LETO XXVIII.
ŠT. 3, MAREC 1979
Rezultati poslovanja M
Letno poročilo o poslovanju ni samo zakonska obveznost do družbe, Pač pa tudi sredstvo, s katerim se lahko vsestransko seznanimo o pogojih in uspehih poslovanja v obravnavanem obdobju.
Kadar govorimo o rezultatih poslovanja, doseženih v nekem določenem obdobju, je nujno, da te rezultate merimo — primerjamo z rezultati, doseženimi v predhodnem ob dobju in načrtovano velikostjo, ker le na ta način lahko ugotovimo, ali so doseženi rezultati dobri ali slabi.
Dogodki, ki so v obravnavanem obdobju bistveno vplivali na poslovanje, so bili predvsem naslednji:
— Odnosi med TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija so se z ozirom na proizvodnjo skupnega proizvoda oblikovali na osnovi pridobivanja skupnega prihodka. S item v zvezi se je konfekcijska dejavnost, ki je bila v letu 1977 še delno organizirana v okviru TOZD Proizvodnja, v celoti organizirala v okviru TOZD Konfekcija;
— Močno zmanjšana naročila za proizvodnjo proizvodov posebnega pomena. Z ozirom na to, da je ta proizvodnja v drugem polletju skoraj popolnoma izpadla, smo tudi plan za drugo polletje uskladili z nastalo situacijo;
— Povečanje cen osnovnih in pomožnih materialov, kakor tudi drugih proizvodnih in neproizvodnih storitev, kar je bilo le delno pokrito le v drugem polletju, ko smo lahko na podlagi samoupravnega sporazuma povečali tudi cene naših izdelkov v povprečju za 5,4%.
— Reorganizacija Delovne skupnosti skupnih služb, s katero se je dejavnost vzdrževanja in energetike organizirala v okviru proizvodnih TOZD.
Uspešnost poslovanja bomo prikazali s pomočjo podatkov o ugotovitvi in delitvi dohodka po posameznih TOZD, kjer bomo dosežene vrednosti posameznih kategorij primerjali z vrednostmi, doseženimi v predhodnem obdobju in načrtovano velikostjo.
Dohodek, ki ga ugotovimo tako, da od celotnega prihodka odštejemo materialne stroške in amortizacijo, obračunano po minimalnih stopnjah, je namenjen za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb družbe, za osebne dohodke in skupno porabo delavcev za zboljšanje lin razširjanje materialne osnove dela v TOZD, za združevanje sredstev po samoupravnih sporazumih in zakonskih predpisih ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv.
(Nadaljevanje na 2. str.)
VSEM ŽENSKAM, DELAVKAM INDUPLATI ISKRENO ČESTITAMO OB NJIHOVEM PRAZNIKU!
Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi, vodstvo DO in uredništvo Konoplana
»Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija. Srečo si človek lahko ustvari samo sam. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo potemtakem lahko en sam cilj
—	da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko — na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev
—	svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To je samoupravljanje.«
Edvard Kardelj, 1978
(Nadaljevanje s 1. str.)
TOZD PROIZVODNJA:
Iz grafičnih prikazov o ugotovitvi in delitvi dohodka je razvidno, da tako s planom zastavljeni cilji, kot tudi doseženi -rezultati v preteklem obdobju niso bili doseženi.
Primerjava s preteklim obdobjem je otežkočena, zaradi prehoda na fazno proizvodnjo in s tem v zvezi na ugotavljanje skupnega prihodka s TOZD Konfekcija. Povezano s tem je prišlo tudi do znatnega prehoda delavcev v TOZD Konfekcija, zaradi česar se je povprečno število zaposlenih v primerjavi s predhodnim obdobjem zmanjšalo za 19%.
Celotni prihodek je v primerjavi s planom dosežen 95-%, medtem ko je, zaradi relativno večjih materialnih stroškov in 6% večje amortizacije, obračunane po minimalnih stopnjah, dohodek v primerjavi s planom dosežen le 93%.
Z ozirom na nižji dohodek tudi druge kategorije v primerjavi s planom niso dosežene. Za zadovoljevanje splošne in skupne porabe ter za druge obveznosti je bilo razporejeno 16,8% dohodka, kar pa je za 15% manj, kot smo predvidevali s planom. Obveznost do delovne skupnosti je v primerjavi s planom za 5% manjša, v strukturi pa predstavlja 15,9% dohodka. Amortiza-
cija, obračunana nad minimalnimi stopnjami, je v strukturi dohodka udeležena s 7,1%, v primerjavi s planom pa je za 7% večja. Obe amortizaciji sta v primerjavi s planom preseženi predvsem zaradi revalorizacije osnovnih sredstev. Za osebne dohodke je bilo razporejeno 48,5 % dohodka, kar je za 6% manj, kot je bilo predvideno s planom. Ker je bilo povprečno število zaposlenih v obravnavanem obdobju za 9% manjše od števila, predvidenega s planom, pa je osebni dohodek na delavca ravno na višini planiranega ter za 24% večji od doseženega v predhodnem obdobju. Del dohodka, namenjenega za stanovanjsko izgradnjo, predstavlja v strukturi 3,3% in je prav tako kot del za osebne dohodke v primerjavi s planom za 6% manjši. Del dohodka za skupno porabo v višini 2,2% predstavljajo le sredstva, ki so že bila porabljena za prehrano delavcev. Za druge izdatke, ki se pokrivajo iz sredstev skupne porabe, se z ozirom na nedoseženi dohodek ni razporedilo dodatnih sredstev. V letu 1979 se z ozirom na spremembo zakona o ugotavljanju celotnega prihodka lahko izdatki za prehrano delavcev in regrese za dopuste pokrivajo iz tekočega dohodka. Drugi izdatki, kot so jubilejne nagrade, odpravnine, pogostitve, darila za dan žena itd., pa naj bi se pobrile iz razpoložljivih sredstev
UGOTOVITEV DOHODKA TOZD-PRGIZV.
PLAN 1978 LEGENDA■
1	1 MATER. STROŠKI
$m\AWR.P0MINST0P
w\\\\\\\\^
DOSEŽENO 77
DOSEŽENO 78 DOHODEK
sklada skupne porabe iz leta 1978, ki znašajo 839.895,10 din, od katerih pa je bilo 700.000,00 namenjenih za gradnjo nove ambulante. Sredstva rezerv se oblikujejo v skladu z zakonom v višini 2,5% od doseženega dohodka. V sredstva za poslovni sklad je bilo razporejeno le 3,7% doseženega dohodka oziroma 3,247.948,00 din. Pri tem je potrebno poudariti, da so obveznosti za združevanje sredstev po samoupravnih sporazumih in zakonskih predpisih znatno večje, in sicer znašajo
7.192.090.45	din. Razliko v višini
3.944.142.45	din je morala TOZD pokriti iz ustvarjenih sredstev preteklih obdobij, tj. iz sredstev poslovnega sklada, kar je znatno zmanjšalo njeno investicijsko sposobnost in likvidnost. Če bi hoteli v skladu skupne porabe zagotoviti tudi sredstva za gradnjo ambulante, bi se razlika, ki jo mora TOZD pokrivati iz poslovnega sklada za enak znesek še povečala, kar bi imelo še večje negativne posledice na že omenjeno investicijsko sposobnost in likvidnost TOZD.
TOZD KONFEKCIJA
Zmanjšanje naročil za izdelke posebnega pomena je še v večji meri kot pri TOZD Proizvodnja vplivalo na poslovanje pri TOZD Konfekcija. Ker so se izpadla naročila nanašala predvsem na konfekcijske izdelke, ki smo jih pred tem proizvajali v velikih serijah, nam v obravnavanem obdobju ni uspelo dobiti za tako proizvodnjo ustreznega nadomestila. Kljub temu, da smo plan za drugo polletje uskladili z nastalo situacijo, doseženi rezultati ne dosegajo s planom predvidenih. Primerjava rezultatov s preteklim obdobjem pa je zelo otežkočena zaradi že omenjene reorganizacije konfekcijske dejavnosti in prehoda na ugotavljanje skupnega prihodka s TOZD Proizvodnja. S tem v zveza je namreč povprečno število zaposlenih v TOZD Konfekcija v primerjavi s preteklim obdobjem povečalo za 47%.
Celotni prihodek je v primerjavi s planom dosežen 94%, medtem ko je zaradi 7% večjih materialnih stroškov in 16% večje amortizacije, obračunane po minimalnih stopnjah, dohodelk v primerjavi s planom dosežen le 85%. Za zadovoljevanje splošne in skupne porabe ter za druge obveznosti je bilo razporejeno 6,1 % dohodka. Obveznost do delovne skupnosti je v primerjavi s planom za 1 % manjša in v strukturi predstavlja 22,5% dohodka. Iz grafičnega prikaza je razvidno, da amortizacija nad minimalnimi stopnjami zaradi nedoseženega dohodka ni bila obračunana, čeprav je bila s planom predvidena. Amortizacija, obračunana po minimalnih stopnjah, pa je povečana zaradi revalorizacije osnovnih sredstev, prenosov osnovnih sredstev iz TOZD Proizvodnja in novih nabav, s čemer se je povečala vrednost osnovnih sredstev kot osnova za obračun amortizacije. Za
osebne dohodke je bilo razporejenih 61 % dohodka, kar je za 15 % manj, kot je bilo predvideno s planom. Ker je bilo povprečno število zaposlenih v obravnavanem obdobju za 12% manjše od števila, predvidenega s planom, pa je osebni dohodek za 2 % večji od planiranega in za 32% večji od doseženega v predhodnem obdobju. Del dohodka, namenjenega za stanovanjsko izgradnjo, predstavlja v strukturi 4,3% in je v primerjavi s planom za 12% manjši. Del dohodka za skupno porabo v višini 2,9 % predstavljajo sredstva, ki so bila že porabljena za prehrano delavcev. Za druge izdatke, ki se pokrivajo iz sredstev skupne porabe, se z ozirom na nedoseženi dohodek ni razporedilo dodatnih sredstev, zaradi tega naj bi se v letu 1979 izdatke za pre-
hrano delavcev im regrese za dopuste pokrilo iz tekočega dohodka. Drugi izdatki, kot so jubilejne nagrade, odpravnine, pogostitve, darila za dan žena lin drugi pa naj bi se pokrili iz neporabljenih sredstev sklada skupne porabe iz leta 1978, ki znašajo 492.290,35 din, od katerih pa je bilo 275.000,00 din namenjenih za gradnjo nove ambulante. Sredstva rezerv so bila oblikovana v 'skladu z zakonom v višini 2,5 % od doseženega dohodka. V sredstva za poslovni sklad je bilo razporejeno le 0,7 % doseženega dohodka oziroma 251.538,50 din, kar pa ne zadošča za pokritje vseh obveznosti za združevanje sredstev po samoupravnih sporazumih in zakonskih predpisih, ki znašajo 1,108.483,40 dim, tako, da mora TOZD razliko v
višini 856.944,00 din pokriti iz ustvarjenih sredstev preteklih obdobij, kar močno zmanjšuje investicijsko sposobnost in likvidnost TOZD.
