.DELO. IZHAJA OD I. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI «LJUDSKE PRAVICE.. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE, IN .SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK ODGOVORNI UREDNIK RUDI JANHUBA IVAN ŠINKOVEC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE Ponosni na sadove svojega dela gledamo z zaupanjem v prihodnost Jugoslovansko ljudstvo je ob 70-letnici praznovanja 1. maja, lbdetnici osvoboditve in 10-letnici delavskih svetov na veličastnih prvomajskih sprevodih pokazalo uspehe svojega dela. V Beogradu je prvomajskemu sprevodu in vojaški paradi prisostvoval predsednik republike Josip Broz Tito BEOGRAD: Štiri nepozabne ure BEOGRAD, 1. maja. Današnji prvomajski sprevod enot naše JLA, delovnih kolektivov, družbenih in teles-novzgojnih organizacij je defilirale štiri ure mimo predsednika Republike Tita, najvišjih partijskih in državnih funkcionarjev, mnogoštevilnih gostov iz tujine in diplomatskega zbora. Beograd je Takoj zatem se je na osrednjem delu tribune pred skupščino pokazal tovariš Tito. tovariša Tita so spremljali podpredsednika ZIS tovariša Edvard Kardelj* in Aleksander Rankovič, predsednik Zvezne ljudske skupščine tovariš Petar Stambolič in drž. sekretar za narodno obrambo general Ivan Gošnjak. Zvoki dr- bataljona in bataljona graničarjev. Geta ljudske milice je zaključila mimohod prvega ešalona. Beograjčani so navdušeno izražali svoje zadovoljstvo — in videti je bilo, da je zadovoljen tudi maršal Tito. Drugi ešalon: motorizirani strelci v TAM-ovih 4,5 tonskih kamionih; artiljerijske enote, enote za zvezo, padobranci, inženjer ci, saniteta. Strumni, Na slavnostni tribuni na Ajdovščini so gledali prvomajski sprevod tudi podpredsednik Zvezne Ljudske skupščine Franc Leskošek, predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta Boris Kraigher, podpredsednik SZDL Slovenije Vida Tomšič, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Stane Kavčič, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Ljubljane Janez Vipotnik in drugi Praznik dela že petnajstič v' svobodi, vendar pa še nikoli tako ponosno in samozavestno kot sedaj. Petnajst let svobodnega razvoja socialistične Jugoslavije, deset let — vse širšega in globljega uresničevanja gesla «-tovarne delavcem-«, je uresničilo vse pogoje, da se delovni ljudje lahko s ponosom ozrejo na to, kar so že dosegli, in da z opravičenim zaupanjem gledajo v še ponosnejšo in lepšo prihodnost. Prvi maj. praznik dela, je bil letos bolj kot kdajkoli prej zares praznik delovnih ljudi vse naše domovine. Že ob sedmih zjutraj so pločniki vseh ulic. po katerih je šel mimohod enot Jugoslovanske ljudske armade in ostale povorke, bili nabito polni. Tisti, ki so bili najbolj zgodni, so si seveda priborili tudi naj lepša mesta — takoj na robu pločnikov. Mnogi so prinesli s seboj male stolčke, klopi in celo lestve in nestrpno pričakovali mimohod prvomajske parade. Pred poslopjem Zvezne ljudske skupščine, izpred katere so vihrale državne zastave, je bila postavljena tribuna za naše najvišje predstavnike, za diplomatski zbor in za števil- | ne tuje in domače goste. Nekaj minut pred osmo uro se je vzdolž ulice Miloša Ve- ; likega zaslišalo navdušeno plo- : skanje. ki je naznanjalo pri- ; bod Predsednika Republike. . ki je nastala, naznanili, da se bo takoj začela parada. Točno ob osmih se je pred mestom, kjer je na tribuni stal tovariš Tito, uta vil jeep ko-manta parade, generalpodpolkovnika Joža Skočeviča, ki je Vrhovnemu komandantu ra-portiral, da so enote JLA pripravljene za parado. Takoj nato se je začel mimohod, ki je srca vseh navzočih napolnil z globokim ponosom in z zaupanjem v našo armado, čuvarja naše neodvisnosti in svobode. PONOSEN MIMOHOD JLA Na čelu parade enot JLA se je peljal komandant parade generalpodpolkovnik Joža Sko-čevič s svojim štabom, ki je na koncu tribune nato izstopil iz avtomobila in skupaj z Vrhovnim komandantom opazoval mimohod petih ešalono' JLA. Bulevar Revolucije se je tresel pod paradnim korakom gojencev Vojne akademije. Vojno - pomorske akademije. Letalske podoficirske šole. Pešadijske podoficirske šole Zastonj je bilo ugibati, kateri so boljši; morda je samo okc najizkušenejšega strokovnak? ujelo malenkostno razliko v prid enih ali drugih. Zamolklo ostro odsekano bobnenje je nato naznanilo mimohod bataljona garde v svetlomodrih uniformah; zabelile so se čepice bataljona mornarjev, nato pa so se pojavile poravnane vrste zelenih uniform pešadijskega odsekani korak pešadijcev je zamenjalo priglušeno, zamolklo brnenje avtomobilskih motorjev, ki se je spremenilo v bobnanje in bučanje, ko je mimo tribune začel defilirat; motoriziran tretji ešalon — protiletalska artilerija — in potem četrti ešalon, ki sc sestavljale topniške enote, ti ešalon, v katerem so trije divizioni «-samohodne artilerije« in tankovski bataljon je morda najočitneje od vsega drugega pokazal, da je JLA, ki se je rodila v krvavi tizanskih bojih bila opremljen kar je iztrgala nes armada, najmodernejše res sposobna (Nadaljevanje na 2. strani) Aleksandar Rankovič na tribuni pred Beograda V sprevodu v Ljubljani so sodelovali kolektivi iz vse Slovenije Ljubljana, 1. maja. Točno ob 9. uri dopoldne so se graj-oki zidovi zavili v goste ooia-fce. Mogočni streli so naznanili začetek prvomajskega sprevoda. Z zgradbe Zadružne zveze Slovenije na Ajdovščini so zazvenele fanfare in že so njihovi zvoki utonili v oglušujočem trušču petna jstorice letalskih motorjev, ki so se v nizkem letu spustili nad praznično okrašeno in s tisočgla-vimi množicami napolnjeno Titovo cesto. Skupina godb na pihala nasproti male tribune na Ajdovščini je zaigrala koračnico ponosa in moči. V njenih taktih so se ubrano premaknile noge tisočev udeležencev prvomajskega sprevoda, ki je izpred Narodnega doma odšel na veličastni pohod po praznični Ljubljani. Vreme ni bilo najlepše, sonce se je le za trenutek prikazalo iz gostih oblakov, vendar vse to ni moglo skaziti prazničnega vzdušja. Tisoči Ljubljančanov in gostje iz vse Slovenije so se zgrinjali na Tržaško in Titovo cesto in ju napolnila da zadnjih kotičkov. Vsi so hoteli dobro videti in si vtisniti v spomin veliko manifestacijo delovnih ljudi Slovenije. Malčki na ramah svojih očetov so že dolgo pred prihodom sprevoda radovedno stegovali ročice in mahali zelenju, cvetju, zastavam in nasmejanim glavam gledalcev. Od pričakovanja nestrpne dlani so prvič zaploskale, ko je na čelu sprevoda ponosno prikorakal 'kovinar z deset metrov dolgo svileno rdečo zasta- vo, za njim 240 zastavonoš s' prvomajskimi zastavami, 1000 pionirjev in pionirk s polnimi rokami cvetja, skupina delavcev s srpom in kladivom, zveznim in republiškim grbom ter velikimi slikami Marxa, En-gesla, Lenina in Tita - simboli zmagovite poti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Sest sto praporov sindikalnih organizacij iz vse Slovenije je otvorilo gospodarski del prvomajskega sprevoda. Za njimi so se zvrstili člani delovnih kolektivov s svojimi izdelki. Prvi so bili na vrsti delavci težke elektroindustrije v delovnih oblekah in beli ter črni rudarji s prižganimi jamskimi svetilkami na čeladah. Sledila so jim številna metalurška podjetja, predstavniki kemične in kovinske industri- Najtoplejšega pozdrava so bili deležni graditelji avto ceste je. Posebno učinkovit je bil nastop 170 koles, ki so predstavljali enodnevno proizvodnjo tovarne Rog in dolge vrste delavcev in delavk koprskega Tomosa, ki so vozili motorje, mopede in avtomobile. Za avtomobilsko industrijo sta bila na vrsti Litostroj in Metalna iz Maribora, nato Tovarna emajlirane posode iz Celja in ostala podjetja kovinske predelovalne industrije. Za 200 delavci v modrih, rjavih in' belih oblekah so zdrsele po tlaku dolge kolone gradbenih strojev vseh vrst in prikazi gradbene industrije. Prav kakor gradbincem je veljal pozdrav tudi delavcem in delavkam Iskre, Telekomunikacij in drugih elektroindu-strijskih podjetij, ki so nosili tranzistorske sprejemnike in druge izdelke. Podjetjem gozdarske in lesno predelovalne industrije je sledilo 160 gojencev tekstilnih šol, 444 delavcev in delavk tekstilnih tovarn v novih vzorcih in krojih. Množice so dale s ploskanjem nagrado izvirni zamisli. Morda se kmetijstvo še nikoli pri nas ni predstavilo v tako mogočni luči kakor tokrat. Težki in lahki traktorji s priključki za vsa kmetijska dela so nazorno kazali, da zastareli načini obdelovanja zemlje počasi tonejo v pozabo. Izpodrinili so jih močnejši stroji in ljudje z več znanja in gospodarnosti». Vse zato, da bi bilo več kruha in življenje lažje. I Prikaz družbenih, vzgojnih in športnih dejavnosti po nazornosti ni prav nič zaostajal za gospodarskim delom. Gledalci so znova in znova s ploskanjem pozdravljali zdravstvene delavce, predstavnike šol in vzgojnih ustanov in stotine šolarjev s cvetjem in balončki. Navdušenje je doseglo vrhunec, ko so modri, rdeči, zeleni in oranžni balončki zanihali v pozdrav pred tribuno in se nato v živobarvnem oblaku dvignili nad množice, strehe in pod nebo. Spet je nad strnjeno kolono zastavonoš zaplapolalo v rahlih sunkih vetra na desetine praporov telesnokultume organizacije Partizan, mladin--kih delovnih brigad, športnih organizacij in društev vseh (Nadaljevanje na 2. strani) Praznovanje po vsej državi Letošnji prvomajski praznik ; prizori eden lepši od drugega, je kot edinstvena manifestaci- . Zelo učinkovito se je pred-ja prevzel vse delovno ljud- , stavila organizacija -Društvo stvo Jugoslavije. Ljudje so družno slavili 15-Ietne delov- I ne uspehe, pa naj si bo v mestnih središčih ' ali po va- : seh. Od vseh strani smo pre- , jeli poročila, ki pričajo o tem lepem slavju. naša deca Hrvatske«. Cicibani in pionirji so se pripeljali na beli ladji z napisom »Galeb« ; ter pred tribuno spustili v zrak na desetine belih golobč^1 kov. Po mimohodu državlja-! nov in članov delovnih kolektivov je