1 DOLENJSKI LIST
Poleti in pozimi — 28 kilometrov na dan
Ce bi v Jugoslaviji kdaj sestavljali ekipo za dolge pohode, bi prav gotovo bili pismonoše njeni najprimernejši člani. Mednje šteje tudi Franc Kramžar, pismonošu pošte Šentjanž.
— Vsak dan prehodim približna 28 kilometrov. — je pripovedoval pretekli četrtek, ko smo ga zapleli v pogovor. — Šest let že hodim iz vasi v vas. od hiše do hiše. 73 vasi obiskujem na področju naše pošte. Območje je razdeljeno v dva rajona, ki ga z vrstnikom zamenjava vsak mesec.
Danes je četrtek. To je najtežji dan v tednu. Poleg dnevnikov, teh Je bolj malo, se n:ibere še ci la kopica tednikov za naročnike na vasi. 395 časopisov je treba raznesli. Med njimi je največ Dolenjskih listov. Kar 205 jih je; ljudje vneto bero in zvedo mars'kaj novega. Najbolj jih zanima to, kar se dogaja v okolici, zato ima. jo Dolenjski list radi.
Lepo bi bilo, ko bi se lahko vozil s kolesom ali pa celo z mopedom. Pa nikarte misli J, da kolesa ne bi mogel kupiti. Kje neki, kupil bi ga že. ampak za prvim ovinkom bi omagal z njim. To so hribi, vaške poti, kamenje in blato, da ponekod človek še peš težko pride!
— Kaj pa počnete v prostem času?
— Nimam ga, — je odvrnil lov. Kramžar, upravnica pošte pa je pripomnila, da bi njegovi domači ne imeli nič postorjeno, če bi čakali na Francovo pomoč. Od jiitra do večera je na poti, od vasi do vasi. od bi|e od hiše, otovorjen s težko torbo, polno pošiljk.
— Ali imate morda kakšno željo, tov. Kramžar? — smo vprašali.
— Kaj posebnega si res ne želim, to pa le napišite, da vsem ljudem na področju pošte Sent. janž želim, da hi iz mojih rok dobivali v pošiljkah kar najlepša sporočila in da jim želim vsega dobrega!
Odel je dežni pUišfi, ker je zunaj deževalo, oprtal prepolno torbo in jo z vajeno kretnjo uravnal na bok ter jo mahnil na vsakodnevni posel.
Tak je delovni dan tovariša Franca Kram-žarja, takšno pa je tudi življenje in naporno delo vseh njegovih kolegov — pismonoš in večine uslužbencev PTT. In če vam danes ali jutri vaš pismonoša ponudi naročilnico za Dolenjski list. mu ne odrecite: tudi vas in vašo družino bi rad vključil v dolgo vrsto rednih naročnikov in bralcev našega domačega pokrajinskega glasnika SZDL. Pogoj za dobro sodelovanje v upravljanju občine in kolektiva, katerega član ste morda, je predvsem dobra informiranost. Eden izmed množičnih in cenenih obveščevalcev pa .je tudi naš tednik — zato vas vaš pismonoša vabi med naše redne naročnike in bralce! Dajte, ustrezite mu, saj je vaš dober znanec in radi ga vidite v hiši! Ustregli pa boste tudi sebi in svoji družini, ko boste ob prebiranju najbolj razširjenega domačega pokrajinskega tednika mimogrede zvedeli vse, kar vas zanima, izobražuje in razveseljuje! ,
Z obnovo na Vinomeru naprej!
6. novembra popoldne se je sestal plenum občinskega komiteja ZK občine Metlika, da bi razpravljal o obnovi vinogradov na Vinomeru. Tak širši posvet je bil v zvezi s težavami, ki se pojavljajo zaradi odpora pri lastnikih, vsekakor potreben. Žal pa moramo hkrati ugotoviti, da je bilo na plenumu sjišati vse preveč kritičnih pripomb o tisku in njegovi vlogi in vse premalo o tem, kako se lotiti obsežne in dokaj zahtevne naloge okoli obnavljanja vinogradov. Ne nameravamo razpravljati o izrazih, ki jih zlasti v Metliki preradi uporabljajo, kadar razpravljajo o tisku in o časnikarjih, poudarili pa bi radi le to, da dostojni ljudje uporabljajo dostojne izraze (v mislih imamo posameznike, ki so šli v razpravi malce predaleč, vsaj kar se izrazov tiče). In končno še to: najlaže je seveda svojo krivdo nekritično prtiti drugemu! — Plenuma, na katerega so vabili vse ljudske poslance, se je udeležila tudi poslanka zvezne ljudske skupščine inž. Pepca Perovšek.
Število pritožb, ki so jih vložili lastniki v zvezi s po-družbljenjeni 20 hektarov v letošnjem letu, dokazuje, da se obnovi upirajo. Da bi laže ocenili pomen obnove vino-merskih vinogradov, je treba poseči nekoliko nazaj. Metliška občina pred leti, ko so bili na raspolago ugodnejši krediti, ni mogla resneje posegati v razvoj kmetijske proizvodnje. Konec leta 1957 je bilo v občini nezaposlenih o-koli 700 ljudi. Najprej je bilo treba zagotoviti delovna mesta v industriji in obrti. Do leta 1963 je bilo treba zaposliti vsako leto po 200 ljudi. V zaČ9tku leta 1958 je bilo v občini zaposlenih 200 ljudi, zdaj. konec 1963, jih je že 1300! Načrt je torej uspel. Bruto osebni dohodki v gospodarstvu so v letu 1957 znašali 2C milijonov dinarjev, letos pa je bilo že izplačanih 270 milijonov osebnih dohod kov!
1 Tu se pojavlja v vsej svoji ostrini vprašanje: ali smemo gradili industrijo tti pri tem dopuščati, da bo kmetijstvo nazadovalo? Morda bo kdo rekel: »V metliški občini ni primernih površin!« Steljniki v Kraslncu in na Dragatušu
postavljajo takšno trditev na laž. Tisoči hektarov vinogradov, obnovljenih v Sloveniji, prav tako.
V občini so v času razvijanja industrije rešili 80 odst. vseh socialnih problemov in teh ni bilo malo. Kljub milijonskim zneskom, ki jih izplačuje družba za invalidnine in pokojnine, pa je v dolini ob Kolpi 150 hektarov njiv, ki so bile pred vojno skrbno posejane s pšenico, zdaj slabo obdelanih. Vsemu temu navkljub so se kot najhujši nasprotniki obnove vinogradov pojavili tisti, ki delajo v tovarnah, zgrajenih po vojni, in jim je krpica vinograda konjiček, s katerim se ukvarjajo. Najglasneje vpijejo in vrešče polproletarci! Tisti, ki jim vinograd predstavlja sredstvo za preživljanje, molčijo, ker d'obro vedo, da jih revolucija in socializem še nikdar nista prevarila. Prav lako kot slabo obdelana polja hirajo sadovnjaki in vinogradi, ki so nekdaj nudili obilen pridelek. Ali je spričo vsega naštetega politika po-dru/bljanja v kmetijstvu pravilna in potrebna?
Mar smemo po eni strani (v industriji) graditi in hkra-
ti dopuščati, da se drugod (v kmetijstvu) dela neprecenljiva škoda? Na 40 hektarih vinogradov, ki jih je treba ob noviti prihodnje leto, je okoli 300 lastnikov. Kdo izmed njih se preživlja s prodajo vina? Morda majhna peščica! Ali lahko rečemo igračkanju na 10 arih vinograda vinogradništvo? Kaj bodo rekli ti lastniki, ki pridelajo po 30 hektolitrov na hektar, čez leto ali dve, ko pridelka ne bodo mogli prodati, ker bo u-vedena tipizacija vin ui ker se bodo lahko prodajala samo še stekleničena vina? Zdaj so proti obnovi, toda koga bi krivili takrat, če vinogradi ne bi bili obnovljeni?
Načrti za obnovo vinogradov so torej le v korist kme-
tu in vinogradniku, V procesu podružbljanja pa je treba ostro ločiti kmeta od uslužbenca. Kmeta, ki se z zemljo preživlja, od tistega, ki mu je zemlja z nekaj sto trsi na Vinomeru vir dopolnilnih dohodkov! S slednjim se labko pogovarjamo zelo odločno, saj se ima družbi zahvaliti za kruhek, ki ga uživa v tovarni ali v delavnici, kjer je zaposlen. Pravemu kmetu pa smo dovolj zgovorno povedali: samo v obnovi je rešitev!
Na plenumu je prišla do izraza misel, da obnova vinogradov in procesi, ki jih načenjamo s podružbljanjem zemljišč v kmetijstvu, niso samo stvar kmetijske zadruge. O tem bodo morali vneto razpravljati — zlasti kar se tiče ploproletarcev — tudi t vseh delovnih kolektivih t občini.
$ Obnova vinogradov na VI-0 nomeru je torej proces, ki 0 se je začel z družbenimi 0 sredstvi, proces, ki ga ter-9 ja razvoj, zato se ob ne-9 upravičenem vpitju posa-0 meznikov ne bo ustavili
Pozdrav gasilskemu kongresu
V soboto in nedeljo bo v Ljubljani V. kongres Gasilske zveze Slovenije, na katerem bodo poročali o delu naših gasilcev med IV. in V. kongrc.-om. Metod Rotar, predsednik GZS, bo posebej govoril o usklajevanju gasilske dejavnosti s splošnim družbeno - tCconorrildm razvojem, v komisijah pa bodo
VREME
ZA CAS OD 14. DO 24. NOVEMBRA Nestalno vreme s pogostimi padavinami, vmesna izboljšanja ne bodo trajala več kakor po -2 dni zapored. Nekako od 17. novembra dalje hladno vreme.
Dr. V. M.
razpravljali o poročilih. V nedeljo dopoldne bodo sprejeli statut GZS in odloke o strokovnem napredovanju, odlikovanjih, izgradnji počitniškega doma gasilcev in o članarini, izvolili pa bodo tudi novo vodstvo slovenske gasilske organizacije. V soboto zvečer bo tudi velika nočna vaja enot ljubljanskih gasilskih društev na poslopju Narodnega doma v Ljubljani.
V imenu vseh prebivalcev Do'enjske, Bele krajine in Spod. Posavja želimo V. kongresu naših gasilcev plodno delo! Ljudstvo jim je hvaležno za vse nesebično in požrtvovalno deCo, s katerim iz leta v leto vedno znova izpričujejo zvsstobo skupnosti in pomoč vsakomur, ki je v nesreči.
SEVNICA — važno prometno središče ob Savi in Mirni, središče lesne industrije Spodnjega Posavja in sedež občine, ima kot vsi naši kraji kopico lepih delovnih uspehov, hkrati pa seveda tudi problemov in težkih nalog. Kaj več berite o tem na 4., 5., 8. in 11. strani današnje številke, ki smo jih namenili starim in novim bralcem našega tednika v sevniški občini
PRVI USPEHI ■
Prepričani smo bih, da nas naši najzvestejši sodelavci tudi tokrat ne bodo razočarali — in nismo se motili! Na zadnji številki našega tednika se tiskarsko črnilo še ni docela posušilo, ko so že začele prihajati v upravo lista prve naročilnice Med njimi smo spoznali tudi nekaj takih, ki smo jih razdelili še v zadnji akciji, letos pozimi, medtem pa imajo že vse pošte v vseh 7 občinah naše nove naročilnice. Do torka opoldne smo sprejeli že
118 NOVIH NAROČNIKOV,
od katerih so večino pridobili pismonoše, nekaj pa se jih je na tednik naročilo z dopisnico ali osebno. Podrobnejši pregled novih naročnikov bomo začeli objavljati prihodnji teden, danes pa naj naštejemo samo nekaj prvih »rekorderjev«;
pošta Koprivnica je pridobila 15 novih naročni- g§|
kov,  pošta Podbočje  20, Zabukovje 5,  Hinjc 5, §g
Oločec ob Krki 6, Semič 7, Sentrupert 8, Uršna ]š§| sela 6, Veliki Gaber 6 itd.
Uprave vseh pošt in vse pismonoše prosimo, da ^fl
nam sproti pošiljajo čitljivo izpolnjene naročilnico; 9
imena novih naročnikov napišite vedno s TISKA- 5=
NIMI črkami, da ne bo pomot! — Vsi novi naroč- W=
niki bodo do konca decembra 1963 prejemali Do- :g|
Ienjski  list   brezplačno,   vsi  pa  bodo  tudi v|
sodelovali  v  jubilejnem  nagradnem  žrebanju  ob Jg
15-Ietniei Obstoja našega tednika, ki bo 17. febru- žgj arja 1964.
Vse stare in nove naročnike našega medobčin- gj| skega glasnika SZDL vabimo, da sodelujejo pri
uresničevanju   znanega   gesla:   V   VSAKO   HIŠO Ig
DOLENJSKI LIST! §§
Lepo vas pozdravljata
UPRAVA IN  UREDNIŠTVO LISTA
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
URESNIČUJMO NOVO USTAVO!
Brez sposobnih kadrov ni in ne bo napredka!
Občani imajo ob enakih, z zakonom določenih pogojih pravico pridobivati si potrebno znanje in izobrazbo na šolah in drugih izobraževalnih zavodih vseh vrst.
(Iz Ustave SFR Jugoslavije)
V razpravi o osnutku ustave je bila ta določba tudi predmet nejasnih ugibanj, češ aM to pomeni, da lahko vsakdo študira na katerikoli šoli ki v kateremkoli kraju, ne glede'na obstoječe možnosti. Tako razlaganje je bilo kajpak zmotno in zelo poenostavljeno, ker je pač jasno, da ni mogoče ustanoviti šolskih zavodov, kjerkoli se komu zdi in ne glede na materialne, kadrovske in druge možnosti. Prav tako tudi nobena šola ne more sprejeti več dijakov oziroma študentov, kot pa to dopuščajo njene prostorske in druge možnosti. Toda za vsakogar, kdor si želi pridobivati znanje in izobrazbo, seveda v skladu z družbenimi potrebami, morajo veljati enaki, z zakonom določeni pogoji. Diskriminacije ne sme biti. Vpisovanje v šolske ustanove s pomočjo znanstev, s posredovanji ali celo s podkupovanjem je protiustavno. V nasprotju z ustavo bi tudi delali, če bi pri vpisovanju v šolo uporabljali določene kriterije, ki bi postavljali občane v neenakopraven položaj, ker ne bi veljali zanje enaki, temveč različni pogoji.
Ali se še dogajajo primeri, ko posamezni ljudje kršijo navedeno ustavno določbo? Taki primeri nedvomno so, le da jih ne gre posploševati. Proti pojavom protekcionizma, posredništva in podobnemu se je treba odločno boriti. Vsakogar je treba obravnavati ob enakih pogojih. Nikakor ne smemo dopuščati, da posamezniki, ki so že tako in tako dobro situirani, izrabljajo svoja poznanstva in službeni položaj, da spravijo otroka v internat, da mu priskrbijo štipendijo in podobno. Zal so se taki primeri dogajali,   včasih   celo pred
očmi javnosti. Na drugi strani pa se je otrok slabše situiranih staršev komaj prebijal skozi študij, ker je moral zaradi pomanjkanja prostora v internatu drago plačevati stanovanje pri zasebniku.
Sredstva, ki se nabirajo v skladu za štipendije pri občinskih skupščinah so seveda pičla. V dolenjskih manj razvitih občinah je pomanjkanje sredstev za šolanje kadrov še zlasti akutno. Tu imamo namreč opraviti z dvema nasprotujočima se pojavoma: na eni strani velike potrebe po kadrih, da bi lahko hitreje napredovali, zakaj brez sposobnih kadrov nj ne industrijskega ne kmetijskega napredka; na drugi strani pa pomanjkanje sredstev, da bi lahko zadostili čedalje večjim potrebam po šolanju kadrov. Stanje pa vendarle ni brezupno. To, kar je, je treba izrabiti čimbolj racionalno, varčno, smotrno. Načrtovati je treba potrebe po kadrih in pri tem izhajati iz stvarnih potreb današnjega in kajpak tudi jutrišnjega dne. Z družbenimi sredstvi je treba pomagati pri šolanju predvsem tistih kadrov, ki so nam najbolj potrebni. Ne more biti načrtovanje razvoja gospodarstva in družbenih služb eno, planiranje kadrov pa drugo vprašanje. Tudi si ne bi smeli privoščiti trošenja družbenih sredstev za izobraževanje ljudi, ki se po končanem šolanju odločijo za povsem drugo delo, včasih po sili razmer, ker <ni zanje ustreznih delovnih mest, nemalokrat pa tudi zato, ker so se, ko so se odločali za vrsto študija, vdajali bolj zunanjim mikom določenega poklica, namesto da bi izbirali poklic v skladu s svojimi resničnimi nagnjenji, sposobnostmi itd.
So pa še nemajhne možnosti, da povečamo razpoložljiva sredstva za' izobraževanje kadrov. Ni malo podjetij, kjer do danes, ko jim že trkajo na vrata take naloge, kot so na primer povečanje produktivnosti, modernizaci-. ja, izvez itd., niso še spoznali nu;e po visokoizobraženih
Svet, ki v njem živimo, je svet naglih sprememb in usodnih, procesov. Ne samo v posameznih deželah, ampak tudi v svetovnem merilu prihaja do razvrščanja sil in opredeljevanja umov in src za to ali ono stvar, za takšno ali drugačno politiko.
O nedavnem Titovem obisku v deželah Latinske Amerike in ZDA je bilo dosti napisanega. Toda o njem bodo še pisali, še bodo pisali o pomenu tega obiska spričo novih in novih dogodkov, ki osvetljujejo dogajanje v svetu in tudi na zahodni polobli.
Zakaj izredno zanimivo bo spremljati ta razvoj. Vzemimo samo Brazilijo, kjer naglo dozoreva kriza in kjer »se vodi neizprosna bitka med levico in desnico, med silami napredka in na-zadnjaštva dobesedno štiriindvajset ur na dan, to se pravi dan in noč«, kakor se je izrazil vidni brazilski komentator. V Braziliji, kjer je največja koncentracija industrije v Latinski Ameriki, še niso niti resno začeli izvajati agrarne reforme! še uzakonili je niso! Razumljivo je, da sodobna industrija in fevdalni oziroma polfevdalni odnosi na vasi ne gredo skupaj. Delovne množice: delavci, kmetje, uradniki, trgovci in celo nacionalna buržoazija, ki se bori proti tujemu kapitalu, se borijo proti tistim še vedno močnim in vplivnim slojem, ki bi radi ohranili sedanje, že nevzdržno stanje. V zunanji politiki pomeni ta razcep dvojno opredelitev: napredne sile so za miroljubno koeksi-stenco, za samostojno nacionalno politiko v OZN, razorožitvenem odboru, na
bližnji konferenci za svetovno trgovino itd. Predvsem pa za trgovino z vsemi deželami sveta, torej tudi socialističnimi. To je močan argument, ki se ga reakcija boji. In Titov obisk je prišel v času najhujše zaostrenosti tega boja in objektivno posegel vanj.
Komentator uglednega italijanskega. tednika za zunanjo politiko »Relazioni internazionali« je ob Titovem obisku zapisal misel, ki jo je vredno ponoviti. Njegova misel je ta, da je reakcija najbolj zavpila prati Titovemu obisku tam,
Svet sprememb
kjer se čuti najbolj ogroženo. Reakcija je začutila, da Titov obisk sam ob sebi pomeni podporo naprednim silam in naprednim prizadevanjem ne samo v zunanji politiki, ampak celo v notranjem boju.
Kako tesno se prepletajo notranje in zunanjepolitične silnice! Tu;V. v ZDA, na primer, prihaja do ostre polarizacije sil. Ameriška desnica očita predsedniku Kennedjju ceio prodajo pšenice Sovjetski zvezi, čeprav dobro ve, da so to storile že druge zaveznice ZDA in da je to tudi humanitarno vprašanje. Toda reakcija v ZDA zelo dobro ve, da pozitivno-dejanje utegne pripeljati do dru-
gega pozitivnega dejanja in da ne bo ostalo samo pri pšenici. Zato se na vse kriplje trudi, da bi oblatila Ken-nedvja, ki se v mejah realnih možnosti trudi za ublažitev napetosti med ZSSR in ZDA. Kennedv — tako trdijo ameriški reakcionarji — popušča komunistom in spravlja v. nevarnost ZDA.
Vse to dokazuje, da se ostre meje med bloki na svetu počasi umikajo polarizaciji sil počez in popreko teh meja. Priče smo dveh front znotraj posameznih dežel, dveh sil, dveh prizadevanj — če seveda govorimo posplošeno. Ena stran skuša čimbolj pospešiti proces zbliževanja v mednarodnem obsegu, druga stran skuša ta proces čimbolj zavirati in poglobiti blokovska nasprotja.
Svet je postal še bolj kompleksen, kot je bil. In prihodnja konferenca neangažiranih držav — ki bi jo morda lahko imenovali konferenco konstruktivnih, miroljubnih sil, naslednico beograjske — bo skušala tolmačiti to novo stvarnost. Ni še znano, kje in kdaj bo sklicana, znano pa je, da bo sklicana na širši osnovi kot prva. To pomeni — če samo domnevamo — da bodo na tej konferenci lahko sodelovale tudi dežele, ki v strogem smislu te besede niso neangažirane, ker so bodisi članice kakega pakta ali kake druge blokovske organizacije, v svoji zunanji politiki pa se vendarle trudijo za miroljubno koeksislenco, za mirno poravnavanje sporov in za pospeševanje svetovne trgovine med deželami ne glede na notranjo ureditev v korist miru.
kadrih. Še zmeraj slišimo opazke, češ: kaj pa naj počnemo z njimi, ko pa jim šola ni dala tega, kar potrebujemo mi! Pri tem se ne zavedajo, da take šole ni nikjer na svetu. Šola je lahko povezana z življenjem, kot pravimo — lahko je z licem obrnjena k potrebam družbe, svoj program lahko bolje ali slabše prilagaja proizvodnemu delu, toda kljub vsemu ne more dati takih kadrov, ki bi lahko takoj zasedli mesta teliničnili vodij, raziskovalcev in podobno. Za to je potrebna še praksa. Šola sc nadaljuje na delovnem mestu, v proizvodnji, v laboratoriju itd. Na drugi strani pa je tudi res, da šefi obratov, oddelkov, ki imajo samo osnovno šolo, sicer pa ogromno izkušenj, ne bodo vse večne čase kos zahtevam in pogojem, ki jih postavlja hitri razvoj znanosti in tehnike.  Dovoliti  bodo morali,
da bodo prišli v tovarne novi kadri. Nihče si ne more vzet; delovnega mesta v zakup. Tehnološki napredek, čedalje sodobnejša organizacija dela, procesi integracije in specializacije, vključevanje v mednarodno delitev dela — vse to so stvari, ki terjajo svoje, ki se ne morejo ustaviti pred ljubosumnostjo, češ:, če bomo štipendirali mlade-
ga človeka, bo danes ali jutri zasedel moje mesto. 9 To je vendar zakon življe-# nja. Bolj ko bodo vrata 0 našega podjetja ali usta-.9 nove odprta vedno no-® vim, sposobnim kadrom, 0 hitreje bomo napredova-© li. Podjetje, ki ne investi-© ra v kadre, se s tem za-© pisuje v nazadovanje.
J. B.
Politična šc!a v Krškem
Občinski komite ZK je v sodelovanju z delavsko univerzo organiziral 5-mesečno politično šolo za člane ZK, ki se bodo usposobili za o-pravljanie odgovornih nalog. 33 slušateljev je šolo pričelo obiskovati 5. novembra. Pridobili bodo znanje iz najbolj aktualne gospodarske proble-ma'ike s posebnim .»tirom na komuno in bodo seznanje-
ni s problematiko družbeno politične ureditve ter z razvojem delavskega gibanja. V šoli predavajo domač; predavatelji.
Dobava premoga še vedno prepočasna!
Tik, pred zaključkom lista smo se pozanimali, kako je z dobavo premoga v novembru. Na to vprašanje je podjetje »Kurivo« iz Novega mesta takole odgovorilo:
»Pravočasno smo naročili še okrog 197 ton premoga od naših glavnih dobaviteljev v Velenju, Zagorju in Kamen-gradu. Premoga pa ni, čeprav imamo tu naročil za več kot 300 ton. Po ocenah bo treba v kratkem dobaviti še okrog 300 ton premoga. Del tega bomo prodali po letnih, del pa že po ziinsftfh cenah.«
Tako Kurivo. Upajmo, da letos sneg in mraz na bosta prišla tako zgodaj kot lani — kajti le takta bo Novo mesto v prihodnjih tednih (če bo seveda premog dobavljen!) vsaj v glavnem oskrbljeno s kur;avn.
rKRATKLl
j IZ RAZNIH STRANI
i__i_ ■
t> v pponiksu) p _ui*i wiiku v Ohmulu sp je vnel p mnogo v prah in je prišlo do strahovito eksplozije. Takrat je bito v ro-ih skupno 138? rudarjev. Dotlej ro ugotovili, da je izgubilo življenje 447 rudarjev, 219 pa je hudo ranjenih.
• Stalni ameriški delegat v OZN Adlai Stevenson je po televiziji izjavil, da mora američka vlada voditi pametno zunanjo politiko ne glede na rn varjen je desnice in ne glede na njen vpliv v ameiiškem kongresu.
• V Franciji so slovesno praznovali 45-Ietnico podpisa premirja v prvi svetovni vojni. Nekdanji borci in predstavniki krajevnih ob-liv.ii so položili vence In cvetje na rrobove milijonov francuskih vojakov, ki so padli, braneč svojo domovino pred agresorjem.
• Hotni in IludlmpciHa sta sc sporazumela o izmeujuvl trgovinskih misij med Z". Nemčijo in lit Madžarsko. V bonnskem sporočilu ,W rečeno, da je ta sporazum »sredstvo za zboljšan'e odn sov med obema državama«.
• Ne glede na prevrat v Južnem Vietnamu gibanje Vietkong nadaljnje z napadi na položaje vladnih čet. V tako Imenovana s'.ratiSka naselja pa pošilja oglednike.
• V Karačiju in Tokiu so sporočili, da japonska vlada ne dovoli pakistanskim trgovskim letalom, ki letijo iz Kitajske, da hI pristajala v Tokiu. Japonci navajajo kot i .i/ldj: strah pred raznimi političnimi posledicami. Pakistan in Kitajska sta namreč podpisala 29. avgusta letos Nporazum o letalskem prometu.
Večji promet in višje
cene
■ Na sejmu so pretekli ponc-deljrk v Novem mestu prodali 1.2SU prašičev, naprodaj pa jih je bilo 1.310. Promet je 11 i 1 Izredno živahen, zaradi česar so tudi cene poskočile. Z i prašičke so tokrat zahtevali 6.S00 ih> 10.500 din.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
O Na seji sekretariata zveznega odbora SZDLJ so razpravljali o vlogi Socialistične zveze pri statutih. Ko so govorili o mestu, ki ga naj dobi SZDL v občinskih statutih, je bilo rečeno, da je bistvo v boju za demokratično delovanje celotnega samoupravnega mehanizma v občini in v povezanosti dejavnosti Socialistične zveze z dejavnostjo drugih organov samoupravljanja. Socialistične zveze kot dela političnega sistema ne smemo obravnavati kot institucionalno obliko samoupravljanja, marveč kot najširšo osnovo politične dejavnosti in samoupravljanja. Socialistična zveza ne more biti privesek komunalne operative niti kontrola nad organi samoupravljanja.
Sekretariat je menil, da je treba opraviti zelo temeljite priprave za take oblike razpravljanja o statutih, ki bodo omogočile bistven vpliv občanov na njihovo sestavljanje. Najbolj aktivno vlogo morajo odigrati organizacije SZDL, ki naj usmerjajo razpravo na konkretno urejanje perečega družbeno-' političnega dogajanja v občini, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Zagotoviti je treba polno sodelovanje občanov v. sprejemanju statutov in njihovo aktivno vlogo v urejanju bistvenih vprašanj iz življenja občanov v komuni.
© V Beogradu se je te dni začel prvi jugoslovanski kongres za medicino dela, čigar pokrovitelj je tovariš Tito. Kongresu prisostvuje 800 znanstvenikov, ki bodo obravnavali probleme zaščite zdravja na delovnem mestu. Prve znanstvene razprave so ugotovile, da je postal sistem zaščite delovnih ljudi močan instrument za zagotovitev socialne in zdravstvene varnosti delavskega razreda.
• V Jugoslavijo je prispela sovjetska parlamentarna delegacija, ki jo vodi član preži-
dija Vrhovnega sovjeta ZSSR in prvi sekretar CK KP Belorusije Kiril Mazurov. Njen obisk v Jugoslaviji bo nedvomno prispeval k utrjevanju medsebojnih prijateljskih zvez. — Na obisk v Jugoslavijo je prispela tudi delegacija britanskih Trade Unionov. Delegacija, ki jo vodi generalni sekretar Gcorge Woodcock, bo imela razgovore z delegacijo
SOCIALISTIČNA ZVEZA -
NAJŠIRŠA OSfJGVA POLITIČNE DEJAVNOSTI IN SAMOUPRAVLJANJA
jugoslovanskih sindikatov s predsednikom Svetozarjem Vukmanovićem.
9 Izvršni svet republiške skupščine, Sit Slovenije je pod predsedstvom predsednika Viktorja Avblja razpravljal o problematiki premogovnikov na območju Slovenije. Med drugim je ugotovil potrebo po hitrejšem reševanju vprašanj, ki so povezana z njihovim dohodkom. Kazen potreb no družbenih investicijah za izboljšanje položaja premogovnikov bi lahko ustvarili boljše pogoje tudi s hitrejšim povečanjem odkupnih učinkov.
9 V Gabrovnici blizu Kalne v jugovzhodni Srbiji so v nedeljo odprli naš prvi rudnik oziroma obrat za predelavo uranove rude. Vrv je presekal član ZIS in predsednik komisije Ra atomsko energijo Avdo Humo. Ob tej priložnosti je dejal, da bomo uporabljali uran izključno v miroljubne namene. Jedr-
sko energijo že uporabljamo v kmetijstvu in industriji.
0 V Beogradu je bilo zvezno posvetovanje o telesni kulturi. Na kongresu so med drugim ugotovili, da smo že dosegli takšno stopnjo družbenega razvoja, ko nas mora predvsem zanimati, kako telesno urjenje zadovoljuje potrebe in izpolnjuje naloge. Gre za to, koliko telesna kultura pripomore k zdravju naših delovnih ljudi. Zal še nimamo zanesljivih meril, ki bi ocenjevala to vlogo telesne kulture. — Za kvalitetno delo telesne kulture je potrebna popolnejša materialna osnova, vendar so ekonomsko upravičene samo organizacije s tisoč do tri tisoč člani, ne pa klubi s tridesetimi člani.
© V prejšnjem tednu smo zabeležili več pomembnih dogodkov, ki jih bomo omenili le na kratko: S Triglava je odšla na pot štafeta planincev. Njena pot vodi prek številnih vrhov, znanih iz partizanskih dni. Na Vinici bodo štafeto prevzeli hrvaški planinci in jo ponesli — deloma tudi po poti, koder je hodila slovenska avnojska delegacija —naprej v Jajce, kamor bo hkrati prišla tudi planinska štafeta iz Makedonije. Obe štafeti so organizirali v počastitev 20-letnicc II. zasedanja AVNOJ. — V Beogradu so odprli razstavo o idejnem in političnem delu Partije v kaznilnicah in koncentracijskih tahoriščih v stari Jugoslaviji. Otvoritvi je prisostvoval tudi podpredsednik republike Aleksandar Ranković, ki je poudaril pomen razstave. — Spomladi bodo zi'.čeli graditi progo Koper— Prešnica. Z zgraditvijo industrijskega tira do leta 1965 bodo omogočili nadaljnji razvoj koprske luke. — VIII. mednarodni sejem knjige, ki so ga te dni odprli v Beogradu, dokazuje dvoje: neprestani napredek našega založništva in čedalje širše prevajalsko sodelovanje med založniki drugih držav.
Prisrčno in brez protokola...
Nikjer ob cesti ni bilo množice, ki bi mahala z zastavicami, metala cvetje in vpila: »Živio!« Tudi slavnostnih govorov ni bilo. Govorili so samo Belokranj-ci, tako kot mislijo in čutijo:
— Hvala vsej družbi in vsem, ki so cesto zgradili! Dobrodošli pri nas vsi, ki boste pripotovali po njej!
