H avgust 96 tute pen tute VESTNIK 34 125 KONJEV Ce Ste prišli na to stran Pena s sedme, kjer bi morala biti fotografija Ludvika Bratuše, župana lot-merškega, in njegove lične pisarne, prisrčno dobrodošli! Če pa ste na tej strani kar tako ker je druga pač pred sedmo, vam tudi želimo, da bi uživali ob pogledu na motor NSU, ki je bil vozen že pred drugo svetovno vojno! In seveda še bolj ob spoz-nanju^da seje nanj usedel gospod Bratuša! ki s tem dokazuje, da ni le ljubitelj Običajnih, štirinožnih konjev, ampak da so mu blizu tudi ti, ki so skriti VVozilu. Sicer se nerad slika, pošebej za Pen. Vzroki 'redakciji niso natančno znani? čeprav obstaja kar nekaj odgovorov. Po mnenju virov, ki so blizu ljutomerskemu političnemu vrhu, bi gospod L. B. prav rad poziral pred Penovim fotoreporterjem, če bi ga (Pen, ne fotoreporterja!) pisali in izdajali na oni (tej) strani Mure. Dokler pa Pen izhaja v Prekmurju, je le malo možnosti, da ga kdaj pa kdaj ujamemo v objektiv. PLEŠI, LOJZE, Vsi ga poznate kot zagretega kolesarja, ki zna prekolesariti kilometre in kilometre, ne da bi vmes vsaj enkrat (ali dvakrat) stopil z bicikla! Ampak prvak slovenskih krščanskih demokratov, gospod Lojze Peterle, ni samo markanten poganjalec pedalov. Gospe in gospodične namreč trdijo, da je tudi neznansko šarmanten • možakar, ki na različne načine dokazuje svojo kozmopolitskost - eden teh je ples, kjer boste g. Lojzetu težko našli enakega. Gotovo je podobnega mnenja tudi gospa, ki jo je g. Peterle zavrtel ob biserni maši na Goričkem. Redakcija Pentut pa je neuradno zvedela tudi, da se je gospa takoj po plesu umaknila na tih in samoten kraj, da bi v miru podoživela vesele glasbene minute. foto: Cvetka J. VEČ NAS JE ... _ Število Slovencev v zadnjih letih ne narašča, zato nekateri že bijejo plat zvona: če ne bo hitrejšega razmnoževanja, so naši mladi demokraciji Šteti dnevi. Brez ljudstva pač ni države! Zato smo veseli, da lahko na straneh Pena pišemo o svetlih primerih, in še bolj takrat, ko svojo zavednost dokazujejo pomembne osebnosti. Rogašovski župan, gospod Janko Halb, je tako prišel na eno od goričkih gasilskih slovesnosti z najmlajšo družinsko pridobitvijo, hčerkico Sanjo, Ker sta že od prej naslednik moškega spola David in malo mlajša Maja, nismo daleč od resnice, če zapišemo, da po številu družinskih članov Halbovi niso v sivem , slovenskem povprečju, pač pa nad njim. Le tako naprej, Še je čas! foto: Juhnov ... MOČNEJŠI SMO! foto: Lipe *• . PLEŠI! ANDREJA HORVAT Izbirali in izbrali so najlepšo na šesti romski noči. Andreja Horvat je stara 19 let in je iz Pertoče. Ob njej sta Nataša Brajdič in Doris Horvat. Ljubitelj lepega Lipe pa je fotografiral tudi lansko zmagovalko Mihaelo Brajdič iz Krškega, katere nasmeh je bil pred predajo kronice kaj kisel. Ne bodi slabe volje, Mihaela, drugo leto bo spet tekmovanje... foto: Lipe VESTNIK 3b tute Pen tl Itp— avgust 96 JANEZ VOTEK BURJAN ZAČASNI ŽUPAN GERENČER PA Redakcija matičnega časopisa (Vestnik) je bila dobršen del poletja brez prve violine, odgovornega urednika Janeza Votka iz bližine rokovnjaške Lukovice pri Ljubljani. Rojeni Noršinčan (na prekmurski strani) je tako dodobra sprostil živčke svojega namestnika, selanskega plantažnika in novinarja Ludvika Kovača. Urednik je v času dopusta obiskal tudi enega priznanih ljubljanskih strokovnjakov za obnavljanje pip. Ta je Votkov nepogrešljivi rekvizit očistil in na novo usposobil, tako da je v naslednjih mesecih pričakovati nemoteno urednikovanje in zato redno izhajanje najvplivnejšega severovzhodnoslovenskega tednika. Tudi v poletni vročini (kolikor je je) se dogajajo senzacije! S fotografijo dokazujemo, da je soboški mestni Župan Andrej Gerenčer naveličan večnih političnih sporov, pred volitvami pobegnil v zrak. Usedel se je v akrobatsko letalo in enemu najboljših slovenskih pilotov Martinu Burjanu dejal, da se tako hitro ne misli več spustiti na zemljo. »Kdo pa bo županoval?« ga je pilot zaskrbljeno vprašal »Ti!« je preprosto odvrnil zdaj že nekdanji župan in se sladko zasmejal. Tako sladko, da mu moramo verjetji Miren akrobatski let' gospod Andrej! KMETJE, TA TEDEN JE VAŠ! V REDAKCIJI SPET GOLI ZADNJICI! Vsak pravi Pomurec je vsako leto zadnji teden avgusta vsaj trikrat v Gornji Radgoni - prvič, da si ogleda kmetijsko-živilski sejem, drugič, da se naje, napije in napleše, ter tretjič, da na sejmu kupi kaj za svoje tele ali telico, morda tudi za svinjo ali kokoš. Ob raznovrstnem dogajanju je zaščitni znak radgonske manifestacije dežnik, saj običajno prav v času sejma večkrat dežuje. Kot je tudi, ko smo fotografirali dva od tistih, ki v dobršni meri odločata o vaši usodi, spoštovani kmetje: državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo, Ivan Obal, in državni svetnik prav za to področje, Evgen Sapač. Marela prvega je četrta z leve (ali z desne), drugi pa je nima. KATARINA ČARNA SVETEM VIDU Človek, ki je zaslužen, da je Slovenija (pa tudi dobršen del Evrope) seznanjena s prekmursko ljudsko glasbo, Vlado Kreslin iz Beltinec, je sredi meseca slavil. Ne sam, pač pa z družino in množico radovednežev, ki so se zbrali v bukovniškem gozdu pri kapeli svetega Vida, da bi videli krst trimesečne Katarine Čarne. Tako ime sta ji namreč dala Eva in Vlado, ki sta se leto prej vzela prav na tem mestu. Stari oče Milan Kreslin je za Penove Tute izjavil, da se je mala Katarina Čarna ves čas igrala in smejala. Tudi, ko ji je soboški kaplan Alojz Benkovič po glavici zlil blagoslovljeno vodo. foto; Juza Komaj smo si dobro opomogli od zadnje pošiljke, ko nam je z dopusta poslal brhka razgaljena dekleta (glejte prejšnji Pen), že je Lipe poskrbel za novo (golo) presenečenje: nič hudega slutečim nam je znova razbohotil domišljijo s tole razglednico. In kot nalašč je spet izbral podoben motiv. Bralke Pentut pa se medtem dogovarjajo za množične proteste pred poslopjem soboške mestne občine, da bi tamkajšnje vodilne na čelu z županom opozorile na diskriminacijsko obnašanje naše priloge. V naslednjem Penu zahtevajo vsaj štiri moške, ki bodo nesramežljivo kazali svoje bogastvo (od hr-betnice navzdol). Če pa nam bo katera od vas sama poslala fotografijo, jo bomo brez obotavljanja objavili. Pohitite, poletja bo kmalu konec in (tudi) možakarji se bodo spet oblekli! pen VLSTN1K34! avgust 96 KOMO^nTAR Spet bomo volili Pred zimo. Neuradna volilna kampanja se je že močno razmahnila, polena pod noge nasprotnim strankam kar letijo po zraku, trkanje po lastnih prsih odmeva daleč naokoli, boj bo hud in neizprosen. In kako se v teh razmerah znajde četica dosedanjih pomurskih poslancev, bodo skušali spet priti v parlament? Narodnostni poslanki Mariji Požonec so prvo mino nastavili v Prosenjakovcih, kjer so ji očitali, da zanje ni nič naredila. Vnema, s katero jim je dokazovala, koliko denarja je prinesla za narodnost iz Ljubljane, kaže, da se anju Mariška ne namerava vdati. Da se bo še enkrat spopadla s konkurenco iz vrst narodnosti, med katero neuradno sodijo Jože Kocon, lendavski župan, brata Tomka, ginekolog in živinozdravnik, verjetno pa tudi ivanjševski ljudski tribun Ti bor Voros v sebi nosi ambicije, da bi iz Ljubljane izvrševal svoje poslanstvo. Tudi poklicni Madžar, kuštravi Ladislav Goncz. po premnogih funkcijah, na katerih se je ali se še preizkuša v narodnostni politiki, kulturi možnosti in vingradnik Hrastelj se tudi ne bo dal kar tako odpraviti. Jože Kavaš ob direktorovanju na Telekomu in županovanju v Beltincih ljubi zbiranje funkcij, godi mu, da ga volijo, tako da ne bo presenečenje, ako bo poskusil tudi tokrat. Ne pozabimo na vplivnega Ivana Obala, katerega kandidatura je skoraj zanesljiva. Združena lista socialnih demokratov je v naših krajih še največja neznanka Morda kaže v Murski Soboti pri njih največ ambicij ženska sekcija s profesorico Nadjo Miloševič in gostilničarko Emilijo Horvat na čelu. Dvomim, da bo upokojenski klub Združene liste premogel poštenega kandidata, nekateri ugledni