nastopila dolga kolo-V Zagrebu V sprevodu več na belih kamionov, na kate- bot 200 delovnih kolektivov fih hrvatska podjetja pri- j kazala . petnajstletni gospo-Osrednja in največja pro- | darski razvoj. Morje zastav. je slava na Hrvatskem je bila . vihralo nad glavami tisočerih na sam praznik v glavnem i športnikov, ki so v impozant-mestu republike. Zagreb je j nem mimohodu zaključili do-pričakal 1. maj okrašen z za- slej naj večjo prvomajsko postavami in cvetjem kot še ni- ’ vorko v Zagrebu, koli doslej. Se posebno skrbno Mimo te osrednje prireditve Sprevod in gledalci v Ljubljani — živa enota in slovesno je bila okrašena Ulica 8. maja. Pred petnajstimi leti so po njej korakale prve enote osvoboditeljev, letos 1. maja pa se je po tej ulici pomikala povorka, v kateri je sodelovalo več kot 200 delovnih kolektivov Hrvatske in 40.000 delovnih ljudi iz vseh krajev republike. Dlje kot tri ure se je pomikala povorka mimo tribune, na kateri je bilo okrog pet sto predstavnikov družbenega in političnega življenja. je bila ena na j več j ih prvomajskih manifestacij na Hrvatskem v Kordonu na Petrovi gori, kjer se je zbralo več tisoč tabornikov in članov Zveze borcev, ki so priredili proboj sovražnikovega obroča po resničnem dogodku iz leta 1942. V številnih krajih republike pa so proslavili praznik z velikimi delovnimi zmagami. V Bjelovaru so spustili v pogon novo tovarno celuloze, na Reki so splovili novo tovorno ladjo »Primorje«, v Pred tribuno so se vrstili vasi Gati blizu Omišlja pa so pozdravili 1. maj z otvoritvijo deset kilometrov dolgega predora. Za 1. maj so začeli s poskusnim delom tudi na prvem jugoslovanskem naftovodu, ki povezuje rafinerijo v Sisku z 120 fcrh oddaljenim •1 naftnim poljem. Z rednim obratovanjem bo začel ta naftovod prihodnji teden, to pa pomeni začetek eksploatacije našega najboljšega naftnega polja Stružeč, o katerem menijo strokovnjaki, da vsebuje več kot 16 milijonov ton nafte. V Splitu so na čast delavskega praznika odprli razstavo »Dva tisoč let skulpture v Dalmaciji«, ki so jo uredili v Dioklecijanovi palači. Hkrati so odprli tudi razstavo fotografije. številne prireditve v Vojvodini V 400 mestih in vaseh Vojvodine so začeli praznovati že na predvečer 1. maja. Povsod so priredili javne koncerte in organizirali zažiganje kresov, ognjemetov in povorke ba-klad. Razen kulturnih prireditev so organizirali tudi številna športna tekmovanja, delovni ljudje pa so se udeležili tudi zletov v priljubljene turistične kraje. Tudi Makedonci veseli svojih uspehov Več kot 150.000 prebivalcev glavnega mesta Makedonije je na dan 1. maja pohitelo na ulice, kjer so skupaj s svojimi voditelji občudovali mogočno prvomajsko povorko. V svojem mimohodu je delovno ljudstvo prikazalo uspehe desetletnega delavskega upravljanja in silni vzpon makedonske industrije in kmetijstva. Velike proslave pa so bile tudi v drugih krajih Makedonije. Marsikje so za praznike odprli nove industrijske obrate, ki predstavljajo nov doprinos k napredku gospodarstva. Tako so v Strugi začeli z delom v novi tovarni trikotaže, v Štipu pa so odprli novo poslopje tekstilne šole. Za 1. moj je Titograd sprejel »Štafeto mladosti« V Titogradu je bila na predvečr praznika tudi velika baklada, prvomajsko praznovanje pa je bilo še sve-čanejše, ko so na sam praznik sprejeli v Titogradu štafeto mladosti, ki nosi pozdrave maršalu Titu v Beograd. Za drugi in tretji dan prvomajskih praznikov pa so v Cmi gori organizirali tradicionalna ljudska zborovanja v znanih/ krajih iz zgodovine narodnoosvobodilne borbe. Na Kosmetu so v vseh občinskih središčih, v šolah in delovnih kolektivih ter orga- nizacijah priredili svečane akademije, s kultumoumetni-škimi programi, športnimi prireditvami in družabnimi večeri. Več kosmetskih vasi je slavilo praznik z na novo urejenimi električnimi napeljavami in z -otvoritvijo raznih družabnih prostorov. V Prištini so odprli tudi razstavo akademskega slikarja Rufina La-zoviča, ki je razstavil 30 izbranih del. Veličasten sprevod tudi v Sarajevu V Sarajevu je sodelovalo v veličastnem mimohodu 100.000 prebivalcev. Tudi tu so kot v drugih republiških središčih prikazali razvoj industrije in drugih gospodarskih dejavnosti. Ogromen skok, ki ga je napravila republika v 15. letih. so ponazorili v diagramih in številčnih prikazih, ki pričajo o hitrem spreminjanju te nekdaj zapostavljene pokrajine v močno industrijsko deže- lo. Gardne enote na vojaški paradi v Beograda Stiri nepozabne ure (Nadaljevanje s strani) nost in svobodo movine... svoje do- Zborovanja in kulturne prireditve na Goriškem Nova Gorica, 3. maja. — Če-' prav vreme ni bilo posebno naklonjeno, so po vsej Goriški v vedrem razpoloženju proslavljali prvi maj s svečanimi akademijami, delavskimi zborovanji, kulturnimi prireditvami, športnimi tekmovanji in izleti. Na predvečer praznika so po vseh hribih zagoreli kresovi. V Novi Gorici so priredili tudi veličasten, ognjemet na Kostanjevici. V kinu Soča je govorilna slavnostni akademiji o pomenu praznika sekretar OK ZK Tine Remškar. V Šempetru pri Gorici je govoril ljudski poslanec Milo VL žinti.n, ki je imel slovesen govor tudi na delavskem zborovanju v Mirnu. Delavci cementarne Anhovo so priredili og- njemet, zatem pa so se zbrali v novem kulturnem domu, kjer so prejeli odlikovanje Reda dela III. stopnje trije najzaslužnejši delavci v tovarni. Sodelovala je tudi godba na pihala in dramska družina tamkajšnje Svobode, ki je uprizorila »Vohunko«. s to igro so včeraj nastopili v zadružnem domu na 2agi pri Bovcu, danes pa v Kanalu. Godba anhovske cemen- I letnega samoupravljanja, tame je priredila 1. maja budnice v delavskih naseljih v Desklah. Kanalu in Ročinju. V Avčah so odkrili skupno grobnico s spominsko ploščo padlim junakom tega kraja v ljudski revoluciji. V Idriji so hneli na Trgu maršala Tita na predvečer koncert rudarske godbe, naslednji dan pa tradicionalni mimohod rudarjev in nato delavsko zborovanje. Proslave so bile tudi v drugih občinskih središčih, v vaseh in delovnih kolektivih. Ponekod so pred tovarniškimi obrati postavili slavoloke in transparente ter ovili tovarniške dimnike in zgradbe s pomladanskim zelenjem, veseleč se uspehov 10-•jp »NAJVEČJE BOGASTVO SOCIALIZMA JE ČLOVEK« To je bilo geslo, napisano na enem izmed tisočev transparentov in grafikonov v čez-desettisočglavi povorki državljanov, ki je nato začela teči mimo Predsednika Republike in ostalih uglednih osebnosti na tribuni. Vse bogastvo, ki ga že imamo in vse bogastvo, ki ga bomo še imeli, je ustvaril in bo ustvaril naš delovni človek za tovarniškim strojem, za plugom; in traktorjem, za risalnimi mizami, za mizami v inštitutih in raznih znanstvenih ustanovah. Vse to je ustvaril naš delovni človek — in vse to je tudi njemu name- » naša industrija: naše največje fantje in tri dekleta, ki so bile na njenem čelu, so obdarovali s cvetjem tovariše Tita, Kardelja in Rankoviča. Nato so na čelu povorke nosili ogromen emblem srpa in kladiva, simbol dela, portrete Marxa, Engelsa in Tita, transparent z napisom »Proletarci vseh dežel, združite se!«, 500 partijskih zastav... Pevski zbor s 400 člani je pel »Internacionalo«; nato grb FLRJ iz naravnega cvetja, 100 jugoslovanskih zastav katerim so sledili grbi naših republik, sestavljeni prav tako iz cvetja in po 25 delegatov iz vsake naše republike ter 300 repub-bliških zastav... Bil je to veletok zastav, transparentov, grafikonov. Tekla je nepregledna reka jasnih dokazov, kaj vse že proizvaja njeno. V teh letih, kar svobodno živimo in svobodno ustvarjamo, zares nismo držali rok navzkriž: grafikoni v povorki so jasno govorili, da se je Jugoslavija po tempu svojega gospodarskega razvoja in naraščanju narodnega dohodka prebila iz vrst nerazvitih držav, v katerih je bila še nedavno, med tiste države v svetu, ki se gospodarsko najhitreje razvijajo. Danes — so ugotavljali grafikoni — imamo 4,5 krat močnejšo industrijo, kot pa smo jo imeli pred vojno in 2,7 krat močnejšo industrijo. kot pa smo jo imeli pred osmim lieti. Kmetijska proizvodnja je za 50 odstotkov večja, kot pa je bila pred vojno; od lanskega leta ne uvažamo več žita; potrošnja prebivalstva je lani bila za 38 odstotkov večja, kot pa 1956. leta; v istem času so se realne plače delavcev povečale za 41 odstotkov; v našem gospodarstvu je bilo 1952. leta zaposlenih nekaj čez 1,5 milijona ljudi, lani pa že 2,4 milijona; vsako leto se zaposli v našem gospodarstvu novih 170.000 ljudi; v organih delavskega in družbenega upravljanja sodeluje skoro 900.000 državljanov ... Vse to so s ponosom ugotavljali transparenti in grafikoni v tej veličastni povorki delovnih ljudi Jugoslavije. Trije tovarne so s ponosom prikazovale svoje proizvode. Turbine, traktorji, kombajni, kamioni, osebni avtomobili, motocikli, mopedi, kabli, stružnice, tkalni in predilni stroji, mostovi, žerjavi, elektrotehnični material. To so bili zares prepričljivi dokazi, kako daleč smo že prišli na poti industrializacije naše domovine. Zopet so govorili grafikoni: vsak šesti Jugoslovan se šola; zgradili smo 6.000 novih šol; skoro četrt milijona ljudi hodi v šole za strokovno izobrazbo; imamo 130 delavskih univerz, 670 ljudskih univerz, 800 šol za izobrazbo odraslih; takoj po osvoboditvi smo imeli okoli 27.000 študentov, lani pa preko 105.0G0; od 1919-1941. leta je diplomiralo samo nekaj čez 30.000 študentov, od 1945 do 1959. leta pa 80.660 ... Tri tisoč otrok je nato obsulo tovariša Tita in ostale goste na tribuni z cvejem. Mahali so z zastavicami in robčkih v vseh barvah; mnogi so držali v rokah cele grozde živobarvnih balončkov, ki so jih potem pred tribuno spu-tili, da poletijo pod nebo, kjer se je skozi oblake prav takrat začelo smejati sonce. Otroci so nosili male transparente »Ljubimo Tita«, »Ljubimo naše mame«, prosili pa so tudi: »Tovariš Tito, reci, naj tudi nam pustijo, da zgradimo kakšno avto cesto...