TOZD MALOPRODAJA
Iz grafičnih prikazov o ugotovitvi in delitvi dohodka je razvidno, da so tako s planom postavljeni cilji, kot tudi doseženi rezultati v preteklem obdobju močno preseženi. Delno je na preseganje rezultatov vplivala tudi otvoritev nove prodajalne v Beogradu. Prodajalna je pričela poslovati v drugem polletju in je v skupnem celotnem prihodku udeležena s približno 10 %, kar pa v planu ni bilo upoštevano.
Celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 40 %, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa za 36%. Zaradi relativno nižjih materialnih stroškov pa je dohodek v primerjavi s planom celo za 83 % večji in v primerjavi s predhodnim obdobjem za 56%. Za zadovoljevanje splošne in skupne porabe ter za druge obveznosti je bilo razporejeno 17,1 % dohodka. Obveznost do delovne skupnosti je v primerjavi s planom za 5% manjša in v strukturi predstavlja 7,2 % dohodka. Amortizacija, obračunana nad minimalnimi stopnjami predstavlja 0,6% dohodka in je za 13% večja od predvidene s planom. Za osebne dohodke je bilo razporejeno 25,1 % dohodka, kar je za 23% več, kot je bilo predvideno s planom. To preseganje je razumljivo, če upoštevamo, da je število zaposlenih za 19% večje od števila, predvidenega s planom. Večje število zaposlenih je posledica otvoritve nove prodajalne v Beogradu. Osebni dohodek na delavca je tako za 4% manjši od predvidenega s planom in za 16%večji od doseženega v predhodnem obdobju. Del dohodka, namenjenega za stanovanjsko izgradnjo, predstavlja v strukturi 1,7 % in je v primerjavi s planom za 39 % večji. Del dohodka za skupno porabo v višini 2,1 % doseženega dohodka predstavljajo sredstva, ki so bila že porabljena za prehrano delavcev, kakor tudi sredstva, namenjena za kritje drugih izdatkov. Sredstva rezerv so bila oblikovana v skladu z zakonom v višini 2,5 % od doseženega dohodka. Največji del dohodka, tj. 43,7%, je bil razporejen v poslovna sredstva. Del teh sredstev bo TOZD Maloprodaja vsekakor namenila povečanju obratnih sredstev, kar je z ozirom na povečanje obsega poslovanja nujno, poleg tega pa sredstva potrebuje tudi za odplačevanje obveznosti in za nadaljnjo razširjanje maloprodajne mreže.
DELITEV DOHODKA T0ZD-PR01ZV
PLAN 1978
-MXLU
fflgglLUJj-jJl

legenda:
DOSEŽENO 77 DOSEŽENO 78
	.\\\X\\WXX\ N
>yv>Y	k<xyy*xx?kx><X'
• • v :'v'.	N<;:-:yN7;■■■
Iri-mrmi
SPI. IN Skup POR. TER DR.	STRM. IZGRADNJA
OBVEZ. DO DEL. SKUP.
SKUP PORRBR
TOZD RESTAVRACIJA
RMORT. NBD MIN. STOP.
OSEBNI DOHODKI
SRED. REZERV
SRED. ZR POSLOV.
SKLED
Iz grafičnih prikazov ugotovitve in delitve dohodka lahko ugotovimo, da so rezultati poslovanja pri tej TOZD preseženi tako v primerjavi s planom kot tudi v primerjavi z dose-(Nadaljevanje na 4. str.)
(Nadaljevanje s 3. str.) ženimi v predhodnem obdobju.
Celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 4 %, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa za 20%. Ker materialni stroški niso večji od predvidenih s planom, je dohodek v primerjavi s planom za 15 % večji, v primerjavi is predhodnim obdobjem pa celo za 37%. Za zadovoljevanje splošne in skupne porabe ter za druge obveznosti je bilo razporejeno 10,3% dohodka. Obveznost do delovne skupnosti v strukturi dohodka predstavlja 13,7 % in je nekoliko večja od predvidene s planom. Za osebne dohodke je bilo razporejeno 49,6%, kar je za 4% več, kot je bilo predvideno s planom in za 15% več, kot je bilo razporejeno v preteklem obdobju. Če pa primerjamo osebni dohodek na delavca, potem ugotavljamo, da je bil ta v primerjavi s planom za 3% večji in za 15% večji od doseženega v preteklem obdobju. Del dohodka, namenjenega za stanovanjsko izgradnjo, je v primerjavi s planom za 19% večji, v strukturi dohodka pa predstavlja 8,4%. Za skupno porabo je bilo razporejeno 3% dohodka, kar zajema sredstva, ki so bila že porabljena za prehrano de-
lavcev in tudi sredstva, namenjena za kritje drugih izdatkov. Del dohodka, namenjen za zbolj Sevanj e in razširjanje materialne osnove dela v višini 17,5 % doseženega dohodka, pa je bil razporejen v poslovni sklad.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Stroški poslovanja delovne skupnosti so bili v primerjavi s planom za 3% manjši v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 27%. Manjši stroški poslovanja v primerjavi s preteklim obdobjem so nastali zaradi reorganizacije, na podlagi katere je bila organizacijska enota vzdrževanje organizirana v okviru TOZD Proizvodnja.
Dohodek delovne skupnosti je namenjen le za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev. Tako je bilo 86,6 % dohodka razporejenega za osebne dohodke, 13,4% pa za skupno porabo. Osebni dohodek na delavca je bil v primerjavi s planom za 1% manjši, v primerjavi s preteklim obdobjem pa se je za 22% povečal.
Ing. Jože Klešnik
IZ IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
Delegatka
poroča
Prvega marca letos je bila v sejni dvorani SOB Domžale 5. skupna seja Zbora uporabnikov in Zbora izvajalcev Skupščine občinske izobraževalne skupnosti Domžale.
Zbralo se nas je približno 50 delegatov obeh zborov, našo DO sva zastopali tov. Marija Ki silak in Alfa inča Kosmač.
Uvodoma nas je pozdravil predsednik skupščine, inž. Niko Belšak, nato pa je prepustil besedo tov. Jakobu Černetu, ki nam je razložil zaključni račun Izobraževalne skupnosti za leto 1978. Na pripombe in vprašanja v zvezi z zaključnim računom je podrobno odgovarjala računovodkinja, tov. Grilova. V nadaljevanju je predsednica Izvršnega odbora IS, tov. Vida Hafnerjeva podala predlog osuntka zakona o usmerjenem izobraževanju, ki prinaša v vzgojo in izobraževanje veliko novosti, pa tudi obveznosti. Obširno gradivo o novem zakonu smo delegati dobili v posebni prilogi skupščinskega poročevalca. Sprejet je bil sklep, da se o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju razpravlja v bazi, to je med neposrednimi proizvajalci, oziroma med občani.
Večji del je bil posvečen pripravam na III. samoprispevek za izgradnjo šolske mreže. Predlog programa za izgradnjo šol s podaljšanim 2-odstotnim samoprispevkom nam je natančno podal in razložil tov. Jakob Černe. Prvotni program je bil objavljen tudi v našem glasilu — v februarski številki KONO-PLANA. Na vsa vprašanja delegatov je odgovarjala tov. Hafnerjeva. Dopolnjevala pa sta jo tov. Černe in tov. IVkovičeva. Iz 3. samoprispevka bodo zgrajeni nekateri novi nujno potrebni šolski objekti, in sicer osnovna šola Venclja Perka v Domžalah, osnovna šola v Trzinu in pa posebna šola v Homcu, ki zaradi utesnjenosti sedaj dela v nemogočih razmerah. Pri mnogih drugih šolah se bodo z dozidavo novih prostorov bistveno izboljšali pogoji dela iin učenja. Pri izdelavi programa so se v največji možni meri upoštevali predlogi krajanov.
Po poglobljeni razpravi smo se delegati razšli vsak po svojih opravkih in dolžnostih. Prav gotovo pa se nas je večina delegatov razšla v prepričanju, da je novi samoprispevek nujen in glede na razmere in potrebe niti ne previsok. Navsezadnje žrtvujemo za naše otroke, ki jim želimo lepši jutri.
Albinca Kosmač
UGOTOVITEV DOHODKA TOZD-KONFEK.
PLAN 1978 DOSEŽENO 77 DOSEŽENO 78
legenda:
MAT. STR.
AMORT. POMINST. DOHODEK
m

iz dela samoupravnih organov
sveti so sprejeli
Delavski
Dne 28. 2. in 1. 3. 1979 so zasedali delavski svet TOZD Proizvodnja, delavski svet TOZD Konfekcija in delavski svet delovne organizacije. Oba delavska sveta proizvodnih temeljnih organizacij sta obravnavala poročilo o sprejetju predloga delitve dohodka za leto 1978 ter soglasno sprejela tudi zaključni račun za leto 1978 za TOZD Proizvodnja oz. TOZD Konfekcija. Tudi predloga o začasni uporabi sredstev rezervnega sklada, kot obratnih sredstev ter predlog amortizacijskih stopenj po katerih naj se med letom odpisujejo osnovna sredstva sta bila soglasno sprejeta. V sprejemu je bil tudi predlog o najetju kredita pri NB Vojni servis (predlog je bil sprejet), predlog o odstopu vrednosti del čistilne naprave v Domžalah (predlog ni bil sprejet), sprejet pa je bil samoupravni isporazum o oblikovanju in uporabi prihodkov ter razporejanju skupnega dohodka v LB Banka Domžale. V javno obravnavo sta bi-
la predložena aneksa samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe v občini Domžale ter aneks o načinu združevanja in uporabe sredstev za financiranje planov in programov razvoja krajevnih skupnosti v občini Domžale. Na seji je bil evidentiran tudi predstavnik naše DO v skupščino Medobčinske gospodarske zbornice, v TOZD Konfekcija pa imenovan tudi član komisije za delovna razmerja.
