne ob 3. uri. Knjige druJbe sv. Mohorja so dospele. Za one naročnike, ki so jih plačali pri Kal. prosv. društvu v Hrastniku, se dobe v društvenih prostorih v mlinu. Šoštanj Kako napredujemo in nazadujem». V lanskeui letu 1926 smo pri rojstvih nazadovali za 18. Rojenih je bilo le 158 napram 176 v letu 1925. Zalo pa jo velik napredek pri močnem spolu. Dečki imajo nad deklicami častno večino 21 glavic in dušic. Lani jo umrl 1 več kot letos, namreč 78, tako da jo razinerjo meči umrlimi in rojenimi se vedno zelo ugodno in je Šoštanj vsekakor zdrav kraj- Med umrlimi imajo večino ženske, vsaj prva dva meseca ni umrl noben moški. Poročenih je bilo 35 parov napram 41 prejšnjega lo'a, tudi nazadovanje. Koliko smo pa nazadovali p;-i premoženju vsled presilnega davčnega vijaka, o tem sicer ne pove nobena statistika, pač pa to čutimo vsi na lastni koži. Slavnostni dnevi šnrihelskn žnpuiie. Dnevi radosti so biri letos za nas novoletni prazniki. Saj je z novim letom prevzel župnijo sicer novi župnik, a naš stari ' prvoboritelj, tako ze.îeljeni in zaslužni g. Pavel Gril. Vse je tekmovalo, «la v dejanju pokaže svojo ljubezen do njega, ki je v pav letih ustvaril v naši župniji čudovita dela, saj jo bil res ^fanatik za vero, delo in prosvetoc, kakor ga je označil neki ugleden, meščan. Pet mogočnih mlajev (36 m visoki), v cvetoči vrl spremenjena cerkev in mogočne množice ljudptva pri vseh a!av-nostili so glasno pričale o udanost i do svojega novega dušnega pastirja. Na predvečer je bila sijajna podoknica s petjem, govori in godbo pred čarobno razsvetljeno kaplan ijo. Med streljanjem topičev in pritrkavanjem zvonov so se dvigale visoko pod jasno nebo raznobarvna rakete kot puščice ljubečih src pred prestol Večnega s prošnjo za blagoslov novemu župniku. Navdušeni vzkliki in pozdravi Icar niso hoteli .prenehati. K slovesnosti instalacije 2. januarja se je zbralo okrog 3000 ljudi. Slavljenca je spremila v cerkev Mar. družba z zastavo, Orlf v kroju in 14 duhovnih sobratov. Vse cerkveno slavlje je s priznano dostojanstve-nostjo izvršil vlč. g. msgr. Ivan Rotner, dekan v skalah, ld je tudi z njemu lastno govorniško spretnostjo 7-ačrtal program župijanom in župniku. V znamenju izredne ljubezni do svojega novega dušnega vr Inika so so obhajale te res lepe slovesnosti umeščenja 'in dal Bog, «la bi ta ljubezen ostala trajna, kakor je to povdar.il slavnostni pridigar. To želimo tudi uii vsi 1er kličemo: -Na mnoga leta v medsebojni ljubezni m blagor in procvit naše lepe župnije!« Slovesmlza, Шгај. »Martinišče« Se vedno ni razprodalo vseh kart svoje loterije. Zato jih kupujte, da bo prej omogočeno žrebanje. Dobijo se po 5 l)in v žup-niščih mariborske škofije in v Ljubljani pri lazu-rist.ih, na Rakovniku itd. Dolnja Lendava. Ve«": kot dovolj jo bilo vesolje ob božičnih praznikih in n» Silvestrov večer. Plesalo se jo na vseh koncih in krajih, zato ni čuda, da se je meščanstvo skakanj naveličalo in več po7,orno<3ti posvetilo prireditvam v otroškem vrten. Kar trikrat so iznenadili malčki pod vodstvom čč. sester mestno inteligenco s prav lepimi nastopi. Vsak se jo čudil, kako je mogočo doseči kaj takega v tako kratkem času. In res. Sestre-v/gojfteljice zaslužijo najboljše priznanje. S svojim neomahljivim dolom so dosegle neverjetno mnogo. Slovenci v Italiji Tretji scr.iiHiti ndpiisrnqih slovenskih učiteljev. Proevclni minis.er Fidele je poslal odpustni odlok še temle slovenskim učiteljem: P. Paljk, Lo-kavec; I. Fajgelj, Ajdovščina; .lurjevčič, Ustje; Vekoelav Benko, Rihemberk; Mlekuš Zora, in Jelšek Amalija v Dornbergu. Jelšek Amalija je uiteljica že 40. leto! Krasen dokaz 204) lelno kulture! Smrtna kn«a. 3. t. m. jo umrla v Gorici v nestni bolnici po kratki mučni .bolezni c- Marij« HvaliS roj. Povàif, stara komaj 36 let. Beležke A »Jut rov« generaL »Jutro« je začelo zdaj /a oblastne volitve, ko mu manjkajo dru-ga učinkovitejša sredstva, gonjo proti temu, ca sodi v najnovejši Uzunovičevi vladi general, Rado bi tega generala spravilo v zvezo s pogajanji Uzunoviča z dr. Korošcem za vstop SLS v vlado in tirdi, da je »Slovenec« imel že pripravljeno posebno izdajo, v kateri se jc na ministrski listi poleg dr. Kulovca in dr. Gosarja nahajal tudi general Miloeavljević. To pa ni resnica, ker se je na tista listi Milo-savljevič nahajal kot general v pokoju. Dr. Korošec je vstop članov SLS v to vlado odklonil prav zato, ker Uzunović v nasprotju z dano besedo ni hotel Milosavljeviča kot generala dati vpokojiti. Zavestna laž je tudi, da Korršec za vstop v vlado ni zahteval stvarnih koncesij, četudi trdi »Jutro«, da ima to od Uzunoviča. Dr. Korošec je svoje zahteve točno formuliral in je vsak vstop SLS v vlado izključen, ako se ne dobe garancije, da se bodo nacionalne, politične in gospodarske zahteve Slovencev izpolnile. Hujskanje »Jutra« proti generalu pa je najgrša liinavščina, ker je no-torično, da jutrovska družba odnekdaj simpa-tizira z diktaturo, kateri naj bi stal na čelu general vojvoda Stepamovič. Ljudje, ki so ustvarili Orjuno in zagovarjali njen teror ter smešili in blatili demokracijo, se samo smešijo, бе zdaj rohnijo proti generalom. Če bi to mi delali, bi nas »Jutroc denunciralo za največje sovražnike države in armade. »Jutro-vo« sedanje hujskanje je ravnotak bedast in gnjil volivni šlager jutrovcev, kakor je bil oni o kardinalu Gaspariju. Verjel pa ga ne bo nihče razun kakšen zabit Jutrovec na deželi. Д Pogrebna pesem SDS. Ker je naš članek, ki smo ga napisali pod tem naslovom. SDS-arski tabor v živo zadel in ker »Jutro« ne more nobene naših ugotovitev ovreči, se pa tolaži s tem, da SLS že krepko vrag jemlje in jo bo tudi vzeL To informacijo ima »Jutro« seveda direktno od vraga samega (razume se po sebi, da ima ta najbolje in formirani list Jugoslavije zveze tudi s samim vragom), je torej absolutno zanesljiva, in zato >Jutro« tudi kair z debelimi črkami jamči, da bo SLS res vrag vzel. Toda, hm... kaj pa če »Jutro« vragu le malo preveč zaupa? Tako je n. pr. tudi za neko banko do zadnjega jamčilo, da je ne bo vrag vzel, pa jo je le vzel. In kaj pa, če je vrag »Jutro« samo nabrisal, da misli vzeti SLS, v resnici pa bo vzel SDS? Vragu ni nič Eaupati. In se nam vse zdi, da mu tudi »Jutro« prav popolnoma le ne zaupa, ker na i6tem mestu piše: ... »in zato tudi vemo, da j bo premnogo Slovencev pri oblastnih voLt-vah volilo SLS.« No, torej. Da le pri oblastnih volitvah SLS ne bo še vrag vzel, ampak bo vzel samo SDS. To nas za enkrat pomirjuje. Д Očetje 13 milijardncga proračuna da so klerikalci, to je zdaj pogruntalo »Jutro«, češ da je bilo tistih 6 milijard proračuna svo-ječasne Koroščeve vlade ravno toliko ko danes teh 13 miljard RR vlade, v keleri je sedel tudi g. Pucelj. Seveda je to ravnotakšen račun, kakor če bi mali Moric rekel, da je enkrat ena dve. Pred 13 miljardnim proračunom RR-Puc-Ijeve vlade pa je bil še 11 miljardni proračun PP Zerjavove vlade, kar je seveda po pošte-vanki malega Morica toliko kot nič. Zato rajši o tem molči. Res glavno mu je dokazati, da bo ogromni proračun 13 miljaTd zakrivili pravzaprav klerikalci, enako kakor so zakrivili potres na Japonskem in povodnji po Slovenskem. In vam je mali Moric danes ali Jutri v stanu dokazati ravnotako, da so klerikalci zakrivili tudi vidovdansko ustavo in œntralizem. In finančnega delegata g. Šavni-ka tudi In vse silne davke, ki jih je naložil našemu ljudstvu že PP režim, a RR režim še povečal, tudi. In sploh vsega, kar nas Slovence tišči, so krivi samo klerikalci: In so krivi tudi >Jutra« in njegove strašne duševne morije, ker ko bi klerikalcev ne bilo, bi tudi »Jutro« tako neumno ne pisalo. Д Prav! SDSarji hočejo menda v logaškem okra u agitirati s tem, da bodo razmnožili besedilo znanega govora dr. Marka Natlačena. Nam je prav! Kakor hitro se bo ta govor kjerkoli pojavil bodo objavili in razmnožili mi govor dr. Ivana Tavčarja, voditelja in učitelja sedanjih liberalcev. Da bo pa stvar še bolj zalegla, bomo objavili tudi pikantno povest o romanju nekega denarja preko Hote-deršice, tisto povest, o kateri je dr. Natlačen govoril pri zadnjih državnozborskih volitvah na javnem shodu v Hotederšdci in jo je slišal" veliko pristašev SDS. »Jutroc naj piše *vijJemu zaupniku v Hotederšioo, pa bo zvedeli». kalera je ta povest. Odkrito rečeno, mi se oojavp dr. Natlačtnovega govora ne bojimo niii vsled njegove vsebine, še manj pa zato, ker imamo dovolj protiorožja. »evski koncert 3. P. Z. l)ne 0. t. m. je bil v Un ionu koncert Jusosl. pr ke veze ljubljanske župe, neke vrste revije vi-1 i ienili '..borov in njih zmožnosti; koncert je bil ob, •<") tudi proslava A. Foereterja in 60 letnice M Ib'bada. ki so ga vsi včlanjeni zbori (26?) izviilil' ••a častnega člana in mu pri tej priliki po-kiouil k leklivno diplomo. Ko sta se ljubljanski Šentjakobski zbor in litijska Lipa tik pred koncertom odjavila so na-Btoiiilfl osmera društva s programom, na katerem le l>ilo 7 Adamičevih, 3 Ocvirkove, 2 Devovi in po c„. Vo !o;irvčeva, Gerbičeva, Pavčičeva, Foerster-ie\'r, Vnkova, Dvorakova in Mokranjčeva skladba. Prvenstvo ie v tej reviji odnesla ljublj. Glasbena Mutiu. pod pevovodjo M. Ilubadom po svoji dobri sestavi, izbranih alasovih in moielreko obde- lanem izvajanju. Odlično je uspel Ljubljanski Zvon pod vodjo Z. Prelovcem po precej dobri sestavi in zelo, posebno ritmično obdelanem izvajanju težke Adamičeve »Cig. posmehulje«. Združeni moški zbori so pod Prelovčevim vodstvom — ni šala uvež-bati Foersterjevega »Umrl je mož« z ogromnim zborom, sestavljenim iz visokozmožnih mestnih in manjzmožnih podeželskih pevcev — presenetljivo disciplinirano odpeli težko skladbo. »Slavec« je pod J. Brnobičevim vodstvom stopil v krog najbolj ambicijoznih ljubljanskih društev in mu čestitamo k trajnemu napredovanju. Izmed podeželskih zborov sta vzbudila posebno pozornost v prvi vrsti »Glasbeno društvo« iz Kočevja pod vodstvom M. Trosta in >Zvon< iz Trbovelj pod vodstvom O. iMolla, posebno prvo je pokazalo visoko uvežbanost in inteligentno, delikatno interpretacijo. »Slovensko bralno društvo« iz Tržiča pod A. Lajovcem razpolaga s slabejšim glasovnim materialom od gornjih društev, je manj uvežbano. »ICrakovo-Trnovo« pod R. Migličein je šele nedavno dobilo pevovodjo in komaj premagalo začetek, »Zora« iz Ježice pod i A. Grmkom kaže šele dobro voljo in bo nioralo resno zadeti z začetki pevske šole. K ostalemu se čudimo naslovu tega »save-za<.... ki je zruven še »pevačlti« in »južnoaloveu-skk... in mislimo, da se naj Slovenci ne smešimo več dalje na ta način. Že razumemo, če uradnik rabi uradni »stepen« namesto »razreda«, toda »Podsavezi muzičara« in »pevački savezi« v Sloveniji naj pa dobe slovensko ime! V. CerUveni vesiniH Kongregacija »Žalostne Matere Bolje« za gospo pri sv. Florijanu, ima v torek, dne 11. t. m. svoj shod ob pol 5. uri. Meščan-icii Marijina kongicgacija pri sv. Jožefu ima danes popoludne ob pol štirih svoj redni shod. Poluoštevilno! Naša bodoča samouprava. Dušan Sernec: Oblast in preskrba z elektriko. i. Člen II. točka 2. zakona o oblastni in okrajni samoupravi določa, da spada v delokrog oblastnih samouprav tudi izkoriščanje prirodnih zakladov. Pod pojem »prirodni zaklad« spadata pri nas v Sloveniji v prvi vrsti premog in vodna sila, ali z drugimi besedami temelj industrializacije Slovenije — proizvajanje gonilne sile. Da je Slovenija glede prehrane pasivna dežela in da si moramo ta naš primanjkljaj nadomeščati z industrijskimi proizvodi, ki jih izven Slovenije prodamo, o tem se je že mnogo pisalo in jc danes splošno priznano dejstvo. Brezposelnost v gospodarski krizi, tujski promet, izseljevanja in nešteta druga vprašanja so v neločljivi zvezi z industrializacijo Slovenije. Nastane pa vprašanje, ali so nam od Boga in narave dani predpogoji la to. Pri tem pride predvsem trojno v poštev: geografska lega in prometne zveze. Oboje bi bilo prvovrstno, če ne bi imeli nesrečnih državnih mej. A vzlic temu je vendar še relativno naš položaj v naši državi najugodnejši. Drugo je delavski materija!. Kot civilizatorno najnaprednejši je naš deiavec v naši državi gotovo strokovno najboljši element. Primanjkuje pa delaželjnih tudi ne. In tretje je gonilna sila, ki je na razpolago. S tem vprašanjem, s pravicami in dolžnostmi oblastnega zastopa v tem pogledu se hočem v naslednjem v velikih obrisih natančneje bavitL Malo zopemo mi je o tem razpravljati, ker se zavedam, da le ponavljam, in da sem, vsaj pred leti, o vsem tem v javnosti že govoril, odnosno pisal, vendar pa upam, da tudi v tem članku nekaj malega doprinašam k temu, da se pojmi o tem vprašanju razčistijo in da se posamezne točke stavi na mesto, kamor spadajo. Premoga, rek in potokov, ki bi se dali racionelno izkoriščati, je v Sloveniji dovolj. Namenoma ne rabim izraza »vodna sila«, ker ta naziv zasluži vodni tok šele tedaj, ko jc naprava že zgrajena. Skoraj povsod, kjer se vidijo geološke tertijerne in trias formacije, moreš pri nas na to sklepati, da je vmes ena plast premoga. Ta plast je v Trbovljah konstantno 24 m debela, v velenjski kotlini kopljejo premog v plasti, ki ima okoli 80 m debeline. Po že izvršenih raziskavanjih pa moreš sklepati, da doseže ta plast premoga debelino 130 m. Pa ne samo tam, kjer se danes premog dejansko že koplje, tudi drugod ga imamo menda v obilici. Spominjam se, da je svojčas poleg Trboveljske tudi Schaffhausner Bankverein, menda največja nemška družba, ki se peča z raziskavanjem prostosledov, raziskovala teren pri Kozjem. Izkoriščanje teh plasti danes ni mogoče, ker manjkajo prometne zveze. Naš položaj glede premoga je danes skratka ta, da prevladuje Trboveljska družba ves trg in da se morajo vsa manjša podjetja ravnati po njej. Naglašati pa je: naš premog ni prvovrsten. Ves naš premog je le rjavi premog, četudi je za oko lepe črne barve. Kriterij je ta, da se da iz črnega ali kamenitega premoga po danes znanem procesu narediti koks za visoke peči, iz rjavega premoga pa ne. Slični fabrikat rjavega premoga se imenuje kau-macit, a vsled manjše trdnosti ni uporabljiv za visoke peči. Vzlic temu pa je možnost dana tudi iz našega lignita producirati koks, ki bi imel zadostno trdnost tudi za kurjavo visoke peči. Ko sem bil leta 1920. poverjenik deželne vlade za Slovenijo, sem pričel tozadevne poizkuse in se nam je posrečilo iz lignita izdelati prvovrsten koks. S tem seveda vprašanje možnosti te fabrikacije še zdavnaj ni rešeno, ker se gre kakor pri vsaki tudi pri tej izdelavi za možnost racionclne fabrikacije. In kompleks teh vprašanj, ki pridejo pri tem v poštev, nikakor ni enostaven ter zahteva 1 natančnih in temeljitih predštudij, preden se • more smatrati to vprašanje za rešeno. Za strokovnjaka ni potreba razpravljati o važnosti lastnega proizvajanja koksa, za nepoučeno javnost omenim le, da pomeni to vprašanje najvažnejši in bistveni dei cele železarske industrije. Tcndcnca 'gradu obstaja, da sc reši država kot taka vseh podjetij in da jih prepusti samoupravam. Prav lahko je tedaj mo-' goče, da prevzame Štajerska oblast tudi pre- mogokope v Velenju in Zabukovcu v lastno eksploatacijo. Pa tudi če država teh premo-gokopov ne bi prepustila oblastem, je možnost udejstvovanja oblastnega zastopa v tem pogledu v obeh oblasteh, štajerski in kranjski, velika in bi mogle oblasti kot