« NASA MLADOST POZDRAVLJA MLADOST SVETA! Ljudska mladina vije je v povorki s Jugosla- ponosom povedala in pokazala, da je do sedaj zgradila 476 km prog, 5 hidrocentral. 8 velikih tovarn, da je do sedaj od 1090 kilometrov avto ceste Ljubljana— Djedjelija že zgradila 572 kilometrov; da gradi šole, ceste, športne in druge objekte; v letih 1958 in 1959 je sodelovalo 1,2 milijona njenih članov... Mogočni »ho-ruk, ho-ruk, ura« mladinskih delovnih brigad so množice na Bulevar-ju revolucije pozdravljale * navdušenim ploskanjem. Naša mladost — so sporočali mladinci — pozdravlja mladost vsega sveta. Naša mladina je v prvomajski povorki apelirala na mir in sodelovanje med vsemi narodi, prav tako, kot so za mednarodno solidarnost v borbi za mir apelirali tudi številni transparenti, ki so jih v povorki nosili člani delovnih kolektivov in člani SZDLJ. »Vsi borci za mir in družbeni napredek imajo v narodih Jugoslavije iskrene prijatelje.« To geslo iz prvomajske povorke v Beogradu je izražalo čustva vseh naših delovnih ljudi, ki so Prvi maj proslavili kot zavestni borci za socializem in za mir v svetu. Milan Pogačnik Praznik ob slovenski obaii Koper, 3. maja. — V Kopru je zažarela obala v soju ognjev, kresove pa je bilo videti tudi po okoliškem gričevju. Na Titovem trgu sta udeležencem proslave spregovorila sekretar OK ZK Albert Jakopič-Kajtimdr in v imenu italijanske narodnostne skupine Leo Fusdli. Nato je bil kulturni program, ki ga je izvedel akademski pevski zbor »Tone Tomšič«. — Velikega zanimanja je bala deležna razstava dosežkov gospodarskih organizacij in komune v razdobju 1957—1969, ki so jo odprli v hotelu Triglav. V znamenju prvomajskih proslav so bile tudi nekatere manifestacije gospodarskih uspehov. V »Iplasu« v Podgra- PESTRA PODOBA ŽIVLJENJA (Nadaljevanje s ^ strani) vrst tabornikov, predvojaške vzgoje in ljudske tehnike. Za olimpijskimi kandidati, smučarji, nogometaši in drugimi športniki so složno stopali taborniki v značilnih uniformah, 200 udeležencev predvojaške vzgoje, člani Počitniške zveze, strelci, planinci, gorski reševalci, člani Ljudske tehnike, Krvodajalci in strumne vrste gasilcev .Raznovrstna kolona se je pomikala pred gledalci in opozarjala na vsestransko skrb družbe, ki si prizadeva ustvariti čimbolj skladno, varno in zdravo življenje. V E E M E Napoved za sredo: Pretežno sončno vreme s spremenljivo oblačnostjo. temperature ponoči med 0 do 5 stopinj, v Primorju 7 stopinj, čez dan okoli 15 stopinj. Zjutraj po kotlinah megla. V krajih brez megle možnost rahle slane. Snežne razmere: Triglav Kredarica 4,10 m snega, temperatura —7, Komna 168 cm snega, temperatu- Brez pretiravanja lahko trdimo, da so bali največjega priznanja deležni brigadirji petih mladinskih delovnih brigad, ki so se te dni vrnili z gradnje avtomobilske ceste. Z napisi so opozarjali na številne velike akcije, ki jih je mladina že opravila doslej. Ljudje so z viharnim ploskanjem in klici pozdravili svojo mladino in ji s tem izpovedali zaupanje in ponos. Na koncu dveumega prvomajskega sprevoda, ki se ga je udeležilo nad deset tisoč udeležencev, je 600 osemnajst let starih mladincev in mladink — letos so postali član: Socialistične zveze m dobili voldvno pravico — nosila emblem Socialistične zveze in stotine prvomajskih zastav. Množica gledalcev je za njim: preplavila cesto in se priključila sprevodu. S tem spontanim dejanjem so izpovedali da niso prišli na ogled parade samo kot neprizadeti gledale1 temveč kot posredni ušiva" jalci vsega, kar so videli. I Tifl du so začeli serijsko proizvod- i tudi mnogi izletniki iz naše njo penastih umetnih mas na i in sosednje hrvatske republi-stroju, ki so ga sami izdelali, ke. Sodijo, da je šlo samo sko-V Pivki je začel obratovati zi avtobusno postajo v Kopru zdravstveni dom... nad 30.000 potnikov. Na Koprsko so te dni prišli 1 F. M. NA DOLENJSKEM SREDI PRIZADEVANJ ZA NOVE USPEHE Novo mesto, 3. maja. — Prebivalci Dolenjske, Bele Krajine in Posavja so preživeli prvomajske praznike v slovesnem in prisrčnem razpoloženju sredi boja in prizadevanja, da bi letošnji plan izpolnili do 29. novembra. Novo mesto in tudi vsi drugi večji kraji so bili zaviti v zastave, zelenje in cvetje. V izložbah so številni delovni kolektivi z grafikoni in slikami prikazali svojo uspešno rast v zadnjih letih in Prebivalci nekaterih krajev so tudi-letos praznovali dvojno slavje: Dan dela in hkrati svoj krajevni praznik. V Šentjerneju so se spomnili ustanovitve Gorjanskega bataljona in množičnega odhoda domačinov v partizane 2. maja 1942. V Šentrupertu so obudili spomin na praznik dela pred 12 leti, ko so enote Cankarjeve in Gubčeve brigade ter bataljona XIII. proleterske brigade napadle šentrupertsko belo- razvoj delavskega samouprav- | gardistično postojanko. Začetek prvomajskega sprevoda v Ljubljani ljanja. Številna gradbišča,^ raztresena po vsem novomeškem okraju, so bila okrašena z zastavami in transparenti. Zvečer pred praznikom dela dež ni mogel pogasiti številnih kresov, ki so vsepovsod po hribih naznanili začetek praznovanja. V vseh večjih krajih so bila zborovanja, akademije in proslave. Na osrednjem zborovanju na novomeškem trgu je govoril Jurij Levičnik, direktor industrije motornih vozil, ki je začela letos s se-. rijsko proizvodnjo lahkih do-I stavnih avtomobilov tipa IMV — 1000, pretežno domače izdelave. Na Toplem vrhu v Beli Krajini so slovesno izročili namenu lovsko kočo. V Belokranjskem muzeju v Metliki so nekaj dni pred praznikom odprli razstavo »Partizanska Bela Krajina«. V Orehovici so počastili mednarodni praznik dela s sprejemom 200 novih članov v Socialistično zvezo. Novomeščani so doživeli v petek izreden športni dogodek: srečanje odbojkarskih reprezentanc Slovenije in poljskega mesta Lodža. Draganje Sela pri Dolenjskih Toplicah so obiskali člani ZB iz kranjskega podjetja »Sava« in se oddolžili zaslužnim partizanskim družinam. V Kanižarici so rudarji prvič lahko pomerili svoje sile na novem kegljišču. Sončno jutro 2. maja je zvabilo tisoče delovnih ljudi v partizanske vasice in privlačne turistične kraje Otočec, Mirna gora, Dobenc. Bohor, Lisco, Gorjance, Čatežke, Šmarješke in Dolenjske Toplice, Mokrice in drugam. Aero klub Novo mesto je priredil 2. maja dopoldne v Prečni miting z otvoritvijo letalske sezone. Mnoge krajevne organizacije ZB in mladinski aktivi so organizirali partizanske pohode. Mladina Novega mesta in pripadniki JLA so sestavili posebno ekipo s kulturnim sporedom, ki je med prvomajskimi prazniki obiskala Prečno, Stražo, Stopiče in Otočec. Takih prireditev pa je bilo še več in ni mogoče vseh našteti. 1. moj rudarjev Trbovlje, 3. maja. — V večini zasavskih podjetij so skupno s 1. majem praznovali tudi desetletnico delavskega samoupravljanja. Na večer pred praznikom so okoli okrašenih revirjev zagoreli tradicionalni prvomajski kresovi. V Zagorju je bila osrednja pro-,slava v Domu Partizana. V Delavskem domu v Trbovljah so v kulturnem programu nastopili delavska godba in pevci Svobode Center, v Hrastniku pa so imeli slovesnosti v Domu Svobode X. in SvoD-jde n- J. K_ ZUNANJA POLITIKA Proslave prvega maja v tujini Povsod po svetu so tudi letos slovesno praznovali praznik i manifestacije in rmitdng v sre- j cev je sodelovalo na manife- dela, 1. maj. Ponekod so bile proslave skupne, drugod je bilo več proslav hkrati, kar velja posebno za Zahodno Evropo. V Moskvi je bila na Rdečem | dolge kolone prebivalcev iz trgu tradicionalna prvomajska i Vzhodnega Berlina. Župan parada, ki so jo začele enote i Brandt ie pozval bonnsko vla-sovjetske armade pod povelj-' do iz zahodne države, naj se stvom maršala Moskalenka. Maršal Sovjetske zveze Malino viski je v govoru s tribune na mavzoleju dejal, da gre ZSSR na sestanek štirih poglavarjev držav pripravljena, da bi skupaj z drugimi državami našli pota za mirno reševanje sporov. Prvi maj v Pekingu so praznovali z ločenimi paradami v nekaj delih mesta. V sprevodu so nosili makete in transparente, na katerih so prikazani uspehi pri izgradnji države. V Vzhodnem Berlinu je bila prvomajska parada na trgu Marxa in Engelsa. Najprej je bila vojaška parada, ki so ji sledili prebivalci v sprevodu. Na slovesni tribuni so bili prvi sekretar enotne socialistične partije Nemčije Walter Ulbricht in drugi. V Zahodnem Berlinu je bilo na trgu »Platz der Republik« veliko prvomajsko zborovanje, komaj nekaj sto metrov od Trga Marxa in Engelsa, kjer upro vsakršni spremembi sedanjega statusa mesita Berlina. Tudi v Zahodni Nemčiji so bile številne proslave mednarodnega praznika dela, ki so jih po raznih mestih Zvezne republike organizirali enotni zahodnonemški sindikati. Proslava 1. maja v Franciji je bila obeležena s številnimi manifestacijami delavskega razreda po vsej državi. Na poziv generalne konfederacije dela in drugih sindikalnih central so francoski delavci in uslužbenci proslavili 1. maj z udeležbo na prvomajskih mitingih in sprevodih. Izven Pariza so te manifestacije pogostokrat imele pečat skupnega nastopa delavskih organizacij, ne glede na članstvo v tej ali oni sindikalni centrali. Mednarodni praznik dela so proslavili tudi na Dunaju in v drugih mestih Avstrije. Na Dunaju so bile 3 manifestacije. Socialisti, ki zahtevajo, da bi bil prvi maj razglašen za dr- so so ob istem času korakale • žavnd praznik, so organizirali Koča Popovič v ZAH KAIRO, 3. maja (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v ZAR Rato Dugonjič je priredil slovesen sprejem na čast državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča, ki je prispel 1. maja s posebnim letalom iz New Delhija v Kairo na uradni obisk v Z AR. Državni sekretar Popovič je nal novinarjem izjavo, v kateri je izrazil veliko zadovoljstvo. da je naposled spet obiskal ZAR in da bo z vodilnimi državniki te države izmenjal mnenja o pomembnih mednarodnih vprašanjih ter o vprašanjih nadaljnjega razširjenega sodelovanja med Jugoslavijo in ZAR. Koča