Ko je po otvoritvi kolona svetlečih se avtomobilov krenila na prvo vožnjo, so jo pastirčki, ki so tu in tam na obrobnih travnikih pasli ovčice in goved, pozdravljali z veselim poskakovanjem, s smehom na obličju in z zamahom drobnih ročic. Starka, ki je sedela na vozu stelje, v katerega so bili vpreženi volički, je dvignila uvelo roko, ko jo je prehitevala kolona avtomobilov, in pomahala. Po zgubanih licih sta ji spolzeli solzi. Morda spomin na padlega sina? Stari oča-nec je, ko je ugledal kolono, skrbno umaknil kravici s ceste, snel klobuk, razširil roke, kot da želi objeti ves svet, in mahal... Brezzoba usta so se mu razpoteg-
nila v nasmeh, veter pa mu je nakodral pramene sivih las. Enoroki fant je stal na opornem zidu na Suhorju in v edini roki držal fotoaparat. Strmel je na cesto, in ko se je približala prva kolona, je naredil posnetek ali dva in komajda utegnil pomahati. Ti posnetki bodo zanj dragocen spomin na dan, ko je bila odprta nova cesta, belokranjska cesta.
Nepopisna sreča je sijala iz ljudi, žarela
so obličja, beseda je bila poskočna, sproščena, srce odprto kot dlan, okoli ust se je krivil nasmeh. Tako je bilo na Jugorju, tako v Hrastu, tako v Metliki, tako povsod. Pogledi, besede, obličja in usta, vse je govorilo tako, kot je povedal podpredsednik občinske skupčine v Metliki tov. Franci Jak-Ijevič:
— Dobrodošli v Beli' krajini!   Na svidenje prihodnje leto na enaki slavnosti na Vinici!
Velika gospodarska zmaga
Tov. Niko Belopavlovič, ljudski poslanec metliške občine, je za naš list o pomenu gorjanske ceste povedal:
— Preurejena cesta pomeni za Belo krajino, ki je bila doslej odtrgana od republiškega središča, veliko gospodarsko pridobitev. Ko sem omenil gospodarsko pridobitev, sem mislil predvsem na turizem, za katerega je v Beli krajini z njenim gostoljubnim prebivalstvom, vinogradi, zidanicami, toplo in čisto Kolpo, ki je kot nalašč za kopanje, ter z vsemi ostalimi naravnimi lepotami obilo pogojev. Hkrati s tem je cesta veliko priznanje Beli krajini za njene neprecenljive žrtve v revoluciji. Marsikak partizan, ki je v času od 1941 do 1945 prišel v Belo krajino, se bo zdaj rad vrnil sem na obisk in bo svojim otrokom pripovedoval o dneh, v katerih je starejša generacija tod, po teh hribih, bila nečloveški boj za rodno grudo z neprimerno močnejšim tujim osvajalcem!
Za boštanjsko pošto in proti njej
Lojze Zalašček, član krajevnega odbora iz Bbšta-nja, se je mudil na krajevnem uradu in je menil:
— Pravijo, da bodo našo pošto s 1. decembrom ukinili, ker dela z zgubo: Prebivalci se jezijo in govore, da ne bodo pustili. Za nas, ki smo v Boštanju, to ne bo tako težko, za one s Sončnika, z Jablanice, iz Križa in Nežnice, ki imajo 12 kilometrov peš do
Radovinčcva mami, nasmejana v belokranjski narodni noši
»Upamo, da bodo aktivne pošle lahko krile izgubo nerentabilnih malih pošt — ljudje tako želijo!« pravi tovariš Lojze Zalašček
sem, pa bo hudo. Če ni naša pošta rentabilna, pa so rentabilne druge in naj se pokrije med seboj, modrujejo ljudje, ki so močno razburjeni. O tem se bomo pogovorili v nedeljo na zboru volivcev, — je dodal tov. Zalašček.
Ko smo se za zadevo podrobneje zanimali, smo zvedeli: pošta v Boštanju ima 1 milijon 800 tisoč dinarjev zgube na leto. Poštno podjetje iz Novega
Na Vinici je v razpravi osnutek statuta
Na posvetu predstavnikov krajevnega družbeno-političnega življenja je bil 9. novembra dan v javno razpravo osnutek statuta bodoče krajevno skupnosti na Vinici. , Osnutek predlaga, naj bi krajevna skupnost dobila v upravljanje viniško sejmišče, s tam zbranimi dohodki in s prispevki prebivalcev pa bi financirala krajevno potrebe. Sejmišče je bilo do zdaj pod upravo Komunalnega podjetja v Črnomlju. O osnutku statuta bodo kmalu razpravljali tudi na zboru volivcev.
mesta bo težavno zadevo z razumevanjem rešilo in upoštevalo potrebe prebivalcev: pismonoše bodo še naprej po vseh vaseh dostavljali pošiljke in jih od ljudi tudi sprejemali. V Boštanju bo odprta izpostava s honorarnim uslužbencem, ki bo izdajal pošiljke šolarjem, kot so bili vajeni doslej. Telefonski aparat pa bodo prebivalci dobili takoj, ko bo montirana avtomatska telefonska centrala v Sevnici. Prebivalci torej ne bodo nič izgubili, ampak le pridobili. Prepričani smo, da so predlog na nedeljskem zboru volivcev sprejeli.
Pridobitev za vso republiko
Tov. Alojz Zokalj-Džidži, republiški sekretar za promet, je dal ob otvoritvi za naš Ust naslednjo, izjavo:
— Bela krajina že kot taka zasluži boljšo povezavo s svetom, kakršno ji nudi ta cesta. Po drugi strani pa jc ta cesta gospodarskega, turističnega in vsestranskega pomena. Njena vrednost bo toliko večja, ko bo v okviru možnosti rekonstruirana še naprej do Vinice. Prehodni turizem, od katerega si lahko vsa Bela krajina bi Dolenjska veliko obetata, bo s to cesto veliko pridobil. Tako, kot so zelo dobrodošle in pomembne vse ceste, ki vodijo v na&i republiki od severu proti Jugu, tako je tudi preurejena gorjanska cesta izrednega pomena ne le za Belo krajino, ampak za vso republiko.
, ............................ ^ ^mmv.flMMcav.-.^i
i.osre in spremstvo je nato, ko je bil tostran Gorjancev prerezan trak in obnovljena cesta odprta za promet, čakalo na Jugorjih iznenađenje: Pepi Badovinac je zaprl cesto s pogrnjeno mizo in odet v narodno nošo z ženo čakal z okoliškimi
prebivalci na goste
Po prisrčni dobrodošlici in zahvali je Pepi Badovinac zaželel vsem srečno vožnjo, segel v roko sekretarju za promet republiškega izvršnega sveta tov. Alojzu Žoklju-Džidžiju in vso druščino po lepi belokranjski navadi povabil na prigrizek
Druga ovira je čakala goste v Hrastu, kjer je oče Marko Belopavlovič z vaškimi možmi napel vrv čez cesto. Tudi tu je bila izrečena prisrčna zahvala za dobrodošlico, gostom pa so postregli s pečenim kostanjem, z orehi in sladkim moštom...
Veselo razpoloženi prebivalci Hrasta so zaprosili za posnetek v spomin na veliki dogodek: otvoritev ceste, ki jih je tesneje povezala s svetom
Pogled na del ceste tik pod Vahto, našim znanim gorjanskim sedlom
Trojni jubilej priinarija dr. Otona Bajca
Danes praznuje v krogu svojih sodelavcev 60-letni-co življenja predstojnik kirurškega oddelka novomeške bolnišnice in njen ravnatej primarij dr. OTON BAJC. življenjski praznik znanega strokovnjaka je hkrati združen še z dvema jubilejema: pretekli četrtek je poteklo 15 let, kar je primarij dr. Baje prišel v Novo mesto, te dni pa je minilo tudi 35 let, kar je začel delati kot zdravnik.
Jubilant je bil rojen 14. novembra 1903 v Ljubljani kot sin zobozdravnika; ma-turiral je 1922 v Ljubljani, nato pa je študiral medicino v Heidelbergu in v Innsbrucku, kjer je 17. oktobra 1927 promoviral za doktorja vsega zdravilstva. 1. januarja 1929 je nastopil službo kot sekun-dafij v takratni ženski bolnišnici v Ljubljani, nato pa je delal tudi v bolnišnici na Studencu in zatem vse do 1945 na kirurškem oddelku splošne bolnišnice v Ljubljani. V tem času se je izpopolnjeval v tujini in maja 1932 postal specialist za kirurgijo. Leta 1939 je postal primarij. V letih 1934,35 je bil šest mesecev na študijskem potovanju; 4 mesece je delal na berlinski kliniki prof. Hey-manna za možgansko kirurgijo, 2 meseca pa je na Dunaju študiral travmato-logijo. Po vrnitvi v domo-
Na Mirni tudi drsališče?
Teren okrog Mirne 'se kar sam ponuja v ureditev. Za skakalnico so se že odločili in jo bodo zgradili še letos, razen tega pa je možno na več mestih izbrati smučišča in sankališča. Dobri pogoji so tudi za drsališče, ki bi ga bilo možno urediti pred domom TVD Partizan. Prostor je tu precej primeren, potrebno bi ga bilo le poglobiti.
jni|lfflM!lllil!!ll«ilSlfill!iM
Kri, ki rešuje življenja
Protekli teden so darovati kri na novomeški lians- I
fuzijski postaji': Marija Kramaršlč, Ivanka Cucek, Erika S
Levičar, Ljudmila Gazvoda, Jožica Kolenc, člani  ko- §
Lektiva Krka— Novo mesto: Marija St-ea, Marija Meso- =j
jedec, Jožefa Babic, Marija Blažič, Milena Kobc, Vida p
Jenič, Cvetka Kanalec, Truda Zupančič, člani ku'..':!i- §j
va Indust.rlje perila —  Novo mesto;  Martin  Vidmar, s
mizar pri  VP  Poganei;  Albin  Stare, član  kolektiva g
Pekarija — Novo mesto; Marija GaSperSlč, gospodinja H
lz Podpore; Mustafa Spahič, Anica PrelORar, Milan Go- m
renc, Ivan   Pe/.elj   lz   Vojnega   odseka   Novo mesto; m
Nikola Ivankovič, ključavničar pri VP 49711. Novo me- g
sto; Jože Murn, Miha Irt, Milka Mihnllč. člani kntek- |f
tiva Novoteks — Novo mesto; Vinko Suštaršič, član % kolektiva Industrije obutve — Novo mesto; Marija Mar-kclj, Slavka Kotar, Kristina Ostronlč, člani kolektiva
Splošne bolnice Novo mesto; Jože Vidrih, član kolek- S tiva Pionir — Novo mesto.
^.■:tJ 'riisfijiiirriitHiliiriiiri::: Mitiiitni! i'r: ispili-Nj;rii. ri:ri j(ti(iu::i :'iiJi'< 'rij':1 iriiHt: :i?!: ,n-1 '.i: i'pi:: u.i Mir;r i::r iir::irn;ii ir1 "ti uunii" :-i li"! M!,nn: i;*i if nn
vino se je posvetil takrat še docela nenačeti kirurgiji možgan in opravil doslej več sto uspešnih operacij možgan. Po vojni je bil več let vojaški kirurg v Ljubljani, 8. novembra 1948 pa je prišol v Novo mesto, kjer je vsa ta leta vodil kirurški oddelek bolnišnice, od julija 1961 pa je tudi ravnatelj naše osrednje pokrajinske zdravstvene ustanove.
Ob življenjskem in delovnem jubileju priljubljenega in daleč naokoli spoštovanega zdravnika ne moremo mimo ugotovitve, da sta sloves in ugled novomeške bolnišnice tesno združena z delom prima-rija dr. Otona Bajca ter njegovega kolektiva. Ves čas udejstvovanja na Dolenjskem in prej v Ljubljani je jubilant opravljal odgovorno in naporno delo nadvse vestno in požrtvovalno, vedno z največjo strokovno razgledanostjo in velikimi sposobnostmi. V 15 letih službovanja v Novem mestii je dosegel, da se je delo kirurškega oddelka povzpelo na visoko raven. Kljub izredno težkim delovnim pogojem je kot odličen kirurg in predstojnik oddelka znal združiti kolektiv v potrebno harmonijo, ki je kos najzahtevnejšim nalogam sodobne medicine. Zlasti je treba poudariti njegove velike zasluge pri uresničevanju nalog na področju superspecialističnih panog, kot so nevrokirurške, to-rakalne in urološke operacije, ki jih opravljajo v novomeški bolnišnici poleg splošne kirurgije. Njegova zasluga je, da uživa kirurški oddelek in sploh novomeška bolnišnica velik ugled na Dolenjskem, v Beli krajini, Zasavju in Kočevskem ter v krajih izven območja bolnišnice, od koder prihaja v Novo mesto povprečno do 25 odst. tu
zdravečih se bolnikov. Treba je poudariti, da pripada za strokovno najzahtevnejše operacije in velike posege, ki jih kolektiv kirurškega, oddelka opravlja od leta 1956 dalje — takrat je bila v Novem mestu izvršena prva operacija srca — največ zaslug priniariju dr. Bajcu.
Ves ta čas si je jubilant tudi vneto prizadeval, da bi se novomeška bolnišnica razvila v sodoben zdravstveni zavod. Od leta 1953 je član upravnega odbora zavoda, prav tako pa tudi član sveta bolnišnice. Po njegovi iniciativi je bil zgrajen v Novem mestu center za medicinsko rehabilitacijo bolnikov, ki zajema danes področje vse Dolenjske. KOt predsednik gradbenega odbora za novo bolnišnico ima velike zasluge, da bodo novi od-dslki bolnišnice zgrajeni po predvidenem načrtu. Omeniti moramo tudi njegov delež za zgraditev ambulantnih prostorov kirurškega in ginekološko - porodniškega oddelka ter uveljavitev onkološke ambulante, ki pomenijo velik napredek v dosedanjem razvoju naše osrednje pokrajinske bolnišnice.
Kot strokovnjak je primarij dr. Oton Baje znan tudi v evropskem merilu; lani je postal član odbora Združenja kardiologov Evrope, vrsto let pa se uspešno udejstvuje tudi v okviru Zdravniškega društva Slovenije, v katerem je zdaj predsednik kirurške sekcije. Sodelovanje v strokovni literaturi doma in po svetu je sestavni del njegovih prizadevanj, da bi kar največ prispeval za napredek in razvoj sodobne kirurgije. Vsa leta, odkar je v Novem mestu, je primarij dr. Baje tudi prizadevno skrbel za vzgojo kadra tako na svojem oddelku kot na vseh drugih oddelkih novomeške bolnišnice. Zato ima > danes novomeška bolnišnica velik ugled, njen kolektiv pa slovi kot eden najpri-zadevnejših v našem zdravstvu.
Čestitkam za življenjski jubilej uglednega in spoštovanega zdravnika se danes pridružujeta dve želji: da bi primarij dr. Oton Baje kmalu dočakal otvoritev novih prostorov novomeške bolnišnice in razširitev njenih najpotrebnejših oddelkov ter da bi ob svoji šestdesetletnici danes sprejel prek doma-
čega pokrajinskega časnika mnogoštevilne prisrčne, iskrene in tople zahvale za vso strokovno pomoč, ki jo je doslej nudil številnim prebivalcem naše ožje domovine! šopek voščil njegovih številnih pacientov pa je bil in bo vedno pretkan z najplemenitejšimi željami:
da bi priljubljeni zdravnik, kirurg, organizator in svetovalec primarij dr. Oton Baje še dolgo zdrav in zadovoljen opravljal svoje humano poslanstvo!
TONE GOŠNIK
Ravnatelj novomeške bolnišnice in predstojnik kirurškega oddelka te ugledne ustanove, primarij dr. Oton Baje
MLADINA, SEGAJ PO KNJIGAH!
Letošnji mesec mladinskega tiska je prirejen z namenom približati mladim ljudem največjo človekovo prijateljico — knjigo. Ker bo v tem času poleg vseh drugih založb prav Mladinska knjiga, ki namenja svojo založniško dejavnost mladini, pripravila obsežno akcijo, smo obiskaJi tov. Um-'<a Grudna, poslovodjo MK v Novem mestu, in ga zapletli v razogovor o tem, kaj pripravljajo.
— Tov. Gruden, k3j pripravljate za mesec mladinskega tiska?
— V načrtu imamo razprodajo knjig po znižanih cenah, odločili pa smo se tudi za razstava mladinskega tiska, za katero je dal pobudo občinski kemito LMS.
— Prosim, povejte kaj več o razprodaji!
— Razprodajo knjig po znižanih cenah pripravljamo za čas od 18. do 28. novembra. Vsem Novomeščanom je znano, da našo knjigarno na Glavnem trgu preurejamo. Prostori papirnice so dokaj tesni, knjigarna pa začasno posluje  v  zasilno preureje-
nem priročnem skladišču papirnice. Dcbro vemo, da bomo kupcem, zlasti če jih bo več, v takšnih prostorih težko postregli. V času razprodaje bomo zato uredili tudi stojnico na prostem. Stala bo na Cesti komandanta Staneta 5, nasproti trgovine »Borovo«. Tam in tu v zasilni prodajalni bodo kupcem na voljo seznami knjig po znižanih cenah. Kupili bodo lahko slikanice in barvanke. knjige iz zbirk Komet, školjka. Globus, čebelica in Kondor ter posamezne knjige izven teh zbirk. Upamo, d?, bomo dobili po znižanih cenah tudi knjigo ostalih slovenskih založb. Vsega bo v prodaji okoli 400 del z raznih področij.
— Kako pa z razstavo?
— Razstavo, ki bo odprta v Domu JLA v Novem mestu od 22. do 28. novembra, bo priredil občinski komite ZMS Novo mesto. V teh dneh bodo enake razstave odprte tudi v Trebnjem, Metliki in Črnomlju. Mladinskemu vod-tvu smo hvaležni za zanimanje in mu bomo dali na razpolago vse potrebne knjige ter tudi
sicer z veseljem pomagali. Veseli smo tega, da si bodo razstavo ogledali šolarji iz vseh šol v občini, mi pa bo-mio mladim obiskovalcem pripravili tako tu v prodajalni kot tudi v stojnici dovolj knjig po znižanih cenah. Prepričani smo, da bodo nato, ko si bodo ogledaiii razstavljene knjige, obiskali tudi nas in s pridom posegali po. zbirkah.
Naj omenim še to, da smo sezname knjig, ki bodo v prodaji po znižanih cenah, razposlali vsem našim poverjenikom po sindikalnih podružnicah in delovnih kolektivih, ker je tudi tam veliko ljubiteljev knjig.
V novomeški knjigarni pred mesecem mladinskega tiska
»Presneto, za las je šlol«
Srečanje, kakršnih se na dan pripeti na tisoče.
Dež nas je nagnal v čakalnico železniške postaje na Blanci. Zložili smo dežnike, otresli plašče in zašli v pogovor. Oglasil se je tudi 75-letni oča iz Selc, ki je pestoval levico v povojih:
»Še pri Doberdobu se mi ni kaj takega pripetilo. Pred tednom, okrog 4. ure, ko je bila še tema, sem jo mahal po cesti. Držal sem se čisto desnega roba, tla me ja ne bi Udo podrl. Pa nesreča ni-koli ne počiva! Neki kolesar je brez luči pridrvel, me zrušil in izginil. S komolcem levice sem udaril ob tla. Sprva me ni kaj bolelo, čez dva dni pa mi je roka tako zatekla, da sem moral k zdravniku. Zdaj hodim vsak dan k njemu na previjanje.«
SEVNICA: uspehi in težave v zdravstvu
V sevniški Zdravstveni dom pride pravzaprav lahko samo tisti, ki ni prehudo bolan. Stoji namreč na vrhu močno v hrib vzpenjajoče se ceste, zato vsakomur, ki ima resnejše težave, žo pot do zdravnika ni lahka.
Prejšnji četrtek je bila ča-
kalnica še ob enih močno zasedena.
— Dohtar so na rentgenu! čakati boste moralj, — pove možak, ki je sedel v kotu, ne da bi ga kaj vprašala.
Tovarišico v modrem pobaram, kjer bi dobila upravnika dr. Pesjaka, in ko me ta
Jutro v ambulanti sevniškega zdravstvenega doma
povedo s seboj v sosednjo sobo, so čakajoči za menoj pri-* pomnili nekaj o protekciji. ..
— Tovariš doktor, v imenu bralcev sevniškega področja vas prosimo, da nam poveste kaj o vašem delu, uspehih in težavah, ki so se pokazale v zadnjem času.
Dr. Jurij Pesjak je dal takle odgovor: '
— Sevniški Zdravstveni dom dela v dveh stavbah. Uprava, dvo ordinaciji splošne prakse, zobna ambulanta, laboratorij, rentgen, protituborkulozni dispanzer in reševalna postaja delujejo v adaptirani vili, preventivno ambulante, kot so dispanzer za žene, za otroke v Jn šolski dispanzer, pa imajo prostore v gasilskem domu. Poslovanje, v dveh stavbah seveda zelo otežuje naše delo In tudi bokukom ni všeč. Kako neprijetno je materam
z otrokom ali nosečnicam hoditi iz gasilskega doma v laboratorij ali na rentgen v našo
stavbo na drugem koncu Sevnice! Zal drugače ne gre, ker so prostori v tej stavbi več kot polno zasedeni in tudi niso primerni za razvijanje sodobne zdravstvene službe. Čakalnice so majhne, brez oken.
V sklopu našega Zdravstvenega doma deluje tudi ambulanta v Krmelju, ki ima svojega stalnega zdravnika, zobozdravnik pa hodi tja dvakrat na teden. Stipendiramo veliko zdravstvenih strokovnjakov, ker nam jih še vedno manjka. Ze letos pa bodo nekateri štipendisti prišli v službo.
Najbolj bi potrebovali še eno zdravnico v dispanzerju za žene. Tam dela zdaj samo ena moč, ki pa ima vsak dan toliko pregledov, da res ne zmoro vsega, saj deluje ta edini dispanzer v občini za okoli 18.000 ljudi. Dnevno opravijo najmanj 50 pregledov. Pozna se zlasti to, da prihajajo v naš dispanzer tudi žene iz krajev izven občine: iz Radeč, Trebnjega in Krškoga.
Lani  so  na otroškem di-
spanzerju pregledali vso šolsko mladino, okoli 3000 otrok, in sicer temeljiteje kot zahtevajo predpisi. Ugotovljeno je bilo, da ima veliko število otrok gnile zobe. Nismo pa se zadovoljili samo z ugotovitvami. Smatram, da smo ogromno naredili s tem, da smo klicali v zobno ambulanto posamezne razrede iz vseh šol in otrokom že pri pregledu zobe popravili.
Povedati pa moram, da nam grozi izselitev in da bomo morali oba dispanzerja, čeprav tako uspešno delata, zapreti. Delata namreč v gasilskem domu, lastnik pa hoče prostoro zase. To bi bila nepopravljiva zdravstvena škoda! Svetovali so nam, naj bi se vselili v savsko šolo. ko lx> ta prosta, vendar to ni nobena rešitev. V popravilo stavbe bi morali vložiti težko milijone, kljub temu pa bi morali poslovati še vedno v dveh stavbah. Upoštevajo vse to in pa dejstvo, da dela sevniški zdravstveni dom med vsemi tovrstnimi ustanovami celjskega okraja v najslabših po-
gojih, smo se v zadnjem času začeli resne pogovarjati z občino o gradnji novega zdravstvenega doma. Na to smo mislili že več let, pa ni bilo nikoli dovolj denarja. Načrti bodo čez zimo narejeni, potem bomo pa videli, kako bo s sredstvi.
— Kaj boste ukrenili glede spora z gasilci zaradi prostorov?
— Ne vem, to ni neša stvar! Razumem, da imajo gasilci vso pravico -do svojih prostorov, in vem tudi za njihovo potrebe, trdim pa, da jo So važnejše zdravje ptrofc in žena. Ce bi ženski in otroški dispanzer postavili na cesto (drugam nima kam iti!) samo gasilcem na ljubo — in to zdaj, ko stu pokazala naravnost zavidljive uspehe, bi se osme&ili v očeh vse slovenske zdravniške javnosti. Upam ixi, da do tega vendarle ne bo prišlo in da bomo s pomočjo občine zadevo za obe struni zadovoljivo rešili.
fiid Bučer
Doslej: 1554 Dolenjskih listov
Poleg Dela, nedeljskega Ljubljanskega dnevnika, Kmečkega glasa, Delavske enotnosti, TT, Celjskega tednika, Naše žene in drugih časnikov bero prebivalci sevniške občine tudi precej DOLENJSKEGA LISTA. Vsak četrtek razpečamo v sevniški občini 1551 izvodov našega medobčinskega glasnika Socialistične zveze. Na področju posameznih pošt imamo naslednje število stalnih naročnikov:
Blanca: 86
Boš tanj: 190
Bučka: 78
Krmelj: 79
Loka: 78
Sevnica: 351
Studenec: 113
Šentjanž.: 177
Tržišče: 253
Zahukovje: 75
Poleg rednih naročnikov v naštetih krajih in njihovi okolici prodamo še posebej v kolportaži vsak teden v Sevnici 60 Dolenjskih listov, v Kr-melju pa 15.
Danes bodo pismonoše v sevniški občini spet razdelili 1.310 izvodov današnje številke vsem tistim družinam in posameznikom, ki do danes še niso naročeni na naš tednik. Če ste tudi vi med njimi, vas lepo vabimo v krog našili stalnih bralcev in prijateljev!
diti
prosvetni
dom
Prosvetni dom na Blanci je bil zgrajen po osvoboditvi, ni pp. še povsem uporaben. Za dograditev bi potrebovali ekrog milijon dinarjev. O tem se je začela v okviru krajevna organizacije Socialistične zveze precej živahna razprava, pripravljena pa je tudi posebna akcija za zbiranje sredstev. Poleg doma je pereče tudi vprašanje cest in mošlu, javne razsvetljave ipd. Za reševanje teh zadev so zninie-resirane vse družbeno in politično organizacije na Blan-ci.
TucM šolstvo ni brez hib. Zaradi pomanjkanja stanovanj so vsako leto izmenjuje uči-teljstvo. Za učitelje bi potrebovali najmanj 4 do 5 stanovanj. I/, prvih pogovorov med sevni.šklm trgovskim podjetjem, kmetijsko zadrugo in občinsko skupščino, ki menda nameravajo na Blanci zgraditi blok s trgovino, lahko sklepamo, da bo pereče vprašanje v doglednem času le rešeno.
Nenapovedana tribuna
Nad Studencem in Bučko je sijalo sonce in tja med Gorjance so se vlekle modre lise neba, ko nas je v Blanci začel preganjati dež in se je vlekel za nami vse do Sevnice. Kolegi, ki so se lotili pisanja na drugeni koncu občine, so se meglam in dežju umikali v Tržišču, Šentjanžu, Bo-stanju in Krmelju. Ko smo se spet sešli v Sevnici, je znova posijalo sonce. Sevnica, Stisnjena v ozko dolino ob Savi, hitro menja podobo: v megli in sencah je puščobna in žalostna, v soncu pa se iskrita bregova nad njo v zlatih barvah jesenskih gozdov in še vedno sočnih travnikov. Kamorkoli pogledaš, te prijetno pozdravljajo hiše in hišice, katerih strehe povedo, da je večina med njimi zrasla v zadnjem poldrugem desetletju.
ki bo verjetno zanimal vse prebivalce Sevnice in njene okolice, »javna tribuna« v imenu radovednih občanov pa se je nadaljevala takole:
ATC, VODOVOD....
— Avtomatska telefonska centrala naj bi bila po prvotnih dogovorih zares izgotovljena že do občinskega praznika v septembru. Dobro pa veste, da je nesreća v Skopju silno zaposlila tudi vse strokovnjake iz nase telefonije, ki so šli na pomoč v glavno makedonsko mesto, zato so njihova dela v Sloveniji začasno marsikje zaostala. Zdaj pričakujemo, da bo sredi novembra nova centrala dogotovljena. Vzroke zamude torej moramo razumeti — in jih (udi opravičiti!
Glede vodovoda pa tole- res ima Sevnica poleti dostikrat premalo vode. Toda tega vprašanja nismo zanemarili, raje bi lahko rekli, da zanj vneto skrbimo. Stanovanjska skupnost je v stalnih stikih s strokovnjaki iz Maribora, ki iščejo izvire pitne vode. Nekaj izvirkov že poznajo, a nimajo dovolj vode, zato tudi še ni sklepa, kje bi vodo dokončno zajezili in pripravili glavno centralo. Eden izmed izvirov ima 9 litrov na sekundo in bi verjetno zadostoval za prihodnjih 10 let, bo pa treba tudi doma vodo pametno trositi. Servisna pralnica za avtomobile bi lahko prihranila precej vode, ki jo zdaj troši vsak zase. No, tudi o tem problemu napišite ob priložnosti kaj več, saj boste podu'ke lahi-.o dobili na naši stanovanjski skupnosti.
IN BENCINSKA
ČRPALKA?
Tudi tu tovariš Knez ni bil v zadregi z odgovorom. Po-pojasnil je:
— Imamo psgodbo med občinsko skupščino in ljubljanskim PETROLOM. Najprej smo msnili, da bi novo črpalko zgradilo trgovsko podjetje, toda niti mi niti podjetje nismo imeli dovolj sredstev, zate smo motali iskati pomoč šc drugje. PETROL iz Ljubljane je pristal na naše ponudbe: skupščina bo posodila 5 milijonov in julija 1964 bo nova črpalka v Sevnici že delala. Stala bo nasproti LISCE, S,rsdil pa jo bo novomeški Pionir.
MOST, TA NESREČNI SEVNIŠKI MOST...
— Prav imate: to je pereče vprašanje! je nato poudaril tovariš predsednik. Vendar se tega v Sevnici mnoKi zavedamo in zato teko dela prav načrtno in študijsko. Lokacija je predvidena pri saviki šoli. vendar govore zanjo in proti njej razni pomisleki. Komisija spet meni, da bi bila primerna lokacija tudi pri Papežu, kakih 50 m nad železniškim mostom. Stroški bi bili — zaradi načrtne upnraoe obstoječega nadvoza — precej manjši, upoštevane pa bi bile tudi potrebe bodočega industrijskega centra. Zato poteka zdaj posebna študija, kjer bodo natanko proučili potrebe prometa in vse druge ekonomske pokazatelje. Ko bodo zbrani vsi podatki, pa bo nova komisija  lahko  nepristransko iz-
Vendar se tokrat nismo napotili v Sevnico zaradi jesenskih lepot, mladega mošta ali drugih mikavnosti, ki jih tudi v Spodnjem Posavju nikjer ne manjka. Zanimalo nas je nekaj drugega: kaj tišči ljudi, kaj jih zanima, kaj bi radi zvedeli o javnih delih, skratka — na kaj bi kazalo odgovoriti vsem hkrati.
Ni bilo težko uganiti, kje žuli čevelj Sevničane.
— Napišite, da so avtomatično telefonsko centralo obljubili že za občinski praznik, pu ni še nič s tem!
— O, le napišite, da nam poleti zmanjkuje pitne vode! Kaj le delajo na občini, da še vode nimamo dovolj?!
— Most, ta nesrečni mest!! Eo kdaj kaj z njim?
— Iz Bošianja pride naša uslužbenka vsako jutro pred sedmo uro, a že ob šestih mora z otrokom na pot: vleče ga v vrtec, sama gre pj v pisarno. Vrtec je premajhen, igrišč ni!!
— Po super bencin moramo Seimičani v Radeče ali v Vi-clcm-Krško! Kaj bo z bencinsko črpalko?
Vprašanja, nasveti in zahteve — kar deževalo je po nas. Kako vsem hkrati. odgovorili, kako pojasniti to in ono? Odločili smo se za obisk na občinski skupščini. Njen predsednik tovariš Jože KNEZ nas je sprejel nasmejan in dobre volje. Vesel je bil ponudbe, da v članku hkrati odgovorimo vsem, ki sprašujejo po tem in onem. Novinar je spraševal, tovariš Knez pa od-gcvarjal.
PRCBLEM ŠTEV5LKA 1: NOVA ŠOLA
— Naš osrednji problem je p radnja nove osnovne šole, je začel odgovarjati predsednik občinske skupščine. Le: os imamo na razpolago okoli 85 milijonov dinarjev, kar bo verjetno za zdaj dovolj; drugo leto bomo dobili iz medobčinskega sklada še 25 milijonov (skupno torej iz lega sklada 110 milijonov), vseh sredstevpa bo treba zaradi letošnjih podražitev verjetno v višini 300 milijonov. Nekaj bo dal stanovanjski sklad, iskali pa bomo tudi ugodna posojila. . Lasje so se nam dvignili, ko je tovariš Knez povedal: »Se-' daj imamo pouk v štirih stavbah v razdalji 2 km. Dve stavbi sta stari nad 230 let, ena 170 let in ena nad 70 let. .« Novinar se je hitro dogovoril, de. bomo o tem prihodnji teden napisali poseben sestavek,
Četrtkova seja strokovnega kolegija uprave občinske skupščine: prvi na levi je predsednik skupščine Jože Knez
brala najboljšo lokacijo. Pri tem namreč nikakor ne smemo pozabiti, da gre za vprašanje, kakšen bo promet čez 50 let — in ne samo letos ali čez 4 leta! Na vse bo treba temeljito pomisliti. Zmagal bo predlog, ki bo cenejši, oz. tak, ki bo najbolj ekonomičen.
