List Tečaj ospodarske, obrtniške narodne Izbajaj0.vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold? za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 18. avgusta 1875. Obseg krompirji letos hudo gajij Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) skega jarma, le puška ji more Ali je res kmetijskih zbornic treba? (Konee.) Novi Kranjski panj po Slovensko slovstvo Naši dopisi. Note na papirji ne bodo resile Ereegovine in Bosne Tur Novicar Gospodarske stvari. * § • t hrana, ki je prav okusna. naj se že prigotovi in skuha na mleku ali z mesno juho. Skuhana, osoljena in sè sirom potrošena zabeljena ima ves okus laških ma-karonov. Saj menda tudi rabijo mnogo krompirja v tovarnah močnatih jedi. Nek pekarsk družnik iz Trsta Letos se od vseh strani sliši, da krompir hudo mi je pravil, da njegov gospodar vsakim .100 funtom ako nekatera stebla na vrtu, h kolu privezana so se kmalu ne povžije. Ako se tako posušeno testo zopet krompirji letos hudo gnjije V, ' , V.« «.l^^J^«. UV4V4VS--J~ X---- 7 --- ~J Q ~ ' o r ---- ------- e in crni. Vzrok temu je nenavadno in dolgo de- moke daje 30 funtov krompirjevca primešati in gnjij I ■ ■ ževanje meseca julija. Mokrota jako pospešuje rast krom- okusen kruh napravi, ki pa poleti hitreje splesne pirjevo zrastla poldrugi Seženj visoko ^ ai vua> mri luui uuiuzeij, ) kajti vlažnost je ugodna napravi malih giivic, in kakor pečivo. ona širi tudi bolezen zmelje dá rumenkasto moko, primerno za najbolje sploh trdijo izvedeni možje, je krompirjeva bol mala gliva, ki se kaj hitro množi. Kdor noče krompirjeve moke in kruha, pa lahko porabi tudi po gnjilini s č r n e 1 i krompir na napravo ' a , ni OC X\aj JJIVIU UJUU^I. j^vytt.«-»* iuv*i jyvy ^UJUIUI o \j i u u i i IXÍ VLUjjn 4JC4. umj;im»w Vendar se do dobrega ne zna, kaj je prav za prav škroba (štirke, Stàrkemehl). Najprej se krompir dobro krompirjeva kuga. gnojnih tleh je sploh več bolezni opere in ostrže ali obřeže olupek, potem na navadnem kuhinjskem strgalu (ribežnu) zriblje, z vodo nameša in naj se kakor v pustih jalovih. Nasvetujejo nekateri _ krompir v suhem toplem vremenu izkoplje in nasoïncu dobro zdrozga. Oni moćnik krompirjev se potem skoz pusti, da malo zvene tako tisti, ki je količkaj načet, isto prteno ruto přecedí v snažno posodo dobro îzzme. ucv rnaiu ÛÏOUC j ai tioiij, ivi j c rv v i i aj uavoij AOIAS f* ^ » » » » u » ^ u. v , naprej gnjije, zdrav pa se re3 tako bolj ohrani. Na dnu posode je lepa bela š ti r k a (škrob), ki seje Drugi pravijo, naj se dene na suho, in slame ali stelje ker je bolj težka ko voda, vstanovila, ako vse skup pu- vrh njega, ter se ta slama z drugo nadomestuje, kedar stis eno uro ali vec na miru stati, in grdo vodo ocediš. se je prva one Pri u y ci uuc vlage , tví ili ftiuujuii jo JJ Lili ti , ua v ûDia • w Jw " ^J " ^ "b J vsem tem gre mnogo krompirja pod zlo, in mnogi čisti vodi, da postane ko mleko, in to zopet precedi bolje storili, kaj druzega saditi kakor krompir. ki iz krompirja puhti, navzela. Ce 3e se kaj nesnage nad škrobom, zdrozaj se enkrat v bo naposled zopet se vsirilo, da nekaj casa na miru , pa pu- Jaz ne pritrjujem besedi francoskega kralja Ljudevita XVI., katere je bajè rekel gosp. Parmentier-u, prvému sadivcu krompirja na Francoskem: „Francoska stiš. Iz funta krompirja se dobi pol kvarta (osmino) štirke. Res je to malo, a vendar bolje, kakor ves krom- pir v v reči. vam bo enkrat hvaležna za to. da ste iznašli kruh ubozih.u Pa tudi kletev italijanskega profesorja Man- krompirjev Kaj pa s štirko početi? Iz nje se dá napraviti uuuziu. - ra luui iueiev îcanjanssega proiesorja, lvjan- jviuiupijov ,,zagO . ivcuai jo dmuu dc luuaci iu vm^tu, tegazza: „maledette patate"! ni nobenemu patnetnemu precej ko se je voda ocedila iz njega, se dene na dra-človeku po godi. Prostému kmetu je krompir velik dar teno sito in skoz pretlači, da postane zrnast. Ta zrnica b°žji, gnjije. u Kedar je škrob še moker in vlažen kedar zarodi, pa tudi veiika šiba bužja, kedar se denejo kuhati na vroči vodni sopar in se tako lepom (kleister) prevlečejo, da postanejo lepo prozračne } vcasi Kaj storiti? Prodati se ne more vse na enkrat i ruuau su u« ujure vat; lm eutvrat, a iu jo rviuujjjajjcv ^vagu . jl««. ov> uu i.uuvuuju-iu da krompir, ko ga iz daljnih krajev v diškega zago, katerega delajo iz paíminega stržena, čisto to je krompirjev zago << Tak zago se od Izhodnje-in- se zgodi , VJ Cm J3.1VJUJUII , JÍVU g C» Ili UaiJUÍii rv i. «J Vj V v «»kjuvj^M "«^"J ** ffiesto peljejo, po poti gnjije, in ves trud je zastonj. nič ne razločuje. Nekateri ga porabijo za krmo prešičem; al to, kar vatn ni zdravo, tudi živali ne more vselej koristiti. Kaj torej ? Dve stvari tovalcem, da vendar nekaj dobé tudi od „črnega Ce je krompir zdrav, pa je vendar nevarnost, da ^ yo^i^j ^ucuu, ne začne gnjiti, se tudi na drug način krompirjev zago nasvetoval našim kme- iz njega napravlja. Skuhaj krompir, olupi ga in še a 8njilega) krompirja. (trdo gorkega ga zdrozgaj s kakim spodaj širokim polenom v I se Iz onega krompirja ki JOkl ULUpil JÉ» -, 1 je se 1 C li Cl U U U J ivy l Vyj U V> l/v w UMOM ui vuj|/u j v i v. fs naj se, kar je bolnega, hitro otrebi, ostalo krompirjevim ali z malo moke le načet torej (batom), da shlapi voda, če je je » Na to se kaša krompirjeva pomeša s suhim škrobom V ce v se kaj v krompirji. ne ves 'co gnjil, Lliij StJ, je uuiuega, Limu UU CUl, ueiaiu jmumpijcvmi c*n a jaaa.iv ulivixv , ov »x v*^ . 2dravo naj se dobro skuha in olupi, ter se do dobrega tega testa se napravijo mali hlebčeki, ki se^na ribežnu ter se trdo vmesi. Iz z^ečká dodá alí potem se na vsak funt zmečkanega krompirja zribljejo. Zmrvljen drobiž se raztegne na dilji ali plohu primeša četrt funta moke. Iz tega naj se vmesi in se gulja z drugim plohom povrh dokler j JL 4 III X*/ KJ Wř V V l/I U JL Vt AJL W IrV AJL4 V/ V/ » V V ^ Vf «rompirjevo testo, naj se z valjarjem raztenji se napravijo (^udeljne) v rezance zreže in posuši okrogla zrnica, ki se potlej dobro posušijo. Ako se zr-Tako se napravi prav dobra nica s čisto mrzlo vodo malo operejo in potem pri ognji % posušé in strdé t imaš krompirjev „zago", ki se dá hra manjsi posestniki, ako bi ni vec za kuho, in, se jim vrh tega, da so že tafe čez in Čez preobloženi z davkom, naložil poseben dávek za trgovske zbornice! o v se niti leta in leta nepokvarjen. Tudi zmrznjeni krompir, ki ako se odtopi, kaj rad gnjije, se dá vporabiti za na- Ali je pač trgovska zbornica v Hebu že katerikrafc pravo škroba, kajti v takem krompirji se celice str- vzela v poštev, če je to,^kar je storiia ona za trgovske žejo ter sok jame gnjiti, a škrob je nepokvarjen. in obrtniške koristi na Českem, toliko vredno, ko- Ubogim kmetom najbolj kaže si tako pomagati, da likor znesejo přiklade na dávek, ki so jih plačevali napravijo iz krompirja moko aii zago. Večim posest- dosihmal trgovci in obrtniki za vzdržanje trgovskih . « A A M * 1 « M 1 ^ ^ i fe f ® % « /*\ M « _ tt ^ A * * . . > « ^ « . nikom pa, ki imajo dovelj žita za vsakdanji kruh 7 je zbornic? Ali misli to breme tudi V se svetovati, da napravijajo krompirjev škrob, kajti iz spodarjem naložiti? Pač bi bilo nespametno k m e t i j s k i m da ovgtuïttll y umi iiu^l 1% » ij c* j v/ v uj j^/al j v f m a* v v j j u^/wuwl