Popovič je dejal, da imata Jugoslavija in ZAR podobna gledišča o številnih pomembnih vprašanjih, ki zadevajo mednarodne odnošaje. »Odnošaji med Jugoslavijo in ZAR — je dejal Popovič —se uspešno razvijajo na vseh področjih v vzdušju prijateljstva in razumevanja. Trdno sem prepričan, da bodo ti odnosi v prihodnosti postali še bolj plodni,« je končal državni sekretar Popovič. Kairski tisk posveča veliko pozornost obisku Koče Popoviča in na prvih straneh objavlja poročila o njegovem prihodu in bivanju. Časopisje je na vidnih mestih objavilo izjavo za tisk, ki jo je dal državni sekretar po prihodu v ZAR. Predsednik ZAR Naser je Chessmana so usmrtili San Francisco, 3. maja (AFP). Ko je vrhovno sodišče Kalifornije zavrnilo prošnjo za odi o- -žitev smrtne obsodbe nad Ca-rylom Chessmanom, so Chessmana ob 18. uri 2. maja usmrtili v plinski celici zapora Saint Quentin. Tako je bila izvršena smrtna obsodba, ki je bila raiz-glašena že leta 1952, a so jo doslej že osemkrat odložili. nocoj sprejel državnega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popoviča. Predsednik Naser se je zadržal v prisrčnem razgovoru z državnim sekretarjem Kočo Popovičem. Pri sprejemu je bil navzoč tudi jugoslovanski veleposlanik v Kairu Rato Dugonjič. Dopoldne so se v ministrstvu za zunanje zadeve v Kairu nadaljevali razgovori med državnim sekretarjem Popovičem in zunanjim ministrom ZAR Favzijem. dišču mesta ob navzočnosti nad 200.000 ljudi. Tudi KP Avstrije je organizirala ulične manifestacije v središču Dunaja, ki se jih je udeležilo 50.000 ljudi. Tudi katoliška ljudska stranka je priredila pred prvim majem javne koncerte na Dunaju in nekaterih drugih mestih. O prvomajskih proslavah poročajo tudi iz Londona, kjer je govoril laburistični voditelj Gaitskell, Rima in drugih evropskih mest. Okrog 3,5 milijona Kuban- stacijah prvega maja. V velikem sprevodu v Havani je korakalo 1,200.000 delavcev* uslužbencev, študentov in kmetov. Sodelovalo je več kot polovico Kubancev na vseh manifestacijah in to ocenjujejo kot doslej najenotnejši izraz podpore vladi premiera Fidela Castra. Tudi iz Indonezije "poročajo o proslavah prvega maja, ki so jih po vsej državi organizirali državni odbori za proslavo ob sodelovanju sindikalnih organizacij. ZASEDANJE SVETOVNE ZDRAVSTVENE SKUPŠČINE Pomoč afriški celini Svetovna zdravstvena organizacija bo razširila svojo dejavnost na Afriko, predvsem pri zatiranju nalezljivih bolezni in vzgoji zdravstvenih kadrov ŽENEVA, 3. maja (Tanjug). V Palači narodov v Ženevi se je začelo zasedanje svetovne zdravstvene skupščine, upravnega telesa svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Dela skupščine se udeležujejo delegati iz 87 držav članic in treh - držav, ki so priključene članice svetovne zdravstvene organizacije. Jugoslovansko delegacijo na tem zasedanju vodi sekretar Zveznega izvršnega sveta za zdravstvo dr. Herbert Kraus. Svetovna zdravstvena orga- sedanju, ki bo. kakor priča-nizadja bo na svojem 13. za- | kujejo, trajalo do 21. maja, DELO EVROPSKE EKONOMSKE KOMISIJE Tudi v gospodarstvu koeksistenca Jugoslovanski delegat Josip Djerdja je nastopil proti gospodarskim integracijam na račun tretjih držav ŽENEVA, 3. maja (Tanjug). V razpravi o gospodarskem položaju v Evropi leta 1959, ki se je včeraj začela v evropski ekonomski komisiji OZN, sta ponovno prišli do izraza dve nasprotujoči si stališči do vprašanja gospodarskega sodelovanja med Vzhodom in Zahodom. Ko zagovarjajo gospodarsko sodelovanje, zastopajo delegati ZSSR in vzhodnoevropskih držav stališče, da je to sodelovanje možno in d§. bi znatno prispevali k reševanju političnih vprašanj in k ublažitvi mednarodne napetosti. Z druge strani zastopniki zahodnih držav menijo, da je treba najprej rešiti politične probleme in da bo nato odprta pot za morebitno gospodarsko in trgovinsko sodelovanje. Nekateri zahodni delegati pa so zavrnili sleherno možnost za gospodarsko sodelovanje in utemeljevali svoje stališče s trditvijo, da v vzhodnih in zahodnih državah vladata različna gospodarska sistema. Današnje razprave o gospodarskem položaju v Evropi leta 1959 se je udeležil tudi šef jugoslovanske delegacije Josip Djerdja. Ko je navedel glavne značilnosti razvoja jugoslovanskega gospodarstva lani, se je Djerdja dotaknil treh glavnih aktualnih pro- DNEVNE VESTI Odlikovanje Antuna Augusiinčiča Beograd, 3. maja (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je ob 60-letnici rojstva odlikoval z Redom dela I. stopnje kiparja Antuna Au-guštinčiča, ki je dosegel pomembne uspehe pri kulturnem napredku in socialističnem razvoju dežele. Domači in tuji gostje na novosadskem sejmu Novi Sad, 2. maja (Tanjug). Predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič je obiskal mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu ter si je več kot tri ure ogledoval razstavne prostore. Novosadski sejem so obiskali tudi mnogi inozemski go- Kresovi na Sšafersliem Razen velikih proslav in akademij mežiških rudarjev, ravenskih železarjev, delavcev Impola, sladkogorske papirnice in desetin drugih, so posebno slovesno proslavili praznik dela in 10-letnico delavskega samoupravljanja graditelji Dravskih hidrocentral. 1500 članov kolektiva podjetja nju kolesarjev iz drugih mest izvedli tradicionalno prvomajsko kolesarsko dirko na progi Maribor — Frankolovo. Med večjimi prireditvami, ki se jih je udeležilo več tisoč obiskovalcev, sodijo tudi tradicionalne konjske dirke v Lenartu v Slovenskih goricah. Prav tako se je zbralo na mariborskem Tehnogradnje se je zbralo v nogometnem derby ju 5000 gle-veliki dvorani Mariborskega ' dalcev. tedna, kjer je zanje izvedla V. kulturni program DPD Svoboda iz Ruš. Kolektiv Maribor ske livarne je prižgal na predvečer praznika velik ognjemet na mariborski Piramidi. Mladina in člani Socialistične zv? ze so na razglednih točkah v Košakih, na Kozjaku, Pohorju, v Ormožu, Ptuju, Radljah. Dravogradu, Slovenjem Gradcu, Ravnah in Mežici prižgal, kresove in stotine j m-r barvnih raket. V Mariboru so priredili Socialistična zveza in sindikat; velika zborovanja v vseh občinah. V okraju je bilo 20 delavcev in uslužbencev odlikova nih z Redom III. stopnje. Mnogo skupin delovnih kc lektivov je odšlo ta dan na prvomajsko parado v Ljubljane in na izlete z avtobusi. Kiju1 slabemu vremenu so bili pia ninski domovi na Pohorju žr 1. maja zasedeni. Še večji pr je obisk naslednjega dneva Pohorska vzpenjača je prepeljala v treh dneh 7000 obisk' val cev. Prvomajske praznike so -posebnimi prireditvami proslavili tudi športniki. Kole-—Kfl Branika so ob sodelova- sti, ki so prisostvovali Kongresu SZDL Jugoslavije. Delegati iz Kube, Brazilije, Iraka, Gvineje, Ceylona in drugih dežel so zelo pohvalili razvoj našega kmetijstva, ki ga lepo ponazarja novosadski sejem. Zanimanje za to razstavo pa je veliko tudi med našimi ljudmi, saj zabeležijo dnevno do 150.000 obiskovalcev . Štafeta mladosti na poti v Cetinje Titograd, 2. maja (Tanjug). Štafeta mladosti, ki so jo prebivalci Titograda slavnostno pospremili iz svojega mesta, je obšla skoraj vsa mesta v črnogorskem Primorju. Povsod so jo prebivalci navdušeno pozdravljali. Iz Ulcinja je krenila štafeta na pot proti Cetinju. Najboljši kmetovalci nagrajeni Novi Sad, 3. maja (Tanjug). Najboljši poljedelci in živinorejci, ki sodelujejo na letošnjem mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu so prejeli nagrade v skupnem znesku 26 milijonov din. Rejci goveje živine so sprejeli skupno okrog 11 milijonov din, rejci prašičev več kot 5 milijonov, proizvajalci mlečnih proizvodov 2,5 milijona, najboljši poljedelci pa nekaj več kot 2 milijona din. Nagrajeni so bili tudi vinogradniki in če-čelarji. blemov evropskega gospodarstva: subregionalnih integra- cij, odnosov med evropskimi in manj razvitimi izvenevrop-skimi državami ter splošnega evropskega sodelovanja. Ko je govoril o subregionalnih integracijah, je Djerdja izjavil, da bo za svetovno gospodarstvo škodljivo, če se te integracije izvajajo na račun tretjih držav, ker bi to povzročalo gospodarske in politične težave in spopade. Posebej je opozoril na potrebo proučevanja agrarnega protekcionizma, ki se, kakor je videti, krepi na posameznih integracijskih področjih, predvsem v evropski gospodarski skupnosti. Ta protekcionizem — je nadaljeval Djerdja — je neugoden prav za takšne drža ve-izvoznice. kakor je Jugoslavija, ki približno 80°/o svojega izvoza kmetijskih pridelkov tradicionalno usmerja v zahodnoevropske države. Da bi se izognili škodljivim gospodarskim in političnim posledicam integracijskih gibanj, zahteva Jugoslavija stalne stike med subregionalnimi organizacijami in tretjimi državami zaradi reševanja odprtih vprašanj. Poleg tega bi Problem integracijskih gru- dja poudaril, da je treba tudi paci j v Evropi — je dalje de- na gospodarskem področju jal Djerdja — zadeva kom- priznati tisto, kar so zdaj v pleksno vprašanje odnosov glavnem vsi spoznali na po-med evropskimi in nerazviti- litičnem področju: da je nam-mi državami, ki niso zadovo- reč treba izključiti silo in ljivi. vojno in sprejeti koeksistenco »V dobi političnega popu- “ sodelovanje. Poudaril je, ščanja - je poudari? Djerdja da J* .neumestno opravičevati - prihaja problem nerazvitih otezkocanje ah preprečevanje držav v ospredje mednarodne s.kupn,h n^rtov. evropskih dr-politike nasploh, zato bo prav zavh z . ^zlikam, v gospodar-od reševanja tega problema v skdl sistemih, in navedel, da daljšem roku odvisna tako Jugoslovanska praksa dokazu-stabilizacija svetovnega go- Je’ da lahko. drzavf z. razhc-snodarstva kakor ctahilizariia ' mmi notranjimi sistemi ne sa-svetovnega mi™ - StablhzaC'ja j mo mirno ^eksistirajo, am- | pak tudi lahko razvijajo plod- Ko je govoril o splošnoev- no sodelovanje na raznih po- cija OZN ki nima ropskem sodelovanju, je Djer- priščih. stolnega sedeža. obravnavala razširitev dejavnosti svetovne zdravstvene organizacije v afriških državah, predvsem pri zatiranju nalezljivih bolezni in vzgoji strokovnih kadrov z ustanavljanjem znanstveno-razisko valnih institutov in središč za vzgojo zdravstvenih delavcev. Letos bo osem afriških držav zaprosilo skupščino, naj jih svetovna zdravstvena organizacija sprejme kot svoje polnopravne ali priključene člane. Skupščini bodo tudi predlagali, naj bi se proračun svetovne zdravstvene organizacije za leto 1961 povečal na 18,5 milijona dolarjev oziroma za 10 %. Medtem ko je glede rednih dejavnosti finančni položaj organizacije zelo trden, postavlja zelo hude težave finansiranje svetovnega programa za zatiranje malarije. Ta program finansirajo s prostovoljnimi prispevki države članice in so še zmerom nezadostni. To velja posebno za prispevke gospodarsko razvitih drž?