samostojni faktorji tudi pri vprašanju pridobivanja premoga nastopati. • 11. Drugi viri gonilne sile so, kakor smo že preje omenili, naše reke in potoki. Predvsem je treba tozadevno naglašati, da naši vodni loki niso prvovrstni, se se jih proučuje s stališča pridobivanja vodne sile. To se pravi investicijski stroški za napravo so razmeroma visoki in skoro vselej je treba še s parno rezervo spopolniti. Vendar se pa izkoriščanje naših vodnih sil izplača, ker tudi premog, ki se pri nas pridobiva (ne le v Sloveniji temveč po celi Jugoslaviji), nikakor ni prvovrsten. Ta naš rjavi premog je bil vedno, tudi svojčas pod Avstrijo, ne le relativno z ozirom na kalorije, ki jih vsebuje, temveč še celo absolutno dražji kot premog, ki se je pridobival na primer na severu bivše monarhije na Morav-skein ali v Šleziji. Znano dejstvo je bilo, da so na severu monarhije velike elektrarne proizvajale silo, pri čemer jih je stala kilov. ura na premog 2—3 vinarje, pri nas izpod 5—6 vinarjev tega tudi takrat ni bilo mogoče. Pri izkoriščanju vodne sile pride glede kalkulacije vpoštev le možnost, po kateri si more konsu-ment drugim potom sam svojo silo proizvajati, tedaj v prvi vrsti iz premoga. Vrhu tega je treba še omeniti dejstvo, da cena premogu tudi na svetovnem trgu stalno narašča, pred vojno normalno na leto za 5% (od leta 1900. do 1910. se je premog podražil za 50%), medtem ko se proizvajalni stroški že zgrajene vodne centrale v bistvu več ne spreminjajo. Ta stalna podražitev produkcije je naravna radi stalno rastočega življenskega standarta in radi vedno večjih plačil podjetij v socialne svrhe. Pričakovati je, da se relativno razmerje produkcijskih stroškov našega premoga in drugega črnega premoga, ki bi bilo za našo industrijo racionelno dosegljiv, tekom časa še izdatno poslabša. V navedenem je bistveni vzrok, zakaj moremo in moramo misliti na izkoriščanje naših vodnih tokov. Po raziskovanjih dunajskega hidrografič-nega urada pride na kilometer preiskane dolžine vodnega toka v ozemlju Drave 452 surovih HP. v ozemlju Save 350 HP, na Primorskem 365 HP in v Dalmaciji 267 HP. Pod izrazom »surova konjska sila« je razumeti, da bi imeli mi na slovenskem ozemlju (upoštevaj 7—8 mes. vodno množino, okroglo 1,500.000 HP, ki bi se dale racionelno zgraditi. To bi bila tedaj znatna številka, ki v praksi seveda ne bi bila nikdar dosegljiva. Vsekakor so pa ti naši zakladi v vodnih tokih upoštevanja vredni m zasluži njih izkoriščanje največjo pozornost merodajnih faktorjev, to je v predmetnem slučaju oblastnih zastopov. Ze pred 20 leti se je bivši deželni odbor Kranjske pod vodstvom pok. dr. E. Lampeta pričel baviti s tem vprašanjem. Izvršenih je bilo nebroj študij, projektov, raziskovanj možnega konsuma itd. Vsi ti akti ležijo v arhivih m se prašijo. Če bodo hotele oblastne skupščine to delo nadaljevati, bo treba ves ta pred-vojni materijal, ki je tukaj v Ljubljani shranjen, zopet zbrati. A to ne bo zadostovalo. Opozoril b, v tem pogledu na to, da bo mno-go sp.sov, načrtov itd. treba iskati v arbhm dunajskega železniškega ministrstva, k e na Krškem od lete 1910. dalje skupno del™ val z deželnim odborom z namenom elektrifikacije žele-mskih prog. Pa tudi firme, ki so pri te, akciji sodelovale, hranijo še veliko studijskega materijah, ki bo dragocen za ob-Iavtne zastope. Naj navajam dokaz temu, kako temeljito se je ta akcija izkoriščanja vodnih sil pod vodstvom pok. mlinarja dr. Lampeta vodila da se je 1 ali 2 leti pred izbruhom svetovne i vojske sestal kongres vseh deželnih zastopov Avstrije v Solnogradu, takrat znan pod kratico >Der Wassertag in Salzburg«. Ta kongres bi imel sklepati o tem, kake mere nnj pod-I vzamejo posamezne kronovine v svrho dviganja prirodnih zakladov v svojih vodnih to. kih. Udeležil se je toga kongresa dr. Lampe sam in iz Soln-grada mi je pisal, da on na kongresu kar molči, ker resolucije, ki iili ti gospodje predlagajo In o katerih sklepajo, na* glašajo posamezne točke, kar bi imele kronovine izvesti. A vse to in mnogo več je imela Kranjska že narejenega. Za ljubljansko oblast tedaj ne bo primanjkovalo ne materijala ne solidnega temelja za nadaljevanje akcije deželnega odbora za izkoriščanje vodnih sil. A tudi Štajerski deželni odbor je prijel pred vojsko razvijati svoje delovanje v tej smeri. Tudi mariborski oblastni zastop bi mogel dobiti iz arhivov v Grazu mnogo važnega materijala. Znano mi je, da je štajerski deželni odbor kot nekak kompanjon % zasebno tvrdko projektiral elektrarne ob Dravi. Tudi železniško ministrstvo na Dunaju je imelo ob Dravi nekaj lastnih projektov, vrhu tega so obstajali še zasebni projekti različnih tvrdk. Ves ta materijal bo treba pridobiti ter smo-treno sortirati in delo nadaljevati. Če mi je dovoljena k temu še pripomba, bi izrazil svoje mnenje, da Maribor in Ljubljana v tem vprašanju ne bi smela ločeno delovati, temveč bi se morala združiti in to akcijo skupno nadaljevati. Tako združitev zastopov posameznih oblasti v gotovih vprašanjih predvideva tudi zakon o samoupravah. Deželni odbor kranjski je bil svojčas omejen v svojem delovanju na deželo Kranjsko, preko deželnih mej ni mogel segati. Če iz kateregakoli vidika gledamo danes na naši dve oblasti, vselej se nam predstavlja nele kot kulturna temveč tudi kot gospodarska enota in če gledam na Slovenijo kot enoto, potom sem mnenja, da težišče kake akcije za izkoriščanje vodnih sil ni več na Kranjskem tem več ob Dravi na štajerskem. Drava je edina reka, ki izvira na snežni« kih in dobiva od tam še številne pritoke, vsled česar nastopa ob Dravi vodni minimum le enkrat v letu t. j. pozimi, medtem ko se mora pri vseh drugih vodah, tudi pri Savi, računati z dvojnim minimumom, pozimi in poleti. Zlasti ob hudi suši poleti je na Savi letni vodni minimum včasih še občutnejši kot zimski, Iti nastopa ob hudem mrazu. Drava je bila glede vodnih sil, ki bi se dale na naj-racionclnejši način pridobiti, ena najboljših, če ne najboljša reka Avstrije. Naj omenim, da se je pred vojsko resno razmotrival projekt, od vodne sile ob Dravi prevažati elektriko do Dunajskega Novega mesta in Dunaja, in niže doli pri Varaždinu drugi projekt, ki bi imel preskrbeti Budimpešto z elektriko. Če gradiš ob Savi v okolici Ljubljane jez 10 m visok, dobiš vodno silo, ki je le desetinka tega, kar ti daje Drava ob enako visokem jezu blizu Maribora. Jez na Dravi je seveda dražji, a od daleč ne v tem razmerju. S tem pa ne maram zavreči vseh projektov kranjskega deželnega odbora; ne, tudi ti imajo svojo vrednost in jih bo treba uresničiti, a težišče celega vprašanja leži po mojem mnenju brezdvomno ob Dravi in ne ob Savi. Vsa akcija se bo morala voditi velikopotezno v duhu pok. Lampeta. Z ozirom na skupno korist ne kaže, da bi posamezni okraji ali občinski zaetopi na svojo pest nastopali in a tem kvarili možnosti velikopoteznega, Slovenijo kot celoto obsegajočega načrta. Ne bo odveč še eno točko naglašati, četudi se bo menda večini bralcev teh vrst zdela ta misel pri dejanskih razmerah, v katerih živimo, nekoliko deplasirana. Mislim, da se pri tem svojem bodečem delovanju oblastne skupščine nikakor ne smejo odreči sodelovanju države in njene pomoči, kajti elektrarne lahko dolgo pasivno bilansirajo, ko so za državo že zdavnaj aktivne; vsled dviga celo-kupne davčne moči okoliša, ki ga preskrbujejo. Državna podpora je tedaj v posrednem državnem interesu samem. Daljnovodi, po katerih se prevaža elektrika, se morejo smatrati tudi kot moderna transportna sredstva, ker se v bistvu v obliki elektrike prevaža le nadomestilo za premog in za snovi, Ici jih rabimo za razsvetljavo. Če daje država vsako leto »a fond perdu« znatne svote za nove ceste in železnice je upravičeno, da prispeva tudi k zgradbi daljnovodov. Ze po teh kratkih navedbah mislim, da bo postala važnost delovanja oblastnih samouprav v smeri, ki jo je pok. dr. Lampe pričel, evidentna. V podrobnosti se v omejenem okvirju enega članka v dnevnem časopisu ne moren spuščati, vsekakor ui dvoma, da bo SLS, ki bo imela sigurno in trdno večino v obeh oblastnih zastopih tudi to dedščino deželnega odbora kranjskega odn. štajerskega prevzela ter jo smotreno uporabljala v blagor skupne Slovenije. Najlepše božično darilo je ki se še dobi in jo ima v prodaji vsaka boljša trgovina po vsej Sloveniji. Kjer bi je ne dobili jo pa zahtevajte naravnost od založništva »Družinske pratlke« v Ljubljani. Cena izvodu 5 Din, po pošti 50 par več. Krasi jo nad 20 celostranskih slik, med temi 16 v bakrotiskuf — Edina te vrste! Oskrbite si jo pravočasno! Kulturni pregled A. G.: 130 letnica prvesa slovenskega časnika. Lublanfke Novize (1797-18CO). Slovenska literatura, ki je v dobi prosvetljen-stva predrla ledeno skorjo in pognala prve cvetove, je morala v sredini devetdesetih let XVIII. stoletja pretrpeti težko izgubo. Oni Linhart, ki je pokazal voljo in zmožnost, da oživotvori Zoisove velevažne kulturne načrte, je v svojih najboljših letih umrl. Najbolj se je zavedel Škode Zois, ki je bil srediSče vseh naših kulturnih sil; bil je zdaj kakor luč, ki gori sama sebi. Nekako podzavestno je z dopisovanjem z gorjuškim kaplanom Valentinom Vodnikom pripravljal naraščaj, ki Je izpolnil vrzel, nastalo po Linhartovi smrti. Vodnik je bil do tega časa le malo literarno tvoren, bil pa je dostopen nasvetom visoko izobraženega barona, brez ozira na prilike, ki so bile za vzdrževanje medsebojnih stikov siia neugodne. — 4. okt. 1792 je bil Vodnik na lastno prošnjo Imenovan za kurata v bohinjskih gorah, v Gorjušah, najvišje ležeči fari Kranjske. Od tod je dopisoval s Zoisom, ki ga je L 1794. pridobil za izdajo »Velike Pra-tike« in mu pošiljal gradivo. Ta pratika, ki je izšla prvič za 1. 1795., je širila našo pisano besedo med narod do 1. 1797. Po Linhartovi smrti Je bila Zoisova prva skrb, kako pritegniti Vodnika v svojo bližino in ga uvesti v svoj salon, odkoder so v resnici izhajale vse inicijative za vse naše tedanje kulturno življenje. Po Zoisovih nasvetih je Vodnik kompetiral za mesta v Idriji, Ihanu in Ježici, dokler mu ni končno 23. jun. 1796 uspelo priti za kaplana k sv. Jakobu v Ljubljano. Ta Vodnikov prihod v Ljubljano je za Slovence velika pridobitev, ker je prišel tako neposredno v stik z baronom Zoisom. Istočasno preneha med obema dopisovanje, ki datira vsaj izza 1. 1794.; s tem jo oškodovana naša literarna zgodovina za marsikatero dragoceno listino in podatek. Po prvi uspeli akciji za ljudsko izobrazbo, ki \t) bila zamišljena v večjem stilu, namreč »Pra-tiki«. je prišel Zois na originalno misel: izdajati slovenski listi — Časnikarstvo te dobe je bilo pri večjih narodih, zlasti pri Angležih, na precej visoki stopnji. Tako je tudi v Avstriji kurziralo nekaj listov. Ljubljana sama jih je imela več, med njimi najvažnejša Merkova in Kleinmayrjeva »Lai-bscher Zeitung. — Ko je slovenščina v literaturi in gledališču dokazala svojo uporabnost ne le kot občevalno sredstvo za kmete, ampak tudi kot literarno izrazilo, je Zois zavrnil privilegirano nemščino in jo postavil ob stran domačo ljudsko go-voricoj'.'po .tem spoznanju je smatral Zois za potrebo ustanoviti Slovencem lasten časnik, kateremu Je določil Valentina Vodnika za urednika in izdajatelja ter se zedinil ž njim za Ime »Lublanfke Novize*. Vodnikovo stanovanje v Šentjakobskem župnišču je bil tedcj uredniški lokal, na Poljanah (tačas št. 3) pri Egerju pa tiskarna prvega slovenskega lista. Prva številka Vodnikovih Novic je izšla v sredo 4. januarja 1797 in je obsegala v mali osmer-ki osem strani. Glava lista napolnjuje celo polovico prve strani in slove: LUBLANSKE NOVIZE JANN. FRIDR. EGERGA (tiskovna pomota, pravilno: EGERJA). Med dve črti je stavljen avstrijski dvoglavj orel, ob njegovi strani je natisnjen datum. V sredo 4. dan Profenza 1797., pod orlom pa: Nro: 1. Dve wzporedni črti ločita naslov od prostora za tekst. Mesto urednikove uvodne besede je priobčena na prvi strani naslednja Vodnikova pesem: Je Kafha sa vrela, Se terga kej nit? Moj fofed kaj dela? Sem barat she fit Al vumnofti jmajo Po fvejti kej vezh? Al drujga kej snajo, Ko hrufke sam pezh? Od tega Novize Lublanfke povdô; Sa nov lejt potize She take ni bld. Te enostavne rimane besede utirajo listu pot v svet in mu obenem odkazujejo precej širok delokrog. Novice bodo seznanjale čitatelja z vsemi važnejšimi dogodki v domovini, kakor tudi v ostalih pokrajinah in deželah. Uvodni pesmi sledi na dve strani raztegnjena cesarska odredba t. zv. »General-Pardon«, to je popolna pomilostitev vojaških begunov, ki se do določenega roka sami javijo oblasti in ki nimajo nan seboj drugih deliktov. Od četrte strani do аопса pa sledijo vesti z Dunaja, iz Španije, Fran-cosko in Nizozemske. Prvi številki je bil priložen na oven straneh »Perftavk h* Lubtanfkim novizam N. 1.«, ki prinnša par uradnih ln zasebnih naznanil. Na koncu čitaino pod črto, da bodo izhajale Novize dvakrat na teden, vsako sredo in soboto m du stane celoletna naročnina 3. fl., po pošli dostavljen še enkrat toliko, posamezna številka pa 3. krajcarje nemške veljave. Kasneje so prinašale Novize t tržno cene za žito, imena т Ljubljani umrlih in izžrebane loterijske številke. — Tak je bil obseg prvega slovenskega Časnika, kl je s skromnimi sredstvi nostl med ljudstvo poleg dnevnih vesli, posnetih iz dunajskih uradnih virov, predvsem našo tiskano besedo in je tako izobraževal našo narodno zavest Eno leto in pol so izhajale »Novize« po dvakrat na teden, od julija 1798 pa le enkrat. 12. oktobra 1799 je prevzela lastništvo tiskarne Egerjeva naslednica Marija Terezija; razen lega je bil Vodnik od 17. avg. 1796 imenovan za profesorja poetike na ljubljanskem liceju. Oba momenta sta imela za posledico, da jo nivo lista padel in da so bili naročniki i njim nezadovoljni. Temu so so pridružili razni neosnovnnl izpadi in trditve, da so »Novize« lažnive, prepozne, neizčrpne in da je jezik reven in pomešan z nemškimi izrazi. Na te napade je sicer urednik ostro odgovarjal v naslednjem smislu: »Ne morem lagati Ne letos, ne lan; Kir neče me brati, Naj dene na strani« dokler ni dfsgustiran končno 1. 1800. naznanil: V' prihodnim Içjto nebodo Krainfke novize vezh ven-dajanes in so res na koncu istega leta prenehale. Tako je padel važen faktor za ljudsko izobrazbo, ki ga je imel v načrtu prosvetljenec Žiga baron Zois v vodo. Po Vodnikovih »Novizah« je nastopila v slovenskem časnikarstvu velika vrzel, ki je trajala tja do 1. 