jvuli um1u6u vit 1 mu KJ IIKJ uuojjciluu t ii KJ y um u1 l njega (škroba) delajo v novejših časih mnogo žganja rali zastopniki kmetijstva samo zavoljo tega sedeti go- mo- rn piva (pira), ki je jako dobro in se nic ne razločuje kmetijskem odseku j da v dobili taki možje iz trgovstva od ječmenovega piva. Dr. Bach („Studien u. Lesefruchte in obrtništva veči no, ki o kmetijstvu prav nobenega aus dem Buche der Nátur" II. Bd.) nasvetuje pivovar- pojma nimajo* jem, naj iz krompirjevega škroba delajo pivo, kajti 1) Vsi ti natanko prevdarjeni razlogi, ki smo jih tukaj ? prihrani se na zemljišcu prostora. Ista njiva dobro ob- našteli, kažejo dovoij jasno delana, bode dala štirikrat vec krompirja in škroba za kmetijstva gotova pivo 7 da nesreća ako bila za povzdigo se za zastopanje kakor Če se z ječmenom obseje za pivovarno ; kmetijskih zadev naredili v trgovskih in obrtni j- * 1 ' I 1 tv « ti V * m % t à ^ i i % a ti \j y rvanou JL vu o w u j w iu v u v/ uli v km cj v um j^i t v ▼ ui / y i\ lu uui juaiu uciuv/ * u cv i uui u v t i ^ rabi se manj prostora za shrambo škroba, kakor za skih zbornicah posebni odseki pa se tudi vsaj krompirjev škrob se lahko ohrani leta in v naši deželi, med kmetijskimi gospodarji zbudila ve- kateregT ječmen ; leta nepokvarjen, ter zamore v gladnih letib nadomestiti moko iz žita. a lika nejevolja, ako bi se jim nadavek imajo že tako preveč, naložile še přiklade za Napravijajo pa iz krompirjevega škroba tudi slad- vzďrževanje trgovskih zbornic. kor (cuker), ki pa se nerad strdi ali kristalizuje 7 ter Gotovo je tudi res, da taki možje, ki iz golj lju- ostane sluzni cuker (sirop). Najbolje žganje delajo iz bezni do kmetijstva v družbo kmetijsko sto-krompirjevega sladkora , kakor ga tudi rabijo v slad- pijo in p r o s t o v o 1 j n o letne doneske odrajtujejo, več kornicah (pasticerijah) in po dr. Gali ovi metodi za ga- koristnega za kmetijstvo storé lizovanje, to je l i |au y AU J/V/ Uil VIMU VT4 XJUA UIV Wl MU %At ^M»' IVU! IQlUVŽgOi JU C\ IV. LU U l lj O L V KJ O t ř I U j ÏIG^O LCtCkl y tkl zboljšanje kislega vina. Na Nemškem, po vpeljanih volitvah radi ali neradi v take odseke ali taki 7 posebno v Šleziji, napravijajo iz krompirja vino tero prodajajo pod imenom „ogerskega vina", da ka- celó da bi zopet ravno za Madera-vino. Tega pa pošteni Slovenci nimajo po- tisti možje, ki so biíi do zdaj od občoih ali pa podruž- zbornice pridejo. Ako bi se pa zgoditi utegnilo, 7 trebe grozdja. kajti imajo dobro izvrstno vinsko kapljico iz ničnih zborov v glavne ali podružaične odbore izvoljeni M. S. *) f Ali res kmetijskih zbornic treba? (Konec.) prišli potem v kmetijsko zbornico, imela bi dežela zopet ravno iste kmetijske zastopnike, toda s tem razločkom, da bi potem kmetijski gospodarji morali plačevati nov dávek, katerega jim zdaj plačevati ni treba. imel kmetijski zastop v In kako revno podobo Ako nadalje trgovska zbornica v Hebu povdarja posebno to, da je v centralnih in subvencijskih odborih trgovskih zbornicah, ki bi znabiti štel kakih ve ci na takih mož, ki niso kmetijski gospodarji ; moramo jej kar naravnost povedati, da se tiče naše dežele, prav zeló zraotila se je 7 vsaj kar mož, v primeri z dosedanjimi glavnimi odbori kmetijskih družeb, katere imajo, razun glavnega odbora tudi še v podružničnih odborih cele dežele, svoje za- ? razun nika in še enega vsestransko izvedenega pravnika blagaj važ- 7 ki razmera naše dežele izvrstno dobro pozná, so vsi drugi odborniki skušeni gospodarji; tako je v centralnem odboru in tako je tudi v odborih kmetijskih podružnic. Trgovska zbornica v Hebu naj drugikrat, kedar bo zopet imela kaj očitati kmetijskim družbám, navede boljše in tehtnejše vzroke v dokazovanje svojih trditev, nego so dosedanji. Kdor tedaj vse to le površno prebere, kar je trgovska zbornica v Hebu naštela, da bi dokazala potrebo stopnike in svetovalce, katere glavni odbor v vseh nejših kmetijskih zadevah za njihovo mnenje in nasvèt poprašuje. Nadalje se ne smé misliti, da bi bile kmetijske družbe suhoparne birokratične naprave, kakor so zbornice trgovske današnji dan, katerih delovanje ne sega dalje, nego do zelene mise med štirimi stěnami kake uradniške pisarnice. Kmetijske družbe so.učite-1 j ice poljedelstva; one djansko podpirajo kmetijske gospodarje z raziicnim seménjem , sadnim in murbovim posebnih kmetijskih ' z b o r n i c ali zbornicah trgovskih, pripoznati mora pa odsekov v ďrevjem; delajo skušnje z nasétvami; izdajejo po učne časopise in knjige; vzdržujejo in podpirajo kme vsak 7 ko- murkoli je znana uredba kmetijskih družeb in njenih večo gorečnostjo, ker pravil 7 da so vsi ti razlogi popolnoma prazni in puhli; le en sam razlog bil 77 novo idejo resnicen, in prav ta brž ko ne kmetijskih odsekov v trgovske zbornice .Ie poklical v življenje. Glasi se pa omenjeni razlog tako-le: „Po posebnih kmetijskih odsekih v zbornicah trgovskih zmanjšali bi se nadavki, ki jih plačujejo obrtniki v z drževanje trgovskih zbornic." Kakor se vidi, govori tukaj častita trgovska zbornica v Hebu kakor Cicero „pro domo sua" in lepo bi tijske učilnice, podkovne šole itd. Vee to pa izvršujejo s toliko jih vodi zavést, da so ob en em tudi zaupnice in sveto- valke si. c. k. vlade. Vse to omenivsi in ker se je tudi kmetijski shod na Dunaji, poklican od c. k. ministerstva za kmetijstvo, enoglasno odločil zoper napravo kmetij skih zbornic, mora glavni odbor družbe kmetijske Kranjske zdaj še toliko bolj protestovati zoper ono polovičnost, katero misli trgovska zbornica v Hebu pod naslo- vom : 77 kmetijski odseki" v trgovske zbornice vriniti * — ~ — »r. v on« se imeli zahvaliti kmetijski gospodarji ? posebno *) Ponudba jako draga! Prosimo. Vred. 273 Spisuj Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. e Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. Nekdaj je slovenski živelj toliko vplival, da domaća imena slovenskih krajev so rabili tudi inostranci, predelali so jih le toliko, da korenika je ostala slovenska. (Dalje.) končnica bila je primerna inemu zvuku na ^ko so tvoji plemenjaki, katerim si meseca ! junija tako druj^ v,xw** xvi^ ^vw ^v^ui, otem Pa proti koncu junija še vsakemu en cel prvi napravimo „ jemal maj 7 okoli kresa še zeló močni priliko P a s j a vas R o dik = Ro di chi anum, Vrem Trieste. Bodimo dosledni inače iz Slovenije si lahko Pšianum ne Villaducaina Urem, Trst Tabula rasa" vzemi, kakor sem zgoraj pod števt 1 poveđal ko frtl v £ ^lju1 ? ixďjlvv/jl uv^im ^uic ij va olu v ^ jl jju v ukad/1 j xv' ge'm 0 narejanji prvih rojev govoril. Štirnajst dni po * Mali prirodopis s podobami za narodne (ljudske) tem Pa> ko si plemenjakom prve roje vzel, moras zopet ta sole in za prvi poduk na viših dekliŠkih Šolah. Spisal na to paziti, ali ti ne bo eden ali drug peti začel, u* ti bo potem skoraj gotovo okoli srede julija meseca še sam pevko Ce pa letina ni dobra, in tvoji plemenjaki, katerim si meseca maja _ v • 1 juny drujce jemal, okoli kresa niso tako močni, da bi lahko vsakemu enega prveca vzel, bodo gotovo tako močni, da boš lahko vsakemu proti prof. dr. Evgen Netoliczka, poslovenil Ivan La-pajne, nadučitelj v Ljutomeru. V Bernu 1875. Prirodopisi, obširnejši ali krajši, mladini šolski ali gospodarjem namenjeni, s podobami so ena leta že na dnevnem redu, in