*/. Na 13. zasedanju skupščine bodo tudi sprejeli štiriletni splošni plan dela za razdobje od 1962 do^ 1965 in proučili možnosti za nov sedež svetovne zdravstvene' organizacije. Ta organizacija je namreč začasno v evropskem uradu OZN in je edjna specializirana agen-svojega KONFERENCA PREMIER0V C0MM0NWEALTHA Proti politiki apartheida V Londonu se ne bodo mogli izogniti vprašanju rasne segregacije v Južnoafriški uniji LONDON, 3. maja (Reuter). Britanski premier Harold Macmillan je danes otvoril desetdnevno zasedanje predsednikov vlad držav britanskega Commonwealtha. Predsedniki vlad britanske skupnosti narodov bodo obravnavali splošna svetovna vprašanja, možnosti za uspeh pogajanj »na vrhu« v Parizu 16. maja ter gospodarska vprašanja iz medsebojnih odnošajev. ...j ^ _ Po pozdravni besedi briton-1 problem rasne segregacije v se "morala” tudi 'evropska go- 1 skega premiera je v imenu go- Južnoafriški uniji. To vpra-spodarska komisija razviti v ! stov — enajst državnikov šanje je v središču pozornosti organ, ki bo posredoval v afriških in azijskih držav in vseh navzočih na tej konfe-spornih vprašanjih integracije Kanade na kratko govpril renči, čeprav prevladuje mne-in bo v stalnem stiku s sub- predsednik vlade Malaje Ab- nje, da bodo o tej zadevi raz-regionalnimi organizacijami. I dul Rahman, ki je opozoril na I pravljali izven rednega dnev- Sodelovanje z Indonezijo BEOGRAD, 3. maja (Tanjug). Danes so v Beogradu objavili skupno poročilo o razgovorih med delegacijo pripravljalnega komiteja Nacionalne fronte Indonezije in delegacijo SZDLJ. V sporočilu je rečeno, da je j stemom. Delegacijo je sprejel predsednik Indonezije Sukar- ' predsednik FLRJ Josip Broz no poslal na povabilo SZDLJ Tito, predsednik SZDLJ. De-delegacijo Nacinalne fronte legacijo je tudi sprejel pod-Indonezije v Jugoslavijo pod | predsednik Zveznega izvršne- vodstvom predsednika vrhovnega posvetovalnega sveta Ruslana Abdulganija. Ta delegacija je bila navzoča na V. kongresu SZDLJ od 18. do 22. aprila in je obiskala več krajev v Jugoslaviji. Seznanila se je z delom SZDLJ in družbenih organizacij ter z razvojem družbenega samoupravljanja in družbeno-ekonomskim si- ga sveta Edvard Kardelj. Med obiskom delegacije so bili tudi razgovori z delegacijo SZDL ter s funkcionarji SZDL na republiški, okrajni in občinski ravni. »Vsi ti razgovori — je rečeno v sporočilu — so potekali v zelo prijateljskem in prisrčnem vzdušju in izmenjana so "’’rii Rašica je sprejela pretekle dni številne izletnik' Sredi obsednega stania ISTANBUL, 3. maja (AFP-AP). V Istanbulu se je nadaljevala konferenca Sveta ministrov za zunanje zadeve 15 držav članic NATO, ki se je začela včeraj. Zvedelo se je, da je delo v treh komisijah o izdelavi skupnih predlogov Zahoda o razorožitvi, ki bi jih predložili sovjetskim zastopnikom na pariškem sestanku 16. maja, zelo napredovalo. Po obvestilih iz krogov dele- I odobrili poročilo britanskega gaci j so ministri že sprejeli in zunanjega ministra Selwyna ! Lloyda o splošnem problemu ! kontrolirane razorožitve ter poročilo ameriškega zunanjega ministra Herterja o Berlinu in Nemčiji. Na današnji seji so obravnavali poročilo francoskega ministra Couve de Mourvilla j o splošnih vprašanjih, ki zade-! vajo odnose med Vzhodom in Zahodom. Sestanek Atlantskega pakta poteka v mestu, v katerem vlada obsedno stanje. Čeprav so se razmere v Istanbulu zdaj precej ustalile, posamezni ministri v zasebnih razgovorih razpravljajo o problemih globoke politične krize v Turčiji. Uradno, za zeleno mizo, ministri o tem niso razpravljali, čeprav okna njihovih delovnih sob gledajo prav na trg. ki je še zmerom poln tankov, vojakov in policije, pripravljenih nastopiti proti novim demonstrantom. Se včeraj je prav na tem trgu prišlo do novih demonstracij, pri katerih je sodelovalo kakih 3000 študentov. Nosili so transparente z napisi »Zahtevamo svobodo« in vpili, da mora vlada premiera Menderesa odstopiti. Policija in vojska sta nag-! lo razgnali demonstrante. Strel-"ega orožja nista uporabil’ mnenja in izkustva o vprašanjih, ki zanimajo obe strani. Ti razgovori so pokazali, da je kljub zemljepisni oddaljenosti, različnim zgodovinskim, družbenim in drugim pogojem v obeh državah več podobnih in skupnih problemov in vprašanj, s katerimi se napredne družbene sile srečujejo v svojem boju za okrepitev neodvisnosti države, na poti družbenogospodarskega napredka in pri ustvarjanju socializma. Delegaciji sta se tudi razgo-varjali o sodelovanju med obema gibanjima v duhu boja za mir in socializem ter z namenom, ustvariti še tesnejše prijateljsko sodelovanje med narodi Indonezije in Jugoslavije, kakor je to poudarjeno v sporočilu predsednika Tita in nega reda samo v zasebnih razgovorih in srečanjih med voditelji Commonwealthea. O pomenu vprašanja rasne segregacije v Južnoafriški uniji pričajo tudi izjave nekaterih predsednikov vlad pred začetkom konference. Tako sta premier Nehru in predsednik Nkrumah izrazila mnenje, da se konferenca predstavnikov vlad ne ..more izogniti vprašanju rasne diskriminacije v Južnoafriški uniji. »To je predmet — je izjavil Nehru — ki ga ni mogoče zanemariti. Vedno smo bili in vedno bomo z vsem srcem proti politiki apartheida To je vprašanje, ki se mu s stališča Commonwea.ltha ne moremo izogniti. Meni se dozdeva, da v Commonwealthu, kakršen je danes, očitno ni mogoča politika rasne segregacije in diskriminacije.«- Nkrumah je izjavil, da je politika apartheida v Južnoafriški uniji načelna zadeva in da bo on sprožil to vprašanje na konferenci, če tega ne bd storil noben drug premier. On sodi, da bo stališče Gane in drugih držav Commorr-wealtha proti apartheidu imelo določen vpliv na politiko južnoafriške vlade. Tudi britanski premier Mac-millan upa, da bo v zasebnih razgovorih lahko izvajal pritisk na južnoafriško vlado, da bi sprejela drugačno politiko do domačinov in da se bo ako l izognil odkritemu spopadu na predsednika Sukarna 8. aprila ( konferenci predsednikov vlad 1960. 1 Commonweailtha. Po spopadu v Bo rutu BEJRUT, 3. maja (Tanjug-AFP). Krvave incidente, do katerih je prišlo v Bejrutu, ocenjujejo nevtralni ocenjevalci kot slabo znamenje za bližnje volitve v Libanonu, katerih razpis pričakujejo vsak dan. V teh incidentih je bilo ranjenih nad 70 oseb. Do njih je prišlo po maši v katoliški cerkvi, ki ji je prisostvoval tudi pi^dsednik vlade Rašid Karame. Med ranjenci je tudi nekaj hudo ranjenih. Po pisanju bejrutskih časopisov je prišlo do incidenta v trenutku, ko se je skupina pristašev nacionalne liberalne stranke bivšega predsednika Camilla Chamouna spopadla s skupino pristašev stranke Ka-tajeb, katere voditelj je minister za delo v sedanji vladi Žemajel. Vrnitev Svetozara Vukmanovića iz Poljske Prvega maja zjutraj se je vrnil v Beograd predsednik Centralnega sveto Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič, ki je bil z jugoslovansko sindikalno delegacijo šest dni v Poljski. Skupno z njim je pripotoval v Beograd tudi član delegacije Leopold Krese, podpredsednik Republiškega sveto Zveze sinda-katov Slovenije. Drugi člani delegacije pa so ostali v Varšavi ter prisostvovali prvomaj- Po izpovedih očividcev sta si obe grupi, ki sta nosili libanonske zastave in slike svojih voditeljev, klicali druga drugi parole. Vmešala se je policija, ki je trgala slike in zastave in skušala razgnati množico. Nekdo je v tem hipu vrgel ofenzivno bombo, nato pa je policija začela streljati v zrak. Bejrutski tisk vali krivdo na policijo in se sprašuje, zakaj je bila potrebna njena intervencija. Policija je danes zaplenila časopise -Al Amal~. ki pripada Kato jebu. ker je odgovornost za incidente pripisal vladi. Pierre Žemajel je zavrnil vsako trditev, da je bombo vrgel nekdo izmed njegovih pristašev. Vlada je 'pod predsedstvom predsednika Sehaba imela sejo, na kateri je sklon ;,i. da bo storila vse potrebne korake, da bi odkrila in kaznovala pravega kravea. Doslej so aretirali štiri osebe. v NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Zadružni sveti šola samoupravljanja Preteklo je komaj poldrugo leto, odkar so zaživeli novi samoupravni organi v kmetijskih zadrugah — zadružni šveti. Ze ta. sicer kratka doba, je dala dovolj konkretnih dokazov, da so se zadružni mveti uveljavili in v praksi nasade; najeti precejšnje zem-Čeprav so zadruge že skoraj v celoti izločile nekmetijske dejavnosti, izkazujejo njihovi zaključni računi večje gospodarske in finančne uspehe kot prejšnja leta. V razmeroma kratkem času je uspelo zadrugam organizirati nove kmetijske obrate. pitali-šča, ekonomije in plantažne nasade, najeti precejšnje zemljiške površine, ki jih ponujajo v zakup kmečki proizvajalci. in močno povečati površine v kooperaciji; nabaviti vrsto novih traktorjev in priključkov ter izpopolniti svojo opremo z drugimi kmetijskimi stroji in napravami. Tudi za strokovni kader, njegovo vzgojo in štipendiranje je zlasti v zadnjem letu vedno več zanimanja. Pri vsem tem pa so izkoristili zadružni sveti le del praktičnih možnosti za okrepitev zadrug, ki jih nudi naša družbena ureditev, terja neverjetno hitri