1843., do ustanovitve Blehveisovih »Kmetijskih in rokodelskih novic«. Iz vseh štirih letnikov Vodnikovih »Noviz« zlasti pa iz članka »Povedanje od flovenfkiga jezika«, ki se vleče od 83. št. I. letnika do konca in v II. letniku od 3. št. do 27., je razvidna zdrava tendenca, ki jo je prvi utemeljil v dobi pro-svetljenstva Zois, za njim prevzel Lfnhart v svojem »Vereuchu einer Geschichte von Krain: (1788 in 1791), namreč narodno prebujanje Slovencev s posebnim ozirom na vseslovensko orijentacijo. V omenjenem članku poudarja Vodnik, da so Slo-1 venci del velikega »slovenfldgac (t. j. slovanskega) naroda, ki prebiva na obsežnem teritoriju od Jadrana do severnega morja in od Češke do Kam-čatke. Na to razvija v lahkem, krtmljajočem tonu zgodovino Slovencev od preseljevanja narodov do novejšega časa in govori o zanemarjenem slovenskem Jeziku, ki bi že davno potreboval temeljito slovnico. Ta važna izvajanja, ki so povsem slična Linhartovim v nemškem jeziku ln se Idejno stikajo v Zoisovi ideologiji, izvirajo iz Vodnikove izrazite slovenske orijentacije in spoznanja kulturnih potreb svojega naroda. Ta prvi slovenski »politični* časnik združuje po natančno izdelanem načrtu, vesti o strategičnem položaju v Evropi v času Napoleonovih vojn z gospodarskimi, narodopisnimi in zgodovinskimi članki, poroča o raznih odkritjih in izumih, priobčuje literarne, slovnične in druge opazke, obenem pa skrbi z resnimi in smešnimi zgodbami za moralno življenje in zabavo. Če pogledamo danes, iz dobe vlsokorazvifega žurnalizma In kolosalnih tehničnih pripomočkov, 130 let nazaj, si moremo komaj ustvariti sodbo o tem skromnem lističu. Zadnja beseda je mogoča šele tedaj, če poznamo vse naše življenjske pogoje in razmere pred nastopom naših prosvetljencev. Pod tem zornim kotom pa moramo priznati, da pomenijo »Lublanfke Novize,: naravnost neorgan-ski skok naprej. Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik, obenem prvi slovenski časnikar, je s svojo besedo pripravljal pot oni romantiki, ki je narodno probudila Slovence in oslonila našo kulturo na večno živo ime — Franceta Prešerna! Koncert s klasiSnhn. rom,an4(nim in modernim programom bo piani3tični večer gdčne Karmele Kosovelove jutri, v ponedeljek zvečer v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Mlada pianistka, ki šo ta semester dovrši svoie glasbene študije v mojstrski šoli prof. Pembauerja mlajšega, znamenitega pianista in pedagoga Glasbene akademije v Monakovem, si je izbrala za prvi samostojen koncert v Ljubljani skladbe petorice komponistov, in sicer Brahmsa, Regerja, Beethovna, Chopina In Skrjabina. Brahms je na programu s štirim Baladami op. 10; Reger s tremi Intermezzi op. 45; Beethoven z Rondom št. 51 ter s Škotskimi plesi, Copin s Fantazijo op. 49 v F-mclu in Skrjabin s Sonato op. 23 Fis-mol v šlirih stavkih. Program bo zadovoljil glasbenega esteta prav tako kakor preprostega človeka. — Vstopnice za koncer se dobe v Matični knjigarni in v pondeljek zvečer pri koncertni blagajnL H KONCEPTU GLASBENE MATICE V MARIBORU. Spored Matičnega koncerta, ki ga proizvaja dne 12. januarja, je skozinskoz klas'čne vsebine. Nasproti zbrani družbi starejših pevskih klasikov je postavila Glasbena Matica tudi velik, čislo moderni zbor Emila Adamiča: Marija in brodar. Namen, ki ga zasleduje Glasbena Malica je pri tej razporedbi čisto jasno začrtan. Iz pesmi, ki ee proizvajajo na tem večeru, se lahko v velikih obrisih pojasnjuje, kako so iz starejše klasike (Atila pred Rimom. Ob rekah babilonskih) in novejše (Cnrmen saeculare in Gricg) stopoma razvija popolnoma moderni lip umetn ško pesmi, kakor jo zastopa naš najplodovilejši skladatelj Emil Adamič. K posameznim zborom bi bilo menda še dobro nekaj pripomniti Besedilo zbora. »Na rekah babilonskih« se naslanja na svetopisemska psalina 135 in 136, ki opisujeta bolest nesrečnih Judov v babilonski sužnosti. Danes bi lahko rekli, da je to pesem političnih beguncev, preganjancev in brezpravnih. Razume jo najlažjo tisti, ki je sam daleč od »domov očelnjave«. Tekst »Atila pred Rimom< ima zgodovinsko podlago, ki ga nI treba razlagati. Posebej pa opozarjamo na božansko lop koral, ki ga prepeva preplašena procesija pobožnih kristjanov. Griegove pesmi izražajo globoko nežnost ljudske duše. Dali smo jih v naš program, da pokažemo lirično nežmst švedske narodne pesmi. Misel o »Mariji in brodar« smo že omenili začetkoma, dodali moramo še nekaj besed k »Večni pesmi«. Carmen saeculare je hrvatski alavospev na zmago imperatorja Konstantina nad nasprotniki in s tem tudi krščanstva nad poganstvom. Iz mogrčnih akordov, ki bi jih v smislu kompozicije moralo proizvajati par slo dobrih pevcev — mimogrede bodi omenjeno, da jo poje Matica s poldrugsto orli. — razvidi lahko vsakdo, da ji je stvarnik mož, ki je vse svoje sile posvetil umetnosti na orglah. Ena najlepših točk v tej kompoziciji je skrivnostno šepetanje, ki se sliši, kakor pritajena molitev za samostanskim zidovjem, ki jo le prekmalu preglušl peket konjskih kopit. Vse skladbe, katere proizvaja tokrat Glasbena Matica, so za Maribor povsem nove, vse se proizvajajo tukaj prvič. CjuTblfanslto gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Nedelja, 9. januarja ob 15: TRIGLAVSKA BAJKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah Izven. Nedelja, 9. januarja ob 20: PAHLJAČA LADY VVINDERMERE, premijera. Izven. V proslavo rojstnega dno Nj. Vel. kraljice Marije. Ponedeljek, 10. januarja: TRIGLAVSKA BAJKA. Red E. Torek, 11. januaria: Zaprto. Sreda, 12 januarja: PAHLJAČA LADY WINDER- MERE. Red B. Četrek, 13. januarja: Zaprto Petek, 14. januarja: PRI LEPI KRČMARICI, premijera. Red A. Sobo'a, 15. decembra ob 1(4 PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Dijaška predstava pri znalno znižanih cenah. OPERA. Začelek ob pol 20. uri zvečer. Nedelja, 9. januarja ob 15: SEVILSKI BRIVEC. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 10. januarja: Zapr o. Torek, 11. januarja: PLES V MASKAH. Red C. Sreda, 12. januarja: BRIVEC SEVILSKI. Red D. četrtek, 13. jamarja: TANNHAEUSER. Red E. Petek, 14. januarja: Zapr'o. Sobota, 15. ianuarja: BRIVEC SEVILSKI. Delavska predstava pri znižanih cenah. Izven. ' PLESNI VEČER METE VIDMARJEVE 7. t m. Slovenska pesem, naše čuvstvovanje, slovenska plesalka, dovolj za en lep večer. In ples je umetnost, nam je ho'ela povedati Meta Vidmarjeva. Ni bilo tu rame'anih po;no efektnih, dražečih in običajnih gibov, ki omamljajo publiko, temveč nam je plesalka hotela pokazati resnično umetnost. Spored sam je bil priprost in je bdi celota v petih delih. I. Začetek (ples brez godbe). Resnično, ni bilo godbe in vendar je prihajala od nekod iz dalje lepa pesem in to telo je slušalo njen ukaz in zaživelo ln zaplesalo v ri mu, spočetka komaj vidnem, pa vedno naraščajočem. 1. Prihod je bil nad vse lep in poln; tudi nagibanje, med lem ko je v ozkem prostoru precej medla slika in skoraj prazna. Vzvočenje — ki je tvorilo nekak prehod k drugemu delu, je bilo metrično sicer dobro in tudi godba je bila v teh gibih ali vse premalo močna, da bi zgrabila tudi publiko. II. Narodni mo'ivi. 1. Vidim, draga moja. 2. Džaurko. 3. Oj d je vojko. 4. Pravijo, da sem srečna. Zdi se mi, da pozna plesalka te narodne pesmi samo iz klavirske partiture, in to pesmi kot je Džaurko, ki narodna pesem več ni, če je v klavirski izdaji. Sploh ram je podala plesalka te narodne pesmi muzikalno mnogo preveč secirano. Vsled tega je trpel narodni muzikalni ritem (in vendar je to skoraj bistveno v narodni pesmi) in pa celota sploh, ker pesem ima tudi svojo vsebino. Zato praznota v gibih, razven v Pravijo, da sem srečna, ki je bila res dobra. III. Melodije: 1. Tamo daleko — dasi tako lahekin le plema — me ni zadovoljila. 2. Sloji drevo. Gotovo ena najlepših sMk večera. Kompozicija godbe in plesa je bila enota. To trepetanje in valovanje in .silna pesem in zopet komaj vidno šepetanje — res dovršeno. IV. Slovenske. So to naše pesmi in kdo jih ne bi rad imel? In naša Meta Vidmarjeva nam je te j'esmi zaplesala. Sentimentalna in prijetno primitivna, pa zopet vesela, hudomušna in sočna je bila slovenska pesem v tem plas'ačnem podajanju. In videli smo, da je lopa. (»Dolenjska« jo je morala plesalka na koncu ponoviti.) V. Pesem, gotovo najmočnejša kreacija večera, doživela in l^pa. Vendar pa bi utegnila kompozicija učinkovati Ге mnogo silneiše, če se ne bi uvodni motiv brez potrebe ponovil In tako motil logični razvoj kompozicije. S tem večerom se nam je preds'avila Meta Vidmarjeva in pokazala svojo uslvarjajočo moč. Bil je prvi korak in smo je veseli. Plesni večer Mete Vidmarjev© je bil lep. To pa še ni vse, kar nam tak večer lahko nudi. Pino. Maritoorslto gledišče Nedelja, 9. Januarja ob 15: GROFICA MARICA. Znižane cene. Kuponi, ob 20: OGNJENIK. Ponedeljek, 10 ob 20: PLESNI VEČER METE VIDMARJEVE. Torek, 11. januarja ob 20: LEPA HELENA. Ab. C. Kuponi. Goslovanje ge. Poliičeve. Sreda, 12. januarja: Zaprlo. Četrtek, 13. januarja ob 20: ORLOV. Ab. C. Kuponi. Jubilejna proslava v mariborskem gledališču. Kakor je že bilo javljeno, se proslavi sredi januarja 501etnica umetniškega delovanja nestorja slovenskih igralcev, gospoda Danila z veseloigro »Večni mladenič«. Kasneje se vršita se proslavi 251etnice Pavla Razbergerja (s Ciganom baronom) in ravnatelja opere Andra Milroviča s premijero opere »Madame Buiterfly«. Efuûski o&er v LJubljani Nedelja, 9. januarja 1927 ob 20: H ANICE POT V NEBESA. Nedelja, 23. januarja 1927 ob 15: HANICE POT V NEBESA. ;Prosvetna scvessa Modema tehnika današnjih dni je naslov sedmih, predavanj, katera se bodo vršila vsak pondeljek in vsako sredo v mesecu Januarju v Rokodelskem domu, Komenskega ulica ob 8 zvečer. Ta tečaj je predvsem namenjen naši inteligenci in obrtnikom, katerim bo pokazal nova pota moderne tehnike. Tečaj se otvori v pondeljek 10. t m. ob 8 zvečer, s predavanjem vseuč. prof. inž. S e r n e c a : Industrija Jugoslavije. Nadaljnja tema so sledeča: Kaj je elektrika. Električne centrale v Sloveniji in drugod. Brezžični prenos elektrike radio, Prometna sredstva današnjega časa, Henry Ford, Perspektiva v bodočnost. — K udeležbi se vabijo tudi člani in članice ljubljanskih prosvetnih društev. Teinj sa augleiHno. Udeležencem tega lečaja se sporoča, da se vrši pouk kakor doslej v četrtek zvečer in sicer: II. skupina od tričetrt na pet do tričelrt na šest. I. skupina od tričetrt na šest do tričetrt na sedem. Prihodnja ura je lorej v četrtek 13. t m. Koroika Bela. Prosvetna zveza vljudno vabi na zanimivo predavanje, ki bo opremljeno deloma s skioptičuimi slikami deloma s filmi in sicer Slovenci na Evh. kongresu v Chicagi. Predava gospod A. Markež, kateri se je udeležil v zadnjem letu tega kongresa. Nadvse zanimiv pa bo film, kateri nam kaže slovenske izseljence v Ameriki, mod njimi našega škofa dr. Jegliča, ko deli zakrament sv. birme v Lemontu in krona Mater božjo na i Amer. Brezjah. Film jc doslej povsod zbujal največjo pozornost. Začetek predavanja je danoj ob 3 popoldan v društveni dvorani. 2iri. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 9. t. m. ob 7 zvečer predavanje združeno s skiop-tičnimi slikami o Francoski revoluciji. Ker sledi temu predavanju prihodnjo nedeljo predavanje o Napoleonu, zato opozarjamo člane in prijnlelje društva, da so obeh predavanj številno udeleže. Gor. Logatec. Danes, 9. t. m. bo ob 7 zvučer v prostorih tukajšnjega prosvetnega društva zanimivo predavanje o naših bratih onstran Nanosa. Preda« davanio bodo pojasnjevalo številno svetlobne slike. Stolna in Šentjakobska prosveta priredita v Krlževniški dvorani v pondeljek 10. t. m. ob 8 zvečer predavanje o človeških čutilih. Predava goepod Stanko Leskovec. Zveza uradnic in trgovskih nastavljen'; Krekove prosvete vabi na redni občni zbor, ki bo v pondeljek 10. t. m. ob pol 8 zvečer v društvenih prostorih na Poljanski cesti. Prod občnim zborom bo predavanje o prosveli. Članice se vabijo, da m» občnega zbora polnoštevilno udelefla. Mlada Breda. Pravkar je izšla mična opereta Mlada Breda v dveh dejanjih, ki je zelo primerna spevoigra za naša prosvetna društva, katera razpolagajo a pevskim zborom. Pridni prosvetni delavec, duh. svetnik Josip Lavtižar je to narodno pesem priredil in uglasbil. Vsem društvom najtopleje priporočamo, da si za predpuslni čas omislijo in nar„če to mično delo. Cena jo 30.— Din. Besedilo samo staro 1 izvod 3.50 Din Naroča se pri skladatelju Joe't Lavtižar, Rateče, Planica in pa pri Prosvetni zvozi v Ljubljani. Ve-liik. Pravkar jc izšla 12. štev. Vestnika, katera prinaša oklic za jubilejno proslavo sv. Cirila in Metoda. Dne 14. februarja letošnjega leta obhajamo namreč 1100 letnico Cirilovega rojstva Vsa prosvetna društva naj v ta namen prirode primerno proslave. Dobro bodo služili trije programi proslave in govor, ki je tiskan v tej številki. Izobrazba — vir napredka je naslov predavanja, katerega lahko uporabijo voditelji naših društev. Zelo aktualen jo dalje članek: Oderska razsvetljava. Vsako leto se zgradi pri nas mnogo društvenih domov in odrov. Vedno in vedno naletimo na staro napako, da se Zveze ne vpraša prav nič za nasvet glede načrta. Prosimo, da v bodoče društva pošljejo vedno načrte v pregled, katere bo brezpUčno pregledal tehnični odsek Zveze, da se na ta način napake že v naprej preprečijo. S. K. Ženska zveza priobčuje v 12. številki vse resolucije, ki so bile sprejete na blejskem kongresu. Te resolucije naj se pri sestankih ženskih odsekov prečitajo. Odbornik za narodno obrambno delo bo našel v tej številki primerno navodilo za bodoče delo. Dramatičnemu odseku bo dobro služil seznam vseh novejših iger, da si lahko potom tega napravi primeren repertoar. Knfige in rem/e Dr. A. Ušeničnik: Socialna Ekonomiji. Orlov ska podzveza v Ljubljani, ki z izredno marljivostjo izdaja knjigo za knjigo, v svrho izobrazbe katoliške mladine, nas je zopet razveselila z delom našega prvega filozofa in sociologa dr. Aleša Ušeničnika, ki je za Socialnim vprašanjem napisni Socialno Ekonomijo. V vprašan jih in odgovorili nam avtor v jasni, znanstveno točni, pa splošno razumljivi obliki razloži ves nauk o socialnem gospodarstva. O knjižici prinesemo še obširno oceno. ! Jezikovni paberkš. Se enkrat Prisank. Prisolnik, I'risojnlk. Moji razlagi o nastanku prvotnega imena gore. ki jo sedaj imenujejo tudi Prisank poleg Prisovnk, pritrjujejo tudi razboriti jezikoslovci. Osnova temu i nazivu je torej neizpodbitna beseda solno = solnce i prav tako kakor Osovniku pri fekofji Loki in pri i Ribnici. Iz prvotne oblike Prisolnik je nastala obli« I ka Prisovnk. dalje Prisonk in naposled Prisank, ko se je uveljavil a za o. V Kranjski gori izgovarjajo namreč nenaglašenl o za a, n. pr. dalina za dolino. Ker pa pri krajevnih imenih ne velja vedno etimiološka pisava, saj govorimo In pišemo tudi Dovje, nastalo iz Dolge, Voje, nastalo iz Loge, oboje po gorenjski izreki je za ge1 in v za 1, moramo pritrditi tudi sedanji narodni izreki Prisank. Opravičena je po glasoslovnem razvoju in po govorici. Tako sem s premislekom opustil prvotno mnenje in nasvet da bi pisali Prisovnik vztrajam pa šo vedno, da je oblika Prlsojnlk napačna, ker ni potekla iz prvotne oblike in ji zato ni prav nič podobna niti po izreki niti po naglasu. Je res sedaj knjižna in že precej priletna, a na podstavi temeljite razlage prvotnega imena in njegovega glasovnega razvoja neveljavna. Nastala je pač v prvi dobi »Slov. plan društva«, ko ni še bilo mogoče ugotoviti vira imena te gore. Glede Osovnika pri Škofji Loki, ki ga knjiga tudi imenuje Osojnik, pa velja le oblika Osovnik, z naglasom na prvem zlogu, kakor se zove tudi ribniški Osovnik z razločno naglašenim srednjim zlogom. Končno odločilno besedo ima sedaj »Slov. plan. društvo«, zakaj skrajni čas je že, da odpravimo to nesložno imenovanje prelepe gorenjske gore. Narod je za obliko Prisank, ker le-ta krepko živi v ustih Kranjskogorcev, vendar je še tu pa tam slišati izreko Prisovnk, ki me je napotila, da sem začel razmišljati o imenu in da sem spisal razpravo o njem, nadejam se, da ne brez trajnega uspeha. — Anton Mlkuž. • Da je »je« nastalo iz prvotnega "»g«, kaže očitno »ž« v imenu Dovžani, prebivalci na Dovjem, in »z« v mestniku »v Vozeh« (kraj v Bohinju) Taky uničuje dlako, icar vm zmore nobena britev. Nase največje ume nice ge. Huguene, Duflos, Spinelly, Raquel. Meller, Rahna, NapierkowsUa in druge, se čudijo, da so še ljudie, ki vpo-rablj jo še komplicirane, slabo duhteče dep latorje ali pa britev, ki povzročajo mozoije iu napravijo, da dlaka bolj pogosto rasle. 