Glede na stalne probleme v zvezi s prisotnostjo delavcev na sejah DS TOZD Proizvodnja (delo v popoldanski oz. nočni izmeni) je bil na seji DS TOZD Proizvodnja sprejet sklep, da so vsi člani delavskega sveta, na dan zasedanja obvezno v dopoldanski izmeni (ne glede na redno tedensko izmeno.).
Člani delavskih svetov so obravnavali tudi poročilo o zborih delavcev z dne 27. 2. 1979 glede predloga za spremembo vrednotenja del in nalog. Predlog, ki je bil na zborih
soglasno sprejet je bil v predloženem besedilu tudi verificiran.
Predlog za odmero letnih dopustov je bil prav tako v obravnavi na zborih delavcev dne 27. 2. 1979. Prispele pripombe bodo strokovne službe proučile eventuelno, dopolnjen predlog pa bo v okviru obravnave pravilnikov o delovnih razmerjih v javni obravnavi.
Člani DS so potrdili tudi obliko in način obdaritve žena ob 8. marcu. Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji ugotovil, da je zbirni zaključni račun za delovno organizacijo INDUPLATI Jarše za leto 1978 sprejet. DS DO je sprejel tudi sklep o razpisu del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (reelekcija) in sicer za: direktorja DO, šef ekonomsko analitskega sektorja, šef finančnega sektorja, šef komercialnega sektorja in šef sektorja za investicije in gospodarjenje z osnovnimi sredstvi ter imenoval komisijo za izbiro kandidatov na navedena dela in naloge.
Matjaž Pavlin
REZULTATI ZBOROV DELAVCEV
Rezultati zborov delavcev z dne 19. do 23. 2. 1979 glede obravnave rezultatov poslovanja, sprejema zaključnega računa za leto 1979 (DSSS, Rest., Malop.) ter sprejema predloga delitve dohodka za leto 1978. TOZD Proizvodnja:
Predlog je bil sprejet z 316 glasovi »za« oz. 54,1 % večino glasov, (od skupno 584 delavcev je 316 delavcev glasovalo za predlog delitve dohodka, 2 delavca sta se glasovanja vzdržala.
TOZD Konfekcija:
Predlog je bil sprejet z 220 glasovi »za« oz. 77,5% večino glasov, (od skupno 284 delavcev je 220 delavcev glasovalo za predlagano delitev dohodka za leto 1978).
TOZD Restavracija:
Predlog delitve dohodka in sprejem zaključnega računa za leto 1978 sta bila sprejeta z 12 glasovi »za« oz. 54,5 % večino glasov.
TOZD Maloprodaja:
Predlog delitve dohodka in sprejem zaključnega računa za leto 1978 sta bila sprejeta z 15 glasovi »za« oz. 93,4% večino glasov. DSSS:
Predlog delitve dohodka za leto 1978 je bil sprejet z 87 glasovi »za« oz. 51,5 % večino glasov.
(od Skupno 168 delavcev, je vseh 87 prisotnih glasovalo za predlog).
Matjaž Pavlin
DELITEV DOHODKA 70ZD-K0NFBC
PLAN 1978	DOSEŽENO 77 DOSEŽENO 78
legenda:
=] SPL /N SKUP POP. TER DR 03.
M |T| ODVEZ. DO DEL. SKUP

‘-A-/.

'vzvs/s///.
iSB
Hi
DtlORTI. NAD TUN. STOP OSEBNI DOHODKI STAN. tZSRPDNJP SKUP POR P BO
SRED. REZE RK
SRED. ZF) POSLOV.
SKL
nas razgovor
Aktivistke ob 8. marcu
V marčni številki smo spričo praznika žena — 8. marca želeli poklepetati z nekaterimi našimi družbeno-političnimi funkcionarkami. Odgovarjale so na vprašanja o najbolj aktualnih ali perečih problemih žensk delavk v našem kolektivu oz. v naši družbi. Povedale so tole:
VERONIKA GORZA, predsednica IO OOS Maloprodaja.
V Induplati delam 1 leto, a sem že takoj na začetku mojega prihoda dobila to funkcijo..
Naša osnovna organizacij a sindikata je, lahko rečem, ženska osnovna organizacija, saj nas je v prodajalni zaposlenih 16 žensk.
O vsakdanjih problemih nas delavk se večkrat pogovarjamo.
Problem varstva otrok je v naši občini in tudi republiki res pereč.
Večina nas v prodajalni pa ima srečo, da imamo doma babice, ki nam pazijo otroke. Velikokrat pa je bolj pereč problem varstva šoloobveznih otrok, saj večina šol v naši okolici nima organiziranega podaljšanega bivanja. Zlasti problematični
so prazniki in šolske počitnice, ko tovarne delajo, šolski otroci imajo pa prosto. Podaljšano bivanje šolskih otrok se mi zato zdi res potreba. Zato tudi podpiramo samoprispevek za razširitev šolskega prostora, da bo s tem omogočeno tudi podaljšano bivanje. Seveda je potrebno sredstva, ki se bodo s samoprispevkom in iz drugih virov zbrala, pametno uporabiti, za kar so namenjena.
Sole in šolski objekti naj se gradijo in adaptirajo racionalno, po nekem tipskem načrtu, ne pa da se posamezni arhitekti izživljajo z ne vem kakšnimi »ekstra« načrti.
Redno se pogovarjamo o problemih v zvezi z našim vsakdanjim delom. Ker nas je v proda-
jalni malo, smo z delom precej obremenjeni, zlasti kadar ostane katera »na bolniški« ali »porodniški«. Praktično bolniških dopustov zaradi nege bolnih otrok nimamo, saj si jih enostavno ne moremo privoščiti. V takih primerih pridejo na vrsto spet babice ali ostalo sorodstvo.
Vsa, tudi težja dela, kot je prevažanje blaga iz skladišč, opravljamo same, prav zaradi tega bi bilo nujno da nam v bližini prodajalne zagotovijo skladiščni prostor. S tem bi bilo prihranjeno veliko časa, stranke bi lahko bolje postregli, ker jim ne bi bilo potrebno čakati, izboljšali pa bi nazadnje s tem tudi naše delovne pogoje. Glede angažiranja delavk v naši OOS v samoupravnih organih in družbeno-politič-nih organizacijah, lahko rečem, da je dobro. Ker nas je malo, smo dogovorjene, da vsaka prevzame vsaj po eno funkcijo. Nobena tako ni ob strani in lahko rečem, da smo vse angažirane — ali pri sindikatu ali pri samoupravnih organih ali kot delegatke. Smo zato tudi dobro obveščene in razpravljamo o vseh najbolj aktualnih zadevah.
. Izobraževanje ob delu je pri nas otežkočeno zaradi deljenega delovnega časa. Vendar volje in želje ne manjka. Kljub težkim pogojem študija (večerna predavanja), se dve naši delavki izobražujeta ob delu. Obiskujeta poslovodsko šolo.
Da se nas ob 8. marcu spomnijo in obdarijo, je lepo, vendar se na žalost ta praznik največkrat sprevrže v čisto nekaj drugega, čemur je namenjen in zaradi česar se je rodil. Prav bi bilo, da bi se ob tem dnevu spomnili tudi tistih mater, ki so samotne kje v hribih, ali pa partizanskih mater, ali tistih v domovih počitka, ki se jih med letom skoraj ne spomnimo. Vsaj ob tem dnevu jim izkažimo pozornost, pa sploh ni nujno, da z denarjem.
UGOTOVITEV DOHODKA TOZD-RESTAVRACIJA
PLAN 1978 DOSEŽENO 77 DOSEŽENO 78
L ET&EUOA :
cz i m r. stroški
K\\YN A HORT. PO HlM. STOP. vmm DOHDOFK
ALBINA KOSMAČ, član IO OOS DSSS, predsednica odbora tovariške samopomoči.
J a, sem dolgoletni sindikalni funkcionar, sodelujem tudi v samoupravnih organih in sem član delegacije naše DO za izobraževalno skupnost.
Mogoče je pri nas v DSSS glede varstva otrok malo lažje kot v proizvodnji, kjer matere delajo v dveh ali celo ponekod v treh izmenah dela. V domžalski občini popoldanskega varstva v vzgojno varstvenih zavodih še nimajo organiziranega. Naš preserski vrtec, katerega varovanci so večinoma otroci naših delavcev, do nekje pokriva potrebe neprimeren prostor, ki je kleten in zato vlažen in utesnjen. Letos so v tem vrtcu uspeli organizirati malo šolo, ki jo obiskujejo že 5-letni otroci, kar pa je bil prej problem.
O problemih varstva otrok, zlasti ko je šlo za organiziranje male šole, smo se sindikalistke pogovarjale. Mislile smo tudi posredovati kak predlog, vendar se je potem ta problem zadovoljivo rešil. Pogovarjamo pa se tudi o drugih problemih nas delavk. Mislim, da se še vedno premalo »gleda« na stare delavke ali če rečem, da se premalo upošteva minulo delo starih delavk. Tu predvsem mislim, da se na svoje minulo delo ali pa na stalnost ali na delovno dobo — kakorkoli to imenujemo — premalo stimulirane, zlasti če pomislimo, da so prebrodile najtežje obdobje v razvoju naše tovarne oz. na splošno naše socialistične družbe.
Pogrešam tudi bolj pristne, prisrčne odnose oz. stike med ljudmi. Včasih je bilo tega več. Spominjam se še, ko je bil moj oče sindikalni funkcionar v naši tovarni in me je že kot otroka jemal s seboj na razne družabne prireditve, da so bili ljudje bolj povezani med seboj. Mislim, da bi si sindikat moral prizadevati, za boljše medsebojne odnose, saj je od teh najčešče odvisno počutje in delovni uspeh.
Pri družbemo-političnem in samoupravnem udejstvovanju nas delavk so seveda še težave, ki so večkrat
povezane z obveznostmi in dolžnostmi na samem delovnem mestu, po drugi strani pa obveznostmi do družine, do otrok. Večkrat je doma očitek, da jih (otroke) zanemarjaš, da ti služba pomeni več ... V službi pa je ravno obratno — če je veliko dela v določenih obdobjih, je pač treba potegniti tudi čez drugo uro. Otroci pa to težko razumejo.
Smo pa ženske iz dneva v dan bolj osveščene in se čedalje bolj zavedamo, da si bomo le same izbojevale čimbolj ši in lažji delovni jutri.
FRANCKA DAJČAR, vodja združene delegacije za socialno varstvo, delegat za skupnost otroškega varstva, delegatka v odboru za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v Stanovanjski skupnosti.
