List ljudstvu v pouk in zabavo.
tešsaia vsak četrtek In veHa s pcStaino vred In v Mariboru a »oSiljasjea? ia dom za c«tc leto 4 K, pol leta 2 K in xa četrt leta 1 K. Naročnin* u Nemčijo 5 K, za drage tevcnavatrijsko ¿eiele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. tfaročmna se pošilja na: sjprsvniitvo »Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List ve dopoiiija do odpovedi. — Udje „Katol, tokovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Penarnem listi stanejo 10 vi«. - uredništvo: Koroška cesta Stev. 5. — Rokepisi se ae vračaj«. — UpravnI&tvo: Koroška
cesta Štev. 5, vspre.jems fleročalno, iustralc in reklamacije. Z« laserate se plačuje od eaostopiat petitvrste z* eskrit iS vin*, «a dvakrat 25 vin., i* trikrat 36 vi«. Za »©¿kratise oglase primeren popu3i. Inseratf ee sprejemaj« do torki opoldne. — Na
zaprte refciataa;:^« w poštnin* proste.

Maribor* dne 13. novembra 1913.
Tečaj XLYJI.
Današnja Številka obsega 10 strani in Gospodarske Novice.
O ptujskih Nemcih.
Bratje se med seboj'ror}biT>.H*wi! <! JlJ.1 ''Tffto je zanimivo izvedeti, kako Nemci sami sodijo o svojih ptujskih bratcih. Izvemo pa to iz govora, ki ga je imel dne 23. oktobra 1913 ptujski poslanec Malik v državni zbornici. Opisoval je razmere med Nemci samimi v Ptuju. Samoumevno je, da nima naša stranka nič «kupnega z vsenemškim Malikom, kar pa nas ne moti, da bi ne prinesli po tesnopisnem zapisniku poslanske zbornice nekaj odlomkov iz Malikovega govora, v katerem opisuje ptujske nemške razmere.
Strašili, njih krčme La šnopsbutike.
O rodbini Strašilov, ki igra tudi v štajerČijan-skem gibanju ptujskega okraja veliko vlogo, je Malik izpovedal:
„Tu imamo rodbino, katera razume, da vleče največjo korist iz svojih Častnih in zaupnih mest in se bogati. Ta rodbina poseduje te-le koncesije: Ptuj, desni breg, gostilna „pri jelenu"; gostilna nekdaj Grilc pri Sv. Roku; gostilna ,.Pri belem križu"; Ptuj, levi breg, gostilna, nekdaj pivovarna, Kolodvorska ulica; gostilna „Pripivotoču" v ulici Ogrska vrata; gostilna na lendi, prejBruner; gostilna „Pri solncu", Bavarska ulica; Snopsarija v ulici Ogrska vrata; nadalje po eno gostilno v Žeta-lah, v Mariboru in Gradcu. — Gospodje, mislim, da je to prav lepo število koncesij in da je to zelo prilič-na rodbina. (Medklici.)"
Ornik in njegov sin.
„Toda s tem še ni končano, gospoda moja, ta družba zna skrbeti tudi za svojo bodočnost.
Tako bi se naj ob Dravi gradila velika elektrarna, dravska voda bi se naj izrabila, Dosedaj se je sin tega gospoda, tega, ki vse dela . . . (Posla^ necResel: Kako mu je Ime?) Inženir Josip Ornik (Poslanec Resel: Vi menite očeta?) Ne, ampak sina. Oče je seveda tudi Ornik, Sin se je dosedaj udeleževal dela v narodno-obrambnih društvih. Sedaj pa naenkrat nima več časa. Za ravnatelja te elektrarne je seveda določen Ptujčan in ta je mnogozaslužni, razumljivi sin svojega mnogozaslužnega, razumljivega očeta, ptujskega župana Ornika. In na ta način se nadaljuje."
il_________________________________UB'1'KIL™!™?-----~
Letalni stroj.
(Profesor dr. Josip Demšar).
-
Atenskemu umetniku Dedalu je Minos, kralj na Kreti, naroČil, naj mu sezida velikansko poslopje, labirint. Ko je bil labirint gotov,, je dal kralj iz sovraštva do Atencev zapreti vanj Dedala in njegovega sina Ikarja. Atenca bi bila morala gladu umreti. Toda prebrisani umetnik si je dal pomagati. Ko je zidal labirint, je iz previdnosti napravil v zgornjem nadstropju skrivno okno, za katero Minos ni vedel. Sedaj pa naredi sebi in sinu peruti iz ptičjega perja in voska ter zleti skozi skrivno okno iz palače proti morju. — Mlademu Ikarju je bilo letanje po zraku neizmerno všeč. Dvigal se je vedno višje. Oče ga je opominjal, naj bo previden, toda zaman; sina se je polotila vesela razposajenost. Kar prileti Ikar preblizu solncu, na perutih se stopi vosek in neprevidni mladenič pade v morje ter utone. Dedal pa se srečno reši v Sicilijo.
Nekaj tisoč let po dogodkih, o katerih govori grška pravljica, so razni možje res začeli poizkušati, kako bi se dalo splavati po zraku. Tako so v 18. stoletju izdelali velikega ptiča, kateremu so dali ob straneh peruti iz pravega ptičjega perja. Ptič je bil tako velik, da je bilo v njem prostora za več mož, ki naj bi mahali s perutmi. Vendar ptiča niso mogli spraviti kvišku; vsaj poročila, ki popisujejo ta čudoviti stvor, ne povedo o letanju ničesar. Proti koncu istega stoletja je z letanjem po zraku obujal veliko pozornost mlad Irancoski ključavničar Besmer. Za letanje se je posluževal dveh drogov, ki sta imela mi vsakem koncu po eno perut. Droga si je Besmer pritrdil na rame in ju je privezal tudi na noge. Mahal je pa s peruti tako, da je ob istem času dvignil levi prednji ter desni zadnji del drogov in narobe. Tako
Blanke, Ornikov zet.
„In potem se še pridružuje drugi član te (Orni-kove) rodbine, na primer gospod zet Blanke; ta izdeluje za šole, zavode, hranilnico in za občino tiskovine za velikanske cene, za cene, o katerih se je govorilo že tudi v časnikih, V socialno-demokraškem časniku „Arbeitervville" se nahaja n. pr. sledeče vprašanje na Ornika:
Ali je res, da Vaš zet, občinski oče Blanke, prodaja za mestne šole vse knjige in učita in nadalje vse tiskovine za občino, in sicer tako drago, da je tiskovin več kot treba, torej v izobilju, na razpolago (Cuj-te, čujte!) To so tako majhni spomini. Toda ne samo v nasprotnih listih se tako piše, temveč tudi v narodnih. Tukaj imamo narodni list z dne 24. februarja 1912, v katerem stoji (se čita):
„Dne 13. februarja je Izšel v založbi njegovega (Ornikovega) zeta Blanke letak, — mimogrede bodi o-menjeno, da je Blanke edini prodajalec za neverjetno visoke cene vseh tiskovin in papirnih potrebščin za občino, za Šole, zavode, plinarno, žago, pralnico, hranilnico — v katerem je vse polno surovega zmerjanja in napihnjenega govorjenja, a kajpada nobenega stvarnega odgovora na očitke, ki so se dvignili proti občinski upravi."
Tako govori in sodi Nemec o ptujskih Nemcih! To torej ni „farška" ali „prvaška" sodba, ampak prava in pravcata nemška sodba. Stajerčijanci dajo veliko na vse, kar je nemškega, naj si torej tudi to nemško sodbo o svojih voditeljih si ranijo za ogledalom.
Državni zbor.
Pretekli teden je poslanska zbornica samo dva dni, sredo in Četrtek, zborovala. Potem pa je prekinila svoja posvetovanja do torka, 11. t. m. do 3. ure popoldne. To se je zgodilo na izrecno željo Rusinov in Poljakov, katerih voditelji so se peljali v Lvov, da se tam s svojimi tovariši deželnimi poslanci in s cesarskim namestnikom nadalje pogajajo zaradi novega volilnega reda.
Težava pogajanj ne obstoji v razmerju do Rusinov, ampak poljske stranke same se ne morejo ze-diniti, kak volilni red bi predložili Rusinom. Liberalna skupina poljskih strank, to je liberalno-demokra-Ška (voditelj dr. Leo), krakovsko-konzervativna (German) in liberalno-ljudska stranka (¡Stapinski), hoče
se je mladi izumitelj spuščal iz precejšnjih višav na-lahkoma proti tlom. Nekateri trdijo, da je s to svojo letalno pripravo plul celo čez precej široke reke. Ni se pa mogel s svojimi peruti dvigniti v zrak.
Skoro 100 let pozneje je neki Holandec izumil za letanje po zraku stroj, od katerega so si ljudje veliko obetali. Z malih visočin se je izumitelj res prav varno spuščal na tla. Hotel je pa videti, ali se bo njegov stroj tudi za velike visočine dobro obnesel. Pritrdil je na-se letalni stroj in se privezal ob zrakoplov, s katerim se je dvignil v zrak. Komaj pa je prerezal vrv, za katero se je držal zrakoplova, je že ležal mrtev na tleh poleg razbitega letalnega stroja.
Da bi pospešili človekovo letanje po zraku, so začeli učenjaki prav skrbno opazovati ptičje letanje. „Mali ptiči", bi si mislil kdo, „se že lahko dvigajo v zrak, nemogoče pa je, da bi se vzdržal v zraku težki človek," Izkušnja govori proti temu pomisleku. Veliki ptiči se pri letanju razmeroma manj trudijo kot mali. Poglejmo le jastreba, s kakšno lahkoto plava po zraku, posebno pri vetru; le sem in tja zamahne s peruti, sicer pa mirno in varno jadra v zračnih višavah. Ptiči znajo dobro izrabiti valovanje zraka. Svoje jamasto izbočene peruti nastavljajo vedno tako, da piše veter mimo njihove spodnje plati ter nosi tako vse njihovo telo po zraku.
Cesa je Človeku pri letanju po zraku poleg peruti posebno treba, vidimo tudi iz sledečih poizkusov. Spustimo gatanko narejenega ptiča iz stolpa v zrak. Nekaj časa prav lepo plava po zraku, kmalu pa začne omahovati, se prevrne in pade na tla. Ravno tako se zgodi še tako skrbno naphanemu ptiču, kateremu prav pravilno razpnemo peruti. Ali, poglejmo na morje! Jadrnica, na kateri ni krmarja, ki ima pa prav in skrbno' zastavljena jadra in krmilo, sprva lepo plava, skoro pa se obrne za vetrom in se preobrne. Nič boljše se ne godi ladji, Če ima krmarja, ki je
židovskim volilcem na škodo krščanskih zasigurati v volilnem redu več poslancev, krščanska skupina pa, obstoječa iz samostalne stranke (voditelj dr. Kozlov-ski), iz centruma (Abrahamovič) in ljudske zveze (dr, Glombinski) pa se temu z vso sdo upira. Na svoji strani ima krščanska strankb, škGfe in večino poslancev, liberalna pa močnejše kričače in neštevilno židovskih časnikov, Dosedaj, ko to pišemo, se obe- skupini poljskih strank še nista mogli zediniti.
Vse se vpraša, kaj bo, ako se v Galiciji ne doseže sporazumljenje med Poljaki samimi in na podlagi tega med Poljaki in Rusini? Potem so Rusini pri-morani, da v državnem zboru obštruirajo dalje. To je jasno. Vlada bo pa na to s pomočjo večinskih strank skušala streti rusinsko obštrukcijo. Ako se ji to ne posreči ali ako sploh ne zaupa, da so večinske stranke za kaj takega sposobne, potem bo zatvorila poslansko zbornico in bo do gotovega časa vladala s pomočjo proslulega § 14 sama dalje.
Zgodi se pa lahko tudi drugače. Ni izključeno, da se postavi vlada ob stran Rusinov proti Poljakom. Med letošnjimi balkanskimi nemiri se je namreč veliko sanjarilo na Poljskem o obnovitvi starega poljskega kraljestva. To se jim je na visokem mestu zelo zamerilo, dočim so bili visoki in merodajni gospodje z Rusini zelo zadovoljni, ker so Rusini nespravljivi sovražniki Rusov in ruskega carsiva ter vsled tega u-dani Avstriji kakor malokateri drug narod. Ako torej vlada potegne z Rusini v slučaju, da se ne doseže sporazumljenje, potem bo rekla vlada Rusinom: Bodite mi v državnem zboru pridni in mirni, pustite mi moj davčni načrt, zato pa vam razbijem po češkem u-zorcu samoupravo Galicije; razpustila bom deželni zbor in deželni odbor, upostavila vladno komisijo in na Čelu te komisije ne civilnega, ampak vojaškega cesarskega namestnika, generala!
Mogoče je torej, da se doseže sporazumljenje. Potem je vse dobro. Če se to ne zgodi, pa je to-le mogoče: ali se stere rusinska obštrukcija v zbornici, potem gre mlin naprej; ali se ne stere ali noče streti, potem se mlin zapre; ali pa se kaznuje nepokorne Poljake, potem bo državni zbor zboroval naprej, v Galicijo pa pride — general. S tem so naši čitatelji na bodoče dogodke za vse slučaje pripravljeni.
Ponavljamo pa, da vse te zmešnjave in težave izvirajo iz tega, ker v Avstriji nasproti majhnim narodom ni pravice. Vsem narodom enakopravnost in v Avstriji bo mir in red.
sicer o vseh vetrovnih zakonih izvrstno poučen, ki pa še nikdar ni vodil ladje. Da more kdo spretno in varno voditi ladjo, za to mu je treba primernih priprav, ravno tako mu je pa treba tudi dolgotrajne vaje, da brez posebnega premišljevanja že kar čuti, kdaj ni vse v redu. Tudi pri drsanju je nekaj podobnega. Z drsalicami iti po ledu ni nič posebnega, mala umetnost pa je že, vsak hip se zdaj in zdaj tako gibati, da ostane telo v ravnotežju. Tse spretnosti Človek ne dobi s samim opazovanjem; treba mu je za to vstraj-ne vaje. In tukaj je glede letanja po zraku največja težava. Ptiči se vzdrže v zraku, ker imajo izvrstno razvit čut za ravnotežje; ta čut si more človek pridobiti le z vajo, vaditi se pa skoro ne more začeti-v letanju, če že ne zna vsak hip ohraniti ravnotežja. Da bi torej človek mogel začeti letati po zraku, bi moral to takorekoČ že znati.
Prve težave pri letanju po zraku je precej u-spešno premagal berolinski inženir Lilienthal. Napravil si je peruti, ki so od enega konca do drugega merile 7 m. Sam je tičal v obroču, ob katerem so bile peroti pritrjene. S to napravo se je spuščal Lilienthal s pobočij raznih hribov na tla, toda le pri slabem ve-Iru; pri močnem vetru si ni upal leteti po zraku; močan veter bi ga bil lahko nepričakovano zadel na peruti od zgoraj in ga vrgel ob tla. Dvigniti se Lilienthal s svojo napravo ni mislil, vendar ga je ugoden veter nekaterikfc-at dvignil nad mesto, s katerega se je spustil v mžavo. Pri letanju je bil Lilienthaf prav previden, vendar so ga njegovi poizkusi stali življenje. Nekoč je med letanjem z največjo silo priletel na tla. K sreči pa ga je vrglo v močvirje, ki je bilo tako rnehko, da se je le neznatno poškodoval. L. 1896. je pa blizu Berolina z velike visočine padel na trda tla. Zlomil si je hrbtenico in je kmalu nato umrl. Nekaj dni pred smrtjo je še med učenjaki predaval o tem, kako se mu je v zadnjem Času posrečilo izboljšati svo-
Poslanci Fon, dr. Verstovšek in tovariši so in-terpelirali v imenu Hrvaško-slovenskega kluba železniškega ministra glede krivičnih razmer na državnih železnicah in radi zapostavljanja slovenskih uradnikov in uslužbencev. Interpelacija povdarja posebno krivično številno razmerje uradnikov pri ravnateljstvih v Trstu in Beljaku. — Poslanci Slovenske Kmečke Zveze, in sicer zastopniki na obeh straneh Drave, so pri ministrstvu za javna dela ponovno posredovali zaradi stavbe novega mostu čez Dravo v Zgornjem Dupleku. Vložili so še posebej tudi pismeno vlogo, s katero odločno zahtevajo od ministrstva, da ono prevzame skrbi za to potrebno stavbo in z odločnim pritiskom upliva na podrejene urade, da se že vendar v bližnjem času začne graditi ta skrajno potrebni most.
Politični ogled.
—	Prestolonaslednik Fran Ferdinand bo, kakor poročajo listi, obiskal prihodnje dni angleškega kralja. Ta obisk gotovo nemškemu cesarju ne bo ljub, ker je on vedno skušal preprečiti, da se med Avstrijo in Anglijo ne bi razvilo posebno prijateljsko razmerje. Politika Nemčije je bila in bo, da škoduje ugledu Avstrije s tem, da ji odvrača prijatelje.
—	Odlikovanje finančnega ministra Zaleskija. Cesar je našega iinančnega ministra groia Zaleskija, ki je sedaj, kakor smo že poročali, radi bolezni na dopustu da si zopet utrdi zdravje, povzdignil v gro-lovski stan. Iz Rima pa se poroča, da je sv. Oče Pij X. poslal zadnje dni prejšnjega tedna obolelemu ministru Zaleskemu v znak svojega sočutja svojo podobo z lastnoročnim podpisom z željo, da bi kmalu o-zdravil. Podelil mu je tudi apostolski blagoslov. Odlikoval ga je nadalje z redom božjega groba, Zaleski-jevi ženi pa je podelil križ istega reda. Grof Zaleski je član stare poljske plemenitaške rodovine. V ministrovi družini vlada vzgledno katoliško prepričanje in življenje.