1 „S pomado Taky, pravijo one. se mi irneoimo dlak in mozoljev v 5 minutah. Ta parflmirana j>o-I mada se vporablja takšna, kakor je v tubi. Oua uniči dlako, tako da naposled popolnoma izgine. Tel,y je zelo ekonomična in lahko vporahljiva po-moda. Taky je absolutno neškodljiva, kož» |>oslane bela in gladka. V resntfi neprecenljiva 121181(11)8.* j D po v Becgrsdu pri Mlrković i Camp., veledrogerija Oepo v Zagret u : Jugofarmscljs, veledrogerija. Dobiva se v vseh drugih lekarnah in dr gerijsh. Poravnajte naročnino! Gospodarstvo Predlog proraïuna ministrstva za zgradbe za leto 1927-28. Celotni izdatki tega ministrstva so proraču-njeni za poslovno leto 1027-28 na 387,000.000 Din napram letu 1926-27, ko je znašal odobreni proračun 430,072.798 Din. Predlog proračuna je torej za 43,072.798 Din manjši kot stari proračun. Osebni izdatki so popolnoma centralizirani ter znašajo 90,137.130 dinarjev in so napram prejšnjemu proračunu -za 9,880.744 Din manjši. Prihrauek izvira odtod, ker je ponovno reduciranili 224 — 90=134 državnih cestarjev (za Srbijo je na novo predvide nih 00 cestarskih mest). Zmanjšane so tudi doklade tehnL-Sk< mu - sobju. Cel personalni del proračuna je tako cen-tnilU-inu», da ni možno ugotoviti števila tehniškega osobja, ki odpade na posamezne pokrajine. V oddelku 944-3 so določeni tudi izdatki ai deželne in okrajne cestarje v Sloveniji. Na Kranjskem je trenotno normiranih 227 cestarskih mest, na štajerskem 217, na bivšem Koroškem pa 6, skupno'torej 450. V Prekmurju se nahaja 19 ko-mitatskih cestarjev, ki imajo enako plačo, kot cestarji na deželnih cestah v ostali Sloveniji. V državnem proračunu za leto 1926-27 je bilo določenih 4SI deželnih cestarskih mest. V proračunu za leto 1927-28 ne pa glasi ta postavka: »435 deželnih — ©krajinskih putara u Slovenackoj t Dalmaciji (van kategorije) po 900 Din go-dišnje, 19 komitatskih putara Slovenackoj (van kategorije) po 900 Din godišnje.«: Ali namerava ministrstvo že itak premajhno (število deželnih in okrajnih cestarjev ponovno reducirati? Ali ni mar prišla opazita ?i Dalmaciji«; v besedilo proračuna namenoma? Državni poslanci oaj pazijo na to, da se Sloveniji z redukcijo cestarjev ne napravi nova krivica! Da so deželne in okrajne cesto v Sloveniji v tako slebem stanju, temu so v veliki meri krive ludi nezadostne plače cestarjev. Medtem ko so plačani vsi ostali cestarji v celi državi tako, kakor v Sloveniji državni cestarji, imajo deželni cestarji s Sloveniji U 75 T>in mesečne plače. Tudi doklade so manjše, kot pri drugih cestarjih. Celotna plača deželnih in okrajnih cestarjev v Sloveniji znaša po številu družinskih članov le 300—500 Din mesečno. S tako plačo pa cestarji ne n;orejo živeti, restni odbori ne morejo zahtevati, da bi se pri taki plači posvetili cestarji popolnoma svoji cestarski službi in pri tem ceste vsled zanemarjanja vedno bolj propadajo. Skrajni čas je že, d» se enkrat te uredi vprašanje cestarskih plač oziroma doklad ïasu ter razmeram primemo. Materi j al ni izdatki. Vsi rodni materijalni izdatki so centralizirani ter ni mogoče ugotoviti, koliko od njih odpade na Slovenijo. Stroški za vzdrževanje državnih cest in mostov so napratn lanskoletnim zvišani za 28,380.000 dinarjem ter znašajo 128,380.000 Din. Upajmo, da bo poviška defcžna tndi Slovenija. Mnogo prenizka je pa postavka za nujno pomoč v 3lučaju elementarnih nezgod, ki znaša za državne cesto sicer i,000.000 Din, a za deželne ceste niso določeni v ta namen nikaki krediti. Pod oddelkom 655. se nahaja 4,000.000 Din kot pomoč 7-a grajenje i odriavanje nedržavnih puteva i mostova- Iz te postavke bi mogla prispevati d.iava za popravo po povodnji poškodovanih ter za zgradbo novih deželnih cesi in mostov, če ta kredit ne bo porabljen le v drugih delih države, kakor je dooi'a Slovenija iz kredita pod oddelkom 955 v znesku 5,000.000 Din v letu 1926-27 par sto-tisoč dinarjev. Četudi so v Sloveniji vsled povodnji deželne ceste zelo trpele in ni prispevala država k vzdrževanju deželnih in okrajnih cest ničesar, Éetudi bi bila dolžna prispevati na Kranjskem dve tretjini, na štajerskem pa do 60 odst. k vsem vzdr-levalnim stroškom! Velik napredek napram lanskemu letu pa enači postavka 4,296.000 Din pod 955-8, namenjena ta vzdrževanje deželnih in okrajnih čast v Sloveniji, Eetudi je še mnogo premajhna ter ne odgovarja taktičn.m potrebam. Stroški za nadaljevanje započetih zgradb ter ea novo projektirane zgradbe so sicer znatno manjši kot pretečmo leto, vendar pa znašajo Se vedno eelih 143,224 870 Din, medtem 10,000 000 za nadaljevanje zgradbe narodne skupščine. Od cele te vsote pa ne odpade na Slovenijo — nič, četudi ima Slovenija mnogo potreb in plača relativno največ davka. V lanskoletnem proračunu sin bila za nadaljevanje započetih zgradb določena vsaj 2,000.000 dinarjev v glavnem za dokončanje co3te St. Ilj— Velka. Sicer pn tudi od teh v proračunu določenih kreditov dor-daj Slovenija ni imela nikakih koristi; kljub večkratnim urgencam in intervencijam narodni poslanci niso mogli izpesiovati iz Belgrade denarja, ki je bil imenoma določen za dokončanje ceste SL Ilj—Velka. In tako ta Še nedokončana cesta stalno propada, kljub temu, da leži ob državni meji, kar nikakor ne dviga državotvornega m šljenja obmejnega prebivalstva, marveč le kaže brezbrižnost in nezmožnost naše centralistične uprave. Kakor se vidi iz celotnega proračuna, bo preteklo še mnogo časa in bo treba še mnogo truda, da bo država v enaki meri upoštevala potrebo cele države. ►»«♦«♦♦.♦»»♦«♦♦♦♦t Žepni koledarček 1927 7 rtitesom. vezan v platno. Din 10-—• JUGOSLOV. KNJIGARNA ▼ Ljabljani. ♦ty»»t»>»«H««H»MMMtMH>MHHMH»MM Vinski trg. SVETOVNI vinski trg trpi na pomanjkanju vina. Splošno se računa da se je letos pridelalo za 40—50 milijonov lil manj kakor je sicer običajno v normalnem letu. Francoska, ta največja vinorodna država uvaža na milijone hI vina iz Španije, Italije in Grčije, da zadostuje zahtevam lastnega trga. Pod femi razmerami so vinske cene zelo poskočile. Čeravno je padci ltonzum v vseh državah radi brezposelnosti in manjše možnosti zaslužka vsled povojnih razmer. Kvalitativna vina so najdejo samo v južnih državah, in bo že skoraj docela razprodana. Svetovna vinska trgovka išč« z mrzlično nagi ost jo razpoložljive kvantitete. Zato je obrnila svojo pozornost tudi na JUGOSLAVIJO, kjer ji posebno prijajo cenejša hrvatska, bauaška in dalmatinska vina. Posebno Nem. Avstrija je že izvozila precej tega blaga, ki se potem razpečnva pod drugimi imeni na Čehoslovaškem itd. Tudi Jugoslavija bo morala letošnjo vinsko letino prištevati med najslabšo letine. Saj je dobila komaj 30—40?,; normalne trgatve. Notranji konzum je vsled splošno gospodarsko krize zelo padel, kleti pa bodo kljub temu do prihodnjo trgatve popolnoma prazne, in samo to dejstvo in zvišane cene so ohranile naše vinogradništvo pred popolnim polomom. Upajmo, tla bo vlada vsaj do nove trgatve izdelala končno veljavni unitieirani vinski zakon, ter uvedla neodvisno delujočo, gmotne podprto kle-tarsko nadzorstvo, ter skrbela za znižanje prevoznih stroškov naših vin. SLOVENSKA vina so predraga za svetovni vinski trg, ki navadno ne išče. kvali e. Tudi tukaj je trgatev večinoma slabo izpadla, in zato je zavladalo ob tem času veliko povpraševanje po novih mošliii. Cone so šle stalno kvišku in koneorn oktobra so se plačevale colo manjše množine 2e po 5—6 Din. Zavreta vina se bodo začela sedaj pretakati in bodo postala finejša in gladka. V splošnem so je opazilo, da letošnja vina dosedaj še niso razvila onega tipičnega, nežnega bukeja, da pa so vkljub temu za 1—3% močnejša od kmsi.oga. Po pretoku zahtevajo vinogradniki za navadna vina 6—7 Din ta boljša 7—9 Din, 7Л ?ina. izbrana in sortirana vina pa celo 12—lô Din. 'i.tka vina so zelo mika. Znan nam je k i utaj, da se je partija jeruzalemskega burgundca prodala celo po 17 Din. Starih vin je malo na razpolago. Cene so s'ične novemu blagu. Med vinogradništvom je opažati povsod živahno gibaaje. Prirejajo se ankete, vinske razstave, sojmi, poskušnje itd. Iuicijativa prihaja iz lastnih vrst, in ti dejstvo je porok, da bo slovensko vinogradništvo našlo pravo pot za uresničenje svojih idealov. » « • Lesni tre,. Izvoz mehkega lesa iz Slovenije, je navzlic dejstvu, da je gradbena sezija tudi drugod končana, še precej živahen. Precejšna stabilnost italijanske lire ugodno upliva na razvoj trgovskih poslov z kalijo. Vendar je na drugi strani opažati, da Italija v zadnjem času z težkočami izpolnjuje svoje plačilu. obveznosti, kar povzroča denarne težkoče pri naših izvoznikih. — V preteklem letu se je v krogih uaše lesne trgovine mnogo govorilo o nevarnosti, ki preti naši lesni industriji s strani Rusije. Kakor je upravičena bojazen, da nam bo sčasoma konkurenca ruskega lesa na inozemskih užiščih povzročila velike težkoče, tendar trenotno ta nevarnost še ni aktualna. I'roti vsem pričakovanje; je izvoz nr.kega lesa v gosp. letu 1926-26 znamo nazadoval. V eksportni kampanji 1925-26 (od 1. okt. 1925 do 1, okt. 1926) je Rusija izvozila 3.03 milij. kub. metrov lesa v vrednosti 55 milij. rubljev. V primeri z, letom 192!-25 je celokupni izvoz lesa nazadoval po vrednosti za 21%, po množini pa za 22%. To nazadovanje so povzročili razmeroma visoki proizvajalni stroški; indeks cen je v lesni industriji znatno večji kakor povprečni indeks cen v celokupni državni industriji (2.793 napram 2.002). Konkvrz je razglašen o imovini Jos. Rakuna, bivšega trgovca na Brodu, občina Dolenii Logatcc. (Roki: 18. jan., 12. teb. in 8. marca.) Korikurzna statistika Slovenije v I. 1926. V letu 1926 je bilo v Sloveniji razglašenih 77 konkurzov (v letu 1925 78). Od tega števila odpade na proto-kolirane tvrdke 29 (32), na neprotokolirane tvrdke pa 48 (46). Pri posameznih registriranih tvrdkah je bilo 18 (21) konkurzov, pri javnih trgovskih družbah 2 (5), pri družbah z omejeno zavezo 3 (3), pri delniških družbah 2 (1) in pri zadrugah 4 (2) kon-kurzi. Izbrisi v trgovskem registru. V letu 1926 (v oklepaju podatki za 1925) je bilo v trgovskem registru izbrisanih 56 (61) tvrdk ln sicer 17 (34) posa-meznih trdk, 17 (18) javnih trgovskih družb, 16 (9) družb z om. zavezo in 6 (0) delniških družb. Iz zadružnega registra pa se je izbrisalo 41 (16) zadrug. Ktiaki gnsi>0ilurske krize v Belgradu. Glasom podatkov belgrajskega trgovskega sodišča ic bilo v 1. 1926 protestiranjih 12.136 menic, V posameznih mesecih je bilo protesliranih: jan. 715, febr. 693, marca 759, aprila 591, maja 893, junija 1030, julija 1149, avg. 1160, sept. 1106, okt 1337, nov. 1269 in dec. 1340 menic. Število protesti ranih menic se je torej v dmgi polovici 1926 skoraj podvojilo. V tem letu so bili predlagani 403 konkurzi, razglašenih pa je bito 105. Sledeče banke so poslale Insolventne: Belgr. hipotekama banko, Srbska gradjovinskn ban-1 >, Belgr. komisiona banka in Banka Boškovič. 'nozemski kredit za stabilizacijo dinarja, Kakor ) .roča :.Privredni pregled«, je novi finančni mini-U.T dr. Markovič predložil viadi v odobrenje dogovor, sklenjen z. neko veliko ameriško banko, radi kredita za stabilizacijo dinarja. Ta kredit, ki se lahko še poveča, bo zaenkrat znašal več sto milijonov dinarjev. Na ta način bo taktična stabilizacija naše valute popolnoma zasigurana. Tega kredita se bo vlada, odnosno Narodna banka poslužila le v slučaju, če bo vsled mrtve izvozno stv.ije dotok deviz znatno zaostajal In kadar bodo devizne rezerve Narodne banke porabljene. Slične kredite w> ob priliki stabilizacije odnoe.no prehoda k zlati valuti prejele tudi Češkoslovaška, Anglija in Belgija. — Zaenkrat nam nI bilo mogoče kontrolirati, v koliko te vesti odgovarjajo resnici. Vsekakor va bi bilo sklepanje takega kredita v svrho stabilizacije dinarja pozdraviti. Povečanje zalogo zlata pri Narodni banki. — Koncem letu 1926 je zaloga zlata pri Narodnj^banki dosegla 85.7 milij. zlatih dinarjev, kar ppćdstavlja pri današnjem kureu 940 milij. pap. dmarjev. Ta zaloga zlata je od leta 1922 stalno naraščala; koiir eom 1. 1922 je znašala 64.0 milij. zL dLnbrjov, koncem 1924 72.3 milij. zl. dinarjev, koncem 1925 75.9 milij. zl. dinarjev in koncem 1926 85.7 mifij.^utih dinarjev. Zlato kritje našega obtoka bankoveeir je torej doseglo 16.2%. Seznam sejmov in rasstav v prvem polletiu 1927. Seznam sejmov in razstav, ki se bodo vrtlle v prvi polovici leta 1927. v raznih evropskih! in izven*.vropskih državah, je izdala Mednarodna/trgovska zbornica v Parizu in jc interesentom^ na vpogled v pisarni zbornicc za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Horsa Dne 8. januarja 1926. DENAR. Zagreb. Berlin 13.50-13.53 (13.50-13.51), Italija 250.30 —252.30 (253), London 275.20-276.00 (275.55), Newyork fio.61-66.81 (56.67), Pariz 224 do 226 (224), Praga 167.70- 168.50 (168), Dunaj 7.985—8.015 (8 den.), Curih 10.W5—10.975 (10.96), Amsterdam 22.7075 -22 7675. Cnrili. Belgrad 9.13 bi. (».11 den), Berlin 128.05 (123.05),, Italija 22.85 bi. (23 bi.)., London 25.1475 (25.145), Newyork 518.125 (51^,125), Pariz 20.50 (20.425), Praga 15.34 (15.34), Dunaj 73.05 (73.05), Bukmr.ét 2.75 (2.75), Varšava 57.25 (57.10), Bruselj 72.05 (72.05), Konenhagen 138.10 (188.15), Oslo 131.80 (13155), St.oklioim 138.-10 (138.40). Dunaj. Don.-savska-jadr. 86.95, Zivno 77.50, Alpin o 42.65, Groinitz 5.60, Kranjska industrijska 46.50, Trbovlje 48.50, Hrv. esk. 11.00, Avstrijsko tvornico za dušik 27.5, Mimdus 130.00, Slavonija 4.00. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zugreb. 7 odstot invest. posoj. 82, vojn« odškodnina 363—354, Hrv. esk. 101—102, Hipobaaka 59 den., Jugobanka 99—100, Praštediona 890. Ljublj. kreditna 150 den., Sečerana 440—443, Gut-mana 220—250, Trbovlje 370—380, Vevče 120 den. Dunuj. Devize: Belgrad 12.4925 Kodanj 188.90, London 34.41; Milan 31.29; Newyoi-k 708.75, Pariz 28.035, Varšava 78.43. — Valute: dolarji 706. angleški funt 34.36, francoski frank 28.12, lira 31.12! dinar 12.47, češkoslovaška kronn 20.075. Praga Devi7ie: Lira 148.925, Zaigreb 59.896, Pariz 133.15, London 163.20, Newyork 33.615. Coolidge izvajal: >Zgmlovina Vašega društva in Ameriško telovadne »vezo je ozko spojena z napredki na polju telesene vzgoje. To je prava šola, zgrajena na modrosti besede: >Zdrava duša v zdravem telesu*. Ljubezen do svobode m zahteva po svobodi sta vodila ustanovitelje društva in sta jih vodila za časa državljanske vojske (1861—65). Ča. stitam Vam in upam, da so bo vpse krasno delo nadaljevalo v prospeh našo skupno države«. SREČONOSNA TRINAJSTICA. Pis;; i i smo svo.jČas o italijanskem ariatiku Bernardi.