OTROŠKI VRTEC: ZAČASNO ODLOŽEN
— Dva vrtca imamo v Sevnici: enega v Jugotaninu, drugega v šoli. Vemo, da je potreben še en, sodobnejši in večji otroški vrtec. V programu je zamisel, da naj bi imeli novi bloki, »nova Sevnica«, skupen otroški vrtec, medtem pa je prišlo do gradile nove osnovne šole. za katero je bilo treba določiti vsa razpoložljiva sredstva. Zalo smo morali začasno odložiti načrte za nov otroški vrtec, ki bo prišel na vrsto takoj, ko bo zgrajena šola. Tu ne pozabite, da ne gre za milijon ali dva: vrtec, zgrajen v pavtljonskem tipu, nas bo stal kakih 30 milijonov dinarjev . . .
(Da občinska blagajna ni vreča brra dna, ve zlasti novinar pokrajinskega tednika bolje kot kolegi pri večjih listih — zato ni v.č vrtal v" predsednika s sitnimi vprašanji.)
IN šE: 0BSAVSKA CESTA
Nihče ne more iz Sevnice, ne da bi se obregnil še ob cesto, ki vodi iz Zidanega mostu mimo Sevnice naprej v Krško in Brežice. Tokrat nas je tovariš predsednik sam spomnil nanjo:
— Gre za republiško cesto II. reda. Da je polna jam in kotnnj, vemo že več let iz Favlihe, pa tudi vi ste že pisali, govorili smo o njej, pisali prošnje in tako naprej ... Toda, odlašajmo takp ali tako, nekaj bo treba narediti: nekaj bi dale 4 občine — Laško, Sevnica, Videm-Krško in Brežice — nekaj vseknkor tudi celjski okraj, pa seveda tudi republika; za razliko bi morali najeti posojilo. Podatki povedo, da je ta cesta morda res desetkrat bolj obremenjena kot metliška; potrebna je z eno besedo temeljite ob-nove. Ljudje neprestano dre-gajo v nas, kaj bo s to cesto. Zdaj delamo projck.t za obnovo od Boštanja do Impolce; tu bi radi uredili vsaj kakih 19 km najslabšega cestišča. Glavni, nerešeni problem pa je: kako zbrati potrebna sredstva. In ne pozabite: to je republiška cesta!
*
Se smo imeli nekaj vprašanj, toda ura je vabila predsednika na sejo strokovnega kolegija. Napotil nas je do tovarišev, ki so povedali za javnost še nekaj tehtnih zadev. No, o njih pa kaj več v prihodnji številki našega lista. Dolgih člankov nihče ne bore rad — zato na svidenje!
TG
Novo v Šentjanžu
O Krajevna organizacija
RK pripravlja za nedeljo, 17. novembra, v počastitev 100-letnice ustanovitve RK svečano proslavo v prosvetnem domu. V programu bodo sodelovali podmladkarji RK iz sole ter nekateri člani RK. Organizacija vabi prebivalce k udeležbi.
0 Prosvetno društvu v Šentjanžu bi laliko bilo boJJ delavno, kot je, ugotavljajo prebivalci. Od minule zime dalje nI bilo nobene uprizoritve, pa tudi slišati ni, da bi kaj pripravljali. Vse kaže, da bo treba sklicati občni »bor, se pogovoriti o delu In načrtih ter društvo poživiti.
»NOVA SEVNICA je najlepša!« so nam navdušeno povedali Marinka Pire, Tone Bedek, Franci Zagore in Ivo Pire, vsi prebivalci »novih blokov«, ki so postali že pojem nove Sevnice...
ZABUK0VJE: iz avtobusa tovornjak, pa še ta ne vsak dan ...
V Zabukovju nad Sevnico imamo precej zvestih bralcev in naročnikov. Radi pogledajo v domači list, saj pogostokrat piše o življenju in delu iz sevniške občine, kjer srečajo tudi Zabukovčani znana imena, napredek in težave svoje komune.
Te dni pa so nam resno potožili. Ls poslušajte:
»Tole morate dati v časopis: avtobus, ki vozi večje otroke v sevniško šolo, se je pokvaril. Za zdaj imamo namesto njega že kakšnih 14 dni tovornjak, žal pa je njegov vozni red zelo čuden: če pride, pride, če ne, ga pa ni — in otroci ostanejo tisti dan do-mp,... N?, primer: v torek smo ga imeli, v sredo ga ni bilo — in 25 šolarjev je ostalo doma. To ni prav! Zabukovje potrebuje redno in zanesljivo zvezo z dolino; radi bi imsli vsak dan pošto in časopise, pa tudi marsikdo izmed od-
Strela oplazila gospodinjo
Neurja, ki je prejšnjo sredo popoldne divjalo okoli Lisce in drugod po Spodnjem Zasavju, gospodinja Rozali.ja Zakolšek iz Okruglic pri Razborju še dolgo ne bo pozabila. Čeravno je že 71 let na svetu, kaj takega še ni doživela: v kleti je obrezovala korenje, ko je med dežjem in grmenjem- strela udarila v njihovo hišo in jo v kleti občutno oplazila. Hitra pomoč u-pravnika sevniškega zdravstvenega doma dr. Pesjaka je ponesrečenko spet vrnila v življenje, sicer bi bilo po njej.
Tudi ta primer nas uči, da je ob neurju z grmenjem in treskanjem bolje izklopiti hišno varovalko električne napeljave.
S. SKOČI R
raslih ima opravke na občini ali kam odpotuje. Naj se tovariši na občinski skupščini spomnijo tudi naših težav ln nam pomagajo!
Prav tako moramo javno prositi za pomoč, da bi nam pomagali popraviti cesto, ki zavije z gflavne ceste do Zabu-kovja. Morda gre za đva in pol ali za tri kilometre slabe poti, ki je naša edina glavna zveza s svetom.«
Tako Zabukovčani. Upajmo, da se njihov glas do Sevnica ne bo izgubil!
Sevniški gasilci o reorganizaciji
Na nedavnem občnem zboru je občinska gasil sika zveza v Sevnici razpravljala o reorganizaciji gasilstva v Sloveniji. V poročilih in v razpravi so potrdili smernice plenuma gasilske zveze Slovenije. Občinska gasilska zveza je sprejela delovni program, ki je bil nato predložen občinski skupščini in občinskemu vodstvu SZDL. Vsa težja gasilska orodja ln vsi gasilski strokovnjaki bodo odslej osredotočeni pri občinski gasilski zvezi, slednja pa bo skrbela tudi za preventivno službo v vsej občini. Tako bo p rili ran jenih precej sredstev, saj so doslej ▼ mnogih delovnih organizacijah in gasilskih društvih kupovali draga gasilska orodja, motorne brizgalne, avtomobile in pribore, ki jih marsikje niso nikoli uporabili. Gasilski kongres v Ljubljani bo o nalogah v zvezi z reorganizacijo nudil obilo stvarnih sklepov.
KAJ PA MILIJONARJI?
ALOJZ POVSE, šef krajevnega urada v Šentjanžu, je dejal: — Vpisu posojila za Skopje v naSem kraju so se prebivalci lepo odzvali. Med 67 vpisniki smo zbrali kar 412.000 dinarjev. Najbolj se je postavil Šentjanž. Zal pa je treba reči, da so pokazali največ razumevanja in dali sorazmerno nsjveč tisti, ki imajo malo sredstev. Neprijetno presenečeni ln začudeni smo bili, ko so odklonili vpis posojila posamezniki, za katere je dobro znano, da Imajo v banki naloženih po več milijonov dinarjev! Vsem, ki so vpisali posojilo in pokazali do ponesrečencev človeški odnos, pa najprisrčnej-ša hvala.
»Spet se je pokazalo: od srca da najraje ta, ki nima veliko...« pravi tovariš Alojz Povše, šef krajevnega urada v Šentjanžu; je tudi tajnik ZB in tajnik krajevne organizacije SZDL, vrsto let pa dela tudi v drugih organizacijah: pri gasilcih, RK in prosvetnem društvu. Dela mu nikoli ne zmanjka, vendar je vztrajen in zadovoljen, ko se pokaže uspeh
Z LETNE KONFERENCE MLADINE V NOVOMEŠKI INDUSTRIJI MOTORNIH VOZir
»Vključiti mladino v neposredno upravljanje!"
Mladina tovarne IMV se je nedavno zbrala v dvorani Sindikalnega doma na svojo šesto redno letno konferenco. Predsednik tovarniškega komiteja mladine Boris Kuželj je v izčrpnem poročilu o delu organizacije zajel glavna vprašanja, uspehe in slabosti mladine v tem največjem novomeškem kolektivu.
»V pregledu našega enoletnega dela sem se dotaknil nekaterih glavnih vprašanj,« je rekel mladinec Kuželj. »Prvo takšno vprašanje je vloga mladine pri povečanju produktivnosti dela, torej "prizadevanje, da bi v čim krajšem roku dosegli največji učinek. Nadaljnja važna vprašanja, s katerimi se je srečavala naša organizacija, so: vloga mladine v organih samoupravljanja, delitev osebnih dohodkov, uporaba rezerv in kadrovski problemi.«
Tovariš Kuželj je zatem nadrobno razčlenil ta vprašanja in nadaljeval:
Mokronožani so dobili novo špecerijo
8. novembra so v Mokronogu na slovesen način odprli na trgu v dodelani stavbi novo, sodobno opremljeno prodajalno živil in gospodinjskih potrebščin. Za Mokronog, ki z bližnjo in daljno okolico vred rima nobene sodobno opremljene trgovine, je to lepa pridobitev. Skromne slavnosti ob otvoritvi so se razen potrošnikov udeležili Se predstavniki občine iz Trebnjega, predstavnik: krajevnih organov in organizacij ter vodstvo kolektiva trgovskega podjetja »Dolenjk8« iz Novega mesta, ki je prodajal, no preuredilo in odprlo. ■ O novi trgovini in o sredstvih ki so bila porabljena zanjo, bomo podrobneje poročali v prihodnji številki.
»Kje sb vzroki, da pretežni del mladih proizvajalcev ni zainteresiran za delo samoupravnih organov in da veliko mladine v organih samoupravljanja ostaja pasivne? Vzroki za nedvomno nezdrave pojave so raznovrstni. Mednje moramo prišteti tudi primere nedemokratičnega, birokratskega dela posameznih članov kolektiva. Doseči moramo,« je zaključil svoja izvajanja tovariš Kuželj, »da mladi proizvajalci vztrajajo na tem, da imajo vpogled v problematiko podjetja. Tovarniški komite čaka naloga, da prebudi tudi dremajoče mladince in jim vzbudi skrb za probleme kolektiva, pa ne zgolj za tiste, ki tarejo posamezne oddelke, temveč za probleme vseh oddelkov, torej vsega kolektiva!«
Razprava o predsednikovem referatu je bila zelo plodna in konstruktivna. Pripomnili bi le, da je manjkalo konkretnih predlogov in nasvetov na posamezna vprašanja. Nemara bi bilo treba nekatere pomanjkljivosti obravnavati ne samo z izčrpnimi analizami m podrobnostmi, temveč predvsem s stališča, kako bi jih čimprej odpravili. Nemara tudi ni bilo prav, da niso dobile posebne pohvale nekatere akcije v minulem letu, ki prav tako sodijo med uspehe tega kolektiva. Teh akcij ni bilo malo.
Mladinka Jadranka 2abkar: »2enski mladini je treba posvetiti večjo skrb. Pogoji za življenje m delo v mestu so precej revni. Stanovanja so neprimerna, mrzla. Potrebujemo klub, kjer bi se mladinke zbirale in preživele večino svojega prostega časa.«
Mladinec Slavko Blatnik: »Dvigniti moramo stopnjo izobrazbe naše mladine. S številom kvalificiranih delovnih
Maja 1964 na Rogu: zbor dolenjskih počitničarjev
Nedeljski občni zbor Počitniške zveze v Novem mestu j« ugotavljal velik razmah te organizacije v novomeški občini. Med drugim je nastala vrsta kmečkih družin PZ. nekaj novih delavskih in ostalih družin PZ, spričo česar se je število članstva povečalo na 850.
V prihodnjem letu bo PZ opravila več nalog. V januarju 1964 bo med drugim tridnevni seminar za vodstva družin, ju-MJa ln avgusta pa bo seminarsko polovan]« po Jugoslaviji. Od 1. do 3. maja bo na Rogu zbor  dolenjskih počitničarjev,
kamor bo povabljena mladina iz vseh republik. V počastitev občinskega praznika bo 29. oktobra 1964 pohod po poteh dolenjskih partizanov.
Počitniška zveza novomeške občine bo tudi v prihodnjem letu skrbela za lzmcn.'avo le-tovanl z ostalimi jugoslovanskimi kraji, predvsem pa bo utrjevala ln razširjala že ustaljene oblike medsebojnih Izmenjav. Ena Izmed najvažnejših skrbi PZ jo tudi pravilno izkoriščanje objektov, namenjenih za rekreacijo ln letovanje mladine (Fazan, Bell križ pri Portorožu Itd.).
Martin Fuis:
O vzgoji otrok
Deklica bo cenila tiste lastnosti svojega očeta, ki so izrazito moške, in se bo na ta način pripravljala na življenje v svetu, v katerem je polovica ljudi moških. Kakšen odnos ima deklica do dečkov in pozneje do mladeničev, do človeka, ki ga bo vzljubila in kakšen bo njen zakon, je močno odvisno od odnosa, ki je bil v otroških letih med njo ln očetom. Seveda vplivajo na vse to tudi odnosi med družinskimi člani, mamo in očetom itd.
Prvorojenec in samostojnost
Nekateri prvorojenci se težko prilagodijo svoji okolici. Zakaj je tako? Včasih posvečamo prvorojencu mnogo več pozornosti, kot je potrebno, posebno po šestem mesecu starosti, ko se lahko že tudi sam zabava. Ukvarjamo se z njim ves dan, mu pripovedujemo, ga nosimo na rokah in zato nima priložnosti, da bi postajal samostojnejši. Morda ga tudi preveč kažemo drugim osebam. Vse to seveda ni škodljivo, če se ne dogaja pogostoma. če pa to neprestano delamo, postane otrok preobčutljiv. Razumljivo je tudi, da če zboli prvorojenček, občutimo več skrbi in strahu kot ob bolezni njegovih mlajših bratcev in sestric, ko imamo več izkušenj.
Neprestana skrb in prevelika pozornost kvarita otroka. Otrok dorašča v preoričanju, da je središčo vsega in da ga mora vse občudovati, ne oziraje se na to, če to zasluži aH n«.
moči ne moremo biti zadovoljni. Predlagam posebno komisijo, ki bi bila stalno na tekočem o kadrovskih problemih podjetja. Predlagam, da sposobne in marljive mladince pošljemo študirat.«
V razgibani debati so govorili še Martin Krisper, Jože Hribar, Brane šenica, Franc Pečnik, Milan Burger in drugi. Načeli so vrsto zanimivih vprašanj, tako o resnosti pri delu, o športni dejavnosti, ideološkem delu, ureditvi počitniškega doma na Gorjancih, .o delavnosti mladincev na političnem področju in na svojem delovnem mestu.
Konferenco so pozdravili tudi zastopniki mladinskih organizacij sorodnih tovarn: »Crvene zastave«, »Tomosa« in »Avtomontaže«.
»Naši problemi so sorodni,« je rekel v pozdravnem nagovoru predstavnik »Crvene zastave« mladinec Slobodan Srećković. »Zato morajo biti naši stiki čim bolj tesni. Brez strahu, tovariši, moramo reševati vsa osnovna vprašanja.« V imenu mladine . »Crvene zastave« je poklonil mladincem IMV album fotografij o življenju in delu mladine v tej tovarni.
Štiri ure trajajoča razprava je osvetlila marsikatero vprašanje, ki tare mladino v IMV.
V zaključni besedi je rekel njihov direktor Jure Levic- « nik:
»Mi, starejši, si od mladine veliko obetamo. Z optimizmom  pričakujemo, da vam . bo uspelo tisto, česar mi doslej še nismo mogli doseči.
Nagli razvoj našega podjetja terja hkrati tudi popolno angažiranost mladih pri reševanju vseh tekočih zadev. Prepričani smo, da boste tudi zdaj, kakor ste zmeraj, veliko pomagali pri naših akcijah. Tako tudi v naši naslednji akciji — graditvi samskega doma in društvenih prostorov. Kajpak, to je le ena od akcij, kjer se bo razodel polet mladosti, svežine in ponosa, zdravih mišic in mladostnega temperamenta.«
Dolgotrajno ploskanje ob ponovni izvolitvi Borisa Ku-želja za predsednika tovarniškega komiteja je najboljše jamstvo, da bo aktiv še uspešneje delal. E. P.
Slobodan Srećković iz Crvene zastave predaja album s fotografijami o delu in življenju mladine v kragu-jevški tovarni avtomobilov
Splošno veselje v Ziljah
2. novembra so v Ziljah pri Vinici izročili prometu 500 matrov novo ceste, ki je odpravila hud klanec' in ostre nepregledne ovinke v vasi. Dolgoletna želja vaščanov, ki so klanec na stari cesti le stežka zmagovali, se je uresničila, na sestankih in zborih volivcev pa v bodoče ne bodo vež razpravljali o tem bolečem problemu. O nujnosti preložitve cesta je večkrat razen drugih časnikov poročal tudi Dolenjski list.
Na pobudo prebivalcev in krajevnih organov ter občinskega vodstva SZDL je prestavitev ceste financiral okrajni cestni sklad, del.i pa so opravili delavci Komunalnega podjetja iz Črnomlja.
Slavnosti, na kateri so se poleg delavcev, ki so cesto gradili, in okoliškega prebivalstva zbrali rudi gostje, sta so udeležila ljudski poslanec Viktor Zupančič in predsednik občinskega odbora SZDL Črnomelj, Franc štajdohar. Dražbi in vsem, ki so pripomogli k preložitvi ceste, se je v imenu okoliškega prebivalstva zahvalil področni član občinske -skupščine Lojze Bal-kovec. V govoru je omenil, da so Ziljani z okoličani vred po vojni dobili razen to ceste še elektriko, novo šolsko stavbo, domače gasilsko društvo s po'rebno opremo in še marsikaj.
Za njim je govoril ljudski poslanec Viktor Zupančič, ki jo ocenil vrednost novega objekta za okoličane, na kratko orisal gospodarski razvoj v Sloveniji in Jugoslaviji in so dotaknil tudi pomsmbnih mednarodnih dogodkov v svetu. Na koncu je prebivalce pozval, naj si še naprej z združenim: močmi prizadevajo za čim večji razvoj in uspeh.
Domačini so kot skromno priznanje vabljenim gostom in delavcem Komunalnega podjetja priredili pogostitev. V pristnem belokranjskem vzdušju so se poveselili in sproščeno pogovorili o vsem, kar jih tare. Prebivalci Zilj pa se prek Dolenjskega lista šo enkrat zahvaljujemo vsem pobudnikom gradnje našo ceste in vsej družbi za izkazano pomoč.
F. P.
• Ameriška agencija za mednarodni razvoj je odobrila čilu kredit v znesku 1 milijonov dolarjev.
• Avstralija bo kupila od ZDA 24 nadzvočnih bombnikov. Za nakup bo potrebovala 44 mi i'onov in 800 tisoč funtov šterlingov.
• Zadnji odttelek cptovskih čet, ki je sodeloval pri operrcijali v Jemenu, se je vrnil v ZAK.
Razširjajte domači pokrajinski tednik DOLENJSKI LIST!
»NESREČA RADA LOVI JESENI...« pravijo ljudje. O tem so se prejšnji četrtek zjutraj lahko prepričali tudi Krčani: na cesti pred stadionom v VidmuKr-škem se je že ponoči prevrnil kamion iz Ljubljane. Zjutraj ga je med vožnjo opazoval radovedni mopc-dist, ki je pri tem trčil v fička — in nova nesreča je bila tu. K sreči brez človeških žrtev, mopedist pa bo le moral kupiti novo sprednje kolo in verjetno odšteti tudi škodo lastniku fička. Smo pozabili, da »... na cesti nisi sam!«?
KMETIJSKA ZADRUGA »SLOGA« - KRANJ
sprejme takoj
KMETIJSKEGA STROJNIKA-TRAKT0RESTA
Na razpolago je manjše družinsko stanovanje. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD zadruge. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite na naslov: KMETIJSKA ZADRUGA »SLOGA«, KRANJ, do 20. novembra 1963.
Zaradi vsega tega seveda ne bomo zanemarili pr-vorojenčka, ki potrebuje precejšnjo mero naše ljubezni in razumevanja. Pustimo ga, naj se sam igra, dokler ga to zabava in osrečuje! Nudimo mu priliko, da včasih sam začne pogovor in ne čaka na to, da ga mi začnemo! Ob obiskih ga pustimo, da se približa obiskovalcu! Ko se nam približa, željan zabave ali naše ljubezni, bodimo z njim prisrčni; pustimo ga, ko se želi vrniti k svojim igračam!
Tudi strogost staršev je razlog, da so prvorojenci včasih premalo družabni. Prvorojenca hočejo strogo vzgajati. Podobni so mlademu poveljniku, ki prvič vodi ljudi. Ker še ne zaupa vase, je v začetku preveč strog; boji se za svoj ugled. Izkušena oseba se tega ne boji. Morda bosta oče in mama rekla: »Nimava potrebnih izkušenj!« Prijateljski nastop to pomanjkljivost v veliki meri nadornesti. Otrok se nam ne bo smejal, kot to lahko storijo ostali ljudje. Zato bodimo z otrokom naravni in prijateljski!
Ko je otrok žalosten, potrebuje tolažbo, ki mu jo starši moramo nuditi! Potolr.žimo otroka, kadar je nesrečen! Potrudimo se, da na vzrok žalosti čim prej pozabi in se vrne k igri!
Otrokov odhod v posteljo
Prizadevajmo si, da bo otrokov odhod v posteljo prijeten! Če Je utrujen, mu bo počitek privlačen, seveda, če ga ne spremenimo v neprijetno dcl'nst Pri tem bodimo razpoloženi, vendar odločni!
Do tretjega, četrtega leta starosti, oziroma dokler otrek še ni sam sposoben določiti, kdaj je čas za spanje, ga odvedemo v posteljico, vendar ga pri tem ne priganjamo z besedami. Dojenčka noložimo spat nežno in z ljubeznijo. Večjega otroka odvrnemo v po-
steljico, držeč ga za roko, in se pogovarjamo z njim o tistem, kar ga trenutno zanima.
Otrok ima rad, če je odhod v posteljo povezan z določenimi dejanji, na primer, če mama najprej pa loži v posteljo lutko ali medvedka in ga pokrije, nato pa še otroka in ga morda poboža. Potem ugasne luč. Ne priganjajmo otroka spat, čeprav se nam mudi! Če imamo čas, mu povejmo kakšno zgodbico, ki pa ne sme biti žalostna ali razburljiva! Mnogi otroci raje gredo spat, če jim damo v posteljico primerno igračko. Če mu ta daje občutek varnosti ali mu predstavlja prijatelja, je to zanj dobro. Človčk je družabno bitje. Nič ni čudnega, če se otrok, posebno prvorojenec, počuti osamljenega, če sam spi v sobi.
Dve ali triletni otrok utegne zlesti iz postelje kmalu potem, ko smo ga spravili soat. Običajno reče, da je žejen ali da mora na stranišče, čeprav je že oboje opravil. Pri tem se vede povsem nedolžno. Glavni vzrok temu dejanju je osamljenost. Dveletni otrok, posebno edinec, je zelo navezan na starše. Nima drugih otrok, s katerimi bi šel istočasno spat. Če sta oče in mamica v zadnjem času pogostoma odhajala z doma, se boji, da bosta zopet odšla in da bo ponovno sam. Vstane iz postelje, ker želi vedeti, kje sta očka ln mama. Navedeno preprečimo, če skrbimo, da otrok odide zadovoljen v posteljo. Dobro je. če se pred spanjem oče nekaj časa z nlim zabava. Če zapusti posteljo, ne smemo pokazati neraznoloženia! To bt mu samo povedalo nemir. Naiboljo je, da ga v takem primeru odnesemo tnkot nnzaj v posteljo. Čeprav je otrok morda utrujen od icrre, se lahko zgodi, dn bo fte doh'o čn^i buden, če le bil nrert sopniem vzn°mlr-i»n. Ne bi bilo nravilno, če bi otroka zaklenili v sobo. Ori Btrahu bi nreveč tropi. Pustimo luč v nicovi aH e-rr^njl sob'. č*> se ob nie1 nočuti vrwn">x~~n'
Zvezno priznanje za resno in disciplinirano amatersko delo
Bilo je, kakor smo pričakovali: v soboto zvečer je kolektiv gledališča DPD Svoboda »Dušan Jereb« razen bronaste medalje za svoj letošnji uspeh — doseženo 3. mesto na zveznem festivalu amaterskih gledališč Jugoslavije na Hvaru — sprejel tudi ponovno prisrčno zahvalo svojega mesta. Zahvalo za vztrajno, dolgoletno gledališko ustvarjalnost, ki je rodila tako zavidljive uspehe v prvih povojnih letih in ki ni ugasnila — kljub pogostnim nevšečnim vetrovom in slabim razmeram v materialnih pogojih društva! — vse doslej. S svečano predstavo Miller-jeve drame VSI MOJI SINOVI   se  je novomeško
Najboljša enajstorica režiserjev
Na mednarodnem filmskem festivalu v Londonu je angleški ča:.iik »Observer« sestavil enajstorico najboljših režiserjev sodobnega svetovnega filma. To so Italijani: Anten, oni Michelangelo, Federi-co Fellini in Luchino Vi-sconti; Francozi: Jean Re-noir, Alain Resnais in Fran-cois Truffaut, Američana Alfred Hitchcock in John Hu-sten, Sved Ingmar Bergman, »brezkompromisni vizionar« iz Španije Luis Bunuel in Indijec Satjajit Raj. Filme teh režiserjev smo videli tudi pri nas.
gledališče poklonilo tudi spominu žrtev velike nesreče v Skopju; tja so namreč poslali čisti dobiček prireditve, ki je tudi tokrat privabila v dvorano toliko ljudi, da so bili vsi prostori zasedeni.
O delu in igri tokrat ne bi pisali; o tem je tekla beseda že na letošnji dramski reviji (tudi prihodnje leto bo ta gledališka revija spet v Novem mestu!). Morda le opomba: čutih smo, da igrajo naši znanci na odru z vsem srcem. Pa ne zaradi bronaste medalje, ne zavoljo slave: kadar so na odru, živijo za umetnost in za publiko, katere nočejo razočarati. Slovesne prireditve se je udeležil tudi član hvarskega festivalnega odbora Izak Amar iz Beograda, predsednik Zveze Svobod SRS Branko Babic, predsednik sosveta za dramatiko pri republiški Zvezi Svobod Janez Šmon, še nekaj članov festivalskega odbora, predsednik občinske zveze Svobod iz Vidma-Krškega Matko Matjan, predstavniki novomeške občinske skupščine in ObK ZKS Novo mesto. Goste in domačine je prvi pozdravil predsednik društva Rudi Mraz, po končani drami pa je pred vsemi igralci in publiko čestital Novo-meščanom za visoko priznanje tovariš Izak Amar,
ki je med drugim dejal:
»Gledališki amaterji Jugoslavije so letos na Hvaru še enkrat potrdili, kako resno, darovito in s strastjo zgorevajo v tem plemenitem in za našo socialistično družbo tako pomembnem delu. Zbrali so se, da vedro in odločno v tovariškem krogu pomerijo svoje moči in sposobnosti. Zato je bilo lepo, a hkrati težko, spričo take kvalitete odločati, kdo naj bo prvi ali tretji, drugi ali peti. Splošna raven te pomembne revije je prevzela vse, ki so jo videli; to nas hrabri in dviga vero v nadaljnji razvoj amaterizma. To hkrati opravičuje — pa spet postavlja — obveznosti družbene skupnosti, da vedno bolj širijo moralno in materialno pomoč tej veji našega kulturnega življenja in izživljanja in podčrtava zahtevo, da postavimo gledališko umetnost na najširšo demokratično osnovo.
Letos so na Hvaru gledališki amaterji tega lepega mesta, kot eden izmed reprezentantov naše prelepe Slovenije, izbojevali v burni in nadvse zanimivi konkurenci tretje mesto. Predstavili so se kot zelo resen,' studiozen in discipliniran amaterski kolektiv, ki zasluži vso skrb, naklonjenost in pomoč ne samo svojih simpatičnih me-
TRŽIŠČE: na tesneni s prostori
Osemletka y Tržišču kaže na zunaj prav ugodno lice, znotraj stavbe pa je čisto drugače. Da ni dovolj denarja, lahko vidi vsak, k.lor vstopi v zbornico. Slab ladijski pod, učila po omarah, zemljepisne karte v kotu, miza in nekaj stolov.
— To js zbornica, shramba za učila, govorilnica in moja pisarna, — je povedal ravnatelj Mirko Fugina, ko sva vstopila.
V pogovoru z njim smo zvedeli, da ima šola 319 učencev, 11 oddelkov in prav toliko učnih moči. Predmetnik je skrčen, ker ni dovolj učiteljev; teh ni, ker ni zanje stanovanj, stanovanj pa ni, ker ni denarja. Sola ima premalo denarja še za materialne in personalne izdatke. Nima opreme, nima delavnice za tehnični pouk, nima kabinetov in ne telovadnice. Vsi učitelji, razen upravitelja, ki je pred nedavnim dobil stanovanje, živijo v neprimernih stanovanjih. Deloma bo ta problem rešen z dvema družinskima in dvema samskima stanovanjema, ki jih bo dobila šola v novem stanovanjskem bloku.
Letos so prebelili učilnice in preložili peči, več pa ni bilo mogoče narediti, ker je bila blagajna že prazna. Učenci in učitelji so lansko hudo zimo močno občutili. Peči so kadile, da je bilo treba odpirati okna pri 25 stopinjah mraza.
Po vojni je bila šola na hitro obnovljena. Takrat so vstavili začasni ladijski pod, češ da parketirati pridejo naknadno, pa jih še zdaj ni.
Kljub vsem tem težavam pa učiteljski kolektiv ni klonil. Upravitelj Mirko Fugina vztraja v Tržišču že 14 let in z ostalimi člani zbora pomaga pri dslu v vseh organizacijah.
Dokumentarni film o prvi svetovni vojni
Znani jugoslovanski filmski režiser Vladimir Pogačic, ki ima za seboj že vrsto uspelih in nagrajenih celovečernih igranih filmov, namerava posneti dokumentarni film o prvi svetovni vojni. Pričakujejo, da bo besedilo za film napisal Miroslav Krleža, ki se bo ob tej priložnosti po-služil domačega in tujega gradiva o prvi svetovni vojni.
Za letošnji 29. november pripravlja šola v povezavi z ZB in prosvetnim društvom javno akademijo. Prireditev bo že 24. novembra, ker pričakujejo takrat večji obisk. Za praznike gre vsak po svoje — tudi učitelji. Ker so vse prireditve v šolskih razrediri tudi vodstvo šole komaj čaka nove dvorane. Računajo, da bodo lahko imeli v njej tudi ure telesne vzgoje.
— Vedno upamo na boljše, — je povedal ravnatelj, — zato vztrajamo tudi v tako težkih delovnih pogojih.
B. R.
Kolektiv novomeškega gledališča po sobotni ponovitvi Millerjeve drame VSI MOJI SINOVI: v prvi vrsti (od leve proti desni) Sla vica Canič, Marija Šali, režiser Riko Urh, Mara Glonar, Eva Nifergal-Simič; stoje: inšpicient Leo Korošec, Franci Štira, Milan Bratož, France Kralj in Ivo Pavšič
ščanov, temveč vse jugoslovanske skupnosti...«
Tovariš Amar je nato s prisrčnimi čestitkami izročil kolektivu našega gledališča bronasto medaljo in tople pozdrave vseh amaterskih gledališč naše domovine. Za njim je kolektivu prisrčno čestital še Ernest Jazbec v imenu občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev novomeške občine, igralcem pa so nato razdelili šopke cvetja ob neprestanem ploskanju navdušenih gledalcev.
Ob zakuski na Loki je čestital nato novomeškim igralcem tudi tovariš Branko Babic, predsednik Zveze Svobod in PD Slovenije in jim zaželel novih uspehov in nadaljnje plodno delo.