Res imam več funkcij. Veliko stvari me zanima in zato skoraj povsod rada sodelujem. Sem mati samohranilka in me mogoče tudi zaradi tega socialna problematika še najbolj zanima. Na socialni skupnosti so začeli delati popise mater samohranilk. Mislim, da bi bilo v redu, če bi nas iz SIS za socialno varstvo večkrat poklicali in bi se bolj kokretno pogovarjali o naših problemih.
Zadnjič smo se na eni od sej SIS za socialno varstvo oz. skrbstvo po-
govarjali o problemu brezposelnosti in o socialnih podporah za te ljudi. Bolje bi morali proučiti, kdo je res potreben socialne podpore. Med nezaposlenimi je namreč tudi veliko mladih in mislim, da ni prav, da taki dobivajo socialno podporo, saj bi jim morali nujno zagotoviti ustrezimo delo.
Stalno je pereč tudi stanovanjski Nadaljevanje na 8. strani
DELITEV DOHODKA TOZD-RESTAVRACIJA
PLAN 1978
LE6EMM :
OBVEZ. bO DEL. SKUP.
UGOTOVITEV DOHODKA TOZD-MALOPRODAJA
PLAN 1978 DOSEŽENO 77 DOSEŽENO 78
legenda:
J MATERIALNI STROSKI 3 AMORTIZACIJA PO MIN. STOP ži DOHODEK ----------------
DELITEV DOHODKA TOZD-MALOPRODAJA
PLAN 1978
DOSEŽENO 77 DOSEŽENO 78
LEGENDA.

SPL. IN SKUP. POR. TER VP.oJmSg&d ,57/9/V. /ZGROD.
skuPM POM
OBVEZ. DO DEL. SKOP.
////A RMORT/ZPOM MO rt. O.
EM
rrirmr
ose sni dohodki


SRED. REZERV SRED. ZR PO si. SKL
'■.'•'.■'•V
1
*Trm“

S;feY?;4
;V:: v
'piC:'NE::Z:;-yN;
•••;	vvv.-:--- v

Nadaljevanje s 7. strani
problem. Gledam s stališča matere samohranilke in z obupom ugotavljam, da mati samohranilka težko prihrani toliko denarja, da si lahko kupi stanovanje. Mislim, da bi bilo prav; da se pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj »gleda« tudi na to, koliko kdo s svojim delom prispeva družbi, koliko si kak delavec prizadeva. Na prednostni lestvici bi morali poleg vseh drugih pogojev upoštevati tudi to. S temi solidarnostnimi stanovanji je res problem. Nekateri, ki ga zaradi težkih socialnih razmer dobijo, ga ne znajo dovolj ceniti. Z njim slabo ravnajo oz. jih uničujejo češ, saj so družbena! Ne zavedajo pa se, da smo mi vsi prispevali zanje denar.
Da, tudi varstvo otrok je še problematično, čeprav smo tudi veliko že naredili na tem področju. Mislim, da delovne organizacije izločajo precej sredstev za vzgojno varstvo otrok, nekaj smo prispevali tudi občani s samoprispevkom, nekaj z davki — verjetno je to še kar precej sredstev... Kljub temu se mi zdi, da gre gradnja vrtcev še prepočasi naprej. Prav bi bilo, da bi Skupnost otroškega varstva večkrat pokazala, kako se ta sredstva zbirajo in trošijo. Prav bi tudi bilo, da pri načrtih za gradnjo novih stanovanjskih sosesk planirajo tudi gradnjo vrtcev. Ali ne bi bilo v redu, da bi vsak večji blok ali skupina blokov imela v pritličnih prostorih vrtec. Ali je to res tako nemogoče?
S šolami je nekoliko bolje. Sem za tretji samoprispevek za dograd-njo šolskega prostora, saj je podaljšano bivanje šolskih otrok tudi problem. Osebno sem srečna, da je na šoli, ki jo obiskuje moj otrok, organizirano podaljšano bivanje. Tam dobi kosilo, naredi naloge, tovarišice mu pomagajo pri učenju. To mi odvzame precej skrbi in mi olajša življenje.
Glede vključevanja v družbeno politično delo žensk je napredek. Vendar je veliko tudi žensk, ki jih to ne zanima. Poleg tega je treba upoštevati, da me delavke pri strojih, težje sodelujemo. Pri vsakem sestanku, če se ga udeležiš, stroji stojijo. Izven delovnega časa je pa ženski težko hoditi na sestanke, saj jo čakajo družinske obveznosti.
Mislim, da če so nepravilnosti, jih je treba povedati, čeprav nam včasih očitajo, da znamo le kritizirati. To pa vedno ni tako, saj se pri taki kritiki izmenjajo mnenja odprto in ne za vogali.
OLGA SUŠNIK, tajnik IO GOS Konfekcija, član DS DO, član posebne delegacije za kulturno skup. in pa izobraževalno skupnost.
Vsak mesec ima naš izvršni odbor sindikata konfekcije sestanek, kjer se pogovarjamo o tekočih problemih nas delavk. Pravim nas delavk, ker smo tudi v tem obratu
večinoma ženske. Se celo ceradni oddelek, ki je do pred kratkim veljal za izrazito moški oddelek, je sedaj že skoraj v razmerju pol na pol. Ko pridem s sestanka izvršnega odbora sindikata, na hitro skličem ženske in jim v kratkem povem, kaj smo obravnavali na sestanku. Ravno v tem času se pogovarjamo o 8. marcu. Seveda so mnenja o praznovanju in obdaritvi različna — nekateri so bolj za simbolično obdaritev, nekateri pa pravijo, da če že »šparamo« naj povsod — tudi pri tem, pozornost pa naj se izkaže kako drugače.
Seveda se večkrat pogovarjamo o problemih pri delu. Vse nas namreč pestijo norme. Nekatere starejše in bolehne delavke jih težko dosegajo, pa čeprav se zelo trudijo. Večkrat še celo bolj kot nekatere mlade. Zato bi bilo prav, da bi me mlade že iz solidarnosti do starejših, bolj izkoristile svoje rezerve, ki jiih prav gotovo še imamo, kar bi se v končni fazi pokazalo tudi pri boljšem skupnem delovnem rezultatu in pa seveda prihodku. Saj, če več narediš, tudi več dobiš.
MIMI POLLAK, sekretar OOZK Konfekcija, član DS TOZD, vodja posebne delegacije za zdrav, skupnost, predsednik komisije za OD pri TOZD, član komisije za del. razmerja TOZD.
V Induplati delam že 16 let. V službo se vozim iz Kamnika. Ja, res je, da imam veliko funkcij. Rada sodelujem, vendar se bojim, da se dejavnostim izven delovnega časa ne bom mogla več posvečati v tolikšni meri, zaradi neurejenega otroškega varstva v popoldanskem času. Enostavno povedano: popoldan nimam kam dati otrok. Najbolj pa je problematično, kadar se sestanki potegnejo čez drugo uro, otroka pa je treba odpeljati iz vrtca najkasneje do 15,30 ure, pri tem da do vrtca nimam blizu. Če imam lasten prevoz, že še gre, vendar pa to vedno inl mogoče.
Pred kratkim se je OOZK Induplati reorganizirala v več osnovnih
organizacij ZK in to po tozdih. Sem sekretarka OOZK Konfekcije, ki ima 11 članov, od teh je eden v obratu v Mokronogu, eden pa v obratu v Mengšu. Mislim, da kljub temu, da so člani v treh različnih krajih, z povezovanjem in sodelovanjem ne bo težav, saj oba člana iz Mokronoga in Mengša večkrat prideta v naš obrat v Radomlje, ker je tu pač sedež tozda.
Namen reorganizacije 'iz ene OOZK v več OOZK je v tem, da bi posamezne OOZK obravnavale probleme vsaka v svojem tozdu. Po reorganizaciji se člani naše OOZK še niso sestali, ker za to ni bilo potrebe, sicer pa je od reorganizacije poteklo šele dobre tri tedne. Praktično pa se vsa problematika povezuje in rešuje skupno z našo OOS, ki je tudi v večini primerov pobudnik za obravnavanje tekočih zadev.
Razgovor pripravila urednica
Za radovedneže:
Barvanje pred PERKINSOM
Komaj kdaj pomislimo, kolikim lastnostim morajo ustrezati tkanine, ki jih rabimo ali uporabljamo v vsakdanjem življenju. Ne le surovinski sestav tekstila, tudi brave in tisk morajo ustrezati. Nam so te zahteve nekaj povsem vsakdanjega. Toda, pot do teh rezultatov je bila dolga in težavna. Začelo se je z izumom W. H. Perkinsa 1. 1856. Prvo barvilo je bilo vijoličasto, kateremu so hitro sledila še druga. To je bila zelena luč za industrijo barvil. Narejen je bil korak v razvoj kemične industrije, ki je po vsem svetu postala v pol stoletja najmočnejša, dokler je niso prehiteli proizvajalci avtomobilov in sodobnih tehničnih izdelkov.
O barvah je govora. Odkar vemo za obstoj človeka, se srečujemo z barvami in barvili. Dokler nismo poznali tekstila — najstarejši primerki so stari 5000 let — so ljudje barvali svojo kožo.
Kdaj so se ljudje začeli odevati v tekstilne izdelke, ne vemo točno. V kraju Mohenjo Daro ob Indu so našli srebrno vazo, v kateri je bila tkanina iz 36 den preje. Ocenjena starost je pet tisoč let. Egipčani so uporabljali za tekstilne izdelke lan, katerega so gojili v dolini Nila že pred 4000 leti.
V naših krajih so ljudje tkali iz preje lanu in volne. Statve za tkanje so bile 2000 let pred našim štetjem sila preproste in tkanine v vseh odtenkih bele ali surove barve. Za barvanje tekstila niso bila uporabna zemeljska barvila, s katerimi so bile obarvane slike v votlinah Dordogne in Altamire (v Španiji), ki so nastale med 40 in 10000 leti pred našim štetjem. Znano pa je, da so tekstilne izdelke obarvali v rumeno, rdeče, rjavo in črno; barvila so pripravili iz naravnih snovi z dodatkom aluminijevih in železovih soli. Gre torej za čimženje, ker so spoznali, da so barvila na tkanini obstojnejša, če tkanino predhodno čimžijo z omenjenima solema. Ta prva barvila bi bila v današnji tehniki naj-
bolj primerljiva s črnilom iz železovega galusa.
Najbolj čislana barva je bila škrlatna. Barvilo zanjo so dobili iz živalic, ki so jih dolgo časa imeli za neko vrsto jagod. Iz izločka drobnih, belih žilic so dobili barvo za škrlatno rdečo.