«!, ki je priboril Ttaliji mnogo ziiželjeni Sclmeiderjev pokal v Ameriki, leteč v bidroplanu s povprečno hitrostjo 418 km na uro, prod vetrom colo s 436 km. Sedaj je prišel Bernardi nazaj v Nenpel. Povratek je izzvenel v pravo zmagoslavje. V boju za Schneiderjev pokal nas najbolj ranima, kaj govori Mario Bernardi o srečonosni številki 13: >Sreïa je bila d;» moji strani; no samo radi talismana, ki so mi ga dali moji tovariši Iz Italije s seboj, temveč tudi vsled čudne stalnosti, s katero me je zasledovala čtevilka 13. Odšel sem iz Neapola 13. oktobra, s 13, možmi. Boril sem se -/л pokal 13. novembra; avto, ki m«! je pripeljal na letališče, je imel številko 13; med številkami na mojem aparatu je bila tudi trinajstica. Letnica 192G iu 26 konkurenčnih rezultatov imajo v sobi dvakratno Številko 13.« SNAŽENJE AVTOMOBILOV V AMERIKI. V Nowyorku in v drugih velikih mestih Se» verne Amerike so snažihiice za avtomobile. Oddaš avto, Ln vacuum-aparati mn vzamejo prah notri in zunaj. V kopeli ost.-ше nato avto 30 sekund, pride potem v sušilni prostor in ga odrgnejo z jelenovim usnjem- Oljnata cunj« čisti ponikljane dele in jih ščiti pred vlago. Vse skupaj traja šest minut in je zelo poceni. Sporîni fedeii Zimski sport je v polnem razmahu. Beremo že o izboroih rezultatih. Tako o Andersenu, ki je predrsal 500 m v 44.7, Carlsen 1500 m v 2:27.8, Engnalstangen 500 m v 45.3, 1500 m v 2:29.8, 3000 m v 9:11.8. Thunberg 500 m v 48, Ballangrud 50<; n v 47.3 itd. — V St. Morica je premagal v hockeyu Cambridge moštvo 0^'orda 3:0. — Prav dober v hockeyu na ledu je îWiener Eislaufverein«; lrta 1926 jo dobil 54 goalov, nasprotniki P. zadnjič je pa premagal Opavce v uničujočem razï'ierju 11:1. — Evropska prvenstva v hockeyu se bodo izvojeva'a letos na Dunaju; obenem se bo vri'il kongres. Smo že med tednom o tem pisali. — V Zakopanih (Poljska Tatra) je dosegel Sieczko v smuškem skoku 50 m, na Češkem pa Mende б-l in 65 m. — 11. in 12. iebr. se bodo vršila v St. Morica evropska prvensiva v bobs-leirrhu; hkrati se bo vršil kongres mednarodne bobs-zvc.e in bo razpravljal zlasti o zimski olim-p'adi 1928. 0 važnih nogometnih dogodkih smo prinesli večje poročilo 5 t m. Dodenemo Se tole: Huugaria ie bila v Biibao poražena 1:6; Rapld se je v Egiptu rehabilitiral in je zmagal v Ale-ksandriji 2:1: BAC v Lugano 3:1; tekma Češkoslovaške in Luksenburške je odpovedana; na Angleškem je sedaj New Castle spredaj, 31 točk ima, Bumley jih ima 30, Sunderland 29, Iludders-field 28 etc.; v Pragi bodo ustanovili štiri akcijske nogometne dniibe: pri 10 igrah v Angliji je bilo povprečno 31.000 gledavcev, včasih do 45.000; belgijska nogometna zvnza je .zaslužila v preteklem letu 250.000 frankov; am :riški sodniki zahtevajo za vsako igro 25 dolarjev, doslej so jih dobivali 15. Indijci so zopet prijavili svojo udeležbo v tekmi za D a v i s o v pokal. — Landry Je premagal Borotro; slučaj. — Tildena ne bo v Evropo, se bo doma boril. — Richardsa so črtali iz seznama ameriških igravcev, ker je stopil v Pylejevo skupino. Iloff se je z amerišk.-> lahkoatletsko zvezo pobotal; dali so mu 900 dolarjev za potne stroške, sedaj je spet čist amater in rešitev je vsestransko zadovoljiva. — K orni g in Corts se preselita v Berlin. — Poljak Каеггоапжук je p r e hodil 2 km v 8:233, 3 km v 12:58; če bodo priznali, bo zadnji čas nov svetovni rekord, dosiej Itasmusen 12:63 4. — Callegarijev uspeh v hoji na 20 km 1 :S8.51 so označili Italijani kot svetovni rekord; pa ne bo držalo, ker je čas Berlinčana Mtillerjo. 1:38.26. — Ritola v zimski seziji v Ameriki no bo stari al. — Mfd tednom smo pisali o zborovanji; ženske lahke atletske z veze v Taji va. Omenimo še, da so določili višino les s 75 cm, sa zalet je dovoljenih 12 m. za obstoj po teku tudi 12 m. Če ne bodo dovolili ženski atletiki na olimpiadi dveh dni. че bodo udeležile šele olimpiade 1932 (prvo poročilo je reklo, da se bodo vseeno udeležile že 1. 1928., a v manjšem što-vilu.) Prvo bodeče zborovanje Mednaroonega odbora se bo vršilo v avgustu 1927 r Breslauu, prvi kongres Meduarodne ženske športne zveze na leta 1928. v Amsterdamu. Knute Hansen je premagal M. Munna po točkah in se bo boril 7. febr. s Sharkevom; morda se bo pa boril Sharbcy ta dan s Paolinom, ki je premagal v Havani Martina O' Grady v 1. rundi k. o. Hkrati beremo, da se bo boril 7. febr. s Sliar-keyem Maloney. Torej vse navskriž, in зе nihče no spozna. — T u n n e y se je zadnjič na ledu vdrl in bi bil kmalu utonil; tovariši so takoj naredili vorigo in so ga zvlekli ven. — Berlenbach in Pers-son se bosta udarila 28. t. m. — Porath je zgubil proti Burkeju. je v 8. rundi odnehal. — Carpentier se bo boril 27. marca v Bruslju proti Plerru Charles. — Tex Richard je obljubil Tunneyu 1 milijon dolarjev za zopetni boj z Dempseyemt Sedaj nastopa Tunney v varieteju in zasluži na tedsn 7500 dolarjov. — Tex Richard si je zagotovil delniško večino podjetja Madison Square Gardon. Ederlova ne bo plavala čez kanal Cata-lina; Wrigley je dvignil darila od 25 000 na 40.000 dolarjev. Tekmovalcev bo 600. — Znameniti Avstralec Charlton bo spet nastopil, ln sicer najprvo proti znanemu Japoncu Takaiši, po Avstraliji potujočemu; Charlton je šele 18 let star. — Ce-i reko Delaware je pri treh stopnjah Celzija plavala New-vorcanka Loti Schoemel; tudi ledeno plošče so plavale po reki; v vodi je bila Loti 10 minut in pol, trenirala se jo bila z vajami na ledu. Šestdnevno kolesarsko dirko v BrusiJn je dobil por Rielens — Vermandel. Campbell jo hotel zvišati a v t o m o b i 1 n i hitrostni rekord; ker je pa dosegel :-samcK hitrost 212 km, je z dirkanjem prenehal. — Njegov tekmec Seagrave hoče г avtomobilom 1000 KS 2 motorja, doseči hitrost 350 km! — Diika гл darilo mestR India napol is se bo vršila 30. marca; razdalja 500 milj, najmanjša dovoljena hitrost 90 milj, 1 milja 1609.33 m. Sedaj hoče г zrakoplovom i« Evropo r Buenos Aires plavati ludi Nobile; hitrost na uro 175 km. COOLIDGE ČESTITA. Spomnimo se še. da je v septembru 1926 «prejel predsednik Zedinjenih držav Coolidge nemško telovadno vrsto in da se je ob oni priliki zelo pohvalno izrazil o nemški telovadbi Sedaj je v dolgi in Jako prisrčni brzojavki čestital telovadnemu društvu v Indianopolis k njegovi 75 letnici. To društvo so ustanovili Nemci in so tudi So danes pretežno Nemci v njegovih vrstah. Moj drugimi je ЈвиглЧЈР VOBI ^ s . , v rmjveCfl Izbiri stalno -v -alogiprf FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr.S Telel.407 R&đio PROGRAMI. Breslau 322.6, Praga 348.0, Lofn/i^ 363.8, Frankfurt a. SL 428.6, Brno 441.2, RiiT 451.5, Berlin 483.9, Loiigenber^ 60 KW — 461 Duuaj 517.2. Nedelja, 9. januarja: Breslau, 12 harmonjjski konce 'C ope na glasba. 17.30 recitacija. 19 uvo.i v filozo.' >. 10.^t iz fizike. 20.15 in 22.30 lahka glasba. — I'rasu. 11 ntatmejn. 17 koncert. 19.15 prenos iz Brna: Pucci-nijeva j Madame Buttrrflyc. — IvCiptig. 8.80 orgelski koncert. 12. 16.30 koncert. 18.30 o glasbi. 19 o rt'ativitelni teoriji. 19.30 o nemškem gospodaistvu. 20.15 opera >Das Cristelfleinc (ug'asbil H au s 1'fitz-ner). — Frankfurt. 17, 19.30 koncert. — Brno. 10 matineja. 19 .Madamo Butterfly«. — Lujgenberg. 20 koncert. 22 lahka godba- — Beilin. 11.30—12.50. 16.30 koncert. 19.05 o Kantovi filozofiji' (II). 20.30 Wagnerjev večer. 22.30 lahka godba. — Dunaj. 11 in 16 koncerta. 18.15 komorna glasba. 20 komedija .•Lokalna železnica« (L. Thoma), Ponedeljek, 10. jajunarja: Breelau. 16.30 konoert. 20.15 recitacije Jos. Pontema. in drugo. — Praga. 12.15, 16-k). 20.02 koncert. — Frankfurt. 17.45 recitacija (Fr. Kafka). 18.15 iz knjig. 21.15 koncert flavt — Brao. 19, 20, 21 koncert. — Rim. 17.30 vijolioski koncert Joana Manene. 21 večer Riccarda Zandonai. — Langen-berg. 20 koncert. — Berlin. 20.30 Jakob Srhaffuer bere svojega >Johanneea.<. 21.15 in 22.80 lahke stvari. — Dunaj- H 16.15 konceii 19,J»'i o elektrifikaciji železnic v Avstriji in sosednih državah. 20.05 iz posaibljenih op.n\ Torek, 11. jnjinar.fa: Breslau. 16.30 lahka glasba. 20.25 simfoničrt koncert — Praga. 12.15, 16.30. 20.02 koncert. 21 recitacija. 21.15 godba na pihala. — Leiptig, 18.05 iz novih knjig. 20.15 vesele parodija — Krankfurt. 16.30 nordijska glasba. 17.45 recitacija (T. Mann, >Dde Buddeubrachs'. 20.15 narodne pesmi (lovske, tenor). 21.15 mandolinski koncert. — Brno. 19 komorna glasba. 20 A. S rindberg: >Igranje z ognjem« (komedija). 21 koncert — Rim. 21 lahka glasba. — LanRcnberg. 20.15 večer L. Thoma (recitacija). 21.30 koncert — Berlin. 16 iz knjig. 19.05 o fizični geografiji. 20 komična opora >C«r in t.- лг: (Albert Lortring). — Dunaj. 11 in 16.16 koncert. — 19.10 e-Rper-.uitski, 19.30 angleški tečaj. 20.05 večer J Strnussa. Sreda, 12. januarja: Breslau. 18 iz luijig. 19 o iznajdbah in od» kritjih. 21 kon,,:rna glasba. — Praga 12.15, 16.30 koncert. 20.02 danska glasha. — L«4j»sig. 19 o konjunkturi. 20.15 vojaški koneort. — Frankfurt. 18 prenos iz opernega gledališča: Wngnerjeva opora »Tristan und I solder. — Brno. 20.10 ruske narodne. — Rim. 21 prenos iz gledališča. — Lan^enberg. 16.30 komo.ma glasba. 20.15 pesmi 7. orkestrom. 22 lahka glasba. — Berlin. 20 dr. Ed. Heilfron o aktualnih pravnih vprašanjih. 21 godba lia pihala. — Dunaj. 16.15 in 19 koncert. 21.30 lahka glasba. Nascniïirna I abijo se vse strokovne organizacije nižjih državnih nameščencev, da pošljejo po dva ZAstop-nika na razgovor o raznmrju do >Zveze državnih nameščencev- in sklicanih organizacij, ki eo vrši v sredo 12. t. m. ob 19. url 30 min. v društvenih prostorih poštnih organizacij, Pred Prulami št t Za tečno in sigurno udeležbo prosi sklicatelj Kranj» Marliiišek, poštni zvaničnik. Zanimivosti Cela vas po „filmanju" obogatela. V angleški grofiji Hertford Je mala vasica Gaddesdeu, Kjer je angleška filmska družba lilmala velik film »Boadicea«. Generalni ravnatelj te družbe pripoveduje: »Za vprizoritev lega velikega filma je bilo potreba 8000 kosov najrazličnejših predmetov, katero smo morali vse dej eljuti v Gaddesden. Polt»; tega pa je bilo treba tudi na tisoče raznih kostumov, 700 starinskih lokov, 3000 puščic, 1000 rimskih ščitov, 2500 mečev, 3000 čelad, 2000 bojnih oblek, 500 rimskih standard, 10C0 bojnih sekir, 2000 rimskih in 1000 starih angleških naprsnikov itd. Vse to smo prepeljavali z desetimi avtomobili in osmimi velik.mi vagoni, kakršne Imajo potujoči kcmedijanlje. Poleg tega če avtomobile za prevoz igralcev-umetnikov na lice uiesta. Pet tisoč oseb je štela naša družba, ko smo prišli v Gaddesden. Edino gostilno, ki ве je nahajala v kraju, smo okupirali kot glavni stan in z mojim tajnikom sva hodila od biše do hiše, da sva preskrbela stanovanja za Itevilno osobje. Nobena hiša, ne koča ne iar-ma nain ni zaprla vrat, povsod smo našli prijazne vaščane, ki so nain dali na razpolago prostore, katere so lahko pogrešali. A kljub leinu je bilo še vse premalo prostorov. V Ashbridge-parku smo postavili šotore za garderobo, šotor za skladišča in šotor za boliiiš; nico. Velik del aružbe je spal v šotorih, mnogo pa jih je našlo streho v krčmi, kjer so se utaborili, kakor je kdo vedel in znal. Gostilna tudi ni mogla zmagovati, da bi bila tako številni družbi ustregla z jedili. Vsak dan je moral naš avtomobil v London po živila, skratka izgledalo je kakor vojno taborišče. Ker smo imeli še premalo osobja, smo iz Londona dobili odsluženih vojakv, katerim smo namenili vloge pravih bojevnikov. Za manjše statiste smo pa kar domačine vzeli. Vsak večer bo me vaški dečki in deklice oblegali, da bi smeli tudi igrati v filmu. Kakor že rečeno, gostilničar je odnesel največ od vsega »filmanja«. Cele čebre limonade nam je prodal vsak dan. jezero čaja smo popili in kakor na vojaških vajah je vozil za nami zavojčke »sandvviches« (žemljičke s šunko), katerih je vsak dan prodal več tisoč. Dva velika tovorna avtomobila sta vozila za nami cele koše žemelj in surovega masla, kakor tudi pudinga, brez katerega bi menda pravi Anglež niti živeti ne megel. Vsa vas je obogatela od našega »filmanja«, kajti pustili smo tam težke tisočo funtov (funt 275 Din). Da je bilo tudi naše »bojevanje« na vso moč realistično, naj vam bo v dokaz to, da je 200 mož imelo ves dan opravka s popravili raznegà bojhega orožja.« „Charleston" v bfcoborbl. Charleston je »modem« ples, ki pa se bo, kakor kaže, kmalu izživel, kakor se je še vsak ln ki se ga plesaželjna velikomcstna publika kaj kmalu »naveliča«. Pa so ga zadnjič zanesli v areno za bikoborbe v Nizzi. Poleg španskih ln francoskih nmtadorjev so se javili tudi prostovoljci v areno. Francoske bikoborbe so bi'e brezpomembne in le španski matador Bol-monte je dosegel uspeh, toda manj z umetnostjo kot bikoborec kot z svoj'ml komičnimi nastopi v areni. Nastopil je v velikanskih hlačah ter črnem Jopiču in ko je bika zdražil, je pred njim plesal cl.arleston. Najbolj komičen je bil prizor, ko je pozival prostovoljec, naj skočijo v areno ter raz čelo nekega bika potegnejo kokardo, katera je 1 la v ta namen biku pritrjena okolu rogov, a med tem so pa drugi razjarjeni biki dirjali po areni 1er podili prostovoljce sem in tja. Dasiravno »o imeli bil;i rogove prevlečene z gumijem, vendar se Je pri tem pripetilo več nezgod. Nekega Angleža je bik tako zdelal, da je močno krvavel in so ga odpel'ali v bolnico, toda tam se je izkazalo, da ni nič nevarnega, nakar je Anglež hitel nazaj v areno, odkoder je kontno še odlikovanje odnesel. Nekemu Nemcu pa se je slabše godilo, ker mu je bik zlomil nogo. Največ prostovoljcev je ob pogledu na. bližajoče se divje bike poskakalo čez ograjo, kar je na gledalce zelo komično vplivalo. Največji časoossni arhiv na svetu. Kadar čitnmo naslov največji, nam nehote nhaja misel ali v Ameriko ali pa na Angle-Sko. ln res, tak arhiv se nahaja na Angleškem, v Londonu seveda'. Odkar izhaja časopisje, se po en izvod vsakega časopisa, ki izide na britanskem ozemlju, shrani v britanskem muzeju v Londonu. Vedno večjemu navalu časopisja pa prvotni prostori niso več odgovarjali, zato so postavili poseben muzej, ki so mu dali ime »repozitorij«. Muzej pa jo že skoro poln in v Hendonu so sedaj napravili velikansko skladišče, ki predstavlja največji časopisni arhiv na svetu. Vsi časopisi so par mesecev razloženi v britanskem muzeju, nato pa jih povežejo ter v tovornih avtomobilih prepeljejo v Hendon. I.e londonske časopise shranijo v britanskem muzeju samem. Cele tone je tega časopisja, ki ga vsak mesec prepeljejo v Hendon, in milijone in milijone časopisov shranjujejo tam v ognja varnih prostorih. Večina tega časopisja ostane za vedno nedotaknjena, a primeri se pa, da ta ali oni učenjak zahteva časopis ali letnik časepisa, ki ga ni nikjer na evetu mogoče dobiti. V Hendonu pa ga po. iščejo in dajo na razpolago v britanski muzej. Od 1 do 1000.000.000. Nekdo, ki ima vsekakor mnogo časa, ni mogel mimo spati, ker ni vedel, koliko črk bi bilo potreba, da bi vse številke od ene pa do ene milijarde z besedami zapisali. Pa je izračunal namreč, da je vsega vkup 45.032 milijonov 998.006 črk potreba. Ako bi kdo čutil potrebo in veselje teh 45 milijard črk natisniti, bi to dalo ogromno krj'žnico čez stotisoč debelih knjig v obliki leksikona. Toda temu radovednežu tc še ni zadostovalo, kajti vedeti je hotel tudi, koliko zlogov bi imele te tiskane številke. Ugotovitev tega rezultata je presenetljiva in ne sme ostati svetu prikrita, namreč 13,235,000.002 zloga. Pa vzemimo, da bi mogel človek v minuti 250 zlogov spregovoriti, bi za to število rabil več kot eno stoletje ali natančno, ravno 101 leto, preden bi v besedah preštel število ene milijarde. Vsak