Čestitkam domačega mesta in priznanju zveze ter vse naše javnosti naj bi zdaj sledila tudi izdatnejša materialna pomoč pristojnih činitelje v, da bi novomeška Svoboda še bolj razvijala zdrav amaterizem svojih sekcij in jim omogočala dosegati tudi vnaprej take in podobne uspehe. Večjo moralno in materialno pomoč je zlasti zaslužilo novomeško gledališče, ki je s to Mil-lerjevo dramo zaradi svojih kvalitet in resnega, dolgoletnega prizadevnega dela prodrlo v sam vrh jugoslovanskega gledališkega amaterizma.
Naj ne ostane tudi zdaj samo pri obljubah in lepih besedah. Tg.
POZIV
SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV
Plenum slovenskih književnikov v Mariboru je pred kratkim v dveh referatih in razpravi obravnaval nekaj žgoče problematike v zvezi s položajem slovenske kulture, zlasti jezika in slovenske knjige:
1. Plenum nalaga odboru Društva slovenskih književnikov in poziva republiške in krajevne skupnosti, naj posvečajo 'posebno skrb navedenim problemom, zlasti še v vseh slovenskih obmejnih krajih.
2. Plenum ugotavlja, da spričo velike tradicije slovenskega jezikoslovja daleč zaostaja preučevanje raznih teoretično pomembnih vprašanj (problem stila in jezika,
• raziskovanje umetnostno teoretičnih in estetskih vpra-I sanj itd.).
Za raziskovanja stila in podobnih vprašanj bi mogoče ; lahko dal pobudo in organiziral delo oddelek za literarno
* zgodovino in umetniški razred SAZU.
3. Plenum sodi, da je treba zlasti v strokovnih šolah posvetiti posebno pozornost pouku slovenskega jezika, saj se tu vzgaja nova tehniška inteligenca, ki ima v naši družbi vsak dan večjo vlogo.
4. Plenum poziva tudi vse gospodarske organizacije in javne ustanove, naj bi posvečale posebno skrb lepoti in čistosti slovenskega jezika v javnem in notranjem poslovanju.
5. V interesu razvoja slovenske knjige bi bil potreben sestanek med založniki, pisatelji, profesorji slovenskega jezika in literature, bibliotekarji in raznimi družbenimi organizacijami, ki so po namenu posredno ali neposredno povezani z vprašanjem razvoja in popularizacije slovenske knjige. Na tem sestanku bi bilo treba najti stalne sodobne oblike za pospeševanje rasti slovenske knjige in njene popularizacije.
Tak sestanek bi moral prav tako načeti akutni problem previsokih ceh za slovenske knjige in njenega financiranja.
6. Plenum priporoča uredništvu dnevnih časnikov, naj posvetijo izvirnim literarnim delom večjo pozornost kakor doslej in naj prinašajo poročila o izvirnih knjigah v takem obsegu kakor o gledaliških predstavah.
7. Plenum priporoča, naj po možnosti vsi slovenski pisatelji s sodelovanjem podpro revijo Obzorja v Mariboru.
8. Plenum' poziva vse slovenske pisatelje in pesnike, naj se v interesu jezikovne celovitosti glede pisave »bra-vec-bralec« ravnajo po Ramovš-2upančičevem pravopisu. (Op. uredn.: to se pravi po Slovenskem pravopisu ia 1. 1950, ki določa pisavo: bralec, bralka, bralski, bralstvo).
'/.<• i* štiri ni dovolj prostora za edino mizo učiteljske zbornice v Tržišču, kaj Sele za vseh osem ...
Uvodni razgovor o svetu oblik in barv
Nihče ne bo oporekal resnici, da je prijeten videz popolnoma odvisen od oblike in barve. — Zmečkan ovratnik, klobasasto nagubano prepolno krilo niso prijetne oblike. Ledena, modrikasto - zelena barva se nič kaj dobro ne ujema z zelenkasto - rumeno barvo.
Ni verjetno, da ti je vseeno, če si ali nisi prijetnega videza, če je tvoj dom in plot okoli vrtička ugoden očem prijatelja izseljenca, ki te obišče.
Praviš, da nimaš časa ukvarjati se s takimi nepomembnostmi. Le da je zadnja plat cela in da grlo ni suho! Dobro, čas izgubljaš tudi, kadar izbiraš po trgovinah in nič ne najdeš, ker najti —- ne znaš. Kadar pleskaš, se jeziš, in če bi ponovno gradil, bi seveda zidal drugače. Naš pogovor bo prav zato, da se temu in podobnemu izognemo, koristen; denar nam bo dal. Ugoden, skladen videz udobrovolji kupca, navduši tujca, privabi gosta.
Časi se menjajo. Vedno več nas je, večje so naše potrebe, zato potrebujemo več sredstev; najti moramo nove zaslužke. Vi-
no, ki ga pridelamo, bomo dražje prodali, če ga bo tujec pil v naših gostilnah in hotelih, saj naših* hramčkih in zidanicah, v bo hkrati plačal tudi ogled naših slikovitih, sončnih krajev. Da bomo to dosegli, morajo biti naše vasi prijetne, naši domovi lepi, prijetni moramo biti mi.
Ne govori: daj denar! Počasi! Betonska ograja okoli vrtičku ni tako lepa, kot je lep skrbno pleten plot, ob katerem cvete roža in diši rožmarin namesto kopriv in slaka. Zakaj bi barvali oknice vedno zeleno in ne rdeče, kar je morda lepše. Ni vse denar! Dostikrat je zaradi omalovaževanja oblike in barve kaj malo za kupček tisočakov. Veš kaj o učinku črt? Veš, da s pogledom na barvaste ploskve v svetu celo zdravijo? Ali veš, da se nad merami, nad obliko naših kozolcev, hramov, kužnih znamenj navdušujejo mojstri oblike in barve — Francozi! Zakaj porabiti dragocene deske za opaž, potrošiti več cementa in še železo za ograjni steber, če je prav tako troežen in lepši sezidan iz domačega kamna? Čemu  gladiti  beton in  ne rajši
skrbno, smiselno zložiti opazne deske, da dobi beton igraj očo površino? Zakaj steklen vrč ali dolgočasna steklenica za vino in steklena skledica za kislo mleko, ko je cenejši glineni vrč lepš"i in lepša glinena latvica! Lončarji se morajo seveda potruditi. In tisti lončki za rože iz umetne bele tvarine, ki ji pravimo sti-ropor, niso nič lepši kot zarjavela konzervna škatla.
V naših pogovorih se bomo menili to in ono o vsebini in smislu črt, o smiselnem zlaganju in uporabi barv, o uporabi in lepotnem učinku raznih tva-rin, o smešnosti tako imenovanega trokrilnega okna, ki v leseni steni deluje nekako tako kot koščena buša pod lepim sedlom ...
Dekle svetlih las in modrih oči, zamisli si dokaj svetlo sivo-vijoličasto modro obleko iz lesketajoče se tkanine, volnen motno - polno zelen plašč ter bledo-škrlatno-rdečo rožnato rutico ... Mislim, da je sestava barv, čeprav nekoliko drzna, dokaj dobra. Drugič pa morda nekaj o črtah.
Prof. Miro Kugler
44
»Zagotavljamo armadi, da ne bomo nikoli pozabili, da v njej gledamo nosilca tradicij slavne armade in da bomo z vsem svojim srcem in z vso svojo silo podpirali duha stare armade.«
V vrstah SA je napetost rastla. Oddelki SA se niso vključili v redno armado. Rohm je grozil, da bo, Že bo potrebno, »birokratskega duha iz buržoaznih taborov odpravil na grob način«.
Hitler je iskal mirno pot. Zatekel se je h kompromisu. Leto 1933 se je nagibalo h koncu in 1. decembra je zagledal beli dan zakon, s katerim je skušal Hitler zagotoviti enotnost stranke in države. Rohm (kot načelnik štaba SA) in Rudolf Hess (kot predstavnik voditelja stranke), sta bila imenovana za člana vlade Reicha.
Rohm se je trenutno potolažil, v februarju 1934. leta pa je spet predlgal vladi, naj uporabi o.ddelke SA kot osnovo za povečanje armade in naj imenuje vlada posebnega ministra, ki bo skrbel za oborožene sile ter za vse neregularne vojne organizacije in organizacije veteranov. Pričakoval je, da bo imenovan na ta položaj on sare — Ernst Rohm.
Armada se je vznemirila. Stari Hindenburg je pristal, da postane Hitler kancler, toda pridržal si je pravico, da sam imenuje obrambnega ministra. Vrhovno poveljstvo armade je soglasno zavrnilo ta predlog in sporočilo predsedniku Hindenburgu, naj prepreči Rohmovo vmešavanje v armadne zadeve.
Hitler ni bil na Rohmovi strani. Oddelki SA so vzbujali v inozemstvu (kot strankini oboroženi oddelki) precejšnjo pozornost. Ko je 21. februarja obiskal Hitlerja angleški predstavnik Anthonv Eden, mu je Hitler ponudil, da zmanjša oddelke SA za dve
fretjini, tak predlog pa je Hitler ponovil tudi v aprili. To je bila njegova taktika. S tem je odvračal pozornost od ponovne oborožitve nemške armade, ki Je že tekla.
Bilo je konec marca 1934, ko so se v inozem skem tisku pojavili glasovi, da vlada v vodstvu nacistične stranke nesoglasje. Toda le nekaj dni kasne ie je Hitler pozabil na svoj bes, ki so ga povzročile take in podobne govorice o nesoglasjih v njegovi Stranki. Naskrivaj so ga namreč obvestili (in tudi von Blomberga), da predsednik Hindenburg ne bo več dolgo živel. Mora se torej pripraviti! Predsednik je lahko samo eden — Adolf Hitler. Torej, pozor!
Sedaj je moral imeti dobre odnose z armado. Hitlerju se je kmalu ponudila izredna priložnost, ko Se je 11. aprila 1934 vkrcal na križarko »Deutsch-lami«, da bi prisostvoval pomorskim manevrom. Spremljali so ga obrambni minister von Blomberg,
Sačelnik štaba nemške armade general von Fritsch i admiral Erich  Raeder, načelnik  štaba nemške mornarice.
HITLER DOLOČEN ZA HINDENBURGOVEGA NASLEDNIKA
Rohm je zvedel za Hitlerjeve ponudbe Franciji Jn Angliji za zmanjšanje oddelkov SA. O tej ponudbi so namreč pisali praški listi. Na Hitlerjevi strani je bila armada, pa tudi Giiring, kateremu je Hindenburg avgusta 1933 podelil čin generala. To je slavo-hlepnemu Goringu mnogo pomenilo, in ni čudno, da je stopil na tisto stran, ki ga je dvigala. Z Rohmom Sta bila v najslabših odnosih. Giiring je začel zbirati policijske sile za »specialne naloge«, ki jim je sam poveljeval. Nepričakovano je 1. aprila 1934 imenoval za šefa Gestapa Heinricha Himmlerja, dotedanjega šefa bavarske policije in »Reichsfiihrerja« črnih srajc — SS.
Osem let prej — let 1926 — je Hitler ustanovil poleg oddelkov SA (»Sturm Abteilung«) še posebno vrsto strankinih oboroženih sil z imenom »Schutz Staffeln«. Od tod ime SS. To je bil začetek slovitih oddelkov SS. V SA so sprejeli slehernega, ki je izrazil željo, da bi nosil »rjavo« srajco. V »zaščitne odrede« SS pa so sprejemali samo izbrane ljudi, ki so jih. oblekli v črne uniforme z mrtvaškimi glavami. Njihova naloga je bila čuvati in braniti nacistično gibanje. Himmler je leta 1930 prevzel poveljstvo nad SS in ostal komandant do njihovega neslavnega konca.
Himmler je sovražil Rohma, kateremu je bil šef SS formalno podrejen, ker so bile enote SS podrejene generalnemu štabu SA, čeprav je bilo nasprot-stvo med SA in SS skoraj nevzdržno. Ko bo prišla ura obračuna, bodo prav elitne čete SS likvidirale voditelje SA.
Vzporedno je tekla ie posebna akcija. Rudolf Hess (Hitlerjev namestnik), Martin Bormann (sekretar nacistične stranke) in njune pisarne vztrajno zbirajo gradivo o prestopkih oddelkov SA in o škandalih, ki jih delajo Ernst Riihm in drugi voditelji SA. In teh je precej!
Riihm je imel v nacističnem vodstvu le malo prijateljev. To sta bila Goebbels in — Hitler. Goehhels se je nagibal k Kolimu, ker je hil sani skrajnež ln mu spora-tmn z »reakcijo« ni bil blizu. Ostal je z Rohmom vse do sredine junija, ftele v zadnjih dneh pred likvidacijo voditeljev SA je preskočil v nasprotni lahor. Hitlrr je bil navezan na Kolima. Frnst Riihm in Georg Strasser sta bila edina človeka, ki sta ga lahko tikala ves čas njegove politične kariere. Hitler ni mislil na Riihmovo likvidacijo vse do druge polovice junija. K temu sta ga nagovorila CBrinjj in Himmler. Prepričala sta ga, da pripravlja Riihm prevrat. Kiihrer je sicer nasprotoval Rohmoviin načrtom, toda do zadnjega ni mislil na fizično likvidacijo.
Zaklad na sevniškeni gradu
Človek bi sodil, da grajskih oskrbnikov ni več pri življenju. Tudi grajska gospoda, ki je nekdaj kopičila bogastvo po svojih sobanah in kleteh/ je izumrla. V sevniškem gradu je še vedno pri življenju oboje. Oče Albert Pečnik vas bodo inalec z nezaupanjem pogledali, če jih poprosite, naj vam razkažejo grad. Takoj ko ugotovijo, da ste »ta pravi tič«, pa bodo odhiteli po ključe in skrbno odklepali vrata, nato pa jih za vami še bolj skrbno zaklenili. 71 let življenja jim je malce upognilo postavo, toda še vedno so gibčni, njihovi brki so košati. S ponosom vam povedo, da so grajski oskrbnik.
Obljubili smo tudi graščake. Teh resda ni več, nadomešča jih tovariš Jože Smodej, ki že vrsto let s koncem očesa budno motri grad in s prirojenim čutom za vse, kar je umetelno, lepo in dragoceno, čuva zaklad na sevniškem gradu. Kakšne vrste zaklad je to, nam je pripovedoval debeli dve uri, ko smo se sprehajali iz sobane v sobano, iz kleti v klet, od dveri do dveri.
Starodavni sevniški grad, prepoln kulturnozgodovinskih dragocenosti iz minulih stoletij, bo dobil veliko večjo vrednost, ko bo modernizirana zasavska cesta. Množice domačih in tujih turistov bo privedla v grajske sobane, poslikane s prečudovitimi, edinstvenimi freskami, v sprehajališča ob gradu, kjer rasto prelepa drevesa, in v Lutrovo klet, ki stoji neposredno ob gradu, želja po vsem, kar je lepo in dragoceno. Letos so se prvič po osvoboditvi začela obsežnejša vzdrževalna dela, ki jih pod strokovnim vodstvom in s sredstvi republišega Zavoda za spomeniško varstvo izvaja sevniško Turistično društvo. Največ- skrbi je posvečenih Lutrovi kleti, prostoru, v katerem je, kot pravi ljudska govorica, živel nekaj časa Jurij Dalmatin. Na stenah in stropu luteranske kapele so odkrili dragocene freske z verskimi motivi. Letos so se največ ukvarjali z izolacijo stavbe, ker je vlaga grozila uničiti še to, kar je ostalo.
Vsa   začetna   dela bodo
opravljena do 15. novembra, v prihodnjem letu pa bodo strokovnjaki začeli obnavljati freske. Te, ki so jih odkrili doslej, so že zaščitili z raznimi sodobnimi preparati pred škodljivim delovanjem vlage.
Rjavina je že močno najedla pločevino, s katero so okovana dvokrilna grajska vrata z vdelanimi .dvercami za vhod posameznikov.
— 21ebovje in streho smo popravili, pripoveduje Jože Smodej. Na desni strani vhoda stoji iz kamna izklesani kip sv. Florijana, v zid je vdelana kovinska plastika, pod njo je vklesan star napis. Nad vhcdom v levo krilo staivbe je lesena rezbarija z vdelano kamn'to plastiko. Na dvorišču starodavni vodnjak s klesanim koritom, nasproti njega se vam zlovešče zasmeji skoraj meter velika glava iz kamna, kateri moli iz ust vodna cev. V svinec vdelana barvna stekla v oknih so večidel uničena, na roko kovane, umetelno izdelane viseče svetilke najeda rja, nekaj so jih ljudje tudi pokradli. V gradu
še vedno  stanuje 9 strank.
— Poglejte, koliko človeškega truda je vloženega v tak kip, v takšno svetilko, v vse to! — opominja tov. Smodej, ko z ljubečim pogledom boža stavbo, katero sta nagrizla zob časa in malomarnost stanovalcev.   Pogled  zatava k
šlo odraz tudi v umetnosti. Poglejte plemiča, kako se nagiba h grajski gospodični in ji ponuja poljub. In ta dama tu, kako vabeče pogleduje svojega kavalirja! Mar ni lepo?
Del freske s prizorom, ki ga je opisal naš sogovornik, je n3 steni že odkrit, z nasprotnega zidu nas ogleduje amor-ček, ki je najbrž majhen detajl na veliki freski, ki še ni odkrita. Korak nas vodi v sosedno stolpno dvorano s čudovitim razgledom na Sevnico, z obokanim stropom in prelepo izdelanimi vrati. — Skoda, da ni več poldrugi meter visokih tapet iz rdečega žameta, ki so obdajale nekdaj
Pogled v Lutrovo klet in na starodavne freske, s katerimi so poslikane vse stene in strop. Freske so odkrili strokovnjaki republiškega Zavoda za spomeniško varstvo, pod njegovim nadzorstvom pa stavbo tudi počasi obnavljajo
To pa je naš znanec Albert Pečnik, možak 71 let, železniški upokojenec in menda eden redkih grajskih oskrbnikov
vratom. Vsaka zase so posebna umetnina. Srce se ti nehote stisne, ko opaziš nevešče zabit žebelj, praske in zajede v lesu, ki so posledica zabijanja vsakovrstnih »riglov«. Glasen pogovor je privabil grajskega oskrbnika očeta Pečnika. Ozko stopnišče nas vodi v prvo nadstropje.
— Za vsako sobo posebej se borimo. 6 strank so že' izselili, nekaj prostorov je že naših. .Tisto sobo s freskami boste pokazali oče Pečnik! — poveljuje tov. Smodej. V sobi so razporejene postelje, na katerih spe Pionirjev! gradbinci.
— Nekje morajo spati, dostojni so in nič ne bodo pokvarili, pojasnjuje tov. Smodej. — Poglejte to slikarijo! Takšne freske ni v Sloveniji v nobenem gradu! Strokovnjaki povedo, da so to edinstvene slike iz raziobja, ko se je na gradovih v prejšnjo togost med ljudmi vrinila sproščenost. To je na-
vse stene! Ljudje so vse po-trgali, ostal je samo še ta leseni opaž! — pripomni tov. Smodej.
Stavba, v kateri je Lutrova klet, je zdaj od daleč vidna, ker so letos posekali okoliško
drevje, * W sonce osušilo iag0 v staah. Skozi v obliki k'ainnM« woAa. izdelani vhod i ograji stopimo na dvo*. Stara stavba je t0 oWa3 zamrežena z gav-tratfi- * Pečnik odklenejo vhod i° ^smo v Lutrovi kleti. VeV^Lprazna dvorana. Yse 9W*ft strop so poslikani i flfami, polnimi or-skega SJNa. v kamnitem tlaku, WJ J* najbrž nekdaj stal oV*Wto odprtina z železarni % To je vhod v a-ruto!"03, ij kateri počivata balzami"! trupli zadnjega sevfiiš**1 irofa in njegove hčerke- \ nasprotnem koncu Lutrov*!^ je še vidna v &0 sS*P vklesana Oljska ora s "tei in dolinami, kjer * tojčas stale daleč znane P** z mnogimi ovčkami. P^Jil in drugimi sve-topiseH*"«! osebami, kot je razloži' M| Smodej. Nato je razka^Tto' kar je bilo narejeni J*05 za osuševanje &tavitf,WT>ovedal, da so na w tnis^ Wdje že pred dobrimi ti stoletji, ko so stavb0 Jldui- Delavci so j^reč' 09ali lončene cevi, so *t iz posebnega pre-zrače1^ ađu- izdelanega •z plast' 9«ke in plasti malte iz nekega apna, s katerim s0^ zidovi zaščiteni red vla^po lončenih ceveh ?e odteM odvisna voda.
TakšHj- zelo na kratko 0pisan *ad na sevniškem gradu. niso dragoceni kamni ^ AaX nakit Za" klad s0 ^nirie, ki jih je ored s"* ji ustvarila člove-jka r°M ^agocene freske, 1 soomeIlill ^Jske sobane, Turovo ■ fn vse, kar je v t rod8*11 Spiski stavbi, je rret* 01,07111 kot izredno jturno^ovinsko dragoce-K t Id bo dosegljiva vsem- * ihn k leP°te Prl Ircu- M. J.
IZJAVA LETALSKEGA KAPETANA KNUDSONA ŠVEDSKEMU LISTU
Predsednik Tito je najboljši potnik"
»Svenska Dagbladet«, švedski konservativni dnevnik, je pred dnevi objavil članek pod naslovom »Tito je preletel s Švedi 25.000 kilometrov«. V članku med drugim piše:
»25.000 zračnih kilometrov ui 35 ur letenja s predsednikom Titom je zabeležila posadka švedske letalske družbe SAS ob obisku predsednika v Ameriki. Tito je obiskal Brazilijo, Cile, Peru, Mehiko In ZDA. Avion DC-8 se je vrnil na Švedsko potem, ko je pripeljal predsednika Tita v Washington. Za povratek maršala Tita v Evropo so namreč poskrbeli Američani.«
»Jekleni 71-4etni jugoslovanski predsednik je eden od najboljših potnikov, s katerimi sem doslej letel,« je povedal letalski kapetan Kari Gunar Knudson, ki je bil vodja  švedske petnajstčlan-
ske letalske posadke. »Potovanje je izvrstno potekalo in predsednik Tito je izjavil ob 6lovesu, da je bil z nami zelo zadovoljen. Med potniki, ki so se 13. septembra vkrcali v letalo v Beogradu in leteli prek Monrovie, Brasilie, San-tiaga, Lime in Mexico Citvja do Washingtona, so bili tudi predsednikova lepa soproga, podpredsednik jugoslovanske vlade, minister za zunanje zadeve, nekaj generalov in kakšnih trideset drugih Jugoslovanov. Med poletom sta nas spremljali dve jugoslovanski letali DC-6.
V letalu DC-8 sta bili poleg druge opreme tudi dve postelji za predsednika Tita in njegovo soprogo, švedska letalska posadka se je odlično znašla na letališčih južno-" ameriški mest, s katerimi sicer družba SAS ne vzdržuje rednih letalskih prog.
polenJ9*« Ust!
V grobnici pod Lutrovo k^tj ^ sJL£Y»?cenih krstah balzamlrani trupli ene««*  Sevniskih gro-fov in njegove n |
V nedeljo bo martinova nedelja: čez noč bo izginil iz vseh hramčkov in kleti ves novi mošt, prenekatera gos, puran, petelin in tolsta kokoš pa bodo prispevali svoj delež za dobro voljo v naših goricah in »vinogradih«. Marsikje so ga pokušali že to nedeljo, če je »ta pravi«. Tudi pri Hrovatovem Lojzu na Uršnih selih je bilo tako...
Zakaj je predsednik Tito izbral prav švedsko letalo za svoje potovanje v Ameriko, m natanko pojasnjeno. Menimo pa, da verjetno zaradi tega, ker je hotel predsednik Tito potovati z letalom kakšne nevtralne države in ker ima najbrž dobro mnenje o sposobnostih naših letalcev, kar je za naše letalstvo še posebna čast,« zaključuje švedski list.
KLUB PREŽIVELIH
Nedvomno je eden najbolj svojevrstnih klubov na svetu tisti, ki sprejme med svoje člane le padalce, ki jim je kljub slabemu delovanju njihovih padalskih priprav uspelo ubežati smrti. Zadnji član, ki so ga sprejeli v ta klub, je poročnik Smith iz nizozemskega vojnega letalstva. Padel je približno 4000 metrov globoko s padalom, ki se ves ta čas ni hotelo odpreti. Kako je ostal živ? Po naključju je priletel naravnost na streho neke tovarne z volnenimi izdelki — na srečo je bila izdelana iz tankega sloja plastičnega materiala — in se naslednji hip znašel na kupu volne, ki jo uporablja tovarna za. serijsko izdelavo odej.
Pilot se je rešil iz pragozda
Ameriški pilot Joe Ander-son, ki so ga imeli že za mrtvega, ker je njegovo letalo pred dvema tednoma treščilo v pragozd Nicarague, je te dni prispel do lagune De Perlas na atlantski obali Nicarague. Po pragozdu je hodil peš. V zgodovini letalstva je to prvič, da je kak pilot padel v pragozd, pa se mu je posrečilo, da se je sam rešil.
Preveč priložnosti
Dekan lvjrsvardsfkega vseučilišča John Munro obsoja v nekem pismu, ki je bilo objavljeno v vseučiliškem glasilu, hude kršitve moralnih zakonov univerze in dodaja, da te kršitve spreminjajo vseučilišče »v vedno večje torišče sramotnih škandalov«. Viso-košolci harvvardskega vseučilišča smejo sprejemati dekleta v svojih spalnicah med 16. in 19. uro vsak dan, ob sobotah pa od poldne do polnoči.
VSAK ČETRTEK: Dolenjski list v vsako našo družino!
Fantje, zdajle boste videli klobuk, kakršnega še niste niko1'
»Ker ji je podoben. Ta je najbolj zaljubljen. Večkrat sem ga videl jokati. Kadar je bil pri njej, jo je na vso moč prosil.«
»Za kaj?«
»Ne vem. Nista govorila po francosko. Kadar je bil v sobi kdo drug, je včasih odšel in se čisto sum napil v malem bistroju v Ulici des Rosiers.«
»So si bili v laseh?«
»Moški se med seboj niso marali.«
»Zares ne veš, čigava je bila okrvavljena srajca, ki jo je ženska prala v lavorju, kot si videl?«
»Nisem čisto prepričan. Videl sem, da jo je nosil Viktor, ampak svoje reči so si večkrat zamenjavali.«
»Kateri od teh, ki so stanovali pri tebi, je bil po tvoje vodja?«
»Niso imeli vodje. Kadar so se sprli, jih je Marija nadrla, in so utihnili.«
Gospodar prenočišča se je vrnil v svoj brlog še zmerom z inšpektorjem zraven sebe. Na ulici se je bojazljivo stiskal k njemu in koža mu je bila vlažna od potu iz tesnobe.
Sodnik Comeliau s trdim ovratnikom, temno kravato, v brezhibni obleki je zdaj pogledal Maigreta, ki se je usedel na rob okna s hrbtom proti dvorišču.
»Ženska ni povedala nič in ne bo spregovorila,« je pravil komisar in večkrat naglo potegnil iz pipe. »Od včeraj zvečer imamo v Parizu tri zveri na prostosti, Sergija Madoka, Karla in malega Petra, ki kljub svoji starosti vsekakor nima srca nedolžnega otroka. Ne glede na tistega, ki jih je obiskoval in ki je najbrž poglavar vseh.«
»Pričakujem,« mu je segel v besedo sodnik, »da ste storili vse potrebno?«
Ta bi še kako rad odkril kako Maigretovo napako. Komisar je dognal preveč v prekratkem času, kakor da bi se igral. Obnašal se je tako, kot da se ukvarja samo s svojim mrtvecem, malim Albertom — pa je odkril celo tolpo, s katero se je policija zaman ubadala že pet mesecev.
»Postaje so opozorjene, bodite brez skrbi. To ne bo nič pomagalo, ampak tako delamo. Policija nadzira ceste, meje. Tudi to zahtevajo poklicna pravila. Veliko okrožnic, telegramov, telefonskih pogovorov, na tisoče ljudi je na preži, vendar pa ...«
»To je neogibno potrebno.«
»To je tudi storjeno. Nadziramo tudi prenočišča, posebno takšne vrste, kot je »Prenočišče pri zlatem levu«. Ti ljudje bodo pač morali nekje spati.«
»Državni tožilec je na mojo prošnjo pravkar združil zadevo pikardijske tolpe z zadevo malega Alberta. Rad bi vedel, kako stvar stoji,« je rekel sodnik Comeliau.
»Zdaj že vemo,« je Maigret začel govoriti z nalašč enoličnim glasom, »kako so izbirali žrtve.«
»Ste dobili s severa izpovedi prič?«
»Te niso bile potrebne. Moers je v obeh sobah v Ulici du Roi-de-Sicile našel številne prstne odtise. Medtem ko so ti gospodje, kadar so imeli opravka na kmetijah, nosili gumijaste rokavice in niso nič pustili za seboj', medtem ko so morilci malega Alberta tudi imeli rokavice, so gostje »Zlatega leva« živeli doma z golimi rokami. S pomočjo kartotečnih listov so prepoznali odtise samo enega izmed njih. Ime mu je Karel Lipschitz. Rodil se je na Češkem in je pred petimi leti prišel v Francijo po zakoniti poti s pravim pot; nim listom. Pripadal je skupini poljskih delavcev, ki so jih napotili na velike kmetije v Pikardiji in Ar-toisu.«
»Zakaj imajo njegov kartotečni list v Glavnem arhivu?«
•„ nosi'5!?* nek« i ,°,ma Je bil obtožen hkrati u J i na N3'*1 kmet;i- llce v Saint-Aubinu. Takrat je de-iried 1JU£™ je hil V -*1Sti vasi' Na P°dlagi govoric ^■niltf -^.dokn^ p.nJet in čez mesec dni zaradi po-Sila- »ajbržaL0vnWčen. Potem se je sled za njim
!iikih Pteurne<!t„,P lšel v Pariz- Povprašali bomo po t fetudi on Ž L h tovamah in nič se ne bi čudil,
l noti'« .      Jttl Pn Citroenu. Neki inšpektor je že »S s
»To ni veliko01"6-* identificirali enega.« TačetkU vse zade'amPak gotovo vidite, da je mož na m\ vse spise oVJz. 90l°mbani mi je blagovolil izro-fP zemlJevid, u 'enm ln sem jih pazljivo pregledal. Tu {, »nem "Jegovih tJe narisal. kar je bilo zelo pametno. Vbil* storjena k °Iočil tudi berem, da v vaseh, kjer Š£r Pa s0 lam ni^d,odelstva- ni bilo nobenega Ceha. „orili o -Si Pniiiu1 nekaJ Poljakov, so nekateri go-fViv« , u'Jaltov in so te dolžili pokola kme-1 »K&J.hoceto«
Karel. s° *e mo?^ ai?clJ0 sk"Pina, ki ji je pripadal oJeža v teh £ razkropili. V tem času najdemo Arriiensa;T£un so kv*' ki ležijo nekoliko južno od wim n8 u Satih in st°rjeni prvi trije zločini, zme-^.i star* ljudeh „ osamlJenih kmetijah, zmerom tudi pr »in z»dnia 5M
i10 4 dnazlo«na?« t>rav g°f°Vo bom«  1 vzh°du. Proti Saint-Quentinu.
i?m.Tn eta Po7wtelja- TJa Je lahko prišel s kole-b0"W » Po Va4Je' k0 Je nastala tolpa...«
»T«gane vem, nastala?« n„ oseb nasu v ni: arnPak boste videli, da bomo veči-n-sksr i" ^ neka w   1 Nabrežja du Javel. Viktor Poli-rji Cif0611«.«   J tednov pred prvim dejanjem delal p »ornemu st
„povojite ]* n«*ega poglavarja.« pred smnlo mai<U    naJPreJ dokončam svojo misel, t-rili nJeg0vo trim?a Alberta, ali rajši, preden smo od-upio na Trgu de la Concorde — ta raz-

loček poudarjam, boste že videli zakaj — se je tolpa, ki se je pripravljala na četrti pokol, počutila popolnoma na varnem. Nihče ni vedel, kakšni so videti njeni člani. Naša edina priča je bilo dekletce, ki je videlo neko žensko, ko je mučila njeno mamo. Može pa je komaj na pol videla in vsi so nosili na obrazu črne cunje. Tolpa je bila torej varna. Nikomur bi ne prišlo na misel, da bi pikardijske ubijalce iskal v kakem brlogu v getu. Ali ni tako, Colombani?« »Natanko.«
»Mali Albert, ki je nenadoma začutil, da je v nevarnosti pred ljudmi, ki ga zasledujejo — ne pozabljajte, da mi je po telefonu pravil, da se jih več menja — mali Albert, pravim, je bil umorjen z nožem v svoji lastni krčmi, potem ko se je obrnil name, naj ga obvarujem. Hotel me je obiskati. Potemtakem mi je imel kaj razodeti in oni so to vedeli. Nastane pa vprašanje: čemu se jim je zdelo vredno truda, da so njegovo truplo prenesli na Trg de la Concorde?«
Molče so ga gledali in zaman iskali odgovor na vprašanje, ki si ga je Maigret tolikokrat zastavil sam sebi.