prav je to. Natoroznanstvo je vsa-cemu člověku potrebno, po do be pa mu pot gladijo v razne kroge. Bodi otrok ali starec, rad gledaš po po- koncu junija enega celeg kakor sem ravno poprej druj vzel 7 in sicer tako razlagal, kako se druj delaj pod štev. 1 omenil, ko sem cega krival Ako se ti pa ne poljubi, da bi drujca tako delaš , vsih ali selej kedar ka 7 moreš pa tudi tako-le delati: Vzemi plemenjakov od enemu plemenjaku kaka dva sata, in postavi ju s čebelami in zalego v prazen panj , potem pa še pri druzih pleme- mm tijj mm IB i v ce- dobi razjašnjeno, kar suha beseda uči. Ni tedaj odveč da je prof. Netoliczka za ljudske šole in vzlasti za dekliške zložil novo knjižico z obilními podobami ži-valstva in rastlinstva s kratkim dodatkom rudninstva. Gosp. Lapajne-tu pa gre hvala, da jo je, ogibaje se samovoljnih novotarij, lepo poslovenil. Po vsem tedaj je mali prirodopis" tako napravljen in opravljen da ga * j/x vxi. 1 j ? j^ v tvija ^ ci/ j^l i ul 14.ujlajl jakih toliko čebel naberi, kolikor jih potřebuj bo drujec zadosti močan. Naberi si pa že potrebne bele tako, da jih iz končnic svojih plemenjakov name teš moremo toplo priporočati občinstvu. Kar pa se tiče pisave slovenskih, ljudskim šolam namenjenih knjig, smo Tudi v pa da jih na medene satove naloviš ti jih ni potreba za kake pol ure v drug prazen panj zapirati, da bi se poprijaznile in spoznale, da matice nimajo, kakor takrat, kedar kaki prvi roj iz raznih panjev delaš, ampak spravi jih naravnost v oni panj, v katerem imeli že večkrat na jeziku, naj danes povemo ,,malem prirodopisu" kakor v druzih knjigah za ljudske šole, v „Tovaršu", „Vertcu" itd. nahajamo še zmirom Berno" grm 17 77 a 7 77 kert", „germ" itd. namesti „Brno", „krt", že dva sata s čebelami in vse tako nalovlj čebele alego imaš 7 iz tacih plemenjako ker si namrec vzel Brez dvombe je taka raziičnost v pisanji škodljiva in ovirna napredku. Po zgledu Miklošičevem, Vu-kovem in vzoru Českem izpušča se že davno v večem delu knjig in časnikov oni e, ki manj vajenega čita- 7 telj a moti • I v ízgovarjanji 7 ki ne bode „Brno u rekel kateri vsi še stare matice imajo, se ti ni treba prav nič bati, da bi se med sabo kaj sklale ti matico umorile, ker 7 pa tudi ne da bi ampak Bern o; tako je imel v Ljubljani na velikem trgu čevljar Grm napis „Germ" in hoté ali nehoté so leči začele. Delaj pa je še nimajo, ampak jo bodo še ga memogredoči ljudje brali za „Garma". Tem nepři- X ^ ze druj potem, kedar bo narejen, še tako ali tako, vsakemu dodaj romčekov, da bo lahko brž naprej dělal za nekaj praznih satnikov ali kaj Ce 7 časa v kak drug ulnjak njaku, v katerega svoje narejene roje prenasaš, nobenega člověka, da bi na nje pažil, potem pa moraš in prenesi ga endar pr ul nimas stojniša je pa taka oblika , ako se pomisli , da šolske knjige g i m n a z i j a m in realkam namenjene je nimajo več, in še v časnikih, ki pišejo „terd", „kert" itd., nahajamo druzih neopravičeniii novotarij na kupe! Sine ira et studio" smo hoteli to svoje mnenje vsacemu raz-odeti, ki more pomagati, da se odpravi grajana raziičnost. * za to s krbe ti, da svoje narejene druj kacih 10 ali Uzajemna „abeceda" jugoslavjanska. To je na- slov neki novi „abecedi", ki jo je letos po dolgolet- 12 dni zopet nazaj domů spraviš. Cez 10—12 dni bodo nem in neprestanem trudapolnem delu" iznašel gospod Z. P. O g nj oslav. Na svetio je prišla v Blaznikovi čebele iz katerih so bili roji vzeti, že toliko pozabile, da se bo le malokatera več nazaj v stai " na panjove VAM, ~ v ««^»««V.M, » XJLMIXJM/J » K> i ^ U ] (f ! 9 ď 1 1J 1 V j U U Ij čtLIi , UlUlVil OC V povrnila. Znalo bi se ti namreč prigoditi, da bi eden in knjigovezalni (sic) cele Ilirije. tiskarni v Ljubljani ; dobiva se v vsaki boljši knjigarni ali drugi tvojih narejenih druj 7 močne délai 7 potem, kedar posebno če si boli Vzájemnost! v z a j e m n o s t slovanska ! Kako oj il si bodo mlade matice izlegli, sladka beseda si ti ! Koliko se je že o njej pisalo in in tako bi ti lahko več ali manj govorilo! In zdaj, ko curkoma teče kri slovanska na se sam od sebe ] tacih rojev všlo, ako bi svoje narejene drujce predolg Časa brez čuvaja v tujem ulnjaku pustil. Slovan, da ne bi ti žila hitreje bila? (Dalje priiiođnj jugu — kje 81, da bi se ti srce ne uneinalo za slovansko vzájemnost r J Kdo vé ali ne bode kri, ki J° katoličan in staroverec Slovensko slovstvo. Rodoljubna opazka. Gledé pisave domačib krajev gremo na roko svojim ^asprotnikom ; začeli smo sami izpodrivati domača imena vrivati slovenskim trgom in vašem ptuja imena. Sedaj berete večkrat bodi si v koledarjih ali pa v za vero in svobodo skupaj prelivata, rodovitno seme jugoslovanski vzájemnosti? Kalí jo — kakor znano zraven vérske razlike, vnanja nje oblika 7 Tù latinica, tam ci ri lica! Evo 7 pisava. kitajski zid med brati! Bomo se li kedai zediniii? Da bi mi latinico • I y » popustili, katere se je že skoraj ves izobrazeni svet poprijel, katere se že tudi nemški učenjaki čedalje bolj verjetno. Tedaj bode treba, da se ni kakem slovenskem listu &kede Mujah na priliko: Servo la namesto nJ .j, v Dekanih namesto v Pasji vasi, v j ^ — — ^—©------v-----;—j namesto v Mila h, Por tul e namesto Op erto, nico tiskan. In vsak dijačič, ki hoče biti kaj poprijemajo ** vda manj šina. To je moje menjenje. Tega menjenja Še celó Ljubljanski gimnazijski letnik je letos z lati- več 7 spo namesto Osp. govi tovariši, piše nemške sestavke že z latinico. ko nje-Pis. * 2Ï4 pa ni gosp. Ognj osi abecedo, ki je deloma lat On ie ustanovil tako novo in srce izgubili, da mirno dopuščajo, da „umiraiočí . « m 1 1 • • I • V// 1 « »1 .1 M • w » • i/ 1 «j deloma 1 mož" v zadnjih trenutkih svojega živeoja še ko besa Izpustil je iz oběh sedanjih abeced vse črke, ki se mu živina grize in popada okoli sebe? Iu vendar niso zdele 1 e p e in j a s i " " ........ " ' " 1 " in nadomestil jih z druzimi LI. pripoveduje, da Evropejske vlade uameravajo Pest a er čisto novimi Trebalo je a 7 ali pa pravi iz že ii-i uauuuicotii jiu c* ui u m lu i, fíu^vrvuwjvj un nuuv/ uwmtiavaju Tqj» znanih pismen sestavljenimi. čiji poslati skupno noto, v kateri jej svetujejo, naj Bosni formo pismen, kar mogoče, in Ercegovini dá pro v in ci j al no avtonomijo! Turk * ke, in pa avtonomija dežel pod geslom Mohamedanskim >> k prim vpodobiti in • • za vse kateri so s o r o d 7 tudi dne pismenske obraze to je toliko, kot tvoriti Gosp. Ognjoslav V se dalj in precej obširno čedi j a g n j et dati volka za pastirja. 