—	Volilno gibanje na Kranjskem. Prejšnjo sredo se je vršil v Ljubljani shod zaupnikov Slovenske Ljudske Stranke, da postavi kandidate za deželno-zborske volitve. Po govoru načelnika dr, Susteršiča, ki je omenjal uspešno delo S, L. S. v ljudski blagor ter je pozival navzoče na krepak boj proti liberalcem in soc. demokratom, so se postavili kandiddati in sicer: Za splošni volilni razred: Sodni okraj Ljubljana:,' M. dimnik, pos. v Jaršah. Sodni okraj Kamnik—Brdo: Lavrenčič Iv,, dekan v Kamniku. Sodna okraja Kranj —Skofja Loka: Evgen Jarc, državni poslanec v Ljubljani, Sodni okraji Radovljica—Kranjska Gora—Tržič: Piber Ivan, župnik v Gorjah. Sodni okraj Postojna— Senožeče—Ilirska Bistrica—Vipava—Lož: dr. Ladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani, Sodni okraj Vrhnika—Logatec—Idrija—Cerknica: Kobi Anton, veleposestnik na Bregu. Sodni okraj Krško—Kostanjevica—Mokronog—Trebnje: Hladniklvan, župnik naTre-belnem. Sodni okraj Litija—Višnja Gora—Radeče: dr. Zaje Ivan, zdravnik v Ljubljani. Sodni okraj Kočevje—Velike Lašče—Ribnica—Žužemberk: Jaklič Fran, državni poslanec v Dobrepoljah. Sodni okraj Novo Mesto—Črnomelj—Metlika: Mihelčič Alojz, župan na Lokvici. Za splošni volilni razred Ljubljana proglasi kandidata osrednji izvršilni odbor stranke v sporazumu z izvršilnim odborom stranke za Ljubljano. Odstopivšima poslancema gg. Ravniharju in Matjaši-ču se je izrekla topla zahvala za njuno zvestobo in požrtvovalnost, — Kmečke občine. Ljubljana—Vrhnika: dr. Ivan Šusteršič, deželni glavar v Ljubljani. Povše Franc, komerčni svetnik v Ljubljani. Kamnik —Brdo: dr. J. Ev. Krek, državni poslanec v Ljubljani. Kranj—Tržič—Skofja Loka: Demšar Franc, drž. poslanec na Cešnjici. Zabret Ivan, posestnik na Bo-bovku. Radovljica—Kranjska Gora: vitez J. Pogačnik, državni poslanec v Podnartu. Postojna—Logatec —Senožeče—Lož—Ilirska Bistrica—Cirknica: Drobnič Franc, posestnik v Novi vasi pri Blokah. Dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani. Vipava—I-drija: Perhavec Bogomir, posestnik v Vipavi. Novo Mesto—Kostanjevica—Krško: J. Zurc, župan v Kan-diji. Trebnje—Višnja Gora—Žužemberk—Mokronog—
Litija—Radeče: Dr. Evgen Lampe, deželni odbornik v Ljubljani. Košak Fran, posestnik in župan na Grosupljem, Vehovec Ivan, posestnik in župan v Žužemberku. Črnomelj—Metlika: Dermastia Karol, strokovni učitelj na slovenski trgovski šoli v Ljubljani. Odstopivšima poslancema gg. Dularju in Bartolu se je izrekla topla zahvala za njuno delo, Za okraj Kočevje—Ribnica—Velike Lašče se proglase kandidati sporazumno z ondotnimizaupniki pozneje. Mesta in trgi: Tržič—Radovljica—Kamnik: dr. Vinko Gregorič, zdravnik v Ljubljani. — Zaupniki S. L. S. v Idriji so soglasno sklenili, da kandidirajo v mestni skupini idrijski dekana Mihaela Arko. — Kandidati za o-stale mandate v mestni skupini se proglasijo pozneje. — Shod zaupnikov je izvolil državnega glavarja dr, Susteršiča zopet za načelnika stranke. — Liberalci si s svojimi kandidati ne upajo prav na svetlo. Vsak, količkaj pameten mož, se brani kandidirati na programu propadajoče liberalne stranke. S. L. S. prireja pridno volilne shode.
—	Košut, sin znanega prekucuha Košuta, leži na smrtni postelji. Bolnikovo stanje je dan za dnevom slabše. Košut trpi na hudi črevesni in srčni bolezni.
—	Katoliški shod na Ogrskem. (Od 8. do 11.
novembra se je vršil v Budimpešti pod pokroviteljstvom Škofov Ogrske shod ogrskih katoličanov. Med govorniki so grof J. Ziohy., grof Josip Karolyl, grof Apponyi, dr. Szmreszani, prof. Mihali in dr, GMt-felder. Kakor v drugih deželah, tako skušajo tudi na Ogrskem katoličani potom katoliških shodov oživiti gibanje in organizacije katoličanov, V deželi, kjer je do-sedaj skoro neomajano vladal gnili liberalizem, kjer so liberalci kakor srake kradli denar davkoplačeval-' cev, je res potrebno, da se oelo javno življenje pre-ustroji v katoliškem smislu.
—	Katoličani v Nemčiji. Dasiravno je Nemčija po veČini protestantska država, vendar katoliška stranka tam vedno lepše napreduje. Ne samo med katoliškim in delavskim ljudstvom, ampak tudi v mestih in trgih pridobivajo katoličani vedno več tal. Prejšnji teden so se vršile v slovitem mestu Kolin ob Renh a-li Kelmorajnu, kamor so hodili nekdaj tudi Slovenci na božjo pot, občinske volitve. Katoliška stranka „Cen-trum" je sijajno zmagala nad združenimi socialnimi demokrati in liberalci, V III. razredu so zmagali katoliški možje z ogromno večino 8300 glasov nad socialnimi demokrati, kateri so izgubili proti prejšnjim volitvam 1300 glasov. Katoliške stranke povsod napredujejo.
—	Novi bavarski kralj. Kakor smo že zadnjič poročali, so proglasili Bavarci dosedanjega princa-vladarja (regenta) Ljudovika za svojega kralja. V bavarskem glavnem mestu in po vsej deželi je nastalo veliko veselje, ko se je izvedelo, da ima dežela zopet pravilnega vladarja. Na kraljevem dvoru so po dolgih letih zopet razobesili kraljevsko zastavo. Ob priliki proglasitve za kralja je Ljudovik III. izdal na prebivalstvo oklic, katerega končuje s sledečimi besedami: „Verujmo v Boga, katerega milostna roka je dozdaj vodila Bavarsko in prosimo, da naj nas Vsemogočni blagoslavlja in podpira." — Kraljev oklic so razširili s posebnimi letaki po celi deželi. Kralj Ljudovik je pomilostil ob tej priliki mnogo jetnikov, V soboto, dne 8. novembra, je v slavnostni dvorani dvorne palače v Monakovem kralj Ljudovik ob navzočnosti članov kraljevske rodbine, ministrov, poslancev in drugih odličnjakov storil prisego. Pred prisego je obljubil novi kralj, da bo njegova prva skrb: blagor podložnikov. — Bivšega, na duhu bolanega kralja 0-tona so obvestili o spremembi na kraljevem prestolu, a revež se ni zavedal, da je izgubil kraljevo čast,
—	Bolgarija. Bolgarski kralj Ferdinand je obiskal pretekli teden' našega cesarja na Dunaju ter i-mel tudi z zunanjim ministrom grofom Berhtoldom daljši pogovor o svetovni politiki. To je prvi obisk, katerega je naredil bolgarski kralj po nesrečnem balkanskem boju, kar je znamenje, da je Bolgarija nam najbolj hvaležna, da smo ji ohranili ves čas vojske prijateljstvo in da si hoče tudi v bodoče naše prijateljstvo ohraniti. Bolgarski listi so zelo navdušeno pisali o Avstriji, ko so zabelježevali obisk svojega vladarja na Dunaju. Sicer pa je bolgarski narod že pridno na delu, da popravi rane, ki mu jih je zadala voj-
jo letalno napravo. Mogoče si je s svojim izboljšanim strojem upal preveč In se je zato ponesrečil.
Pa Človeku .ni dosti, da bi se le varno mogel spuščati zvisočine na tla, hoče se tudi dvigati v zrak. Res so v zadnjem času iznašli že več takih strojev, ki nesejo človeka kvišku. Stroje te vrste bi najložje primerjali velikim papirnatim zmajem, ki so navadno razdeljeni na 3 dele. Pod zmajem je kolo na lopate ali vijak, ki ima približno isti namen kot vijak pri parobrodih. V ladjici se nahaja motor; tukaj je tudi prostor za ljudi. Vijak dela s silno hitrostjo, s katero se vrti, umeten veter, ta pa se zaletava v peruti ter žene tako vso pripravo. Znano je, da imamo velike ptice, ki sicer dobro lete, varno zaprte, Če se nahajajo v ozkem, ograjenem prostoru brez strehe. Te ptice morejo v zrak le, Če se najprvo precej« daleč vodoravno zalete. Tako je tudi pri letalnem stroju. Večinoma se ne dvigne takoj, ko začno delovati, vijaki. Zato mora imeti dvoje ali troje koles, po katerih se požene najprvo vodoravno, potem se šo-le začne polagoma dvigati.
Glede letanja po zraku sta posebno zaslovela Amerikanca brata Orville in Wilbur Wrigkht. Prvi se je v spremstvu nekega 26Ietnega Častnika dvignil
z letalnim strojem 17. septembra p, 1. blizu Washing-tona. Med letanjem se je levi vijak nekoliko pokvaril, ¿troj se je nagnil in predno je bilo mogoče dobiti ravnotežje, sta bila Wright in njegov spremljevvaleč že na tleh. Wright si je zlomil nogo, Častnik pa se je tako poškodoval na glavi, da je kmalu nato izdihnil.
Brat Wilbur Wright pa je javno poizkusil svoj letalni stroj blizu Pariza, in sicer leta 1908 8. oktobra. Seboj je vzel nekega pariškega profesorja. Letel je nepretrgoma 1 uro 10 minut ter je preletel 70 km. Včasih je letel s hitrostjo 100 km na uro. Za svoj nepričakovano dober uspeh je dobil 500.000 frankov nagrade.
Z letalnim strojem se človek začetkoma še ni kaj visoko povspel. Večinoma so letali ljudje nekaj metrov nad drevjem. Toda sedaj so letalni stroji prišli že nad 5000 m visoko in bi še lahko višje, ako bi v teh višinah ne bila mraz in zračna redkost tako občutna. Kakor zrakoplovom, dajejo učenjaki tudi letalnim strojem na pot orodja, ki sama zaznamujejo temperaturo in zračni tlak. Tako letalni stroji tudi znanosti prav dobro služijo. Gotovo se bodo dali letalni stroji še znatno izboljšati in bo potem mogoče, se prav hitro in varno voziti po zraku,
ska. V novo pridobljenih krajih Tracije so se mirno in v redu upostavile bolgarske» oblasti. Vlada že dela načrte, kako bi se gospodarsko povzdignili novozase-deni kraji.' Njena prva skrb bo, da zgradi nove železnice do Egejskega morja ter naredi iz Porto Lago-sa lepo urejeno novodobno morsko pristanišče.
—	Balkan. Med Grško In Turčijo se vrše sedaj v Atenah pogajanja za mir. Do sedaj se sporazum še nI dosegel. Nobena država noče odnehati. Grška hoče imeti za-se zaželjene otoke pred Dardanelami, vojno odškodnino in popolno svobodo svojih državljanov v Turčiji. Turki pa nočejo Grkom nič obljubiti. Voj-skina nevarnost torej še ni izključena. — Za bodočega kralja Albanije je določen nemški protestantski princ Wied, Predno pa zasede novi albanski prestol, zahteva princ, da mu velevlasti zagotovijo vsakoletno plačo 400.000 K in preskrbijo deželi 75 milijonov posojila. Albanski katoličani pa se protivijo, da bi kak protestant postal albanski kralj, ker v Albaniji sploh ni protestantov. Proti princu Wiedu agitira tudi Es-sad-paša. — Mednarodna komisija postavlja mejne kole med Albanijo in drugimi balkanskimi državami, Delo bo dokončala do 1, decembra.
—	Rusija se pridno oborožuje, posebno na morju. Te dni so spustili v pristanišču Nikolajev v morje 2 moderni (novodobni) križaricl, 1 drednot in več podmorskih Čolnov. Ker se tudi Anglija In Francija na morju posebno pridno oborožujeta, utegne še nar-puhnjena Nemčija enkrat močno Čutiti, da nemška drevesa ne rasejo do neba.
—	Zid Beilis oproščen. Nedavno smo poročali o sodni obravnavi proti židu Beilisu, kateri je bil ob-dolžen, da je 1. 1911 izvršil na dečku JušČinskem obredni židovski umor s tem, da ga je dolgo mučil, mu prizadjal 47 ran, iz katerih mu je počasi kri odtekala. Ves židovski svet, posebno Časopisje, se je zavzelo za Beilisa. Obravnava je trajala skoro mesec dni. Dne 10, novembra se je končala obravnava z — oprostitvijo žida Beilisa. Sumi se, da so bogati židje porotnike v Kievu mastno podkupili
—	Potovanje španskega icralja in kraljice. Španska kraljeva dvojica je odpotovala dne 10. t. m. iz Madrida v Pariz. Od tam odpotujeta potem na obisk k našemu cesarju na Dunaj, kjer ostaneta 8 dni kot gosta našega cesarja. Španska kraljeva rodbina je v sorodu z avstrijsko cesarsko hišo. Mati1 Španskega kralja Alfonza je avstrijska nadvojvodinja, Z Diu-naja bo odpotovala kraljeva dvojica v London.
—	Nemiri v Mehiki. Predsedniku mehikanske ljudovlade, bivšemu prekucuhu Huerti, prede ^laba.. Domači ustaši morijo in ropajo ter pobijajo vladne Če*-te, od druge strani pa grozijo Združene države z vojsko, ako Huerta ne odstopi. Pri El Paso se je dne 9. t. m. vršila krvava bitka med Hnertovimi vladnimi četami in ustaši. Vladne čete so bile v hudi bitki popolnoma poražene.
Krvave nesreče na železnici.
Toliko krvavih nezgod se na železnici že dolgo nI zgodilo kot zadnji teden. Vsak dan so poročali listi o novih nesrečah in žrtvah. Nesreča pa, ki se je zgodila pri mestu Melun na Francoskem, presega vse druge.
Brzovlak in poštni vlak trčila skupaj.
Pred mestom Melun na Francoskem se je v torek, dne 4. novembra, ob 11. uri ponoči zgodila grozna železniška nesreča. Južnofrancoski brzovlak, ki je privozil iz mesta Marzajle, je 50 metrov pred kolodvorom, kjer se odcepi stranska proga od glavne proge, zavozil z vso silo v poštni vlak. Razdejanje je bilo grozno. Vsi vozovi poštnega vlaka, v katerem je bilo nad 50 poštnih uradnikov, in pa 3 vozovi brzovlaka, so bili popolnoma razdejani. Ker so razpočile tudi pli-nove cevi in zaloge* so bili vsi vozovi hkratu v pla^-menu. Izmed gorečih razvalin so se slišali srce pre-tresujoči in obupni klici na pomoč. Ogenj je silno pra^ sketal, vročina je bila grozna. Rešilno delo je bilo silno otežkočeno.
Poročila o železniški nesreči v Melunu označujejo nezgodo kot eno največjih nesreč, ki so se v zadnjih letih dogodile. Navzlic največjemu trudu se drugi dan do štirih zjutraj ni posrečilo, spraviti izpod ponesrečenih vlakov vse mrtve in ponesrečene ter dobiti natančen pregled o obsegu nesreče. Železniški nastavljenci, gasilci in vojaki so delali z vsemi močmi, da bi spravili poškodovance in mrtvece izpod voz. Izpod razbitih voz so moleli odtrgani deli človeških teles, dočim v gorečih vozovih, ki so ležali s kolesi navzgor, so ječali težko ranjeni potniki, ne da bi se jim bilo moglo kaj pomagati. Od 11. ure zvečer se je slišalo ječanje neke navidezn*o nepoškodovane ženske, ki jo do zjutraj še niso mogli oprostiti, 8 ur je ležala težko ranjena pod razvalinami. Ko so jo izvlekli, je umrla. Revica je žena nekega stotnika, ki je tudi ležal mrtev pod razvalinami. Med poškodovanci je samo eden inozemec, hamburški trgovec Marko Auer-bach; ostali ponesrečenci so sami Francozi.
Nesreče je kriv strojevodja brzovlaka, Dumai-ne, ki je bil takoj aretiran. Dumaine je neposredno pred nesrečo skočil z lokomotive, tudi kurjač poštnega vlaka se je rešil s tem, da je skočil z lokomotive. Dumaine jn popolnoma obupan in neprenehoma trdi, da je nedolžen. V obeh vlakih je bilo okoli 300 oseb, od katerih se jih je več nego 100 naznanilo pri uradnikih v Melunu. Se-le pozno zjutraj se je posrečilo, pogasiti ogenj. Minister za javna dela se je slučajno izognil nesreči. Isti dan bi se bil moral udeležiti neke
slavnosti v Lyonu, vendar pa je v zadnjem hipu to odrekel.
Novejša poročila pravijo, da nesreče ni zakrivil vlakovodja brzovlaka, ampak da so bili signali napačno postavljeni. Do nedelje so komaj spravili vse nesrečne žrtve izpod razvalin. Mrtvih oseb je n a d 50, težko in lahko ranjenih pa nad 100. VeČino mrtvih ne morejo spoznati, tako grozno so razmesarjeni in ožgani. Težko ranjeni imajo večinoma polomljene noge, roke in hrbtenice. Skoda je ogromna. Samo škoda na poštnih pošiljatvah znaša okrog 3 milijone kron. Železnica bo morala plačati velike svote kot odškodnino družinam usmrčenih in težko poškodovanim. Oblast je odredila strogo preiskavo, da se dožene, kdo je glavni krivec te grozne nesreče.
Nesreča v Braziliji. 50 oseh mrtvih.
Iz mesta Rio de Janeiro v Braziliji poročajo: Dne 4. novembra zjutraj sta 2 brzovlaka logijanske želdznice na prosti progi, ko sta vozila z brzino 70 kilometrov na uro, trčila skupaj. Usmrčenih je bilo 54, ranjenih pa nad 80 oseb.
Nesreča v Belgiji.
Dne 5. novembra po noči sta na križišču dveh železnic trčila 2 tovorna vlaka skupaj. Tri osebe so mrtve, 10 pa težko ranjenih.
14 mrtvih, 15 težko ranjenih.
Iz Moskve na Ruskem poročajo: Na progi Moskva—Kazan je dne 4. novembra ponoči skočil s tira poštni vlak. 14. oseb je bilo ubitih, 15 oseb je težko, mnogo pa lahko ranjenih. Govorijo, da je bila nesreča povzročena nalašč po neki hudobni roki.
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna,
16.	nedelja: 27. po Binkoštih. Varstvo Device Marije.
17.	pondeljek: Gregorij škof; Viktorija, mučenica.
38. torek: Odon, opat; Evgen, spoznav.; Hilda.
19.	sreda: Elizabeta, kraljica; Poncijan, papež in mučenec.
20.	četrtek: Feliks Val, spoznav.; Edmund, kralj.
21.	petek: Darovanje Dev. Marije; Kolumban.
22.	sobota: Cecilija, dev. in muč.; Maver, mučenec.
Naš prevzv. g. knezoškof so odpotovali na Dunaj k škofijskim zborovanjem.
*	Nafiim naročnikom! Današnji številki smo priložili položnice za pošiljanje naročnine. Naročnike uljudno prosimo, da nam začnejo naročnino takoj pošiljati. S tem nam ob novem letu delo zelo olajšajo. Položnice naj se natanko izpolnijo. Ime (krstno in rodbinsko) naj se piše razločno, ravno tako tudi kraj, ker drugače ne vemo, komu naj poslani denar vpišemo v dobro.
Vsaka položni) a ima nad besedo „ Položnica" napravljeni dve roki 3C ....	Med tisti
dve roki naj vsak dosedanji nar čnik napiše besedi „star naročnik" in poleg če pristavi tisto Številko, ki jo najde na sv jem ovitku, v katerem se mu list pošilja. Kdor si list na novo naroči, naj zapiše na položnico med tisti dve roki besede: nov naročnik.
Kdor bo položnico tako izpolnil, kakor je tukaj zahtevano, bo list dobival vedno v rt-du. Kdor pa se ne bo ravnal po tem navodilu, si bo sam kriv, ako bo pri pošiljanju lista nastala kaka zmešnjava.