»Tudi tu se sklicujem na Colombanijeve spise, ki se odlikujejo z veliko natančnostjo. Za vsakega od napadov na kmetije je tolpa uporabljala avto, najrajši ukradene lažje tovorne avtomobile. Skoraj vse so pobrali.na cesti v okolici Clichyjskega trga, vsekakor pa v osemnajstem okolišu, in zato smo preiskovali predvsem na tem področju. V isti četrti, vendar malo bolj zunaj mesta, so avtomobile našli drugi dan.«
»In iz tega sklepate?«
»Da tolpa nima avtomobila. Vozilo je treba kam spravljati in to pusti sledove.« »Tako da rumeni avto...«
»Rumeni avto sploh ni bil ukraden. To bi vedeli, ker bi se lastnik pritožil, toliko prej, ker gre za skoraj novo vozilo.«
»Razumem,« je zamrmral predstojnik, medtem ko sodnik Comeliau ni razumel in je nejevoljno gr-bančil obrvi.
Tiskarski škrat v sevniški občini
Vse naročnike ln bralce našega lista v sevniški občini obveščamo, da nam jo je tiskarski škrat v začetku tiskanja današnje številke pošteno zagodel! Napako smo opazili šele, ko je bilo prvih sto izvodov današnjega Dolenjskega lista že stiskanih. Pomešani so med 2.864 izvodi, ki jih bodo danes dobili naši redni naročniki in vsi tisti prebivalci sevniške občine, ki doslej medobčinskega glasila SZDL Dolenjske in Spod. Posavja še ne prejemajo na svoj. naslov.
Zato shranite današnjo številko! Prihodnji teden bomo objavili fotografijo »napake«, ki nam jo je povzročil tiskarski škrat — vsi, ki nam bodo po objavljeni fotografiji poslali izrezek iz Dolenjskega lista s to napako, pa bodo sodelovali
v nagradnem žrebanju,
kjer bomo razdelili 25 denarnih in knjižnih nagrad med stare in nove naročnike našega lista v sevniški občini!
Bralcem in naročnikom našega lista v sevniški občini želimo mnogo uspehov pri iskanju nesrečnega škrata v današnji številki! Vsekakor pa skrbno shranite izvod, ki vam ga je danes prinesel pismonoša! Morda bo prav v njem napaka, ki vam lahko prinese lepo nagrado!
Vse naše bralce in naročnike v sevniški občini lepo pozdravljamo!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
Po proslavi šestdesetletnice rojstva Otona Zupančiča je igralec Fran Lipah nagovoril pesnika:
»Ali si še kaj živ, gospod upravnik?«
»Da, da,« je ta vzdihnil, »kadar pri nas koga slavimo, ga slavimo brez usmiljenja.«
»In kadar udrihamo po njem, udrihamo tudi brez sočutja.«
»Marsikaj sem že doživel,« se je nasmehnil upravnik Narodnega gledališča.
»To mora biti, to spada k slovenski slavi.«
»Zdaj upam, da je tega konec. Sinoči so me počastili v Penklubu. Popoldne sem šel pa jaz čestitat gospe Tavčarjevi za sedemdesetletnico. Tam sem dobil profesorja Bub-nova, osemdesetletnika. Na! si mislim: jaz, gospa Tavčarjeva in Bubnov — 60, 70, 80 — kakor bi tri adute vrgel!«
— Ne, res ne, prosim, je vse zasedeno...
TRGOVINA: NAPREDEK JE OČITEN
V brežiški občini ustvari trgovina znaten del narodnega dohodka. Vsako leto s« trgovsko omrežje, ki je žc uspelo zajeti domala celoten potrošniški bazen, še naprej razvija. Napredek je očiten kaže pa se predvsem v večji založenosU trga, boljši izbiri in vzorcih kva. litetnejšega blaga. Ce bi merili ta napredek, bi morali najprej dobiti merila in enote za tako merjenje. To delo pa ne bi bilo lahko in kratkotrajno, zato se z.-dininio, da bo meritev bolj površni, bežna, vendar taka, da bomo z njo lahko dobili vsaj skop pregled nad dejavnostjo, ki jo t brežiški občini opravlja dvoje trgovskih pr.dietij »LJUDSKA POTROŠNJA« in »KRKA«, in ob kateri bo mogel tudi občan — potrošnik pravilno oceniti dosedanje dolo in prihodnje prizadevanje v tej smeri.
Morda je prav, da se ob tem spomnimo preteklih let, ko se je osnova kasnejšemu napredku šele gradila. Spomnimo se časa, ko je bilo na trgu precej drugače kot danes, ko smo morali ure in ure zapravljati, da smo naposled lahko kupili, kar smo potrebovali. Večkrat smo čakali tudi zastonj ali pa raje sedli na vlak in avtobus in se odpeljali nakupovat drugam. Ce se vsega tega spomnimo, nam bo toliko dražji uspeh, ki ga opažamo v Brežicah in drugih krajih. Toliko bolj bomo znali oceniti napore, ob katerih so nastajale nove in urejene ter specializirane prodajalne, in bolj razumeli, da je skrb za potrošnika dandanes večja kot nekdaj, da posveča tudi občinska skupščina temu vprašanju večjo pozornost kot doslej. Seveda, saj se je v zadnjih letih vse tako spremenilo, vse je tako napredovalo, da so tudi sedanji pogoji za ureditev perečih vprašanj v trgovini bistveno drugačni, neprimerno boljši kot nekdaj.
Obe brežiški trgovski podjetji sta doslej napravili zelo veliko in lahko takšno prizadevanje za izpopolnjevanje, modernizacijo ln specializacijo trgovskega omrežja pričakujemo tudi v prihodnje.
Vse se ne da videti s ceste...
Preletimo samo nekaj tistih nalog, ki so bile opravljene v tem letu ali pa bodo Izpolnjene v prihodnjih letih. Ce se v dneh pred občinskim praznikom ozremo na levo in desno, bomo videli marši kaj novega. Med drugim — recimo — novo trgovino z avtomate-rialom, ki jo je uredila »LJUDSKA POTROŠNJA«, prodajalno s živili in drugimi prehrambenimi predmeti, ki jo je uredilo trgov, sko podjetje »KRKA«, ki ima 19 maloprodajnih trgovin, od tega 15
na podeželju in je v tem letu Investiralo v ureditveno dejavnost, okrog 10,5 milijona dinarjev itd. Vendar vsega tega ni mogoče videti s ceste, stopiti Je treba v prodajalno, opazovati, povprašati. Povsod je kaj novega, kar se ne da takoj opaziti, povsod večja izbira blaga, kvalitetnejši Izdelki, kulturnejša postrežba.
Po sedemletnem perspektivnem programu pa je predvidena poraba 152,3 milijona dinarjev v opremo poslovalnic, izpopolnitev prevoznega parka, pisarniških pripomočkov, kakor tudi za nove zidave, nadzidave in preureditve. Med dru. gim namerava podjetje v prihodnjih letih dvigniti za nadstropje upravno poslopje in urediti v njegovih spodnjih prostorih poslovalnico s tekstilom in samopostrežni«) z živilskimi, galanterijskimi, kozmetičnimi in drugimi predmeti, zamenjati zastarel Inventar v zunanjih poslovnlnicah, urediti skladišče za železnlno, povečati in opremiti poslovalnico št. 10 itd.
Trgovina se mora postaviti na trdne noge
Obe podjetji ustvarita zdaj vsako nad 1 milijardo dinarjev bruto prometa, do leta 1970 pa se bo promet občutno (morda celo ne-
Do 1970: za trgovino več kot 110 milijonov dinarjev
• Bolj pestra je seveda tista dejavnost, ki Je trenutno še ,v načrtih. Tako namerava trgovsko podjetje »LJUDSKA POTROŠNJA« v prihodnjem letu rekonstruirati svojo upravno zgradbo in znatno povečati prodajne prostore. Spe-eializlrala bo trgovino z mešanim
kajkrat) povečal. Občinska skupščina z zaupanjem spremlja njun razvoj in odobrava ustrezne načrte. Spričo vedno novih potreb na trgu in ob ugotovitvi, da podjetji morda sami ne bosta zmogli vseh nalog (premajhna kreditna spodobnost), pa je občinska skupščina skupaj z drugimi organi in vsemi občani še bolj zainteresirana, ker se pojavlja vprašanje, na kakšen način najhitreje reševati naloge. Dejstvo je, da mora trgovina v korak s časom oziroma s splošnim napredkom, zlasti pa še ob naraščajočih potrebah.
Ob občinskem prazniku, ko navadno seštevamo uspehe zadnjeea leta, smo sicer veseli, da Je bilo morda prav zadnje čase v trgovini narejenega največ v vsem povojnem obdobju, vendar pa se moramo hkrati zavedati, da so se ob teh uspehih zastavile nove naloge, ob katerih razmišljamo, kako bi čimprej uredili to. eno najvažnejših vprašanj brežiškega gospodarstva.
NI VSE LEPO. KAR SE SVETI!
HJREZISKE (VESTI
blagom v polsamopostrežnl lokal s prehrano ln oddelkom za pohištvo. Večje investicije namerava podjetje vložiti tudi t trgovino s tekstilom in usnjem, ki bo postala najsodobneje urejena prodajalna te vrste v občini. Podjetje ima tudi že 7-letni perspektivni program razvoja, ki predvideva popolnoma novi prodajalni, in sicer v blokih, ki ju bode gradili enega v Brežicah, drugega pa v Cerkljah. Skupne investicije »LJUDSKE POTROŠNJE« bodo torej v tem času znašale 64 milijonov ali celo še več.
• Trgovsko podjetje »KRKA« bo v prihodnjem letu investiralo 9 milijonov dinarjev t opremo in Izgradnjo poslovalnice št. 10. ki bo samopostrežni lokal za pohištvo.
Podružnica Narodne banke v Brežicah je letos, kar je treba res pohvaliti, obnovila svojo zgradbo, skorajda palačo, zgrajeno v zgodovinskem slogu.
Kamniti vhodni okvir se je menda tako upiral, da njegova obnova ni bila izvedena po arhitektovi zamisli, temveč so veličastno rezani domači kamen oklesali in oble-pili z bleščečim marmorom. Ni vse zlato, kar se sveti! Govorimo in govorimo ... Kamnita okvir se je dal strokovno restavrirati ali pa z znanjem sodobne tehnike nadomestiti s takim, kot ga je načrtal arhitekt.
Primerjava polovic uslo-čene preklade v skladu z bogatimi venčnimi okrasi in zračnicami govori o popolnem pomanjkanju smisla za prostorne oblike. Kako drugače
so obnovljena vrata muzeja v Kumrovcu. Dovršeno delo so!
Prof. M. Kugler
Premogovo jutro v Brestanici
Stopili smo nekaj deset metrov naprej, kjer je bila pre-mogova »baza«. Tik pred velikim razkladalnim žerjavom smo se ustavili.
»Od kdaj pa imate to napravo?« smo vprašali Antona Terasa iz Brestanice, ki je pomagal pri žerjavu.
»Pred štirinajstimi dnevi smo jo dobili. Izdelana je bila v brestaniški elektrarni.«
»Vam dobro pomaga?«
»Koristna je. S pomočjo te naprave si olajšamo in pospešimo delo.«
Šli smo dalje, ob Savi navzgor. Ko smo videli brestaniški grad, ki je bil ves v soncu, nismo iineli občutka, da je zima tik pred durmi. Toda taki dnevi so v novembru precej varljivi, zato smo razumeli, čemu toliku voz s premogom ...
I. Z.
Prizadevno fiiateSisf^čiio daiš vo
Zanimiva razstava in predavanja
V mesecu varnosti sta občinski sindikabii svet in delavska univerza priredila potujočo razstavo o higiensko-tehničnem varstvu ter prometnih nesrečah. Razstava je lepo urejena in vzorno prikazuje razne statistične podatke o dohodkih in izdatkih skladov za zdravstveno zavarovanje, stanje aktivnih zavarovancev in upokojencev, premike delavcev hi poškodbe pri delu in izven njega. Razen tega dajejo razstavi veliko vrednost razstavljena zaščitna sredstva in fotografski posnetki prometnih nesreč in
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili In so Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Anton Mustar, delavec lz Vidma-Krškega. si je pri padcu s kamiona poškodoval levo nogo; Boris Unetlč, delavec iz Bušcče vasi, je padel ln dobil poškodoe po desni nogi; Mltorju Ristlču, delavcu lz Dobove, Je padla na nogo tračnica ln mu nalomila kost; Jožeta Savnlka, posestnika lz Artlč, je povozil avtomobil; Alojzija Sot-lar, gospodinja iz Leskovca, se je zbodla v kazalec desne roke; Franca Prosevca, invalida lz Pod-vlnj, Je brcnila krava ln mu poškodovala levo novo;Marija Dvor. šak, gospodinja lz Brežic. Je padla s mopedom in si poškodovala glavo inJdesno roko; Marjana Povile, delavca lz Obrežja, Je nekdo zabodel z nožem.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Pavla Tursan iz Celine — Bernardo, Vera Verstov-iek iz Malega vrha — Marjana, Marija Stare iz Leskovca — Slmo-nlto, Hilda Rodman lz Vldma-Kr-skega — Andrejo, Marija Clrnski iz Clrnika — Duška, Zlnka Lesln-šek iz Brezine — Metko; Cvetka Božič lz Dol. Lepe vasi — Rosan-do. Jožica Krosi lz Kri* — Milana; Josipa Molan lz Zdol — Ivanko, Marija Kostevc ls Artlč — Jožico Gabrijela Jost lz Zabukov-ja — Martino; Nežlka Kostanišek iz SromolJ — Branka, Erika Stoja-kovič lz Čateža — MIlana.
nesreč pri delu. Prireditelja sta ob tej priložnosti priredila v razstavnem prostoru predavanja o HTV zaščiti za člane kolektivov gospodarskih organizacij. Učinek predavanj v takem okolju je vsekakor dober. Da pa bi razstavo čimbolj približali ljudem in lažje izvedli predavanja, so sklenili razstavo pripraviti v vseh večjih krajih v občini. V Vidmu-Krškem je bila razstava od 4. do 9. 11., v Brestanici bo od 10. do 15. 11., na Senovem bo od 16. do 20. 11. in v Kostanjevici od 21. do 23. 11. Zvedeli smo, da si je v Vid-mu-Krškem ogledalo razstavo veliko število ljudi.
če pobrskamo po statističnih podatkih, ugotovimo, da bi bilo potrebno pripraviti še več takih razstav in predavanj. Kljub sorazmerno dobri zaščiti pri delu se število nesreč stopnjuje. Samo v celjskem okraju je bilo lani kar 6562 nesreč pri delu, zaradi katerih Je bilo 144.753 bolezenskih dni ali 22 dni na enega zaposlenega. Zavodi za socialno zavarovanje so porabili za zdravstveno zavarovanje veliko sredstev. V videmsko-krski občini je bilo v te namene porabljenih lani kar 372,260.767 dinarjev, v brežiški 271,924.536 dinarjev, v sevniški 205,553.442 ln v celjskem okraju skupaj 4 milijarde in
Prevoz delavcev
Centralni delavski svet tovarne celuloze in papirja v Vidmu-Krškem je nedavno sklenil, da bodo v zimskem času organizirali prevoz zaposlenih na delo in domov. To je še en dokaz o nenehni skrbi za našega delovnega človeka.
417,700.335 dinarjev. Sredstva, ki jih vlaga družba, so torej ogromna. Zato gre organizatorjem vse priznanje za organizacijo tovrstnih razstav in predavanj!
V novembru smo že bliže zimi. Tega smo se spomnili tudi prejšnji teden, ko smo na brestaniški železniški postaji opazovali ljudi, ki so na-tovarjali premog na svoje vozove.
Ustavili smo se ob precej dolgi vrsti voz. Nekateri so bili prazni, drugi naloženi s kosi črnega premoga, ki je dobil v meglenem jutru še poseben mlečno siv sijaj.
»Kaj tako zgodaj?« smo vprašali moža, ki je vrhu voza razgrebal premog. Na levi strani koša je bila pritrjena tablica: »VINTAR ...«
»Da. Nikoli ni prezgodaj. Premog je in ga ni. Zato je treba pohiteti,« je odvrnil delavec, ne da bi odložil lopato.
»Kam pa ga peljete?« smo vprašali ostale, ki so čakali s praznimi vozovi.
»V Brezovo goro. Vštric Blance.«
»Premog je pa senovski?« »Da.«
Filatelistično društvo iz Vidma-Krškega je s fvo:5 šesto filatelistočno razstavo, ki je bila od 9. do 12. novembra v Krškem, ugodno presenetilo. Številni obiskovalci razstave, ki je bila posvečena 20-letn:ci republike, so s/posebnim občutkom' zadovoljstva in priznanja društvu .zapuščali razstavo. Nekdo je v knjigo spominov zapisal, da je društvo, ki se je uvrstilo
G. P. „SAVA": delavcev primanjkuje
Gradbeno podjetje »Sava« iz Vidma-Krškega je do konca septembra ustvarilo nekaj več kot 320 milijonov dinarjev vrednosti; če pa bo vreme še naprej ugodno, upajo do konca letošnje gradbene sezone ustvariti še novih 200 milijonov dinarjev realizacije. Kolektiv šteje povprečno 300 ljudi, letos pa bo bruto proizvod na posameznika dosegel milijon 600 tisoč dinarjev; osnovna sredstva, ki odpadejo na člana kolektiva, so vredna okrog 175 tisočakov. Samo v letošnjem letu je v kolektiv prišlo in ga zapustilo približno 100 delavcev.to je vsak tretji. Vzrokov je več. Preden pa Jih načnemo, si oglejimo, kaj so letos ustvarili na svojih gradbiščih.
20-stanovanjski stolpič, ki so ga začeli graditi v lanski jeseni, bo v prihodnjih dneh vseljiv. Na Vidmu so letos spomladi začeli z gradnjo 15-stanovanjskega stolpiča, v. katerem bodo tudi prostori nove pošte in avtomatske telefonske centrale. V grobem ga bodo dogradili še letos. Na Vidmu gradijo še en 16-stanovarvjski stolpič za tovarno papirja. V pritličju bodo prostori za trgovino. Na Senovem bodo letos začeli z 20-stanovanjskim stolpičem, na licitaciji pa so že prevzeli gradnjo stanovanjske stavbe v Brestanici, v kateri bodo prostori nove avtomatske telefonske centrale in pošte. Razen stanovanj pa' gradijo tudi gospodarske objekte.
Gradbena dela na novi stavbi »Kovinarske« na Paradižu so s j v teku, podjetju
»Transport« so že predali nove garaže, dela pri gradnji 10 novih »šedovih polj« za Novoteks v Novem mestu prav tako še potekajo, v Trnju pri Brežicah dokončujejo za KZ Brežice 4 hleve za pitanje goved, shrambo za krmo, upravno poslopje in silose, v Cerkljah pa 2 hleva in shrambo za krmo. Prihodnje leto  bodo  v Trnju
POROČEVALEC
KOMUNE
VIDEM-KRŠKO
gradili še 2 hleva. Gradbene zmogljivosti gradbenega podjetja Sava iz Vidma-Krškega so za prihodnje leto že oddane.
Največ težav Je, kot smo že omenili, s fluktuacijo zaposlenih, ki je letos zajela vsakega tretjega člana kolektiva. Da bi zmanjšali odvisnost od zaposlenih in dosegli, da bi bile gradnje kar najbolj cenene, kvalitetne in uresničljive v kratkem času, so nakupili strojno opremo. Letos so kupili za okoli 30 milijonov dinarjev nove opreme: cevne odre, opremo za gramoznico, več mešalcev za beton, vibracijsko sito, več dvlRal, mehanične lopate, stroj Rossa-Comett za izdelavo betonskih zidakov, prikolico za avto prekuen k Itd. Osnovna sredstva so vredna zdaj 52 milijonov dinarjev in so jih z letošnjimi nakupi povećali za več kot 100 odst.
Delavci beže iz gradbeništva deloma zaradi tega, ker zaslužijo » drugih panogah več, deloma pa tudi zato, ker jim gradbeništvo ne more nuditi enakih življenjskih pogojev kot panoge, ki se ne selijo iz kraja v kraj. V »Savi« so zato resno razmišljali o tem, kako oskrbeti delavcem stanovanja in kako jim hkrati s tem zagotoviti tudi ostalo. Letos so se uresničevanja naštetega resno lotili. Na 2adovlnku gradijo stavbo, v kateri bodo obrat družbene prehrane za delavce, obratne delavnice, garaže in samske sobe. V novih prostorih bo približno 20 ležišč za delavce, precej novih ležišč pa bodo lahko uredili v dosedanjih upravnih prostorih, ko se bo uprava prihodnje leto selila v novo stavbo. Pri gradnji na Zadovinku uporabljajo prvič novi stroj Rossa-Cometto za izdelavo večjih betonskih zidakov. Delavci so stanovali do sedaj pri kmetih, ob večjih gradbiščih so postavljali barake, hranili pa so se v področnih menzah ali pa so najemali kuharice. S sodobnimi gradbenimi stroji in opremo ter z | izboljšanjem življenjskih pogojev za delavce bodo zmanjšali fluktuacijo in v prihodnosti naredili veliko več kot doslej. Oboje torej kaže, da so na pravi poti.
na peto mesto v Jugoslaviji in na dru^o v Sloveniji, ni deležno dovolj priznanja. Ugotovitev je žal resn'čna. Vsekakor bo treba v bodoče vsestransko pomagati Filpteli-stičnemu društvu in mu omogočiti razvoj. Morda ni preti, rano, če zapišemo, da svečano vzdušje ob otvoritvi razstave, udeležba najvišjih predstavnikov komune in zanimanje ljudi za filatellst/čno dejavnost dajejo društvu priznanje in mu hkrati zagotavljajo pomoč in sodelovanje.
Marljivim članom druš'va in prizadevnemu predsedniku Gustavu Roštoharju iskreno čestitamo za lepr razstavo in jim želimo še veliko uspehov.
Praznovanje pomembnega jubileja na Vidmu
Jutri bo osnovna organizacija RK na Vidmu priredila veliko proslavo, posvečeno 100-!etnici obstoja Rdečega križa. Ob tej priložnoiti bodo zaslužni krvodajalci sprejel' zlate in srebrne značke. Delovni kolektivi tovarne c::iu" loze in papirja, Kovinarske, Elektre in tovarne čokolade, ki so pri krvodajalskih akcijah pokazali vsa leta ve! ko razumevanja, bodo podeljene diplome.
Osnovna organizacija RK na Vidmu bo hkrati pripravila razstavo o dejavnosti RK, ki bo v prostorih dvorane Svobode. Razstava bo trajala več dni.
171 litrov krvi so darovali
- V času od 2. do 25. oktobra je v videmsko-krškl občini oddalo 543 krvodajulcev 171 litrov krvi. Za odvzem krvi pa se je prijavilo kar 631 ljudi. Samo v obratni ambulanti tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Vidmu-Krškem je oddalo kri ?B8 krvodajalcev, v ambulanti v Brestanici 150 in v Kostanjo-vici 105.
PRIHODNJI TEDEN
bomo obiskali vse večje kraje v občini Videm-Krško in posebej poročali o rroble-mih, novicah in dogodkih v krajih te občine!
SPODNJE


Kdor se sevniške vode napije..."
Ljudje smo si med seboj različni. Ločimo se tako po zahtevah kot tudi potrebah po tem, kako si znamo urediti dom, kraj v katerem živimo itd. »Pokaži mi svoje mesto, pa te bom ocenil,« bi morda lahko rekli, kajti v mestu, v njegovi podobi se zrcali tudi delo tistega, ki v njem prebiva.
Sevnica, starodavno mestece ob Savi, ni izjema, kar se prejSnjega tiče. Tudi življenje v tem kraju je dalo naselju in okolici svojevrsten pečat. Sevničani so radi Sev-ničani, zakaj, naj pa sami odgovorijo!
»V Sevnici živim kot proletarec...»
pravi železničar v pokoju KAREL GREBENC. Preden je prišel v Sevnico, je služboval v Zagrebu. S seboj je prinesel tudi ondotne spomine, ki so polni strahot iz časa okupacije. Prav tako je zvest spominu na svoje brate: Franca, ki je obležal v * Madridu za časa španske revolucije, Mirka, ki je utonil v Moskvi, in drugih. Posebna stran njegovega življenja je podpisana od tovarišev in prijateljev iz partizanskih let, ki se jih spominja z največjim spoštovanjem.
»Prosti čas preživim s prijatelji v restavraciji, rad pa grem v kino in na sprehod. Stm inkas3nt in pobiram članarino za ZB, SZDL in DPD »Svobodo«. No, zdrav sem tudi!«
»Ste radi Sevničan?«
»Človek je najraje tam, kjer Si ustvari .dom.«
»In zakaj ste radi Sevničan?«
»Kot proletarec povem tole: kdor se sevniške vode napije, ne gre rad iz Sevnice.«
»Zabavam se z vnučko«
»Z možem sva pristna Sev-ničana. Tu sva si tudi ustvarila družino,« pravi samostojna gospodinja iz Kolodvorske ulice 38 ANA OSTROVRS-NIK.
»Kaj   vam  je   v Sevnici
VŠ3Č?«
»Predvsem to, da smo se znebil; prahu. Kar ponosna sem, ko grem po asfaltirani
cesti.«
»Kaj pa pogrešate kot gospodinja?« »Konkurence v trgovini.« »Kam najraje zahajate?«
»Navdušena obiskovalka kina sem. Do zdaj nisem menda še nobenega filma izpustila.«
»Kako pa sicer izkoristite prosti čas?«
»Zabavam se z enoinpollet-no vnučko Zorico.«
»Nameravate kam potovati?«
»Da, danes z Zorico v Cerklje.«
»Petje mi je bila najljubša zabava«
dokler smo imeli v Sevnici moški pevski zbor. Štel je 40 ljudi. Kadar smo zapeli, nas je bilo veselje slišati,« pripo-»eduje krojač ALOJZ KOŠO-ROK.
počutim kot prava Sevničan-ka, čeprav sem Radenčanka.
S šolo sem zadovoljna, z učitelji in učnimi uspehi tudi,« meni upraviteljica osnovne šole v Sevnici MARIJA SI-MONČIC, ki je hkrati tudi predsednica DPM.
Kako se počutite kot potrošnik?«
»Človek mora imeti res že prav posebno željo, da gre nakupovat v druge kraje. Mislim, da je bil z modernizacijo trgovin narejen korak, ki ne bo šel v pozabo. Torej sem kot potrošnik zadovoljna.«
»Kaj se vam zdi pomanjkljivo, neurejeno?«
»i-ouk imamo zdaj v štirih stavbah, od katerih je ena oddaljena celo 1 km. Gradnja splošno družbenih objektov napreduje, posebej pa se veselimo nove šole, v kateri bo prostora za okrog 1000 otrok. Vsi, ki živimo in delamo v Sevnici, smo priča tudi komunalnemu urejevanju naselja. 2aJ, trenutno še ni sredstev, da bi lahko uresničili vse urbanistične zamisli. Napredek pa je in ta je tako močan, da naredi celo iz tujca pristnega Sevničana.«
0 V tej mali anketi skuša-0 m'o bralcem predstaviti 0 Sevnico tako, kakor o 0 njej menijo nekateri Sev-0 ničani. Resda je to samo 0 slika šestih iskric življe-0 nja, ki ga vsak po svoje in 0 vendar s skupnim ciljem 0 kujejo Sevničani, je pa v 0 določenem pogledu tako 0 značilna, da bi jo mogli 0 posplošiti na mnoge Sev-0 ničane. Značilna je prav 0 zategadelj, ker velja za 0 vse, da »kdor se sevniške 0 vode napije, ne gre rad iz 0 Sevnice ...«
IVAN ZORAN
Julka Prelogar, Fani Petrič in Erika Zadnik so iz Krmelja. Vse tri so dobile kruh v novem obratu Lisce v Krmelju
»Za Krmelj ta obrat veliko pomeni...«
— V dveh izmenah delamo, v vsaki po 30 žensk, tako da nas je vseh skupaj 60, — je povedala Ivanka Božič, obra-tovodja konfekcije Lisca v Krmelju.
— S kvaliteto, ki jo dosegamo pri izdelkih, smo zado-voljne, pa tudi v matičnem obratu v Sevnici nas ne grajajo. Obrat za Krmelj veliko pomeni, saj se teh 60 žena in deklet, ki delajo v njem, najbrž ne bi moglo zlahka zaposliti, če ga ne bi bilo. Osebni dohodki se gibljejo med 20 in 25 tisoč dinarji. Največ je bil vreden temeljito tfipravljeni uvodni tečaj, v katerem smo se vse usposobile za delo, ki ga opravljamo.
Na Studencu pripravljajo klub
»Kdor se sevniške vode napije, ne gre rad iz Sevnice!« pravita zakonca Agneza in Karel Grebene, ki uživata zasluženi pokoj v prijaznem mestu ob sotočju Mirne in Save
»Zdi se mi, da pri nas posvečajo premajhno pozornost zunanji podobi naselja. Močno pogTešam drevored, ki se je včasih pričel pri Reštanj-skem potoku in zavil ob Savi navzdol. Zelo rad sem hodil na sprehod. Zdaj, ko tega ni, zavijem često v gasilski dom. 2e okrog 30 let sem gasilec.
Sicer pa, kje naj bi bil drugje, kot tam, kjer sem rojen. Všeč mi je Sevnica in njena okolica, bogata sadovnjakov in gozdov.«.
»Z ljudmi se dobro razumem,
posrečilo se ml je najti stik z njimi in tako se po šestnajstih letih bivanja v Sevnici
»Problem otroškega varstva ni dokončno rešen. Trenutno ni prostora, da bi lahko konkretneje govorila o tej stvari.
Zdi se, da bi Sevnica nujno potrebovala mlečno restavracijo. To bi bilo tudi v veliko zadovoljstvo tistih, ki se želijo spretl z alkoholom.«
»Nova šola — velika pridobitev!«
»Preden sem prišel poučevat v to šolo, sem bil na najrazličnejših delovnih mestih. Do. leta 1952 sem učiteljeval na Bučki in Blanci, od 1952 dalje pa sem v Sevnici,« je povedal JELKO STOJS, pomočnik upravitelja osnovne Sole v Sevnici, ki najraje govori o problemih šolstva. Takole pravi:
OBISK NA KRAJEVNEM URADU
Klubski prostor pripravlja
na Studencu krajevna organizacija SZDL. Uredili ga bodo v stavbi krajevnega urada. Kupili so že radijski sprejemnik z vdelanim gramofonom in 4 mize s stoli. Prizadevni Studenčani si bodo omislili klub po zaslugi uspehov, ki so jih dosegli v tekmovanju krajevnih organizacij SZDL, ko so prejeli 150 tisoč dinarjev okrajne in 140 tisoč dinarjev občinske nagrade. Družbene organizacije bodo končno le dobile prostor, v katerem se bodo lahko sestajali.
Prosvetna dvorana je na Studencu dolgoletni problem. Leta 1957 so zabetonirali temelje, ves potrebni les je bil že obtesan, nato pa je zmanjkalo sredstev. Vse množične organizacije so zdaj zaprosile občinsko skupščino v Sevnici, naj dovoli prodajo že zbranega lesa. Z izkupičkom in z dodatnimi prispevki prebivalcev bi pri gasilskem domu zgradili prosvetno dvorano. Občinska skupščina bo po posvetu s strokovnjaki spre jela ustrezen sklep.
Pionirji šole na Studencu so s pomočjo mladinskega aktiva uredili pri šolski stav-
bi letno telovadišče. Opravili so nad 500 prostovoljnih delovnih ur in zgradili približ-
SEVNIŠKI V K S T M K
no 34 metrov opornega zidu. Pionirska organizacija pri-
pravlja za 29. november igrico, ki bo predvajana na svečani proslavi dneva republike, ki bo 28. novembra v šoli.
Žalne komemoracije, ki so
jo kot vsako leto pionirji priredili tudi letos pri spominski plošči na krajevnem uradu, se na dan mrtvih ni udeležil prav noben član Zveze borcev. Mar ni to malce čuden odnos, kaj menite? C. S.