7 Radostni slišimo tedaj nasproti, da narod v Srbiî vyi iwi» wi ^ j - —----J --X. ---J ----9 v ^ j 1 / ----* 4j 4 zlaga svoj sistem z ozirom na razna jugoslavenska in Crnigori noče se dolgo več dati za nos voditi poja- narečja. Nekatere kot kursivne se kažej h črk so jako čedne in sosebno lovih obljubah diplomacije ter da hrepeni gladke 7 pa se res daj tudi canju svojih knezov vkljub cin- lahko pisati 7 drug rabi vprek gredo spet so videti okorne ter dozdanji Vpeljati bi se dal novi alfabet jim tako na pomoč hiteti milovanim svo-se sami ne morejo rešiti sužnosti. Poglejmo sedaj, kolikošno vojno moč ima Srbija Hl • i • » i • • # v bratom, vedé, da da bi vse jugoslavenske novine vsak mesec vsaj in Crnagora, kakor nam jo v zanimivi knjigi popi- m au, J eno novo črko vpeljale v letih misli gosp. Ognj slav bi se že ves alfabet vdomačil. Jaz pa dvomim suje c. k. stotnik Julij Debelak. Vojska (armada) Srbska razpada v stalno četo da bi se to zgodilo Uzor lep 7 Ognjeslavovo je gotovo vse hvale vredno in ^x». M»« ť<* u'v/uiiui, ' \ —---y . t * »««.mv v^ciU in trudapolno priza- iu pa v narodno armado. Dolžnost v vojsko iti ima devanje kaže njegovo navdušenost za slovanstvo, toda pisatelj vsa& Srb od 20. do 50. leta. V • I- Zltl leta stalni armadi mora slu- ) v narodni pa 27 let, tedaj skupaj 30 let. imajo izumil °J drug ministri in taki glavo in če bi kdo tudi najboljši pravopis Vojne službe oproščeni so Slovani bi se ga vendar ne poprijeli brez telesno ali moralično za vojsko nesposobni. f ki so LUI», KJiV*«,«* u« sile velemogočnega diktatorj narodni Vsaj nas k u š nj uči 7 da abecede, ki so se od navadnih alfabetov preveč armadi leži glavna moč Srbské vojske. Najviši povelj- nik vsi armadi je knez. Stalna armada, da deželi daljile, niso sreče imele Dan j Metelč je na pr Bob i ne prizadene nreveiicih stroškov 7 ki hudo abeced 7 šteje 5168 moz s vujsk U, i^je JC i. UMUivai Ubd, OC JO pu > > ^ u - ^ , ouuiuoivjuu v tCUi vicah" skušala vmestiti za slovensko pisavo? Edina slučaju se pomnoži na 8000 vojakov. — Narodna ar- Je Pokluk ki se je po No 180 topovi. Ce ima stalna armada v vojsko'iti, se pomnoži le takrat, ako ima samostojno postopati; v tem Gaj cica je bveljala, dasi nepopolna, in je vzájemnost mada, ki ima pešce, konjike, topničarje, pionirje in trai- med Slovani zdatno pospešila. Do daj m manj k JeJ > cesar naj seje poprimejo „star over ci", JeJ pa nere 7 sklic. je na 18 brigad razdeljena in razpada v Vsaka občina dá eno ali vec kompanij in mirna bode Bosna! Koliko let se že trudi in delà naš okraj en ali več batalijonov. Armada 7 vsak Matija Maj jezika, za obvelj sklica stavi vzajemnega slovanskega 90.748 mož v vojsko, armada 2. sklica pa 57.600 mož dosegel ni nič Uzori Majarj ka 7 po tem takem znaša narodna armada obojnega sklica kor Ognjeslavovi so hvalevredni in se ne morejo 148.348 mož, vsa armada skupaj tedaj 156.348 mož in spodbiti s tem, da ta ali uni šalo uganja z njunimi na- 180 topov, ki pa se hipoma morejo pomnožiti. Vse, kar HfUUMMi' " 7 ---- ------ sveti, vendar med lepo slovansko dej in Pelj Srbska armada potřebuje, naredijo domá v deželi. njeno stoje celi Cimborasi 7 da Iz Srbska armada more bud Politične stvari. ne bodo resilo Ercegovine in Note na papirji Bosne Turškega jarma, le puška ju more, tan i vsega tega je razvidno strah^biti Turški. Urna gora je skozi in skozi vojaško vredjena, ona zato nima stalne armade, kajti vsak Crnogorec je vojak od 17. do 50. leta. Cela dežela je razdeljena v nahije; vsaki nahiji zapoveduje en vojvoda; vsaka na hija obsega več plemen, katerim zapovedujejo kapi- Da bila Srbija za rešitev svojo iz sužnosti Turske čakala pripomoći Evropejske diplomacije, še danes ~ II. 1862.. ; tem kapitanom pa so podložni stotinarji in desetčarji; vsak desetčar ima pod seboj 10 vojakov ali 5 hiš, ker navadno vsaka hiša dá bila bi ona raja *) Turška! Ko bi ne bili Srbi ko so Turki Beligrad nehali bombardirati, neprestra vseh nahij po vojaka. Iz se nabere 25.000 vojakov. Crnogorska ~ ____..i.: x__«__ šeno se oboroževali ter se junaško pripravljali na nov boj, ne bi bili dosegli Evropejskih vlad konferencije, v ko kateri se ACt UVJl 1 OV* j 6 Ul Kf KJ ULI U V * U 1 4 i V ^ XVC4JL O \J AdUUU V C+ilj - bi Srbija leta 1866 ne bila svoje zahteve, da se Turki umaknejo iz Srbskih trdnjav, podpírala zopet z orožjem, še danes bi Turški topovi gledali skozi line Beligrad- Srbom dovolilo, kar so zahtevali armada se more prav za prav imenovati „crna vojska (Landsturm), ki ima pešce in topničarje,vkateri se morajo v boji sami živiti. Strelni prah si Crnogorci sami delajo domá. Ta armada sama je v stanu se v svoji gorati deželi braniti tujim napadom, s Srbsko armado pa združena strahovati Turka. ske trdnjave in žugali razrušiti mesto! S puškami in handžari je morala Srbija podpirati svoje zahteve. Diplomacija ne bi bila ji pomagala, kajti Beust je Naj bi se to nemudoma zgodilo! je svoboda ali pa sramota! njunih rokah takrat malo volje imel, kakor je dandanes ima Andrassy, Srbom na pomoc biti proti Turkom. Gledé na te zgodovinske skušnje sme se pač vpra-šati, zakaj Srbska vlada odlaša krepko intervencijo za rešitev nesrečne raje, po krvi in veri jej sorodne? Tur-čijo diplomacija in ves svet že davno imenuje „umira-jočega moža nika Gorici 14. (( 7 za katerega niti zdravila ni niti zdrav- staršega in častitljivšega našega učilišča Nasi dopisi. Srednji šoli in učiteljsko izobraže-vališče z vadnico so končali danes šolsko leto. Ljudske (mestne) šole bodo imele sklenitev še le 31. avg. ; na kmetih pa ima vsak okraj ali kraj svoj počitnični red. imam 251etni „Jahresbericht" naj- c. k. drž. Pred seboj vec; sme se tedaj vprašati: so li diplomati glavo * Raja (turška beseda) pomeni to, kar naša beseda čeda; tako se imenujejo v Turčiji vsi podložni, ki niso Turki. gimnazija. Sestavkov ima gimnaz. letnik dvoje: „Vetâlapancavinçatî", t. j., zbirka pravljic iz sanskrita prevedenih; spisal prof. A1. Lu ber; b) „Bildungsge-setze harmonischer Zahlen", spisal direktor dr. Zin dler. učiteljev in suplentov je bilo 19 za obli Profesorjev 9 2Î5 atne ustu ; predmete (Izmed teh učiteljev pa so na od- zarad bolezni, 1 je okrajni šolski nadzornik). je malo, in še to v snopih na njivah gnjije, kajti tukaj tu; & o. jv «c^wiuiM^j. ni ne kozolca, ne skednja, luu Učencev je bilo konec leta 256; Slovencev namrec Železnica dobro napreduje; mlati se pod milim nebom. pa revez, kdor si mora 125 y Lahov 106, Nemcev (?) 25. — Pripravljavnica gim- ondi kruhek služiti! Gizdavi, lepo oblečeni mladenci dohajajo na delo; čez kake tedne se pa vračajo revni, raztrgani.....Imenujejo to železnico ,,Baraba" menda iiska e imela 38 slov. učencev. Solnina znaša na 1980 gold., v pripravljavnici 272 gold. Vér- nazij gininazij tvo s® učilo v prihodnje v pripravljavnici jl, razredu, kakor do sih mal, v maternem jeziku; v od hudoglasnega Baraba, kateri je bil razbojnik. Kubeda v Istri 12. avg ^ — ~ Ni davno, kar sem jíl. in IV. razredu pa ne več tako, ampak po nemški. potoval s Pasjanskim županom g. Janezom Cepek-om. viših razredih je bil in ostane učni jezik nemški. "" Přetekli ponedeljek je bil novi Ljubljanski škof, dr. Po- taborji govoril. Res ie vri Slovenec, "in tudi vsaka Br- H * .v i w i n -r^ u • i • • .. ^ ■ . . .. . " : . Ta veseli gospod je oni mlinar, ki je na Kubedskem ačar gost našega prevzv. nadškofa. Bil je tudi pri konecletni in ga besedi" v nadšk.-Werdenberškem semenišči tam vse prav zanimalo. Zdaj, ker je papeževo šciea Meni zakaj i Je koja naji je srečala, ga je vljuano pozdravljala, bilo to prav všeč; zato sem ga pa vprašal se v njegovi občinski pisarnici ne piše po slo-potřdilno pismo že došlo v^Ljubljano, je gotovo, da bo vensko, kakor to čini bližnja Dolina, koja ima načel H H • 1___ ^ — _ ^ ^ «A J ^ y, -__ _ ^ x _ i _ _ ^ 1_«____«^ à. ^ — - i_____rp* ■ i v * i i w • i . # v « r------- * —J ~ ~ -j--~ J ~ o ~ - ~ ' ~ 7--) uvv VJ1U1 uiiůuja i/ui iiacv , *»VJ at i uiat jlj jjonsek racij a v ondašnji stolni cerkvi 5. septembra nika občinskega mnogozasluženega in z zlatim križem t. Po pravici povem, da smo tudi mi tukaj radovedni, za zasluge okinčanega gosp. Jovana Lavriho m dva 1. £-------I----7 -------------—- -----J----------7 "^uiw^v uuiuuuuv^t* ^ V/O^F. u \j v aut* u« » n , 1 LI uvcv kako bode novi vladika vladal. Nadejamo se, da do- tajnika vrla Slovenca gospoda Paplerja in Černija? 