družbeni in gospodarski razvoj ter široko sodelovanje delovnih kmetov v social stičnem razvoju kmetijstva Taka praksa, ki nima primera v zgodovini, je postavila na glavo dosedanja pojmovanja o času. ki je potreben za preobrazbo kmetijstva in družbenih odnosov na vasi. ter z objektivno nujnostjo usmerjala dejavnost zadružnik svetov tako, da dohitevamo z naglimi koraki dežele, ki imajo visoko razvito kmetijsko proizvodnjo. kjer kolektiv lahko najuspešneje uveljavlja svoje in zadružne koristi. Praksa je pokazala, da so kolektivi zelo hitro in globlje spoznali svojo vlogo, čim so bili vključeni v neposredno upravljanje zadruge. To nam potrjuje tudi dejstvo, da so se zadružni kolektivi zavzemali za gospodarsko in finančno krepitev zadrug, kar zagotavlja tudi večje osebne dohodke kolektivu. Neposredno sodelovanje zadružnih kolektivov v upravljanju in gospodarjenju zadrug je veliko prispevalo k temu, da postajajo kmetijske zadruge močne gospodarske organizacije. Sodelovanje zadružnih kolektivov v zadružnih svetih je pospešilo tudi preusmerjanje zadrug na ustanavljanje lastnih kmetijskih obratov, kar naj bi zagotovilo večjo neodvisnost od zasebne kmetijske proizvodnje. In ne samo to. Kolektivi zadrug so postali tudi zavestni pobomiki čim širše in kvalitetnejše kooperacije v kmetijski proizvodnji s posameznimi kmečkimi proizvajalci. Povečan interes zadružnih kolektivov za hitrejši razvoj kooperacijske proizvodnje je bilo čutiti zlasti tam, kjer kmetijski obrati zadrug še niso mogli zagotoviti dovolj sredstev za povečanje zadružnih skladov in osebnih dohodkov kolektiva. Zadružni kolektivi so bili pobudniki raznih ukrepov za čim kvalitetnejšo kooperacijo tudi zaradi tega, da bi čimbolj izkoristili razpoložljiva materialna sredstva zadrug, njeno mehanizacijo itd., kar naj bi zagotovilo izpolnitev kooperacijskih planov in nalog, ki jih skupnost nalaga zadrugam, obenem pa tudi do Vse to odpira svetle per- • voij sredstev, ki jih potrebu- spektive za nadaljnje delo za. družnih svetov in zagotavlja, da bo bilanca uspehov v zadrugah iz leta v leto bogatejša in razveseljivejša tako za skupnost, kakor tudi za posameznikaL Z zadružnimi sveti je bilo vključenih v zadružno upravljanje samo v Sloveniji nad deset tisoč več kmečkih proizvajalcev kot v prejšnje upravne odbore. S tem je bila odprta nova šola samoupravljanja, ki omogoča vzgojo številnih kmečkih proizvajalcev v družbene upravljavce, zlasti tistih, ki se z vsakim dnem bolj intenzivno vključujejo v socialistično kmetijsko proizvodnjo. S tem pa pomen zadružnih svetov še ni izčrpan. Z uvedbo zadružnih svetov se je hkrati bistveno spremenil tudi položaj zadružnih kolektivov ki so danes enakopraven sestavni del zadružnih svetov. Kolektivi so prenehali biti zgolj izvajalci politike in sklepov upravnih odborov zadrug in postali aktivni soustvarjalci politike in sklepov zadružnih svetov. S tem se je spremenila tudi vloga zadružnih kolektivov in povečal njihov vpliv na gospodarjenje v zadrugah, kajti zadružni svet ie tudi za njih postal mesto. iejo zadruge za razširitev moderne kmetijske proizvodnje in nagrajevanje svojih kolektivov. Prav nagrajevanje po da je moral že*pred odmorom zaradi poškodbe» na nogi zapustiti igrišče. V požrtvovalnem in ne- vigranem Virantu pa seveda ni dobil enakovrednega nadomostnika. Glede na te »pogoje dela« in neodjenljivo ofenzivno igro Varteksa je pravzaprav presenetljivo, da v začetku nezanesljivi vrata.r Babnik ni še nekajkrat pobral žage iz mreže. Po odmoru se je situacija precej zaobrnila v prid gostov. Nogometašem Varteksa je na razmočenem terenu vse bolj pojemala «apa. kar je Odred z boljšo kondicijo pridno izrabil in se vse vidneje dokopal do nesporne premoči. Z bolj povezanimi potezami so Ljubljančani poslej dobro nadzorovali prostor po sredini igrišča. Toda, kaj jim vse to pomagalo ko pa v ospredju ni bilo nikogar. ki bi se bil lahko spuščal v dvoboje z obrambnimi igralci ali. pa jih vsaj z malo bolj domiselno igro sknšali Spravljati v matne pozicije. Bili pa so nasplodi tudi slabi borci in takim tekmovalna sreča ree ne more biti naklonjena. Le kako so se mogli nadejati kakršnega koli uspeha brez osnovne vrline — borbenosti, tembolj ko so imeli opravka s tako dobrim in nepopustljivim nasprotnikom? Radnički : Sloboda 81:51 (35:23) Olympia Radnički Partizan Beograd Zadar Sloboda Željezničar Proleter Crv. zvezda Ljubljana Tekma Ljubljana je bila odgođena. LESTVICA 2200 157:123 4 34 2200 119:117 4 32 2110 173:171 3 2 2101 161:147 2 14 2020 149:149 2 2 1 0 1 122:119 2- 27 10 10 61:61 1 2 0 0 2 127:142 0- 15 2 0 0 2 128:116 0-18 1 0 0 1 64:86 0- 22 Železničar Največ misli je pri nas veljalo seveda srečanju med Dansko in Jugoslavijo v Kjdbenhavnu. Kakor smo pisali že v naši napovedi, je bil dvoboj med tema tekmecema zares mnogo bolj izenačen kakor lani v Zagrebu. Vzrok za to je pač nazadovanje Dancev in napredek naših zastopnikov, zlasti 20-letnega Jovanoviča iz Zagreba. Le malo je *ako manjkalo in Jugoslavija bi Mia odločila dvoboj sebi v prid. Potem ko je Jovanovič prvi dan remagal Nielsena in Panajoto- lč izgubil z J. Ulrichom, je naša ivojica izgubila dvoboj z Dansko />o hudem boju v petih nizih. In v odločilnem petem nizu sta Jovanovič in Panajoto vic vodila že s 5:2, nato pa le še izgubila 5:7. Podobno je bilo nato tudi zadnji dan, ko je J. Ulrich opravil z Jovanovičem 5:7, 6:3, 4:6, 9:7 (rezultat tako pove vse!), Panajolovič pa je priigral Jugoslaviji še drugo točko z zmago nad Nielsenom 6:4, 6:4, 2:6, 2:6, Časten poraz 2:3 nam tako ostaja kot uteha in spodbuda za naprej. Jovanovič je nedvomno znanilec nove dobe jugoslovanskega tenisa! V ostalih srečanjih sta Nemčija in Monaco rešila skoraj že izgubljena (0:2) dvoboja s CSR oz. Luksemburgom, Švedi pa so v naj-zanimivejši partiji gladko 5 d) izločili Južnoafričane. REZULTATI — Švedska :.Južna Afrika 5:0, Zah. Nemčija:CSR 3:2. Finska: Argentina 0:5, Danska:Ju-goslavija 3:2. ZAR:Avstri1a 1:3. Turčija-.Brazilija 0:5, Svica:Belgija 2:3, Norveška :Nizozemska 2:3, Izrael: Cii e 1:3, Luksemburg :Monaco 2:3, Madžarska :Irska 5:0. V n. kolu se bodo pomerili naslednji pari — Španija :S vedska, Poljska :Zah. Nemčija, Francija: Argentina, Danska:Avstrija, Brazilija :Belgija, Nizozemska:Vel. Britanija, Cile:Monaco, Madžarska: Italija. Tenis vsepovsod DALLAS (Texas) — V polfinalu mednarodnega turnirja je Američan Me Kay premagal Avstralca Fraserja 2:6, 7:5, 6:1, drugi finalist pa je Bartzen (ZDA) z zmago nad rojakom Buchhclzem 6:3. 7:5. PALERMO — V tinalu mednarodnega turnirja je Llamas (Mehika) dobil proti Italijanu Merlu 6:4, 3:6. 6:3, 4:6, 6:2. AIX EN PROVENCE - Francoz Pilet je osvojil prvo mesto na mednarodnem teniškem turnirju. V finalu je porazil Mullcya (ZDA) 12:10, 6:2, 6:1. CANNES — Nemec Budin s se je vpisal med zmagovalce tradicionalnega teniškega turnirja. V zaključni igri je uklonil Avstralca Kille-branda 7:5, 1:6. 6:2. BOURNEMOUT - Angleški prvak je ostal Davies z zmago nad Knightom 6:2, 4:6, 6:2, 6:1. Med ženskami je v finalu Trumanova porazila Haydonovo 6:2, 6:2. PARIZ — Na mednarodnem teniškem turnirju sta se v finalu pomerila dva Francoza. Grinda je bil uspešen proti Hailletu 6:2, 6:4, 6:1. STRELCI HRVATSKE IN SLOVENITE MED SEBOJ KREPKU ZMÄGS SL0VENÜE CELJE, 3. maja. — Včeraj so v Celju in v Štorah nastopili najboljši strelci in strelke iz Hrvatske in Slovenije. V Celju so nastopili člani v streljanju s pištolo, v Štorah pa članice s puško. Organizacija je bila v izvedbi okrajnega strelskega odbora odlična. Slovenski strelci so bili boljši od gostov ter so zaslužno zmagali v vseh kategorijah, razen pri članih v olimpijskem matchu. REZULTATI: člani - pištola: Umek (S) 541. Srbljanin (H) 533. Meiavšek (S) 530: ekipno Slovenija 2112. Hrvatska 2946; vojaška pištola: Mejavšek (S) 483. Srbljanin (H) Prvomajski mozaik JESENICE. — Po zmagi nad novomeškim Partizanom 3:2 so odbojkarji Lodza odpravili še Je-seničane 3:1 (15:9. 14:16. 20:18, 15:4). MARIBOR. — Na prvomajski kolesarski dirki na progi Maribor-Fran-kolovo-Maribor (100 km) je zmagal Flajs (Odred), ki je prevozil progo v 2:35 urah.' Skupaj z njim je na cilj privozilo še 20 kolesarjev. V ekipnem tekmovanju je zmagal Odred pred Rogom, Branikom itd. KANAL. - V zadnji tekmi na gostovanju po Sloveniji je odbojkarska reprezentanca Lodza premagala mlado dkipo domačega Partizana 3:0 (15:10, 15:4, 15:7). JESENICE. — Na Jesenicah so se pomerili v prijateljskih dvobojih pionirji, člani in članice košarkarskih klubov Slovan in Jesenic. Pri pionirjih so zmagali gostje 56:50 (27:16). pri članicah in članih pa so bili domačini boljši 57:52 (27:23) in 63:47 (39:28). REZULTATI I. REPUBLIŠKE LIGE Maribor — Slokan 54:52 (26:31) Triglav - Moste 36:18 (14:11) Medvode — Svoboda 54:59 (34:28) Tekma Branik : Rudar zaradi dežja ni bila odigrana. REZULTATI II. REPUBLIŠKE LIGE n. Bistrica — Hirija 49:49 (23:19) Koper — Šoštanj 4153 Vrhnika — Škofja Loka 68:56 (30:27) Celje - Proletarec 47:39 (32:26) Jesenice — Postojna <53:35 (30:18) 467. Umek (S) 464. ekipno: Slovenija 1847. Hrvatska 2819; članice — puška: (v vseli treh položaj h): Dimeč (S) 535, Rebolj (S) 522. Cuk (H) 514: ekipno: Slovenija 2068. Hrvatska 2009; olimpijski match: Dimeč (S) 570, Otrin (S) 553. Cuk (H) 552; ekipno: Slovenija 2220. Hrvatska 2189: Člani ( v vseh treh položajih): 1. Planinc (S) 546. 