Preberite, kaj smo zvedeli v Boštanju
0 Na krajevnem uradu v
Boštanju je bil pretekli teden popis vseh invalidnih oseb, ki še nimajo priznane invalidnosti in ne uživajo invalidske zaščite. Na področju krajevnega urada Boštanj živi okoli 2600 prebivalcev, med njimi pa je kar 100 doslej nezaščitenih invalidnih oseb. Po popisu bodo mlajše poslali v priučitev za razne poklice in jih zaposlili, starejšim pa bo treba v okviru možnosti zagotoviti sredstva za preživljanje v obliki podpor in podobnega.
0 Klubski prostor ureja v Boštanju krajevna organiza-
cija Socialistične zveze. Opremo zanj so dobili v opuščeni poročni sobi na krajevnem uradu. Krajevna organizacija SZDL namerava kupiti televizor. Sredstva zanj so že zbrali, 35 tisočakov, kolikor jim manjka, pa upajo, da bodo dobili pri občinskem odboru SZDL.
0 Dom TVD Partizan v Boštanju je nujno potreben obnove. V ta namen bi bilo potrebnih okoli 3 milijone dinarjev. 1 milijon 600 tisoč je že odobrenih, preostanek pa še zbirajo. V domu TVD Partizan bo novi klubski prostor.
Krajevne urade ponekod imenujejo tudi »občine v malem«. To ime se jih je oprijelo pj ukinitvi manjših občin, kajti krajevni uradi so Petem postali (zlasti v večjih krajih) v resnici središča, kjer so so občani največ mudili. Občino (ozir. ObLO) so nanje prenesle pristojnost reševanja vrste tistih vprašanj in zadev, ki so zaradi množičnega pojavljanja preveč obremenjevale upravni aparat občine.
Tak urad imajo od tistikrat Utdi na Blanci. Kaj vse je
treba reševati, pa je povedal šef krajevnega urada IVAN MALUS.
»V tej pisarni se nabere najrazličnejše gradivo: prošnje, pritožbe, imovinski spisi, položnice, živinski potni listi, davčne listine, rojstni podatki, podatki o smrti in drugo. Precej zadev se nanaša na državljansko poreklo, še največ pa jo potrdil, ki jih občani potrebujejo za urejanje medsebojnih in ostalih odnosov.«
»Sto imeli v zadnjem času kn.kšen poseben primer?«
»Ne. Dan je tukaj enak dne-
vu. Ne bi ponovno našteval, s čim imam opravka.«
»Kdaj ste zaznamovali zadnji smrtni primer in kdaj zadnje rojstvo?«
»Zadnji je umrl 63-letni Franc Zemljak iz Poklaka, še v septembru. Najmlajša občanka, rojena na tem območju, pa je Milka Zemljak, tudi iz Pokleka. Pripomniti moram, da so izvzeti otroci, ki se rodijo v porodnišnicah.«
Po razgovoru je prišla stranka. Moški. V rokah je imel neke papirje.
»Dober dan, tovariš šef, prineslo me je zaradi...«
Mladinski sestanek v Loki
Novoizvoljeni odbor ZMS v Loki je imel predzadnjo soboto prvi sestanek po konferenci. Razpravljal je o bližnjih nalogah mladine in ustanovil ožji akcijski odbor za proslavo 20-letnice AVNOJ. Ta odbor bo pomagal pri organizaciji kulturnega dela proslave in pri šahovskem in strelskem tekmovanju, ki bo v počastitev praznika.
Pri prosvetnem domu, kjer obnavljajo klubske prostore.
bodo organizirali prostovoljno delovno akcijo za čiščenje okolice. V načrtu imajo tudi delovno akcijo za ureditev loškega trga, kjer bo treba s samokolnicami dovažaita material, da bi trg pred jesenskim deževjem uredili.
Loško mladino moramo pohvaliti, ker je resno začela delati, in upamo, da bo s sedanjim delovnim poletom tudi nadaljevala.
S. Sk.
Razglednica iz Sevnice: tako je te dni vzdolž glavne ceste. Komunalna dela hitro napredujejo; zdaj so spet betonirali nekaj škarp, pločnike pa še kar urejujejo
V Podgorju bodo igrali
V sevniški »Jutranjkl« že dve leti šiva Majda Božič. V službo se vozi z mopedom iz 10 kilometrov oddaljenega Podgorja.
— Razen vaj za igro, ki jo pripravljamo za 29. november, nimamo na vasi nobenega razvedrila. Za ta praznik pa s Socialistično zvezo pripravljamo igrico »Prvi ples«. Skušali bomo dobiti tudi potujoči kino, po vsem programu pa bo prosta zabava. — Upam, do bo vsaj takrat veselo...
Načrti TRGOVSKEGA PODJETJA: obnova vseli poslovalnic
Trgovsko podjetje Sevnica ima v občini vsega 25 poslovalnic. Letos bodo ustvarili 1 milijardo 300 milijonov dinarjev vnovčenega iztržka, do konca tretjega tromesečja pa je promet že dosegel 900 milijonov dinarjev. 19. oktobra so odprli v Sevnici preurejeno blagovnico, v kateri so s preureditvijo na novo pridobili 260 kvadratnih metrov prodajnega prostora. V Sevnici Je zdaj 5 sodobno urejenih prodajaln, na podeželju pa so 3 deloma preurejene.
Preostale poslovalnice, zlasti one v Zabukovju, na Bregu, v Loki ln na Blanci, bo treba preurediti, pa tudi pro-dajatlno železnine in prodajal-
no usnja v Sevnici. Sredstva ne bi bila problem, ko bi imela občinska skupščina zneske, ki so potrebni za soudeležbo pri najemanju kreditov. Zaradi tega Trgovsko podjetje Sevnica ne more uporabljati republiških in zveznih kreditnih sredstev, ki so na razpolago za naložbe v trgovini.
Dve Jožici iz Polja vsak dan hodita po tejle cesti v šolo. Pol ure tja in prav toliko nazaj. Za učenki prvega razreda je to že kar dolga pot. Koliko časa bosta preživeli na cesti, ko bosta uspešno končali osemletko v Tržišču, pa lahko izračunajo njuni kolegi, iz višjih razredov.
-,-.-- 1--—T-1 "C '
POSAVJE
_ ■ _—_■■ ■   ■_U__,_!____I____
OSNUTEK OBČINSKEGA STATUTA ČRNOMALJSKE OBČINE JE SPREJET
SZDL naj začne javno razpravo o pomembnem občinskem ustavnem aktu
Na skupni seji 8. novembra sta občinska skupščina in občinski odbor Socialistične zveze v Črnomlju razpravljala o osnutku statuta občine. Predsedujoči inž. Rado Dvor-žak, predsednik skupščine, je uvodoma poudaril, da je statut pravni akt, ki ga je bilo treba izdelati na podlagi številnih pozitivnih sprememb v političnem, družbenem in gospodarskem življenju komune v zadnjem času. Predvsem pa je izdelavo statuta narekovala ustava, ki je vpeljala široko samoupravo občanov na vseh področjih javnega življenja.
Razprava o 69 strani obsegaj očem osnutku statuta črnomaljske občine se je zatem ustavljala predvsem pri dopolnilih in pomanjkljivostih ter preciziranju posameznih določb. Na podlagi tega se je na seji izluščila vrsta novih predlogov in mnenj, ki pomanjkljivosti odpravljajo, komisija za izdelavo statutov pa bo osnutek ponovno pregledala in ga popravila. Osnutek bo dan v razpravo vsem občanom. Specializirana in javna razprava morata biti končani do 31. januarja prihodnjega leta.
Na skupni seji so menili, naj bi razpravo začela Socialistična zveza kot najbolj množična organizacija v občini. Na ta način bo možno tudi uskladiti interese posameznikov do skupnosti in obratne, kot je predvideno v osnutku statuta. Po razpravi je bil osnutek na seji soglas-
no sprejet. Se na kratko o vsebini osnutka:
0 Osnutek obsega šest delov katerih vsebina je zajeta 'v 275 členih. V prvih 23 členih govori o uvodnih določbah, v katerih omenja zlasti pravice in dolžnosti občanov. Drugi del (od 24. do 53. člena) podrobneje obravnava družbeni ekonomski razvoj občine. Uvodoma pravi, da določa politiko občine občinska skupščina, ki hkrati usmerja in usklajuje gospodarski razvoj, razvoj družbenih služb, zagotavlja materialne in druge pogoje za razvoj proizvajalnih sil in splošne pogoje za gospodarjenje. Ko navaja pravice in dolžnosti občinske skupščine, osnutek v 42. členu pod-črtuje, da spremlja skupščina izpolnjevanje finančnega plana ter ga daje v obravnavo na sejah, pri čemer izdaja ustrezna priporočila in ukrepe. Ko govori o skladih, pravi drugi del osnutka v 53. členu, da mora biti javnost seznanjena s porabo sredstev iz skladov.
0 V tretjem delu (od 54. do 101. člena) so v točkah razvrščene obveznosti občine do zadovoljevanja skupnih potreb občanov. Pri tem je važen 61. člen, ki pravi: »Ce prenese občinska skupščina kakšno dejavnost iz svoje pristojnosti na zavod ali organizacijo s področja družbenih in javnih služb, mora hkrati zagotoviti sredstva za nadaljnje nemoteno opravljanje te dejavnosti.« In dalje: »Občina skrbi za vsestransko
zdravstveno varstvo občanov, ... zagotavlja splošno zdravstveno pomoč ... in štipendiranje strokovnega kadra.« Otroško varstvo prenaša občina s statutom na krajevne skupnosti s tem, da jim daje ustrezna sredstva. V krajevni skupnosti, pravi 73. člen osnutka, se povezuje skrb in prizadevanja družbenih organizacij, društev in delovnih kolektivov za varstvo otrok. Obvezno šolanje je vsem občanom zagotovljeno, sredstva pa v ta namen predvidi finančni program za vzgojno-izobraževalno delo. Tudi sredstva za kulturno-prosvetno dejavnost zagotavlja občina na podlagi ustreznega programa. V 90. in 91. členu so obdelane pravice do zaposlovanja občanov in stanovanjske pravice, medtem ko 94. člen našteva komunalne zvrsti. Zadnji člen tretjega dela pa pravi, da se sredstva za financiranje komunalnih dejavnosti ustvarjajo v družbeno komunalnem in cestnem skladu.
0 četrti del osnutka (od 102. do 233. člena) podrobneje obravnava organizacijo in delo občinske skupščine ter njenih organov. Uvodoma določa strukturo upravnih organov . z vsemi njihovimi dolžnostmi in pravicami, nato govori o delu skupščine in vseh njenih organov, kot svetov, komisij itd., kakor tudi o njihovih pravicah in dolžnostih.
0 Peti del (od 234. do 271. člena) govori o neposrednem
Metlika za svoj praznik in 29. XI.
Občani metliške komune bodo svoj praznik 26. november proslavili v znamenju u-spehov na vseh področjih družbenega dela. V počastitev tega dne bo več prireditev in tekmovanj, ki se bodo zvrstila že od srede novembra dalje.
17. novembra ob 9. uri: ša-
Rekreacijski pas ob Kolpi
Urbanisti so predvideli, da se ob Kolpi uredi rekreacijski pas, se pravi vikend hišice, kamping, gostinski objekti in športna igrišča. Vse to naj bi bilo na levi strani Kolpe od izliva Lahinje do mostu pri Jurovskem brodu. Dolina Kolpe nudi izredne prirodne lepote, reka sama pa ima poleti okoli 30 stopinj. Tudi podjetja in kolektivi metliške občine bodo tu lahko gradili hišice za oddih svojih članov.
Ll
hovski turnir mladinskih ekip.
21. novembra ob 20. uri: zabavni večer, ki ga priredi mladina.
23. novembra: kegljaško tekmovanje. Istega in naslednjega dne bodo predvajali domači film »Kozara« v okoliških vaseh.
24. novembra ob 20. uri: Mestno gledališče iz Ljubljane uprizori Borove »Raztr-gance«. Dopoldne ob 9. uri bo šahovska simultanka.
26. novembra ob 9. uri: slavnostna seja občinske skupščine Metlika; ob 10. uri: otvoritev novega hotela v Metliki; ob 14. uri otvoritev I. faze rekonstrukcije v »Beti«. Na praznični dan bo odprt tudi odsek ceste od glavne ceste do občinske skupščine, dograjeno pa bo tudi malo rokometno igrišče.
28. novembra ob 19.30: akademija v počastitev rojstnega dne republike.
Za ureditev mesta in okolice
Pred nedavnim sa se sanitarni inšpektorji posvetovali s predstavniki metliške komune o ureditvi mesta in vseh prostorov, ki so dostopni turistom in domačinom. Razgovor je v glavnem obravnaval dva pereča problema. Prvi zajema urejevanje gostišč v družbenem in zasebnem sektorju, kjer bo treba preurediti lokale, izboljšati postrež-
METLIŠKI TEDNIK
bo in spraviti poslovanje teh obratov v sklad s predpisi, ki Jih zahtevata turizem in gostinstvo.
Drug, nič manj pereč problem, pa so dvorišča, gnojnič-no jame in odtoki. S tem v zvezi bo treba ostrejših ukrepov, da se na področju me^ta in krajev ob novi gorjanski cesti odpravijo vse pomanjkljivosti do začetka prihodnje turistične sezone.
samoupravljanju občanov. V ospredje postavlja krajevne skupnosti, njihov namen in naloge pri širjenju in uveljavljanju široke samouprave občanov. Isti del obravnava tudi zbore občanov ter hkrati določa, kdaj in zakaj jih kdo skliče ter kaj naj obravnavajo. Prav tako je določeno, kdaj se lahko razpiše referendum.
0 Sesti del osnutka govori predvsem o veljavnosti statuta in vseh ostalih določb, ki se nanašajo na osnutek.
V semiški kovačiji je vedno živahno
Obrt je nepogrešljiva, pa vendar...
Hitri razvoj nas je spravil v stanje, ko smo se industrijsko že toliko razvili, da se izdelkov, ki so jih še pred leti delali obrtniki, ne splača kupovati cd njih, ker so predragi. Proizvodna obrt je zaradi tega začela izumirati. Naš potrošnik pa še nima toliko denarja, da bi lahko industrijski izdelek, ko je obrabljen, zavrgel brez popravil. Neredko je k temu prisiljen, ker ni obrtnika, kateremu bi ga lahko dal popraviti. Obrtnik ne more živeti samo od popravil, zlasti naš ne, ker je njegova oprema vse preveč zastarela. Sodobni stroji za popravila na tekočem traku sicer obstajajo, izplačajo pa se le v primeru, če strežejo več deset-tisočem potrošnikov. Tudi tu smo premajhni...
V Semiču je dclga leta životarila čevljarska delavnica, ki je bila nekaj časa samostojna, nato pa se je priključila obrtnemu servisu Semič. Opustili so jo. Se tako priden čevljar je v njej s krpanjem in popravljanjem zaslužil od 13 do 16 tisoč dinarjev na mesec. V kovinski stroki se je čevljarjem obetalo veliko več: tam zasluži nekvalificirani delavec 24 tisočakov. Drug za drugim so odhajali, čevljarski delavnici pa je grozil finančni polom in zaprli so jo. Zdaj nosijo prebivalci čevlje v popravilo v Crmsšnjice in v Strekljevec. kjer živita edina čevljarja na vsem področju.. . Tu in tam pa seveda kdo tudi pošušmari, saj je naročil dovolj.
Obrtni servis v Semiču združuje pekarijo, kovačijo, pleskarski obrat in kleparsko-ključavničarski obrat. Odkod življenjska sila tem obrtnim delavnicam? Brez kruha ljudje ne morejo živeti; pekariji je obstoj brez dvoma zagotovljen, vsaj za nekaj časa. Po
Statut črnomaljske krajevne skupnosti v razpravi
Na zadnji seji občinske skupščine v Črnomlju so sporočili, da je za Javno razpravo pripravljen tudi statut krajevne skupnosti v Črnomlju, eden prvih te vrste, o katerem bodo razpravljali na področju bivšega novomeškega okraja.
Široko zastavljen delovni načrt
Se en spominček na letošnjo otvoritev preurejene gorjanske ceste: republiški sekretar za promet tovariš Alojz 2okalj-Džidži se je tako na Jugorju kot v Hrastu in drugod takoj zatopil v prisrčne pogovore % domačini. Na sliki vidite, kako sta na Hrastu kramljala z Belopavlovičevim očetom
Občinski otllior SZDL v Metliki si Je postavil obširne in |>omcmb-ne naloge, ki jih bo izpeljal v betoni 1883-84. Vse delo se ho odvijalo na treh podroe.Mli. Kazne politične alteljt-, katerih del je bil že opravljen pri vpisu ljudskega posojila zu Skopje, si- bodo nadaljevale na različnih področjih in bodo končane do konca aprila 1381. Naslednja naloga je. obravnava družbenega plana za leto IfKM In perspektivnega plana 7a sedemletno obdobje. S političnimi aktivi ln delovnimi kolektivi hodo družbeni plan obravnavali že od 26. novembra dalje. Tu bodo razpravljali o vseh vprašan iih k:i:e-tijstva ln gozdarstva, o industriji, tnrizmu, trgovini, gostinstvu, obrtnih servisih, o Šolstvu, zdravstvu ln občinski upravi. Vse tn brdo obravnavali ludi na množičnih sestankih S/]rI ln na zborih občanov. Tiri m naloga, ki jo ho Izpeljal   občinski   odhor   S/1)| na
pleskarskih storitvah je veliko povpraševanje, saj smo po vojni zgradili brez števila novih stavb, ki jih je treba obnavljati. Naročil je čez glavo; dva pleskarja, ki delata v
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
servisu; jim še zdaleč nista kos. Kleparsko-ključavničar-ska delavnica ima dovolj naročil. Da bi se lahko vzdrževali, so jo usmerili tudi v proizvodnjo, še boljše v kooperacijo: za Iskrino tovarno kondenzatorjev na Vrtači de-
lajo ohišja. Tudi pri kleparjih in ključavničarjih trka dinar na vrata, zato so ga poiskali v kooperaciji. Sevniška kovačija je še najbolj namenjena ljudem. Trije kovači se sučejo v njej. Kladivo še po-žvenkuje ob nakovalo, od časa do časa pa se tla v stavbi stresajo. To je takrat, kadar zapoje »norec«, mehanizirano kladivo, ki oblikuje večje kose.
Razvoj je terjal prilagajanje, obrtni servis v Semiču se je podredil tej zahtevi. O tem pričajo-sodobni stroji, ki so jih kupili, kooperacija, s katero so začeli, in dejstvo, da je v 19-č!anskem kolektivu kar 7 vajencev. Do konca septembra letos so ustvarili za 34 milijonov dinarjev vrednosti.
ALI STE PRIPRAVILI STATUT?
S pripravljanjem statutov hitijo občine, hitijo krajevne skupnosti in hitijo delovne organizacije. Odlagali smo, dokler se je dalo, zdaj pa se bližajo skrajni roki, zato hitimo. Taka je pač navada, slaba sicer, pa vendar priljub'jo-na . . . Vprašanje o statutih je kočljivo, marsikdo trzne, če ga zastaviš, in mnogim je neprijetno. Težko je priznati, da si zamudil prvi vlak.
V splošnem trgovskem podjetju »Potrošnik« v Črnomlju ni tako. Mirni so, lahko jim Je pil srcu in brez strahu gledajo v jutrišnji dan. Dovolj zgodaj so začeli. Osnutek statttta je že pripravljen in kolektiv o njem razpravlja.
Delavski svet Je letos v aprilu Imenoval 5-člansko komisijo. Več kot 10 sej je imela, na njih pa so poleg članov komisije nemalokrat sodelovali šo vsi člani upravnega odbora, posamezni člani iz DS in nekateri člani kolektiva. Včasih so »sejali« tudi do enih zjutraj . . . Tudi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov Je bilo treba popraviti v zvezi s pripravo osnutka statuta.
Najteže Je bilo določiti ln oblikovati pristojnosti posameznikov in organov. Slo je za pristojnosti uprave, direktorja, poslovodij, samoupravnih organov in poslovnih enot. Osnutek statuta že nakazuje ustonovitev samostojnih obračunskih enot, s katerimi bodo začeli prihodnje leto.
20. julija letos je DS na predlog komisije za Izdelavo osnutka statuta razpravljal o pomoči strokovnjakov. S pravnikom iz LJubljane so se dogovorili za pomoč. S potnimi stroški vred jih Je stalo približno 60 tisoč dinarjev. V čem Jim Je pomagal pravnik? Izrazi: »lahko, moro, treba Je« Imajo različen pomen v različnih zvezah, pravnik jim Jo tu marsikaj popravil. V poslovalnicah so nameravali uvesti kolektivno odgovornost, pa Jih Je opozoril, da moro materialno odgovornost nositi eno sama oseba. To Je poslovodja, kl imo kl luče, večje osebne dohodke itd. Opozo-
ril jih je na napako pri določnih o obračunavanju bolezni. Napisali so, da podjetje Izplača boleznino za prvih 7 dni, zakon pa pravi: za prvih 30 dni. Takinih navidezno nepomembnih drobnarij je bilo veliko.
Marija Kos, članica komisije za pripravo osnutka statuta, je po-
Matija 2al?c: »Mislim, da smo sestavili dober osnutek ...«
vedala: — Najtežje je bilo opredeliti In oceniti delovna mesta, ko smo popravljali pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. O letu smo govorili največ 1n se tu najdlje pomudili.
1'redsednik komisije Matija Žalec Je bil nasmejan, ko je odgovoril na vprašanje, kako ocenjuje osnutek statuta. Dejal Je:
— Mislim da Je dober. Odpravili smo napake v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, delo komisije pa bo dokončno ocenil kolektiv v razpravi o osnutku, kt It toče. Izdelati osnutek statuta je resna naloga. Veliko dola Je terjala, v osnutku pa Je našlo svoj prostor mnogo zdravih teženj  Iz kolektiva.
področju političnega dela, pa je obravnava občinskega statuta In statuta krajevnih skupnosti. V tem je skritega veliko dela v pri. pravi osnutkov, priprave političnega aktiva, obravnava problemov iz statuta' občine ln krajevnih skupnosti na zborih občanov ln sestankih kolektivov.
Drugo področje dela zajema sodelovanje t ostalimi družbenimi organizacijami, v tretjem delovnem področju pa so zajele organizacijske naloge: posveti s predsedniki, tajniki ln blagajniki lira jevnih organizacij SZDL. Predvidene so akcije za povečanje član* sivo, letne konference krajevnih organizacij SZDL In občinske konference te organizacije.
Tako Široko »ostavljeni delovni načrt je sprejel plenum občinskega odbora SZDL Metlika na tad-iiji seji H, oktobra.
IVO L1KAVKC
TRGOVSKO PpDJETJB
»PETR0L - LJUBLJANA«
EKONOMSKA ENOTA NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto za
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
za bencinski servis ČRNOMELJ .
Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje pošljite
»PETR0LU« - Novo mesto
Trgovina med potrošnikom in interesi
»Slabe trgovine imamo v občini, premalo sposobne, da bi popolnoma zadovoljile potrošnike. Ce hočemo vprašanje rešiti, prosojajmo pametno. Stvari (rešitve) nikakor ne bomo zaupali tistemu, ki je prešibak. Zato nismo proti, če uredi novomeška »Dolenjka« ali kakšno drugo podjetje sodoben lokal kjerkoli v naši občini. Menimo, da bo vprašanje dosti prej rešeno, če se ga bodo lotila tuja podjetja, ne domača, ki nimajo sredstev.«
Tako pravijo v Trebnjem. Sicer pa naj teče beseda o občini kot celoti, v kateri je trgovina ena izmed panog, ki z največjimi napori premaguje težave.
Podobno oceno bi trgovini dali slej ko prej tudi zategadelj, ker vsi ostali podatki ne govore v njen prid. Zlasti ne,
TREBANJSKE NOVICE
če jih primerjamo z dosežki nekaterih drugih, bolj razvitih občin ali celo z okrajnim in republiškim povprečjem. Poglejmo!
Občina ima nekaj nad 17 tisoč ljudi. Vsaka prodajalna oskrbuje povprečno 335 prebivalcev (republiško povprečje 309), ki jim strežeta povprečno dva zaposlena (republiško povprečje 3 do 4). Medtem ko znaša kupna moč
prebivalstva po ljubljanskem povprečju 177.000 dinarjev (iz leta 1962), odpade na enega prebivalca trebanjske občine komaj 56.000 dinarjev blagovnega prometa.
Kje so vzroki za te razlike? Preprost odgovor bi bil: v nerazvitosti. Vzrokov za tako stanje pa je seveda še več. Vprašajmo se še, v kateri občini razen v trebanjski je pretežno število trgovskih lokalov še v zasebnih prostorih?! Zelo težko bi odgovorili na to vprašanje, posebno, ker,moramo v trebanjskem primeru upoštevati še razne tako imenovane specifičnosti, ki jih je polno. Pogosto omenjajo geografsko specifičnost, ki zelo vpliva na odliv kupne moči. Predvsem predstavlja svojevrstno posebnost izredno slabo in pomanjkljivo opremljeno trgovsko o-mrežje. Kljub delni ureditvi je Trebnje (poleg Mirne) še vedno   eden   izmed najbolj
neurejenih krajev, kar se tiče trgovine. Zlasti je po mnenju nekaterih potrošnikov tu slabo opravljena (delna) specializacija. Na Mirni pa ni specializirane trgovine s tekstilom, gospodinjskimi pripomočki in železnino.
Vse te in druge razlike, pomanjkljivosti in nepravilnosti, predvsem pa potrebe potrošniškega območja so zahtevale pametnejše reševanje, kot je bilo do zdaj v navadi. Med drugim že teko razgovori o ureditvi vrste lokalov, k] jih nameravajo tu in tam o premiti podjetja iz drugih (!) občin. Dasiravno tudi domači podjetji — »Gradišče«'v Trebnjem in »Tržan« v Mokronogu — ne bosta gledali križem rok, se vendarle zdi, da ne bj bili dovolj močni za uspešno perspektivno reševanje trgovine Mirenske in Temeni-ške doline. Tudi občinska skupščina v Trebnjem je o-čitno bolj navdušena nad tujimi podjetji kot nad domačimi, in lahko pričakujemo v tej smeri še nadaljnje razumevanje. Seveda je eden poglavitnih pogojev, da tuja trgovska podjetja, ki bodo urejevala in odpirala svoje nove , poslovalnice v trebanjski občini, upoštevajo resnične po-
Ne čakajmo na plat zvona!
Do zdaj slaba statutarna bera v trebanjski občini
Statuti delovnih organizacij v trebanjski občini dozorevajo počasi kot orehi v neugodnem vremenu. Do prvih dni novembra sta svoje statute izdelali le tovarna šivalnih strojev »Mirna« in »Kemo-opre-ma«. V drugih delovnih organizacijah osnutke sestavljajo, ponekod pa niso prišli naprej od prvih razprav.
Občinski sindikalni svet opozarja na nujnost reševanja tega vprašanja že vse leto, temeljiteje pa so statute obravnavale nedavno končane poletne konference sindikalnih podružnic v delovnih organizacijah. To vprašanje pa bi moralo biti resneje načeto pred izdelavo 7-letnih planov
delovnih organizacij, ne pa šele ob prvih pogovorih.
"Ob vsem tem bi se morali vprašati, zakaj ne gre. Odgovor je predvsem ta: zaradi pomanjkanja strokovnjakov in zaradi slabe razporeditve strokovnega kadra; pa še, ker se vodstva (uprave) delovnih organizacij premalo prizadevajo. Spričo tega ne trpi samo notranja uredifev, ampak tudi zunanja afirmacija delovnih organizacij. Dejstvo je, da je med 1300 zaposlenimi le 7 inženirjev in 5 ostalih z višjo šolsko izobrazbo, 26 tehnikov in 11 z drugimi srednjimi šolami. Občutno primanjkuje predvsem ekonomistov,  saj  je občina menda
ISKRA - Kranj
Tovarna elementov za elektroniko LJUBLJANA
PROIZVODNJA UPOROV ŠENTJERNEJ
vabi k sodelovanju
zaradi razširitve poslovanja naslednje strokovne sodelavce:
1. več strojnih inženirjev
2. več elektroinženirjev za šibki tok
3. več inženirjev kemije
4. več strojnih tehnikov
5. več elektrotehnikov za šibki tok
6. tehnologa-analitika s končano ESš
7. knjigovodjo osebnih dohodkov s končano ESŠ
8. materialnega knjigovodjo s končano ESš
9. referenta za personalno evidenco s popolno srednjo šolo
10. KD elektromehanika
11. več VKD ali KD rezkalcev
12. več VKD ali KD strugarjev
13. več VKD ali KD strojnih ključavničarjev
POGOJ: končana predpisana strokovna izobrazba. Kandidati pod št. 1.—3. so lahko tudi začetniki, za ostale je zaželena vsaj nekajletna praksa in odsluženi vojaški rok. Osebni dohodki so zagotovljeni s pravilnikom o delitvi OD. Na razpisana prosta delovna mesta vabimo kandidate obeh spolov. Zasedba je možna takoj ali po dogovoru. Ponudbe sprejema splošna služba EE do 30. novembra 1963, ko bo razpis zaključen.
brez diplomiranega ekonomista, če upoštevamo, da tudi ta kader ni dobro razporejen (primer: KZ in TŠS Mirna), bo še bolj razumljivo, zakaj se osnovna vprašanja v vrsti delovnih organizacij tako počasi rešujejo.
Ce še nadalje ugotavljamo, kje bi bilo izhodišče iz zagate ob izdelavi statutov, bi se ogreli zlasti za varianto, ki jo je ob pogojih v trebanjski občini vsekakor najlaže uresničiti. Bistvo te variante je dokaj preprosto: podjetje (ozir. delovna organizacija) preskrbi strokovnjaka, ki bo prire- ' dil besedilo statuta, sindikat pa mu bo dal politično in samoupravno vsebino. Tak osnutek gre potem v razpravo, pristojni organ pa ga potrdi.
O pomembnosti statutov in drugih podobnih internih zakonskih aktov v delovni organizaciji govorimo toliko prav zategadelj, ker se prav lahko primeri, da bi pri iskanju rešitev izbrali najkrajšo in najlažjo pot ter se zadovoljili s privzetim krojem. Prepisovanje statuta bi se slej ko prej kruto maščevalo, kajti obleka pa tujem okusu in tuji meri se navadno slabo nosi, zlasti če ne ustreza rasti. Dovolj jasen dokaz, da je taka pot zgrešena, je polpreteklost, ko je tekla akcija za izdelavo tarifnih pravilnikov.
Ugriznili smo torej sila trd oreh, ki je dozoreval v sličnih pogojih kot statuti delovnih organizacij.
Občani predlagajo 7-letni plan
Te dni bodo v treh središčih trebanjske občine — Trebnjem, Mokronogu in na Mirni — zbori oziroma tribune občanov. Socialistična zveza jih organizira z namenom, da bi občani predlagali, kakšna naj bo vsebina 7-Iet-nega .plana. Tako v trebanjski občini uspešno izpolnjujejo določila ustave in statuta, ki zagotavlja občanom pravico, da sami odločajo o svojem razvoju, 7-letni plan oziroma njegov osnutek bo šel potem skozi vrsto splošnih in poglobljenih spe-rializlranih razprav do končne uveljavitve.
trebe vseh (!) krajev, ne samo središč.
O Podobni predlogi so v osnutku 7-letnega plana o razvoju trgovine. Med drugim ji in avtomobili, s kurivom in nadaljnja specializacija lokalov, ureditev prodajalne za konfekcijo vseh vrst, trgovina z železnino, stroji, motorji in avtomobili, kurivom' in gradbenim materialom. Občutno manjka primerne prodajalne s sadjem in zelenjavo, bencinsko črpalko bodo zgradili novo.
0 Na Mirni, kjer je predvidena vrsta novih prodajaln, potrebujejo zlasti specializirano . trgovino z živili in ostalimi ustreznimi potrebščinami, prodajalno z železnino, stroji, kurivom ln gradbenim materialom, lokal za prodajo tekstilnega blaga in konfekcijskih izdelkov itd. Potrebujejo tudi lekarno in manjšo bencinsko črpalko.
0 Med važnejšimi deli je v načrtu gradnja novega lokala v Slovenski vasi, ureditev mesnice v šentlovrencu, pomožnih mesnic pa v Dobrni-ču, na Čatežu in v Trebel-nem.
Pestro dejavnost pri izgradnji in izpopolnitvi trgovskega omrežja v trebanjski občini potemtakem lahko skoraj pričakujemo. Morda ne bo šlo brez napak in ovir, če pa bodo o stvari razpravljali še volivci in če bo podpora političnih in družbenih organizacij ter občinske skupščine dovolj velika, bo naloga prej uresničljiva. Bržčas bo tega najbolj vesel potrošnik.