Kdor nima položnic, naj ne piše po njo, ampak naj pošlje denar po nakaznici, na katero naj tudi napiše, ali je stari ali novi naročnik in številko ovitka.
*	„Slovenski Gospodar" svojim zvestim. Lastništvo „Slovenskega Gospodarja" se je odločilo, dati svojim zvestim agitatorjem in naročnikom sledeče u-godnosti: Vsak novi naročnik, ki sedaj takoj kot celo-let 10 naročnino plača za list 4 K, dobi list do novega leti zastonj in se mu bo vsa poslana naročnina zaračunila za leto 1914. Kdor le more, naj torej plača celoletno naročnino takoj, ker s tem pridobi skoro 2 meseca! Agitatorji za naš l'ist naj nam pošljejo naročnino po nakaznici, ako nimajo položnic, in naj natanko zapišejo imena naročnikov s pripombo, ali so novi ali stari. Poštne stroške si naj odračunijo. Zahtevajo naj od nas tudi položnice, ki so jim na razpolago. Za agitatorje zopet razpišemo nagrade. — Kdor pošlje cploletno naročnino, to je 4 k r o 11 e z a 5 n o v i h )i a r o 6 n i k o v , d o b i k o t nagrado lep molitvenikaM pa lep s t o-i e č : k r i ž. K d o r p a p o š 1 j e c e 1 o 1 e t n o n a-r o č n i n o za 20 novih naročnikov, dobi fino izrezljan stenski križ. — Na delo torej sedaj v novembru, da spravimo „Slovenskega Gospodarja" v vsako slovensko hišo!
*	Koledar Slov. Kmečke Zveze je izšel in se začel razpošiljati. Izmed vsebine navajamo: Ljudsko štetje s podatki, kakor jih še naše časopisje ni prineslo. Nadalje: Naše organizacije. Za mlade politike. Vzorna zbirka jabolk. Vzorna zbirka hrušk. Trsne vrste za Slovensko Štajersko. Kolobarjenje. O močnih krmilih. Prva pomoč v nezgodah. Sejmi na Spodnjem Štajerskem. Natančneje poročilo glej v „Gospodarskih Novicah". Pristaši Slovenske Kmečke Zveze, segajte po koledarju. Stane s poštnino vred 1 K 50 v.
„Vojvodina Štajerska." V založbi tvrdke Gori-čar in Leskovšek v Celju je izšla tretja popravljena izdaja lične knjižice „Vojvodina Štajerska)", ki je v
prvi vrsti1 namenjena učencem spodnještajerskih ljudskih šol. Cena ji je 40 Minarjev, po pošti 45 vin.
*	„Slovenski liberalizem v pravi luči.'1 Knjižico pod tem naslovom je izdalo „Obrambno društvo" v Ljubljani in jo razpošlje v nekaj izvodih častitim župnim uradom po Kranjskem. Posamezen izvod te času primerne brošure velja s poštnino vred 30 vin., pri večjem odjemu se zaračuna izvod po 20 vin. Naročila naj se izvolijo poslati na „Obrambeno društ-vs", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Posamezni izvodi se dobe tudi v Katoliški bukvami,
*	Dr. Kukovec rešuje posojilnice. Mariborski list „Straža" pripoveduje zanimive reči o tem, kako je voditelj spodnjještajerskih liberalcev reševal slovensko šoštanjsko posojilnico. Za 1 telelonični pogovor je računil šoštanjski posojilnici 50 K in za dvakratno prenočišče in večerjo 250 K. To morajo biti zares mastne pečenke. Za 2kratno prenočišče in večerjo - 250 K. Hab' die Ehre!
*	Dr. Kukovec proti kmečkim zahtevam. Kakor znano, naše kmečko ljudstvo že dolgo let želi, da bi se glede izvrševanja stavbene obrti na deželi izvedle razne olajšave. Poslanci Kmečke Zveze so se za to splošno željo v deželnem zboru že močno zavzeli, ker so spoznali, da se na kmetih glede Izvršitve tesarske, zidarske in mizarske obrti postopa proti domaČim rokodelcem in posebno proti posestnikom skrajno strogo. Ce brez vednosti mestnega mojstra daš po domačem tesarju ali zidarju izvrš,iti kako večje popravilo pri svinjaku ali hlevu, že te preganja oblast z nepotrebnimi poti na glavarstvo in z globami. Žan-darji poizvedujejo pri tvoji hiši kakor za kakšnimi hudodelci. Skrajna potreba je, da se nepotrebne ostrosti glede stavbene obrti omilijo. Glavar 'liberalne Narodne stranke, celjski dr. Kukovec, pa je na nedeljskem liberalnem shodu v Celju predlagal resolucijo, „da se zborovanje na oster način izreče proti o-lajšavam, ki jih mislijo doseči za stavbne obrti „klerikalci" v štajerskem deželnem zboru", — Kmetje in o-brtniki na daželi, zapomnite si ta sklep dr. Kukovca in njegove stranke, ki se je sprejel na liberalnem shodu v Celju dne 9. novembra 1913. Ob času volitev, ko bodo govorili liberalci k vam: Ljubi kmet, dragi kmet..., pomolite ta protiljudski sklep liberalnim agitatorjem pod nos!
*	Liberalna skrb za kine hi. Ko so bili na krmilu na Kranjskem liberalci, je kranjski deželni zbor izdal v enem letu za povzdigo živinoreje samo 684 K 28 vin. Ko pa je dobila odločilno besedo Slovenska Ljudska Stranka, se je za živinorejo izposlovalo na leto 600.000 K. Taka je razlika med delom liberalnih kričačev in med delom mož naše stranke. Liberalci se kažejo prijatelje kaneta le ob času volitev.
*	Kako ljubijo Nemci poštenost. V Essenu v Porenju v Nemčiji ima milijonar Krupp ogromne tvor-nice za razno orožje, posebno topove. V njegovih delavnicah je zaposlenih stalno od 46.000—50,000 delavcev. Velika pokrajina okrog mesta Essen je posejana s samimi delavskimi hišami in ogromnimi tvornica-mi. Vse zemljišče, ki ga poseduje Krupp, obsega 422 hektarjev, to je okrog 700 oralov zemlje. Suhega premoženja (denarja) ima Krupp blizu 200 milijonov. Cisti dobiček Kruppovih tvor.nic znaša na leto od 10 do 20 milijonov kron. Skoro vse evropske in'tudi mnoge izvenevropske države, so naročevale do zadnjega Časa večinoma vse: topove, krogle, navadne puške, strojne puške, jeklene oklopne plošče za ladje, tvari-no za vojne ladje, za železnice in druge take reči pri tvrdki Krupp. Zadnji čas pa je Kruppova tvrdka izgubila mnogo na. ugledu. Nemčija, pa tudi druge države, so začele kupovati svoje vojne potrebščine pri drugih tvrdkah. Mi smo letos že poročali, Hajko je Kruppova tvrdka podkupovala v Berolinu državne u-radnike in častnike, da so ji izdajali kupne pogodbe in druge načrte med vojnim ministrstvom in drugimi tvomicami kanonov, da je potem Krupp zamogei tekmovati ž njimi, oziroma ponarejati vojno blago za njimi. Pretečeni teden se je vršila v Berolinu večdnevna obravnava proti uradnikoma nemškega vojnega ministrstva, Brandtu in Ecciusu, ki sta Kruppovim agentom za denar izdajala razne važne tajnosti nemške armade. Kruppova tvrdka se je s tem zelo obogatila, nemška država pa oškodovala, ker so po Krup-pu prišle tudi druge države do njenih važnih vojaških tajnosti. Nemec bi torej za Judeževe groše prodal tudi usodo svoje domovine. Sodišče je obsodilo Brandta na 4 mesece težke ječe, Ecciusa pa na visoko denarno globo.
*	Povest poštenega moža. Prijatelj nam poroča: Sprejmite, g. urednik, sledečo dogodbico, ki bo gotovo zanimala slehernega našega pristaša Bilo je v poletju 1912. V občin: V . . . na Spodnjem Štajerskem so se isti Čas vršile občinske volitve. Moj sosed Ivan je sklical pristaše Kmečke Zveze skupaj in jih organiziral za boj proti liberalcem In nemškularjem, kateri so lepo složno in sami sedeli do tedaj v občinskem zastopu. Ivan je imel srečo. Ker je bil pošten in vzoren gospodar, je Imel takoj več no volilcev na svoji strani. Naša stranka je zmagan nn dan. volitve z lepo večino na celi črt;. To je bolelo in jezilo nasprotnike. Sklenili so, maščevati se nad Ivanom, ker so vedeli, da je naša zmaga njegovo delo. Tvan je bij zaročen s hčerko nekega veleposestnika v sosednji župniji. Obljubljeno je imel, da dobi ž njo vred tudi 6000 K dote. Poroka bi se naj vršila v 3 tednih. Nevestin oče je bil nekoliko na strani liberalcev. Na prigovarjanje Ivanovih nasprotnikov je Ivanu zadnji hip odrekel hčerkino roko. Nasprotniki so Šli še dalje. Nahujskali so njegovega soseda-stiskača, katere-
mu je dolgoval še izza očetovega gospodarstva 4000 K, da mu je odpovedal posojilo z naročilom, da mora i-sto v 8 dneh vrniti. Po nekem pijančku pa so mu nasprotniki dali na znanje, da dobi nevesto in se mu posojilo ne odpove, ako prestopi v njih tabor. Ivan pa je rekel prostodušno: Svojega prepričanja ne prodam ne za nevesto, ki bo imela vrečo cek;nov, ne za sti-skačeve tisočake. Nasprotniki so zaetu ubogega Ivana preganjati s tožbami in so pritirali tako daleč, da je bilo Ivanovo posestvo prodano. Vzdignil je še par sto goldinarjev in šel proč iz domaČe občine. Po prijatelju opozorjen, se je napotil v Severno Ameriko. Komaj dobro leto je bil tam in že je bil poplačan za svojo značajnost. Služil je pri gospodarju, kateri je bil posestnik obširnih posestev in bil bogataš prvo vrste. Nekega dne v letošnjem poletju se peljeta z gospodarjem na daljno posestvo. Ko se vračata zvečer skozi neki gozd, napadeta ju 2 roparja. Ustrelila sta konja ter padla oba po gospodarju, hoteč ga oropati. Ivan je imel k sreči pri sebi revolver, skoči z voza in srečno sproži revolver proti roparju-velikanu, ki je davil gospodarja. Med drugim roparjem in Ivanom se je razvil nato boj na življenje in smrt. Dasinavno hudo ranjen, vendar je ostal Ivan zmagovalec. Rešil je gospodarja gotove smrti. Za plačilo mu je gospodar Izplačal drugi dan 10.000 dolarjev (po naše nad 40.000 K). Sedaj je bila Ivanu zopet pol v domačijo odprta. Cez teden dni se je že odpeljal v domovino. Slučaj je nanesel, da je bila njegova domačija zopet na prodaj. Kupil jo je. In tako vidimo Ivana zopet srečnega na svoji domačiji. Bog ga je bogato poplačal za njegovo značajnost in poštenost.
*	Strahopetni Nemci. Graški liberalni Nemci so izgubili korajžo. Za občinske volitve v Gradcu, ki se v kratkem vršijo, so glede III. razreda vrgli iz strahu pred socialnimi demokrati puško v koruzo ter jim hočejo brez boja prepustiti vse-mandate v tem razredu. Ni sicer znano, ali upliva na Nemce strah pred ono „grozno" zverino, ki jim mori živino ali kaj drugega, ker jim je srce zlezlo tako korajžno iz svojega navadnega, prostora, a pribiti se mora, da za stranko, ki iz strahu pred svojimi političnimi nasprotniki vrže puško v koruzo, tak korak ni posebno časten. Naša Slovenska Kmečka Zveza pa se svojih nasprotnikov ne boji, ampak povsod nastopa samostojno in odločno.
*	Amerikanski milijonar -- dobrotnik Slovencev v Ameriki. Naši rojaki imajo v mestu Joliet v Severni Ameriki lepo cerkev sv, Jožefa, v kateri pa je še manjkalo orgelj. ¡Slovenski župnik č. g. Janez Kranjc, se je obrnil s prošnjo do milijonarja Andreja Carnegie, ki je znan po svojih velikanskih tvorni-cah in veletrgovin-j z jeklom. Milijonar je prošnji u-stregel ter daroval slovenski cerkvi krasne nove orgle, vredne nad 6000 dolarjev (nekako 25.000 K). Carnegie je že poprej daroval 3 slovenskim cerkvam v Ameriki nove orgije.
*	Gospodarski tečaji. Zadružna Zveza v Mariboru priredi sporazumno z S. K. S. Z. sledeče gospodarske tečaje: V sredo, dne 19. novembra, v posojil-nični hiši v Frankolovem, začetek ob 8. uri.Dne 20. decembra v Št.Juriju ob Taboru v cerkveni hiši. Za-Četek ob 8. url Dne 27. decembra v Rajhenburgu v dvorani kaplanije. Začetek ob 9. uri. Predmeti "predavanj: predpoldan predava živinorejski inštruktor Krištof: O krmi in krmljenju. Nadrevizor Vladimir Pušenjak: Cilji kmetijskega zadružništva. Župnik Rožnik: O hlevih. — Popoldan (začetek ob uri). Krištof: O vzreji telet. Pušenjak: Denarne krize. Rožnik: O svinjareji. — Gospodarji in gospodinje, mladeniči in dekleta se vabijo, da se v obilnem številu u-deleže teh tečajev.
*	Na sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se
je vršil letos sadjepazniški tečaj 3, tedne; spomladi 1 teden, julija 1 teden in pa koncem meseca septembra. Udeležilo se ga je 8 udeležencev, in sicer sledeči: Janez Cvikl v Vunčki gori od Sv. Petra niže Maribora; Anton Weingerl od Sv. Jukoba v Slov. gor.: Franc LTek iz Št. Ilja; Anton Večernik in Franc Mo-škon od Sv, Križa nad Mariborom; Alojzij Videmšck iz Vojnika pri Celju; Blaž Prislan iz Pariželj pri Braslovčah in Ferdinand Šobar iz Wissenbacha pri Cmureku. Dne 27. septembra se je s skušnjo tečaj zaključil. Skušnjo je vodil strokovni učitelj Oton Brii-ders in paznik Aplenc. V tem tečaju se je predmeto-valo „lege in podlage, o pravilu špalirjev in pritličnih grmov ter spravljanje 111 uporaba sadja". Deželni odbor je otvoril ta tečaj v ta namen, da dobijo mladeniči teoretičen in praktičen pouk glede povzdige sadjarstva na deželi. Sadjarski pazniki so pripravljeni, pomagati sadjarjem z nasveti in na vsako vprašanje pravilno poročati; zato se naj kmetje obračajo z vprašanjem na zgoraj imenovane paznike. V praktičnem sadjarstvu sta se najbolj zanimala ter ob skušnjah izvrstno odgovarjala Janez Cvikl od Sv. Petra niže Maribora in Anton "\Veingerl od Sv, Jakoba v Slov. goricah. Za to pridnost jima je priznal deželni glavar grof Attems lepo darilo, liamreč celo sadjarsko orodje, poučno dragoceno knjigo sadjarstva ter lepo spričevalo.
*	Za kovače. Na deželni podkovski šoli v Gradcu se bo začel prihodnji polletni podkovski tečaj dne 2. januarja 1914. Pridni kovaški pomočniki dobijo za obisk tega tečaja ustanove po 100 K. Natančneje v inseratu.
*	Tečaji. Deželni odbor priredi od 12. do 17. januarja 1914 na Silberbergu pri Lipnici tečaj za kletarstvo. — Na deželnih viničarskih šolah pa se zač-
nejo dne 15. februarja viničarski tečaji. Več v inse-ratili.
*	Zakupna oddaja. Pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru se vrši dne 20. novembra 1913 ob 10. uri dopoldne dražba najema vžitnega davka od vina, vinskega in sadnega mošta, in mesa za 1. 1914 (pogojno tudi za 1915 in 1916) v sledečih po-biralnih okrajih: Poljskava, PoljČane, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Slivnica, Slov. Gradec, Celje, Sv. Jurij ob juž. žel., Dobrna, Vel. Pirešica, Vojnik, Sv. Pavel pri Preboldu, Žalec, BraslovČe, Brežice, Suši-ca, Šoštanj, Velenje, Laško, Konjice, Oplotnica, Vitanje, Rogatec, Slatina, Ormož—Mihovci. Natančni pogoji zvedo se lahko pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, pri pristojnih kontrolnih vodstvih in oddelkih finančne straže.
*	Novo strašno orožje. V angleškem vojnem pristanišču Portsmouth so dne 27. oktobra preizkusili novo, strašno orožje s takozvanimi „S-žarki", s katerimi je mogoče, da se povzročijo skozi zrak na daljavo eksplozije (razstrelbe) na telesih, ki se premikajo. Angleška mornariška uprava je žrtvovala staro vojno ladjo, na katero so iz daljave 12.000 metrov namerili „S-žarke", Na ladji so „S-žarki" povzročili eksplozijo., ki je ladjo v eni minuti izpremenila v razvalino. — Ce bo le res!
*	Velikanski divji mače.k. V okolici Pazina v I-stri je ustrelil neki lovec velikanskega divjega mačka. Sam rep mu je bil dolg celih 40 cm. Divji mački so v naših krajih že zelo redki.
*	Tržno poročilo. Izdelovalci nogavic hočejo povišati ceno svojim izdelkom za 1%. — Tvorničarji obveznega (lekarniškega) blaga so zvišali ceno za 8%. — Cene za hmelj so na žatečkem trgu sledeče: češki hmelj 100 kg 520-600 K, štajerski 400-460 K, ogrski 360—450 K. — Cena goveji živini je na graškem sejmu zopet padla za 1—2 K, svinje pa so pri ceni nekaj pridobile. — Lastniki velikih avstrijskih tvoniic in trgovin poročajo v listih, da se trgovina zadnji čas obrača zelo na bolje. Posebno izboren je izvoz raznovrstnega blaga na Balkan. Trgovski svet pričakuje v letu 1914 izvanredno ugoden razvoj velike trgovine.
*	Za Dij. kuhinjo v Mariboru so darovali gostje na gostiji gosp. Ernesta Reš z gosp. Jerico Steger pri Sv. Urbanu pri Ptuju 32 kron. Živeli posnemovalci.
*	Pos ano. Hamburg—Amerika—Linie nam poroča, da stopi v spomladi 1914 v službo sestra-ladja velikanu „Imperator" brzparnik „Vaterland", ki bo kakor „Imperator" oskrboval osebni promet med Hamburgom in Novim-Jorkom. Poleg tega se nahaja še tretja ladja v delu, ki bo glede velikosti prvi dve močno prekašala. Prihodnje vožnje so razvidne v inseratu.