gospodarstveniki pa se verjetno bojijo takega izpostavljanja, da bi kandidirali na njihovi listi. S plakatov nas bo skoraj gotovo spet žalostno gledal znani strokovnjak za vinogradništvo Ernest Novak Že imenovani Drago Šiftar je družinsko zapisan socialdemkraciji in se ponovni kandidaturi gotovo ne bo odrekel. Miran Ggbrek. ki je kot komet zažarel na političnem Spravili smo se s svetom, PREKMURSKI MADŽARI PRED PUČNIKOVO KOMISIJO - ZADOŠČENJE ZA UMRLE V POVOJNIH TABORIŠČIH V NIKOLI HRASTOVCU, STRNIŠČU IN ORMOŽU NE BOJ, MESARSKO KLANJE in medijih, ugotavlja, daje prišel čas za veliki met: poslanski stolček v Ljubljani. Pri domačih političnih strankah seveda zdaj tudi v naših krajih vlada oster boj med zaslužnimi in ambicioznimi, kdo bo prišel in na katero mesto na volilnih seznamih. Pri ljudski stranki so svetnik Sapač, funkcionarji Štefko, Horvat, Ščap in drugi kaj ogorčeno reagirali na namigovanja, da naj bi ljubljanska centrala kandidirala osebo, ki ni za njihove revolucionarne pridobitve prav nič zaslužna, le močno popularna je v naših krajih in so menili, da bi bila magnet za volilce. Resno pri njih računa na kandidaturo harmonikar in pravnik Jože Tivadar. Gneča bo pri liberalnih demokratih, saj nič ne kaže, da bi se dr. Bojan Korošec in Geza Džuban naveličala svoje poslanske funkcije. Šušlja pa se tudi, socialdemokrat Drago Šiftar pa je o tem govoril celo javno, da naj bi se za kandidaturo dogovarjal soboški župan Gerenčer. Njegova prepričljiva zmaga na lokalnih volitvah je seveda mikaven magnet za Drnovškovo stranko Med bolj znanimi liberalnimi demokrati je tudi radgonski župan Miha Vodenik, ki se v županski koži ne počuti najbolje, saj je s svetniki v nenehnem sporu in je vodenje občine skoraj paralizirano. O njegovi kandidaturi se javno stcer ne govori, ni pa izključeno, da se ne bo dal kandidirati. Krščanski demokrati imajo zdaj Kocuvana od Svetega Jurija ob Ščavnici, zadnji hip pa je na davkarijo pobegnil Ciril Pucko. A naj bi tudi slednji še enkrat skušal priti v parlament Pa svetnik Magdič resno razmišlja o tej nebu ob lokalnih volitvah, je okusil slast politike, gotovo pa se je na županskih volitvah ta profesor germanistike veliko naučil, tako da bo treba računati tudi nanj. In seveda goričkega podjetnika Hermana Kisilaka ne kaže zanemarjati. Pa diplomata v Kairu Vlada Kolmaniča ravno tako ne. Peršakovi demokrati ravno množice privržencev v teh krajih nimajo: Miha Petek s Kapele se gotovo ne bo preveč mučil z iskanjem kandidata, ki se ne bi pisal Miha Petek. Gošnikovi Zeleni so se sporekli s svojo Brigito Bavčar, ta pa še ni razkrila, ali se namerava pridružiti kateri drugi stranki. Adut Zelenih naj bi bil zato v Soboti znameniti urednik Pena Dodo Rituper Moje poznavanje razmerij pa je prešibko, da bi izvohal, ali Ljerkin Demokratični forum, kljub dejstvu, da Sukič - Biziljeva izvira z Goričkega, v naših krajih premore kaj pristašev in ali bo kdo od njih tudi kandidiral. Jelinčičevi nacionalisti bodo gotovo vrgli v ogenj svojega Razkrižana, ljutomerskega podžupana Stanka Ivanušiča, pa tudi radgonski Frank jim pride prav. Poznavalci bodo porekli, da se v tem pregledu nisem bogve odmaknil od že videnega Da nisem našel novih imen. Ravno to dejstvo kaže, da se kaj bistveno novega v zadnjih štirih letih v obmurski politiki ni zgodilo Da je v notranji duši politikov, da le stežka prepuščajo pridobljene položaje. Prej v eni partiji, zdaj vsak v svoji. Ce pa to pomeni, da mladih, novih, ustvarjalnih in ambicioznih ne pustijo zraven, tudi pred temi volitvami ne moremo biti preveliki optimisti Vse slabo bomo morali prenesti tudi v naslednji mandat. Bog daj, da bi me stranke povsem demantirale! MARJAN DORA "Dober večer!« je zlovešče odmevalo v temo. Sredi noči z 9. na 10. julij 1945. leta je ni našem pragu stal moj birmanski boter, predstavnik nove oblasti na vasi. "Botra, imate 15 minut časa, da pospravite najnujnejše stvari, le 10-kilogramsko prtljago lahko vzame vsak s seboj in gremo...« Mati, takrat že visoko noseča, je vsa bleda komaj izustila: »Kam pa?« Odgovora ni bilo j le mrki pogledi oboroženih miličnikov in vojakov, ki so obkolili našo domačijo, so pričali da nas ne čaka nič kaj dobrega. Z drugimi so nas odpeljali v Lendavo na sedež OF, od tam pa v neznano. Konvoj šestnajstih tovornjakov so nekje pri Hotizi ob Muri ustavil1 hrvaški partizani in potem smo nekaj časa krožili med mrtvicami ter se končno znašli'’! Ljutomeru, odkoder nas je pot vodila do Hrastovca in po treh tednih še v Strnišče pr' Kidričevem« Zakaj? Tega vprašanja si niso postavili le preživeli, ampak tudi člani Pučnikove pada’ mentarne komisije za raziskavo povojnih pobojev in zločinov, ki so 25 maja letos povabit na prvo zaslišanje Jožsefa Bira in Imreja Kaszasa, ki sta zastopala vseh 558 Madžarovih Prekmurja, ki so jih brez dokazov o vsakršni krivdi in brez obsodbe odpeljali v povojni taborišča, in šele po treh mesecih so se vrnili zdesetkani, z ukazom o večnem molku zaznamovani za vse življenje. »Govori se, da je takratni vsemogočni gospodar Puklasti Miha izdal povelje, da vas jt potrebno izseliti.« »Tudi mi smo se velikokrat spraševali, zakaj? Tisto noč so z naših"domov odgnali 551 Madžarov, med njimi 185 otrok, mlajših od petnajst let. Morda smo imeli hudičevo sreč* da smo prispeli v Hrastovec, kajti Murine mrtvice lahko marsikaj prikrijejo.« Jozsef Biro takrat devetnajstletni mladenič iz Genterovec. danes upokojenec iz Lendave, ni pozab1 tistih mesecev in desetletij, ko so morali molče nositi svoje breme. »Dejansko je le malo dokazov, saj ne vemo, če so kje v arhivih še kakšni dokument Nimamo drugih dokazov kot le nekaj odpustnic Desetletja smo iz raznih drobcev, sklepart sestavljali sliko, ki še danes ni popolna. Zaradi lažjega razumevanja je treba osvetliti nekateri zgodovinska dejstva, ki segajo v čase agrarne reforme tik po prvi vojni, ko so v petih vaseh na razlaščena Esterhazpjeva posestva naselili izgnance z Goriškega in Istre. Kolonistom • dodelili zemljo, na katero so računali tukajšnji staroselci, kar je za nekaj časa povzročil negodovanje, toda kmalu so oboji spoznali, da na trihektarskih posestvih ne morejo uf svoji bedni usodi Po zasedbi Prekmurja 1941. leta nova oblast ni drezala v koloniste, čez eno leto jih je z odlokom izselila v Sarvar na Madžarsko, kjer so ostali na prisilnem do konca vojne. Veliko internirancev in njihovih svojcev je živelo v prepričanju, da je tukajšt? madžarski živelj kriv za njihovo izgnanstvo Sprašujem vas. kdo od prekmurskih Madžar* pa je imel kakšen vpliv, ko pa je vsa državna uprava - okrajni glavar, notarji, učitelji, sodn^! OD PRODAJENEČESA r Bonači Fragment iz dnevnika Franca Kurnika, grobarja iz Spodnje 1 XV Kerestuvt raroi . Voličine "•'■'»vei g. (38) l^ij XV dve čen.i v r«-” Prp.ntcvcc m. 8, & eni»n otro’-o । Ta resnica je sposojena od Roberta Luisa Stevensona. V VENERI, agenciji za trženje, živijo od prodaje svoje pameti, znanja in ustvarjalnosti, od prodaje programskega časa Murskega vala in časopisnega prostora Vestnika, medijev, ki suvereno obvladujeta informacijski prostor severovzhodne Slovenije. Ustanovljena pred štirimi leti in pol iz potrebe časa, kije prerasel dotedanji oddelek ekonomsko-propagandne službe, je v sebi združila ustvarjalne moči, ki so se zavedale, da je marketing naša usoda, da bo ponoven zasuk k tržnosti v zadnjih letih naše gospodarstvo dočakalo povsem nepripravljeno in da bo pomanjkanje marketinških znanj in ustreznih kadrov eden kritičnih dejavnikov uspeha. »Dejstvo je, da recepta za uspeh ni. Ne da se ga predpisati po enem pogovoru niti umetno ustvariti. Uspeh si je potrebno zaslužiti. V Veneri predlagamo, da to storimo skupaj Samo tako bomo prestopili tisto tanko črto, ki ločuje svetova proizvajalcev, raziskovalcev in načrtovalcev na eni strani ter tržnikov, oblikovalcev in vseh tistih, ki se ukvarjajo s publiciteto, na drugi strani. Za prve pravi teorija, da so trezni, premišljeni in odgovorni, da operirajo z znanjem in prisegajo samo na tisto, kar lahko dokažejo. Drugi so ustvarjalni, romantični in senzibilni. Kdor preseže tisto tanko črto, zna zajemati z obeh dimenzij. In samo tako lahko uspešno gradi, ko poveže znanje in izkušnjo, sistematičnost in odgovornost z domišljijo in predrznostjo. 