Leo Strukel - 80-lelnik
23. oktobra je slavil 80-let-nico Leo Stirukel, ki ga poznajo mnogi Slovenci v Ameriki in v domačem kraju v okolici Šentruperta. Rojen je bil na Bregu št. 34 in je obiskoval osnovno šolo v šent-rupertu. Ko je odslužil triletni vojaški rok, je 1908 odšel v Ameriko, kjer je živel čez 50 let. Večk\rat je priha-
jal domov in vedno s polnimi rokami. Ob koncu prve svetovne vojne je vsa zbrana darila domačinov iz Amerike pripeljal v Ljubljano in jih razdelil.
Leta 1952 pa je pripeljal v Šentrupert zaboj šolskih potrebščin, katnih so bili deležni vsi tedanji učenci osnovne šole. 2e dve leti zatem je v domači kraj pripeljal avtomobil, ki še vedno služi domačinom za prevoz v bolnišnico, uporabljajo pa ga tudi gasilci ob požarih.
Leo Strukel je v Ameriki absolviral trgovsko šolo. Nekaj časa je bil glavni zastopnik Glasa naroda, zastopnik zavci'ovalne družbe, banke, kasneje pa je postal hotelir in je vodil menjalnico v New
Yorku. Organiziral je tambu-raško, dramatsko in pevsko društvo »Zvon«, pozneje »Slovan« in je bil med tamkaj-šnimi izseljenci vsa leta zelo delaven.
Pred petimi leti je za veđ no prišel v domovino, kjer vodi očetovo in bratovo posestvo. Tu je praznoval tudi visoki življenjski jubilej, čestitkam prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi in mu želimo še vrsto zdravih in zadovoljnih let na domačih tleh!
Matija Brezovar
TREBNJE: včeraj občni zbor ObSS
Včerajšnji občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem je načel vrsto vprašanj, ki jih rešujejo delovne organizacije na najrazličnejših področjih. Osrednjo razpravo so posvetili kadrov ski zasedbi v gosopodarskib. organizacijah, izpolnjevanju planskih in izvoznih nalog, medtem ko je bila obravnava statutov delovnih organizacij poglavje zase. Poudarili so, da je neupravičeno odlašati s tako pomembnim vprašanjem, kot so statuti.
■ Industrija celjskega okraja je v devetih mesecih tega leta izvozila za 12,8 milijona dolarjev izdelkov. Med drugim je celjska cinkarna letos izvozila za 15 odstotkov več blaga kot lani.
■ Na reki Samou, blizu Cona-cryja v Gvineji, so spustili v pogon novo hidrocentralo, ki jo je zgradilo jugoslovansko podjetje »Energoprojekt« iz Beograda. Tovarno sta med drugim opremila »Litostroj« in zagrebška -tovarna »Rade Končar«
VSE JE ŠLO IZ ENE ŠKATLE...
Planinsko društvo Črnomelj je za svojo postojanko v Čr-mošnjicah pred leti najelo za poslovodkinjo natakarico Marijo Deržič, njen mož Ivan pa je bil prav tam zaposlen kot njen pomočnik. On je nabavljal razno blago in ga sproti plačeval z denarjem iz iztržkov, obračunov pa navadno ni dajal. Vsakokrat si je pridržal tudi nekaj zase. Zaradi tega sta se z ženo večkrat sprla. Nekoč je vzel kar 80.000 d:n in obljubil ženi, da bo vrnil 100 tisočakov. Ves denar, svoj in državna, sta imela skupaj. Kadar je kdo potreboval, je vzel iz kupa.
Prvi primanjkljaj je bil ugotovljen že 17. 7. 1961, do 10. 10. 1961 pa je manjkalo že 529.016 din. Planinsko društvo je obdolžencema naknad. no priznalo potne stroške, višek pri inventuri (!), kalo na vino in vse, kar se je dalo, da bi bil njun dolg čim manjši. Zedinili so se za končni manko v blagajni 357.173 dinarjev. Marija Deržič je pred začetkom sodnega postopka nekaj dinarjev že vrnila, kljub temu sta zakonca Deržič ostala na dolgu nekaj več kot 200.000 din.
Poslovodkinja   Marija in
njen mož Ivan sta živela precej na široko, kot so pc> dale priče. Večkrat sta si privoščila potovanja, z den.jjem od planinske postojankj pa sta plačevala tudi postrežnuco.
Ta primer izredno' lahkomiselnega poslovanja je pred dnevi že drugič obravnavalo okrožno sodišče v Novem mestu. Obtoženi Ivan Deržič je takole povedal:
— Ves denar, najin zasluženi in denar od iztržkov, sva hranila kratkomalo v eni sami škatli. Od tam sva jemala za nabave gostišča in zase ... Imel sem občutek, da več potrošiva, kot pa sva midva zaslužila, računala pa sva na obljubljeni dobiček od prometa. Ta pa je bil slab ...
Pred sodniki sta Deržičeva izjavljala, da bosta nastalo škodo povrnila, čudno pa je to, da tega nista storila že doslej, saj je od prve obravna ve minilo že leto dni.
Upoštevaje dejstvo, da še nista bila kaznovana in da morata skrbeti za dvoje ne-doletnih otrok, je bila Mari-ja Deržič Icaznovana na 1 mesecev zapora, njen mož pa na 1 leto zapora, oba pogojno za dobo treh let. Povrniti bosta morala ves denar, ki je v bla-
gajni manjkal, nekaj časa pa ne bosta smela opravljati po-slovodske alt druge službe, kjer bi lahko samostojno upravljala z družbenim premoženjem.
Mačeho je udaril
Na 1 mesec dni zapora, pogojno za dve leti, je občinsko sodišče v Novem mestu kaznovalo Alojza Kukarja s Pristave, ki je v prepiru s stolom udaril svojo maćeho in ji prizadejal lahko telesno poškodbo.
Pred sodniki je povedal, da je bila mačeha z njim vedno surova in da je tudi očeta hujskala zoper njega. Letos 5. julija pa je pastorku prinesla za zajtrk plesniv kruh, obenem pa zagrozila, da mu ne bo več prala ne kuhala. Obtoženca je to tako razburilo, da je zagrabil stol in z njim treščil mačeho po levi roki.
Oškodovanka je priznala, da s pastorkom nista v dobrih odnosih ln je zahtevala 20.000 din za bolečine, kar pa bo morala iztožiti v civilni pravdi.
Bolje bi bilo, če bi se o tem pomenili doma, da se ne bi spor v družini še razbohotil
S ceste v steno
10. novembra se je okrog 3.15 voznik osebnega avtomobila ZG—-199—84 Josip Petrač iz Zagreba peljal po avtomobilski cesti ;n se pri Pecah zaletel v steno. Voznik je povedal, da je v levo zavil zato, ker je videl srno, očitno pa je zadremal, škodo na avtomobilu so ocenili na 150.000 din
Perišče v Šentrupertu
Gospodinje v Šentrupertu so že večkrat izrazile željo, da bi imele lepo perišče. Doslej so namreč prale na dokaj neprimernih mestih v potoku Bistrici. I.rtos pa so se zavzeli člani krajevnega odbora, da razvesele gospodinje s periščem. Organizirali so nabiralno akcijo. Gospodinje so pokazale razumevanje. Nekaj je šlo iz lastne blagajne, prispevale so nekatere organizacije, tlel sredstev pa bo treba še dobiti. V ta namen bo v nedeljo, 17. novembra, v Šentrupertu veselica, pred njo pa seveda otvoritev perišča, ki je že napravljeno.
Novo perišče jc skorajda sredi šentruperta in bo gospodinjam gotovo dobro služilo. Član KO Aleksander Prah, ki si je najbolj prizadeval, da bi bilo čimprej napravljeno, jc dejal, tla so stroški dokaj veliki — znašajo okrog 70.000 din.
V nedeljo pa na svidenje pri otvoritvi! -DZ-
Cikcok in zlomljena noga
Na cesti I. reda v Vel. Cerovcu sc je 10. novembra ob 17.35 pri hiši št. 1 mopedlst Franc Sašek zaletel v osebni avtomobil, ki ga Je vozil Ivan Jerina. Mopedist je vozil cikcak. Pri nesreči si je mo-pedistov sopotnik Alojz Pelko zlomil de:ino nogo. Škodo so ocenili na okioog 90.000 din.
Avto podrl tri pešcev
Na Cesti prvih borcev pri gradu v Brežicah je 6. novembra ob 11.30 poltovornjak 2G—222—31. ki ga je vozil Alojz Kuntić i/. Ložnice pri Zagrebu podrl 3 pešce. Po cesti so ob kolesih hodili 4 pešci. Pri prehitevanju je avto tri podrl: Ivan Žerjav si Je pri padcu zlomil nogo, Jože Savnik je dobil poškodbe na glavi, tretji pa se ni poškodoval.
Kratke vesti o delu v vrstah SZDL
0 MIRNA PEC: Krajevna organizacija bo pred praznikom republike priredila svečano akademijo. Program bo pripravila šolska mladina s pomočjo mladincev domače ga Partizana in članov KUD. Riizen tega bodo uredili zunanjost naselja, da bi 20-let-nico ustanovitve SFRJ kar najslovesneje proslavili. 9 IZMENJAVA IZKUŠENJ: V soboto je bilo na občinskem odboru SZDL v Novem mestu sektorsko posvetovanje, ki so se ga udeležili predsedniki ln sekretarji ObO SZDL iz Kočevja, Ribnice, Metlike, Črnomlja, Trebnjega in Novega mesta. Razpravljali so o ljudskem posojilu za obnovo Skopja, o pripravah za izdelavo 7-letne-ga perspektivnega plana to o družbenem planu, o statutih, šolskih odborih, programu dela, o praznovanju dneva republike, sezonski delovni sili, o pokrajinskem tisku itd. Praksa je pokazala,- da so taki sestanki zelo potrebni, saj na njih družbenopolitični delavci lahko izmenjajo delovne izkušnje. • POSVETOVANJE O ALKOHOLIZMU: V drugi polovici novembra bo na ObO SZDL v Novem mestu posvetovanje v okviru meseca boja proti alkoholizmu. Organizacija SZDL ga bo pripravila skupno z občinskim odborom RK. Namen posvetovanja je, da bi pristojne činitelje se-
znanili s problemi alkoholizma na našem področju. V zadnjem času je namreč opaziti, da posvečajo starši na podeželju temu vprašanju premalo pozornosti. Žrtve so v večini primerov otroci. Na posvetovanju bo imel referat inž. I. Zobec. # SEKTORSKE KONFERENCE: Občinski odbor SZDL bo od 19. do 22. novembra organiziral sektorska posvetovanja za vodstva svojih krajevnih organizacij. Pogovorili se bodo o vrsti važnih   vprašanj,   ki zadevajo
SZDL v prihodnjem obdobju, kot so* kadrovska vprašanja, vzgoja kadrov, programi dela, evidenca članstva, ustanovitev krajevnih skupnosti itd. Zadnja akcija v zvezi z organizacijo posojila Skopju je pokazala, kje so organizacije SZDL delavne in kje ne. zato bo treba nudit; pomoč, kjer jo potrebujejo. 0 KAJ DELAJO KOMISIJE? Da bi poživili delo komisij pri ObO SZDL, so jim pred nedavnim poverili nove naloge. V komisijah bodo sodelovali tudi strokovnjaki,
ki bodo pripravili analize o problematiki na področju prosvete, turizma, dela javne uprave, otroških varstvenih ustanov itd. Strokovno obdelane analize bodo razjasnile marsikatero vprašanje, kj ga mora rešiti SZDL. # NI PREZGODAJ! Na zad-n/ji seji izvršnega odbora ObO SZDL so razpravljali o letošnjem praznovanju dedka Mraza. Da bi letošnja prireditev najmlajšim čimbolj ugajala, bo treba veliko priprav to boljšega sodelovanja z delovnimi organizacijami.
NOVOTEKS: kadri, kadri, kadri...
Na letni konferenci osnovne organizacije ZK v tovarni »Novoteks« v Novem mestu so te dni obravnavali vrsto vprašanj, kot: izvoz, investicije, 42-urni delovni tednik, statut podjetja, izobraževanje, kadre in podobno.
Veliko je bilo razprav o kadrih to izobraževanju proizvajalcev. Ugotovitev, da so strokovnemu izpopolnjevanju proizvajalcev posvetili večjo pozornost, v celoti drži. Manjšo skrb so posvetili družbenoekonomski vzgoji.
število kadrov s srednješolsko izobrazbo se je povečalo (več tehnikov), slabše pa je. s strokovnjaki z visokošolsko izobrazbo. Tudi šti

■ V ponedeljek je v novome-škc-m domu JLA gostoval ansambel Boris Frank s svojimi Kranjci in humoristom Brežnikovim Van-čem. Gostje so program izvajali ob 16., 18. in 20. uri. Prva popoldanska predstava ni bila posebno dobro obiskana, zadnji dve pa sta privabili številne ljubitelje tega ansambla iz Novega mesta, še več pa iz bližnje okolice.
■ Fantiči na mopedu niso v mestu nobena redkost. Vidimo Jih lahko, kako pritiskajo na plin po vseh malo manj prometnih cestah. Ce se staršem ne zdi škoda vozila, se pa pešcem zdi škoda zdravja, zato bi bilo prav, če bi take divje vožnje preprečili. Kdo bo odgovarjal v primeru nesreče?
■ Ko se je pretekli teden ura na rotovžu ustavila, se Je Ncvo-meščanom zdelo, da se je zanje ustavil čas. Vsak, kdor ima opravek na Glavnem trgu, že lz navade pogleda na rotovško uro. zato Je bilo tiste dni slišati dokaj pripomb. Zdaj ura spet teče in zadovoljne so zlasti ženske na 21 vilskem trgu, ki pravijo, da brez ure sploh ne morejo izhajati.
■ Na jutrišnjem občnem zboru, ki se bo začel ob 17. uri v prostorih Medobčinske zavarovalnice, bodo jamarji razpravljali o dosedanjih uspehih ln uspelih pohodih
Kdaj bo tudi na galeriji red?
Navadili smo se že, da v kinu zapro vrata, čim se začne predstava. Zamudniki ne vidijo tednika, potem pa jim dvorano spet odpro. Prav in v redu! Kdor si želi privoščiti zabaven večer, ima tudi na sedežu rad mir in udobnost. Vprašujemo se pa, čemu to dobro pravilo ne velja tudi za gledališke predstave! V soboto zvečer je bil na galeriji Doma ljudske prosvete pravcati direndaj, prerivanje ln godrnjanje, skratka nemir, da mnogi poslušalci po več minut sploh niso slišali, ka.j se dogaja na odru.
Mar ne hi reditelji oziroma uprava doma energično poskrbela, tla bi take nekulturne navade hitro odpravili'.' Kdor je zamudil začetek predstave, naj pride v tlvnr:i-no šele v prvem odmoru! S tem se strinjajo vsi, ki spo-šii'ejo delo naših gledaliških poklicnih ali amaterskih i-graleev.
v dolenjsko podzemlje. Sprejeli pa bodo tudi nov delovni načrt. Jamarji so prebivalcem našega mesta znani kot požrtvovalni člani ene najbolj delavnih organizacij.
■ Na živilskem trgu Je nilo pre tekli ponedeljek precej živahno. Vreme Je bilo ugodno in dokaj toplo, zato se kmeticam ni mudilo domov in tudi v ceni niso hotele popustiti. — Prodajali so ribe po 360 din kg, hruške po 100 din, jabolka po 50—80 din, motovileč, špinačo in radič merico po 50 din, hren po 350 din kg. solato po 130 do 150 din kg, orehe po 160 din, kostanj po 50 din, med po 550 din, dunajski ohrovt pc 120 din, zelje po 50 din in Jajca po 45 din.
■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Briglta Picek z Glavnega trga 22 — Natalijo, Frančiška Gotlib lz Foersterjeve 11 — Mojco, Marija Zakrajšek lz Partizanske 14 — Aljošo, Ljudmila Potočar iz Ulice talcev 10 — Marjana, Lucija Cvar iz Ulice Majde Sile 10 — Matejo Poročila sta se: Alojz škerbec. delavec, ln Marija Hudoklin, delavka, oba iz Muzejske ultce. — Umrla je Marija Krajec,, vdova profesorja, lz Trdinove 27, stara 77 let.
pendistov, predvsem na visokih šolah, nimajo veliko.
Posebno aktualen je problem strokovnjakov, ki študirajo na visokih šolah. V prejšnjih letih je bilo slišati pritožbe, da v podjetju ni pravega razumevanja za štipendiranje, zdaj pa pogosto opažajo, da štipendisti po končanem študiju nočejo ostati v podjetju. Nekateri od teh želijo priti na odgovorna mesta, drugi tožijo, da jim ne ustrezajo življenjski pogoji itd. Opaziti je, da kadri, ki pridejo iz šol, hočejo takoj zasesti vodilna mesta, čeprav nimajo razen izobrazbe to diplome pokazati ničesar. Nestrpnost, ki jo zasledimo pri mladih, ni na mestu! Ker mladi ne dobijo takoj visokega mesta, ki so ga pričakovali, zamenjajo službo ali pa se celo odločijo, da bodo opustili stroko (seveda morajo povrniti štipendijo).
Precejšnja pomanjkljivost je v kadrovski službi, ki ne naveže pravih stikov s štipendisti. Ce bi to storila, bi iz šol prihajajoči strokovnjaki bržčas ne delali velikih načrtov. Predvsem pa bi odpadli nesporazumi in mnoga razočaranja. Včasih je bilo govora, naj gospodarske organizacije vabijo svoje štipendiste na važnejše seje DS ta ostale dogodke, ki jih proslavljajo v kolektivu. Danes to le redki upoštevajo. Ni živega kontakta. Potrebno bi bilo  le  malo prizadevanja,
pa bi tudi na tem področju imeli večje uspehe.
Letni konferenci je prisostvoval ljudski poslanec Luka Dolenc in obogatil razpravo z nekaterimi smernicami za nadaljnje delo.
Sd
Na zadnjem nastopu zabavnega orkestra novomeškega Doma JLA sta poleg znanih pevcev Tatjane Gros, Milana Zucajića in Aleksandra Dragica prvikrat nastopili tudi mladi pevki Majda Udovič in Cveta Guček in se prav dobro postavili. Navdušen aplavz je znova potrdil, da bodo take in podobne prireditve v Novem mestu vedno dobro obiskane — in da si stari in mladi zares želijo več zabave!
Jožetu Cesarju v slovo
Zelo nas je presunila vest, da je dober mesec dni po tragični smrti Toneta Cesarja nenadna smrt prekinila življenje še Jožetu C?saru starejšemu.   Tudi on je bil
elektrarni Prečna. Tiho in skromno je odšel oi nas. ko', je bilo njegovo življenje. Bil je tik pred tem, da bi lahko užival sadove svoiega dela kot upokojenec. Kot do'~er delavec in kolega je rad vsakomur nesebično poiagal. Ni mu bilo žal pros'ih wic. katere je z veseljem žrtvoval Njegovo udejstvovanje v drv ibenih, političnih in kulturnih organizacijah bod') zelo pogrešali vsi, s katerimi je sodeloval Z njegovo smrt o je nastala velika vrzel v podjetju, še posebno pa v elektrarni Prečna, v kateri je pokojni Jože služil dolga leta.
Med okupacijo je bil med prvimi aktivisti v Prečni. Po kapitulaciji Italije je šel v partizane, kjer ie bil dober
borec in podoficir vse do konca vojne. Po osvoboditvi je bil občinski odbornik, predsednik krajevne organizacije Zveze borcev, član delavskega samoupravljanja v podjetju itd. Aktiven pa je bil tudi v kulturno-pro'vetnem življenju, saj je od daleč redno prihajal na vaje in sestanke. Kot vsestransko dober delavec je bil tudi član Zveze komunistov že od leta 1914.   S   prizadevanjem in
vztrajnostjo v svojem osebnem življenju si je pridobil kvalifikacijo elektrotehniške stroke, kar mu je omogočilo, da je uspešno opravljal pzk'ic strojnika. Za požrtvovalno delo ga je ljudska oblast odlikovala z medaljo zi hrabrost ter z redom zasluge za narod III. stopnje.
Zaradi svojih vrlin nam bo Jože Cesar ostal v trajnem spominu.
J. F.
Za smotrno uporabljanje prosvetnega doma
še letos bo izdelan načrt zazidave starega dela Novega mesta
V Projektivnem podjetju v Novem mestu končujejo glavni projekt urbanistične ureditve starega dela Novega mesta, ki bo moral biti izdelan do konca decembra letos. Projekt zajema zazidavo vseh stavb na obomčju od obrata Krke pri Metropolu, do Ka-pitlja in sodišča ob Krki, to-
rej stari del mesta, ki je bil nekdaj obdan z obzidjem. V celoti rešuje vprašanje vseh instalacij od poštno-telegraf-sko-telefonskega do vodovodnega, kanalizacijskega, električnega to cestnega omrežja. Projekt, ki zahteva 3 mesece trdega dela, bo veljal približno 2 milijona dinarjev.
0 7. novembra je bilo v Dolenjskih Toplicah posvetovanje o izkoriščanju kulturnih objektov. Ob navzočnosti predstavnikov krajevnih or ganizacij so si udeleženci ogledali prosvetni dom, ljudsko knjižnico in še kaj. Po govorili so se o ureditvi prostorov v prosvetnem domu, v katerem bi bila lahko poleg knjižnice to kluba tudi sejna soba za razne organizacije. Dolenjske Toplice ne bodo smele biti več dolgo brez kina, zato so priporočili, naj se ugotovijo vse ustrezne možnosti. Živahna razprava je bila nato tudi o ureditvi športnega igrišča in otroškega zabavišča. 0 Na letnem občnem zboru so se podmladkarji RK na osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah 7. novembra pogovo-
rili o svojih dosedanjih uspehih m nadaljnjem delu. Kot so povedali, so letos zbrali jabolka za marmelado, ki jo šolska kuhinja potroši za malice. Na zboru so sklenili, da bodo posvečali še večjo pozornost čistoči to učenju, tesnejše stike pa bodo navezali s krajevno organizacijo RK.
0 Krajevna organizacija RK v Dolenjskih Toplicah je nedavno razpravljala o raznih akcijah, ki bi jih bilo potrebno izvesti. Med drugim nameravajo s predavanji ali na drug način opozoriti ljudi na posledice uživanja alkoholnih pijač to na nevarnost nesreč. V zvezi s tem bodo organizirali krvodajalsko akcijo ki naj zajame čim več ljudi. D. G.
Tragedija v valovili Krke
Pet ljudi v borbi za življenje — Krka zahtevala svojo žrtev — Mož reševal
sebe, otroka in ženo
Nedelja, 11. novembra, je bil lep dan. Tak dan pa je zlasti za ribiče kot nalašč. Tako sta se Franc Fink in Lado Prime iz Irce vasi pri Novem mestu dogovorila, da bosta ves dan lovila ribe v Krki, ki teče tik pod vasjo. Računala sta na poseben užitek, ki pa se je žal spremenil v hudo tragedijo, ki je terjala življenje Francke Finko-ve. žene upokojenega zidarja.
Naš dopisnik je obiskal ponesrečenca, Lada Prim-ca in Franca Finka, ki je tragično izgubil ženo. Lado P-'mo, ki se na pogled dobro počuti, je povedal o nesreči sledeče:
S Francetom Finkom sva se domenila, da bova v
nedeljo ves dan ribarila. Odveslala sva na- Krko že dopoldne in se zadrževala bolj na levem bregu reke. Vsa sva se predala ribolovu in čas nama je kaj hitro minil. Opoldne sva poslala čoln v vas, da sta nam ženi pripeljali kosilo. Moja žena Ela je vzela s seboj še 4 leta starega sinka Bojanč-ka. Po kosilu sva še nekaj časa ribarila, potem pa smo skupaj odšli v Ćeščo vas k prijatelju na kozarec, vina. Tam smo se zadržali skoro do mraka. Ko smo prispeli do našega čolna, je bilo zelo temno. Vkrcali smo se v čoln in odveslal sem prek reke proti domu. Neknko sredi Krke pa se ie Francka Finkova naenkrat dvignila — menda se
je hotela presesti — s tem pa je čoln zagugala, da smo zajeli vodo. Hotel sem z veslom obdržati ravnotežje, pa ni šlo. Ponovno smo zajeli vodo in čoln se je začel pogrezati. Ko sem sprevidel, kaj nam preti, sem naglo sezul gumijaste škornje, planil iz čolna v vodo in zaplaval k prednjemu delu čolna, kjer je sedela moja žena Ela s sinčkom v naročju, ki pa se je že začela potapljati. Zagrabil sem ženo z eno, sina pa z drugo roko In Ju poskušal obdržati na povr-ju, z nogama pa sem plaval. Vendar smo vsi trije pogoltnili precej vode. Kako se Je s plavanjem rešil Fink, ne vem, ker sem imel samo to pred očmi,
kako bom rešil sebe, otroka in ženo, ki ne zna plavati. Prav tako tudi ne vem, kako in kdaj je izginila žena Franceta Finka. Začeli smo klicati na pomoč. Spominjam se, da smo nekako priplavali do obrežja in da sta nas vse izčrpane potegnila na suho soseda Ivan Hrovat in njegov brat. Potem pa so nas drugi vaščani spravili do hiše, nas slekli in nam dali tople odeje, da smo se pogreli.«
Tovariš Fink je hodil skrušen po dvorišču. Ko sem mu izrazil sožalje, je samo zamahnil z roko in dejal: »Rad bi samo, da bi jo čimprej našli«... Nisem ga hotel več motiti, ko je 'žalostno ogledoval pleten.") ženino torbico, ki so Jo našli, ko so naslednje iutro potegnili na suho čoln, ki ga je voda prejšnji večer odnesla s tokom
Reševalca stn povedala, da sta zaslišala krike' s Krke ln takoj stekla po
strmem bregu do vode in zabredla vanjo do pasu ter potegnila do kraja utrujena ponesrečenca na suho. Dejala sta, da je bilo reševanje skrajno težko zaradi teme in sta torej šla le za glasom. Nabralo pa se jc tam precej ljudi, ki so ponesrečencem pomagali, kolikor so mogli. Ko so bili ponesrečenci na suhem, je nastala gluha tišina. Vsi so prisluhnili, če bi bilo slišati morda kako pljuskanje ali grgranje, kar bi pomenilo, da je Finkova že na površju. Vendar nI bilo ničesar čuti.
Voda Je na tem kraju približno dva metra globoka, morda nekaj čez, ker je ob zadnjem dežju narasla in je vsa motna. Gasilci, ki so kmalu po nesreči prihiteli tja z gumijastim reševalnim čolnom, so pre--iskovali Krko do pozne noči ln ves njaslednji dan, i vendar oh času, ko to poročamo, Finkove žene še niso našli. P. C

NAS OBISK
PREDVSEM ZAGOTOVITI ZAPOSLENIM LEPŠE ŽIVLJENJE!
28-letni pravni relerent v tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Vidmu-Kr-Šk3m MILOŠ MEDVED je V tem kolektivu šele dobro leto. Ze v tem kratkem obdobju je tovariš Miloš sodeloval pr; velikih naporih za dosego večje proizvodnje. Spoznal je domala slehernega člana kolektiva in vsakomur rad svetuje in pomaga. Prav zato je centralni delavski svet na seji. 31. oktobra imenoval mladega pravnika za predsednika komisije za izvedbo referenduma ob prehodu na 42-urni delovni tednik.
Zakaj se je CDS odločil za referendum ob prehodu na skrajšani delovni tednik?   smo   mu zastavili prvo vprašanje. Predvsem smo želeli, da o tem odloča sleherni proizvajalec v našem kolektivu. Ker tu ne gre za formalno administrativno določilo, temveč za pomemben sklep, ki mora "biti odraz želja veČine, je bila izvedba referenduma potrebna.
In    rezultati referenduma?
Vpisanih imamo 1273 proizvajalcev, na referendum pa jih je 6. novembra prišlo 1029 ali 80,6 odstotka. Udeležba na referendumu bi bila vsekakor večja, če ne bi bila ena izmena zaposlenih doma, oddaljeni pa so od tovarne nekateri tudi nad   deset kilometrov. Za ukrepe ob prehodu na 42-urni tednik je glasovalo 928 proizvajalcev ali 90,5 odst.,   proti   64 ali 6,6 odst., 30 oziroma 2,9 odst. pa je bilo neoddanih glasovnic. Ali bi nam hoteli povedati kaj več o ukrepih za prehod na  skrajšani delovni tednik?
Komisija za prehod na 42-urni delovni tednik je dala Več predlogov. Sindikalna podružnica in ekonomske enote so te predloge obravnavale in o njih sklepale. Pred izvedbo referenduma pa smo vsakemu proizvajalcu posredovali vse ukrepe, ki' jih tak prehod zahteva. Predvsem je tu treba poudariti Bplošno družbeno načelo, ki pri skrajšanem delovnem času predvideva nezmanjšan Uspeh podjetja. To pa bomo dosegli, če bomo izboljšali organizacijo dela, ojačili delovno disciplino, povečali storilnost dela, iskoristili Zmogljivosti   ter zmanjšali
poslovne stroške, vse to v skupnem učinku za najmanj 14,3 ost.,
Kako to, da se je vaš kolektiv prvi v občini odločil za prestop na skrajšan delovni čas? Znana so nam ustavna določila, razen tega je okrajna gospodarska zbornica priporočila izvedbo tega določila. Mi pa smo razmislili o neizkoriščenih rezervah, ki bi se lahko s pridom uporabile, pa smo kmalu prišli do sklepa, da v našem kolektivu ob-stojijo realne   možnosti za prehod   na   42-urni delovni tednik.
Zanima nas še konkretna organizacijska izvedba prehoda na skrajšani de-- lovni čas.
CDS je odločil, da oddelki, ki imajo najtežje delovne pogoje, kot so priprava lesa, skflEdlišče lesa, kuharija in priprava kisline, preidejo na poskusno     obratovanje s
Jesenski prvak: Partizan Novo mesf
Medobčinska rokometna liga je končana.  V  jesenskem   delu so biil najbolj   uspešni rokometuši novomeškega Partizana, ki so vsa tekme odločili v svojo korist. Med tednom   so premagali   v tekmi zadnjega kola tudi SSD Učiteljišče z 19:13 (10:4). Tekma je bila precej  slaba in nezanimiva, ker so si zmagovalci že v začetku priborili zadostno prednost v goiih, tako da se potem niso več posebno trudili. Ker so šmiheiskemu ' Partizanu  zaradi  nepravilne regi-! stracije odvzeli točko v tekmi z ; Metliko, ki se je bila končala ne-I  odločeno,   je   lestvica jesenskega dela medobčinske lige naslednja: Novo  mesto       4 4 0 0 8 Metlika 4  3  0  1 6
SSD Učiteljišče 4 2 0 2 4 Smihel 4  10 3 2
Črnomelj II 4 0 0 4 0
NOVO MESTO : RIBNICA 21:22
Rokometna tekma med dvema društvoma Partizana ni povsem opravičila pričakovanj. Ribničani, prvak dolenjskega centra, ln No-vomeščani, prvaki medobčinske lige, niso pokazali take igre, xot so jo gledalci pričakovali. To velja zlasti za domačine, ki so v napadu igrali zelo zmedeno in celo zgrešili dve sedemmetrovkl, kar je pripomoglo k porazu. Moštvi sta bili precej izenačeni, kar kaže tudi rezultat: 22:21 (12:9) za Kib-ničane. Najboljša sta bila na igrišču brata Bavdek, od katerih je eden igral za domače, drugi pa v nasprotni ekipi. -al
Brestanica : Sevnice 18:13 (9:8)
V 6. kolu zasavske rokometne lige je 10. novembra v Brestanici domače rokometno moštvo premagalo kandidata za prvo mesto Sevnico z 18:13 (9:8). Za Brestaničane je bil dvakrat uspešen vratar Pro-senik, ki je do začetka prvenstva igral še pri RK Sevnica. Uspešna sta bila tudi Keše in Filej: prvi je dal 7 golov, drugi pa je gradil igro. Pri gostih se je najbolj izkazal Pavel Oluič. Na tekmi so igralci iz Brestanice dokazali, da se da z borbenostjo marsikaj nadoknaditi. Vodstvo Partizana hi moralo zanje bolj skrbeti, predvsem pa jim nuditi več sredstev, vsaj za potne stroške! — 17. novembra bo v Brestanic turnir vseh treh ekip v zasavski rokometni ligi. Rudolf Plin
Lep obračun brežiških tabornikov
skrajšanim delovnim časom že s 1. novembrom. Tiste ekonomske enote, ki so vezane na izmensko deCo, bodo po notranjem razporedu odredile način prehoda. Vsekakor bo izkoriščanje prostih dni narekovala proizvodnja. S 1. januarjem 1964 pa bomo v celoti prešli na 42-urni delovni tednik. Tako bodo odslej zaposleni manj v tovarni, imeli bodo več prostega časa, osebni dohodki pa bodo ostali enaki ali bodo celo večji. To pa je smisel razvoja našega delavskega družbenega samoupravljanja in socialistične izgradnje naše države.