Mariborski okraj.
m Maribor. Podružnica Slovenske Straže je priredila pretečeno nedeljo svoje prvo letošnje predavanje. Udeležba je bila povoljna. Predaval je predsednik podružnice, dr. Jos. Leskovar o avstrijski ustavi in političnih pravicah. Imenom udeležencev se je zahvalil g, predavatelju železničar Medvešek ter je pozival navzoče, naj se pridno udeležujejo predavanj, saj je posebno za delavske sloje izobrazba nujno potrebna, Predavanja se bodo vršila odslej redno vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v prostorih Zadružne Zveze (Cirilova tiskarna). Odbor podružnice bo poskrbel za dobre predav «olje. Prihodnje predavanje se vrši dne 14. decembra.
m Sv. Benedikt v Slov. gor. (Nagla smrt.) V Benediškem vrhu je umrla, od kapi zadeta, v 43. letu svoje starosti, Elizabeta Zavernik. Bila je od mladih let pridna Marijina družbenica in zavoljo svojega mirnega, tihega značaja pri vseh priljubljena. Živeli sta skupaj s sestro v lepi zastopnosti in srečno, delali in trpeli skupaj, dokler ni posegla vmes nemila smrt in razdružila dvoje ljubečih se src, katerih eno sedaj mirno v grobu spi, drugo osamelo krvavi. Naj v miru počiva!
m Sv. Benedikt v Slov. gor. (Pogreb.) V soboto, dne 8. novembra, smo pokopali ob prisotnosti 4 gospodov duhovnikov in velikanski udeležbi ljudstva, Janeza Žel, posestnika v Obratu, in očeta preč. g. I. Žel, kanonika v Velikovcu na Koroškem. Rajni je že dalje časa hiral, zadnji Čas pa se mu je tako poslabšalo, da se je dal prevideti in pripraviti za smrt. U-dano in potrpežljivo je prenašal zadnjo bolezen in lepo, mirno je izdihnil v rokah svojega sina-duhovni-k'a, ki so ga domaČi poklicali! k bolnemu očetu, pa je le prišel, ga spremit v večnost. Rajni je bil velik mu-zikaličen talent od 15. leta naprej pri godcih. Zato so ga godci tudi spremljali na njegovi zadnji poti. Rad je pravil, pri kolikih primicijali je sodeloval. Rekel je, da jih je „seboj napravil" nekaj blizu 200. Svoj klarinet, ki ga je sporočil sinu-duhovniku, je kupil od godca neke potujoče družbe, ki je svirala celo v Jeruzalemu, Carigradu in drugod. Klarinet nosi letnico 1830. Veličastni pogreb je pričal, kako je bil rajni priljubljen. Njegovim žalujočim ostalim naše odkrito sožalje, rajnemu pa želimo večni mir in pokoj.
m Sv. Anton v Slov. gor. V naši župniji je gostilničar, ki bi rad veljal za katoliškega moža, pa i-ma pred adventam in postom ples skoro vsako nedeljo. Letos si je baje vzel dovoljenje za plese kar za fikrat pred adventom. Obžalujemo nesrečno mladino, ki vkljub vsem opominom nosi svoje težko zaslužene vinarje na tako dvomljive zabave, Še bolj pa obžalujemo starše, ki gonijo svojo cleco „na pašo" v take gostilne. — Hvala Bogu, da smo pridelali letos na njivah in v goricah toliko, da si v naših vinskih vrhih lahko s prijatelji in znanci privoščimo poštenega oddiha; zato je pa tem žalostnejše, Če slišimo nedeljo
za nedeljo oznanjevati pred cerkvijo vabila k različnim „pašnikom". Možje, župani in odborniki, ki vam je za poštenje naših občin, odrecimo enoglasno dovoljenje za plese in storili bomo veliko in koristno delo. Proč od gostiln, kjer se obhajajo „pašniki", ker tam 111 prostora za poštenega človeka!
m Frani. Poročil se je Janez Hojnik, veliki kmet na Planici, z Antonijo Majal, hčerko ugledne Majalo-ve, domaČe Potnikove hiše na Planici. Nevesta je bila ves čas vzorna družbenica Marijine družbe. — Umrl je v nedeljo in bil v torek pokopan vrli, 30 let stari mladenič Janez Vauhnik, sin župana Janeza Vauh-nik iz Ješence. Ženinova, nevestina kakor Vauhniko-va hiša so naročene na „Slovenskega Gospodarja".
m V Stiidenicali je umrl dne 27. oktobra oče prejšnjega č. g. župnika, Martin Žekar, star 82 let. Bil je oženjen od 26. junija 1848, torej 65 let. N. v. m. p.!
m Maribor. V nedeljo, dne 23. novembra predstavlja mariborski „Orel" znano narodno igro „Divji lovec". Že danes opozarjamo Slovence v Mariboru, Kamnici, Hočah, Sv. Petru ter bližnji in daljni okolici da agitirajo za obilno udeležbo. Natančneje prihodnjič.
m Slovensko gledališče v Mariboru. Prihodnjo nedeljo, dne 16. novembra točno ob pol 8. uri zvečer se uprizori jako zanimiva burka „Ubogi možiček". To bo smeha, da bo za poč't I
m Sv. Magdalena. V nedeljo, dne 16. novembra popoldne po ve-černicah se vrši zborovanje tukajšnje Slov. Straže. Na dnevnem redu je govor: Slovenci in socijalna demokracija, petje narodnih pesmi iz knjižice „Domoljubni pevec". Magdalenski Slovenci, združimo se, da rešimo naš materni jezik in lepo slovensko zemljo.
m St 11J v Slov. gor. Prihodnjo nedeljo, dne 16. novembra popoldne bo v gostilni g. Baumana „vesela trgatev" h kateri se vsi šent-iljski in okoliški Slovenci in Slovenke prijazno vabijo.
m Sv. Lenart v Slov. gor Kmet. podružnica uljudno opozarja vse svoje člane, da dopis v „Gospodarskem Glasniku" št. 21 z dne 1. novembra t 1. pod naslovom: „Bo treba, da začnemo skrbeti" natanko prečitajo in storijo svojo dolžnost!	Odbor.
m Sv. Ana na Krembergu. Bralno društvo pri Sv. Ani na Krem-bergu priredi dne 16. novembra 1913 veselico po večernicah pri gosp. Krambergerju. Vspored: 1. Petje. 2. Igra: „Skriven zaklad" in „Kmet avtomat". 3. Srečolov in prosta zabava. Vstopnina: sedeži po 40 vin. K obilni udeležbi vabi od^or.
m Sv. Benedikt v Slov. gor. Katoliško bralno in gospodarsko društvo priredi v nedeljo dne 23. novembra po večernicah povodom otvoritve nove društvene dvorane v isti veselico s predstavo narodne igre „Krivoprisežnik", tamburanjem in petjem. Posetiti sta nas obljubila ob tej priliki veleč. g. dr. Hohnjec in poslanec Roškar. K obilni udeležbi vabimo!
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dekliška Zveza ima 30. novembra svoj mesečni sestanek s podučnim govorom, deklamacijami in govorom predsednice. Dekleta iz cele župnije, pridite!
m Hoče. Dekliška Zveza ima v nedeljo dne 16. novembra po večernicah poučno zborovanje pri g. Rojko. Tudi žene dobro došle. Pridite v obilnem številu!
m Slov. Bistrica. Kam v nedeljo, dne 23. novembra t. 1. ? Vsi od blizu in daleč v Slovensko Bistrico, ker tam se bo pod pokroviteljstvom kat izobr. društva in sodelovanjem domačega pevskega zbora predstavljala šaljiva in poučna igra „Repoštev" in si' er v hotelu Avstrija, takoj po večernicah okrog pol 4. ure popoldne. Vstopnina je mala. čisti dobiček je namenjen za kuhinjo revnih otrok tukajšnj okoliške šole. Po igri je prosta zabava s petjem itd.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Značilno, kako se razširja „Štajerca", je ta-le dogodek zadnje nedelje: V vse Šnopsarne v Ptuju so prinesli posebni „odposlanci" (Čegavi?) cele kupe „Štajerca" ter so ga delili brezplačno medšnop-sarje, ki so seveda hlastno pograbili svojo dušno hrano. (Opomba uredništva: Dopisnika prosimo, da nam naznani osebe, M so delile „Štajerca". Hočemo se pri oblasti prepričati, ali imajo dotični pravico, širiti ta list.)
p Cirkovce. V Cirkovoah že precej časa ni bilo tako veličastnega zborovanja, kakor se je vršilo zadnjo nedeljo, 9. t. m. Velika društvena dvorana ni mogla obseči vse vrle cirkovške mladine, ki se je odzvala vabilu na ustanovni shod Mlade.niške in Dekliške Zveze. Zato je mogel v imenu Bralnega društva mladenič Simon Bezjak z velikim veseljem pozdraviti številno občinstvo, Povdarjal je zlasti tudi, da se hoče mladina na Dravskem polju z delom v izobraževalnih društvih maščevati za znani neosnovani napad na poljanske mladeniče v neki knjigi. Z napeto pozornostjo je sledila mladina lurnemiu izvajanju preč. g. dr. Hohnjeoa, ki je v izbranih besedah govoril o pravi izobrazbi, očital smer naših mladinskih zvez in navduševal za obilen pristop v snujoči se Zvezi.V imenu cirkovških mladenk je vznešeno govorila o pomenu dekliških zvez mladenka Matilcta Zaje. Primerne pesmice sta lepo prednašali Pauman Marija in Prevoljšek Alojzija. Pozdrave mladenk iz Rač in Slivnice je prinesla Alojzija Furek. C. g. Al. Sagaj je izrazil veselje šentlovrenških zvez nad novimi sestricami in pozival navzočo mladino, da se potegne neustrašeno za svoje stavljene plemenite cilje. DomaČi pevski zbor je med odmori spretno izvajal nekaj slovenskih skladeb. Dal Bog, da bi obe mladi Zvezi pro-cvitali in postali drevesnici ukaželjnih mladeničev in mladenk!
p Sv. Barbara v Halozah. Dne 9. t. m. se je vršila pri nas lepa slovesnost. iOb 3. uri popoldne se je pomikala lepa procesija med ubranim trjankanjem, lepim petjem in molitvijo sv. rožnega venca od farne cerkve proti Gradiščam, kjer je bil blagoslovljen lep nov križ poleg drugih svetih podob. Križ je postavil ugledni in narodno zavedni katoliški mož, g. Anton Gavez, kmet v Gradiščah. Slavnost je bila prav lep spomin na letošnji Konstantinov jubilej, kar se je tudi v govoru povdarjalo. Blagi družini Gavez naj ljubi Bog ves trud in vse stroške stoter no poplača. Pri te5 priliki se je nabralo za Slovensko Stražo 4 krone 32 vin. — V nedeljo na svidenje pri Reiclierju. Čaka vas sreča!
p Godenince. Poročil se jo v cerkvi Sv Duha pri Središču odbornik pododbora Slovenske Kmečke Zveze, večletni občinski odbornik in posestnik Ernest
Novak, s pridno mladenko Marijine družbe, Marijo Verzela v Godenincu. Obilo sreče in blagoslova! Na gostiji je nabrala družica 4 K 2 vin. za Slovensko Stražo.
p Ormož, mestece na slovenski zemlji na Spodnjem Štajerskem, je kraj izzivanja mirnih Slovencev in širjenja pangermanske politike, tako si domišlja mladi železniški poduradnik-aspirant, ki je bil pred kratkim prideljen na našo železniško postajo. Ta go-spodič nikakor noče razumeti slovenskega jezika. Razmere, slične celovškim na Koroškem, bi naj bile v veljavi tudi pri nas? Ako se gre za stranko, ki ne zna nemščine, že mora tolmačiti uslužbenec Slovenec svojemu predpostavljenemu gospodu aspirantu. Ne rečemo, da mož-aspirant ne zna slovensko, ampak uradno on noče govoriti pri blagajni s stranko slovensko» ker bi si s tem krhal ugled vsenemške politike in se nam Slovencem pripoznala pravica, ki nam po vesti in poštenju gre. Ormožancem „prusovskega" pokole-nja pa gotovo srce bije radosti, kadar stopi mož-aspirant pred vlak in pogledava na uro, okrašeno s frank-furtarskimi traki ter s tem javno kaže, da je v vrsti ormožkih „heilbrateev" eden brambovec več. Pa to bomo Še videli in govorili drugokrat odločneje,
p Sv. Bolfenk pri Središču. Predzadnji „Slov. Gospodar" je prinesel poročilo o nesreči, ki se je zgodila pri Puklaveu na Vitanu in je tudi omenil, da sta dva moža skoraj ponesrečila pri tem požaru. Eden izmed teh mož, ki sta oba iraiše stranke, je dobil celo težke opekline. Kljub temu pa je pisal zadnji „Nar. List", da so „duhovniški podrepniki brez dela stali o-koli in prodajali zijala". Take surovosti pač nismo pričakovali. Radovedni smo, Če bo Vmel g. Tomažič, kot načelnik Požarne brambe, toliko „korajže", da bo popravil ta neresnični dopis.
p Obrž pri Središču. Pri nas živi neki „mojster", ki nahujskan od svojih liberalnih prijateljev, strastno napada in obrekuje nas „klerikalce", duhovnike, vsa naša društva in v obče vse, kar je katoliško mislečega. Tako je napadel v nedeljo, dne 12. oktobra, zopet 2 naša Orla, ki sta šla k sv. maši ter jima po svoji liberalni navadi vrgel v obraz nekoliko neslanih besed, misleč, da bo spravilo to naša fanta v nepotrebno jezo. Tu pa jo je naletel. Najprej sta se začela prav iz srca smejati tej njegovi modrosti, nato pa sta ga pošteno zavrnila, tako, da je ubogi str'c komaj sproti požiral sline. Ko je videl, da s svojo liberalno oliko ničesar ne doseže, jo je junaško odku-ril. Na enak način je že enkrat napadel naše vrle Orle, ko so šli v kroju po cesti. Da, tako dela ta mož, ki je zvest pristaš liberalno-nemškutarske stranke in ki zajema svojo modrost iz „Štajerca". Take junake torej vzgojuje ŠtajerČijanstvo in liberalizem. Temu liberalnemu možu pa svetujemo, naj se ne vtika veliko v politiko In naj pusti drugič Orle popolnoma v miru, ker bi znal imeti drugače sitnosti in stroške. Torej jezik za zobe, bo najbolje.
p Ormož. V nedeljo, 16. t. m. po večernicah bo v prostorih Ormoške posojilnice občni zbor izobraževalnega društva. Glavna točka programa je ustanovitev telovadnega odseka „Orla" za ormoško okolico. Predavanje bo o bistvu, namenu in pomenu orlovske organizacije. Vabimo k shodu vse člane in članice izobraževalnega društva, pa tudi sploh stariše in vse prijatelje mladine, četudi še niso v društvu. Krščan ski stariši! če želite, da bo Vaš sin dober kristjan in opora Vaših starih dni, ga zaupajte naši orlovski organizaciji. Sedanji sv. Oče, ki pač najboljše poznajo današnje žalostne razmere po državah in deželah, stavijo svoje upanje v mladino, posebno pa v krščanska telovadna društva. Pustili so jih že večkrat na svojem Vatikanskem dvoru pred seboj telovaditi in so jim podelili sv. blagoslov. Tako krščansko telovadno društvo so tudi naši Orli. Kaj so Orli za nas Slovence smo videli pri letošnjem katoliškem shodu v Ljubljani. Kdor se želi natančneje poučiti, naj pride k shodu. Tiskana pravila so na razpolago.
p Sv. Barbara v Halozah. Na Martinovo nedeljo, dne 16. nov. priredi naše Slov. kat. izobraževalno društvo in Mladeniška Zveza ob 3. uri popoldne pri g. Reicher veselico. Na vsporedu je petje, šaloigra: „Zamujeni vlak" in srečolov. Kdor bi se rad na Martinovo nedeljo, pošteno nasmejal, naj pride h g. Rajcherju, kjer ga čaka sreča.
p Središče. Tukajšnja Dekliška Zveza ima v nedeljo, dne 16. novembra po večernicah svoj redni mesečni shod. Mladenke, pridite 1
Ljutomerski okraj.
1 Ljutoinerška dekanija ima med svojimi dušnimi pastirji 4 duhovnike, kateri dedujejo že Čez 40 let v vinogradu Gospodovem. Ti so: preč. g. dekan ljutomerski, Martin Jurkovič; duh. svetnika Martin Meško, župnik pri Kapeli, Janez Kunce, župnik pri Sv. Juriju ob Sčavnici in Lovro Janžekovič, župnik v Veržeju. Vsi štirje so odlikovani s kolajno za 401et-no zvesto službovanje.
1 Vučja vas. Dvorazredna ljudska šola v Vučji vasi se glasom odredbe c. kr, deželnega šolskega sveta v Gradcu z dne 11. oktobra razširi čim prej v 3-razrednico. — Kmetijska podružnica v Vučji vasi si je na javnem prostoru blizu kolodvora v Bučečovcili postavila javno mestno tehtnico. K zgradbi je naklonila c. kr. kmetijska družba štajerska 500 K podpore, drugo so založili delničarji iz Bučečovec, Ilja-Še-vec, StarenoveivasI in VuČje vasi; tehtnica prTde približno na 1450 K. Izdekil jo je g. Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju, močno, lično in natančno; delo samo hvali mojstra. Tehtnica je centimal-na, ima 3000 kg nosilnosti, razbremenilno in registracijsko pripravo in je veljala pri g. Rebeku 840 K z monterjem vred, Meroskusni mojster iz Ljutomera (rodom Nemecf) se je izrazil zelo pohvalno o njej. Zidarsko delo je istotako z veliko zadovoljnostjo dovršil domačin g. Ivan Zartl. Naj bi služila tehtnica mnogo let tukajšnjim kmetovalcem v ponos in gmotno korist! — Dandanes, ko obstoje razna društva za varstvo živali, je v resnici škandal, da gornjeradgonski okrajni zastop ne sklene preložiti okrajne oeste Čez Grabšin-ščak, na kateri se neizrečeno muči vprežna živina.
Žalost obide človeka, ako je priča trpinčenju uboge živine z „dolgim ovsem". Pri dobri volji bi se že dobila potrebna sredstva! Oče "VVratschko, tukaj bi bilo hvaležno polje za Vas!
1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Velik promet je imela posojilnica pri Sv. Juriju ob Sčavnici zadnji uradni dan v mesecu oktobru: Prejemkov je bilo 16.753 K 42 vin., izdatkov pa 17.565 K 77 vin. Torej skupni ur omet 34.319 K 19 vin.
1 Ljutomer, Podporno društvo Franc Jožefove šole ima v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne (po večernicah) svoj redni občni zbor z običajnim vsporedom v V. dekliškem razredu Franc Jožefove šole. Ob enem se naznani da priredi šolsko tombolo 1. adventno nedeljo t j. 30. t. m., Da kar se naj blagohotno ozirajo ona društva, ki hočejo še letos prirediti tombolo. Na občni zbor, kakor na tombolo vabi uljudno odbor.
1 Sv. Križ na Morskem polju. Dekliška Zveza priredi v nedeljo, dne 16. nov. t. 1. zopetno uprizoritev lepe verske igre „Dve materi". Začetek takoj po večernicah. Vstopnina navadna. Pred igro se zapojejo pesmi. Ker se prve uprizoritve v poletnem času ni moglo udeležiti mnogo ljudi, se pričakuje sedaj obilna udeležba, h kateri vljudno vabi odbor.