2. Cuk (H) 535. Karašič (H) 535: ekipno: Sloveniia 2135. Hrvatska 2111: člani olimpijski match: Karašič (H) 573. Planinc (S) 572. Tež (S) 572: ekinno: Hrvatska 2265. Slovenija 2250. BADMINTON OLYMPIA i PRVAK V finalu za pokal Slovenije v badmintonu je ekipa Olympije I (Drinovec in Pavčič) premagala Olympio n (Pohar, Butina) 5:0 in tako zasluženo os.vo ila pr-hodno lovoriko. Zmagova ca. zlasti Drinovec. sta bila bol-ša in sta srečanje zanesljivo odločila zase. REZULTATI: - DrinovecrButina 3:0. Pavčič :Pchar 3:1. Drinovec-PavčičrPchar-Buiina 3:1. Drinovec: Pohar 3:0. Pavčič rButina 3:2. Finalni dvobot je bil eden nailepših doslej v Sloveniji. Zmagovalcem je izročil pokal član odbora za badminton pri TZS ing. Janša. R- P. SOFIJA. -rico v finalni del v Rimu. r---vi nad enajsto- • -c ?' ugari uvrstili '•mnii-keea «umirja delo*«, »ata im PReoRuonin Pravna fakulteta v Ljubljani priredi predavanje rednega profesor-a pravne fakultete v Zagrebu đr. Vladimira Bayerja o temi: PO-IEN OBDOLŽENČEVEGA PRI-NANJA KOT DOKAZA V KAZENSKIH PROCESNIH PRAVIH SODOBNIH DRŽAV. Predavanje bo v četrtek 5. maja 1JS0, ob 17. uri v zbornici Univerze v Ljubljani, Trg revolucije 11. P Zavod za tehnično izooraževanje Ljubljana prired. dne 5. maja ob L» >. uri v prirodoslovni predaval-! ci Univerze, vhod iz Gospo»ke ce, predavanje »O FOTOCELICI«. Predavanje bo spremljano s : i-r.mom in epiorojekcHo. vljudno •• abljeni. Vstop prost. P- iSBil Slavistično društvo v Ljubljani tbi na predavanje dr. Zuzanne jpolinske, znanstvenega sodelav-- Poljske Akademije znanosti v 'Vršavi. Tema: O KASUBIH IN \S DBS CINI V LUCI DIALEKTO . )GUE. Predavanje v srbohrva-ini bo v sredo. 4. maja 1960 ob \ uri v Slovanskem seminarju v »'UK. P OBVESTILO Občinski ljudski odbor Ljubljana-Rudnik obvešča starše, da bo . dneh 4. in 5. maja 1960 tretje cepljenje proti davici, tetanusu in ■ lovskemu kašlju vseh otrok, ro-nih v letu 1959 in onih, rojenih ta 1958, ki do sedaj še niso bili molno ali sploh ne celjeni, po ■» i slednjem razporedu: dne 4. maja 1960 *ola Preserje ob 13. uri ambulanta Podpeč ob 13.30 uri Sola Tomišelj ob 14. uri šola Iška vas ob 14.30 uri Sola Golo ob 15.30 uri Sola Zelimlje ob 16.30 uri ambulanta Ig ob 17. uri dne 5. maja 1960 Sola Barje ob 13.30 uri ambulanta Škofljica ob 14.45 uri Sola Lavrica ob 15.45 uri Sola Rudnik ob 16.15 uri ObLO Ljubljana-Rudnik ob 17. uri Cepljenje je obvezno. Vsak neopravičen izostanek bomo predali sodniku za prekrške. VABILA PRINESITE S SEBOJ! KONCERTI KOMORNI ORKESTER RTV ZAGREB pod vodstvom Stjepana Su-leka bo koncentiral v petek, 6. maja, za modri abonma. Spored obsega Bachov koncert za dve violini, Mozartovo simfonijo v B-duru, Sulekov koncert za violo in Schubertovo 5. simfonijo. Preostale vstopnice dobite v Filharmoniji. K Ob 15- letnici osvoboditve Ljubljane so najboljši mladinski zbori občin ljubljanskega okraja pripravili pevsko revijo. Okrajna revija bo 7. maja ob 15. in 20. uri na Gospodarskem razstavišču. Vstopnice so v predprodaji od 4. maja dalje vsak dan od 9.-12. in od 15.—18. ure v Informacijski pisarni na Gospodarskem razstavišču. K Mladino IIL rdečega abonmaja opozarjamo na koncert pod naslovom -Od Bacha preko valčka do jazza-, ki bo jutri ob 17. uri v Filharmoniji. Izvajata simfonični in zabavni orkester RTVL pod vodstvom Uroša Prevorška in Bojana Adamiča. Koncert je komentiran. Nekaj vstopnic po 50 din je še naprodaj pri blagajni Slovenske filharmonije eno uro pred pričetkom koncerta. K 15. obletnica slovenske vlade občinski praznik Ajdovščine Vsa prizadevanja za intenzivnejši razvoj gospodarstva včasih. Danes vsem tem ljudem tega ni treba. DovbLj je dela v domačem kraju za vse, še premalo jih je. Prej skoraj neznan podeželski trg raste v mestno industrijsko središče z razpredenimi poslovnimi stiki na vseh kontinentih. Čedalje bolj razvijajoča se industrija v sklopu petih močnih podjetij iz leta v leto dviga narodni dohodek in kupno moč prebivalcev. Povprečni mesečni zaslužek zaposlenega je bil lani 14.710 dinarjev, letos pa je že 17.200 dinarjev. Narodni dohodek na prebivalca je znašal lani 145 tisoč dinarjev, letos bo že 16^ tisoč, Lani so porabili za gospodarske in druge namene skoraj 490 milijonov, letos pa jih bodo malone investira1-; eno milijardo in 800 milijono' dinarjev. Nekdo se bo morda spotak nil ob tako »naglo razvijajoče Se industrijo v Ajdovščini ir rekel, da so druge panoge gospodarstva zapostavljene. Toda temu ni tako. Letošnji družbeni plan predvideva med dru gim. da bodo v občini izvede na 200 hektarih površin agromelioracije, da bodo kar se da obnovili stare sadovnjake in vinograde, povečali tonažo plemenske in pitane živine za blizu 300 ton, a poljedelskih kultur pa za nad tisoč ton. Od namenjenih investicij v tem letu bodo naložili v kmetijstvo 200 milijonov dinarjev, v go-zdarstyo nad 16 milijonov, v gradbeništvo blizu 80. za razvoj obrtniških podjetij 55. za izboljšanje in oreureditev trgovskih lokalov nad 10 milijonov dinarjev in za medem:-zac jo gostinskih obratov pa 7 milijonov dinarjev Seveda naložbe v industriji bodo tudi letos, kot so bile lani na prvem mestu spričo dejstva, da gradi tekstilna tovarna predilnico. medtem ko namerava podjetje -Mlinotest« graditi nov moderen silos in izpopolniti sedanji — zastareli vozni park. Razen tega bo investiralo lesno industrijsko podjetje nad 96 milijonov za nove stro- je in rekonstrukcijo, medtem ko bodo v sadnolikerskem kombinatu »Fructal« zgradili nGve bazene za sokove, fer-mentacijski bazen in hladilnike. To podjetje je lani nabavilo nova postrojenja za integrirane sokove tako, da je v Sloveniji edino v tej vrsti proizvodnje. Prav tako izdelujejo tudi pasterizirane proizvode, po katerih je zlasti v tujini: v Italiji, Nemčiji, Izraelu, ZDA, Belgiji in Angliji veliko povpraševanje. Z dokončno re- Butajski »fužinar« pri delu v mehanizirani tovarni poljedelskega orodja konstrukcijo pa bodo povečali tonažo proizvodov za 2074 ton v vrednosti nad 400 milijonov dinarjev ob ista delovni sili. Tekstilna tovarna bo z zgraditvijo nove predilnice ustvarila letno okrog 3 milijarde bruto proizvoda, kar je dvakrat več kot doslej. Gradnja nove predilnice napreduje tako hitro, da je že skoraj pod streho. Ko bo ta objekt dokončan bo na novo zaposlil blizu 270 ljudi S tem bo obenem nastala potreba po modernizaciji in razširitvi obstoječe tkalnice in oplemeni-tilnice. Cilj, ki je še zaenkrat tiha želja tega vzornega kolektiva ob desetletnem jubileju pa je, zrasti v moderen tekstilni kombinat. Tovarna poljedelskega orodja v Batujah izdeluje v glavnem plužne dele’. Lani je dosegla proizvodnjo v primerjavi z letom 1947 za 877% več, produktivnost dela pa je za 192% večja. To kaže, da je dinamika v proizvodnji in pri realizaciji nalog močnejša. Storilnost se je povečala tudi zaradi izpopolnitve sistema nagrajevanja po učinku. Podjetje izvaja že drugo fazo rekonstrukcije, kar daje močno zagotovilo za nadaljno. neprekinjeno rast. Navedli smo le nekaj glavnih značilnosti, ki spremljajo ietošnji občinski praznik Ajdovščine. Lahko bi navajali ; še, kako si prizadeva Kmetij-| sko gospodarstvo . Vipava za ! ureditev novih površin trav-I nikov, za urejanje novih -sadovnjakov in vinogradov. Lahko bi omenili uspehe kmetijskih zadrug v dvigu hektarskih donosov na površinah, ki so bile obdelane v kooperaciji s kmetovalci, govorili bi lahko o uspehih Splošnega mizarskega podjetja, ki ne zmaguje vseh naročil, ker jih ima spričo kakovosti in solidnosti svojih del, dalje o Splošnem kovinskem podjetju, ki je prebrodilo začetne težave in se sedaj lepo razvija, o novozgrajenih bencinskih črpalkah širom po Goriškem na pobudo poslovalnice PETROLA v Ajdovščini, našteli bi lahko uspehe Delavnice poljedelskega orodja v Lokavcu, ki pravkar montira nova postrojenja, ali pa visokokakovostne izdelke upognjenega oohištva, ki jih je osvojila Štolama »Partizan« v Lokavcu in ki jo vse večje povpraševanje sili, da opremi svoje obrate z najsodobnejšimi stroji v svrho večje proizvodnje. Se in še bi navajali. Vendar zdi se nam dovolj spričo spiošne ugotovitve, da so vsa stremljenja in prizadevanja usmerjena na oravo pot - na pot INTENZIVNEJŠEGA RAZVOJA CELOTNEGA GOSPODARSTVA ajdovske občine. G. B. Ob 15. obletnici ustanovitve Slovenske I^'^ke vlade in občinskega praznika Ajdovš iiajo: Občinski judski odbor Ajdovščina Občinski komite ZKS Ajdovščina Občinski odbor SZDL Ajdovščina Občinski odbor ZE Ajdovščina Občinski Komite LMS Ajdovščina Občinski sindikalni sve Ajdovščina Kmetijsko gospodarstvo, Vipava Tekstilna tovarna, Ajdovščina Splošno kovinsko podjetje, Ajdovščina Splošno mizarstvo, Ajdovščina z obratom v Vipavi LIPA, lesno industrijsko podjetje, Ajdovščina Trgovsko proizvodno podjetje -Mlinotest« Ajdovščina s svojimi obrati Kmetijska zadruga. Ajdovščina Gostilna A dlovič Ei^abet?, Vipava MLEKARNA, Podnanos Obrtno podjetje ZIDAR. Vipava Mesnica Vipava s poslovalnico v Ajdovščini Trgovsko podjetje Vipava s poslovalnicami Trgovsko podjetje -Hubelj«. Ajdovščina Kmetijska zadruga Co! Tovarna poljedelskegr orodja Batuje Kmetijska zadruga Črniče Trgovsko podietje PETROL-poslovalnic? '’davščina Delavnica poljedelskega orodja. Lokavec Štolama -Partizan«. Lokavec Bavčar Veno — predelavi kotlov. Lokavec Kmetijska zadruga Otlicr -FRUCTAL« — sadno likerski kombinat. Ajdovščina Invalidsko podjetje -FOTOLIK« poslovalnica. Ajdovščina Gradnja nove predilnice v Ajdovščini »zrednn hitro napreduje. Zdaj je že skoraj pod streho. Naš posnetek kaže stropno konstrukcijo v montaži. V ozadju: Čaven, prijetna izletniška točka Ajdovcev Ta prostor smo odstopili ObLO Ajdovščina Dne 5. maja 1945. leta je bila v kulturnem domu v Ajdovščini — v tedanji kino dvorani ustanovljena Slovenska narodna vlada Dne 5. maja letos poteka petnajst let, ko je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovanska — ljudska vlada. Ta datum so si prebivalci občine Ajdovščina izbrali za svoj praznik, ki ga že nekaj let častijo z velikim zanosom v naj-vedrejšem razpoloženju, v znamenju delovnih zmag in vse večjega prizadevanja za vsestranski napredek. Petnajst let v zgodovini nekega kraja in njegovih ljudi ni dosti. Alj kadar ljudje, ki ;o bili do včeraj do skrajnosti zatirani in odvisni cd volje osameznikov, sprejmejo svojo isodo v lastne roke, tedaj je neizbežno, da tudi kratko raz-lobjs opravi svoje poslanstvo n tako preobrazi kraj in ljudi, ia skoraj ni več sledu po sta-•em in okorelem. Naključje e hotelo, da smo mimogrede rečaJi očaka, ki je pod rajnko Avstrija služil vojake v Ajdovščini. Doma je iz Štajer- skega. Z nečaki se je pripeljal v elegantni limuzini na pogreb neke svoje daljne sorodnice na Vipavskem. Ves ta čas ga ni bilo tu. Pa smo ga vprašali po vtisih: »Tako se je vse spremenilo, da če bi me kdo, recimo, pripeljal sem, ne da bi to vedel, ne bi se takoj znašel, kje sem. V erjemit-e, da nisem prepoznaj današnje Ajdovščine-« Prav je imel očak! Mnogo se je od tedaj v Ajdovščini spremenilo. Zraslo je več desetin novih poslopij za stanovanja, preurejene so ulice in parki. Zrasla so močna industrijska podjetja, šola, dom kulture in vrsta drugih zgradb in objektov. Na cestah in ulicah je zlasti kmalu popoldne, po »šihtu« tak vrvež, da se z vozilom skoraj ne moreš prebiti. Nad tri tisoč ljudi je našlo tu zaposlitev. Drugače bi morali v svet, s trebuhom za kruhom, kakor so odhajali Trgovsko podjetje -Hubelj« v Ajdovščini .je pred časom odprlo novo delikatesno trgovino, ki je. bogato obložena tudi s proizvodi domačega sadno-likerskega kombinata »Fructal« DR. PANONIKUS FRANCE naj pride po svoji dve pismi poštno ležeće. 