Purpur je bil tako dragocen, da so ga šteli med kraljevske barve, zato so v purpurna oblačila odevali le kronane osebnosti. V škrlatno barvo so odevali tudi veličine iz političnega ali vojaškega življa. Kdor je neupravičeno nosil škrlatno oblačilo, tega so obdolžili veleizdaje in ga primerno kaznovali.
Purpuru je bilo najbližje barvilo indigo. Indigo so pridobivali iz vzhodno-indijskega indigo-grmičevja v povezavi z grozdnim sladkorjem.
Uporabljali so seveda še druga barvila, ki so jih pridobivali iz rastlin in od živali. Poznana so rdeča barvila iz ker-mesa in kokenilov. Jagodam podobne živalice so dolgo zamenjavali z rastlinami. V liturgijo je škrlatno barvo uvedel papež Pavel II. leta 1467. Nekaj let pred tem so nehali delati rdečo barvilo iz polžev.
Od rastlin so ljudje najprej uporabljali, za pridobivanje barvila, osat, ki ga še danes ponekod imenujejo turek. Egipčani, Rimljani in Grki so pridobivali barvila iz alizarja (danes aliza-rin barvila) in iz broča. Barvanje svile je trajalo včasih tudi do 4 mesece, ker so pobarvano tkanino vmes polivali z olivnim oljem, ga sušili na soncu ali kako drugače čimžili (zato so uporabljali kravjeke in druge odpadke).
Za konec omenimo še barvila, ki so jih pridobivali iz lišajev. Obarvano volno so obdelali s pokvarjenim sečom in apnom, ki je rdečo barvo spremenil v vijoličasto.
Kasneje so barvila pridobivali pretežno le še iz lesa. O tem kdaj drugič več.
Otmar Lipovšek
rezervirano za mlade
KAJ NAS TEŽI?
MARINKA GROŠELJ, sekretarka OOZSMS Konfekcija, (ki je tudi član delegacije za kulturno skupnost in član uredniškega odbora našega glasila) je o delu njihove osnovne organizacije mladine povedala tole:
Običajno se mesečno sestajamo in obravnavamo aktualno problematiko v našem tozdu oz. v naši osnovni organizaciji. Pred nedavnim smo obravnavali program dela za februar in pa poročilo o seminarju za mladinske funkcionarje, ki je bil na Trojanah. Pripomniti moram, da nekateri maši člani premalo resno jemljejo zadolžitve, ki so jih sprejeli. Tudi sestankov se poprečno udeležuje komaj tretjina naših članov.
Na sestanku v februarju smo si zadali nalogo, da bomo bolj sistematično obravnavali probleme v zvezi z delom oziroma tekočo problematiko mladincev. Jasno je, da sami problemov ne bomo mogli reševati.
Zato smo se zmenili, da bomo za konkretna vprašanja vabili na sestanke obratovodje oz. vodje TOZD. Bolj se bomo morali povezati z našo osnovno organizacijo sindikata in ZK ter v skupnih akcijah reševati probleme. Čeprav smo seznanjeni z delom samoupravnih organov, ker so v predsedstvu naše osnovne organizacije mladine tudi člani delavskega sveta, sindikata in komunistov, bi maralo biti to neposredno informiranje bolj načrtno in redno.
Na enem od sestankov mladine je bil izražen tudi predlog, naj bi vsaka osnovna organizacija mladine imela svojega mentorja. Idealno bi
bilo, če bi to bil vodja TOZD ali pa vsaj nekdo od vodilnih delavcev TOZD ali izkušen funkcionar. Mislim, da bi bilo prav, da o tem predlogu razmislijo tudi komunisti in sindikalisti.
MAMA
Svakom je u srcu toplo, kada Suje il’ kaže rječ mama, i u mojoj duši je svjetlo, kad se na te sjetim sama.
0	mama, draga mama, nek se praznik slavi tvoj, budi sretna sa svima nama, to ti želi život moj.
Ja volim tebe uvijek
1	tvoj pogled ko blistavi sjaj, jer ja osečam kao čovjek, dio tebe u sebi, znaj.
Sad nismo več zajedno mati živiš u srcu mi, to moraš znati, nek bude ti velika hvala, za vse ono što meni si dala.
Bernarda Šoštarič
KAJ RES NIKOGAR VEČ ...
V februarju so nam domžalski planinci pripravili zelo zanimivo predavanje z barvnimi diapozitivi o kamniških planinah. Kljub dobremu informiranju s strani mladine je bila udeležba katastrofalno majhna, saj sta se dopoldanskega predavanja udeležila le dva člana DO, popoldanskega pa le sedem. Zdaj se resnično lahko vprašamo, ali smo za planinsko sekcijo, kot je bilo zapisano v prejšnji številki Ko-noplana. Kaj res nikogar več ne privlačijo pohodi v gore, prekrasne slike ob vzhajanju in zahajanju sonca, pa lep in zanimiv rastlinski in živalski svet, in zmagoslavni trenutki ob vzponih čez nevarne stene in na težko dostopne vrhove. Mojstrski diapozitivi domžalskih planincev so nam kamniške planine še bolj približali, tako da ne bo težko izbrati prvega pomladanskega izleta v gore. Potem pa je tu še njihov program za leto 1979, ki predvideva izlete na Stol, Golico, Triglav, Korošico in izlet v neznano. Povedali so nam tudi, da imajo vsak drugi petek v mesecu podobna predavanja v kino dvorani v Domžalah. Če že nismo za predavanja, pa sprejmimo vsaj njihovo povabilo na skupne izlete v gore.
V. Marinšek
MATI
Vedno ima nežne roke, za moža in za otroke, vedno zna ljubezen dati, za družino samo mati.
V tovarni pridna mora biti če kaj hoče zaslužiti, doma pa tudi ni veselo, ker jo vedno čaka delo.
Vsak dan kuha in pripravlja, pere, lika in pospravlja, zmeraj mora vse to znati, gospodinja, žena, mati.
Plastificiranje tkanine
Vzgled
Pod tem naslovom bomo bralcem Konoplana začeli predstavljati naše najboljše delavke in delavce. Večkrat je slišati pripombe, da se ponavadi le graja, na polivalo in priznanje pa pozabljamo. Da temu ne bo^ tako, smo sklenili v uredništvu našega glasila. Redno bomo predstavili in s tem javno pohvalili v vsaki številki Konoplana naše najbolj prizadevne delavce.
Ena izmed prizadevnih in dobrih delavk je tkalka ZOFIJA BERGANT.
Zofija Bergant že 25 let dela v tkalnici. Upravlja Picanol 12-stmj-ni sistem. Mesečno presega normo približno 18 %. Izdeluje več težkih artiklov. Zofija je požrtvovalna in čeprav težko, dela tudi v nočni izmeni in v nadurah, kadar je to potrebno.
Doma je iz Loke pri Mengšu, ima svojo družino, njen mož je naš sodelavec in dela v obratu konfekcije v Mengšu.
O svojem delu je Zofija povedala tole:
»Zelo je treba delati, da normo presegaš. Ker so artikli težki, nekatere zelo težko delam. Včasih delam tudi med malico. Tečem v menzo po malico in jo večkrat pojem kar pri stroju. To delo je za starejšo delavko še posebno psihično naporno. Saj sem že razmišljala, da bi prosila za premestitev v prejemamo, pa se kar ne morem odločiti. Veste, zdi se mi, da sem tu priraščena! Dokler me bodo noge nosile, bom tu! Mojstri so v redu, dobro se razumemo. Če je ta odnos dober, je tudi delati lažje. To se pozna tudi pri kvaliteti dela in izdelkov. Kvaliteta je veliko odvisna
naj bo
od mojstra, ne le od tkalke. Če je stroj v redu vzdrževan, bo tudi kvaliteta izdelkov boljša, za kar moramo vsi skrbeti. No, tu so tudi plače boljše kot v prejemami, Ker imam še tri nepreskrbljene otroke, moram seveda gledati na boljši zaslužek.
Sedaj spet delam v treh izmenah. Nočni »šiht« je za žensko, posebno mater z otroci, zelo težak. Toda trudimo se. Dokler je dela dovolj, je vse v redu — za cel kolektiv je dobro, zato pa sem tudi pripravljena delati v treh izmenah, kadar je to potrebno. Nikoli se temu nisem upirala, čeprav me nočni šiht zelo utrudi.
Ja, sem tudi v samoupravnih organih. Sem član odbora delavske kontrole in delegat v kulturni skupnosti. Ravno prejšnji teden je bila seja kulturne skupnosti, pa sem se opravičila, saj je nemogoče, da se udeležiš seje ob 12. uri, če ponoči delaš in prideš šele zjutraj domov.
V redu je, da smo tkalke po novem stimulirane tudi na kvaliteto. Prav je, da tista, ki več in bolje naredi, dobi boljše plačilo.
Moja želja je, da bi dobro delali in imeli za današnji standard tudi primerne dohodke.
ODŠLA JE V POKOJ MARA PRIVILEGIO
Po 35 letih delovne dobe je odšla v zasluženi pokoj naša sodelavka iz skladišča gotovega blaga Mara Privilegio.
Kakor je bila vedno nasmejana in pripravljena za šalo, se je tudi poslovila z nasmehom in dobro voljo. Mi pa smo ji zaželeli še veliko zdravja in dobrega počutja za naprej.
Spominjam se, da je imela na proslavi 55-letnice »Induplati«, s seboj pesmarico, da smo lahko bolje izbirali in peli pesmi. Zato smo ji tudi ob slovesu še enkrat zaželeli, naj se drži izreka, ki je tak: »KDOR POJE RAD — OSTAJA MLAD«.
Srečno, Mara!
Dana Pavlin
POPRAVEK
V februarski številki Konoplana smo v Novicah iz obratov v članku Dobili nove delavke pomotoma objavili, da je stala menjava oblog mikalnika tematex 43.000 din — pravilno je: 430.000 din (43 starih milijonov).
OB UPORABI PREVLEK ZA VALJE IZ TEFLONA
Bolj
ekonomično
(Textil Betrieb 9/1978—69)
S prevleko 80 valjev steam-paeder iz nerjavečega jekla v enem od obratov največjih tovrstnih podjetij v ZRN, z elastičnimi cevmi iz FER-fiuor umetne snovi (fluoretilenpropilen), so podaljšali življenjsko dobo valjev za trikrat. Pri tem so popolnoma odpadli zastoji, do katerih je prišlo zaradi čiščenja valjev.