1) r 0 - UUJJ UMOVUUUWUfl ^UlUWÛUULUljWU.--JLW «rujv/iHCj Uli (JUgUVUH J u a l gosp. vrednik, da Vas enmalo nadlegujem. Tam enkrat, ljudstvo tudi želi non obstantibus quibuscumque. Ne z?merite mi odgovori, da bi to tudi on iz srca rad storil, česar menda po Vaših volitvah za kupčijsko zbornico t y so y tajnik mu ni zmožen sloven- prinesîe uc» u^po ±a u kj a< m a, a u - vi n y 1Z.IUHU, i^unua, im zapauu : givonovih na naši Sveti Gori, kteri je bil res mojim činski pisarni piše slovensko skega jezika. — Istra! poglej dva svoja stolpa: Kastav Novice" nek dopisJz Gorice o Samaso-vih v iztoku, Dolina na zapadu! Tukaj (v Dolini) se v ob- Kastvu) hrvaško. tam dopisom podoben, kakor jajce jajcu pisatelju tistega sestavka častitati tako da me *) da Je moram Posnemaj ju, da se otreseš tujega tako íz- Ucke 14. avg laškega jarma ? m Nepopisljivim veseljem po vrstno (hoté ali nehoté) posnemal. Vam, gosp. vrednik, zdravljamo Sloveni imenovanje novega biskupa Trža gotovo znano i da nisem jez nikomur nič ne sporo- y ne „dát poslal v Ljubljano zadevajocih zvonové Dobřilo. škega milega nam rojaka milostivega gospodina Jurja Či Svetogorske, kterih — razen vélikega — nisem še slišal On ima vino a srce in razum „za vero in domo- poput če8a zovejo ga „spasitelja Istre". In zbilja do današnjega dne. (Vélikega slišim včasih v svoje sta- nakanil je učiniti v Pazinu, kjer so sposobni o. o. fran-novanje.) Vse, kar se je poslednji čas pisalo o Sa- čiškani učitelji bili — a sedaj učiteljstvo svetovnjakom masovih zvonovih sploh in o Svetogorskib posebej, iz- odstopili —• novo katoliško gimnazijo za odgojo sveče-vedel sem jaz še le iz časnikov in iz znane nemške do- nikov. Krasna nakana! Pomoč od zgoraj mu je obečana klade torej , )) Novic' potrdite št. 24 „Ein Wort zur mi to-le dvoje: Abwehr". Prosim Da jez nisem edini Vaš dopisnik v Gorici (saj Vam dohajajo dopisi iz Gorice tudi, kedar sem jez daleč od tod); svečenstvo pa, ako ikada žrtvovalo, če v to imé radostno priskočiti. Kdo bode mu naslednik v Poreču, nezna se još; čuje se y da je trojica učinjena v osobah dr. Feretića, kanonika v Krku. dr. Glavina y y y častnega da Vam nisem jaz nikdar nič sporočil o zvono- kanonika in župnika v Trstu, in g. Račića, ć. k. mor-vih na S v. Gori. — Tako bi lahko tudi druge čas- narskega župnika, infuliranega opata Lakrome. Najvr- nike in pa neznanega mi pisatelja omenjenega sestavka leji je stalno g. dr. Glavina. y y Ein Wort...." povabil, da naj mi enako spričevalo dajo ko bi me poznali. novih Samasovih ali Kaj jaz mislim o zvo- pa B r o i 1 i - e v i h y ne sem. Znabiti, da scasom kaj jîpregovorim o njih. ■W « 1 • • -4 P* • 1 w 1 spada Liburnije 15. avg spodar8tva i zatiranja naše Casi krutega turškega go-braće v Ercegovini i dr. su sbrojeni. Upornici imaju dovoljne pomoći: dobre voditelje i izvrstno oružje. Stalno je junački Slovenac Ivan Pohar vodjom kakve junačke čete jerbo bivaju-ćim od 1862 v srbskoj vojsci bila mu rieč: Samo, da tia Balkanu zagrmi, pa bajd! u oganj za milu braću po Kostaojevice 14. avg. (Nove volitve za občinski zbor) bodo čez 10 let vendar spet, pa bi menda še ne bile, ako bi ne bilo po toliko letih toliko srenjskih mož pomrlo, da županija včasih že sklepati ni mogla. Zdaj se bo pokazalo, ali so volivci možje, katerim je blagor s o s e s k e več kot lastna mošnja, in ali so samostojni možaki ali pa hlapci Gačevi in pa Krške gospóske ? Volitev je po postavi svobodna, nobeden nima oblasti, volivćeve vesti v zadrego spravljati; pri občinski vo- več kakor cesarski glavar Krški ! Kdor krvi i krstu. Riečke kukavice, miesto da budete do tamo na Balkanu sadnimi odličnom gostu Alfonzu kažite hrabro srce i junačku litvi je voli vec pa Ga ča še zdaj ne pozná, naj si dá puščati, mu zaliti možgani izvedrijo in da po tem sprevidi, da se v mišicu: ? sređuje Istre 13. avg. U. G. nedeljo gusta je toča okoli Buzeta en del Krasa Učko av- Sv. kakošno blato je mesto naše zabředlo poslednja leta ne gledé po slabem gospodarstvu, temuč tudi po tem, tudi Peter blizo Volovskega, Iko in Lovran popolnoma po- Grozdje v nekih , sena tolkla. Cez celo uro je padala. da je tujščina v vsakem oziru zvonec nosila! Ue je figa móž, „finfarjev" in volkov v jagnječjem kožuhu do kaj y t yy v naši obcini, mislim vendar, da imamo tudi V se krajih močno boleha, tudi krompir je začel gnjiti móž stavijo nad „žlahto", resnico nad laž, čast nad sramoto, blagor mesta nad lastno > kateri pravico * yy Mé" Kdo pa si ti? bo kdo vprašal. Jez sem da ne držé s t i ■■^mBHHi^l^HIH^I^I^^^H tajiti, kterega tukaj vsi poznajo, tisti, kteri je lani meseca fe- dopisnik „Novic", o kterem pravijo, da se ne zna za- brua d rja sam za-se, na ....—, tihem, obhajal že 2 01 e t jeg dobičkarijo. Tem veljá ta moj opomin, križema rok in ne dadó nevednih soseščanov loviti v e nemčurske, ampak da pogumno in pošteno storijo o tem važnem trenutku vse, kar zahteva korist ob piso vanj v v Novice". Prizanesite mu to „švohóst" čine 17 i t pa čast domovine od jib Kdo ■■■■■■ „ ■■■■■■MPiIPPH Malo kedaj sem kaj preklicaval ali komu pojasnoval, kar sem drugi izredni tukajšuji dopisniki „Noviški", ne vem Cola nad Vipavo 10. avg in Kováčové v Ljubljani sem te dni dobil pisal ta pot pa imam posebne vzroke za to P ke davkovske buk Iz tiskárně Kleinove naročene ,,ob-ki so tako dobro y Oboje radi očitno potrdimo, da tudi pred svetom r g sni ci damo, kar resnici gre Vred Tandem aliquando ! Sr3na hvala. Vred. iiarejene, da jih županom prav živo priporočam ) kajti marsikak prepir med tistim, ki dávek plačuje, in tistim, ki ga odrajtuje, bode po teh bukvicah odstranj bral si veliko gospodo, o kateri je mislil, da sen respekt izbuditi pri priprostih porotnikih mora str 27 terimi jih je bilo mnogo kmetiškega stanů y med dne u. m Ci I « UUC U. ULI* je lit* U ClUKstll* KJ fAl 1 MtiVjU %m y J« »«»"J V/«_» VV Mi lumuu JJ1M^M»HHUIV/1 - WUUU „D.4.UCU občinski kal (vodnjak) délai, veliko in težko topolovo verjeli, ko pričam Kreče vi m nevisokega stanu, dřevo padlo, ter mu hrbet in levo nogo tako strlo Janeza S ki je tukaj si menda mislili „Tagblattovci a bodo tem kmetj e u a« a* 180 Veo da Čez Je rajoce svoj pol Naj zdaj podamo bralcem kratek posnetek pravd in pol ure previđen s sv. zakramenti za umi- kakor se je vršila. Sodnije predsednik je bil više dežek . *, v . i., .i o v • • ___j*__•• ,_ ___i •• /<< vi t. • i T* ... • i .. > dušo izdihnil. Saražen je pri podiranji to- sodnije Graške svétnik Heinricher, prisednika bil premalo previđen, in zato gaje tem lože ne- svétnika pl. Gariboldi in Pesjak. Dr. Mošó Pa sreča zadela, ker je močna sapa drevo s koreninami zagovarjal gosp. Kreča, ki je pa tudi sam bil nazoň ^v ^ m I m ^ i I /a w m I I ' A V» Í1. t? trik A 1 A Vinoû )? O flTi V7 AY»in 1 1f70 f A(7Û10 AO M V» 8 n 1 f O I A H i n TT 11A rl { u ^ m ) naglo na tla vrgla. Čeravno srkal, mu gre vendar hvala, in tako izurjen v napravljanj njk da 7odnjakov, da