odmor bi to dobo še podaljšal in tudi za jed bi ne pre-ostajalo časa. Naj bo. Mož, ki je to izračunal, naj ima prav, ako pa kdo dvomi o tem, naj pa sam poskusi, toda pričeti mora kot dete in bo končal šele kot Metuzalem. Novo naldlš:e nafte. Japonska se vedno bclj oeamosvojuje. Kot velesila na morju pa je glede dobavo petroleja odvisna od drugih držav. Sedaj pa poročajo iz Harbina, da so v okraju Oka na severnem delu otoka Sahalin odkrili nnfta-vrelce. ki že sedaj dajejo po tristo ton nafte dnevno. Japonsko časopisje triumfalno poreča, da bo japonsko brodovje v treh letih popolnoma neodvisno od inozemskega petroleja. Vojaški krogi napovedujejo, da bodo na sosednih otokih napravili velikanske rezervarje petroleja, katere bodo izrabljali v slučaju morske vejne. Po pogodbi je Japonska severni Sahalin sicer morala odstopiti sovjetom, a si cbenem zagotovila, da bo naravne zaklade dežele sama izrabljala. Nova sbecetfa. Dr. Dowey, profesor na havardski univerzi, je pred delegati na kongresu za angleški jezik povedal, da bi nov alfabet Ameriki prihranil vsako Leto eno milijardo. Njegov alfabet obstoja iz 24 soglasnikov, 13 samoglasnikov in 4 diflongov. Za besedo »the» pa je postavil posebno znamenje. Pravi namreč, da je na vsaki, v angleškem jeziku tiskani strani 7% besedi »the«. Po njegovem sistemu bi besede kot n. pr. »througb« (skozi) .pbstojala samo iz treh črk. Milijone ton časopisnega in drugega papirja bi se na ta način prihranilo. Koliko pa bi bilo prihrankov pri stavljanju in povsod drugod v tiskarski obrti. V Ameriki, kjer rabi samo en dnevnik 8000 smrekovih debel ra dan za izdelavo papirja, ki ga za to potrebuje, bi bila to fes ogromna pridobitev. Klobuki iz lesa. Leseni klobuk je novost, katero je neki francoski klobučar vpeljal na trg in kakor poročajo, si je tndi v Nemčiji že vzel patent. Klobuk obstoja iz zelo finih lesenih niti, katere nareže poseben stroj, nakar se namakajo v posebni tekočini. Leseni klobuk ie lažji od slamnika ter ima še to veliko prednost, da je zelo poceni. Pn'i, ki se je s takim klobukom pokazal v javnosti, jo bil oče iznajd'telja, ko je šel k veliki dirki in kjer je vzbujal splošno pozornost z njim. Hiše iz slame. Na Francoskem so pričeli izdelovati stavbeno gradivo, čegar sirovina je slama poleg nebistvene množine drugih tvarin. S silnim tlakom se doseže, da se slama, ki obsega rudninske soli, spaja v deski, ki ne prepušča zraka in tudi ne pregori. Za stavbe rabijo deske 7 cm debele v razmerju trikrat dva metra. Pripravne so zlasti za slrcp in prečne stene, ker izborno drže stukaturne okraske. Prvi poskusi so se na pariški razstavi dekorativnih umetnosti izborno obnesli. Slamnati stavbeni materijal je tako poceni, da si vsakdo lahko nabavi tako hišico, posebno za poletna bivališča je pripravno in podobno. Oficijelni naslov temu patentu se pravi »solomiU, po ruski besedi solema — slama. Pametni Švicarji. Švicarski kanton Ticino jo izsilil postavo, s katero je dovoljen ples samo v prvih treh mesecih leta. Vsak ples mora dobiti dovoljenje policije in policija tudi plese nadzoruje. Osebam pod šestnajstim letom je sploh zabra-njen dostop na plesišče, oni med šestnajstim in dvajsetin letom pa smejo na ples le v družbi njih staršev. In pri nas? F. W. Thomas*: Ovire z mojo novoletno razglednico. Težko sem sopihal proti poštnemu uradu. Leta, i seveda leta, in pa... saj sami veste. Ko som stal v p< šinem posl pju in lovil sapo, sem Rt'p I k okenčku, da bi kupil znamko za dva penija. V istem trenotku pa je gospodična TrfnUe 7«т>г'а tw je zagrnila z it-le-ntan rastorom. Ko sem potrki»! ra steklo, se je pc' azal no* gospodične Trirdle ter odkimal, ćeš Ja je prepozno. Protestiral sem, kaj tudi ne bi, vso pot sem hitel, tako daleč, ; pa samo eno znamko bi rad in ako ra?gled-1 nioo danes ne oddam, se boni silno zameril 1 nekomu, ne povem pa ne, komu. Nič ni po-! magalo. Gosp dična Trindle je v enomer trdila, da je prepo no in da je blagajno že zaprla ter, ako bi hotela vsakogar poslušati in--- »Dobro, že dobro, b«m pa odslej drugje i kupoval znamke. Veselo Novo leto! Vso bi bi-1 lo dobro, ko bi le te zlomkove rarglednioe ne j bilo, pa končno naj bi že bila, le da bi imel ; dva peni a-znamko, 1 ajti brez znamke karte vendar ne morem oddati, to bi bilo nekaj j j strašnega. Aha — kaj bi neki bilo tamle pri ! I onem znanem trgovcu s sadjem in zelenjavo? j Mr. Punnit bo gotovo imel znamko. Prijazen dečko, ta Bunnit, eden najboljših trgovcev te str ke. Le raposlen je vedno tako zelo, da bo komaj kaj. Ko sem vstopil, je stal sredi dečkov, hlapcev, kuharic, gospa in dekel ter se drl kot bi bil obseden. Držal je srebrn šiling med zobmi 1er dajal povelja na desno in levo, predajal, menjal, ukazoval, zmerjal tako, da so ra nešalci v prehudi naglici kar drug čez j drugega pad.ili in se prekucevali. »Recite oni stari fregati, da jaz ne morem pomaranče vi-j deti znotraj, je li brez pečka — en funt mešane solate /a dva in sedem — tri fim'e ohrov-ia za Grove Park 39 — da. da, milostljiva, ta ' repa je čisto sveža — zaboj limon za župansko hišo — tu štiri penije nazaj gospodična — tu-I di vam želim — hitro p >m«gaj tu eden izmed vas — za šest penijev lorberja — pet funtov da!el"ov v ž.-pnišče — dve zelnati glavi — en funt jabolk za kuhanje in recite gospej, da ; ni manjkala nrbena jagoda na grozdju — so pač otroci prišli preblizu — en funt rozin — vi, če ne prenehate edščipavati onole grozdje, j vam primažem eno, da---.< In tega moža noj jaz cadlegu'em za znamko za dva penija? Nemogoče! Premislil sem se ter hotel zopet oditi, toda bistro oko gospoda Bunnit-a me je že opa ilo. »Oprostite, da ne morem vsem likratu pastreči. so tu taki, ki ne more-; jo več čakati — štiri funte orehov — smo pač v pezioni — tri penije nazaj — dva funta jabolk — znamko, znamko, znamko — zmotili ste se tu je trgovina z zelenjavo — dve glavci zèleno za goepr> Parker — š'atljo fig — šest penijev dr. biža, in če mislite da nimam nič j drugega opraviti kot čakati, kdaj bo kdo za- • hleva! namke, se zelo —--.« Nisem hotel i poslušati. Pa ?am njegov stalen odjemalec. Komaj keteri dan mine, da bi se ne poslužil ; njegovega telefona. Nehvaležnež! Mogoče mi pa Mr. Blum usireže. Tudi cn je trgovec, toda ne zeleni, ampak vse druge ; vrste. »Oh ti prazniki,« se je jezil Mr. Blum, j »sama jeza, vsak hoče imeti le hrbtni kos, kvkor da bi bili praišči iz samih hrbtov, pa i rebcrca, da imajo preveč kosti, če bi kosti ne imela potem bi pač ne bila rebrca. Pa ti ! pokusi ta kešček salame, oni zabaše kos sira i v u ta, гер-Ч tam nekdo krade niandelje iz i predala, kakor da bi bila to kaka zastonjska i zajutorkovalnica.< Zelo čmeren je bil Mr. , Blum, tako da je težko takega vprašati za znamko. Pa res nisem imel poguma in sem ; raje lupil škatljo jeterne paštete, da bi ga I zveselil, nato pa odšel. Tudi pri trgovcu s perutnino nisem nič j opravil, to se pravi, kupil sem pri njem raoo, a ra^e vendar ne moreni prilepiti na razglednico. Takoj zraven je bila lekarna^ toda nisem i se nvgel fdločlti, da bi vstopil, sicer bi se mi I lahko pripetilo, da bi si kupil krtačico za ' zobe ali pa steklenico ricinovcga clja. Ne, ne potrebujem! Poleg lekarne je bil pogrebni za-; vod, bnrir. Potem zobozdravnik, takoj zraven ! pa babica, kaj naj iščem pri teh? V tem sem pa na oni strani ulice opazil i mojega s'n tga znanca Pennyquick-a. »Moj dragi Penny, krkšna sreča da ga sedaj srečam.« Bil je obložen z rarnimi zavoji in kartoni kot da bi prihajal od ka':e razprodaje.« >11 lo, Ptnny.« sem ga prijazno ogovoril »veselo novo leto in kako ti kai gre? Dobro? To se dn slišati. Kaj pa družina, vse zdravo? Vidiš, tako je prav. Srečo imaš in dobro se ti gedi. Ne pozabi pozdraviti so- proge, kaj ne, da ne boš? In kaj sem že hotel reči? Ali Imaš mogočo znamke za dva penija pri roki?« Pennyquick je nekaj zarobantil, padel ma je na tla dežnik, ko je tega pobral, mu je zdrknil karton z roke in ko sva hotela oba hkratu karton pobrati, sva trčila z glavama vkup, da se je kar zabliskalo. »Kaj ali res misliš, da bom vse te stvari tu na tla postavil, snel rokavice, cdpel mojo suknjo, da bom prišel do denarnice ter z zmr/njen mi prsti brskal za vražjo znnmko? Veš kaj, drugega tl ne morem reči, kot pa, da si še veliko večji tepec, za kakoršnega pa sem te do sedaj imel Z Bogom!« ' Dr. Запко Žirovnik, odvetnik v Ljubljani, je v neki civilni pravdi (akt Cg. I. a- 1278-24) poskušal moje, njemu neljubo, zdravniško strokovno mnenje, ki se seveda ni tikalo njega, marveč le stranke, ki jo jo zastopal, na ta^-le način izpodbiti: »V boljše umevanje gori navedenih dejstev pa moram navajati, da je dr. Alired Serko hud alkoholik, psihopat težke stopnje, ki nestopa javno na tak način, da se nad njim zgražajo pametni ljudje. Bil je bolan na težki spolni bolezni in njegove pupile sp'.oh ne reagirajo več, tako, da se je bati, da se ши di bliž-a paraliza ali pa tubes. a) Ze kot dijak na univerzi v Gradcu tn na Dunaju je vzbujal občno pozornost tovarišev s svojim Čudnim nastopanjem. Tako je n. pr. nekoč na Dunaju v restavrantu na Ippenplatzu v Ottak-ringu polovil iz posode, ki je bila ondi postavljena, vse zlate ribice in jih žive pogoltnil, med tem Wo je čakat na naročeno jed. b) Pojedel je za stavo živega čmrlja in iivo glisto deževnico, kakor je v Unionski kleti demonstrativno jtožiral nejumazanejše novčantce v dokaz, da ne vsebujejo nobenih bacilov kake nalezljive bolezni. c) Ko je pri »Kolovratu« lani pokopaval pusta, je v svoji pijanosti e svojimi tovariiš pred navzočimi gosti igral sodno razpravo, v kateri je on, stoječ na stolu, zavzel mesto ztgovornika. Na nasprotni strani sedeči univerzitetni profesor je imel pero za klobukom, dr. Serko pa čepico na glavi. Navzoči gostje, večinoma postreščki, so se pri tem imenitno zabavali. č) Ko je pred dobrima 2 letoma dr. Serko hodil po Dolenjskem na polšje love, je bil tudi квк teden v Kostanjevici s svojo družbo tako pijan, da si ni upala natakarica k tej družbi v sobo, temveč jim je podajala vino skozi priprta vrata, tako da so se vsi navzoči zgražali. d) Na medicinskem plesu 1. 1924. je nastopil prof. dr. Serko na ta način, da si je prepasal predprsnik in ici na sredo plesne dvorane, od koder je obmetaval plesalce z običajnimi papirnatimi žogami. Ploskal je pa na ta način, da je tolkel svojo soprogo po dekolteju, da je odmevalo po dvorani. e) Na Vrhniki je pri belem dnevu na javni cesti dr. SerKO prestregel ondi se nahejajočemu konju sveže konjske fige s svojim lastnim klobukom ter jih vrgel ondi navzočemu učitelju Matajcu v obraz. Bilo je to v navzočnosti več odličnih oseb. f) 25. IV. 1925'je prišel dr. Alfred Serko v družbi raznih tovarišev z razpetim dežnikom v kavarno Union v Ljubljani, seveda precej pijan. g) Nekaj dni poprej je sedel v Ljubljanskem dvoru z močno opito družbo, kjer jo razgrajal in ee tako obnašal, da so se drugi gostje ikandalizi-rali, zlasti ker je prinesel dr. Serko v restavracijo gorjačo v roki, potem pa gorjačo vrgel po mizi. Ko je večerjal pečenko in salato, je delal s takim ropotom, da so postali vsi pozorni. h) Na velesejmu je bil dr. Serko tudi pijan. Ko mu je padel klobuk na tla, je okrog njega plesal. Itd. Itd. Ali je dr. Janko Žirovnik v tisti pravdi končnoveljavno uspel, mi ni znano. Za stvar sem izvedel šele sedaj, ko mi ni več mogoče dobiti legalnega zadoščenja. Keči pa moram, in v tem se bo strinjala z mano vsa javnost, da je Žirovnikova meloda branili interese svojih klientov ne le vse časti, marveč tudi vsesplošnega posnemanja in javnega občudovanja vredna. Prof. dr. Alfred Serko. Vremensko poročilo Meteorološki 7avod v L'ubljani dno 8. januarja 1027. Višinn bnromelre 308*8 re Opa/ovania tiaro meiei loplole » C Kel. «leg. » 1, Vel.r In brtlne ? m Oblačnost n—ti- Vrsta padsvin te m a j| fs m «» ► M' 1 rnr 0Л orntovinlu .nuna. 7 762'3 -0-6 85 S 0-5 10 sneg 15 1-3 -1*2 Ljubljena (dvorec) 8 7-,2-7 -0-4 86 mirno JO «neg 14 76-4 10 89 mimo 10 sneg 21 /6У7 0-8 88 mirno 10 sueg Maribor 764 2 -4-0 99 mirno 5 i -4 Zagreb 762-5 14) 73 1SNE 3 10 3 1 Ве1ц rad « 7b3'4 -441 70 SE 7 8 3 -5 Sarajevo 707-2 -9-0 65 mirno 10 2 -10 Skoplf* 768-1 -7-0 84 mirno 2 3 -9 Dubrovnik 7G2-9 54) 47 E 1-5 9 9 1 Spili 762-0 4-0 68 ENE 3 9 9 4 Ргаца 7 761 9 04) miruo 10 4-0 3 2 I — '»eči sodobni angleški humorist. I I -----1--------- '•,rr —— r I---J I *-' J *1 • Dunajske, vremenska napoved za nedeljo, dne 9. januarja 1927: V pretežni meri oblačno, sneg, padanje temperature, sren. Гомрг. barom, višji ko včeraj za mm 1.0. Modii VOLNENE ŠPORTNE OBLEKE ZA OTROKE. Za otroke je skoraj neobhodno potrebno, da nosijo pletene volnene obleke. Otrok je v taki obleki zmeraj lepo oblečen; ne ponosi in tudi ne zamaže se talca obleka tako brž in če se zmoči, se brž posuši. Mimo tega so te volnene pletenine ludi izredno žive in bujne v barvah, kar se seveda tudi prav lepo ujema z značajem otroka. Dandanašnji je moda volnenih pletenih oblek tako napredovala, da ne nosimo le volnenih pahovk in rokavic in nogavic, temveč imamc tudi volnene telovnike, jopice, obleke, plašče, kostime — prav posebno pa je pomembna za otroške obleke. Venomer se izpreminjajo barve in vzorci pletenin, venomer imamo novosti. Oglejmo si pričujočo sliko: Tudi otroci imajo take bluzaste jopice s pasom, kakršne nosijo odrasli — ženske in moški — in ki vidimo na prvi skici otroka v njej. Iz iste pletenine je tudi čepica. Taka oblekca je prav pripravna za sankanje. Poleg tega vidimo deklico v volneni obleki s plisiranim krilcem in z isto-barvno čepico. Oblekca je prilična za vsako uporabo zunaj in je lepa in gorka. Tudi dečki (glej zadnji dve skici) so lepo oblečeni v pletenih volnenih oblekah. Raznovrstne so oblike teh pletenin, uporabne so za vsepovsod — a prav posebej za športne namene. Otrok se more neovirano gibati v takih oblekah, lahke so, mehke, raztezne, obenem pa bolj tople kot vsako sukneno blago — in predvsem — poceni so in jih moreš napraviti doma sleherni čas in jih tudi zakrpati tako, da ni videti krpe. Če je volnena pleten;na prikladna za odrasle, tem bolj je prilična za otroke. Take obleke, ki jih nosimo slavnostnih prilikah, morajo biti predvsem take, da 90 lepe za pogled. Zato ne sme biti na njih nepotrebne navlake, ampak mora biti že blago in oblika kroja taka, da prija okusu. Barve takih oblek ne smejo biti kričeče, venoar tudt ne mrtve. Najlepše so zelenkaste, svetlorožaste, medlo rumene in >mirnoT rdeče. — Kar se tiče kroja za tako obleko, niora biti prav preprost. Zgornji del je ohlapen, Dtuzast, pas — bodisi iz ponarejenih biserov ali bleščečih se kovinastih trakov — je zeio modern. Tudi umetne rože so na mestu; in rese, ki še posebno povzdignejo tako obleko. Najmodernejši okras pa so nojeva peresa, ki bodo moderna za obleke tudi še spomladi in poleti. Za starejše osebe so prikladna temna ali črna nojeva peresa; za mlajše so lepša svetla ali bela. — Moderne slavnostne obleke so iz r v i 1 e vseh vrst in imajo tudi svojo posebno spodnjo obleko. Na svilo prišijemo vezenine, rože. trakce, rese. Tudi čipkasto blago je v modi. Na sliki je prva obleka iz tenke svile, ki ima resasto krilo in je okrašena s kovinastimi našitki. Druga je iz belega t a f t a. Krilo ima spodaj zobce, život je prerij ozek in gladek. Na rami