Paeder uporabljamo tako za beljenje kot za barvanje. Ko so pripravljali stroj za eno ali za drugo nalogo, ga je bilo treba temeljito očistiti.
Delo je bilo zamudno, ker je vsakič treba očistiti vseh 80 valjev, ki so iz nerjavečega V2A jekla, na katere se rado vseda pri barvanju barvilo in pri beljenju silikat. Vse te ostanke je treba odstraniti, da bi tako preprečili prenos umazanije na blago, katerega bodo v nadaljevanju izdelovali na stroju.
To čiščenje je bilo kar precej dolgotrajno, ker je moral en delavec zlesti v ozek prostor in namestiti čistilno tekočino s krtačo ročno na valje. Za čiščenje so uporabljali zlatotopko (HNO; + HC1) skupaj s kaolinom.
Običajno so morali za čiščenje stroj ustaviti za 3 ure. Delovanje čistilnega sredstva in vtiranja s krtačo pa je pomenilo, da so bili valji po 3 letih zreli za odpad. Poleg tega je bilo čiščenje s kislino v ozkem prostoru zdravju škodljivo delo.
Iz vseh teh nevšečnosti je naročilo podjetje prevleke za valje iz elastične FEP fluor tkanine. Zgornji valji omenjenega stroja imajo premer 40 mm, spodnji valji pa premer 80 mm. Vsi valji so dolgi 2 metra.
Izdelek je mogoče dobiti v različnih dolžinah in premerih in ga je mogoče brez težav s pomočjo vročega zraka navleči na valje. Tkanina je obstojna skoraj za vse kemikalije in jo lahko uporabimo pri stalnem delu do temperature do 205° C (478 K). Površina je gladka in nelepi j iva ter ne navzame iz kopeli niti barvila niti silikata. Po izjavah ljudi ki imajo s tem opravka, je življenjska doba valjev tako podaljšana najmanj za trikrat. Zavoljo omenjenih lastnosti, da zaradi gladke in nelep-ljive površine na valjih ni več ostankov barvila ali silikata, je odvečno tudi čiščenje stroja med enim in drugim delom.
Namesto dolgotrajnega čiščenja spustijo sedaj skozi stroj tekač in vsi valji so v trenutku čisti. Cisti valji pa so takoj uporabni za naslednjo delovno operacijo. Pomemben pa je tudi prihranek na energiji, ker se mora stroj ohladiti od delovne temperature 105° C (378 K) na znosno temperaturo, ki je enaka ostali temperaturi v prostoru, ker Je na klasičen način čiščenje sicer nemogoče.
Priredil O. Lipovšek
Novice iz obratov
TKALNICA
20 BOLNIŠKIH NA DAN
V	februarju smo začeli delati na 32 strojih v treh izmenah. Na teh strojih tkemo predvsem art. 2021-96, katerega uporablja konfekcija za izdelavo šotorskih kril.
Ker nimamo dovolj mojstrov, morata dva mojstra in en pomočnik delati po 12 ur dnevno, kar je zelo naporno.
V	tem mesecu se je normalizirala proizvodnja na sometih inbrez-čolničnih picanolih. Večkrat smo čakali na prejo. Stroji so stali zaradi pomanjkanja 34/2 dralona za artikel 3266 in 40/2 poliestra za art. 3370.^
Težave smo imeli zaradi velikega števila bolniških dopustov. Teh je bilo poprečno 20 na dan. Tolikšno število bolniških izostankov je močno vplivalo na količino in kvaliteto stkanih tkanin.
L. Pušlar
matorsko postajo. Ker ta dela še potekajo, smo še vedno vezani na vodo iz Mlinščice.
K. Kliam
KONFEKCIJA
ŠOTORI ZA IZVOZ
Šotor MONZA
OPLEMENITILNICA
RUCHOV DODATEK
V	februarju se preskrba barv in tekstilnih pomožnih sredstev ni izboljšala. Proizvodnjo smo morali zato neštetokrat »improvizirati«, da ni prišlo do daljših zastojev. Pomagali smo si z ostanki barv, z laboratorijskimi vzorci in si barve izposojali v drugih tovarnah.
V	tem mesecu je prispel Ruchov dvojno dublimi dodatek za navij al-ni stroj za široke zavese. Nadomestil bo ročno dvojenje teh zaves.
Zidarska dela v razširjeni adju-stirni so končana. Čakamo na okna in vrata ter na električne instalacije. Ko bodo iz Ikosa (Kranj) prispele še pregledovalne mize bo delo po novem lahko steklo. Žal nam je Ikos spremenil rok dobave in ga iz marca prestavil na aprili. Upajmo, da ga ne bo prevečkrat prestavil!
Poleg težav z barvami in kemikalijami je nastopila še nova: iz Ohisa so nam (ponovno) poslali ma-lon vlakno, ki slabo sprejema barvilo. Barve zato močno odstopajo od predpisanih.
V	preteklem mesecu smo preure-jevali klet stare barvarne. Nekdanje bazene odpadnih voda bomo po novem lahko uporabljali za shranjevanje mehke vode, ki jo uporabljamo v tehnološkem postopku. Do sedaj nam je te vode stalno primanjkovalo, saj se je skoraj istočasno uporabljala na vseh strojih.
Že v decembru nam je odpovedala podvodna črpalka za črpanje vode iz tovarniškega vodnjaka. V februarju smo dobili novo, ki pa jo bodo morali priključti na transfor-
Po nekaj težavnejših mesecih, ko nam je primanjkovalo dela, se situacija v obratu lahke konfekcije vidno spreminja. Dela je dovolj, celo izražena želja, da bi prišlo do sodelovanja med zahodnonemško firmo Gotschalk in Induplati je uresničena. Te dni je prispela prva pošiljka blaga za izdelavo 500 šotorov MONZA. Šotori bodo izdelani v obratu Mokronog. V zvezi s tem imamo določene težave, namreč pomanjkanje dvoigelnih strojev in strojev za šivanje varnostnega šiva (entlanje), s katerimi bi znatno skrajšali čas izdelave, zlasti pri šivanju spalnih prostorov.
G. Gardaševič
CEVI ZA
PREZRAČEVANJE
V obratu težke konfekcije smo izdelali prve metre cevi za prezračevanje rudniških rovov iz PVC platna. Ta izredno pomemben in perspektiven izdelek se uporablja za dovajanje svežega zraka rudarjem v rudnikih in sicer tam, kjer ni naravnega zračenja. Tehnološki postopek same izdelave je dognan in preizkušen, ter prirejen našemu proizvodnemu procesu.
Izdelujemo tudi večjo količino transportnih trakov, ki so namenjeni izvozu. Praktično je šel vsak izdelek -skozi kontrolo končnega izdelka, saj je brezkompromisna kvaliteta edino zagotovilo za konkurenčnost in lansiranje izdelkov na ■tujem tržišču.
Končali smo tudi z izdelavo 117 tekočih metrov koridorjev, ki se
bodo začeli montirati že v tem tednu.
Izdelujemo večjo količino novih izdelkov — prototipov za potrebe razvojnega sektorja.
Delo težke konfekcije teče tro-izmensko. Zahteve trga po nekaterih izdelkih so večje od trenutne proizvodnje zmogljivosti obrata.
Pričeli smo delati novo zračno halo v velikosti 19,6 x 56 m za Bosansko Gradiško. Razveseljivo je dejstvo, da naročila za izdelovanje teh velikih objektov količinsko stalno naraščajo.
Z boljšimi tehnološkimi prijemi, ter organizacijskimi ukrepi skrajšujemo dobavne roke naših izdelkov.
T. Videnšek
»IZLETNIK«
IN »MONZA«
V MOKRONOGU
Pozdravljamo -novo rubriko, s katero bomo bolje seznanjeni z delom in novostmi v posameznih obratih naše DO. Potrudili se bomo, da bomo tudi iz našega obrata redno sodelovali v rubriki. Za začetek vam pošiljamo nekaj splošnih informacij o našem kraju in obratu.
Krajevna skupnost Mokronog spada v občino Trebnje. Nahaja se v Mirenski dolini. Ima 1740 prebivalcev, ki se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom. V Mokronogu je poleg obrata Induplati še obrat Zmage in TOZD Iskre, ki skupaj zaposlujejo približno 300 delavcev. Okrog 200 delavcev pa se s tega področja vozi na delo v druge kraje. Iz teh podatkov vidimo, da je v kraju še dovolj delovne sile. Naš obrat je bil ustanovljen leta 1972, 1975 pa se je združil z Induplati. Pred združitvijo so delali v obratu spalne srajce, po njej pa šotorska krila. V zadnji polovici lanskega leta smo imeli težave, zaradi pomanjkanja dela. V jesenskih mesecih smo začeli izdelovati različne artikle: stolčke, ležalnike, police za šotore, avto-garaže in anorake. Sedaj imamo v delu šotore »izletnik«, pravkar pa začenjamo s poskusnim delom novega šotora za izvoz »Monza«. Trudimo se, da bi dobro delali. Z novimi izdelki imamo pri delu prostorske težave, kar pri dosedanjih izdelkih nismo tako občutili.
Obrat dela v dveh najemnih prostorih v dveh Izmenah. V delavnici — šivalnici, M ima površino 75 kv. metrov, dela v eni izmeni 22 do 25 delavk. Tehnološki in higienski pogoji so slabi. Vsi zaposleni pričakujemo, da se -nam bo uresničila želja, da se v letošnjem letu preselimo v adaptirano šolo, kot je bilo v lanskem načrtu DO. Tako borno zaposleni poleg socialne varnosti imeli tudi ustrezne delovne pogoje.
Krajani smo zadovoljni, da se lahko zaposlujemo doma in bi to želeli v še večji meri.
S.	Stih
KORIDORJI ČAKAJO
Vsi naročeni koridorji, ki smo jih omenjali v prejšnji številki glasila so narejeni in čakajo na postavitev.
Zataknilo se je pri naročnikih, ki niso pripravili temeljev za postavitev. Zaradi nizkih temperatur in sploh muhastega vremena so se ta dela zakasnila.
Monterji so postavili le koridor za Avtoservis v Domžalah. Vsak dan pa pričakujemo poziv na že dogovorjene montaže.
J. Rainer
PREDILNICA
PRVI KORAKI INOVACIJE
Kvaliteta proizvodov se je v februarju izboljšala. Temu je precej pripomogla boljša kakovost malon vlakna, katerega nam dobavlja OHIS in primernejša izbira stapla (4,5/110) za predenje Nm 9.