1 § S S :------------—---------------------- —-----— . . — in žandarmenja - prišla iz osrednje Madžarske, domačini pa smo dejansko bili topovi hrana na bojiščih, predvsem v bitki ob Donu v Rusiji Vse kaže, da smo postali v n*"' Jugoslaviji za domače veljake grešni kozli, odgovorni za grehe okupacijske oblasti. To lah^ podkrepimo z dejstvom, da so iz vseh 19 narodnostno mešanih vasi dolnjelendavskega okni1 odgnali 558 ljudi, le iz Petišovec nobenega, ker sta se tamkajšnja predstavnika vaškw odbora OF, gospoda Grča in Muhvič, oba kolonista, postavila v bran svojim madžarski1’ sovaščanom Iz tega sklepamo, daje imela lokalna oblast pri internaciji skrivnostna vlog0-* blagoslovom ali brez blagoslova Puklastega Mihe, tega ne moremo dokazati.Tako seru', svojem pričanju pred parlamentarno komisijo navajal nam znana dejstva in ponov* poudaril, da so slovenski priseljenci žrtve okupacijske, mi staroselci pa jugoslovanske obla5° čeprav v boju za vsakdanji kruh nismo imeli časa za šovinistične razprtije.« Oboji zaznamovani, le da so eni pet desetletij lahko govorili o svoji kalvariji, drugi pa * iz strahu molčali. Svoj tihi protest izražajo vsako leto zadnjo nedeljo v septembru, k° * zberejo v lendavski župnijski cerkvi ob glavni maši in zapojejo pesem preganjanih. " spomin in večni opomin - kot sami radi poreko kajti ob odpustu so vsakemu žabic3 da naj molči, še ne želi hujše torture. Množični grobovi v Strnišču. ki jih zdaj odkrivajo, so dokaz, da je na stotine in na tisoče ljudi moralo umreti zaradi maščevanja Nevzdržne življenjske razmere, lak°ta bolezni, predvsem tifus, so zdesetkale njihove vrste. Preživeli so se zavili v molk, venda^ kljub temu bilo slišati veliko zgodb. Znani lendavski pek, že pred vojno in med njo zn31’ dobrotnik madžarskih in slovenskih dijakov, ki jim je vsako jutro zastonj delil žemljic* Hrastovcu ni dočakal sedemdesetega rojstnega dneva tl | RhZ z Ustvarjalnost se dogaja radovednim, zasanjanim in radoživim. ENDRE GONTER Največja beda človeške ustvarjalnosti je izguba želja in navdihov in pristanek na povprečnosti.« RENATA BAKAN FICKO, vodja agencije Ne dopustimo, da nam oglaševalci uhajajo z vaj\ DOLORES PUČNIK $5 o o c o 92 .Ž S 5 s cj*S Š«Š «.. /ijr tri /a J n /4 4? ■te Z? tl H h. * m 1 sr«* Uradnik iz Hrastovca je za protiuslugo nekomu odstopil popis internirancev, iz katerega je razvidno, da je iz Lendave prispelo v taborišče 65 ljudi, iz Trimlinov 5, Dolge vasi 18, Dolnjega Lakoša 11, Gornjega Lakoša 45, Gaberja 70, Kapce 37, Kota 10, Banute 2, Mostja 20, Žitkovec 1, Dobrovnika 39, Motvarjevec 44, Čentibe 31, Doline 24, Pinc 81. VESTNIK 37 pen--------- avgust 96 svet naj se spravi z našimi mrtvimi Turniško proščenje URADNO OBSOJENI HOSTIJA ZA DUŠO ZAKAJ JE MORALO 558 LJUDI, MED NJIMI nekajmesečni OTROCI, IZ 19 MADŽARSKIH VASI V štirimesečni pekel Sedež OF v Lendavi takoj po vojni Jozsef Biro pravi, da si taboriščniki iz Hrastovca, Strnišča in Ormoža zaslužijo spominsko znamenje. rokahSPremStVU °b°r°žene straže so nas pripeljali pred hrastovški grad in s culami v srno SrV° 56 P° strmini proti obzidju Vsak dan so nas vpregli v kmečki voz. da vStrV s°dih dovažali pitno vodo. Vendar smo v pravi peke! prispeli po treh tednih sern n'^Cu’ ^er nas ie v 36 barakah živelo po moji približni presoji blizu 8000 ljudi. Prebral res v>|r'feVan’a nekega pomembnega človeka iz tistih časov, ki omenja, da je v taborišču r^ ' e nc^ ki so imeli vse možnosti za življenje. Niti ni pomembno, da je zatajil Nai - - P°membno je le. da je priznal obstoj taborišča, kajti mnogi še to zanikajo. Ca c,e Zrtve internacije so bili otroci, ženske in starci Jz pokopališkega dnevnika Fran-gro^^'"8, 9r°barja v Spodnji Voličini, je razvidno, da so otroke pokopavati kar v skupne °Vj z °draslimi. Nekega dne v začetku avgusta so otroke, mlajše od dvanajst let, bol dn° z,ne*aI' na tovornjake in jih na tovarniškem dvorišču naložili v tri vagone sep$° V se le skšal otroški jok. Naslednji dan je vlak krenil proti Ormožu. Konec 'foi 'n i 50 na ,re^ tovornjakih pripeljali nazaj nekaj živih okostnjakov Med njimi tudi krenil ^ra,a’ k' nikoli ni spregovoril o tamkajšnjih grozotah. Pravijo, da je vsako jutro sPom Z ?rmo^kega ^jradu kmečki voz, naložen s trupli otrok, in Ormožani se še danes groj,-.1?^0 s,arca- ki je samcat stopal ob svojem kljusetu, vpreženem v mrtvaški voz. To ne2azna™vano. kot so nezaznamovani grobovi v Strnišču. le na voličinskem Živk • U uec^o pokazati kje so naši sotrpini našli svoj mir.« kj irr| 'enie jemlje in daje: mali našega sogovornika je 4. septembra 1945. povila hčerko. l r°is,nem 'isJu za rojstni kraj navedeno Strnišče. ,j^. ai brskati po spominih, zakaj ne pustite, da mrtvi počivajo v miru?« 0r6i 'Jn veric,no nekaj tisoč Slovencev, ki smo preživeli hrastovško, strniško in tnora|j ° taktarijo, smo se spravili s svetom m sami s seboj, toda prav zaradi tistih, ki so udveji V tern P^klu umreti, hočemo javno priznanje, da so nas brez dokazane krivde Poko ' v ^otišča. Zakon o povojnih pobojih in internacijah naj velja tudi za nas in vsem stavi । irn v Spodnji Voličini in neznano kje pokopanim v Strnišču in Ormožu naj po-iT^jVens^a drožba dostojno znamenje. To je dolg nas živih mrtvim« a to vam nekateri oporekajo . « okupafd^-° '^kfčič. član komisije, ki nas je zaslišala, mi je očital, da sem se boril na strani kot st °r,a' 'n M*o verjetno prejel odlikovnja. Res. bil sem v madžarski vojski, saj so me Prisil^ *je ^rugih Prekmurcev še ne sedemnajstletnega mobilizirali in odvedli najprej na se^ ° delo, potem pa na nemško fronto. Ves prezebel, raztrgan, lačen, ušiv, na pol bos ^ornai rosil ‘z ujetništva. Če je moj greh v tem. da so me skupaj slovenskimi sp Se 1 Mobilizirali v madžarsko vojsko, potem se zasluži) kazen Toda vprašajmo se, kako otr°ci, stari nekaj mesecev, nekaj let, in njihove matere, ki so prav tako tr^ ' V ^borišča? V prejšnjem režimu sem 45 let zaman čakal na rehabilitacijo, zdaj že e,o upam, da bo kdo priznal zmoto prejšnje oblasti.» EHa Pfvar Odpustnice iz taborišča edini uradni dokaz o 'nternaciji. L ( TMarltl* Br- H"’"0 so **~ak*J t kaznovan zaradi črnega lova. Vojska pa seveda ni vedela, da je uplerijal divjad predvsem zaradi življenjske nuje (preživljanja) in ne iz morebitne strasti •Vojaški rok sem služil v Bitoli v Makedoniji. Po treh mesecih vojaščine so me poslali na tečaj za desetarja, ki sem ga uspešno opravil, potem pa sem moral .v prekomando' v Leskovec. Očitno sem se kot desetar izkazal, saj so mi po šestih mesecih podelili čin vodnika. Kar trikrat sem moral na zagovor, ker sem odklanjal, da bi po odsluženi vojaščini še naprej ostal v JLA. Vedel sem, da bi potem moral stopiti v partijo, a jaz tega nisem mogel, smel ... Še naprej sem razmišljal n duhovniškem poklicu. Na to sta vplivala razočaranje nad dekletom, ki me je med ,ojaščino zapustilo, in moje druženje z vojakom -študentom teologije iz frančiškanskega reda. Pri vojakih sem imel skrivaj nabožne predmete, s prijateljem pa sva celo velikokrat skupaj molila. Resno sem razmišljal, da potem, ko slečem vojaško »uniformo, pojdem med brate redovnike.