je roža z dolgimi trakovi Iz tafta. Tretja obleka je iz čipkastega blaga, ki ima širok, svilen pas z roio kot zaponko. Barva bodi temnomo- SLAVNOSTNE OBLEKE. ob raznih | d r a, spodnja obleka pa svetlorožasta (tak bodi ludi pas). Četrta obleka je okrašena z nojevimi peresi, ki so všiti na straneh v krilo. Pod pasom so čipkasti vložki in pod njimi nojeva peresa. Pas ima veliko, široko pentljo. Život je bluzast in gladek. Pahljače so v sedanji modi prav majhne in okrašene s čipkami in svilenimi vložki. Sploh je vsa pahljača prevlečena z razno vzorčasto svilo ali vezenino, ki se mora kajpada spet ujemati z dotično obleko, ki jo imaš tisti na aehL 2ENSKI OKRASKI DANAŠNJIH DNI. Koinej je dve leti tega, ko so se ženske po vsem modernem svetu krasile s svetlimi in pisanimi uhani. Dolgi uhani so danes še v modi, toda mnogo krajši nego pred leti. Zelo je sedaj priljubljena oblika hruške kot uhan. Tudi mali > bouton« ali gumb, je prišel zopet do veljave, ker je skromnejši kot pa dolgi viseči. Pred vojno je bogati ženski svet zelo ljubil diademe. Sedanja moda ostriženih las pa tega ne prenese, pač pa se je uveljavil z bri-ljanti posuti glavnik in zaponke, ki drže lase v pravem stanju. Ovralni lišp se ni dosti spremenil, vendar pa širokih ovratnic ni več videti, pač pa imajo prednost dolge verige biserov ali pa tanke platinaste verižice z obeski iz biserov, barvastih dragih kamnov ali pa briljantov. Brožka je precej v ozadje potisnjena, toda ket igla v obliki palice je pa vendar še priljubljena. Popolnoma pa je izginila broša starih časov, ko so jih častitljive dame nosile na svilenem traku okoli vrata in jih vidimo samo še na kakih starih portretih. Najpriljubnejši okrasek dandanašnji je prstan. To pač radi tega, ker ga ob vsaki priliki lahko nos'mo, ob vsakem dnevnem času, brez ozira na toaleto. V tem oziru so juvelirji zelo napredovali. Resnično elegantna dama nosi navadno en sam prstan, ki pa je velike vrednosti. Najbolj priljubljen kamen je sedc; smaragd, tako da je najbolj modem. Ta najlepši izmed barvastih kamnov, kateri se do danes še ni dal ponarediti kakor n. pr. saîir ali rubin, je v zadnjih lelih zelo pridobil na vrednosti ter mu dame dajejo prednost pred vsemi drugimi. Odkar je v modi brezrokavna bluza, je tudi zapestnica zopet v veljavi. V Parizu je pri čajankah videti dame, ki imajo na rokah široke zapestnice iz platine, ,in sicer navadno kar v treh vrstah. Športkinjo in damo v cestni tcaleti pa je videti z zlatimi zapestnicami od priproste športne pa do najbolj ralinirano izdelane ure z juveli. Prebrisani angleški soSlufi. Vsako leto so goljufi bolj zviti in iznajdljivi. Sedaj so se lotili staršev, da izrabljajo njiji ljubezen do svojih otrok. Nekateri teh goljufov prežijo na matere, katere iščejo svoje pobegle otroke. Neka uboga ženska, katera že več let ni videla svojega sina, je pisala policiji. Na nepojasnjen način pa je to pismo zašlo v roke nekega takega goljufa. Pisal je tej materi, da njen sin dela v neki tovarni severno od Londona ter jo prosil, da naj pošlje tri funte (825 Din), da bo imel sin za vožnjo in pa stroške pisača. Žena je to tudi takoj in z veseljem storila, seveda pa ni nikdar več slišala o tem brezsrčnem goljufu. Na precej sličen način je neka ženska ogoljufala neko mater za 5 funtov. To pa se je posrečilo prijeti in pri preiskavi je prišlo na dajo, da jih je že več ogoljufala na ta način. Se druge vrste takih goljufij so, da se brezvestneži lotijo staršev, kateri so tako nesrečni, da imajo sveje sinove v ječi. Pred nedavnim časom je prišel nek tak goljuf k starejši materi ter ji rekel, da prihaja iz zapora na prošnjo njenega sina, naj da temu človeku dva funta, katera rabi sin za i-potolaženjec jetniških paznikov. Žena je verjela in možu izročila znesek, od katerega pa ni sin ničesar dobil niti ni o tem kaj zvedel, dokler ni prišel iz zapora. Po opisu je goljufa spoznal in sedaj je zopet v ječi, ker je dotičnega občutno premikastil. Neki tak goljuf se je nekoč oglasil pri neki ženi ter jo nalagal, da vsak dan vozi v kaznilnico z vpreženim vozom in da na ta način lahko kaj utihotapi v ječo za njenega sina. Prvikrat mu je dala samo kruha, potem pa, ker jo je prevaril, da je šlo vse po sreči, vsak dan več in raznih jestvin. Celo konzerve in piščance je napravila. S časom pa je goljuf poslal predrzen ter zahteval tudi obleko in denar, nakar je žena postala pozorna in goljufija je prišla na dan. Nadvse pa je bil zvit oni Ici je ušel iz zaporov v obleki paznika in kot tak se oglasil pri mnogih svojcih jetnikov ter zanje nabral raznovrstna darila, posebno pa denar, ker je rekel, da bo za denar jetnikom kupil tobak. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča našim pevskim zborom: Adamič E.: Nočne pesmi za nizki glas s klavirjem. Din 24.—. Adamič K.: Slovenski akordi. Moški in mešani zbor' I./II. zv. à Din 30.—. Aljaž J. Mešani in moški zbori I./VIII zv. (II. zv. razprodan), à Din 10.—. IX. zv. Din 16.—. Bttjuk SI. Zbirka slovenskih narodnih pesmi IV. zv. (moški, mešani in ženski zbori) Din 16 — — Slovenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje. Din 24.—. — Bom šel na planince. Potpuri slovenskih narod- nih pesmi za tamburaški zbor. Din 20.—. — Nn Gorenjskem je fletno. Potpuri slovenskih narodnih prsmi za tamburaški zbor. Grum A.: Kupleti za en glas s klavirjem. (I. Kranj, ake šege in navade. Din R.—. II. Učeni Mihec, Slabi časi Din 8.—. III. Nezadovoljnež, To zares užitek ni. Din 8.—.) niuilnik I »m.: 10 moških zborov v narodnem tonu. Din 20.—. Ualmar M.: M. Ameriška slovenska lira. Koncertne pesmi za moške in mešane zbore. Din 40.—. Sftohs A.: 15 pesmi za moške zbore. Din 24.—. OBRTNIKI! Izšel je velik ilustro» vani KATALOG vseh obrtniških potrebščin: orodja, strojev in okovov. Naročite ga takoj pri »DRUŠTVU ZA OBRTNE POTREBŠČINE«-OSIJEK JAKOB PERHAVEC tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnlli vin in sirupov Maribor, Plei sba c 3 izdeluje in žge vse vrste likerjev : Vermout-vino, Marsaleta, konjak, punč. Maršala, me-linov sok, rum. žganje in druge. Izdelki so samo pristni, prvovrstni, iz najfinejših zelišč izdelani in prekašajo vsako tu- in inozemsko konkurenco. - Zahtevajte ceniki Tvornfca Fenkafa v Zagreba kupuje lipove, javorjeve, hruševe, topolove in jelševe hlode. onim družba z o. z. LJUBLJANA Tovarna: siontšhova ulica 19 Prodajalna: Dunafsha cesta 14 (hiša g. M»thian, poleg trgovine Schneider & Verovšek) Oljnate, šahe In umetniške barve, rirnez. lah!, stehlarshl ln mliarsh! H tj. Plcsharshl, zldarshi 1er (opld za umel-nlhe. Terpenttn, harbollnet, Splrll denal. Presno- in strojno olje, p lovec 1.1. d. HoteB ali restaurant dobroidoč kuoim in izplačam taltoj. Ponudbe pod „jkerkoli" podružnici „Slovenca" Maribor. Pri nabavi novih poslovnih knjig Vam postrežem le s prvovrstnimi izdelkL kakor tudi z brezplačnim proračunom A. Janežič, Ljubljana Florijanska ul. 14 knjigoveznica in črtalnica poslovnih knjig Tov. štev. 64 ex 1927. 137 Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje na dan 14. lebr. L1. ob 11. uri ofertalno licitacijo za prodajo sledečega materiala: 1.200 kg odpadkov od konopcev 200 ,, i, „ motvoza iz predtva 1.300 „ „ „ motvoza iz jute 450 „ „ „ jutnega platna 500 „ „ „ domačega platna 200 „ „ ,, trojnika 2.150 „ „ „ jutnih niti 10.000 „ „ „ bele lepenke 40.000 „ „ ,, rujave lepenke 24.000 „ „ „ mešanega papirja 1.000 kom. 51ал1. ambalaže od duvan. bal ,40 kom, praznih sodov od olja 160 kom. praznih zabojev. Interesentom — tuzemcem je vložiti do 10. ure dneva licitacije 5%, inozcmcem 10% od ponudene vsote v gotovini aH drž. papirjih pri blagajni tobačne tovarne v Ljubljani. Razpisani material, kakor tudi specialni pogoji so na vpogled v ekonomatu tobačne tovarne v Ljubljani. IZ PISARNE EKONOMATA TOBAČNE TOVARNE V LJUBLJANI. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam za časa bolezni in smrti naše ljuhljcnc mamice, tašče In stare mamice, gospe Marije Ane pL šerci «tali ob strani, izrekamo svojo najiskre-nejšo zahvalo. Najtoplcje se zahvaljujemo za neštete pismene izraze soialja, čč. duhov, ščini za spremstvo na poslednji poti, kakor tudi га obiske med boleznijo, vsem darovalcem krasnega cvetja ter vtem, ki so spremili blago pokojnico k večnemu počitku. Žalujoča rodbina Kajzcljeva. DRIGINKLNE BARVE, MATRICE (KOŽE), VOŠČENI PAPIR, ZA GESTE TNER-CYKLOSTIL, SPEClJALNI PAPIR ZA RAZMNOŽEVANJE, SE DOBI VEDNO IN NAJCENEJE PRI Ш0. BH&HfîH, LJUâLJHNji - ŽELENBURGOVA UL.6/I- TELEFON ât. P80 MALI OGLASI Vsaka drobufe vrat ca 1'SO Din ali vsaka bciedc SO nnr No|mao|il og'aa 3 ali 9 I ln. Oglaal na> devet vrstic ac računu|o više. Za odgovor iiib.o Na vpraian|a brca znanih e ne odgovcrlrmol ■iiBiiaBBaaiiiaiDiiBBBBBD KUHARICA « spričevali, zmožna voditi večjo samosl. kuhinjo in gospodinjstvo, išče mesto pri kakem stavt-nem nodjetju ali kaj prdoh->. V enaki službi je bila žc več mesecev. Službo nastopi lahko v teku enega meseca, na željo preje ali pozneie. Naslov pove uprava lista pod it. 156. cSlužbe Шејо\ Službo cerkovnika tli kaj podobnega iščem. Ponudbe na upravo pod: »Cerkovnik« Itev. 174. PRODAJALKA I večletno prakso v mel. stroki išče primer, mesta kjerkoli. — Naslov pove uprava lista pod it 47. Kot kuharica ali GOSPODiNJA Uče mesta v boljšo hišo v vseh strokah izvežbnna oseba. - Naslove upravi »Slovenca« pod IL 116. čevljarski pomočnik iiče službe v Ljubljani ali izven (na deželi) Ljubljane. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod Itev. 124. Pozor, ključavničarski mojstri ! Fant, zdrav in močan, z dežele, želi vstopiti kot UČENEC k mojstru, kjer bi imel v hiši popolno oskrbo, na dobo štirih let. Ponudbe ozir. informacije na upravo lista v MARIBORU pod iiiro: »UČENEC«. Zastopnika ia patentovanl predmet, iščemo takoj ! Venecijan.gater komplet, i vozom, prav dobro ohranjen, n nrodai. - Vprašanja pod »Din 10 tisoč« It 109 na upravo. Trgovsko hišo Ugodno za brezposelne, ki so sposobni za sodelovanje kot izurjeni zaslop- niki. - Potreben kapital ' tik ielez. pmtaie, 4 orali Din 150. Vprašanja pod: gozda, vinograd • hišo, VISOK ZASLUŽEK 101 proda zaradi odpotjvania Pletilni stroji patent »Ideal« do aedr.j neprekosljivi. ilval. »troji za pletenine, naviialni in krtačni aparati, ielezne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši FRAN KOS, L|ub-Ijana, Židovska ulica S na upravo »Slovenca.. \9rosleslu№e\ i PIptilEfî» zmožna vseh rieuiiui р1еШ del se takoj sprejme. — Naslov I v upravi lista pod it. 71. I Iščem GOSPODIČNO : ki igra glasovir, violino ali cello, za damsko potujočo knoclo. Početna I plača 800 Din na mesec, I stanovanje, hrana, potni troiek. . Slavko Ralkaj, ktipcloik — restavracija • Ugor«, SPLIT. 101 Ifl lil îlf za boljSo ku-IVUlial ho, želi spremeniti službo. Zmožen je lamostojno voditi vsako večje gospodinjstvo in gospodarstvo. Gre tudi izven Slovenije. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »VestCD«. 146 Kdor preskrbi stalno mesto za mizarskega DELOVODJO sli pri kaki drugi lesni stroki, dobi dobro na- Žrado. - Ponudbe upravi sta pod: »Nagrada« 144. fl^prslô- pomočnik Iiče tfhzb«; vajen je sekanja in prekajevanja. -Vzamem tudi mesnico -najraje na račun. Nas'ov v upravi lista pod it. 153. Pf»spo1ar|l, go?podinje! U" Kadar potrebujete kakega POSLA za hišno-(jospodinjska dela, obrnite se na »Poselsko zvezo« , Ljubljana, Stari trg 2/1. Za odgovor znamkol DEKLICA »lr. staršev, 9 let zdrava, krepka in čedne postave, te odda popolnoma za •vojo, samo v dobre roke boljši družini, ali osamljeni gospej. - Ponudbe pod šifro: ZASIGURANA BODOČNOST štev. 171 na upravo »Slovenca«. Gospodično Iprcjmem na prijaz. stanovanje in dobro hrano r bližini učiteljišča. Na-llov v upravi pod št. 153 U|in v večjem promet. "»■•«I kraju Dolenjske, ob železnici, s stalno vodno močjo — «e pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. — Naslov v takoj VIKICA FLEISCH, Z'ielovo pri Poljčanah — Slovenija. 110 »MLADIKA« 3 letniki, Fe'dzeitung d. 4. Armée, Wiener Illmtr. Zeitnrg, Unteroff;z. Zei-tung, Volk und Heer — vse novo vezano, se proda. - Ponudbe »Slo-venievi« podruž. v Celju Lisičje, zajčje in druge kože od divjačine kupuj* po najvišji ceni P. SFMKO, 1-rznar, Ljubljana, Turjalki trg t. upravi lista pod itev. 8. Pod »Mladika«. Tam so 1 tudi knjige na ogled. STRO TARNA z malim posestvom ZIMSKA JABOLKA o* 30 kg naprej, Iranko POZOR OBČINE! Izdelujem po najnižji ceni pasje znamke iz razi. kovin. Franc Gie-benc, klepar, Trbovlje I. se pod ugodnimi plačil nimi poboji proda. Na- kg 2.50 Din, f-oče, brutlo i TRTE ! k!neskeampt.d- ,,OV LTtŽ^V™' i P^rWzEl" Sv. Jernej. pod številko 9. 168 SPREJMEM dek!jC0 pridno in pošteno, od 14 do 17 let (lahko sirota), kot oporo gospodinji. Nastop takoj. - Ponui.Se upravi »Slovenca« pod »Poštena družina«. 117 _ i poŠta Loče. PISALNI STPOJ zelo dobro oh'anj--n, z vidno pisavo, slovensko-nemško tastaturo, vsled opustive pisarne poceni najfinejše izdelave — in naprodaj. Naslov se izve iedilnice, nudi po naj-v upravi pod itev. 44. ugod. ceni ANDLOV1C, Vidovdanska cesta it 2. Elegantne SPALNICE Prodajalka (začetnica) i c iiče za trgovino stekla in porcelana. Strokov, izvož-bane, z znanjem nemšči-, ne imajo prednost. — j Ponudbe z navedbo do-, sedanjega službovanja in stroke je poslati na tv. Avg. AGNOLA, L'ublja-na, Dunajska cesta 10. Mlada in Irilh^fiP^ samostojna KUhd! »Ld ki opravlja tudi druga hišna dela, vajena v dobrih hišah, ie sprejme takoj k 2 osebama. — Frančiškanska uica 2.Ш., desno — Ljubljana. 148 Proda se dvovrst. nemška HARMONIKA. Kje, pove uprava It 52. šivalni stroj in ŠTEDILNIK, prodam. Rožna dolina 4 it. 21. BUKOV LES! V bcneficialncm gozdu Podpcčmi, pri Sv. Križu pri Litiji, se razpisuje V7.k,:cna dražba prodaje ca 1500 m3 buko/ega Psa najbolj prikladno za izdelovanje žel. pragov — na štoru. Dražba se vril boljše in naj- dne 25. јапчтја 1927 na cencjše v tovarni Mari- l'cu mesta Podpečmi. bor, Slovenska ulica 8 i Interesenti vabljeni! En gros — en détail. ] ŽUPNI URAD SV. KRIŽ ~Г — —- i pri Litij!. U|qo nova, visokopntl , 1 . — ----______ llli.« z vsemi pritikli- Uu^n j« mlnbn nami, naprodaj v pred-I tf I UG lllEvtVJ mestju Ljubljane - Sto-1, transportne, dobroohr., iice- —, Poiasnila daje 25 liter?ke, 40 komadov F. Ј-лНКО, ćriiuče — po ço Din proda K0S> Jcžlc>-_ llj Maribor, Klavniika 12. izvirne Telekijeve selekcije, cepiči na Berlandie-ri. »P.vi Jugoslovanski Loznjacl, Daruvar, Hrv. Zahtevajte ceniki 8617 Jožef Skušek, zlatarski vajenec I želim, da se vrnei domov in vse, kar je bilo, Ti bo odpuščeno. — Vsakogar, ki bi morda vedel za sedanje bivališče mojega sina Jožefa, pa prosim, da mi isto proti povračilu vseh tozadev. stroškov, sporoči na naslov: Karol Skulek, posestnik, Ljubljana, Mala čolnarska ulica it 8. 175 ČTRMPILJE E T Iščem zmožnega verziran. gaterista. Vprašanja s spričevali ta zahtevo plače etc. na tovarno upognjen, pohištva KOBLIŽEK, Poljčane. KLOBASARSKEGA pomočnika, starejšega s prakso, ki zna samostoj. izvrševati prckajevalski posel in mešati ter je sposoben voditi celo obrt se išče za takof ali kes-neje. Javijo naj se samo sposobni, ki imajo veselje j do dela. Plača po dogo-jvoru in sposobnosti. — Ponudbe je poslati na: BRAĆA NEDELA, Slav. Požega. 