prerad vince zagovornik zatoženca Fr. Spitalerja, vrednika r.i Ar.n rlûlo^ôo, + 4 „ U! I Si ^ ___„ ~ ____ bil priden delavec mu ga ni blattovega izbrani : Ta g- y kmalu para brezpl Gospod pnik Janža so ga prav prijazno Bistrice, Fr. Olivčič iz Brda je bil dr. Suppan. Za porot nike so bîlj Aleš Zgur iz Podrage, Skender Ličan pokopali. Ker smo tedaj Janeza zgubiii y Jože iz , poda nam Ferjančič iz Goc Jan. Dekleva iz Vrern, Anton Burgar iz Postojnev, * drej Debevec, Jan. Šunko iz Ljubljane, Toiazi iz Čo An« trebujemo namesti njega izvedenega mojstra dovrši že na pol narejeni vodnjak. Naj se tedaj pri Peter Marinšek iz Senožeč, France Golob iz zgornjih podpisanem županu oglasi, kdor je kos temu delu Bi ti nj, u» uoa uuu^uuiv lu x-íj uiuij auc. majprvu j tj UU Za- slisan Fr. Spitaler, ki je bil nekdaj profesor na Reki in v Gorici, a zavoljo nenravnega in pohujšljivega živ- Andrej R Bizayika pod Ljubljano 16. avg Janez Benedek iz Ljubljane. Najprvo je bil i, župan Novice" so v zadnjem listu oznanile prerano smrt nepozabljivega ljenja přišel ob službo. Zato ga tudi zatožba imenuje 1 i » t 11 V » , i 1 V T _ _ ___C+ k ' V % 1 y ! 1 it "li. % J" prvega predsednika mlade čitalnice naše Janeza S t „moralično spridenega člověka" , fét y da katero je 17 tednov vodil kakor oče vodi sina; kovati razžaijenja časti bližnjega. še na smrtni postelji je imel skrb za napravo 500 gold, penzije od katerega je priča- On pri „Tagblattu" je oženjen y lina čitalnicne naše zastave, o kateri ne on in ne mi nismo mislili, da njemu za pogrebom se bode prvikrat raz- kakor je rekel vila ! Al previdnost Božj tako sklenila Od do čital pa vleče po 1000 gld, na lećo. Razžaljivih člankov ni pisal sam, dobil jih je velespostovane osebe" (hochan^e- ) od 18. dne t. m. kaže črno ovita zastava žalovanje nice naše po ljubljenem svojem predsedniku, 18. dne nost za-nje sam in hoče dokazati zato sehene Person *), jih prebral in potem dal v tisek izreče z nekakim ponosom, da prevzame vso odgovor- t. m v Bizaviku aoç pu lJUUlJCUCUi OYUJU VUOUMU1UU , -..v-/« xjJ pa boste dve sv.'maši z biljami pri sv. Miklavžu je pisano v y da Naj v miru počiva ! Odb talnič psovke. njih ; in da je resmca f kar gosp Kreč zasluži navedene Jožefa IA ubijane Rojstni dan presv. cesarj Franc se e danes obhajal s slovesnimi masami — ^„Tagblatt- view ^vivmmji.j n w v pri deželni sodniji?" Tako se je prašal marsikdo u a pred porotniki.) Kaj bo danes ki Predno se začne dokazovanje, zahteva clr. Sup-pan, naj se obravnava preloži, zato ker dveh pnč ni na- zočih, namreč c. k. deželnega predsednika viteza Wid- y je v sredo videl romati najviše uradnike c. kr. de- bacherjevo spričalo, da ima nahod manna in pa trgovca Lasnika, po čegar sporočilih je bil pisan prvi članek. Prvi namreč je vložil dr. Kees- pa je šel s drugi želne vlade, več odličnih nemčurjev, pa tudi mnogo střelci v nemški Stuttgart. Dr. Mošé se ustavlja temu zahtevanju, in sodnija sklene, da se ima obravnava vendar-le nadaljevati; Las nik je zarad nenazočno3ti Slovencev Ko je tam deželnega gl vladnega svétnika je pa stopil v sodnijsko dvorano, videi t. grof dr. viteza Kalteneggerj ) Chorinskeg y okrajnega glavarja viteza Vestenecka, vladnega ko misarja viteza Alpi-ja, vladnega zdravstvenega kon Litijskega obsojen na 10 gold, kazni. trdil. Sedaj se začne dokazovanje tega, kar je Tagbl. a ci pista dr. K eesbacber~j<*, m» u u ^ ^ « u « » ^^ ai ^uujc», jo v i vjaornu uuuu , je v kavi. druzih, pred to gospodo pa sedeti na klopéh dvanajst da so se ljudje z nemškimi besedami odganjali od po- dr b up p ^ -- .v.u^^uju »«i jv, „xogui. ro prehrani zatožbi se prvi zasliši gosp. Kreč in več ki pripoveduje, da je v krojaških ulicah ko J® videl y t priprostih móž iz različnih krajev naše dežele. Kdo bi zara bil mislil, da imajo danes ti, a ne u odločilno besedo y pa niso ubogali ) edino rekel: „po domaće jim Tagblatt", tišti list, ki že vec let Kaj tedaj je bilo? „ Aoguiftit , uou "Oi, »v^v» ga axiaux aa ouivuju lia puiva^c UiCDlUC bu cii brez vsega strahovanja, zato pa tudi z neverjetno pre- čelniku gosp. Bertolu. To je bilo vse njegovo povejte, pa bodo sli!" Na to priskoči trgovec Las nik, ga zgrabi za suknjo in pokaže mestne straže na- drznostjo uganj amnosti vsake vrste in napada raz popada osebe, kakor da bi stal pod višo protekcij JA. ČU UUC UJO^UVC^t* ,jl rtZiOřtJctUJ» V A.» I t? U. U , UI cl Vij vendar enkrat eno stàknil in ta dan se imel zagovarjati da je res v Malnerjevo gostilnico šel pit vrček piva, a in je hujskanje" , potem je šel v kavarno. grajanjelt in „ Kar se tiče njegovega „razsajanja" v Bled u, pravi, pred ljudsko sodnij Zakaj njega lista bil tožen že znano. ? pred porot nik našim bralcem iz ô leto ko je zapazil, da natakar ne ume slovenski, je svoje začudenje zarad tega izrazivši naroČil si pivo z besedo Hudo je bil namrec razžalil go- nemško in potem mirno odšel. Kar se tiče očitanja, da ni naredil državne skušnje, je po spričalih razvidno deželnega tajnika, v treh člankih, ces spoda K da je Silvestrov večer pri požaru v krojaški ulici raz« da je naredil tri takrat potrebne skušnje, izmed teh grajal in ljudi hujskal proti ukazom mestne policije, da je par let prej enako razsajal v Malnarjevi gostilnici ta eno ki Je v Bledu zato, ker natakar ni znal slovenski in da enaka oni, katero mu je naložil dež. odbor. , al pred- Gospod Kreč je hotel govoriti slovenski * i^ivuu o^i ««t««*«* u* iiu«» na jv, i« sednik temu ugovarja, , u^u^ i komaj všel njegovi surovosti, naposled pa ga obrekovai, venski in da se bo zato nemški obravnavalo ces da zatoženec ne ume slo- da ni naredil državne skušnje, da toraj službi svoj y ni kos itd Kar je bilo v teh člankih nesramnih laži in porotnik mora znati nemški. (!!) ; vsaj vsak jgrših psovk kupičenih, bilo bi žalilo vsakeg > tudi ne bi bil deželen uradnik, kakor gosp. Kreč > ce ki t. Predno se zaslišijo priče, preberó se „Novice" štev. v katerih je bil ponatisnjen celi nemški prvi že svojemu stanu dolžan, braniti svojo čast zoper • t. X., v rvaiui lu jo mix k/vuctmonjuu vvii Tagblattov" članek z dotičnimi opazkami. take grde javne napade. Zato je tožil „Tagblatt a Prva priča y gosp za voljo aij osebe Da časti in javnega obrekovanja njegove v krojaških ulicah prav tako Miha Pakič, popisuje dogodbo y kakor gosp Kreč, s je „Tagblatt" ćutil, da mu gre za kožo s to tožbo, temu je dokaz to, da je za 3voje p * O svojem času se je mnogo govorilo, da je te članke iz- pisal Dežm s čitalnice šel Je slišal besede ~ M ^Jl^jira povejte, pa bodo šlia —druzega pa nió po do Kreča doižil kazni vrednihčinov 0 tedaj h oval in zasramoval? je y ga z a s m e to dokazal? in Krec ni mogel razsajati. Isto tako pripoveduje ali ni zanemarjal svoje vredniške dolžnosti? ® Miha Končar, & stal. Deželni glavar vitez dr. Kaltenegg i u 11 j požaren brainbovec, ki je tik gosp if misli! Konečno se oglasi g. Kreč še enkrat rekoč, da ni i e vitez Widm da bil tudi pri ognji; njemu je se njegov tajnik (Kreč) „čuda lepo" vede, a on sam je moral tožiti, to je doižan ne da mu bo že v viših letih treba iskati pred sod- rekel, nijo pomoći zoper ljudi, ki mu po časti segajo Al on sebi ni ne videl ne slišal raj ati Priča gosp j------— «v,*«-«,« w ampak tudi svojemu stanu kot uradnik. Njemu se zdi, da mu nasprot- *0lo mestne straže načelnik, kateremu je bilo isto noč red skrbeti, pravi, da mu je trgovec Lasnik po Kreča, naj ga aretira šunta. Na to je on k njemu stopil 0 ljudi ge ^ ritrdi, da, ko bi se e ?;Tagblatt" pisal, bi bili po ulicah nastavlj tedaj. dasiravno ; ces > da niki s takimi napadi po kruhu strežejo. — Za prične dr. Mošé svoj govor do porotníkov, v katerem njim videl raja in dokazuje , da člověku najveco bogastvo , tu je vu xv nj^ixKA «i rmv.ji, ^o, Ako kdo vse, premoženje, družino itd. zgubi, pa po- podobno obnaša. Na vprašanje dr. Mošeta stenja ne, m zgubil veliko. Kdor je pa ob poštenje, on i™. ki kil iza r* r»£kc5 faim nknosoi i?