1 Prostov. gasilno društvo v Starinovivesi priredi tombolo dne 16. novembra v gostilni g. Majerce. Začetek ob 6 uri zvečer. Dobiček tombole je namenjen za prepotrebno gasilno orodje, torej se vsi prijatelji tega dobrodelnega društva uljudno vabijo.
Slovenjgraški okraj.
s Sp. Salek pri Velenju. Dvoživke s« gotovo prav čedne in prijazne živalice, posebno kadar nas v poletnem času s svojim ponočnim koncertom razveseljujejo. Tudi mi Salečani radi poslušamo njihovo v grund-tonu: re—ga re—ga zloženo melodijo, a kljub tej naši naklonjenosti proti živalim-dvoživkam ne moremo trpeti njihovih dvonožnih sorodnikov v človeški podobi. In v našo žalost moramo priznati in se pritožiti pred celo javnostjo, da iuaamo tukaj blizu človeka, ki ga nič ni sram, posnemati naravo teh živalic. Kakor namreč dvoživke lahko živijo v vodi in na suhem ter se povsod dobro počutijo, tako se tudi nek gospod v bližini podružne cerkve zelo dobro počuti v 2 nasprotnih društvih: v Slovenski Straži in v nemškem Šulierajnu. Dokler so namreč njegovi otroci Še pocl šolo, jih pošilja v slovenski otroški vrtec, ko pa pridejo do šolskih let, jih pa lepo zapiše v ono 2raz-redno mučilnico. Ako ta mož misli, da je to ravnanje pametno in pošteno, ga pomilujemo. Vsak narodni značajnež mora drugače soditi,
s Ribnica na Pohorju. V nedeljo, dne 16. nov., ima Dekliška Zveza v društvenih prostorih svoj redni mesečni sestanek. Dekleta, udeležite se ga v obilnem številu!
s Šmartno pri Slov. Gradcu. V nedeljo, 16. t. m. se vrši po rani sveti maši v kaplaniji shod S. K. Z. na katerem poroča drž. in dež. poslanec dr. Verstovšek.
s Šmartno na Paki. Vvnedeljo, 16. t. m. se vrši po večernicah shod S. K. Z. v hiši g. Blaža Železnika št. 18. Poročat pride državni in deželni poslanec dr. Verstovšek.
Konjiški okraj.
k Konjice. Žalostno je, da je v konjiškem okraju toliko Ijndi;" ki, čeravno nemški ne razumejo, pošiljajo svoje otroke v nemško šolo. Ko pride otrok v šolo, ga vpraša učitelj nekatere besede,. pa ne zna odgovoriti ne nemški in tudi ne slovenski. Potem pa se nemškutarji še smejejo kmečkim otrokom in posebno materam, V nemški šoli se sploh kmečki otroci nič ne nauče, za to je dokazov dovolj. Zatorej je pa boljše, da pošljete vi dragi kmetje iz Nove vasi in iz Spodnjega brega svoje otroke v slovensko šolo, ker tam se bodo vsaj kaj naučili
k Konjice. Žalostno so zapeli zvonovi dne 27. oktobra, ko je po kratki, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala blaga žena Terezija Kotnik. Rajna je bila skrbna mati in res pridna gospodinja. Vse jo je spoštovalo. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi dne 29. oktobra. Spavaj sladko, draga mati!
k Kebelj. Neznan uzmoviič je pred kratkim vlomil s silo v nabiralnik v župnijski cerkvi pri velikem oltarju In pobral iz njega ves denar. Zgodilo se je to najbrž po dnevu, in sicer ob času, ko g. župnika ni bilo doma. Čudno je, da je vedel za župnikovo odsotnost. Zadevo ima orožništvo v rokah. — Zrakoplov smo videli v nedeljo, 2. novembra popoldne okrog 2. ure, ki je priplaval v smeri od vzhoda proti zahodu nad planino blizu Velikega vrha in .nad Lokanjo. Dolgo časa se je držal nad planinami in videti je bil kakor velika buča, lepo okrogel s čolnom, Zakril ga je potem oblak. Ljudstvo, ki ga je z največjim zanimanjem opazovalo, je marsikaj prerešetavalo o zrakoplovih.	_
Celjski okraj.
c Celje. Liberalci se delajo strašno narodne in še bolj pametne. Sedaj hočejo rešiti vprašanje celjske slovenske gimnazije, a ta „rešitev" je le pesek v oči nerazsodnim ljudem. Kakor znano, se borimo Slovenci že dolga leta, da bi dosegli slovensko višjo gimnazijo v Celju, ker dosedanja nižja na noben način ne zadostuje našim potrebam. Letos so razredi naše nižje gimnazije prenapolnjeni, tako, da so morali otvori-ti celo nove podrazrede (paralelke). Deželni šolski svet je pa odločil, da se v bodoče ne sme sprejemati v nižjo gimnazijo več učencev kot je določenega prostora (215). S tem se hoče zabraniti napredek zavoda in preprečiti stavbo novega poslopja. Razredi nižje gimnazije so nameščeni v hiši dr. Kukovca. Namesto, da bi se liberalni general potrudil, da bi se čim prej poskrbelo za novo stavbo zavoda, je letos, ko je njegova najemninska pogodba z vlado potekla, sklenil z
vlado pogodbo za dobo 5 ali 10 let ter se pod pogodbo, kakor pišejo listi, nemški podpisal: Dr. Alois Ku-kovec. Slovenski krogi so nameravali poiskati za slovensko gimnazijo boljše prostore. Toda dr. Kukovec ni nikomur povedal, da je najemninska pogodba potekla in je napravil z vlado lepo kupčijo. Baje je samo poskrbel, da se je najemninska svota povišala. S tem korakom je dr. Kukovec usodo celjske slovenske gimnazije zopet pokopal za celo vrsto let. Na nedeljskem shodu društva „Naprej" so celjski mladi in stari liberalci sicer po svoje „reševali" celjsko gimnazijsko vprašanje, a to zborovanje je imelo oCividno samo namen, prikriti to, kar je dr. Kukovec zakrivit. Dokler bodo celjski liberalni generali imeli skrb za narodne zadeve samo na jeziku, v dejanjih pa bodo skrbeli le za svoje žepe, so vse, Še tako žareče resolucije liberalnih shodov le bob v steno in pesek v oči nerazsodnim liberalnim backom.
c Celje. Dramatično društvo v Celju je priredilo minulo nedeljo igrokaz: „Mladost", Igra kot takšna ne pomeni drugega nego pohujšanje mladine. Ako si je Dramatično društvo v Celju izbralo za svoj program za letošnjo dobo igre takšnih vrst kakor je „Mladost", si gotovo ne bo pridobilo nobenih lovorik. Pripomniti je še treba, da so pri tej igri sodelovali vzgojitelji srednješolske mladine.
Celje. V nedeljo, dne 9>. t. m., se je ustanovila v Celj> Zjveza spodnješ(tiajierJskijli obrtnih zadrug. Pristopilo je do sedaj 11 obrnih zadrug, ki štejejo 1638 mojstrov, 661 pomočnikov in 689 vajencev. Izvolil se je tudi odbor iz samih obrtnikov.
Vrbje pri Žalcu. V sredo zvečer se je ponesrečil tukajšnji1 ugledni posestnik Štefan Holobar. Peljal je steljo in splašilii so se mu konji; hoteč jih zadržati, je padel in konj čez njega; pri tem ga je zadel konj in mu zlomil rebro na letvi strani, drugo rebro je poškodovano, celo pljuča so nekaj poškodovane. Distriktni zdravnik gospod dr. Kunst je bil kmalu na mestu in je ukrenil vse potrebno. Ponesrečenec trpi silne bolečine ter vzbuja nesreča) splošno sočutje vseh vaščanov. Upajmo, da kmalu zopet ozdravi.
c Velika Pirešica. Dobili smo: Ni res, da bi bil jaz mejaš cerkvenega posestva v Gornji Ponikvi, ampak res je, da sem mejaš farovškega gozda. Ni res, da niso mejniki prej pravilno stali, ampak res je, da se je svet od obeh strani doslej vselej tako rabil, kakor so kazali dosedanji mejniki in da sta te mejnike moj lastninski prednik in pa prejšnji gospod župnik — ko sem postal pred 15. leti njegov mejaš — pokazala mi in priznala kot prave in da je le geometer Le-bič sedaj drugače izmeril. Ni res, da bo moral Rob-lek z mejniki nazaj, ampak res je, da me k temu nihče prisiliti .ni zamogel in sem ¡Jtoril to prostovoljno na ta način, da sem predlagal župniku poravnavo, katero je on sprejel. Ni res, da bi mi bil novi župnik pon-kovški podaril katere smreke, ampak res je, da so i-ste bile in ostale moja last. Žalec, 31. oktobra 1913. Franjo Roblek. — Dostavek uredništva: Odgovor na ta popravek prepuščamo svojemu poročevalcu. Pribi-jemo pa že danes, da Roblek ni popravil zadnjega stavka v omenjenem dopisu, da to ni bilo prvo kreganje. Čuden je nadalje njegov popravek, da ni res, da niso mejniki prej pravilno stali, ampak res je, da se je svet doslej tako (ali je bilo to pravilno?!) rabil in je le geomeiter Lebič sedaj drugače (gotovo pravilno, saj je zaprisežen!) izmeril. Taki popravki lahko u-činkujejo na neumnem liberalcu, ne pa na naše ljudi, ki mislijo s svojo glavo. „Prostovoljno" je Roblek odstopil, ko je Lebič „drugače" izmeril. Sicer pa ima sedaj naš dopisnik besedo.
c Petrovče. Letošnje občinske volitve so bile končane z volitvijo župana minulo soboto. Izvoljen je zopet dosedanji župan Anton Koren, Liberalca so se sicer že priduševali, da zmagajo, a padli so kakor so široki in dolgi. Napredni kandidat je dobil 7 glasov s svojim vred. Koliko regljanja je bilo v liberalni mla-kuži, da so pri volitvah zmagali liberalci v 2 razredih, sedaj jim je pa zaprlo sapo, videč, da imajo od 18 glasov samo 7 svojih. Mešetarili so še zadnje trenutke, a nič ni pomagalo. Tudi ;e starejšinstva so 3 naši, eden je voljen od obeh strank. Pozdravljamo g. Korena zopet na županskem stolu In želimo, da vodi občino v krščansko-narodnem duhu brez strahu pred liberalnimi jezički.
c Dobrna. Zadnja prireditev Bralnega društva je izpadla v splošno zadovoljnost. Igralci so s svojim nastopom pri zbranem občinstvu vzbudili veliko smeha. Pokazali so, da tudi priprosti kmečki mladenič s pridnostjo kaj doseže. Kaj hočemo reči o mešanem zboru! Prvi nastop je bil v tem številu, 15 oseb je bilo. Ako bo imel vedno dovolj vstrajnosti, požrtvovalnosti in edinosti, se bo sčasoma lahko meril s starimi in izvežbanimi zbori. Vsa čust in hvala mladim prirediteljem! Slišimo, da bodo tudi fantje pomnožili svoj moški zbor. Prav je tako! Le ven iz gostiln ob nedeljah in praznikih! Zahajajte raje k pevskim in drugim vajam. Ohranili si boste zdravje in poštenje, prihranili si denar in se ob enem veliko lepega naučili.
c Iz šentjurske okolice. Od Sv. Štefana poroča se nam glede na naš tozadevni dopis v zadnji številki, da tam ni bilo nobenega obešenca, kakor je bilo v zadnji številki pomotoma poroČano. — Želimo ve-leposestnilcu-poštenjaku Zakošeku, p. d. Plnvcu, krepkega zdravja ter dolgega in srečnega življenja. Dopisnike pa prosimo, da poročajo vedno resnico.
c Dramlje. Nedeljsko zborovanje, ki ga je priredilo Zgodovinsko društvo, je kaj ugodno uspelo. 0-
tvoril je zborovanje predsednik Mladeniške Zveze, M. Vengušt. Izročil je Zvezi pozdrave posavskih mlade-ničev — bil je namreč udeležen na znanem mladeni-škem taboru v Brežicah, in nato podelil besedo glavnemu govorniku, g. dr. Kovačiču. Ta je v jasnih besedah podrobno opisal krvave dogodke, ki so se odigravali pred 100 leti v bitki pri Lipskem, v kateri so padali tudi naši pradedi, nam pokazal Napoleona"kot žrtev napuha in krivice ter nas vspodbujal, naj v težavah in trpljenju ne obupamo, marveč zaupamo v Boga in vase, pa se bo vse dobro izteklo. K sklepu svojega govora je omenjal važnost Zgodovinskega društva in nas pozival, naj zbiramo starinske reči ter jih pošiljamo omenjenemu društvu. Predsednik je na kratko omenil življenjepis Napoleona, na kar je zapel mladeniški zbor primerno pesem.
c Brasiovče. Pred kakimi sedmimi leti se je u-stanovila pri nas hranilnica in posojilnica; njen obstoj je torej še primeroma kratek, pa vendar, je slavila dne 2. novembra t. 1. poseben dogodek. Ta dan je namreč njen promet dosegel in prekoračil prvi milijon', kar je pri tako mladem podjetju in z oziram na okolnosti, pod katerimi je bila ustanovljena, ko so posojilnice nastajale in rastle kot gobe po dežju, vsekakor pomembno, zlasti, Če se povdarja, da je bil promet povsem pravilen in ne umetno narejen, kakor se to dostikrat dogaja pri podobnih podjetjih. Naša hranilnica in posojilnica je osnovana na trdni podlagi neomejene zaveze in visokimi deleži, kar daje zavodu popolno varnost. V kratkem času svojega delovanja si je nabrala lep rezervni zaklad, razdelila vsako leto del Čistega dobička v dobrodelne namene, in kar je Še posebno hvale vredno, dala je to leto znatno pod-] oro v popravilo raznih občinskih cest. Vse to pa je bilo mogoče le vsled nesebičnega delovanja načelstva in nadzorstva, ki opravlja svoje posle takorekoč brezplačno, Ob tej priliki dosege prvega milijona želimo, da bi se ta zavod tudi v prihodnje krepko razvijal in deloval v prid narodu, kar mu bo mogoče le tedaj, Če vedo vsi sloji ceniti in podpirati domače podjetje. Na vas, vrli Braslovčani, je ležeče, da se bo zamogel zavod prej ko mogoče ponašati z drugim milijonom! V to pomozi Bog in vaša zavednost.
c Sladka gora. Zadnjo nedeljo je imel ob dobri udeležbi potovalni učitelj g. Pirstinger poučno predavanje. Povdarja! je najvažnejše nauke glede jesenskega in zimskega dela zlasti' v vinogradih in sado-nosnikih. Gospod kaplan Bosina pa je opisal vsestranski pomen posebno sadjarstva, ki pomnožuje blaginjo in srečo tako posameznikov kakor celih dežel; sadno drevje lepša zemljo in zabranjuje v raznih neurjih ter pri požarih mnogotere nesreče. Z ljubeznijo do sadjarstva se tesno veže tudi ljubezen do doma, dosti nedolžnega veselja pa podaja zlasti mladini, če ga z vso vnemo goji in oskrbuje. Ker je tudi Sladka gora prav dobrodejen in pripraven kraj za sadjarstvo, zato prijatelj „na vsaki prostorček zasadi drevo, obilno trud poplačalo ti bo!"
c Celje. Izobraževalno društvo v Celju priredi v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne po večernicah v vrtni dvorani hotela pri Belem volu gledališko predstavo „Mala pevka", ljudska igra v petih dejanjih. Pred predstavo se vrši mladeniški shod, na katerem govori g. dr. Anton Korošec iz Maribora. Mladeniči, dekleta in prijatelji naših društev, pridite v obilnem številu.
c Sv. Pavel pri Preboldu. Politično društvo ima 23. t. m. po rani službi božji v novem Društvenem domu shod, na katerem govori naš državni poslanec dr. Korošec in še eden. Možje in moška mladina vsi na plan!
c Griže pri Celju. Slovenska Kmečka ¿veza priredi prihodnjo nedeljo po rani službi božji političen shod pri g. Piklnu. Govori naš poslanec dr. Korošec. Volilci, pridite vsi I
c Sv. Jurij ob juž. žel. Na gostiji Bohorč—gličar se je dne 7. novembra nabralo za Slov. Stražo 5 kron 32 vin. Ziviol
c Frankolovo. Tukaj se vrši prihodnjo sredo dne 19. novembra gospodarski tečaj. Začetek ob 8. uri dopoldne. Pridite!
c S». Jurij ob Taboru. Zadružna Zveza priredi v četrtek, 26. novembra ob 8. uri celodnevni gospodarski tečaj. Govorijo živinorejski inštruktor Krištof, župnik Rožnik in nadrevizor Pušenjak.
Brežiški okraj.
b Brežice. Kovaški učeneo Zupančič je bil te dni zasačen, ko je vlomil ter kradel — kakor že večkrat poprej — pri hlapcu v Narodnem Domu. Koliko fantov-učencev se tu pogubi: obrtna šola je nemška, brez veronauka, po nekod pa se tudi mojstri nič ne brigajo za njihovo vzgojo ali jih sploh ob nedeljah ne puščajo v cerkev. Pazite, stariši!
b Artiče. Že zopet je padla naša malenkost liberalcev v koš. S 1. novembrom se je namreč ustanovila tukaj c. kr. poŠta, katere pa naši liberalčki niso nič kaj veseli, ker so vedno mislili, da pade gotovo v njihove roke. Eden se je celo izrazil, da odide v A-meriko, ako pošte ne dobi. Dobil jo je pa mož, kateri po pravici zasluži to ime. Takih nam je potrebno, tiste liberalne simeti je treba pa povsod vun pometati.
b Kozje. Jabolčni cvet se je videl te dni na jablan u gospe Dvornikove. Redka jesenska pomladna prikazen!
b Rajhenburg. V petek, dne 7. novembra, smo nesli k zadnjemu počitku mlado gospodinjo in mater, Ano Novak iz Blance. Ker je bila vzorna in pobožna žena, žalujejo za njo ne samo domača rodbina, ampak cela vas in vsi, ki so jo poznali. — V ponedeljek, dne 10. novembra, pa se je vršil pogreb Neže Mirt, žene železniškega čuvaja. Po dolgi in mučni bolezni, katero je prenašala z udanostjo, in potrpežljivostjo, do katere se more povzdigniti le globokoverno srce, jo je vzel Bog iz doline trpljenja k sebi. V življenju pro-skrbna in vestna vzgojiteljica svojih otrok in ljubez-njiva spremljevalka svojega moža na težavnem potu zakonskega življenja, si je pridobila povsod prijateljska srca, ki so jo tolažila v hudi bolezni in se je spo-
ALI SE VAM NE SMEJE SRCE, CENJENA
IIIIIIIIIIIUIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllO
GOSPODINJA,
lllllllllllil!ll!UIII!llll!!lll!ll!llllll!llllill>llll>IIIIIH>llllllll če ogledujete svoj bliščeče beli zaklad na perilu? In ni li potrata in nespamet, uničevati to drago perilo s slabim in samo navidezno cenejšim milom? S Schichtovim milom, znamka "Jelen", se ne snaži perilo samo brzo in brez truda. Vsled zajamčene neškodljivosti mila z jelenom se obdrži mnogo let kot novo, obdrži vedno svoj beli blesk in ima prijeten vonj.
minjajo sedaj v svojih molitvah. Ubogi mož in osiroteli otroci bodo gotovo našli pri vseh sosedih blago-ČuteČe srce in dejansko ljubezen. Počivaj v miru, blaga žena, dobra mati!
b Rajlienburg. V noči med Četrtkom in petkom prejšnjega tedna je neznani lopov vlorrfl v cerkev in ukradel iz puščice v roženvenški kapeli okoli 15 kron. To je že drugi slučaj v zadnjih letih. Po vseh okoliščinah soditi, je vlomilec blizu doma, ker je vedel za posameznosti, ki jih tujec ne more poznati. Zadevo preiskujejo orožniki.
b Rajlienburg. Sestanek Dekliške Zveze se je vršil v nedeljo po večernicah ob obilni udeležbi. Sklenilo se je, da hočejo vse članice z vso vnemo agitira-ti k novemu letu za „Slovenskega Gospodarja" in. pa „Naš Dom", da se tako vzame upliv siabih časopisov kakor so „Stajerc", „Narodni List" in „Slovenski Narod", Sklenilo se je tudi, da bodo delale vse članice za geslo: „Svoji k svojim". — Prihodnji sestanek se vrši dne 8. decembra na praznik Marijinega spočetja ob uri, ki se bo pravočasno naznanila,
b Rajhenburg. Dne 27. novembra se bo vršil v prostorih kapla-nije gospodarski tečaj. Agitirajte že sedaj za obilno udeležbo.
b Videm. Poslanec g. Fr. Pišek ima shod 16. t. m. po večernicah v stari šoli. Volilci bodo imeli priliko razgovoriti se znjim o zunanji in notranji politiki, o državni in deželni upravi, o gospodarstvu z ozirom na razne panoge spadajoče v okvir državnih in deželnih določil, o novih načrtih in podjetjih, za zboljčanje narodnostnih razmer, napiedovanju gospodarstva in pospeševanja pri izobraževalnem delovanju. Vse dobromisleče vabi Kmečka Zveza.