162 Prodam več hrastovih, orehovih in mehkih skalnih in kuhinjskih OPRAV. Josip Kurnik, Zg. Šiška št. 51. Delo solid. Cene nizke. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Kroj. šiv. stroj Karel Fiorjančic V CELJU dobro ohranjen, znamka »Minerva«, se ceno proda. - A. LOMBAR, Zg. Šiška 108. 118 Cankarjeva cesta 2 (poleg davčnega uradal P I A N I N O TiiBlalncijo etpktrlfnlh nn krasno lepim glasom. P„™ ^^ГКГЛ, '.'m prodam poceni. Informa cije: bachova 20, gostilna. ralov. - Poprava dektro- MARIBOR, Tatten- j nmtorjcv In vrni'ormlnlh plrktrKnlb naprav. V zalopri: lestenci, svetilko. Ilknlnlkl, moto ril, štcv.-l. ; žarnice Itd. In vc» plckirn- Žimnice modroce, posteline mreže, želez post, lic (zložljive), otomane, divane in drugt tapetniške izdelke dobite naiceneie pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku. K: ekov trg št. 7 (poteg Mestnega doma). POZOR, DAME! □er VAŽNO I -»c Pouk krojenja ta lastnega izdelovanja oblek, za šivilje in dame, katere nimajo časa čez dan, bo v popoldanskih in večernih urah in se prične dne 16. januaria 1927. - Stari trg 19, »KROJNO UĆI-LIŠCE« — Ljubljana. Električna zadruga na Dobrovi pri L|ubl|ani ODDA V NAJEM «vojo električno žago Pogoji so na vpogled do 20. januarja t. 1. v Občinski pisarni na Dobrovi. Pekarijo ^"T; mestu ali na deželi - za takoj ali pozneje. Naslov v upravi lista pod it 138. Mal LOKAL v Ljubljeni, Aleksandrova c. 2/1., se odda (2 manjši sobi na uUco, centralna kurjava, hišna elt-ktrična centrala, evt. souporaba telefona). Obrniti se je na dr. Ivo Benkoviča, Ljubljana, Miklollčcva 6. HIŠA s TRGOVINO v Gaberskem, 20 minut od lar. cerkve v Trbovljah, se da v najem. Obsega kompl. urej. trgov, prostore, 2 sobi, kuhinjo i. dr. prit. Najem, nizku. Naslov v upravi: it 181. Zabavni večer v »Ameriki« danes zvečer. — Igra salonski or-kester. 157 HLODE HRASTOVE in BUKOVE, kopale parna žag« V. SCAGNETT1, Ljubljana KOKS ga koksa iz prvovrstnih 10—15 vago- _________ nov ruhrsk - i mnerijal Točna poni rež ha! I . -, 1 Nizke eenol - Proračuni , . _. i, r e , p i g ( n o I mm najccneie Kravarja, ki zna tudi dobro molstl, sprejme takoj Os'Tbni- štvo graščine FALA nad Mariborom. 178 Vsakovrstna zaklana PERUTNINA najceneje v delikatesni koksarn z nad 7COO kalo- j -VT j trgovini VEREIČ, Stri- S Zagreb PoSudbe i OOLEJTE SI ! ! Nm ulica! na upravo »Slovsnca« pod baržunaste ta Шс-klohu- i ' Din naprej Gostiinicaji ! šifro: >Za golovo« 112. jij2 0a 80. ' . . JT T- I samo v modnem salonu Klavir ° r0~ - STUCHLY - MASKE, ži- utica 3. 9073 n,en, se ceno doyska proda. - Naslov se izve : ________________— v upravi Usta pod it. 141 premog _ Qj-yg 2 mesarska ČOKA prodam. - Stožiee 1, -r i f i^n p. Ježica. 145 trg 8. - Telefon 2c0 naročite si takoj za čas volitev ! brezalkoholne pijače TT Tnt t » is >f т> 1 pri »Podravskl industriji ILIRIJA, Kra.'ja Petra sadnih izdcikov., Maribor, Koroška cesta it 1. Kupim »DOM in SVET« it. 3 I. 1925. - Ponudbe pod »Dom« upravi lista. ^Vinograd kupim na Štajerskem, kateri ne sme biti prestar. - Ponudbe z opisom objekta ter navedbo cene na upravo lista Maribor pod »Lepa lega«, KUPIM P S A čistokrvnega dobermana, in neinškeja volčjaka — stara 6 do 11 mesece'» ANTE GUŠTIN, SELO-MOSTE, Ljubljana. 159 NajboISi šivalni in pletlni stroj )r rdlno le 1МШ1 hI AOLEk »n dom, obrt lo luduHtrlJu v t. c h opreniab. Igtotaiu ir ieariki plelilni slroj DuBItD Ponk v veirnta hrezplnl'pn. Vedelna (гагпмс.Јн. Nl*ke cenr luill na obroke. Josip Peteline, UUBUONA Preselitev trgovine. Uljudno naznanjam, da sem svojo trgovino z obteKnmi >it muiiulukturo, ki je bila na Starem trgu it. 8 preselil na Galusovo nabrežfe St. 39 (poleg ât. Jakobskcga mostu). Zuhvaljujem «e cenj. občinstvu za dosedaj Icka/.ano zaupanje in prosim pnjuzue uuklouje-nosti tudi nadalje. Se ljubeznivo priporoča IVAN SAX. ■вввввввввввмвввваавввв : „SPECTRUM" d. d. и INZ. HOPIS1A, OUUSUY IN KRST1Ć ® Ivornlca ogledal In bruirnega slekU д LJlIlILJAiNA VII ff H odvodov« ul ca 38, lelolon 343 — Zatrreb, Beoiirad, Osllelc ® SrodiinJ ca: ZACHEB ■a Zrcalno steklo, oormlno steklo, mašlnsko steklo 6-6 mm, ouledala. brušena v vseh velUoslih In ob- ■ llkuh, kakor ludi brusenn pro/.orne Sipo, Ubocene B ploSèe. vsieklavaiije v mod. Fina.navadnaoKiedai« ■ ввввввввоввваввввавввввв r I7Ï01 #»» Podpisani iz-IZJdVd. javljam, da dolgov, katere dela moj ! sin v mojem imenu, ne j izplačujem. 1 Andrej Oraiem, Guštar.j. Louek brez spanja je obžalovanja vreden Vsakdanje negovanje celega telesa s Fellerjevim blngodišečim „Elsa-lluidoin" poveča odpornost, prinese trdno spanje, varuje zdravje in s tem vzbuja RHinozuupunje in življenjsko radost. — Fellerjev Elsafluid je ono bolečine olajšujoče domače sredstvo iu kosme-tikuin. katero so žc naši očetje in ledje nujrajše uporabljali odzunaj in znotraj pri vsakovrstnih bolečinah. — Za zumij in znotraj močnejši in izdatnejši kot irancosko žganje. Zahtevajte za poizkus povnoil zroeno Kellcrtev pravi blajJTndi'cri Rlsal'ltiid v po zkusnih e( <• k len if-icn li po C Pin. v dvojna' i h steklen cali "o 9 Din. ai Hpueal-nib •leKlciikah po Jfi Um. — I'o po»ti pride lein cenejše. čim voC se narodi naenkrat, t zuvojniuo in poštnino slano 9 poizkus, ali H dvoj. aH 2 spocijalnl stpkl. (1*- Din П .. 18 „ M 6 „ .. Ш- ,. M „ „ 36 .. ,. 12 „ ., 24«'- „ Naročila nasloviti razlorno takole: EUQEN V. FKI.I.EIt, lekarna v Stublcl Donjl. Kisa-tre br. 131. llrvaUka. J 6lr H. Rider Hoggard: b2 Hči cesarja Honfezurne. Zgodovins!ca povest. Iz angleščino prevel Jos. Poljaneo »Pozdravljen, Tjule,« je relcel. »Da govorim resnico, nisem upal, da te bom nocoj videl živega, niti da bom jaz sam ucakal to noč. Čuden je ta svet in danes se vrše v Tenoklilianu reči, kakršne se šo niso in ki se jih najmanj nadejamo. Ampak nimam casa, da bi govorili. Prišel sem, da te pokličem pred zbor.< »Kakšna usoda me čaka?< sem vpi-ašal. »Da me vlečejo zopet nazaj na žrtvenik?« »Ne, glede tega ne imej nobenega strahu. Sicer pa ti ne morem povedati nič gotovega. Tekom ene ure boš mrtev ali pa velik med nami, ako je v teh dnevih sramote sploh mogoče reči o kom izmed nas, da je velik. Otomi je dobro delovala zate med knezi in svetovalci, tako pravi, in ako imaš srce v sebi, ji moraš biti hvaležen za to; po mojih mislih je malo-katera ženska tolikanj ljubila moškega, kot ona tebe ljubi. Jaz sem imel drugje posla čez glavo,< in ozrl so je po razbitem oklepu, »vendar hočem trdi ja/. povzdigniti svoj glas za tebe. Pojdi, prijatelj, baklja žo dogoreva. Sedaj moraš bili že dobro utrjen zoper nevarnosti; ena več ali manj ti je pač vseeno, kakor meni.« Vstal sem in odšel ž njim v veliko dvorano, opaženo s cedrovino, v kateri so me bili še tisto jutro častili kot boga. Sedaj nisem bil več bog ampak ujetnik, katerega so sod i i i na življenje in smrt. Na odru, na kaierem sem bil slal v uri svojega božanstva, so bili zbrani knezi in svetovalci, kolikor jih je še ostalo živih. Nekateri izmed njih so imeli kot Guate-mok razbite, krvave oklepe, drugi navadno obleko, eden pa duhovniško haljo. Samo dvoje so imeli skupno me 1 seboj, resne obraze in visoko dostojanstvo; tisto noč se niso zbrali, da bi odločili mojo usodo, kajti ta je bila ne/.natna malenkost, temveč, da bi so posvetovali, kako bi pregnali Špance, preden bi bilo vse mesto uničeno. Ko sem vstopil, je eden izmed njih, ki je nosil oklep, sedel je v sredi polkroga — in sem v njem spoznal Kuillalnio, Ici je imel po Montezuniovi smrti postali cesar, hitro pogledal kviško in rekel: »Kdo je človek, Guatemok, ki si ga pripeljal seboj? Ej, spominjam se; tiàti Tjule je, ki je bil bog Tezkatlipoka in ki se je danes rešil žrtvenik a. Poslušajte, plemenitaši in velikaši. Kaj naj se zgodi s tem človekom? Povejte, ali je zakonito, če ga peljemo nazaj na žrtvenik?« Tedaj je duhoven odgovoril: »Na 'žalost moram reči, da ni zakonito, visoki knez. Ta človek je bil ležal na oitarju boga in sveti nož ga je celo ranil. Toda bog Tezkatlipoka ga je zavrnil v usodepolni uri in zavoljo tega ne sme priti v drugič na žrtvenik. Ubijle ga, ako vam je drago, toda ne na žrtveniku.c »Kaj se naj torej zgodi ž njim?« je dejal knez še enkrat. »Krvi Tjulov je, zavoljo tega sovražnik. Eno je gotovo, da ne smemo pripustiti, da bi se pridružil bolim hudičem 1er jih obvestil o naši stiski in bedi. Ali ni najbolje, da so ga neulegoma iznebimo?« Nekateri zbranih so prikimali z glavo, drugi pa so molče sedeli in ni^n плг dili nobenega zmtnenin. iNujte,« ie nadaljeval lvuUlahua, ншпадш ča^a. da bi ga tratili s tem človekom, ko gre vsako uro za . življenje tisočev. Vprašanje »je, ali naj tega Tjula usmrtimo?« Tedaj je vstal Guatemok in izpregovoril: »Oprosti, plemeniti sorodnik, ampak moje mnenje je, da lahko tega človeka bolje porabimo in ga ne usmrtimo. Jaz ga dobro poznam; srčen je in nam zvest in udan, kakor sem žo dokazal; nadalje on sploh ni Tjule, temveč napol od drugega plemena, ki ; sovraži Tjule kot jih on. On tudi pozna njihove na- j vade in njihov način bojevanja, kar je nam neznano, in jaz mislim, da nam more dati dober svet v naši stiski.« »Nemara, kakor volk jagnietu,« je dejal Kuitla-hua hladno. »Svèl, ki nas preda v kremplje Tjulov. Kdo bo porok za tega tujega hudiča, da nas ne izda, ako mu zaupamo?« »Jaz sem porok s svojim življenjem,« je odgovoril Guatemok. »Tvoje življenje je preveč vredno, da bi ga tve-gal za tako jamstvo, nečak. Ljudje te bele zalege so lažniki in njegova beseda je brez vrednosti, tudi če jo zastavi. Jaz mislim, da je najbolje, da ga ubijemo in naredimo vsej negotovosti konec.« »Ta človek je poročen s knoginjo Otomi, Monte-zumovo hčerjo, tvojo nečakinjo,« je nadaljeval Guatemok. »In ona ga tolikanj ljubi, da se je dala ž njim vred žrtvovati na žrtveniku. Ne motim se najbrže, da bo tudi ona porok zanj. Ali naj jo pokličem pred zbor?< »Ako hočeš, nečak! toda zaljubljena ženska je slepa; ni dvoma, da je tudi njo premamil. In dalje: onn ip njegova žen« enmo po pravilih vere. Ali je vaÂa želja, tovariši, da se kneginja pozove pred nas?< 8 a P 4 n f £ 0 C Џ 1 & < a m «- «o o- -I f PÎ ~J -- i " E. P- 3 Z p* e C M — -> M i B 1 4 B G — * o i ^ c 2. * 4 O tu « O er - S-2- » F pr j. " ŠU * ? z £ »• S= ° u • : 0 ° c. a C sh 1 - ~ 1 o o N3=2. « S - » 9. ? P 1 o 4 0 i _ o s Sr »pa i « £ a. « ! sgž c o a 5 P B 5 I a — A S 3 N a. N M p « ? иптшулжам MALI CHEVROLET MODEL Cena 1927 Din 54.000 4 sedižen jo za naše hribovite kraje in zelo slabe ceste najbolj zanesljivo, trpežuo. ekonomično In že pri nas pod najslabšimi pogoji preukušeuo m razširjeno motorno vozilo. Vsak lastn k „Chevrolet" avta je zm najbo'jša referenca! Edino zastopstvo: V.&H. Barešič & Co Ljubljana, Duna'ska c. 12. Tetef. ini 292. Vsi. nadomestni deli na lastni zalogi. NAHMÂSCHINÈN ■ BESTES DEUTSĆHFJS . ' FABRIKÀT ■ivï'ï- tODJBKttPPOy ■ V' > ÛURKOPRWERKE ЛЗГ AJCTIENGESELtSCHAFT \ , 0 BIELEFELD,; o Francoske vezenine toilet Popolnoma varno naložite svoj denar v z volno, «vilo, srebrom iti zlatom po nhtnoveJAih r merlu ci h poseMrineko pariško lyonske tvrdke A M K. NaJmocli-rni'iJi nnčrti in najfin»j'a izvršitev vczen'a zuslorov, perilu. pregrinjal. Izdelovali ie -n raznošilj-nje -alilon za predt'sk ženskih ročnib dol. ВМГ" Entlanje aturirnnle, predllskon e. MATčK & Ml ES, LJUBLJANA, Dalmat nova ul. št. 13. vljudno naznanja, da se je preselila v Scheidbachovo hiSo, Gosposka ulica 28, Maribor, poleg hotela »Zamorec«. Priporoča se ce"j. damam in odjemalcem za nadaljnjo naklonjenost, ter nudi vedno najnovejše klobuke po ugodnih cenah. v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo najusodnejše. Varnost nudijo iastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona« hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Oglati v .Slovencu' Imajo vedno utpeh! KEMIJSKI IiABORATORIJ za industrijo, kmetijstvo in trgovino, Analize zemlje z do'očitvljo gnojenja. Preiskava in določitev vrednosti umetnih gnojil. Preiskave modre galice in drugih za pobijanje škodljivcev določenih sredstev. Vinske anal ze. Ugotovitev vinskih bolezni ter njth ozdravljenje. Raznovrstne analize za industrijske potrebe. Dobava kvasnih glivic za vretje in prevretje vin; zaloga sredstev za pobijanje škodljivcev, kakor „Conchynol". „'Arbinol" in „Hmelin". Kemijsko čisti preparati za industrijske laboratorije in slične ustanove, kot normalne kisline, normalne lužine, koncentrirane in razredčene ra. topline itd. Generalno zastopstvo za SHS Trgooinska aventura na Aleksandrovo ccsto oddaja Pokojninski zavod v Ljubljani. 81 V globoki žalosti naznanjamo, da jc naš srčno ljubljeni, dobri soprog, očo, brat, stric in svak, gospod NA DOBRO DOMAČO HRANO se sprejme tri gospode. — Naslov pove uprava lista pod št. 93. Največje skladišče v SHS pri S. AD. ENGL, Subotica, -мдрТ" IVIAPJBOR, T^G SVOBODE ŠT. 3 mastni cestni nadzornik v pok. v petek, dne 7. januarja 1.1. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v ponedeljek dne 13. januarja ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Dole' rka ccsla 72, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. januarja 1927. Glcbcko žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani sc takoj odda boljšemu zakon, paru brez otrok v Udmatu. - Naslov v upravi lista pod št. 127. ""MESEČNA S02A !"pa, velika, solnčna, 7 2 posteljama, sc s 15. januarjem odra. - Na«1ov v upravi lista pod St. 113. "oddam takoj I mebiov. in 1 prazno SOBO, v kateri se lahko postavi štedilnik. Naslov v upravi lista pod 5t. 143. Lepa solnčna SOBA. elektrika, se t;ikoj odda. Levstikova 19/IIL, desno. Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da in ljubljeni oče, brat in tast, gospod Po petih tetinih so sledili skrbnemu očetu naša dobra mati Vsem, ki so ji stregli in jo obiskovali v dolgotrajni, težki bolezni, Bog povrnil Vsem, ki so spremili ljubo mater v tako častnem številu na njeni zadnji poti, prisrčna hvala! Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Edvinu Suherju, zdravniku na Preva-ljah, za izredno požrtvovalno zdravniško pomoč v dolgi bolezni, č. gosp, Mirku Štrucu, provizorju v Guštanju za ganljivo slovo ob grobu, čč. gg. Ivanu Jurku, župniku v Starem trgu, Ksaverju Me-šku, župniku na Selah, Josipu Rozmanu, župniku v Črnečah, Josipu Zeichnu, rav. natclju Mohorjeve družbe, Josipu Re-harju in Orlu, kaplanoma na Prevaljah za častno spremstvo, g. Iliji Gertadino-viču pa za lepe poslovilne beseda na domu. — Tudi vsem prijateljem in znancem, ki so nam pismeno izrazili svoje sožalje, iskrena hvalal Gabrije - Guštanj, 5, januarja 1927. Žalujoči otroci in sestre. najboljše l!?kovostl so dobi v dne 8. januarja 1927 ob V2 2 uri popoldne, previden s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v ponedeljek, dne 10. januarja 1927 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Prešernova ul. 7 na pokopališče k sv. Križu, Ljubljana, Dunajska cesta 6 Naročila so toino izvriule o ШЛЕЈШМЕ m ш 8ШШШ£ ORlaSulem. popravijr-m strokovno In ceno! Tudi potujem: Naročajte po dopisnici za G, Ja &ick, L eibli&na Wol ova ulica ti Ljubljana, Graz, dne 8. januarja 1927, I Prloro" 6ol|!». ^.ivfâurt »L rUntiunce, , tr '^WÎS S \ tltur«, strune, iflSS^iŽŽ^SSgi Odlikovan «a partikl Cen Ul trenlco. rutic* Za Jugoslovansko Utkarno v Ljubljani: Karol Ce& Izdajatelj; dr, F«. Kolo**, Urednik; Franc Teraetlav