« Prijatelj z najlonsko srajco Tako je pripovedoval Štefan Lutar, ki pa ni postal duhovnik. Leta 1960, ko se je vrnil od vojakov, je prišel na obisk iz Ljubljane v rojstno Nedelico prijatelj Lojz. Po vasi se je vozil z novim »biciklom«, oblečen je bil v belo najlonsko srajco ter ozke hlače in Rodil sem se v kapitalizmu, /nisem kriv;/živel v socializmu, /nisem kriv. / Kje pa zdaj živim? koničaste čevlje ie nosil. To so gledala dekleta za njim! Navdušil ga je za delo v poštni službi. Brž je na karirast papir napisal prošnjo, ki jo je prijatelj odnesel v Ljubljano; sprejeli so ga v špedicijo oziroma oddelek. kjer so ročno sortirali pisemske in druge po šiljke. Plača ni bila bogvekaj, pa se je odločil za poklic pismonoše. Ustregli so mu, da je delal v središču Ljubljane, kajti tako je imel več časa za izobraževanje. Tam je končal srednjo ekonomsko šolo ter pozneje opravil še dodatne izpite na strokovni šoli za pošto, telegraf in telefon. Potlej je postal upravnik pošte v Črnučah. V Ljubljano pa je popeljal svojo simpatijo Marjetko iz Žižkov, ki jo je bil srečal na proščenju. Kupila sta hišo in se poročila. •Pregovor Povsod je lepo, doma je najlepše velja tudi zame in za mojo ženo, saj sva hišo prodala in se aprila 1970. leta vrnila v Prekmurje. Že po nekaj dneh sem dobil službo upravnika na pošti v Veržeju, od leta 1972 do 1976 sem bil v službi na pošti v Črenšovcih, nato pa do upokojitve v 1992. letu vodja ekspoziture LB Pomurske bar.ke v Črenšovcih,« mi je v na dabevariu pripovedoval sogovornik Štefan Lutar. Lovec s fotoaparatom Pogovor sva tu in tam prekinila, da bi se malo okrepčala s kavico, šel pa je tudi pogledat v katrcn, ali je psica krvosledku pridna. Iz avta je prinesel množico fotografij s posnetki iz narave. Ne, niso bile samo o lepotah, ampak tudi o naši nemarnosti. celo zločinu do narave, Štefan ima namreč v zadnjih letih v rokah fotoaparat pogosteje kot puško. Lovec je uradno sicer postal že 1968. leta, ko so ga sprejeli v LD Škofljica pri Ljubljani Ko pa se je vrnil v domači kraj, ie zaprosil za sprejem v LD Velika Polana. Špilakov Naci mu je odpisal, daj je že tako in tako preveč lovcev, divjadi pa malo; sprejeli ga bodo, če bo kateri umrl, sicer pa naj se poskuša včlaniti kje drugje Leta 1971 pa so ga le vpisali v veli-kopolansko zeleno bratovščino. Kupil si je vsesplošno uporabnega psa - nemškega kratkodlakega ptičarja. Spreiel je tudi funkcijo in v presledkih je bil 10 let tajnik lovcev. Kot član zelene bratjvščine se je dodatno izobraževal in na Biotehniški fakulteti je opravil izpit za lovskega tehnika. »Leta 1972 sem se včlanil v sekcija za varstvo okolja, ki je začela delovati pri Lovski zvezi Prekmurja, pobudnika ustanovitve pa sta bila Vladimir Pfeifer in Nikolaj LajnšČak. Podala je zametek sedanjega Društva za varstvo okolja. Moram priznati, da s svojim delovanjem za -»čuvanje narave nekako hočem popraviti tisto, kar sem nečednega počel v svojih mladih letih. Je pa tudi res, da sem hodil na črni lov zaradi lastnega nreživetja Doma smo pač pridelali premalo, vsekakor pa ni bilo prireje v hlevih, zato sem skrivaj streljal ali kako drugače lovil. No, zdaj sem že lep čas tudi član fotokluba Diana in v naravo hodim predvsem s fotoaparatom in manj s puško. Nazadnje sem streljal, čeprav imam pet pušk, 1983. leta, ko sem uplenil srnjaka. Imam okrog 3.000 posnetkov iz narave, ki prikazujejo rastlinski in živalski svet, a tudi človekove neodgovorne posege v naravo. Od 1972. leta pa sem član Lovskega kinološkega društva Pomurje in že 10 let sem lovskim pripravnikom predavatelj o kinologoji. Večkrat me pokličejo tudi na lovske krste. Sem proti, da bi jih krščenec dobil preveč po riti, ampak sem za zmernost. Res pa je tudi, da kdor ni krščen, je večni zelenec!« Kdaj ima lovčeva žena moža? V nadaljevanju je povedal, da je imel že precej psov ptičarjev katerih značilnost je (bila), da iščejo malo divjad z ■visokim« nosom, jo najdejo. nakažejo ali celo prinesejo lovci' Primer ni so tudi za iskanje vodne divjadi (rac na primer). Ti psi pa so tudi odlični za iška rde zastreljene visoke divjadi. In njegova psica Dika, ki mu je sicer prava dika (ponos), je kriva, da mi v nedeljskem jutru vrat ni odpri Štefan, ampak žena Marjeta. Onadva (lovec in krvosledka) sta jo v rosnem jutru mahnila iskat zastreljeno divjad. Zdoma je velikokrat, a žena, ki je ne le dobra Šivilja, ampak tudi sama ljubiteljica psov, ga razume. »Lovec je večinoma v gozdu, posebno lovec kinolog. Tudi v nedeljo ga skorajda nikoli ni doma. Toda kdaj ima lovčeva žena svojega lovca doma vsaj v nedeljo? Če v soboto umre in je v nedeljo pogreb,«, se je pošalil in pristavil, da v novejšem obdobju tudi to ni res, kajti mrliči ne ležijo več doma, ampak v pokopališki vežici. Potemtakem to lahko razumemo tako, da je lovčeva žena skorajda vedn< ■ brez moža! »Lovec brez psa ie kakor iezdec brez konja?« je pokomentiral sogovornik. Če bi bil ta hip v družbi lovcev, ki znajo peti, ali kogar drugega, ki se razume na note, bi verjetno še kaj zapel. Denimo tisto o Muri, ki jo je seveda sam spesnil, poje pa jo na melodijo Ivana Rebrova Volga. Volga Mura. Mura... /naša reka. / nekdaj svetla tekla si./mlini na tebi so mleli,/'tvojo pili smo vodo../ Ko smo bili vojno, /tisi nam pomagala: / fante Po Gregorčičevi si lahko prehodil mesto skoraj od enega konca do drugega, od Kolodvorske dc Lendavske ulice. Mi smo stanovali bolj na začetki: v bližini železniške postaje, pomembnega kraja hrepenenja, kamor smo hodili gledat, kdo je prišel v mesto, in sanjali, kako ga bomo zapustili in šli živet ven iz tega mesta, iz teh ulic z na videz enakimi hišami in prostranimi senčnimi vrtovi. Naša ulica je bila torej dolga pa tudi raznorodna kot bi bila še vedno malo avstroogrska. Sosedje mojega otroštva so se pisali Flegar, Orszag Wolfarth, Ursuiescu, Hahn, Šantavec, Klekl. Pa tudi stanovsko se je zdelo, da je malomeščanski uradniški živelj od Kolodvorske proti Lendavsk počasi prehajal v kmečkega, kjer so bile hiše manjše, za njimi pa ponavadi kravji hlevi in svinjaki. Tam, že tjolj proti Lendavski, je živela Nelika nena, menda naša daljna sorodnica. Še zdaj ne vem, ali se je v resnici imenovala Petroneli ali pa jo je moja mama klicala tako samo za šalo Nelika nena je bila šivilja, ne vem, če izučena, 3 šivala je za celo ulico, kakor je vedela in znak vse od plaščev do kopalk in vse je bilo v redu. v času mojega otroštva je bila že nekaj let svoboda a vsega drugega je še vedno primanjkovalo, zaW ni šlo, da bi se Človek pačil še z modo. To so b® časi, ko so ženske nosile preobračat plašče in so doma prebarvale zbledele in oguljene obleke, ka' je bilo tvegano opravilo: če posoda z barvo ni bik dovolj velika, je blago ostalo stisnjeno in novo oblačilo je bilo marogasto. Nelika nena je delak tudi vse tisto, česar danes ne bi nihče, skrajšala j1 obleko starejše sestre, da jo je lahko do konc? ponosila mlajša, vstavila kos blaga, da je zdaljšak obleko za hitro rastoče, zožila ali razširila, kako' so kazale potrebe in možnosti. Znala je iz dveh starih oblek narediti eno novo, znala je priličih tudi nadvse čudna oblačila iz ameriških paketov ki so od daleč naznanjala, kdo je dobil »pak k Amerike«. naše reševala, /druge vtaplala .../-/ ...Zdaj bi radi elektrarne. / cejlo noč bi svetili, ' ptice bi umirale... /-/... Mura, bodi naša meja. /naj te čuva večni Bog. / Hvatje - brade in Slovenci. / stari smo prijatelji. / Medžimurci in Prekmurci. / ostanimo prijatelji! Pripomnim naj, da je bila pesem prvič zapeta ob blagoslovitvi murskega broda na Hotizi, pozneje pa jo je že večkrat ponovil, seveda malo prirejeno, na drugih shodih. No, lovski pevski zbor, katerega član je, pa Lutarjeve Mure za zdaj še ni uvrstil v svoj repertoar Zaporožec na tomboli Kamorkoli pride, se hitro vključi in ujame v družbo. Po vrnitvi iz Ljubljane pa je bil velik žizkovski aktivist. Postal je gasilec in potem je 20 let opravljal naloge gasilskega tajnika Leta 1977 je padla zamisel o vaški tomboli. Ampak, dragi moji, kdo bo nosil odgovornost, predvsem pa finančno breme, če prireditev ne bo uspela? »Ti nimaš ničesar, tebi ne bodo mogli vzeti!