Najnovejše.
Državni zbor. Nemci so doživeli v državnem zboru dne 11. t. m. precejšnji poraz. Češki poslanci so stavili na ministrskega predsednika groia Stiirgkha interpelacijo, zakaj vlada trpi, da se je ustava na Češkem z upostavitvijo upravne komisije prekinila. Groi Stiirgkh je v torkovi seji v daljšem govoru odgovoril, da je bil ta korak vlade z ozirom na slabe razmere, ki so vladale na Češkem, posebno pa radi nesporaz-umljenja med Nemci in Cehi, ter denarnega poloma, ki je pretil celi deželi, potreben. Češki poslanec Stali ek je nato predlagal razpravo (debato) o Stiirgkho-vem odgovoru. Nemci so se izrazili proti. Pri poimenskem glasovanju je bil češki predlog sprejet z 202 proti 180 glasovi. Ko bi bili vsi Slovani v državnem zboru vedno tako edini, postali bi Nemci tekom časa gotovo bolj ponižni. — V torek zvečer se je v seji klu-bovih načelnikov sklenilo, da se vršijo seje državnega zbora v sredo, četrtek in petek. Na dnevni red prve polovice vsake seje se postavi razprava o Sturgho-vem odgovoru, druga polovica pa se porabi za razpravo o davčnem načrtu. Danes zvečer se izvolijo delegacije. Zasedanje delegacij se začne na Dunaju prihodnji torek, državni zbor pa bo imel prvo sejo v prihodnjem tednu v Četrtek.
Ilomatije v Galiciji. Položaj glede poljsko-ru-sinskega spora v Galiciji se dosedaj še ni nič izpre-menil. K pogajanjem glede spremembe gališkega de-želnozborskega volilnega reda so poklicali na Dunaj tudi oba katoliška škofa iz Lvova.
Veliki sneženi viharji so divjali dne 9. in 10. novembra v Severni Ameriki. Celih 36 ur je bil ves promet na morju in tudi na železnicah ustavljen. Mnogo parnikov je zalotil vihar na morju. Pričakujejo se vesti o velikih nesrečah.
Nad 5000 oseb je zbolelo za škrlatico te dni v Londonu na Angleškem. Bolezen se širi dalje.
Listnica uredništva.
Hoče: Prijatelj! Tvoj dopis je vsekako zelo zakasnel. Otvoritev tiste koče je bila že pred več mesoci. Take „novice" nimajo nobene veljave več. Pozdrave! — Petrovče: Hvala lepa! Dobili že od druge strani. — Zavrč: Dobro! Zelo nas bo veselilo, če boste med svoje tovariše širili naš list. Vaša župnija, kakor skoro vse župnije v Halozah štejejo v primeri z drugimi župnijami n. pr. na Murskem polju, Sav dolini in Slov. goricah malo število naročnikov. Pošljemo Vam, ako želi e položnice. Le na delo, katero bo pri Vas gotovo lep uspeh imelo! Berkovci: Ostrine dopia so tožljive. — Riinica, Središče, Sv. Bolfenk,vSv. Lovrenc na Dr. polju, Zidanje bolnišnice v Sav dolini, Artiče, Žalec, Sp. Grušovje: Prihodnjič!
3-rašlso tržno poročilo.
Sejem z rogato živino dne 6. novemb. 1913 Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 83—li:6 kron (izjemoma 110 kron), poltolsti 70—83 kron; suhi od 60—68 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 62—80, poltolste od 42 60, suhe od 82—40, biki od 64—78, dojne krave do 4. teleta od — do - K, čez 4 tele od do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 60 do 76 kron. Kupčija slaba, cene večinoma nazadovalo
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1 26, K l-40 teleta la (i/.jcmoma cena od K 1'42 do K 1'46); mlade svinje od K ! 62 do K 160; nemške pitanske Bvinje od K 1 40 do K 150; ogrske pitanske svinje Ia od K 134 do K 136; ogrske pitanske svinje Ila od K 128 do K 134; mesne svinje od K 1'44 do K 1 48; bošnjaške pitanske svinje, od K 1 24 do K 130; ovce od K — 80 do K 90; kozliči in jagneta od K —•— do K —•—. Kupčija slaba, cene napredovale.
Loterijske številke.
Trst 5 novembra 1813 18 55 71 19 59 Dunaj 8. novembra 1913 81 27 56 1 42
		
■ B	MALA OZNANILA. Si Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo HR 1 tistim, ki priložijo znamko za 10 vin.	
		
Dunajska kava
Fina melange, figova-kava, čaj. kakao, čokolada, kompozicije za rum in vse likerje itd , pošilja v paketih po 5 kg franko v vse dežele naše monarhije spe ialist za kavo Au(ii«t Fr rdiu nn. Dunaj XVIII Kreuzgasse 24 6. Prosim zahtevajte cenike. 1272
Na prodaj je skioptičen aparat sistem „Saturn" s tahiskopom C 4, acetylen-razsvetljava, in vsa priprava prve kakovosti, malo rabljen po primerni ceni. Več se izve v kaplaniji v Konjicah.	1214
Priden in pošten hlapec lepega vedenja z 16 — 18 leti, kateri zna brati in pisati se sprejme takoj v službo k enemu konju pri gosp. Ivanu Trauuu na Ptujski gori.
1237
Cepi,eno trsje In ključ ! Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina amerikanskih trt na prodaj Seznam trt: pošip, rulander, burgunder beli in rudeči, muškat, žlahtnina bela in rudeča, portu-gizec, laški rizling, ranfol, izabela in več tisoč korenjakov. Cena po dogovoru. Naročila se sprejemajo dokler bo kaj zaloge. J. Verbnjak trsničar, Breg pri Ptuju. 1295
Kdor rabi močne in trpežne zimske barhente, flaiule, lanene in bom-bažaste kanafase, cefire, po modi zimsko blago za dame in gospode, platno, rjuhe, ripse, kotenine, brisače, robce in druge tkanine, naj se obrne na krščansko tvrdko Jarcslav Marek, ročna tkalnica št. 72 v Bistrem pri Novem mestu ob Met. (češko). Vi»rci se pošljejo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega baihenta, 11»,-nela, kanafasa itd in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 K, prve vrste za 20 K, najfinejše vrste za 25 K franko po povzetju. Ostanke dolge 3 do 10 m. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Dopisuje se slovenski. V enem letu nad 300 priznalnic od Slovencev.
1265
Štefan Ksufman
troovšes t telesnim;
v Radgoni
priporoča svojo veliko zalogo štedilnikov. peči in vs ko vrstne posode. 839
Krojaškega učenca in pcmo&nika
sprejme takoj krojač Jakob Skaza v Slov. Bistrici.	1280
Učenca, starega 14 let, ki bi imel veselje do kamne klesarska obrti, takoj sprejmem. Učna doba 3 do 4 leta. Učenec ima pri meni hra no, stanovanje, revnejši tudi obleko. Jakob Golobič, kipar v Ljutomeru.	1279
Proda se posest-o, pol ure od župnijske cerkve, ¿segajoče okro glo 50 oralov; gozda v dobrem stanu H do 20 oralov, vinograda 3'/j oralov, 1 oral novega nasada, doma njive in košenina. Rediti se moro do 8 glav goveje živine. Hiša, kleti in gospodarsko poslopje je zidano in dobro ohranjeno. Vprašati je v Suhodolu p. Loče pri Jan. Zidanšek p. d. Kompar. 1291
Posest»*) na prodaj, meri en oral. Cena 2000 kron. Izve se pri Ho-lanec, Novavas pri Konjicah. 1239
Na prodaj!
Ker sem prevzel očetovo pasestvo je na prodaj lepo posestvo pri Sv. Ani na Krembergu v Slov gor., ob-egajočo 4 orale zemlje (vrt, vinograd, njive, sadonosnik in gozd. Vse v dobrem in rodovitnem stanju. Hiša in preša z opeko kriti Prej je bila tu dobro obiskovana gostilna. Ctna po dogovoru. Pojasnila daje Tomaž Ornik, posest, pri Sv. Ani na Krembergu. 1290
Glasovir v prav dobrem stanu, za 100 kron proda organi st pri Sv. Jakobu v Slov. gor.	1292
Posestvo se proda v Kamnici od 5000 do 100„ kron Oglasiti seje pri Matiju Žižek v Kamnici pri Mariboru št. Iti.	1264
Lepo p sest o na prodaj, meri okoli 26 oralov, zraven je velik lep gozd, lepe njive v ravnini in travniki, zraven lopo gospodarsko poslopje, okoli lepe brajde, vse čisto zraven cerkve. Se vse po ceni proda. Frančiška Oberžan, po-sestnica, Širje št. 6, pošta Zidan-most.	Ii86
Lepo stanovanje se da v najem s 1. ali 15. dccembrcm slovenski krščanski stranki. Primerno posebno za penzijoniste. Dve sobi, jedilna kamarca, klet, drvarnica ln vr'. Mesečno 28 K. Naslov v uprav-ništvu p. d št. 1297.
Lnks-ln5 8e<*ai najceneja in najlepša petrole-jeva viseča luč v razsvetljalni moči do 1000 sveč; moč za 100 sveč samo 1 h; najbolj primerna za cerkve, dvorane, občine, gostilne itd. Zahtevajte cenike od Žinauer & Co., Sv Jakob v Slov. gor. 1275
Oznanilo.
Posestnikom vinogradov naznanjam da imam na prodaj
«eč tisoč na suho cepljenih trt
in sicer: laški r zling, šipon, muškat (14 vin.), beli burgundec, beli ranfol, trunto, žlahtnina bela in rdeča in silvanec. Vse trte so dobre kakovosti, cene prve vrste za v jesen odvzetim trtam, kom. 12 vin., za na spomlad 1914 pa 14 vin. kom, ali 100 kom. 13 K. Oglasiti se je pri Martinu Gril, trtnarju in posestniku v Senčaku, Juršinci pri Ptuju.	1322
utiiH iz<avn. Podpisani, prekličem vse obdolžitve, s katerimi sem žalil gosp. Franc Poliča, bivšega občinskega predstojnika v Trnovskem vrhu kot neresnične, jih obžaljujem in se mu zahvaljujem, ker je umaknil vloženo tožbo proti meni.
Trnovski vrh, 30. okt. 1913 Franc Bezjak.
Močen in dobroobranjen gjatio-vlr se prav po ceni proda zavoljo pveselitve. Kje, pove upravništvo SI. Gosp.	1317
BI la z lepim vrtom in z vso pripravo za prodajalnico se proda ali v najem da. Stoji tik župnijske cerkve Sv. Rupert nad Laškim. Jako zmerna cena. Več pove g. F. B ročko, Roka, Laški trg. 1318
Hiša z večjimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo se takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Khislgasse 3, 1. nadstropje.
1316
¿'«v'J«rnlil pomoriilk se
takoj sprejme pri Kari Menhart, Maribor, Koroška cesta 90. 1310
tmmmmmmmmmaKat^M
Lepo poeeat*o se proda. 8 do 9 oralov dobre, rodovitne zemlje, zidana hiša, dve sobi in kuhinja, svinjak in hlev za tri krave. Vpraša se v Krčevini št. 44 pri Mariboru.	1307
V	—-——-
Zenitna ponudba
Mladenič, posestnik kmetije, želi v svrho ženitve spoznati pridno, pošteno mladenko, ki bi imela veselje do gospodinjstva. Posestvo je brez dolga. Pogoj: neomadežena preteklost, izvežbanost v gospodinjstvu, starost nad 24 let ter strogo katoliško-narodno mišlenje. Morebitna ponudba, če mogoče s sliko ki se precej trne, na naslov B. št. 33. Celje. Tajnost zajamčena.	1311
Ucenea za brivsko obrt sprejme takoj Drago Pinterič, brivec, Kozje. Sp. Štaj.	1315
Išče se zanesljiv človek,
ki bi mesto mene prodal mojo hišo, ležeče pri Konjicah 24. vena je 4200 K. Posestvo je zelo lepo in hiša skoro nova. Za trud dobi 100 K. Pisma se sprejmejo na na slov Marija Grum, sopr. delovodje Šmartno pri Litiji.	1306
Posecitvo v Mariboru, 4 in pol orala, se proda skupaj, ali na tri do štriri dele. Mlekarija. Se lahko 6 do 10 krav redi. Maribor, Melj-sta ulica 56.	1309
Mo^nrgit In pridnega
učenca
dobro izšolanega, poštenih starišev, sprejme za mešano stroko takoj tvrdka And. i:i«l>aclirr v LaSliriii s rit ii	1313
Nova lilšu s 4 sobami, 3 kuhinje, vrt, gosp. poslopje, se proda. Nova vas 83, Maribor.	1314
Ravnateljstvo B«ngkl ilvor, pošta Vinica pri Ormožu na Hrvatskem naznanja, da se sprejme kuli»r>ra za graščinsko družino, katera je že bila v kakšni meščanski kuhinji, ki zna zdravo in okusno samostojno kuhati, starost od 40 do 50 let, samska, zahteva se lepo obnašanje, poštenost in moralnost. Plača je 24 kron mesečno. Nastop z vsakim dnevom. Išče se tudi en priden, pošten, miren, tih in moralen hlapec v vrt, a bi vrtnarju pri vseh vrtnarskih rečeh bil pomožen. Biti mora samski in čez 40 let star. Plača 16 K in dobra hrana. Ponudbe in spričevala se naj pošljejo na zgoraj navedi naslov
1308
Sa«»i>ka os«*t>a. 36 let stara, želi pri kakem starejšem samostojnem gospodu vstopiti kot gospodinja. Pisma pod „Gemütlich" 9i>. Ernovž (Ehrenhauson) poštno-ležeče.	1302
Novi bencin-motorji
tudi taki, ki so že bili v rabi, zelo priročni domači mlini se zelo po ceni oddajo. Sprejmem vsa popravila in nova naročila. Karol Sinkovič, ključavničar, Maribor, grad.	1170
Ilifta z gostilno, trafiko, žganje-toč in trgovina na deželi, eno uro hoda od mesta Maribor, na jako prometni okrajni cesti, ee pod u-godnimi pogoji proda. Tudi mesarski obrt se la ko brez konkurence vpelje. Naslov se izve v upravništvu tega lista.	1320
Trg »vtna z mešanim blagom poleg cerkve in šole, brez konkurente, z letnim prometom 4000 K se da takoj v najem oziroma se išče sotrudnik z 3 do 4000 kron proti vknjižbi. Ponudbe pod „Nikdar več" na upravništvo. 1319
Hamburg-Amerika Linie
Generalna »sentu a xu St jiü sko Murpl&tz 3 ClPciCiiiC Murpiatz 3
Najhitrejša sveža Gradec —New-York v 8 dneh. 4 parniški razr,
Izvrstna hrana, oskrba in postrežba. Teden ko 3—4 vožnje iz Hamburga.
Prihodnji parniki:
»Kais. Aug. Viktoria« 22. nov.; »Patricia« 27 nov.; »Pretoria« 6. dec.; »Amerika« 11. dec ; »President Grant« 13. decembra; »Pennsylvania« 20, decembra.
Vzajemna zavarov. v Ljubljani.
Glavni zastop za
Spod. Štajersko
pri Franu Pograjc v Mariboru, na voglu Biumengasse in Quergasse
»varuje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2 proti prelomom zvonov. Edina
domača slovenska zavarovalnica. Svoji k svojimi Sprejema tudi zavarovanja za življenje, ozir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico. 13	Pojasnil« daje gorenji sastop.


Darujte Slov. Stražo!
LISTEK.
Kje je sreča?
{Iz maloruskega).
V rani mladosti sem srečal na obrežju vroče Afrike sivega puščavnlka, ki mi je pripovedoval basen, ki pri je ostala v živem spominu, ker je skrita v njej velika resnica. Pripovedoval mi je:
Nekega lepega večera pride k staremu puščav-niku Omar ju bogat mladenič. Iz ognjenega očesa mu je sijala brezskrbna, vesela mladost. Med pogovorom vpraša starčka: „Ti dolgo živiš na zemlji, mnogo si doživel; kaj si videl in slišal na svetu?"
„Kaj sem videl? Razodel ti bom. Poslušaj, sinko, starega Omarja:
Nekega dne sem vstal zelo rano in zagledal prvi žarek vzhajajočega solnca, in jutranja zora me oblije s svojo zlaito barvo. Pride mi misel: Pojdem tje, kjer vzhaja solnce. Sel sem tje, daleč, ter najdem prekrasen vrt, cvetoče, duhteče, pisano polje. Zdelo se mi je, da sem v raju. Ljudje, ki sem jih tam srečal, so bili tako lepi, mladi. Iz oči jim je odsevala angelska dobrotljivost in ljubeznjivost. Ali kmalu sem spoznal, da tudi oni kakor jaz, nečesa iščejo, po nečem Hrepenijo. Zelja teh ljudi je bila — sreča.