Pomanjkanje surovin, konkretno malon vlakna, je še vedno pereče. Posledica tega je stihijsko planiranje proizvodnje in nedoseganje planskih nalog. V tem trenutku se nam kopiči medfazna proizvodnja, polnijo se lonci in cevke ter ustavljajo stroji. Vzrok je v pomanjkanju malon vlakna 4,5/110 mat in lesk, ter 3/94 lesk.
Primorani smo pospešeno izdelovati in predelovati poliesterno vlak-
Šivalnica konfekcije v Radomljah
no in preje visokih številk. Nedavno smo v predilnici, zavoljo pomanjkanja malon preje, pospešeno proizvajali preje nizkih številk. Presegli smo kapacitete predilnice in morali uvesti nadurno delo. Tako smo v februarju zašli kar v dve skrajnosti.
Število zaposlenih smo v predilnici povečali za dva novinca. Priučila se bosita za delo na mikalmiku.
Težave nam je povzročila tudi gripa, zaradi katere je bilo poprečno vsak dan doma na bolniški od 10 do 15 delavcev.
V preteklem tednu (od 19. do 24. februarja) smo registrirali štiri neupravičene izostanke. Presenetljivo
je, da gre to na račun sodelavcev, ki so se nedavno vključili v našo delovno organizacijo. Tako neodgovorno obnašanje ne more biti v prid niti delavcu in ne obratu predilnice.
V zadnjem času je manj povpraševanja po efektni preji Nm 4,5. Trenutno skušamo presti gladko Nm prejo 4,5 na istem strojnem sistemu, katerega smo uporabljali tudi za predenje efektne preje. O slednjem bi lahko trdili, da gre za prve korake inovacij v predilnici. Pozorni pa moramo biti, da se pri tem ne zmanjšajo kapacitete razte-zalk.
D. Podboj
že krvodajalec?
Ste
Tudi letos prosi Rdeči križ Slovenije vse osnovne organizacije sindikata, organe samoupravljanja in aktiviste Rdečega križa za uspešno akcijo krvodajalstva. Občinski odbor Rdečega križa Domžale je izdelal plan odvzema krvi, ki se bo izvajal pri Zavodu SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani. Plan krvodajalcev za tovarno INDUPLATI je 142 ljudi, matična baza
50 krvodajalcev za torek 10.4.1979 50 krvodajalcev za sredo 11. 4. 1979
konfekcija Radomlje 12 krvodajalcev za torek 10. 4. 1979
konfekcija Mengeš 20 krvodajalcev za torek 3.4.1979 konfekcija Peče
10 krvodajalcev za ponedeljek 2. 4. 1979.
Občinski odbor Rdečega križa Domžale priporoča, da krvodajalci koristijo prevozna sredstva, ki jih daje na razpolago in so v ta namen določena zbirališča:
krvodajalci iz matične baze pred tovarno ob 6. uri
krvodajalci konfekcije Radomlje pred opekamo ob 8. uri krvodajalci konfekcije Mengeš pred Trakom ob 8. uri krvodajalci konfekcije Peče pred trgovino Peče ob 6.30 uri.
In kdo je lahko krvodajalec? Želene in vabljene so vse zdrave osebe obeh spolov med 18. in 60. letom. Kri, to dragoceno zdravilo, ki rešuje življenja, sme dati oseba, ki jo zdravnik na predhodnem zdravniškem pregledu spozna za zdravo. S pregledom pa se hkrati zavaruje tudi prejemnik krvi, ker vemo, da se nekatere bolezni prenašajo tudi s krvjo. Vsakemu krvodajalcu določijo vrednost hemoglobina, krvno skupino in sedimentacijo krvi. Če rezultati preiskav ne pokažejo normalnih vrednosti, ne more oseba darovati krvi. Začasno tudi ne morejo darovati krvi nosečnice, ženske med menstruacijo, osebe ki bolujejo za infekcijo dihal in dihalnih poti — se pravi so prehlajene in osebe, ki so bile pred
kratkim cepljene itd.
Krvodajalec navadno daruje do 1/2 1 krvi. Odvzem krvi ni škodljiv. Po malici, ki jo krvodajalec zaužije po odvzemu krvi, se kri hitro nadomesti. Včasih se pa zgodi, da občuti krvodajalec po odvzemu krvi slabost, se poti, in prebledi ali celo za nekaj trenutkov izgubi zavest. Vzroki za to slabost so navadno utrujenost, lakota, preveč ogrevani prostori ali preprosto strah pred odvzemom krvi. Krvodajalec se temu lahko izogne tako, da na odvzem krvi ne pride lačen. Zaužiti ne sme le mastne hrane in alkohola. Pri nas imajo krvodajalci na dan odvzema krvi prost plačan delovni dan. Kri darujejo prostovoljno in brezplačno. Prejemajo pa le skromna priznanja:
za 5 x odvzem krvi značko krvodajalca in prav tako za 10, 15 in 20 x odvzem. Pri 25 x odvzemu dobi krvodajalec plaketo z miniaturno značko, po 50 x odvzemu pa diplomo v usnjenem tulcu.
Majda Škrinjar
Nesreče pri delu v februarju 1979
V mesecu februarju je bilo v naši DO 7 nesreč v zvezi z delom. Ena nesreča je bila na poti na delo, ostalih šest pa v delovnih obratih. Po obliki je bilo šest lažjih nesreč in ena težja nesreča. Do večine nesreč je prišlo zaradi neupoštevanja predpisov in norm za varno opravljanje dela. Konkretni vzroki so: neuporaba zaščitnih očal, neurejenost delovnega mesta, nezavarovan stroj pri vklopu ob popravilu stroja, poseg z roko med vrteči se del stroja. Ponesrečenci so iz naslednjih organizacijskih enot:
OE predilnica:
— IVAN KOBILICA. Med popravilom stroja je sodelavec spravil stroj v pogon v trenutku, ko je ponesrečeni držal z roko za klinasti jermen. Roka je tako potovala med jermenom in jermenico, kjer mu je odščipnilo vrh 4. in 5. prsta na desni roki.
— IVANKA MAL je stopila na žebelju, ki je štrlel iz lesenega po-
krova.
— APOLONIJA VODLAN je pri previjanju preje hotela z nožem odrezati nit. Nož ji je spodletel, vrezala se je v palec desne roke.
— LOJZKA SKOPIC je na poti na delo padla, ker ji je klecnila noga. Pri padcu je dobila bolečine v predelu hrbtenice.
OE tkalnica:
— IGNAC URSlC je pri čiščenju ventilatorja za odsesavanje niti s kazalcem desne roke zadel ob vrteči ventilator, ki mu je posnel kožo na prstu.
OE kovinske konstrukcije:
— JOŽETU PRENAR je pri varjenju vhoda za koridor padla v oko žlindra.
OE ceradni oddelek:
— PETER ZAMAN je peljal smeti in se pri tem udaril s hrbtno stranjo dlani ob posodo za smeti.
Brane Zupan
NAVODILA ZA VARNO DELO!
PRED VSAKIM DELOM NAREDI PLAN DELA IN PRI TEM UPOŠTEVAJ VARNOST!
NE NOSI OSTREGA ROČNEGA ORODJA PO ŽEPIH.
PRED IN MED DELOVNIM ČASOM NE PIJ
ALKOHOLNIH PIJAČ.
NE UPORABLJAJ SLABE, POŠKODOVANE LESTVE.
NAS PODLISTEK
Mi in prihodnje stoletje
Tekstilna vlakna v prihodnjem
obdobju
Stanje današnjega razvoja kaže, da bodo ljudje čez nekaj desetletij metali zvečer svoje perilo in obleke v neke stroje in jih dobili zjutraj iz njih očiščene in zlikane. Drugačne bodo tudi preproge, ki bodo dajale vtis mehkobe. Menijo, da bodo takrat tablete nadzirale rast telesa in si ljudje ne bodo izbirali oblek zato, da bi pokrivali nesorazmerno rast, ampak predvsem zavoljo udobnosti.
Klima v stanovanjih bo nadzorovana. Ljudje bodo lahko živeli pod velikanskimi ogrodji, preko katerih bo napet tekstil. Nosila bo ta tekstil zračna blazina (so naše zračne hale pot k temu cilju? — vprašanje pisca). Oblačila bodo zelo dekorativna in izražala bodo individualnost posameznikov. Menijo, da bo sončna svetloba tudi čez desetletja delovala na svetlobno obstojnost barv na tekstilu za notranjo opremo stanovanj in bodo zato v stanovanju uporabljali enakomerno umetno svetlobo. Obleke bodo iz električno prevodnih vlaken ali pa bodo sploh iz vlakenskega materiala, ki bo nosilec toplotne energije.
Tekstilna vlakna bodo v gradbeništvu pogosto zamenjala kovino. Mnogi si drznejo celo misliti, da bodo mostovi in nebotičniki v prihodnosti iz tekstila. Poizkusi že danes kažejo, da je mogoče sintetična vlakna povezati z naravnimi in dobiti tako mnogo močnejše izdelke od tistih iz naravnega materiala. Študije kažejo, da dajejo nekatere
kombinacije sintetičnih vlaken 5-krat večjo trdnost od trdnosti konvencionalnega gradbenega materiala.
Tu bi omenili, da so prvo sintetično vlakno izdelali približno pred slabimi štirimi desetletji, toda že dandanes je poraba umetnih vlaken zamenjala polovico konvencionalnih vlaken.
Mnogi strokovnjaki sodijo, da je razvoj sintetičnih vlaken šele v začetni fazi ali v povojih.
Razvoj tekstilnih vlaken in tkanin
V prihodnjem času bo večina polimerov izdelana na ta način, da bodo zadostili zahtevam splošne porabe. Sintetična vlakna iz takih polimerov bodo predvsem ognjevarna in antistatična. Poleg tega bodo vsrkavala vlago in odbijala neprijetni vonj ter imela baktericidne in germicidne lastnosti.
Nadaljnji razvoj kemijskih polimerov bo z molekularno strukturo omogočil povezovanje dolgih verig. Sedaj so ta vlakna linearna, kaže pa, da bodo našli način, s katerim bo mogoče spojiti dve dolgi linearni molekuli.
Za določeno rabo bodo nadalje razvijali votla, izredno lahka vlakna.
Tudi čez desetletja bodo uporabljali vlakna, kakršna uporabljamo mi danes, seveda pa bodo ta vlakna glede fizikalno-kemijskih lastnosti močno izboljšana.
Z modificiranimi vlakni bodo odpravili nevšečnosti skrčenja, občutljivosti na vlago, nizko tališče, elek-trostatičnost, nevzemanje nečistoč, mečkanje in neobstojnost obarva-
nja.