« so odborniki rotili Štefana, naj on prevzame vso oduovomost. Pa ni obubožal, kajti tombola je uspela, glavni dobitek (avto Zaporožec) pa je dobil Rom Pišta. Dobiček od tombole so namenili za gradnjo vaško-gasiIškega doma. Zanj so porabili tudi denar, ki so ga dobili s prodajo vaškega »klošterju" Dom so pomagali graditi vsi vaščani in v Vestniku smo tedaj brali, da pomagajo tudi stare »mamce«! Pa so novogradnjo žrtvovali: odstopili so jo tovarni Tok« ‘ Domžale, ki je v njej uredila proizvodni obrat, sami pa so pozneje začeli graditi (in tudi zgradili) nov vaško-gasilski dom. Zaklepetala sva se, mar ne? Je že moral vedeti, da nekaj minut za pogovor ne bo dovolj, zato je bilo treba najti primeren čas In našla ter izbrabila sva ga na Gospodov dan neko avgustovsko nedeljo. Bilo je teden dni prej, preden je Lovska družina Velika Polana praznovala 50-letni jubilej. Seveda je bil tam tudi on. Pobaral me je, ali sem pogovor zapisal tako, kot je tekel, in ne morda kaj po svojem. Zlagal sem se. da je pisanje živ »posnetek*. Trdno pa upam, da me zaradi mojih novinarskih »okraskov", na primer tistega o ženi, ki je prišla iz tople postelje, ne bo ustrelil. Če pa bi že oko nastavil name, potem bi se kvečjemu znašel na »meti« fotoobjektiva in ne na »mušici« burn ... bum ... Štefan Lutar je lovec s fotoaparatom in z dušo, ki diha z naravo. Ni tisti krvoločnež, ki bi pritisnil na petelina, po poku močnem pa bi nastala tišina, kako sicer poje u neki svoji pesniški skovanki. , ... Besedilo in fotografije —-----------—--------ŠTEFAN L. SOBOČAN Nelika nena je bila umetnica in je pri svoje1" delu kot vsi umetniki poznala vzpone in pad^ Eden od vrhuncev njene umetnosti je bil slivov6 moder kostim moje mame, ki je bila takrat1 razcvetu svojih tridestih let, na žalost pa ji zaf ni uspelo ustvariti obleke, ki bi mi nared^ »postavo«. Tu niso pomagali nobeni še tak številni »cviklni« ali volančki spodaj in zgor^ komisija je vedno ugotovila, da na meni vse vi’ kot na plotu, a tega je bila Nelika nena še najmar kriva. Najsi bo tako ali drugače, kljub tovrstnim svojf bridkostim sem zelo rada hodila tja, vedno se!1 se pridružila, ko je mama naznanila, da bo sp* treba k Petroneli. Dolge ure smo presedele v njeC kuhinji, ki se je popoldne spremenila v šivalnih Bila je temačna, z velikim vzidanim štedilnike1' in veliko mizo. Povsod so lazile muhe, skozi odprto okno je* hleva prihajal topli vonj po živini in gnoju, prijel in domač. Imeli so tudi konje, Čagran buči, mož, je bil prevoznik, po vsem mestu znan zar^ svojega čudaškega vedenja. Ko se je napil, i^j svojim vozom drvel po ulicah, pokal z bičem ,[ vpil na mimoidoče: »Hote v rit!« Pravili so tudi, je s svojo miroljubno in potrpežljivo ženo Mii ravnal, Čeprav se ni pritoževala ali pa sem to otrok preslišala ali pa tudi ne razumela. Videt' ti v v je r; p b) r« Ul p< p) 4 so ot Pč ?i) Sli Pc izc tal <9 Pr« SIJ( k^j srp IK 42 VESTNIK 43 Pen Nelika Nena Ta »jugo« izdelek je priroma! v Slovenijo iz Srbije leta 1961.J \i kaj, tudi vi bi se ob tako prikupnem dekletu verjetno radi zleknili rm toplo poletno trato. »Pa še vi pokažite svoje nogice, če vam zaradi celulita ni nerodno. Jaz se nimam ničesar sramovati...« bi lahko podtaknili besede tej somborski lepotici iz začetka šestdesetih let. V Slovenijoje priromala iz Tetova v Makedoniji. »Dragi, le kaj bi jaz brez tebe... Zdaj mi je pa še posebno lepo, ko imaš tega čudovitega ličkak.« Kartica je bila narejena v Italiji in je pred tridesetimi leti romala po Sloveniji. »Ne, dragi, takrat si bova privoš^BStke sladki s, “ bi hotela, ona ni smela nič, in zelo se je a svojega moža. Sosede so jo nagovarjale, naj a,ne Pusti trpinčiti, zdaj da so drugi časi, kaj Ke9a res ni več potrebno. Res se je nekega dne v odločnosti odselila k hčeri, ki je stanovala aO*u sredi mesta. je i a^ran bači menda niti ni ugovarjal, odločil se r ■ da je v takem primeru treba premoženje pr deliti na pol. Začel je pri konjih - enega je ^'Peljal pre(j in ga privezal za stojalo, ki je rej .namenjeno stepanju preprog. Tu imaš, je el> Pol tebi, pol meni, in odšel. Kaj si je mogla, . °9d Nelika nena, s konjem vred se je spel rj a 9 domov, verjetno je vedela, da ne bi ostalo l' tem, jn staro življenje se je nadaljevalo. pon ^i®e! Je ko & swt °koli mene začel ^^^ti vedno bolj odrasel in vedno bolj grd. >0^ ‘ So Podirati stare hiše in zidati nove, vzeh v. tudi našo in nič ni pomagalo, ko je teta Anus ^Moritvi vrtca kričala, da so na občini cigani, ^ii sicer so v življenju vse pogosteje zace e s) £1 Vr2e!i- Vedno, ko sem prišla domov, sem , da je kdo umrl, umanjkal, zrenje je .g^jalo vse bolj škrbasto, iz naše ulice so m J. hiše, izginjali so ljudje, i fil L^a tudi Nelika nena, žalostno in kruto, a * ; ni bil predviden, ni hotel ostati zapisa;, : ire p* se je hotel drugače. Neliko neno sem ; *'a v arhiv svojega otroštva pod črko N ' °jni predvečer, ki se nikoli ne konca, v katerem n, ^dim in sedim v njeni topli kuhinji z velikim e dI1ovim kruhom, kovčkom in dokladami. * Vse bi bilo dobro, če ta voda ne bi bila tako umazana, sicer pa je tudi sončenje zdravo Pred šestintridesetimi leti je sedelo in se sme^ab to dekle na toboganu na kopališču ob bavi v Beogradu. Razglednica pa je bil JJ bila dobra, umirjena in prijazna, njen obraz °l ^deželski, s širokimi razbrazdanimi ustnicami in ’’ rjavimi očmi, ki so se tiho svetile izza očal s J emnimi okvirji, prav tako temni so bili tudi njeni - asje, počesani v običajno pričesko tistih dni - kite, 1 zvite v svitek na tilniku, pri njej že prepredene s i sivino. Vedno, ko sva prišli k njej, sem najprej dobila 1 Velik kos črnega kruha, namazanega s kislo smetano - bil je to eden od nepozabnih okusov ■ otroštva, ki jih pozneje iščemo vse življenje. Po em stalnem uvodu se je začel pogovor o oblačilu, 1 9a je bilo treba ustvariti. Nelika nena je nato V2ela mero, dala blago na mizo, ga zložila in začefj Vrisovati s kredo. Pomagala si je tudi z drobnim 2°batim koleščkom, kakršnega je moja omama uporabljala za flancate. Pozneje, ko je začela blago r> zati, je pogovor utihnil, to je bilo treba opraviti Pozorno in zbrano. Vzela je ogromne škarje in drezala v zloženo tkanino, tako napeto in 2ayerovano, da je vsak rez pospremila z izs-°casnim pregibanjem ustnic, ki jih je odpirala in Opirala v ritmu Škarij in jim tako pomagala, da s° prenesle v tvarino njeno voljo in hotenje. Ko Je bil glavni del opravljen, je obleko spela, jo Pomerila, komur že je bila namenjena, in končno Oznanila, kdaj jo bo izgotovila. V® je prišel še kdo, kakšna od strank ali samo soseda, ki sije prišla sposodit sol, izgovor za klepet samo radovednost, se je družabno življenje adaljevalo, saj je ulica proti večeru vedno oživela. er*ske so si na ulico prinesle stole, sedle in se Pomenkovale kar čez ulico ali ogovarjale mimo oce, ki so bili prav tako družabno razpoloženi. r°ci so skakali po mehkem prahu, večerni zvon ® naznanjal čudovit poletni spokoj, h kateremu k* pripravljala vsa ulica, vse mesto. Tega si je | ®ela tudi Nelika nena, dobila pa le redko, saj je | ves njen mir odvisen od prihajanj in odhajanj J^nega hudega moža, ki smo se ga z njo vred vsi a ‘ Ko sem bila še manjša, sem velikokrat I »Se ti ne zdi. dragi, da je škoda teh tulipanov, preveč jih bova pomendrala. Greva rajši k meni domov. Danes sta steršč sindikalnem izletu Razglednica je bila odposlana in prejeta v Sloveniji leta 1961. S starimi razglednicami se je penil FRANČEK STEFANEC »Draga, nehaj U '. že občudovati te vrtnice, prepustili se mi... Marne vidiš in čutiš . hrepenim po tebi? Ta razglednica je odromala pred petintridesetimi leti iz Ljubljane naslovniku nekje v Sloveniji. Natisnili so jo v Milanu v Italiji. JUGO« POZDRAVI IZPREDPETINTRIDESET LET IN VEČ p«" VESTNIK 44 Nogomet na Danskem ni šport številka ena, tako da se je na prvi tekmi v predmestju Kopenhagna zbralo manj kot 900 gledalcev. Z rekviziti oboroženih navijačev Lyngbija je bila sploh le peščica. Direktor Kerčmar, podpredsednik Slavic s svojo Majdo in drugi Murini predstavniki sc bili zaskrbljeni že na tekmi v Kopenhagnu. Najglasnejši Murin navijač v Lyngbiju je bil Kompasov predstavnik za Skandinavijo Andrej, z njim pa je vneto mahal s slovensko zastavo sosedov fantič, sicer Švicar. Da danski amaterji svoje nastope na