Ko je tovariš Miloš Medved vneto pripovedoval o novem in pomembnem ukrepu, ni prikrival zadovoljstva, saj je bil tudi eden izmed tistih, ki je glasoval za lepše življenje zaposlenih.
ŠŠD gimnazija na novih poteh
Šolsko športno društvo gimnazije je na svojem rednem občnem 'boru sklenilo, da se bo posvetilo predvsem Iskanju novih talentov ln pa, da bo pripomoglo k Izboljšanju telesne vzgoje na soli. Obo-Pem jc bil Izvoljen nov odbor, ki ga tvorijo Tomo Jereb, Stane Granda, Stojana Ahčln, Cvetka Urbas in Vera PezelJ ter vodje košarkarske, nogometne, rokometne, atletske in šahovske sekcije. V teh dneh pa Jc bil tudi prvi Športni dan, na katerem so se dijaki pomerili v atletiki. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Moški — 100 m: 1. Miro Berger 11,11, 2. Tine Pavlin 12,0, 3. Igor Kodunc 12,2;
višina: 1. do 5. Igor Knol, Branko Vidmar, Miran Slak, Anton MajzclJ in Miran Kovic 150 cm;
daljina: 1. do 2. Tine Pavlin In Miro Berger 570 cm, 3. Rudi Prime 560 cm;
krogla: 1. Igor Knoll 15,35 m, 2. Zdenko Vozlič 14,50 m, 3. Tone Kmnjc 13,45 m.
vodenje žoge: 1. do 2. Marko Po lenšek ln Leon Kovšček 14,0, 3. do 5 Mar lan Ravbar, Slavko SpllhnJ •n Miro Berger 15.0.
Ženske — 00 m: 1. Zvonka VI-dio 8.9, 2. do 3. Marija Skoporc in Marija Setina 9,0;
višina: 1. Marija Setina 130, «• do 5. Zvonkn Vldic, Dragica fupet, Marija Golob ln Mira Ju-kJo 120 cm;
daljina: Marija Pečjak 4,00, 2. Minila Golob 3,90, 3. do 4. Draga "oliti- ln Marijo Setina 3.80; . krogla: 1. Meto Belo 0,00, 2. do J- Katja Vlčič in Morija Setina «.80 m;
, vodenje loge: 1. Jellsava Dobov-17,0, 2. Cvetko Urbas 17,2, t.
Cez 120 medvedkov, čebelic, članov in članic brežiškega pa:.u kega taborniškega odreda MATIJA GUBEC se Je zbralo v nedeljo na petem ju. bilejnem občnem zboru. Zboru so prisostvovala tudi predsednik občinskega odbora SZDL, sekretar občinskega komiteja ZMS, načelnica okra/nega odbora ZTS Celje in gostje iz Domžal.
Poročilo o petletnem delu je podala odredova načelnica to-varišica Jelena Vimpolšek-Pel-ko. Mladi taborniki so začeli z delom leta 1958 in so šteli 138 članov. V petih letih se je število povečalo za več kot 70 odstotkov. Ze prve akcije so pokazale, da je bilo seme vrženo na prava tla. Številni enodnevni, dvodnevni in večdnevni izleti, pohod na Rog, udeležba na okrajnih in republiških mnogobojih so samo del plodnega obdobja. Prt tem pa seveda niso pozabili na šolanje novih kadrov. Ob ustanovitvi 6o imeli komaj tri vodnike, danes pa je njihovo število precej večje. Organizirali so individualno izobraževanje, udeležili so se tudi okrajnih seminarjev in. tako izpopolnjevali svo;e vrste z novimi vodnicami in vodniki.
Brežice : Rogatec 2:0
11. novembra so brežiški nogometaši gostovali v Rogatcu, kjer so se pomerili z domačim moštvom. Po zanimivi igri so zmagali Brežičani. Za mlado brežiško moštvo (povprečje 19 let) sta bila uspešna Raškovič in Drobnič. To je bila zadnja tekma celjske pod-zveze. kjer so se Brežičani uvrstili v sredino lestvice, čeprav je moštvo brez vodstev in trenerja, je poželo lepe -uspehe. Ob koncu jesenske sezone pa je treba pohvaliti vse igralce. Janez Stcfonejč
Cerklje : Bohova 39:23 (17:11)
V zadnjem kolu zasavske rokometne lige sta se v Brežicah sestali rokometni moštvi Dobove in Cerkelj. Zmagali so cerkljanski rokometaši z 35:23 (17:11). Sodnik Molan iz Brežic je svoje delo dobro opravil. —ob
Po prvenstvu košarkarjev
Prvenstveni ples je končan. Novomeški košarkarji so ostali v ligi. To je bil njihov cilj skozi vse prvenstvo. Zelje so torej uresničene. »Kako pa bo prihodnje leto?« se sprašujejo ljubitelji košarke. So izkušnje iz letošnjega leta dovolj velike, da bi prihodnje leto lahko upali na prodor proti vrhu? A to nI najvažnejše vprašanje Vprašanje številka 1 je trenutno: kje in pod kakšnim imenom bo prihodnje leto krmarita novomeška košarka? Bo še nadalje ostalo v Partizanu, kjer ni denarja za trenerja, ki je moštvu, ki hoče doseči večje uspehe, nujno potreben? Ali pa bo. kot se te dm vse bolj širi po Novem mestu, ustanovljen košarkarski klub z imenom 2ELEZNICAR? Ali bo ZTP priskočila na pomoč v tej situaciji? Kot vse kaže, bo košarka res postala šport, ki bo deloval v   samostojnem   klubu.   Ce bo
ObZTK vsaj nekoliko pomagala, se bodo želje uresničile: košarkarji bodo dobili trenerja in boljše pvgoje za vadbo in tekmovanje.
Z vsem tem pa bi seveda pričakovali v prihodnjem letu eno prvih treh mest na lestvici. A to ne bo lahka stvar! Kar poglejmo: trenutno sestavljajo moštvo Petrič I, Setina I, Kopač in Splihal. Mo-Blažič, Goleš, Petrič II, Potrč, Setina I, Kopač in Splihal. Moštvo se bo še pomladilo, ker nameravajo vključiti dva nadarjena mladinca: Polenška in Petriča III ter morda še koga iz mladinske ekipe.
Nujno je, da dobi novomeška košarka poklicnega trenerja, ki bo z mladimi močmi zasedel mesto nekje na vrhu lestvice, to Je mesto, ki si ga vsi košarkarji in ljubitelji košarke, ki jih v Novem mestu ni malo, tako vroče želijo.
-al
do 4. Draga Bohte In Slavica Zo-benica 17,8.
Značilno je, da so se zelo dobro uvrstili kot atleti nekateri košar-.karji (Knoll, Setina) In telovadci (Urbas, Zupet, Pavlin), medtem ko so v vodenju žoge popolnoma gospodarili košarkarji, pri moških in ženskah. Nekateri znani atleti so razočarali. —al
Sevniški mladini manjka razvedrila
Hilda Gabrič, 20-letna šivilja iz »Jutranjke«, nam je pred dnevi povedala:
— V Sevnici po delu ni kaj početi, zato delamo ves dan, v službi in Se doma. Ob sobotah gremo v kino — to je vse, kar imamo. Mladina nima plesov. Samo nekajkrat v letu, kadar so veselice, pridemo na svoj račun. Gasilci sicer prirejajo plesne tečaje, toda jaz sem ga že lani končala. Naj se letos še enkrat vpišem? Ze dolgo se govori o prostorih za mladino, ki na) bi jih dobila v gradu, pa ni iz vsega tega nič. Sevnica še knjižnice nima — vsaj jaz ne vem zanjo. Kam naj hodi mladina?
VSAK ČETRTEK: DOLENJSKI LIST!
Le poglejte jih, metliške junake, oblečene v komplete »MEDO« in »CICIBAN«, izdelek metliškega podjetja »KO-MET« ! Komplet »CICIBAN« je primeren za mokro in suho vreme, pa tudi za sneg. To so trenirke, preoblečene z balonsko svilo, v štirih osnovnih barvah, najprimernejših za otroke, stare od enega do štirih let. Osrečite svojega malčka in mu kupite to oblačilo, ki je najprimernejše za jesen in zimo!
Leta 1961 so dobili naslov partizanski odred, ki so ga lani že drugič osvojili. Vseskozi navezujejo tudi prijateljske stike z, enotami pri nas, kakor tudi na Hrvatskem. V preteK-lem letu so se udeležili II. zleta medvedkov in čebelic v Lescah, mnogoboja v Tolminu, kjer so zasedli zelo vidna me-i U . . .i'ianiezni vodi so pomagali na medobčinska reviji v Brežicah, ob dnevu žena, taborniškem festivalu na Bledu, pohodu ob žici okupirane Ljubljane itd.
Ze nekaj let zapovrstjo organizirajo tudi tabor v Bohinju. Med taborjenjem organizirajo tudi tečaje za I. in II. zvezdo. Poleg tega prirejajo taborne ognje, obisk sosednjih taborov in izlete v bližnjo in daljno okolico.
Z veseljem in zadovoljstvom sem gledal mlade medvedke in čebelice, kako z drhtečimi rokami poročajo o svojem delu, uspehih in neuspehih. Ob kon-
v;i tudi nred^ednik občinskega odbora SZDL tovariš Vlado Deržič ln med drugim dejal: »Uspehi, ki ste jih do sedaj dosegli, vas ne smejo zadovoljiti, ampak vam morajo biti le osnova za nadaljnje delo. Predvsem morate gledati, da boste še Izboljšali svojo organizacijo, povečali število članstva in šolali nove kadre. Ustanoviti bo potrebno tudi nove skupine v večjih krajevnih centrih (Bizeljsko, Pisece, Cerklje). Vaša naloga je, da boste
iz medvedkov in čebelic vzgo. jili prave, napredno usmerjena ljudi. Pri tem morate paziti, da se ne boste zapirali vase, ampak morate navezati čim tesnejše stike z mladinskim komitejem in SZDL, saj je taborniška organizacija le sestavni del Zveze mladine.-«
Za petletno nesebično in požrtvovalno delo so bile nagrajene Boža Cešnovar, Marina Cernec in Jelena Virapolšek. Pohvale pa so dobili udeleženci tekmovanj ln nekateri vodniki.
Lahko trdimo, da so brezi-škl taborniki ena najdelavnej-ših organizacij v občini, želimo jim v bodoče še več uspehov.
B. P.
Izlet na »dolenjski Triglav«
V nedeljo so mladinci na sestanku Planinskega društva Radeče sklenili, da bodo poživili planinske izlete. Prvi Izlet bodo organizirali v nedeljo, 17. novembra, na Kum — »dolenjski Triglav«. V kratkem bodo ustanoviH tudi gorsko stražo, ki bo čuvala planinsko floro na Velikem Koz;u. Radeškem vrhu, Lovrencu ln na Lisci, kjer uspevajo avrikel, encijan ln blagajana. Mladince vabimo, naj se v čim večjem številu vkjueijo v Planinsko društvo ln gorsko stražo, saj je v bližnji okolici mnogo lepih planinskih postojank.
S. Sk.
5__
(navedite ime in priimek ter naslov — kraj — športnika)
(Točen naslov udeleženca ankete)
Anketa o najboljšem šport- i niku Dolenjske, Bele kraji- j ne in Spodnjega Posavja v letu 1963
Da bi ugotovili najboljšega športnika v letu 1963 na področju Dolenjske, Bele krajine, in Spodnjega Posavja, razpisujemo nagradno anketo, v kateri lahko sodelujejo razen telesnovzgojnih delavcev in športnikov z našega področja tudi vsi naši naročniki in bralci. Pet najbolje ocenjenih oz. izvoljenih športnikov bomo na podlagi ankete nagradili s knjižnimi darili, najboljšemu pa bomo izročili v trajno last spominski pokal Dolenjskega lista. Vse telesnovzgojne delavce in športnike na našem področju prosimo, da z objektivnimi ocenami pomagajo izbrati pet najboljših športnikov na našem področju. Z anketo bi radi dobili kar največ odgovorov, zato bomo med udeleženci ankete izžrebali tudi 10 sodelavcev in jih nagradili z lepimi knjigami.
Anketo bodo telesnovzgojni delavci in športniki na Dolenjskem, v Beli krajini in Spod. Posavju dobili še posebej, vsi drugi, ki želijo pri tej zanimivi izbiri sodelovati, pa naj izrežejo anketni list (njegov spodnji del) in naj ga vsaj do 10. decembra 1964 pošljejo na naslov:
DOLENJSKI LIST, NOVO MESTO, p. p. 33..
Vabimo vas da sodelujete v razpisani anketi in vas medtem lepo pozdravljamo!
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
NAGRADNA ANKETA
Predlagam naslednji vrstni red najboljših športnikov Dolenjske, Bele krajine in Spod. Posavja za leto 1963:
1. 2. 3. 4.

V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Janez Haler razporeja naš tednik po naslovih: Tržišče, Mladetiče, Malkovec, Krsinji vrh, Telče, Mostec, Vrhek in še in še — vsako vas in zaselek posebej, da bo časnik čimprej v,rokah nestrpnih bralcev...
Po hribih in dolinah
Janeza Halerja v Tržišču vsi poznajo. Deževnega četrtka v preteklem tednu smo ga srečali s kupom časopisov in pošte v rokah.
— Kam pa, kam v tem vremenu?
— Cez hribe in doline. Nekdo pričakuje pisma, drugi denar, tretji spet »Dolenjca«; tega imajo ljudje od vseh časopisov najraje.
— V katere vasi vas zanese službena pot?
— S tovarišem, ki se v službi menjava, obiščeva Tržišče, Kapljo vas, Skrovnik, Škovec, Pijavice, Kovačev hrib, Mostec, Vrhek, Zgornje Mladetiče, Zgornje in Spodnje Vodale. Malkovec, Slančji vrh, Otavnik, Jeprjek, Telče, Tel-čice, Male in Velike Drušče, Križ, Artičc, Pavlo vas, Tr-ščino, Gor, Staro vas in Krsinji vrh.
Kako je urejena dostava?
— Povsod dobivajo pošto vsaj štirikrat na teden, razen treh hiš pri Telčicah, ki so oddaljene. Zanje vzamejo pošto šolarji. V zadnjih letih sc je dostava pošte precej uredila in so ljudje z njo zadovoljni.
— Ste že dolgo poštur?
— /i- 25 let sem pri pošti. Prej sem bil v Artičah, tu pa sem se oženil in živim že štiri leta.
— Ste v poklicu zadovoljni?
— Prav res da. sicer ne bi vzdržal. Pozimi je hudo, ker moram hoditi po 10 do 15 km daleč. Večinoma razneseni pošto peš, ker je teren izredno hribovit In si s kolesom ne morem dosti pomagati.
— Kako pa sicer živite?
— Sc kar! Žena je v službi na krajevnem uradu. Imam
Pomladni pozdravi
Pretekli petek nam jc prinesel znani novomeški lovec in ljubitelj narave tovariš Rudolf Smola iz Žabje vasi šopek svežih malin — pozen pozdrav tople jeseni!
V ponedeljek zjutraj pa nas je tovariš Karel Slak z Mirne 77 v uredništvu lista prijetno presenetil s tremi šopki rdečih malin; k Poldetom Ajdiškom sta jih natrgala v nedeljo na kraju, kjer m i ren.sk a DANA odlaga tropine. Vsem smo se zahvalili za pozornost, sladke maline pa smo spet izročili v nji-liovem imenu bolni deklici, ki se je vzradostila nepričakovanega pozdrave. km...
tudi tri otroke, pa so že vsi od doma. Eden je v oficirski šoli v Beogradu, dva pa sta na domu v Artičah. Delam v raznih organizacijah, zlasti pri pevskem društvu, ker rad pojem. Pri gasilcih pa sem že od leta 1933. Ko pridem iz službe, sem navadno tako utrujen, da za težje fizično delo nisem več sposoben.
Kljub temu, da se je ulilo kot iz škafa, je tovariš flalcr zavil v hrib.
Sprejmemo
več DELAVCEV za akordno delo
Hrana in stanovanje v podjetju.
Ponudbe pošljite na naslov:
GP »TEHNOGRAD«
— obrat BETONARNA LJUBLJANA Tomažičeva 26
Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si na ročite na svoj naslov!
Cleftmslt\Vio\eday
Četrtek, 14. novembra — Borislava Petek, 15. novembra — Leopold Sobota, 16. novembra — Jerica Nedelja, 17. novembra — Gregor Ponedeljek, 18. novembra — Milka Torek, 19. novembra — Elizabeta Sreda, 20. novembra — Srečko
ČESTITKI
RADU SKEDUU vso srečo za njegovo praznovanje, enako bratu Martinu, zeli — nekdo!
BRUNU BERNARDU iz Nov3ga mesta iskreno čestitajo za 60-letnico žena Mici, hčerka Marjet-ka z družino in sin Bruno.
Ob izgubi ljube žene in mame J02EFE KRISTAN iz Cešce vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Pekarije v Novem mestu za podarjeni venec. Vsem prav lepa hvala!
Žalujoči: mož, sin in hčerka z družino ter ostalo sorodstvo.
PREKLIC
Stanko Colarič in Marija Slap-ničar preklicujeva. kar sva govorila o Tončki Florjanćič iz Ccgel-nice.
SEPARATOR ZA MLEKO »Miele-werke« za 60 litrov, prodam Ročni pogon, še nerabljen. An« tonič.  Novi Sad.  Safarikova 4.
PRODAM enostanovanjsko hišo z lastnim vodovodom in vsemi pri-tiklinaml ob glavni cesti Novo mesto—Zagreb, avtobusna postaja pred hišo, primerno za obrtnika ali gostilno — ali zamenjam kjerkoli v-Sloveniji. — Cena 2 milijona dinarjev. Pri zamenjavi pride v poštev doplačilo ene. ali druge stranke Rudi Pušcnjak, Dol. Mokro polje 5 — Šentjernej.
PRODAM NJIVO ob Trdinovi cesti (21 arov). Naslov v upravi lista. (3420-63)
CEP1JENA LIMONOVA drevesca proda Janez Ivanšek, Maline 15, p. Semič.
MIZARSKI POMOČNIK dobi dobro stalno službo. Hrana in sta-
novanje v hiši. Pohištvo »Kur-nik«, Sevnica.
STANOVANJE IN HRANO nudim ženski, ki bi v službi na izmeno pazila na otroka. Naslov v upravi lista. (3418-63)
MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Zasilno stanovanje. Plača ugodna — 150. Jurkovič, Ljubljana, Gradaška 12.
KOLARSKEGA POMOČNIKA iščem. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dgovoru. Zvonko Gale, kolar, Videm-Krško, Gubčeva 19.
DENARNICO z vsemi dokumenti sem izgubil 3. novembra od Trebnjega do Vavpče vasi pri Dobr-niču. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na naslov v dokumentih.

Brestanica: 16. in 17. XI. franc. barv. film »Babet pojde v vojno«. 20. XI. češki film »Vrnjeni v življenje«.
Črnomelj: 15. in 17. XI. franc.
barvni film »Meč pravice«. 19. in 20. XI. amer. barvni film »Norčije v operi«.
Dol. Toplice: 16. in 17. XI. češki film »Romeo, Julija in tema«.
Kostanjevica: 17. XI. španski barvni film »Prodajalka vijolic«.
Metlika: 16. in 17. XI. italijanski film »Herkul in kraljica Lidija«. 20. XI. ameriški film »Drevo za obešanje«.
Mokronog: 16. in 17. XI. jugoslovanski film »Skupno stanovanje«.
Novo mesto — »Krka«: od 15. do 18. XI. ameriški barvni film »But-terfield 8«. 20. in 21. XI. angleški film »Vso dolgo noč«.
Straža: 16. in 17. XI. jugoslovanski film »Vesna«.
Sevnica: 16. in 17. XI. nemški film »Tisoč oči dr. Mabuza«. 20. XI. ameriški film »Poslednja obala«.
Trebnje: 16. in 17. XI. franco-sko-italijanski barvni film »Afrodita, boginja ljubezni«. 20. in 21. XI. italijanski film »Bitka se nadaljuje«.
Žužemberk: 17. XI. jugoslovanski barvni film »Karolina Reška«.

jz Sel, 73 let; Franc Omerzelj, kmet iz Anovca, 79 let; Božo Bu-razer, upokojenec iz Ozlja, 73 let; Frančiška'Zupančič, kmetovalka iz Birčne vasi, 50 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Nada Jene lz Savinka — Marjanco, Zofija Hodnik iz Gornje Brezovice — Marjana, Gabrijela Markeljc iz Vesele gore — Martina, Nada Obu lz Malnic — Janjo, Gabrijela Brodar iz Slovenske vasi — Mojco. Terezija 2ura s TrSke gore — Mihaela, Anica Ferlič iz Ljubljane — Anico, Marija Bukovec iz Kota — Nado, Cirila Pucelj iz Grmovelj — Andreja, Aleksandra Zaje iz Starega trga — Boštjana, Pepca Brate 1z Šentjanža — Tomaža, Greta Novak iz Krškega — Smiljana, Ana Zupančič iz Sevnice — Vilija, Ivanka Klepac iz Dolge vasi — Ljuba, Terezija Cigler iz Metlike — Mojco, Frančiška Kuhar iz Drušč — deklico, Marija Banie iz Konca — deklico. Cvetka Obrman iz čuril — deklico, Martina Mi-ketlč Iz Gorenjcev — dečka, Olga ženica iz Lašč — deklico.
MATIČNI URAD DOBRNIC
Oktobra ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročila sta sc Leopold Strajnar, zavirač iz Dečje vasi, in Cirila Prpar, kmetovalka z Goic-njega Vrha. — Umrli so: Neža Pekolj, užitkarica iz Vrbovca; Marija Zupančič, kmetovalka iz Stranj; Janez Pečjak, kmetovalec iz Dolenjega Selca; Ignac Barle, kmetovalec iz Gorenjega Selca.
MATIČNI  URAD BREZICE
Oktobra ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Poročili so se: Anton Slivšek, šofer iz Pesjega, in Olga CemoŠ, frizerska pomočnica iz Crnca; Jože Tomše, poljedelec, in Ivana Tomše. poljedelka, oba iz Globočic; Ivan Vučajnk, zidar iz Loč, in Ivana Preskar, bolničarka iz Brezine.
Umrla je: Frančiška Skofca, babica iz Brezine, 73 let.
MATIČNI  URAD ŠENTRUPERT
Oktobra je bil doma rojen en deček. — Poročili so sc: Janez Kurent, traktorist iz Šentruperta, in Ivanka Kurent, poljedelka iz Kamnja; Drago Vidmar, elektro-varilec iz Gabrijel, in Marija Kar-lič, poljedelka z Vel. Cirnika; France Bunderšek. zidar iz Svinj-skegn, in Jožefa Sitar, kmetovalka iz Šentruperta; Ivan Anderlič, čistilec kovin, in Jožefa Lukek. poljedelka Iz Straže.
MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 4. do 11. novembra
Je bilo rojenih  11 dečkov in 18
deklic.
Poročili so se: Marko Sokolovič, delavec, in Marija Zoran, delavka, oba z Jesenic; Janez Prešeren, delavec s podvrha, in Marija Gotlib, delavka iz Herinje vasi; Franc Novak, klepar z Malega vrha, in Jožefa Pečarič, kuharica iz Bršlt-na; Zivko Mitrovič, delavec, in Marija Bučar, delavka, oba iz Je-dinščice; Leopold Gašperie, delavec iz Gor. Globodola. in Frančiška Pekolj, poljedelka iz Sred. Globodola; Stanislav Vidmar, traktorist iz Gor. Sušic. in Anica Može, kuharica iz Stopič.
Umrli so: Karel Cimer, upokojenec iz Kočevja. 51 let; Ivan la-nežič, kmet iz Žleba. 70 let; Janez  Jak*e,  invalidski upokojenec

ISKRA
TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV
LJUBLJANA. Savska cesta 3
sprejme   za   OBRAT DOBKEPOLJE:
KV ELEKTROMEHANIKE KONTROLORJA in PLANERJA PROIZVODNJE
Interesenti naj pošljejo ponudbe splošnemu sektorju tovarne, Ljubljana, Savska cesta 3.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 4.05, 5.05 , 6.00 , 7.00 . 8.0Q. 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00 do 8.00.
PETEK, 15. NOVEMBRA: 8.05 Slovenske narodne pesmi ob spremljavi klavirja ln harmonike. 9.25 Gioacehino Rossinl — Ottorlno Rcspighl: Fantastična prodajalna, baletna suita. 10.35 Novost na knjižni polici, li.00 Pozor, nlmuš* prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Belokranjske v priredbi Tončke Maroltove. 13.30 Pri domačih vokalnih ter instrumentalnih solistih. 14.35 Po domače . . . 15.15 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Popoldne pri skladatelju Joscphu Haydnu. 18.45 Is naših kolektivov. 19.05 Gla.-.bene razglednice. 20.00 Revijska glasba.
SOBOTA, 16. NOVEMKRA: 8 05 Vedre melodije za konec tedna. 9.25 Slovenski glasbeni umetniki mladim poslušalcem. 10.35 Zbor Roger Wagnor pojB — drobne skladbe veiikih mojstrov, prirejene in komponirane /a zbor. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.10 Kmetijski nasveti. 12.25 V narodnem tonu. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 NuSi poslušalci čustitajo m pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene :az-glednice. 20.00 V 20 minutah od glasbene revije do twlsta.
KROKIJA, 17. NOVEMBRA: 8.40 Iz albuma pesmi r.u mladino. 9.05 Naši  poslušalci  Čestitajo  tn po-
zdravljajo — I; 10.00 Se pomnite, tovariši. 11.30 Nedeljska reportaža. 12.00 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — II; 13.30 Za našo vas. 14.10 Glasba iz znamenitih oper. 10.05 Nekaj melodij, nekaj ritmov. 16.00 Humoreska tega tedna — E. Kislion: Oče Bonu. 17.10 Radijska igra — Marjan Marine: V krempljih enookega gusarja. 18.26 Zvočna paleta. 19.05 Glasbeno razglednice. 20.00 Izberite svojo melodijo.
PONEDELJEK, 18. NOVEMBRA:
8.55 Za mlado radovedne?«. 9 25 Sestanek z orkestrom Werner Mlll-lcr. 10.55 Glasbena medigra. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Radijska kmečka univerza — Inž. Franc Lomborgar: Sadjarska proizvodnja na kmetijskem kombinatu Maribor. 12.25 Novejši posnetki Andreja Blumauerja, 13,30 Glasbeni sejem ~ pester spored orkestralne, operne, solistične in zabavne glasbo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15 45 S knjižnoga trga. 16.00 Vsak dun za vas. 17.05 Iz opernega albuma. 18.45 Družba In čas — dr. Metod Mikuž: Ob 20-letnic! II. zasedunja AVNOJ. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd.
TOREK, 19. NOVEMBRA: 8.05 V domačem tonu . . . (spored narodne glasbe). 9.25 Odlomki lz »to-venskih oper. 10.15 Igrajo veliki plesni orkestri. 11.00 Pozor, nlmuš prednosti! 12.15 Radijska kmečka univerza —Inž. Franc Ločnlšknr: Perutnlnar.ika  proizvodnja  v ko-
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Milem Senica, hčerki delavca iz Meniške vasi. se je vnela obleka in se je opekla po telesu; Franc Progar, sin delavca iz Rih-povea, se Je na peči opekel po hrbtu in levi nogi; Marija Rus, upokojenka s Trebe.njskega vrha, si je na cirkuinrki poškodovala prste desne roke; Zdenko llar, hčerko posestnika iz Male Cikave, je konj ugriznil v levo lice; Bojana Murna, sina posestnika rz Obrha, je konj udaril v glavo.
OBJAVE — RAZ PIŠI —
Družbeni oklic
Občinsko sodišče v Novem mestu bo 18. novembra 1963 ob 8. uri v sobi št. 69 prodalo na javni dražbi naslednje predmete: navadno mizo, posteljne mreže, posteljo iz bukovega lesa, nočne omarice, kožnato torbo za spise, polfotelje iz parjene bukovine, prešite odeje, podzglavnik?, prevleke za blazine, prevleke za prešite odeje, okvir iz navadnega lesa, umivalne sklede, vedra za vodo, vrč za vodo, zimnice, vrč za vodo In porcelanasto skledo, staro telefonsko ATC centralo Sie-mens-Halski, telefonske aparate in usmerjevalec, moped Moschito starejšega tipa, tranzistor znamke Gruding. transistor znamke Orion, električni brivski aparat znamke Reniington in fotografski aparat znamke Kodak.
Kdor bo kupil katerikoli navedeni predmet, bo moral predmet takoj plačati in odnesti.
Obvestilo 0NZ Trebnje
Občinska skupščina • Trebnje — odsek za notranje zadeve — obve-
šča, da je bilo 7. septembra 1963 najdeno žensko kolo znaml.e »Lasta«, št. okvira 60 L 35587. zelene barve. Lastnik naj se zglasi v pisani! oddelka za nutranje zadeve v Trebnjem.
Krojni in šivalni tečaj v Semiču
Tovarna šivalnih strojev »Mirna« prične s tečajem za krojenje in šivanje v Semiču 20. novembra. Navodila dobite v trgovini v Semiču pri Tončki.
Razpis delovnih mest v tovarni »LABOD«
Tovarna perila LABOD, Novo mesto, sprejme v službo: 1. šcTa nabave. 2. materialnega knjigovodjo, 3. dva absolventa ekonomske srednje šole, 4. obratovndjo, 5. dva kvalificirana krojilea, 6. transportnega delavca, 7. kurirju.
Nastop službe možen takoj. Stanovanje in ostali pogoji po dogovoru. Prijave posilit: upravi podjetja najpozneje do 30. novembra 1963.
operaciji. 12.25 Nekaj šaljivih narodnih v priredbi Tončke Maiol-tove. 13.30 S poti po Orientu. 14.35 Pester spored slovenskih narodnih pesmi. 15.30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih krtžpotjih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Poje zbor »Branko Krsmanovič« lz Beograda.
SREDA, 20. NOVEMBRA: 8.00 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Glasba ob delu. 10.45 človek ln zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.10 Radijska kmečka univerza — Jožo Kregar: Vpliv luči na rastline. 12.25 Trlo Dorka Sko-bernota. 13.30 Skladbo domačih skladateljev. 14.35 Znano ln priljubljeno. 15.40 Dvajset minut a Komornim zborom RTV LJubljana. 16.00 Vsak dan za vas. 17.35 Iz fonoteke Radia Koper. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Iz opusa skladatelja Matije Bravnlčarja.
ČETRTEK, 21. NOVEMim^: 8.00 Iz oper in baletov. 9.25 Slovenski pevci, orkestri in ansambli zabavne glasbe. 10.15 V ritmu polke in valčka s pihalno godbo Jindrieh Bauer. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.10 Kmetijski nasveti — Vekoslav Simčlč: Zaščitimo pse proti pasji kugi. 12.20 Orkostcr harmonik DID Svoboda Šentvid in mali narodnozabavnl ansambel Miška Hočevurju. 13.30 Glasbeni sejem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 10.40 Literarni sprehod. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Turistična oddaja. 18.40 Ta leden v skupščinskih odborih. 13 05 Glasbene riuglednlcu. 20.00 Skupni prognun JUT do 20.30 — studio LJubljana.
FARM8S - obrat »KRKA«
NOVO MESTO
razpisuje
a) naslednja prosta delovna mesta:
- KV vodovodnega instalaterja
- KV ključavničarja
- VK električarja za obratnega električarja
- KV šoferja C kategorije
b) STIPENDIJO
na biotehnični fakulteti — oddelek za agronomijo.
Pod a) osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI EM IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežic«, Črnomelj, Metlika. Novo mesto, Scvnlro, Trebnje ln Vtdom-Krško - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (gLnvnl in odgovorni urednik), Rla Bacer, Miloš Jakopec In Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek - Posam<7aia številka 20 d!n
- Letna naročnina 900 din, polletna 450 din; plačljiv« je vnaprej Za Inozemstvo 1800 din - TekočI račun prt podružnici ND v Novem mestu: 608-11-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN i'1'itAvr.: Novo meuto. Glavni tre 1
— Poštni predal 33 - Teleron 21-117 - Rokopisov ln fotoRrnflJ ne vruAnmo - TISKA: CasopLsno podjetje -DELO« v LJubljani