Jaz pa se odlečim: vrnem se v svojo puščavo. Vrnem se. Zopet vstanem nekega jutra prav rano, zelo zgodaj, zagledam prvi žarek vzhajajočega solnca — in prvi žarek zagleda mene. Sklenem: Pojdem tja, kjer solnce vzhaja. Grem daleč — daleč. Tamkaj zagledam mesto, lepo in veliko. Nikdar prej še nisem takega videl. Hiše so bile visoke ko gore, ljudi silne množice po ulicah', bogastvo povsod, imetje v izobilju, a prebivalci tega mesta so vzdihovali po — sreči, In vrnil sem se v svojo puščavo.
'Ob zori nekega dne se napotim zopet tje, kjer vzhaja solnce. Zagledam tam Široko morje, skoro pokrito z ladjami in parniki, napolnjenimi z bogastvom. Ves plavajoči svet je nekam hitel, hoteč drug drugega prehiteti. Vprašam jih: „Kani hitite, ljudje?"
„Za srečo!" mi odgovorijo.
„A kje je sreča?" vprašam.
Eni mi pokažejo sem, drugi tje, tretji zopet drugam. Spoznal sem, da tudi vsi iščejo srečo, toda je ne znajo najti. Vrnil sem se v svojo puščavo.
In zopet nekega dne vstanem zgodaj ter sklenem iti tje, kjer solnce vzhaja. Grem. Tam, kjer je vzšlo, najdem polje, Široko ko morje, tiho ko grob. Bilo je pokrito s hribčeki in grobovi. Vse je bilo tu videti staro, razpadlo, kakor da bi bila že stoletja preminula od tiste ure, ko se je smrt tu nastanila.
Približam se enemu grobnih spomenikov in po-iščem napis. Preberem ga: „Grobovi sreče". Zamislim se dolgo in vprašujem: „A kje so ljudje, kje morje, ladje?" Ali nihče mi ne odgovori, ker tu ni nihče več iskal sreče.
Vrnem se v svojo puščavo in od tistega časa sem se naučil, ozirati se bolj na zahod, ko na vzhod solnca — svojega Življenja."
„Da, tam na koncu našega življenja čaka nas naša sreča" — reče starček in sklene svojo pripoved-Eo.
Številka 73*
V prostih urah čitam večkrat v dnevniku peke plemenite, žalibog že davno in prezgodaj umrle gospe. Zapustila mi ga je, In včasih mi solze zalijejo o-či, ko gledajo v te kratke, a jedernato pisane beležke.
Iz c&lmga, sveta.
Plača poslanikov. O tem poroča peki angleški list in navaja: Najboljše plača svoje poslanike Amerika, in sicer ima najvišjo plačo njen poslanik v Londonu, to je 840.000 letno. Vrhu tega pa ameriška vlada svoje poslanike vedno izbira izmed bogatih ljudi, ki Imajo za svoj zunanji nastop tudi dovolj zasebnih sredstev na razpolago. Za ameriškim poslanikom v Londonu pride takoj avstro-ogrski poslanik istotam in pa angleški v Parizu, ki imata vsak po 216.000 K pa leto. Angleška poslanika v Berolinu in na Dunaju dobivata samo po 192.000 K, dasi sta ti dve mesti dokaj dražji nego Pariz. Ravno toliko dobivata Irancoska poslanika v Londonu in Peterburgu. Rusija vse svoje poslanike enako ; lačuje, in sicer dobi vsak po 190 tisoč kron na leto; izjemo dela samo ruski poslanik ¡v Rimu, ki dobiva samo 153.600 K na leto. Zelo slabo plačujeta svoje poslanike Španija in Italija, prav dobro pa Japonska in Turčija. — Poslaniki so višji drž. politični uradniki, ki v tujih mestih zastopajo svojo vlado.
Živa zgorela je 51etna Frančiška Novak, pos. hči v Podlipi, žp,pnija Raka pa Kranjskem. Bila je na njivi, kjer je njen oče Franc Novak oral, mod tem se je pa neopaženo odstranila in hitela k ognju, kjer je bil zakuril neki pastir. Komaj je bila deklica pri ognju, pa se ji je vžgala obleka. Nesrečni oče je hitel na pomoč in je skušal z golimi rokami pogasiti o-genj na njeni goreči obleki, a bilo je brez uspeha njegovo prizadevanje. Vsa obleka na njej je zgorela in nekoliko ur pozneje je dekletce za opeklinami umrlo. Tudi oče se je med gašenjem hudo opekel pa obeh rokah, vsled česar se zdaj zdravi v kandijski bolnišnici pri Novem Mestu.
Jasno spričevalo so plemenitega srca, pristno krščanske ljubezni do bližnjega, ranjke, Marsikatera beseda, ki jo tu čitam, bi bila vredna, da bi se podala ženskemu svetu kot opomin na življenja pot, in marsikateri, tu zapisani dogodek, bi bil vreden, da se ot-me pozabljivosti in ohrani javnosti v pouk in porabo. To velja tudi za sledeči dogodek, ki ga je doživela rajna In ki ga podajam neskrajšanega in pespreme-pjenega.
„Vselej sem bila te misli, da so bolnišnice vzgojni zavodi, ne samo za bolnike same, ampak tudi za tiste, ki pridejo v nje le za nekaj ur ali celo minut pa kratek obisk. Jaz vsaj sem od vsakega hoda skozi te dvorane trpljenja zajemala mnogo koristi za svoje srce. Vsikdar sem prišla domov vernejša, ponižnej-ša, sočutnejša, s svojo usodo zadovoljnejša.
In dostikrat tudi mnogo izkušenejša. O, želela bi, da bi smela na vsak tak obisk vzeti seboj mnogo ljudi, zlasti mladih, tuintam bi jim kaka bolniška postelja dala nauk, krepek dovolj, da jih pripravi do tega, da bi izboljšali in srečnejše uravnali svoje življenje! —
Ker sem bila v bolnišnicah našega mesta zna^ na oseba, smela sem vstopiti tudi v take sobe, v katere je bilo drugim sicer strogo zabranjeno.
Za trenotek me zanima izmed vseh bolnikov naših bolnišpic pajbolj št. 73.
Stev. 73 prebiva v „kliniki, oddelek za nalezljive bolezni", v sobi na koncu hodnika popolnoma sam. „Stev. 73" je mož, morebiti še ne ravno star, pa na vsak način je videti zelo star, rumenega, strašno trpljenje razodevajočega obraza in nepopisno žalostnih oči. Te oči so me pogledale tako hvaležno, ko sem mu prinesla Šopek cvetlic in pekoliko južnega sadja, da sem morala, čeravno ni niti besedice spregovoril, obisk čez nekaj dni ponoviti.
Tudi pri drugem obisku se je vršilo vse ravno tako. Molče je sprejel moje majhno darilo ip se mi zahvalil le s hvaležnim pogledom.
Zunaj mi je povedala usmiljena sestra, da bolnik ne more govoriti. „Silne bolečine mu povzroča, milostiva gospa — saj razumete! Revež ima raka na jeziku."
Nehote zavpijem presenečena.
„Da, in želi si operacije, da bi ga rešila trpljenja. Toda g. prolesor še pe ve, ali bi bilo umestno ali ne. Op misli, da je mož že preveč v letih in oslabljen vsled hudih bolečin."
„Kako pa prenaša svoj križ?"
„Vzgledno — kot veren kristjan. Večkrat je že prejel svete zakramente in skoro nikdar ne.izpusti rožnega venca iz rok. Vendar nam je naročeno, strogo paziti nanj. Pravijo, da je, prodno je prišel v bolnišnico, poskusil samoumor, toda, kakor sem trdno prepričana, le vsled prevelikih bolečin, v trenotni dušni zmedenosti. Toda kdo jamči, da se zopet kaj takega ne zgodi ž njim? Včasi divja v svoji sobi od bolečin, da ga je strašno gledati. . ., toda glasne tožbe, godrnjanja, ni slišati. Nikdar še pisem imela tako potrpežljivega bolnika!"
„Naj mu Bog vendar po operaciji vrne zdravje!" vskliknila sem vsa ganjena.
Sestra zmaje z glavo. „Stalno bi ne bilo, gospa! Eno leto, v najugodnejšem slučaju 2 leti, bi se strašna bolezen morebiti ustavila, da bi se lotila potem svoje žrtve s podvojeno močjo. Jaz bi ubožcu rajši želela, da ga Bog z lahko smrtjo reši in mu da v nebesih plačilo za njegovo potrpežljivost v trpljenju."
„Ali ima še sorodnike?"
„Mislim da ne, ker tukaj ga še ni nihče obiskal ali pa vprašal po njem."
Napad na amerikanskega škofa. Iz St. Janža (Sankt Johnsa, Neufundland) poročajo, da je z revolverjem med službo božjo v cerkvi Harbaer-Grace nevarno ranil umobolni socialist Hare škola Marcha,
Vojaški vlak se prekucnil v prepad. Iz Meridiana (Teksas) se poroča, da se je prekucnil v prepad neki vojaški vlak, ker se je podrl lesen most, 20 vojakov je mrtvih, približno 100 pa ranjenih.
Smrt v kadi. Nedavno so v kleti škofijskega zavoda v Kopru prešali grozdje. Bilo je že več sodov polnih kipečega mošta. V veliki kadi sta tlačila grozdje 2 dninarja. V nizkem prostoru se je zbralo toliko ogljikove kisline, da sta se delavca onesvestila in so naslednji dan dobili oba mrtva v kadi.
Smrt na dnu morja. Blizu Pulja je pri delih za vojno mornarico na dnu globokega smrtno ponesrečil potapljač Pavel Verner, Kako se je zgodila nesreča, še ni jasno; dejstvo je le, da so ga potegnili na krov ladje mrtvega.
Kako mesto Zagreb meščane s hrano preskrbuje. Zagrebški občinski odbor je naročil za zimo 28 vagonov krompirja, 2 vagona kislega zelja, 2 vagona fižola in veliko jajec. Dalje je naročil 15.800 kg različnih rib in 8200 kg morskih losov, ki se bodo prodajale vsak petek na trgu. Kakor znano, ima občina (udi troje mesnic, kjer prodaja goveje in prašičevo meso prve vrste. Dalje prodaja občina mleko ip mlečne izdelke ter zelenjavo. Večja naročila se dostavlja-jo strankam na dom.
Stekli volkovi v Galiciji. Iz Lvova se poroča: V galiških karpatskih pokrajinah so se pojavile velike črede volkov, ki papravljajo med živino veliko škodo; najhuje pa je, se zdi, da so volkovi stekli. Ta-mošnjemu prebivalstvu, ki je na volkove dokaj navajeno, se je čudno zdelo, da se volkovi, Čeprav so bili
Od tega pogovora s sestro Miroslavo me je št. 73 še bolj zanimala, Morebiti je to začutil in dobro se mu je zdelo. Pri prihodnjem obisku vsaj mi je napisal na mojo tablico: „Zakaj pridete k meni in me skušate razveseliti, mene, nesrečneža, ki se ga vsi iz-ogibljejo in se jim studim?"
„Jaz Vas ne zaničujem. Obžalujem Vas in bi Vam rada pomagala, če bi mogla", odgovorim mu pri-prosto.
„Ne obžalujte me, jaz trpim le to, kar sem zaslužil", je napisal v odgovor. „Bog je pravičen. Ostra je sicer pokora, kil ml jo je naložil, toda za srečnega se smalram, Če se bo ž njo zadovoljil in me tamkaj milostno sprejel."
„Bog ni samo pravičen, ampak je tudi usmiljen. Ne bo Vas zavrgel", mu odgovorim globoko gi-njena.
Hvaležno so se ozrle na-me oči z bolestnega obraza, in zopet je pisal na majhno, Črno tablico: „Vi ste dobra, to Čitam v Vaših očeh. Zato Vam hočem vse razodeti.. Morebiti zadenete kdaj na mladega človeka, ki hiti proti enakemu propadu, pred kakršnim stojim jaz, takrat mu postavite mene za svarilen zgled, potegnite ga nazaj . . .
Kar zdaj trpim, je posledica grehov moje mladosti, V svojih zdravih letih sem bil suženj najpogub-nejše vseh strasti, nečistosti.
Imel sem premoženje, bil v dobri in ugledni službi, ljubeznjivo ženo in ljubko dete sem imel. In to vse sem zanemarjal ter se žrtvoval svoji nesrečni strasti. Premoženje in službo sem izgubil, prijatelji so se s studom obrnili od mene, in moji ženi je žalost izkopala preranigrob. Slednjič sem izgubil tudi zdravje, in danes se bojuje moja edina hčerka,, dober, lju-beznjiv otrok, ki mi je v zvesti ljubezni stregla, v nekem zdravilišču s smrtjo — prenesel sem bolezen, na kateri boleham, raka na jeziku, tudi pa njo!
Več let že se razširja strup po mojem telesu in grozne bolečine me mučijo. O, ko bi slutili, kaj sem pretrpel in Še trpim! Najprej bi bil skoro obupal, da mi ni poslal Bog pobožnega, gorečega duhovnika, ki me je ž Njim spravil. Od takrat se je naselil mir v mojem srcu in skušam bolečine potrpežljivo, v duhu pokore, prenašati. Toda ena reč me navdaja s strahom. Rekli so mi, da bi bil enkrat že skoro storil samomor. Jaz sam ne vem pič o tem, bolečina je menda v tistem trenotku mojega duha zmedla. In zdaj samo za to prosim Boga, da me tega obvaruje, da bi mu mogel popolnoma zadostiti in stopiti spokorjen pred njegov sodni stol. Tudi v dušni zmedenosti ne bi si rad pretrgal niti življenja, ki sem si ga že itak zadosti okrajšal."
Silno ganjena sem bila in nekaka groza me je obenem spreletela. Rada bi bila nesrečniku izprego-vorila kake tolažilne besede, toda kje naj najdem take, da ne bodo vsakdanje in vepdar pe padležne?
„Bog Vam pomagaj!" rečem slednjič tiho in odidem.
Ko čez nekaj dni zopet pridem, pove mi sestra Miroslava, da se je profesor vendar odloČil za operacijo in da jo je že izvršil.
„In ali se je posrečila?" vprašam naglo.
Usmiljena sestra zmaje z ramami* „Posrečila? Da, in ne! Bolnik leži kakor omamljen v nezavesti, iz katere se, kakor se bojim, ne bo več vzbudil. Sicer pa je radovoljno šel k operacijski mizit, tudi si je prej še pri sv. izpovedi očistil srce."
Štiriindvajset ur po tem razgovoru je bil Št. 73
mrlič.
(Konec prih.)
že večkrat prepodeni, vedno iznova vračajo v bližino seliŠČ ter napadajo ljudi in živali, dasi jim v pogorju ne manjka hrane. Ko so nato pri Glinjanju ubili eno volkunjo, so jo zdravniško preiskali in dognali, da je bila stekla, Volkunja je bila obgrizla 15 goved; na 7 ogrizenih volih se je te dni pokarala steklina ter so jih morali ustreliti. Kasneje je na ta način končalo še več druge govedi. Sedaj je zaplenila oblast še 87 goved in je postavila pod živinozdravniško nadzorstvo. Ker je opravičen sum, da je med volkovi Še več steklih živali, je okrajno glavarstvo v Dolini odredilo obširne odredbe za lov pa volkove ip se pajbrže pritegne tudi vojaštvo.
Ministrova hči sobarica. Gdč. Gerda Peder-son, hčerka sedanjega danskega poljedelskega ministra, služi v Londonu kot sobarica in je ponosna na to, da se sama preživlja. Londonski listi so prinesli njeno sliko.
Po končanem ženitovanju. Tast: Moj zet kar
žari samega veselja, meni se zdi, da bi se bil tudi s polovico dote zadovoljil.
Nekaj novega. Ribničan svojemu tovarišu: „Vajš Nace, kaj je novega?" — „Kaj?" — „II vajš, d'nar se bo opiistu!" — „Zakaj?" — „I, nu vse na tu kaže. Jest ga najmam, ti ga najmaŠ; pa jih je še več, ki ga .najmajo."
Pred sodiščem. Sodnik: „Da ste drva kradli — priznavate, Ali.se imate s čem zagovarjati?" — Za-toženec: „Jaz sem od drugod prišel in nisem vedel, da je tukaj les krasti prepovedano."
Pred sodiščem. Sodnik: „Ali nočete vsaj ene izmed psovk preklicati?" — Zatoženec: „Hm . . ., o „biku bi se že še dalo govoriti, „osla" pa nikakor ne prekličem,"
Kdor hoce dobiti!
za malo denarja veliko dobrega blaga, naj si naroči od „Prve slovenske spodnja štajerske razpošiljalnlce"
J. I Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica it 5
Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna za samo 8 K, 20 m posebno močnega za 9 K, 20 m zelo finega za 11 K, 20 m močnega druka K 8'60, 20 m posebno močnega za 10 K, 20 m zelo trpežnega 12 K. Za enako ceno kakor druk se dobijo tudi ostanki cajga, kambrika, levantina, pisanega platna in parhenta. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena.	680
Več kot 1 milijon kron
ca. je v kratkih mesecih izplačalo zavarovancem društvo 1111
**
Mädchenhort
99
Prvo splošno dobrodelno društvo za preskrbo dote in b»le za dekleta, ki imajo namen stopiti t zakon
Vsak član plača v dveh letih 294 K in dobi čez 2 leti v slučaju poročitve 600 K in se torej svota obrestuje z 124% Sprejem članov: brez določen« starosti, brez razlike
glede vere, kres zdravniškega atesta. Noben riziko! Zahtevajte takoj brezplačne prospekte od glavne izplačilne „Madbenhorta ' sa Štajersko, Gradec Annenstrasse 9, ali od njenih izplačilnic v mnog h krajih. Voditelji vplaUlnic se sa Štajerskem in Koroškem povsod pod ugodnimi pogoji sprejemajo.

Znano Je« da se kupuje
pri staroznani domači zanesli'vi trgovini ne samo po ce**	tudi prav dobro:
Sukneno blago (Sto* moške in dečke, Novomod.no volno ženske i Jekleta, Najnovejše perilu üiAgi* z® Dleke in blnze, Platno belo in t .dano za sr ce in spodnje hlače Blago sa p steljo, sa rjuh brez šiva in matrace, Sratce ugotovljene vseh v t za moške in ženske, Piedpaamfee veliki isbir za prati in s črnega atlasa, Zmiraj novosti roboev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
a^T zastonj	i
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
Karl Worsche, Maribor H.
Gosposka ulica šf. 10.
f
Franc Pleteršek
s@S@@a pohištva
Maribor, Koroška cesta št 10
nasproti Cirilove tiskarne
priporoča svojo bogato zalogo pobranega, motno is trdega lesa nareto pohištvo, za spakice, jedilnice in kuhinje. Divače, vložke, matra;?e, stole in ogledala. Otroške železne pos elje. Vse domače deio, solidno tako, da je vsaki od-jeiiale«? zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko ljudstvo 61	kupuj pri Slovencu.
Prva slovenska izdelovalni«« mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovin in obrt, stav. in umet. ključavničarstvo
Ivan f«eh@k
Celje, PoLska ulica it. 14
priporoča svoje tehtnice. Isust-rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež.