mednarodni sceni jemljejo zelo profesionalno, je na sprejemu pred tekmo dokazal njihov trener, Šved Danny Lennartson. Na pamet je zrecitiral postavo Murinega moštva s številkami igralcev in njihovimi položaji na igrišču. Primerjava z vodstvom Mure bi težko vzdržala ... Sklep: Murina pot v Evropo se je po uspešnem gostovanju v Jugoslaviji in zmagi nad Bečejem (0 : 0 v Novem Sad«' 2:0 v Murski Soboti) v Fazaneriji končala z nekoliko presenetljivo, a zasluženo zmago danskega Lyngbija (0 : 0 * Kopenhagnu in 0 : 2 v Murski Soboti). Murini nogometaši so preprosto izgoreli v želji po zmagi. Na dogodek stoletja uvrstitev v pravo nogometno Evropo, bosta morala Mura pa tudi slovenski nogomet v celoti še malo počakati. Kake že pravijo Američani? Show must go on! (igra se mora nadaljevati!) Najbolj značilna poza Filipa Mendaša. Murinega trenerja, na klopi: molče ves zgrbljen opazuje, kaj se dogaja na igrišču, ko menja, so vsi šokirani... Menda so mu dnevi bivanja v soboški Diani šteti. Ob njem večni pomočnik Mirko Škalič. ki pa o profesionalnem prevzemu Murinega prvega moštva niti ne pomišlja; tako kot je, je zanj najbolj udobno. Belec. Alilhodžič, Brezič opazujejo Štefa Škaperja, ko si v danskem časopisu ogleduje članek o imenitnem Murinem nastopu v Kopenhagnu in občuduje svojo fotografijo. >/seh pet danskih navijačev, Ki so pripotovali tudi v Mursko Soboto, je zadovoljno poziralo, ko so njihovi jubljenci zlahka opravili 2 Murinimi ambicijami. Black Gringosi so po manjših krizah v Murski Soboti delovali kot dobro namazan stroj, pettisoč-glave množice drugih obiskovalcev tekme pa niso uspeli ________________________________ pritegniti k / _________ hrupnemu K* navijanju za Ufo « . f«*- Muro i , SH0W MUST GO ON polaga karte samo za VPLIV NA PESNIKE Prvi se bodo ob epohalnem odkritju vsekakor globoko zamislili pesniki. Prav ti se namreč kaj radi pritožujejo zaradi nizkih naklad svojih pesniških zbirk, saj jih založbe nemalokrat natisnejo manj kot 500 izvodov. Če pa vemo, da se na nogometnem stadionu na eni sami tekmi mimogrede zbere 5000 ljudi, je to seveda podatek, zaradi Katerega se bo pesnikom zanesljivo zavrtelo v glavi. Po manjših duhovnih krizah, ki pa so jih pesniki seveda vajeni in jih torej tudi zlahka prebolevajo, bodo nemudoma začeli pisati pesmi, ki naj bi bile všeč obiskovalcem nogometnih cekem. Ko bodo nogometna srca osvojena, se bodo naklade pesniških zbirk seveda vrtoglavo dvignile. Dobili pa bomo ;udi novo, edinstveno in samo našo pesniško obliko, ki se 30 imenovala »poetični enajsterec ali pesniški penal«. VPLIV NA PISATELJE Pisatelji se seveda, v nasprotju s pesniki, ne ukvarjajo toliko z obliko, temveč jih bolj zanima vsebina. Predvidevamo torej, da bo odkritje v tem primeru vplivalo bolj na izbiro literarnih snovi in tem. Pojavile se bodo nogometne novele, povesti in najverjetneje celo romani. Tudi po tem t. i. fuzbalskem žanru bomo seveda prvi v Evropi in širše. Pisatelji bodo postali zagrizeni spremljevalci nogometne KNJIGOZERINA NOGOMETNI TEKMI Na nogometnem štadionu se je pojavil reklamni pano znane založbe. Založba je seveda podjetje, ki izdaja knjigi Dogodek je spričo tega seveda epohalen. Upravičeno namreč sklepamo, da založba oglašuje svojo ponudbo tani’ kjer to lahko vidijo potencialni bralci knjig. Ob tem pa seveda ugotovimo, da so v tem primeru to obiskovala nogometnih tekem. Ugotovitev je seveda pravcato odkritje, za katero upravičeno predvidevamo, da bo iz več vidiko* vplivalo na tisto, čemur ponavadi pravimo,»položaj slovenske knjige«. Papilot f VHP Lemur enajsterice in še posebno bodo seveda trepetali za uspehe domačih klubov v mednarodni konkurenci. Kajti nastop njihovih junakov v kaki tuji državi bo edinstvena priložnost tudi za plasma njihove prevedene »fuzbalske« literature. Še posebno seveda, če bodo medtem tudi tuje založbe začele oglaševati na nogometnih štadionih. Zdaj pa si zamislite, prosim, slovenskega pisatelja, ki mu bo tako uspelo s prevodom prodreti do navijačev - knjigožerov v kaki državi, kjer se jih zbere na nogometnem štadionu tudi po 60.000 in več. Saj bodo po zaslugi tega revolucionarnega odkritja naši pisatelji navsezadnje še bogatejši kot nogometaši. VPLIV NA NOGOMETAŠE Nogometaši bodo seveda kaj kmalu ugotovili, da se z njihovimi podvigi ukvarjajo tudi pesniki in pisatelji. Bolj ali manj je namreč očitno, da športni komentatorji nimajo posebno razkošnega besednega zaklada in da torej ne zmorejo dovolj leporečno opisati mnogih nogometnih podvigov. Šele z nastankom »poetičneS3 enajsterca" in proze v »fuzbalskem žanru«, jim bo torej r®| mogoče priti v legendo. To bo seveda ugodno vplivalo njihovo vedenje in požrtvovalnost. Ali z drugimi besedarH* poteza založbe, ki bo literaturo tako inovativno privedla nogometne stadione, bo vplivala tudi na razvoj nogometu3 igre. VPLIV NA NAVIJAČE Gotovo je to edini vidik, pri katerem moramo biti vendar'3 malce zadržani. Bojimo se namreč, da ne bi vsa ta zadeva5 knjigo gledalcev navsezadnje pokvarila. Brez sočnih izrazov; ki jih uporabljajo gledalci na nogometnih tekmah, namrec ni prave nogometne publike. Zato bi bilo pesnikom vendar^ dobro svetovati, naj jih v svojih odah in himnah vsaj delom3 upoštevajo. Še bolj je upravičen strah, da ne bi veliki prihodnji rom2' ni z naslovi, kot so Olimpija : Inter, Mura : Brazilija, Izola Svet, gledalcev pravzaprav zvabili s štadiona. Bojimo * namreč, da bi takrat navijači raje navijali kar ob knjigi. kaj hočemo: igra s knjigo in pisateljsko domišljijo je p#c vendarle lahko tudi hudo nevarna reč. Od genialne idej3 do katastrofe pa, vemo, niti ni tako daleč. Pen je, kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil. da bi. v skladu z imenom in asociacijami, učinkovat kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi . , . Izdaja ga Podjetje za informiranje, katerega direktorica je Irma Benko, odgovorni ureon* matičnega Časopisa je Janko Votek. uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper (Abrar •amj in Štefan Smej Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Juhnov inJUre Zauneker. lektorira Nevenka 6mri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač -a "e k posebne naročnine! Pen USTNIK 45 pionirje in uoSeu ‘ebajeu BomojocI :naiisay HOROSKOPOV Pripravlja: Agencija Hogod red vami je Br drugi dekadi se vam bo ponudila priložnost kot že dolgo ne. Če boste previdni in če boste pripravljeni, jo boste lahko izkoristili. Ugoden čas za zdravljenje. Po prvem neuspehu ne vrzite puške v koruzo. Problem, ki ga rešujete, boste rešili, če boste poskušali drugače. Oseba na nekem oknu od vas nekaj pričakuje. Jemna (1) vranični prisad talnica (2) (23. VIII. - 22. IX.) NAVPIČNO: A italijanski kipar, glavni mojster klasicizma (1757-1822 (0) B organ, ki nadzira (0) Czačetnici imena in priimka kiparje Tršarja - pijača grških bogov • Estonec (2) Č gospodarica morja v nordijski mitologiji - Beotijci - rimski hišni bog (3) Dindijski kralj (272 - 237 pr. n. št.) - de rastline - kemijski simbol za radij (2) E delavec na žagi - odtrgan del (1) F osnovna prvina pri šivanju - začetnic imena in priimka angleškega igralca Garricka - skandinavsko moško ime (3) G grško odporniško gibanje - širok pol krožen morski zaliv - domača in tuja črka (4) H pekoča začimbna rastlina - sestavni de batnih strojev (3) 1 obtoževanje - kraško vino (1) J voltamper - britanski otok v Irskem morju - bikoborba (2) K osrednja pokrajina na Peloponezu v star' Grčiji - javor (lat.) (1) L denarna enota v Južnoafriški republiki -vojaška stopnja - odprta poškodba (2) ^nevi pred vami so ugodni za ' Okrog denarja večjih sprememb i P neu' ™nuaDe nezavmue i— - mirienO1 v družini burno. ^Menh stvari ne razčistite. V službi bo umirjeno, obiščite zobozdravnika. r se spreneveda, ve. zakaj. ot°vanic » <41 JL mislite, da morate govoriti, poslušajte. Pri odločitvi poslušajte partnerja. Okrog 18. v mesecu se bo ponudila priložnost, ki ste jo že dolgo pričakovali, če