Različni preseki vlaken bodo povečali potencial končne porabe.
Z razvojem »pen« tehnologije bodo uspeli izdelati izredno lahka vlakna ( u tehnologiji »pen« se zračni ali dušikovi mehurčki pomešajo in vnašajo v vlakno zato, da bi zmanjšali njihovo specifično težo). Ločevanje polimerov, ki tvorijo vlakna z različnimi preseki, bo dalo filamente, ki bodo voluminozni topli in zelo lahki.
Vlakna prihodnjih desetletij bodo trajno zadrževala barve. To bodo dosegli tako, da bodo v polimer vgradili končno skupino, vlakna pa bodo naknadno ali pa že med proizvodnjo obdelali z atomskim obsevanjem.
Metalizirana vlakna bodo imela veliko trdnost. Kovinska vlakna bodo uporabljali za izdelovanje komunikacijskih satelitov v vesolju. Ti bodo delovali kot zrcala v različnih frekvencah, ki se uporabljajo v komunikacijskem sistemu. (Te-telonski) pogovori bodo tekli preko teh filamentov.
Izdelava novih vlaken bo investicijsko zelo zahtevna, ker se bo njihova proizvodnja odvijala v enostopenjskem procesu, katerega bo spremljala raznovrstna regulacija. Polimer bodo namreč direktno predelovali v prejo.
V prodaji bo še cela vrsta neznanih vlaken, čeprav znana vlakna ne bodo nikoli do kraja izginila iz tržišča.
Zato, ker bodo imela sintetična vlakna vse lastnosti naravnih je možno, da bodo slednja docela izginila iz uporabe. Predivo in predenje bo stvar preteklosti.
Prihodnjič: netkani tekstilni izdelki
Priredil: O. Lipovšek
obvestila iz Kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1.	Korunič Bernarda, previjanje v Pred., vstopila 16. 2. 1979
2.	Horvat Jože, not. transp. v pred., vstopil 19. 2. 1979,
3.	Korošec Bojan, not. transp. v prip., vstopil 26. 2. 1979
4.	Trobevšek Anton, not. tran. v prip., vstopil 26. 2. 1979,
5.	Kolarič Franc, not. transp. v pred., vstopil 26. 2. 1979.
Izstopi:
1.	Majetič Sefik, čišč. strojev, izstopil 5. 2. 1979,
ZAHVALE
Ob boleči izgubi moje drage mame
ANTONIJE VAVPETIČ
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in pomoč v težkih urah. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Milka Grošelj
Ob smrti moje žene JOŽEFE PUCKO
se zahvaljujem vsem sodelavcem iz delovne organizacije za izrečene izraze sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč.
Valentin Pučko
Ob boleči izgubi mojega očeta
antona Simiča
se toplo zahvaljujem za izrečene izraze sožalja in izkazano denarno pomoč sodelavkam in sodelavcem iz opieme-nitilnicc.
Žalujoča hčerka Slavka Knez
Ob smrti dragega očeta FRANCA KERNA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja in denarno pomoč.
Ivan Kern
2.	Benčina Marko, not. tran. v pred., izstopil 10. 2. 1979,
3.	Urankar Marija, Maser sur. tkan., izstopila 13. 2. 1979,
4.	Mušič Alojz, dvor. in tran. del., izstopil 15. 2. 1979,
5.	Lamberšek Brane, električar, izstopil 16. 2. 1979,
6.	Vehovec Andrej, pom. tkal. moj., izstopil 16. 2. 1979,
7.	Kurent Ivanka, malerka, izstopila 21. 2. 1979,
8.	Vidergar Janez, električar, izstopil 23. 2. 1979,
9.	Mačastena Bečir, dvor. in tran. delavec, izstopil 23. 2. 1979,
10.	Noldmal Dušan, pom. tkal. moj., izstopil 22. 2. 1979.
POROČILO O GIBANJU ZA JANUAR 1979
Vrednost točke za I. tromesečje je ostala nespremenjena in sicer v višini din 0,0561.
Odstotki mnenj ajočega dela osebnih dohodkov so bili izplačani:
R— D — Z za TOZD — 1 in DSSS je	znašal	104%
R — D za TOZD 1 in DSSS je znašal	102 %
TOZD Industrijska prodajalna je znašal	115 %
TOZD Restav. in počit, domovi je
ANEKDOTE
Bertranda Russella so vprašali, če popravlja in predeluje dela, ki jih Je spisal v mladosti.
»Ne,« je pojasnil. »Svoja dela korigiram z novimi deli.«
»Ljubite Nemčijo?« so vprašali Frangoisa Mauriaca, ko so hoteli zvedeti za njegovo mnenje v zvezi s francosko-nemškimi odnosi.
»Tako zelo jo ljubim,« je rekel
DSSS:
Vstopi:
1. Kunej Sofija, del. v sklad., vstopila 26. 2. 1979.
POROČILI SO SE:
1. Povšič Marica, šivilja v Mokronogu, poročena RŽEN.
Pregled pri zdravniku stane 20 din.
NE POZABITE!
OSEBNIH DOHODKOV
znašal	104,5%
TOZD Konfekcija Radomlje je znašal	102 %
Povprečni izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja din 4.803 TOZD Industrijska prodaj.
din 6.078
TOZD Restav. in počit, domovi	din	5.663
TOZD Konfekcija	din	4.811
Delovna skup. skup. sl. din 6.886
književnik, »da se vsak dan navdušujem ob misli, do sta kar dve Nemčiji.«
Thomasa Carlyla so lovci na avtograme zelo preganjali. Znani nad-ležncž ga je na koncu izredno dolgega pisma vprašal, če so mu prošnje za podpis zelo neprijetne. Carlyl mu je odgovoril: »Da, strahovito neprijetne! — Thomas Carlyle.«
Razred	-d D.	TOZD Proizvodnja B	75	v' &	3	>			E QJ a	1 TOZD Ind. p.	TOZD Rest.	TOZD Konf.	DSS
2500—3000	4							3	
3000—3500	3	1		2				8	2
3500—4000	22	17	30	18	1			60	8
4000—4500	22	23	87	12	7		5	67	12
4500—5000	20	51	54	22	11	4	2	51	22
5000—5500	8	17	24	14	14	5	5	37	14
5500—6000	4	1	6	6	2	6	3	19	19
6000—6500	3	5	19	14	4	3	3	10	17
6500—7000	1		3	3	2			7	5
7000—7500	1		5	2	4		1	3	n
7500—8000					1	1		1	7
8000 in več	1	1	2	2	1	2	2	10	51
Skupaj	89	116	230	95	47	21	21	276	168
najnižji OD	2968	3354	3559	3452	3658	4886	4200	2837	3396
naj višji OD	8817	9018	9789	10155	9884	11930	10643	14075	15741
povprečni OD	4499	4677	4720	5047	5451	6078	5663	4811	6886
Križanka ob osmem marcu
PREDLOG
2>ružqe-
RED
izv LEČ e k
iz.
NAR)9K*/4 SMO V/
OBDOS J E BREZ VOJNE
GARNITURA BOBNOV v
jazz
ENER-
GIJA
NE STRO -VOVNJAK
PRISTEN
IZVIREN
vodja
TEŽKE
KBNFEK-C/JE
Busola
1., 2. /R 1. C*KQ ABECEDE
konfek-
C/JskA
Tovarna
OSJE
GNEZDO
sv INČEV F) PR/RED-RUD,9 I Nt
VEZNIK
RKT/N/J
/Z R n STE* N!7
GLAV!
KOZ tl C Tl- -DODATEK ČNR	JEDE N
l/RED/TEV SOC/ALIST. OBRAZA REPUBLIKI}
zdruzcne
aprbske
REPuEi/trt
PREVOZNO
■SREDSTVO
Sestavil:
VIKTOR
HAMnše*
UČENJE (N! NOŽ.)
tuje no ŠlSOJtteL
ARGON
napove
POVE)L KR
NOGONErnr
HIUQ
Albanije
PODRED-Nr
VEZNI*
ZN RK za
KISIK
NAV P! ČNR
koordt N RT G
NOČNO
ZABAVI-
ŠČE
S LOV. VIOLINIST ('Gor)
ZENSKO
IME
(nate 7a)
DGN
V
TEDNU
MAJHEN
TfRGZ
KRAJ NR PR/NOR -SKETf
/TALIJA
SREDSTVO z A zrt/Rr*
kje prš/c j majhna Eml
ZELENICI) GRČGR
KOŽNE Uit
(narobe)
NASIPI Z JARKI I
OSEBNI
ZAIMEK
IZMENA
RODOV
ROZEV/NA
OSEBNI
ZAIMEK
pioČn/k
prešan:
OBER
NODUL
ELAsT/čno.
VELIK
OGENJ
OB
PRAZNIKIH
SKLffD/šČE
OROŽJA
ANDRIC
POLMER
' STRUPE NR \ KAČA ANG. FIZIK
ANDREJ
ČERNE
(JOP n)
ANA
NOVAK
IZRAZ PA! KAR TANJO
TURSko M. VANATOUj/
POZITIV-NA
ELEKTROD,
SANKE
IZ DE LOV A L£C PRTOV
PRVI LETALEC
ZENSKO
IME
VODNA
ŽIVAL
I TOVARNA V
KAMNIKU
AKONT A C/JA
STARA POKRAjm NA Z. HALE AZIJE
BOKSAR MOHAMEDj
HRVAŠKI j PETROL
IGRALNA
KARTA
ŽVEPLO
'morski
ROPAR
VLADNI
ORGAN
KRALJ
IZ
GRŠKE
MHOLOGOB
KRAJEVNI
PRISLOV
TONE
NOVAK
SLOV. VLADARSKI NASLOV
REDKO
žensko
PLOSKOV
NA
MERA
TEŽA
EMBALAŽI
Dušik
NAS
VODITELJ
SLABE
ivRN
PECE
KRUH
/ZAVEDE K
OHROME-
LOST
OSNOVA
NARAVNEGA LOGA-RITMA
RIMSKA
ENA
ANTON RUČ /O A J
VIZUALNO
DOJETJE
STVAR/
TONA
AMER! -ŠKO MOŠKO IME
SPLET
LAS
MAKEDON
SKO
KOLO
Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Daliiborka PODBOJ, Alojz PUSLAR Marinka GROŠELJ, Majda VRHOVNIK, Marija JEMC, Janez KOSMAČ, Cilka MRBENOVIC, Ingo PAS, Janko’ UKMAR in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)