-■»» i« nn v namreč poštenje, in to na podlagi natolcevanja in laži kateriù ni mogei dokazati. Podal se je sicer v doka- } • V nic o razsajanji ali hujskauji, pač pa so videle zovanje y a Dob hudo ropotati to mu je strašaasko spodletelo. Tedaj je bilo pričujočega, ker je šel v Stuttgart na stí ge bere njegova izpoved, ki je pi Trgovca Lasnika dokazano nasprotno, namreč to da m y zato -----------, se je gosp. Kreču krivica godila, da je na svoji časti hudo posko- enaka „i ge UCic T r - -. ——— ; tovemu" članku. Gosp. Kreč ugovarja, da ga agblat do van in da, će porotniki Spitalěrja ne bi obsodili, bil bi obsojen gosp. Kreč, ki bi bil ob svoje poštenje. |U ij. IV ci • v^ivojv. . V> wjjy ^vv jv " « « "" ---^ J--r v v y kJlk w J p^OvdlJO» menda zato tako surovo napadel, ker gaje hotel Hudobno dejanje je dokazano, in najden je tudi osramotiti pred deželnim glavarjem, deželnim předšed- storilec v osebi zatoženca Spitalěrja, ki je celó z nikom in drugimi, katere je za njim videl. Deželni pred- očitnim ponosom obstai, da je článek prej bral in ga sednik vitez Widmann je izrekel pred sodnikom, da dal potem v tisek. Zato pričakuje za gotovo, da bodo Kreč ropotal menda zato, ker se v Ljublj nemški" komandira, sploh je njegova izpoved j, u. v --——-------j ~r f o opoprena z izrazi, ki pričajo, da mu fcfžitcl^ __ Î^waÎ H li A ^î n a Ir TT rl^y ia pa 1 se zeló K ni „persona Ta govor, porotniki, ki so prisegli, da oodo sodili le pa svoji vesti in najboljsem prepricanji, obsodili zatožeoca. katerega smo ob kratkem posneli, je viden Grof Chorinsky, deželne vlade svétnik, vtisek naredii na porotnike; dr. Mošé pa se je poka- zal ž njim iskrenega zagovornika pravice, in pridobil si vitez Vesteneck, ki proti porotnikom obi ponosno pové celi svoj naslov in daje zdaj okrajni mahoma odiićno spoštovaaje glavar v Litiji, trdita, da sta viděla in slišala Kreča ali marveč ,,moiil" Spitale Vse ki drugače je govoril glavar v JLitiji, traita, aa sta viaeia in snsaia Jireca an inarvec „mom- opitaier, ki se je vsedei na oglo-razsajati in ljudstvo hujskati proti požarni straži in dano in oguljeno politično mrho in že v začetku Je vsed na oglo- ukazom načelnika mestne policije; vrh tega se jima je svojega klobasanja razžalii porotnike V V ces zdel K celó pij ; ker »m iv^oi jJ.ULLC ju »»v"«""1^1« »M««»»»! i^v/ivtuiao, uoo) da niso nje- obnašal tako, kakor gove narodnosti in ne njegove politične stranke se omikanemu in treznemu člověku podob Enako 5 v ' v w *^ ^^ 11J u & v v v i uioi-io ouauavž^ toraj se mu ni nadjati nepristranske sodbe. (!!) Spletel priča vitez Alpi, komisar pri c. k. deželni vladi. Gosp. je dolgo kito obrekovanj Slovencev, zato je na obrazih porotníkov bila brati opravičena nevolja. Zagovornik pr vsem naravnost v obraz da to kar so pravili, ni resnica. bil v Gosp kavarni, pripoveduje, da Kol ore do, ki je s Krećem njegov dr. Suppan sicer ni jezil porotnikov, a dolgo- in trdil sem ter tjè kaj L ^ ^ vy, «.1 jv « ~ ' ------r r ~ ta ni mogel biti dalje časil jih je s svojimi razlogi časa pri ognji ko kakih 5 minut; 0 razsajanji nič ne čudne reci, namreč, da po Ve, paC pčt LUU je I\ 1 t ^ jji. c* v aj., axw/bi/bctiivs JCJ v * "ě " M 4 J ** , pillLUtvi, ivaaui , , l U uui vjitiooiic, Lasnik napadel. Priča dr. Kees bacherje obudil zu Excessen geneigte Natur, Stànker" itd. Suppanu pa mu je K pravil, kako neotesano gaje nikakor ni žaljen, priimki člankih „Tagblattovih" Kreč kakor „roher Geselle, mnogo posmehovanja. Pričati J imel dogodbi vBledu niso razžaljive psov&e Ko je dr. Mošé še kratko med Kreč em in natakarjem. Al on sam tega ni sli- pa krepko zavrnil obá in na to se dr. Suppan nekaj šal ne videl, marveč peljaje se z Bledá po železnici je odgovoril, je predsednik sodnije porotnikom poda! po-slišal v drugem oddelku vozá pogovarjati se ^^ _ _ _ _ . ljudi katerih ni poznal", o omenjeni dogodbi. „Parturiunt montes et nascitur ridiculus mus Ko je odšel, zahteva H HHHH katerih k M n a si je vsakdo mi s i. R i n v dij. razvidno, da je zatoženec Spi tal enj ttenravnega in pohujšlj _o... ____ ker bili bi tudi Ljubljančani radi izvedeli, kar v Go sném cele obravnave. Ob desetih zvečer gredó porotniki v odločeno jim sobo posvetuvat se , in ko se vrnejo nazaj, bere načelnik njihov, gosp. Andrej De be vec, hišni posestnik v Trnovém v Ljubljani, razsodbo porotnikov, po kateri je zatoženec z li glasovi proti enema spoznan kriv raz-prišel ob službo, žaljenja časti, zasmehovanja in obrekovanja g. Kreca da bi se b ona i c i iz in Reki vrabci po strebah nai^iju. x^i. ^ Lippci ii? vAai yyLa>óui<*t,j iii ^u^**u1 y ^^^^1 j^ «.^wv^« gov zagovornik, se temu vstavlja, in ko sodnija sklene, na to razsodbo predlaga potem dr. Mošé se ne bodo brala, naznani dr. Mošé, da si pridr- jeni ima kaznovati po postavi U Vf 4J V VU V^ w% KJ v * y M ti U UJI U \/ î M J " ^ — ^ ^ - "" —— ^ " ---J ^ Q--- " ---- isto tako so porotniki z 11 proti enemu glasu razsodili y Dr. Supp UJ da „Tagblatť i kazal cesar je Kreca doižil. y da se Oprt obso- zuj m< Be pritožbo zarad t ekši y da porotniki b°j re se potem še stenografični zapisnik one seje dežel vedeti, kacega člověka imajo pred Obravnava je končana ob eni popolnoči, predsednik sodnije pa naznani, da razsodba se naznani drugi dan ob 7. uri zvečer. To se je zdodilo, pa vkljub skoro Gega zbora Kranjskega, v kateri je bil Krec skušnje enoglasnemu izreku porotnikov v vseh vprašanjih je bil °prošČe y d a 1 j vem una do volj skušenj in da apadel Dokazovanje je zdaj kon pričala njegova, ia katerih je razvidno, Spitaler obsojen le zarad zasmehovanja gosp Kreča yy Tagblatt u ga kri na 14 dni zapora z dvěma postorna y in da Tagb. d zgubi 60 ffl. kavciie. Temu dodamo le še nekoliko opazek. /-P A i ř v____' _____J Đ____^ + 1Q71 in obravnava za ne- Gosp. Aléšovcu, vredniku „Brenceljna", je leta 1871 koliko Potem, ko je po dr. Mošetovem zahtevanji bílo pri danih prvikrat* jJi^ gold, kavcije. Kako da je bila pri preneha, da sodnija sestavi vprašanja, katerih je sodnija pripoznala 2 m es caSlovenec" je zgubil koj .........„Tag- ekaj o marj anj Vseh skup 27 v treh vrstah, namreč d niške dolžnost > Je zatoženec blattu" je pa ř v O tako milostljiva? Otožencu Spitalarju se sodba prehuda zdela, zato je njegov zagovornik naznanil pritožbo zarad ničevosti. Dr. Mo V t s e šole je přetekli teden po ogledu grajščine Grm ^v.vi«.