boste oklevali, vam bo spolzela iz rok. Pretiravate v pijači. Pri sporu ste bili tudi sami krivi, zato najdite način, da ga zgladite. Če boste čutili krizo, je ne rešujte tako kot nekoč. Tisto, kar iščete, boste morda našli v malih oglasih J (23. VII. - 22. VIII.) nekaj lepimi besedami vas bo hotel nekdo speljati na tanek led, zato bodite previdni. Denarnico boste kar nekajkrat morali krepko odpreti. Pri oblačenju delate napako. Mogoče težave zaradi ljubosumnosti. Nekdo pričakuje od vas drobno pozornost, da bi vam to bogato poplačal. V neki družbi vas bodo radi poslušali, na koncu pa se lahko še česa nadejate. Penigmatikaza 1X1 (21.1. - 19. II.) A ekdo od vas pričakuje odgovor. Odgovorite mu z novim vprašanjem. Pri nekem novem poslu ali opravilu boste ugotovili nove sposobnosti. Nadaljujte! Ste zelo blizu cilja, vendar še enkrat preglejte pot. V zadnjem času ste preveč črnogledi. Na svet glejte bolj optimistično in vse bo lepše, kar tudi je. Pri izbiri poti se odločite za daljšo. Tako, moji spoštovani reševalčki rebusov Kot slisim so vam v številki moji rebusi naredili kar precej pieg-av b - > . . SO bili vsi po istem kopitu. Zdaj bomo reševal, rebu e k. so s a n b način podobni Če boste znali rešiti prvega, vam druga dva ne bosta delala preglavic. Če se kdo ukvarja - -pošlje Za nagrado mu Svetovno znani m • ■ 11 T)SP° ' ll(l arh Novaka 13, 9000 M Sobota. I^P^nti naslov J NAGRADNA ITALIJANSKA KRIŽANKA JK VODORAVNO: 1. slovenski kajaka š, dobitnik srebrne meda lije na O! (0) 2 imeni slovenske igralke Gračner (0) 3- začetnici imena in priimka avstrijskega pesnika Daublerja - ekipna igra z žogo -začetnici imena in priimka novinarke Republike Novakove (2) 4. Organizacija združenih narodov - banja -potujoči pastir (2) praoče vsega človeštva - površinska mera -nefrit (5) prebivalka Irske - generalni javni tožilec RS (Anton) (2) nauk o biti v filozofiji - začetnici imena in priimka nekd. nogometnega vratarja Irgoliča (1) sol cianovodikove kisline - avt. oznaka Ancone ■ mongolski vladar (2) dovršni pretekli čas - priprava za sejanje moke (3) 10-začetnici imena in priimka igralke Ralijan -rastlinska bodica - nekdanji slovesnki telovadec (Miro) (3) Ji-vogal - žito (1) 12. francoski slikar (Victor) - mesto na jugu tar nekaj pomembnih odločitev, zato živite F J (23. X- 21. XI.) reveč obiskov je znamenje, da morate nekoga obiskati. Napisati morate pismo. Nekomu morate nekaj razložili. Primeren čas za odločitev o nakupu. Okolica pričakuje dejanje. Pri neki zadevi ne vztrajajte trmoglavo, raje še enkrat o vsem skupaj dobro premislite. Pojdite v kino. Mars vam bo pomaga) pri neki zadevi, kjer si morate nekaj izboriti. preudarno in karseda razmišljajoče. V velike nakupe se ne podajajte. Pri ustaljenih opravilih ne delajte sprememb. Če se vam zdi. da vse teče v najlepšem redu, lahko pričakujete spremembe, ki vas ne bodo ravno osrečile. Če čutite, da ste utrujeni, si vzemite čas in se spočijte. < Mazmere bodo nanesle, da boste morali nujt .o ukrg to že vnaprej predvidevajte, kaj bi lahko bi' . , jedili napake V gostilniški družbi ne pustitei da vas častijo, šk Zj bo zaP’tek večkratno povrnjen Zlob: n je i le, če ne boste ukrepali. Pri prehrani vec zmernosti. kupov ne opravljajte okrog dvajseteg^^m^^^_^^^^^ pregon pravi, da tisto, kar z rifc> mimdgnSa Tega se....T - ^-.JJ *r«di septembra. Veselo vest vzemite z rezervo. Ob.sk boi pr nese Pornembno spremembo. Na poslovnem področju wm d. . r vendar ob tem ne zanemarjajte ljubezenskih zadev. ■'Tgo sredo v mesecu oblecite kaj rjavega. ______ |X| V H i (22.XI. -21. XII.) A B eka pripomba, ki jo boste izrekli kar tako, bo imela daljnosežne posledice. Če ne boste preudarni, lahko kaj kmalu pridete v konflikt s sodelavcem. Utrgajte vijoličast cvet in ga nastavite. S prvim, ki bo na to dejanje reagiral, lahko sklenete dober posel ali ljubezensko razmerje. Včasih ste preveč zgovorni, zato zaupate stvari, ki jih ne bi smeli. službi večji i sprememb ne bo, lahko pa jih pričakujete v ljubezni Pri nepomembnih odločitvah včasih predolgo mencate, takrat ko bi morali dobro premisliti, pa se prehitro odločite. Morda boste kmalu naredili napako, imeli pa boste Prožnost da jo takoj popravite. Vzemite si čas in preberite knjigo. Na krajši poti boste doživeli nekaj zanimivega X (22. VI. - 22. vil.) !^*^nančeve izpovedi ne jemljite resno, c ° J' u reagirali. poiščite sprostitev ob tor Udu > * na izlet. Ker se čez noč ne morete sp ~ J^šajte odpraviti tisto, kar mislite, da y J 'Poročilo vas bo spravilo v slabo vol,o °Pravljala, vam pa ne bo naredila škode. • STRELEC LEV OVEN KOZOROG DEVICA BIK TEHTNICA VODNAR VOJCKA SKORPION RAK IZŽREBANI REŠEVALEC BO AKTIVNO SODELOVAL V SEPTEMBRSKI AKCIJI PENOVE TROJKE. REŠITVE POŠLJITE DO 9. septembra PENU, Podjetje za informiranje, Arh Novaka 13.9000 Murska Sobota. NAVODILO: V križanko razporedite 24 črnih polj Številka v oklepaju za opisi pojmov v posamezni vrstici ali stolpcu vam pove, koliko črnih polj je v tisti vrstici oziroma stolpcu. lekdanja japonska preš A B C č Dl E F G . H I J K 1 2 3 4 5 6 — 7 8 9 10 11 — 12 □ 13 L — • V u avgust 96 P®" VESTNIK C v ZMAGALA KERNI OBUPALA TOM CRUISE JE potuje po svetu in zbira denar za pomoč takim, kot je sama da bi lahko bila ob sestri. »Želeb i zdaj samozavestna Kelly. Seda' VSE i>OBI^O( LE ISA JE. t|$To. NfEGOVf OHA^iCt SE ( EMOSTAVMO, NAJ MAjbEJO OBLAČILA- s KAT£&Ni SE TOM 5 AH NEBO HOSEL MAŠEH/T* osipoma NESicLAbKJo obleče KOLTOMA oBkAČEbJ?A SEžbALECvu Pogojena £■ bt&tdb b£NAf^^JlQo, To je objavila nemška revija Bunte (Pen tega ne trdi!), zdaj pa ima hudiča. Zvezda Top Guna in še uspešnejšega hita Mission, sicer pa multi-milijonar se boji, da zaradi te trditve ne - j bo več dobil vlog romantičnih ,s herojev in bi se tako njegova kariera jfl. h®.. končala. Za ta strah zdaj zahteva s odškodnino 40 milijonov funtov. Tanatooli hrani nemški magazin je pred kratkim objavjl intervju j 7rX ir. zapisal niegovo izjav > da mu ■ • j 'e neplodnost uničila življenje Tom Cruise to izjavo seveda zanika, zadeva pa se že 'i končuje na losangeleškem •* 'v ’1 ‘1 sodišču. * Ja .■ Kako bo sodišče raz- - bcmo že še iz- , ** J, 3'- 7 e. v se skupaj pa ni ' * ; re nostovpp. Po F \s ; ‘ •’ • ‘j ?■"■: z Mimi Rbgers, -i e ta kmalu zanosila . .- . ' , s s ■ vim pri .JgK^ jateljem. Z Nicole 'fc 'f 3! Kidman. s katero Tj|||E š' živita skupaj, pa sta ‘j plMBL »■ posvojila dva otro- ; ,.m ' ka. Z njima sta sre- Ji čna in Tom je celo 3* V izjavil, da je očetov- jt4 ; stvo stokrat lepše, \ kot si je predstav Mrk*1'' lial. Morda pa je |.Wr‘ v Bunte šla res mak 3B* ' ce predaleč. ' Pravzaprav je obupala sestra toliko pomagala, da : voljo do življenja kot prej, ko se je vse to zgodilo. Gre za Kelly, nekoliko mlajšo sestro Sharon Stone, ki se je pred očmi svoje sestre ob padcu tako f J hudo ponesrečila, da ji tudi številne operacije niso pomagale iz invalidskega vo- m žička. Še več, pri zad- V nji operaciji so ji mo- S rali eno nogo pri ko- o lenu celo odrezati. ® , vendar ji je ima zdaj večjo Nesreča, ki se je K$h» zgodila pred 5 leti, je Žggp' : >, ' ‘j Sharon tako priza- dela, da je odpovedala dve pomebni vlogi, samo ■ sem umreti. Brez Sharon bi se to zgodilo!