Alio še niste, pošljite naročnino
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno!
• • • • • •
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
pdporo^a po asfaltih cenah svojo bogato zalogo steklena hi por» mUm&Mte posod«, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip in okvirjev m
— ^revsetfe vseh steklarskih det pri eerkvah let a&nrtMsIs.
Mafsolldmfša In točna postrežbe.
Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor
želodčni liker
0Ö4—3
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Pristni „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
Naslov za naročita: „FLORIAN", Ljublj»na.
Bolezen pri svinjah
pomeni za vsakega svinjerejca veliko izgubo.
Svinjereja je le	♦	„Sussanuul", ki
tedaj dobičkono«-	T	so se že nad 50
na, če nobena žival ne zboli. Najuspešnejše sredstvo za obrambo in ozdravljeaje vseh svinj akih kužnih bolezni so Obeliskove svinj-site kapljice,
let dobro obnesle. Nrštevilno zahvalnih in priporočilnih pisem, dokazuje iibsrni u&-nek tega izvrstne ga sTeditva Vsak svinjerejec bi moral imeti te iz-
Prva	1288
staj. trsničarska zadruga
(pošta luršinci pri Ptuiuj Joieff uilaga, Maribor
.	n.Artoi AAni lAr. ■ trta n 1M f t 11C i. trntnvndii in umor
borne kapljic vedno doma. Steklenica a eno kron«. Deset steklenie 8 K Pariti je treba na varnostno znamko „Obelisk" in ime „SussanOl". Vse dr ge preparate se naj kot manjvredne odločno zavrne
Glavna z*log» v Mariboru: Lekarna „Pri Mariji Pomigaj"
W. A. Koaig, Tegelhtfeva cesia 1 (nasprori frbnčiSkan)
ski oerkvi).
Edina izdelovalnica:
Lekarna ,,Pri obelisku", M •. Viktor Hauser, Celovec, Kardinal«i trg (Koroški) no2
P« iwAfAfat» 9 ^e8en "n 2imo 8V0^° Te'i'c0 nov0
0 I PO»	S zalogo blaga za moške in ženske oble-
ke, vsakovrstne barhente, odtje, velike robce, jegrove sr»jce itd., se radi ogromnega nakupa blaga po jako znižanih cenah proda
Redka priložnost! od»j. široke 120 cm,
dolge 180 cm za K I 50 »e dobijo dokler so v zalogi. Pričakujoč obilnega obiska se zabeležim
ima Da prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah. Ceniki so brezplačno na razpolago.
Tegeth .fova cesta št. 21.
Samo 5 dni yoz1Jo brzoparniki francoske
prekomorske dražbe iz
Havre ¥ Nevy©rk
naj kraj. in naj hit. vožkja.
Veljavne vozne listke (Šifkarte) potnike v Amerike is vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v dene vino izdaja edino
Ed.Smarda :: Uubliana
konces. potovalna pisarna Dunajska cesta 18
v hiši Kuetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Figabirt1'.	375
TI D 11 mestna lekarna
f . II lili Pri c' kr' orhl
MARIBOR
Glavni trg št. 15 po eg mrstne hiše. Kapljice »a svinji»
že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K.
Gospod A. H., Sv. Križ p.še: Hvala Vam za priposlano idr vilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoijni!
Gozpod Janez K piše: Prav dobro pomagalo!
Nadalje priporočam:
Kapljice za zel dčm krč: 8s^noe^flenica Žganje proti trganju: : pSje-zilv°
zglobih in udih. Cena 1 K.
FßBSt8| mestna lekarna pri o. kr. orla • WUII MARIBOR, O lavni trg itev. 15.
ffsaiia ura 14 dni na poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetja, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
Velik cenik brezplačno. (Jamstvo 8 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . „ 4*— 14 karatne zlate ura za gospode - 40"—
Srebrne ure........K 6'50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'60 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 18"— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6"— 8rebrni pancer-verižice . . . „ 2"— 14 karatne zlate verižice , . . „ 20"— Amerikanske zlate double-ure . „ 10"—
Goldin Roskopf ure.....„ 4-—
Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5"— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19*— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10*80
Kuhinjske ure........ 2-40
'ke........„ »•-
vezvojnim p zvoncem . „ 3*50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlat me in srebrnine.
Manufaktuma trgovina
M. E. Šepet! Maribor
Grajski trg $t. 2 (Burgpiatz)
se cenjenemu občin«t u, gos odsrjem, far tom in dekletom za nakop novih oblek, iej o no o modno volneno* in pe-rilno blagi» platna in drog h p<treb-čin, vt^em u judno priporoma, ter zagotavlia ri« dobro,. bresknnknretično, ceno postrežbo. Vse vrste odej in fUnelnih odej za postelje od 1 K 40 vinarjev naprej	1175
1100
Kdor ni svojega denarja
sovražnik
naj ne pozabi na velikansko trgovsko hišo Jo ip Druškovi', Slov. Gradec z najnovejšim zimskim blagom, tudi cenejše kakor v vsaki drugi trgovini.
K štev. 43501

II. 5U2I.
Dobiva se v vseh velikostih
1124

Hočete li
krmo hitro pariti in ob enem z isto kurjavo ravno toliko vode segreti, aH pa uporabljati parilnik tudi za kuhanje žganja, potem kupite edino-le novi, večkrat patentovani izvirni brzo-parilnik „Alfa* iz najboljše železne pločevine, patentovano kurjavo, patentovano okroglo varnostno zaklopnico in obetajočo mečkdnio».
llustrovani cenik brezplačno.
Delniška družba Alfa Separator Dunaj XII/3
Razglas.
Za polletni tečaj, ki se začne 2. januarja 1914
na deželni podkovski Soli v Gradcu
se bo podelilo na vredne in uboge kovače
deset deielnih ustanov
po 100 K s prostim stanovanjem (kolikor bo dopuščal prostor v zavodu), nadalje ustanove nekaterih okrajnih zastopov po 100 kron.
Pogoji so: starost najmanj 18 let, zdrav in telesno močan, domovinska pravica na Štajerskem, dobra Jjudskošolska izobrazba in najmanj dveletno bavljenje s podkovanjem.
Razven tega se mora vsak prošnjik z rever-zom zavezati, da bo po dovršenem pouku najmanj tri leta izvrševal svojo obrt kot mojster ali pomočnik na Štajerskem, ozir. v okraju, v katerem je dobil ustanovo.
Prošnje se naj naslovijo na deželni odbor in pošljejo na ravnateljstvo deželne podkovske šole v Gradcu z reverzom (zaveznim pismom), krstnim listom, domovnico, izučnim spričevalom, potem delavsko knjižico, spričevalo o gmotnih razmerah in nravnosti
do najkasneje 1 decembra 1913.
Kovači, ki ne prosijo za ustanovo in bi se radi udeležili tečaja, naj se oglasijo v teku prvih dni v začetku tečaja pri vodji. Seboj naj prinesejo dokazilo dovršene starosti 18 let, da so delali dve leti kot pomagači in dobro dovršili ljudsko šolo, potem izučno spričevalo in delavsko knjižico.
Gradec, dne 25. oktobra 1913. 1304	Od dež. odbora štajerskega.
Na debat» I	Na drobno I
Fr. Jfovak
Serravaliovo
železnato kina-vino
Higien. razstav» Dunaj 1906: Državna, od-:: lik» \» f&i ta i diplom k zlati kolajni ::
Krepijo iredstvo s» slabotee, male-krvne in rekonvaisoeGte. Povsroia vtljo do jedi, utijuje iivoe in popravi^ kri. Isboren okus. Nad 7000 sdrav- \ ruških spričeval.
R. SernsvallOpC. kr. dvorni dobaiiielj
Trieste-Bamlfl«
Kapi »o T lekarnah v steklenicah po pol litra i E 2*60 (■ >446	po 1 liter i K 4'80.
Razpošiljata» in zaloga
TsakoTrstnih, zajamčeno pristnih
dalmatinskih vin J. Matkovič :: Celje
Glavni trg.
Zahtevajte cenike.	529
Najnižje cene.
trgovina s špecerijskim blagom, mcko in deželnimi pridelki
Rodova pri Račjem.
Glavna zaloga kave, surove in pražene, čaja najnkusnejše vrste, kakor tudi riža, moke, soli, najfinejše bučno olje itd. po najnižji reni. — Kupuje se tDkaj najbolje in najceneje.
Razpošilja se tudi po pošti in železnici. 1284
Priporoča slavne- ♦ mu občinstvu svo- j jo veliko zalogo velevažnih in pri J» gospodarstvih -potrebnih reči po niz. cenah bakrene in železne ma-rijaceljsko kotle, pe5i, štedilnike, traverze in drugo železje, orodje in posode. Stroje za krmo in šivanje, kolesa (bicikelne) in vse dele za iste. Deske, late, štafelne itd.
trgovina z železom in mešanim blagom
| v Gor. Radgoni, j
umetna gnojila od
c. kr. kmet. družbe v Gradcu. Zaloga cementnih cevi, kerit in drugo.
Zaloga vsake vrste opeke, iz sloven. križevske opekarne, ki se vsak dan dobi. Vsak pondeljek skozi celo leto sveže apno, za kovače najboljši koks, oglje iu „ostrauer" premog, tudi svitli premog v vel. kosih za kurjavo.
R flžfllfls*
to sta
2 tesno
se skladajoča pojma!
Radi tega ravno se pravi :Franck: najde v vsakem gospodinstvu, kjer se ceni okusna kava.
Kdor ga še ne pozna, pogreta najboljše.
d Mi 1U/V.M7
prane Korošec
Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1914 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v amerikanskih vinogradih in drevesnicah, v gnojenju in sajenju sadonosnikov in sicer priredi te-le tečaje:
1.	na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru ;
2.	na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici;
3.	na deželni viničarski šoli v Gor. Radgoni;
4.	na deželni viničarski šoli v Skalcah pri Konjicah.
Ti tečaji se začnejo 15. februarja in se končajo s 1. decembrom 1914.
V	Mariboru se sprejme.......14
V	Gor. Radgoni.........16
V	Lipnici ...........26
V	Skalcah pri Konjicah ......12
posestniških in viničarskih sinov.
Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in vrh tega mesečno plačo 8 kron.
Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična, teoretična le v toliko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne viničarje.
Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec izpričevalo o svoji porabnosti.
Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka proste prošDje najkasneje do 6. januarja 1914 na štaj. deželni odbor.
V	tej prošnji se mora izrečno povedati, v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti:
1 dokaz, da je prosilec star 16 let,
2.	spričevalo poštenega obnašanja, katero mora potrditi župnik,
3.	zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni,
4.	šolsko odpustnico iz ljudske šole.
Pri ?stopn se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od 15. februarja do 1. decembra 1914 nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse, izobrazbo zadevajoče naredbe deielnih strokovnjakov.
V	Gradcu, oktobra 1913.
1301	Od staj. deželnega odbora.
Pozor! Cenf. kupovalci« Pozor! Nova slovenska trgovina
Alojz Brenčič, PM
nudi cenj občinstvu za
jesen in zimo samo sveže blago
kakor: najnovejše štofe za moške obleke, ter sukno in volno za ženske obleke in bluze, mnogo trpežne hlačevine, veliko izbiro raznega parhenta stanovitnih barv, najmodernejše svilene, volnene, suknjene in štrikane robce ter vsakovrstnega platDa za posteljno in životno perilo in sicer hlače, srajce, nogavice, rokavic»", predpasnike, ovratnike, manšete, otročje oblekce, dežnike ter z eno besedo vse, kar spada v manufakturno stroko. Postrežba hitra in solidna! Za mnogoštevilen obisk se priporoča
narodni in domaii trgovec Alojz reniič v Ptuju. 952
Novo blago!	Nizke cene I
!30aE
Denarja ni,
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotavo 10 do 20 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na:
J Batič, Ilirska Bistrica 26, Kranjsko.


l

Velika narodna trgovina
Kari Vanič: Celje
81	Narodni dom
priporoča bogato zalogo manuiakturnega in modnega blaga, posebno k asne novosti za ženske in moške obleke, po zelo nizkih cenah, Ostanki pod ceno. Postrežba točna in solidna. Vzorci na razpolago.

šojam si slavnemu občinstmi uljudtio naznaniti, da sem
lekarno pri so.
preselil v svojo nov o zidano hišo na Magdalenskem Irgu št. § (o neposredni bližini novega drz. mosta).
V Stiariboru, meseea novembra 1913. r Se priporoča velespeštovan/em
Ä fflr. Viktor Saoost
lekarnar.
1S12
( '«saaw-WrjgBBs
T°MA
LINDRA
Leps poaestvO z 6 oralov zemlje je na prodaj lepi sadonosni vrt-travniki in gozd; cena 12.0>0 K. Vpraša se pri g. Pukl, Razvanje pri Mariboru.	1271
vv •■ ta
(vpisana znamka).
je izborno važno gnojilno sredstvo za vse sadeže na vseh vrstah zemlje. Pomnoži dohodek po dobičkanosnem načinu. Uporaba istega ni vezana na noben letni čas. Tomaževa Žilnd §§ »zvezdna znamka« je priznano najizbor-nejše blago neskvarjene kakovosti. Zato naj zahteva vsak poljedelec Tomaževo Žlindro »zvezdna znamka«, kajti zvezda na vreči in plombi daje poroštvo za čisti in polnovredni izdelek.
POZOR.
Tomaževa Žiist€if& »zvezdna znamka« se v originalnih vrečah promptno prodaja pri sledečih trgovcih:	;
Peter Mijdič, Celje; Jos. Kasimir, Ptuj; F. Kreschischnig, Radgona; Alojz Maček, Maribor, Alojz Pinter, Slov. Bistrica; Eduard Suppanz, Pristava; N. Zanier, Št Pavel pri Preboldu, Franc Kupnik, Konjice.
Kjer ni nobene prodajalne se naj obrne naravnost na:

Thomasffosfaffabriken
Berolin W 35.
Pred manjvrednim blagom 8e svari.
Xspssas s ž^Kt	g^ia	SlsffEi! Im	dajte se!	Tpfioviaa 2 nebi in U-
	-			» itlninl pridelki =
r- —i
tes sLstlsp M lz$ra nraßjätagä mmtäm blaga, a. pp. Süsss, eni, «psi, Kital zi * pcpüo4 bkž a sasa la m otn-— š?šž Itd. — Toiaa in soltfM pesirsžtn.-^
1 Ravnikar!
Celje
EtfasM stol. zaloga suhih la olj-RBfita ter», čopič», flpBiia la —— iaioB. Bapojsm pa EEjriiji cmi dcželns pridelki, losrt ¡r finski kamen. Ma Ulica M. Zl. f^Wu In solidna postrežba.
T
fsto sssšažpsa featra
Ha drobea in na debelo!
Zaloga rudninshih goda
Točna Bostrežbai
Pe ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Ilustrov csnlkl zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7' Original ornega ura K 18 Kuhinjska ura	K 4
Budilka, niklasta K 3 Poročni prstani	K 2
Srebrne verižice K 21 Večletna jamstva,
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor. Go8P°8k'' Mca 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Ovčjo volno Ovčje kože,
kakor tudi vsakovrstne druge kože kupuje po najboljših dnevnih cenah K. Granitz, Maribor, Gosposka ulica 7.	1199
Posestvo
čez 30 oralov veliko, blizu Maribora, železnice in farne cerkve, vse v dobrem stanu, je takoj na prodaj. Več pove upravništvo. 1192
500 kron
Vam plačam. »ko moj uničevalec korenin „Ria meiMo" Vafciga kar jeg* očesa, bradavice, trde k«ie t trti dneh brea bolačise se odpra vi. Cena ene posodic« z garancijskim pismom eno krono. 224
„Kemesj, Karfai
I. poitni predal 12/7S (Ogrsko)"
1321	Najboljšo
žitno kavo
5 kg zavoj v lepi škatlji po 4 K franka se pošilja na vse strani in
se še dodaje 2 dragoceni darili
zastonj
po starozani tvrdki Jos. Stumpf, tovarna žitne kave v Šlotov na Lab i (Češko). Na tisoče priznanj, j Vzorci in prospekti gratis in franko.
Oznanilo.
Za pospeševanje kletarstva (ravnanje z grozdjem in sadnim vinom) je deželni zbor sklenil na deželni viničarski šoli v Sdberbergu prirediti pod vodstvom deželnega ravnatelja za vinarstvo in sadjarstvo
Antona Stieglerja šestdnevni tečaj za kletarstvo od 12. do všteva ega 17. januarja 1914.
Udeležencem tečaja ni treba za pouk, ki se vrši dopoldne in popoldne, ničesar plačevati, pač pa si morajo sami oskrbeti stanovanje in hrano.
K temu tečaju se bo pripustilo 25 udeležencev izmed štajerskih lastnikov vinogradov in gostilničarjev. Prijave se morajo vložiti do najkasneje 5. januarja 1914 pri deželnem odboru.
Gradec, dne 28. novembra 1913. 1303	Od štaj. deželnega odbora.
J.FaulandvPtuiu
trgovina z manufaktnrnim 676 blagom se vsem priporoča*
Važen oglas „Slovenske Straže"! Čitajte!
j V današnj h težavnih n>im«TJ!.h zsmorete obogateti le s srečko!
urška srečna"
je v to srrho prva in naipriporočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000,
200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov, ker vsake srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, k e r je tedaj zanjo izdan denar farno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno
igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaža mesečni obrok samo 4 krone 75 *inar|ev, in ker zadobi kupec še po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Prihodnje žrebanje se vrši dae 1. decembra 1913!
Ena turška srečka in ena srečka italijanskega rudečega križa z 10 žreoanji vsako leto, na mesečne obroke po samo 6 kron. Pojasnila daje in naročila sprejema za . Slovensko Stražo" gospod Valentin Urbančič, L;ubljms 5. Sprejmejo se marljivi s*tmdniki pod ugodnimi pogoji.
0»
o
a
a
»N
01 hm
O &
Prepričaj se predagi odjemalec, Kje boljša je postrežba pri meni al' dragod; _	(8 fflk Vsekakor ti priznavam kot trgovec
r OimOllv	Da neprilike se najdejo povsod.
ob skati domačega in narodnega trgovca
Fr. Lenarta v Ptuju
ki priporoča eenj. obdin«*va z» jesen in zimo vtliko izbiro n®vo-da&ega vsakovrstnega nodntga blaga za mo^ke is žeiuke eblake, kakor tudi razno platno za iivetno in posteljno perilo.
Nadalje prlperdra
za jesen in zimo različne nove porfiate, novo hlačevino, nove koče i» udeje, nove štnkaoe robce in srajce, tepihe, dežnike, kravate, manšote, ovratnike, nogavic», rokavice ter veliko ditgega novega
blaga za oblačila.
Za mnogoštevilen obisk se priporoča	FrftllC L^Ufirt
983
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.
V
O vi
© N<
CT
V
O
yi< ©
3
fi>
Izdajatelj ta zalotoifc: Ketoiitko ttokwviK> društvo.
Odgovorni urednik: Fianjo Žebot.
Tisk tiskan» sv, Cirila x Mariboru,