« uivvivuu. o^x. am. \j o OUlCj J O JJ1 CtCxV.il ICU.CI1 pu UgiCUU glfclJSUllItî VJT r m t) sije pritožbo ^ pridržal. Mnogo bi imeli kritikovati o Novega mesta vrnivši se v Ljubljano ogledal tuka kako se je vršila obravnava kako se je pred- kovašk tem sednik Heinricher bránil slovenšcine v obravnavi in kako strašansko je slovenščino trpinČil v branji in go- kako zeló mu je bil Spitaler na srce pri- nam zadostuje to, da je po poštenih m dravnišk lo ter Pole Ljsnô napravo z gorko besedo pohvalil nJen0 voru raščen itd. itd. JlMOVV/ll X lui X L^t. , CVX XlCvJLLi fiaUUOlUJC IWj U.Oi JC |JU možakih iz vse dežele obsoj en o večletno nesramno Novičar iz domaćih in ptujih dežel. početje je v Tagblattovo <í v se in njegovih pajdašev. Le nekaj Iz Dunaj a. — Premoženje ranjcega cesarja erdi\ kar nas sili k očitnemu vprašanju in to je: Kakor nanda, ki se je po oporoki njegovi že izročilo Njeg -------------- ™------------_ všteto vrednostjJ ^ V -J vv » ^ rv^A- j^m* v/ A v> „Í^u Vit f J^s a V» řw WA-i j v^ jl AA v V/ j w » Jl m. V JL U JLA Vt Wf ji JL KJ W ^J v j^/ v/ v/ vy X. \ je iz obravnave razvidno, bila je dvojna vrsta prie Velič, cesarju Franc Jožefu znasa z v svojih izpovedbah druga drugi strogo nasprot-nih kakor noč in dan; vse priče pa so prise gle na grajscin f obligacij itd., blizo 30 milijonov gold. Ko je nedavno slavni prof. Rokitanski se v " * " aíwxv vy a AlVV XXX VIMI1I ^ ▼ w w J^nvv Jl ^/i lUV^iV AJLCv - JUV \J j U UUUCi Y liU O A CAi * i J * J/I VI» Xi svoje izreke, tedaj je ena vrsta prič morala priseči zanimivem govoru poslovil od učiteljstva svojega po krivem t katera? » Je (V poslednjih dveh sej ah med drugim se odločno izrekel zoper žensko osvobodi odbora) je tev (emancipacijo), pa tudi oštro grajal postavo nove bilo sklenjeno, da se prodaja šolske knjige „1 a ti n sk o- ere, po kateri mora 70 let star profesor popu slovenske vaje" prof. Žepiča za 1. in 2. gimnazijski štiti učiteljstvo, če tudi je še telesno in duševno razred izroči v Ljubljani bukvarju Kleeru in Blaznikovi zmožen za to; rekel je , da še malokedaj je bila tako tiskarni. Cena obširni trdo vezani knjigi je 2 gold. To nerodna postava dana, kakor je ta, po kateri utegne šolsko knjigo (prve te vrste v slovenskem jeziku) bodo učiteljstvo mnogokrat najboljo moč zgubiti. ravno po tej ceni prodajali tudi bukvarji v Kranji, v Novemmestu, v Celji v Mariboru v xwvotuuitoiu, V * Xfxaiiuux u , y Ptuji , v VdUVUU, v Gorici in v Trstu, ter se imena onih bukvarjev po- _ zneje naznanijo. — Dopis deželnega predsedstva, da je nejo trdovratni in nočejo delavcem zboljšati plače, zato sklep zadnjega deželnega zbora o prikladah na di- mnogo njih zapušča Brno; to pa škoduje manjšim fa-rektne davke in na vžitnino za zemljišno odvezni zaklad brikantom. Moravsko. Iz Brna. — Podobaje bila, da se upor v Celovcu, tukajšnjih delavcev zoper fabrikante bode mirno porav- temu žalibog ni tako. Veliki fabrikantje osta* nal za leto 1876 zadobil cesarjevo potrjenje, je bil na znanje Hrvaška. Iz Zagreba. vzet. — Na kmetijsko družbo se je obrnil deželni odbor na 23. dne t. m. ter bode zdaj trajal le do srede za svèt o tem ) ali se stroški za pokončanje trtne tembra meseca. Deželni zbor je sklican sep* uši in za povračilo škode, ki jo ta mrčes napravi vi- . aprila norejcem, v smislu §. 19 državne postave od t. prevzeii na deželni naklad ali ne. Ogersko. — Magjarski vladni časnik piše, da ministerstvo namerava tuje naselnike na Ogersko vabiti in s tem število delavcev in bogastvo dežele pomnožiti. „Das ist ja ein gelinder Belagerugszustand fur Al veliko vprašanje je, ali bo kak tujec tudi pod ugod Euch Slovenen" — nam je rekel v pondeljek neki Ne- pogoji veselje imel naseliti se v deželi, katera hoče mec na povratku iz Bleda, ko je slišal, da je c. želno predsedstvo Ljubljansko prepovedalo nici in .đe" čital- vse druge narode potopiti v magjarizem Lasko. tiustjusivu -ujuuijansKo prepoveuaio cirai- x.uo/w. — Liberalci upijejo in zabavljajo strašansko, Sokolu" se stánek (shod) druš tev iz sosed- da so pri volitvah občinskih v nekaterih mestih kleri- V / % 1 A ' « â A 1*1 1 t • VJ 1 w • % xxx^x XXI „kjv/ixvxu. O C O t il U C i\ ^i3iiuu J U JL U « l C Y IZi »USCU.- w f** IV.« nih deželá, malo prej pa tudi zabranilo javno nabiro kalci zmagali. No f liberaluhi v se v občinskem zastopu darov za uboge Ercegovince, ki bežijo pred krvoločnim ne privoščijo sedežev možem takim, ki niso vere zatajili! Turkom na zemljo Avstrijsko. — Ees prav taka podoba Francosko. Iz Pariza. Državni zbor je odložil mu zavrne Slovenec — in to tem več, če beremo, svoje delovanje do 4. novembra, potem ima hitro dovr- _ ' / . . « â « «l «t 11. 11 11 IP^h m. kako so ravnokar Avstrij ski nemci pri „nemškem zaveznem strelu" slavili veliko N em čij o ter iz vseh šiti še nekatera delà, in ko bodo ta dokončana zbor ) razpuscen bode Ali bode pač glavno delo tega dr- u hoch" kričali ,,dem theueren deutschen Vater- žavnega zbora dolgo življenje imelo? - __' / m w i i ^ -m * * w vy » 1 ) grlov lande končal z besedami: „Sie haben das Wehen des Gei-stes verstanden, der unser Fest durchzogen, moge dieser ko je vojvoda Virtenberški strelcev slovesnost Turska. Najnovejša poročila so ta, da se je upor vnel zdaj tudi v Bosni. Ercegovini je na nogah že čez 8000 mož zoper Turke, in ti so bili na več krajih Geist ein festes Band sein, das aile deutschen títamme že tepeni. Najveća moč je_okoli Trebinj, _ tudi_Met umschlingt ! Nad tem „Geistom" se nihče ne spodtika kovič je že v njih rokah. Pri teh je tudi tisti tixxiwvxxxxxi^v • X1WV1 tV-LU. y y uIU Iv UJllX^U 11V vl lli\Cb y —v * ' v ---" , J--- --------------J ~ ~~ ,--- O ~ ta trdna aveza se ne prepoveduje! In udje konstitucio- mayer, ki je oni mesec podal se iz Ljubljane tje Hub f in nalnega društva Ljubljanskega tudi so kričali „hoch, hoch das theuere deutsche Vaterland! hoch ein einig sicer je poveljnik topničarstva, ker je bil prej topni-čarsk podčastnik. Prostovoljci deró od vseh krajev Volk von Briidern!" Sinovom monarhije Avstrijske pa skup, Dalmatincev in Crnogorcev je posebno veliko med je prepovedan „sestanek". — Wie Ihr Slovenen doch njimi. Avstrijska vlada je čudno neutralna postala; do-kurzsichtig seid — kennt ihr denn das alte Sprich- voljuje namreč Turkom, spravljati pri Kleku svoje čete wort nicht: „Ja Bauer das ist was anderes ?" odide. Gosp stva kmetijstva mu profesor P Rekši Ba suho, Dalmatinske meje pa jo zastavila in brani pro stovoljcem čez nje. Turška je sklenila 20.000 vojakov je dovršil od minister- poslati na bojišče. Skupno število njene vojne v Cari- alogo in preiskal rod gradu, Sumli in Monastiru ne znaša zdaj več kot 35000 goveje živine, ki se nahajajo dandanes na Kranjskem, pešcev, 6000 konjikov in 3 topničarske polke, pa se ob enem pa je na prošnjo družbe kmetijske ogledal pomnožiti na 60.000 mož. dá juncev m d iz državni podpore po deželi razdeljenih žlahnih Radostni slišimo, da mu je ta ogled Srbska. Narod sili na boj in je sprejel kneza s telic j v v/ r A JkJk VA1.V# AVM/V1VM till KJ JLJL KJ X JLJLJL V/ y Vi I kazal očiten napredek o govedorej klici: Ne „Nat a lije" ampak batalijo" bi si bil Gosp profesor Haberlandt, od ministerstva ----— - -- 77 —-------J / i // u fl moral zdaj izvoliti. Dolgo se Srbi knezu ne bodo dali držati, da ne bi pomagali upornikom. 1 kmetijstva iz Dunaja poslan, da ogleda na Stajarskem Koroškem in Kranjskem kmetijsk ; in Vpva š k Odgovorni vrednik: Alojzi Ma in založba : Joief BlaznikoYih dedicev v Ljublj