« pravi &OHO OTROKA E£ „0$ NALE4A-MAUGILI NA T&tHE&NO OBLAC£NJ£ O1K.OKA U£ SHEMO NAVAJAT« MA <1Č' |M GA pEErRtČEVAT' IbA Je Kelly pred petimi leti s sestro Sharon in danes TOČmJtC 3£ NONET., : saj sarueuc vziiu ,lcrnprieni seda pa nam ne preostane nič dri d^1 nove9a Projekta so ’ :escn kot večina slovenskih jfu9ega, kot da počakamo izid, ki ga napovedujejo J težave pri febK tako da bo imel človek ob obilici: • Najbolje, da že začnete varčevati, da boste lahko k p Zdaj pa še Nekaj morja še imamo, sonca bi bilo letos lahko tudi kaj več, z melodijami pa že nekaj let rahlo škripa. No, kljub začetnim zapletom in težavam pa se je ves festival le nekako iztekel. Za ene bolje za druge slabše in tudi kritike so zelo, zelo različne. Na finalnem delu prireditve je bilo mogoče videti tiste že udomačene obraze s slovenske glasbene scene, ki seveda na tem festivalu ne smejo manjkati. Lahko bi rekli neke vrste per-petuum mobile. Pa tudi nekaj novih obrazov je bilo videti na odru, čeprav so prišli gor pod prisilo (v mislih imam ubogega in prestrašenega oslička, ki si ga je Agropop omislil za popestritev svojih že znanih melodij). Bil je festival in bite so nagrade, ki so po nekajletni ustaljeni praksi ostale na domačem terenu. Faraoni so dobili nagrado za interpretacijo, prvo nagrado pa je dobila mlada Koprčanka Anika Horvat Kako so si 10.000 nemških mark razdelili, ne vemo, vsekakor pa Josipi Lisac ki je bila kot gostja deležna enakega honorarja, torej govorimo o 10.000 markah, denarja m bilo treba deliti ne s skladateljem, tekstopiscem in tudi ne z davkarijo Ampak to je že druga pesem, ravno tako kot je druga pesem, da Slovenci za edini slovenski festival ne premoremo tudi slovenskega glasbenega gosta. Pri tem so Hrvatje spet pred nami. Samo pomislite, ste kdaj videli na splitskem festivalu kot gosta kakšnega slovenskega ali tujega izvajalca? । Nagrajeni pa so bili tudi mladi, in sicer v dveh kategorijah. Nagrado za najboljšo v kategoriji do 12 let je dobila Anika Trobec, za tiste starejše od 12 pa Sašo Balant, za katerega se je še posebej potrudil Tomaž Kozlevčar. Anika je s svojo skladbo Lahko noč Piran že osvojila medije, pripravlja pa se na ponovno zmago, in sicer na zmago na letošnjem Evrosongu, ari svečke Napoleon Fan Club Tržaška 121 ga. Janja Ceglar 1000Ljubljana MIŠA MOLK JE DALA SASHI VRTNARJU... ... svojo telefonsko številko, ki pa praviaprav ni njena, ampak izmišljena številka, ki so jo uporabili za njegov videospot z naslovom 328 652. V istem spotu si poleg tega, da Miša nima zadržkov, lahko ogledamo tudi Brigito Bukovec, ki Sashi daje ritem za bobne, Tanjo Ribič z ritmom za kitaro, potem pa so tu še klaviaturistka Metka Albreht pa Špela Pretnar, ki dela konkurenco Marti Zore za saksofonom, ter Barbara Drnač. Snemanje se je dogajalo v ljubljanski diskoteki Manhattan in menda so se imeli vsi kar najbolje. Pravzaprav pa se ima zares najbolj še vedno Sasha, ki se poleg glasbe ukvarja še z »drugimi« posli, tako da mu denar sploh ni problem. Če mu ga pa že po naključju zmanjka, si od vratu kar odtrga zlato verižico in tako poravna študijske stroške. To pa je »temperament«, ni kaj Alenka Godec išče pokrovitelje za svojo novo kaseto, ki naj bi jo začela snemati jeseni oziroma takoj, ko bo zbrala dovolj denarja. Pri izvedbi ji bo pomagal tudi Janez Bončina -BenČ, ki bo zanjo napisal pesem. Izvedeli smo, da Mii Žnidarič ne bo treba v Ameriko, da bi spoznala svojo prihodnjo taščo in tasta. Pred kratkim sta se namreč gospa in gospod KJink usta vila kar v Sloveniji. Stevovi starši so bili z obiskom zelo zadovoljni, še posebno pa so jim bile všeč »slovenske« pice. Brendi in Korado nimata le prepovedi na nacionalnem radiu. Ko sta nedavno nastopila na Marjanci in zapela svojega Mustafo, SO njun nastop izrezali iz televizijskega prenosa. Torej nam je ostalo le še nekaj ponosa. Jani Kovačič. Jerca Mrzel. In 4S, Avtomobili, Heavg les wanted, Borghesia, Lolita, Gojmir Lešnjak in drugi gredo v napad. Zapodili so se v studio in posneli priredbo legendarne pesmi Jutri gremo v napad, ki pa ne bo edina, ki bo doživela prerod. Kmalu naj bi izšla plošča, na kateri boste lahko našli celo vrsto priredb partizanskih in revolucionarnih pesmi. In kdo je v ozadju? ZLSD' Usneh zagotovljen?! Na nov napad in na iskanje pokroviteljev pa so se podali tudi fantje rock skupine Reguiem. Po uspešnem koncertiranju doma se sedaj pripravljajo tudi na tujino, pred tem pa se bodo še enkrat pomerili v studiu in bodo pokazati, kaj znajo. Slovenski dance glasbeniki so se prodali D. J. Timu. Ta jim je namreč poslal pogodbo, v kateri se obvezujejo po načelu: Roka roko umije, obe pa obraz Kaj mislite, kdo bo potegnil kratko? Regina šteje zadnje dneve, ko bo iz njunega tandema z Aleksandrom postal tricikel. Naraščaj je torej tik pred zdajci in zanj je ze vse pripravljeno, saj je za popolno udobje in dobro počutie malega Kogoja poskrbela trgovina Ariel iz Ljubljane, ki ie Dri teh rečeh pravi strokovnjak. Zibelka, ki jo vidite na sliki, pa ni od tam ampak iz nacionalnega muzeja v Oslu, ki sta ga Regina in Aleks obiskala na gostovanaju za Evrosong. Pcn klantivanje Strehovci tčan Bralorc ak Melinci Kapca tžn< Otrin ntorovci Gonferh&za Rad'no?anc» ZffkovctS orovnik Dobrdnak (ki je še ni, morda pa nekoč vseeno bo) o Deset metrov od madžarske meje. Bundi posluša Irmo in gleda, kje vse bo potekala trasa. Z enim očesom pa budno pazi na sumljivega tipa (saj živi ob meji) za fotoaparatom. Pe" elopa Pogled z »avtoceste« proti silosom pri Lipovcih Naš clio prvi na avtocesti. Kakšnih 30 m od te njive so že prve radmožanske hiše. Za trojko Hose Penderas, za fotoaparatom Jure ljubiteljica glasbe, športa in modnih pist, zaenkrat pa še dijakinja Srednje zdravstvene šole - ta hip še na počitnicah! Fotografija: LIPE Tumiški župan Jože Kocet: Tukaj izza tehtnice, ki je za tem gozdičkom, pride avtocesta. Ljudje niso proti njej, vendar se poraja kar nekaj problemov: občino bo razdelila na dva dela, poleg tega bi po tem načrtu Nedelico ločila od pokopališča. Tega nikakor ne moremo dopustiti. Most čez Muro med Krogom in Bakovci. Jože kaže smer, kje naj bi stal most, mi pa vemo, da je odstopanje mogoče za kakšnih 100 metrov levo ali desno. Tako pa pelje avtocesta do mosta. Domačin v Grabonosu je nekaj slišal, da bo tod tekla avtocesta, kje naj bi to natančno bilo, pa ni vedel povedati. Tudi ko mu je Jože pokazal, kje se je lahko nadeja, ni pokazal kakšnega razburjenja ali morda navdušenja. VaneCck 0 novih pomurskih povezavah - cestnih in železniških - je bilo prelitega že veliko črnila in tudi pijače (kaj pa mislite, da delajo razne komisije po vsakokratnih pogovorih!). Upajmo samo, da ne bo tekla tudi kri. Da bo veliko hude krvi, o tem ne dvomimo, kajti nova prometna žila - za naslednje tisočletje - bo vrezala v mirno pokrajino na severovzhodu Slovenije veliko rano. Kdo drug, če ne Penova trojka se je prva sprehodila po njeni trasi, čeprav le ta še ni povsem dokončna. Tokrat Penove trojke pravzaprav sploh ni bilo. Najprej je bila dvojka, ker je bil Bojan na dopustu, pozneje pa smo postali Četverka, saj sta se nama z Irmo pridružila še Boris Cipot in Jože Herman, ki ju bolj kot bralci Pena poznajo gledalci osrednje TV-hiše. Torej tako, na naši karti lahko vidite, da se trasa začenja na meji pri Genterovcih, pomurski del avtoceste pa se konča pri Grabonosu. Ko smo se peljali na začetek avtoceste, nam je že v Tesan ovc ih prečkala pot črna mačka, kar se je na koncu pokazalo kot dobro, saj smo traso oziroma poti ob njej prevozili brez problemov Nedaleč ob meji v Genterovcih naj bi se začenjala avtocesta. Ustavili smo se ob nekdanji karavli. Tam smo spoznali Bundija, predstavil nam ga je gospodar, in skupaj smo krenili nekaj deset metrov do meje, kjer se je Bundi v mejnem potočku skopal. Meja kot meja. Vse zaraščeno. Tukaj nekje bo torej prišla na našo stran avtocesta. Lepo. V Radmožancih smo na hito postavili avtomobil natančno na avtocesto in se spet ob avtocesti hitro peljali skozi Črni log, kjer se je nekoč prikazovala Marija, zdaj pa se bo, kot kaže, avtocesta do Turnišča. Mimo Gančan, za Lipovci pri silosih bo avtocesta prečkala poleg ceste tudi progo in se nato med Bakovci m Krogom prek Mure preselila na štajersko stran. V Bakovcih sta se pridružila Boris it Jože, tako da smo si prihodnji most oziroma kraj, kjer bo stal, ogledali že skupaj Ne na tej ne na oni strani Mure ljudje niso kaj dosti vedeli o novi cesti, ki jim bo na marsikak način spremenila življenje. Vsi pa so že kaj vedeli ali slišali o njej. S pomočjo našega klantivanja kaj dosti več tudi vi, spoštovani bralci, ne boste izvedeli. Morda to, da je Čas avtoceste v Pomurju neizbežno tukaj.