9564-1J HOTELI IN GOSTISCA - iščem mesto snažilke v parku okoli stavb. Ponudbe pod »Starejša-zanesljiva« v ogl. odd. 9565-2 ADMINISTRATORKA - strojepiska sprejme popoldansko delo. Ponudbe pod Takoj v ogl. oddelek. 9566-2 PEKARNA v Slovenskih goricah išče mladega pekovskega pomočnika, ki je sposoben tudi samostojno peči kruh. Nastop službe l. 6. 1960. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v ogL odd. pod -Samostojen-. K 4050-1 IŠČEMO kuharico, administratoria-ko za 6 mesecev v okrevališču Zveze slepih, Okroglo pri Kranju. Ponudbe pošljite na Glavni odbor Zveze slepih. Ljubljana, Parmova 33. 9537-2 HOTEL -OREL«, Maribor, sprejme dve mlajSi servirki (ena kvalificirana, druga polkvalificirana natakarica). Nastop službe takoj. P 855-1 TOMOS PUCH, 175 ccm, SV, odlično ohranjen, prodam. Koren Slavko, Slovenski Javornik. Udarna 10. P 858-in ODPRODAMO leseno lopo v zelo dobrem stanju, krito s strešno opeko, velikost 16 x 14 m. Ogled na dvorišču Šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani, Gorupova štev. 6. 9554-4 GOSTINSKO PODJETJE proda stropni in stenski opaž, belo ple-skano, trodelno omaro, krasne lestence in svetilke ter delovne pulte. Daj-Dam, Ljubljana. Cankarjeva 4. 9555-4 PRODAM livarsko kupolo za sivo litino premer 55 cm. Naslov pri oglasnem odd. 9548-4 MEHANIK z mojstrsko šolo in dvoletno prakso kot tehnik želi spremeniti službo. Ponudbe pod »Vesten- v ogl. odd. 9552-2 STENODAKTILOGRAFINJO in strojepisko sprejmemo takoj v službo. Pismene ponudbe prinesite osebno do 10. maja 1960 na naslov: Javna skladišča Ljub- ljana, Smartinska c. 152_a 9562-1 STANOVANJE nudim poštenemu dekletu srednjih let pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod -Skromna-. 9535-9 NA STANOVANJE sprejmem pošteno dekle. Zakrajšek Alojzija, Dolenjska c. 304. 9543-9 DEKLE Z DEŽELE pomaga popoldne za hrano in stanovanje. Zelo nujno ker sem brez stanovanja. Ponudbe pod »Nujno- v ogl. oddelek. 9541-9 IB 02 MO Razpisna komisija Sekretariata Izvršnega sveta za industrijo in obrt, Ljubljana, Gregorčičeva 25, razpisuje delovno mesto ADMINISTRATIVNEGA USLUŽBENCA, ki ima izpolnjene pogoje, predpisane za administratorja ali za ste-nodaktilografa. remeijna m položajna placa po predpisih o javnih uslužbencih. Kolkovane prošnje z življenjepisom pošljite na naslov razpisne komisiie do 15 mala 1960. R ■jMBISOap L)Li.. .&&AKNA; Sreda. 4. maja 1960: lekarna »Planinka-. Glavni trg 20. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda. 4. maja ob 19.30 uri: Me-notti: A MELI J A GRE NA PLES Arnič: PLES ČAROVNIC Roussel: PAJKOVA POJEDINA Red LMS-BELI Četrtek, 5. maja ob 19.30 uri: Franck: SREČA NA UPANJE. Gostovanje v Ptuju-Abonma. Petek, 6. maja ob 19.30 uri: Senarski: ARARAT. Red A. Sedeži tudi v prodaji RADIO MARIBOR Sreda, dne 4. 5. 1960: 5.00— 8.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 8.00— 8.05 Domače vesti 8.05— 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame 8.30- 9.00 Pester spored skladb slovenskih avtorjev 9.00— 17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana 17.00— 17.10 Domača poročila 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 17.30-17.40 Domači pesniki in pisatelji: Slavko Jug: Pesmi 17.40-18.00 Skladbe Fr. Rusta igra Mariborski instrumentalni ansambel 18.00— 24.00 Prenos sporeda RTV _________Ljubljana. _________ 4 MILIJONE JE GLAVNA PREMIJA Prvomajske loterije ZE IMATE SREČKO? 2688 HTV Ljubljana SPORED ZA SREDO 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbem spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame; 8.00 Poročila; 8.05 .vlladi talenti Srednje glasbene šo-ie v Ljubljani med mikrofonom; 8.30 Pol ure baletne muzike; 9.00 Jezikovni pogovori; 9.15 Radi bi vas zabavali: 10.10 Pianista Vladimir Horowitz in Lafloš Tele ki igrata skladbe Franza Liszta: 10.40 Iz filmov in glasbenih revij 11.00 Arije In dvospevi tz Puccinijevih oper; 11.30 Oddaja za cicibane a) Manica Komanova pripoveduje . .., b) Cicibani korakajo; 12.00 Trio Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v maju: 12.25 Pisani zvoki z Dravskega podja: 12.45 Pozidrav s Havajev: 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Zbor Branko Krsmanovič iz Beograda p. v. Branka Babiča; 13.50 Matija Bravničar: Divertissements za klavir in godalni orkester: 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — N. Vuko-savljevič: Mladi piloti; 14.35 S popevkami po svetu; 15.15 Reklame :n zabavna glasba: 15.40 Novost na knjižni polici — J. Casson- Kratek spomin: 16.00 Koncert po željah: 17.00 Napoved časa in poročila: 17.10 Sestanek ob petih: 17.30 Zvočna ruleta: 18.00 Kulturna kronika: 38.20 Iz slovenske solistične glasb** od Novih akordov do danes — XVffl. oddaja — Vilko Ukmar — I del: 18.45 Domače aktualnosti: 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba: 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Camille Sarnt-Saens: Samson in DalMa. Opera v treh dejaniih — Izvajajo: solisti, zbor in orkester DariSke ooere. dirigira Louis Fourest:er: 22.15 Koktaril za zabavo: 23.10 Modema plesna glasba; 23.35 Frank Martin: Mala koncertna simfonija: 24.00 Zadnja poročila m zaključek oddaje. • w ..DRU« • USPFHi .1 GOSPODINJE! m morda ne cirouičajo zdravljenja n / majhnimi strosKi zdravite bolezni je-; evesja. čire. zaort-ie z rogaškim »DO-Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe pri »PreVirani« v Ljubljani m Merk a-tonu. eieomtšče MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - Gledališka pasaža Cetitek, 5. maja ob 20: M. Zupančič, ROMBLNO, ŽALOSTNI KLOVN. Abonma. Kolektivi A. Nekaj vstopnic je tudi v prodaji. Petek, 6. maja ob 20.30: T. Williams, TETOVIRANA R02A. Abonma TSS L Sobota, 7. maja ob 20: T. Williams: TETOVIRANA ROZA. Premiera Abonma Premierski. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 8. maja ob 16. in 20 : Marionetni lutkovni večer Albrechta Roser j a. Ob 20: M. Bor: PAJČOLAN IZ MESEČINE. Gostovanje v Puli. Prihodnja premiera bo v soboto 7. maja. Uprizorili bodo T. Wil-liamsovo »Tetovirano rožo«. Delo je režijsko pripravil Igor Pretnar. V glavnih vlogah nastopata: Nika Juvanova in Dare Ulaga, v ostalih vlogah sodelujejo: Bučarjeva, Bojčeva, Boletova, Cigojeva, Černetova, Hahnova, Bavdaževa, Murkova, Pugljeva, Simčičeva, Svete-lova, Albreht, Arčon, Kopač, Zupančič. Osnutke za sceno je izdelal arh. Sveta Jovanovič, za kostume Mija Jarčeva, glasbeni vložki prof. Stanko Prek. Cenjeno občinstvo obveščamo, da bo v nedeljo 8. maja ob 16. in 29. uri v dvorani Mestnega gledališča gostoval eden najvidnejših lutkarjev — solist našega časa, Albrecht Roser iz Stuttgarta (Zahodna Nemčija). Umetnik gostuje v Ljubljani kot gost Mestnega lutkovnega gledališča. Izvajal bo koncertni program, sestavljen iz posameznih marionetnih točk. Predstava je namenjena predvsem odraslim. Na to pomembno umetniško in lutkovno prireditev opozarjamo vse ljubitelje lutkovne umetnosti,- zlasti lutkarje — amaterje. Vstopnice si od četrtka dalje lahko prikrbite pri blagajni Mestnega gledališča ali preko uprave Mestnega lutkovnega gledališča. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 7. maja ob 20: J. Jurčič: »DESETI BRAT«, igra v treh delih. Izven. Nedelja, 8. maja ob 15: J. Jurčič: »DESETI BRAT«, igra v treh delih. Popoldanska predstava. Izven. Zadnjič. ob 19.30: L Tavčar: »OTOK IN STRUGA«, romantična igra. Gostovanje v Notranjih Goricah. Predprodaja vstopnic eno uro pred predstavo. Na splošno željo bodo ponovili v Šentjakobskem gledališču Jurčičevega »Desetega brata« še v soboto, 7. maja ob 20. uri zvečer in pa v nedeljo 8. maja popoldne ob 15. uri. To sta poslednji uprizoritvi tega dela v tej sezoni. V nedeljo, 8. maja zvečer ob 19.30 uri pa bo gostovalo Šentjakobsko gledališče v Notranjih Goricah s Tavčarjevo romantično igro »Otok in Struga«. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni v Mestnem domu, rezervacije telefon 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov trg št. 2. Četrtek, 5. maja ob 17. uri: J. Pengov — N. Simončič: »Zlata ribica«. Sobota, 7. maja ob 17. uri: J. Pengov — N. Simončič: »Zlata ribica«. Nedelja, 8. maja ob 11. in 15. uri: O. Wilde: »Srečni princ«. KOČNE LUTKE Resljeva c. 36 Nedelja, 8. maja ob 17. uri: N. Simončič: »Kljukč^ve počitnice«. Predprodaja vstopnic od danes dalje na upravi Resljeva c. 36 od 10—12. ure in pol ure pred začetkom predstave pri gledaliških blagajnah. Rezervacije po telef. 32-020. (od 10-12. ure). KINO KINO UNION: nem. vistav. film NEDOKONČANA ZGODBA. Režija Kurt Hoffmann. Igrajo Johanna v. Kaczian, Hansjörg Felmy. Tednik. Tednik FN 18. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Ob 10. uri matineja istega filma. KINO KOMUNA: sovj. film IVAN GROZNI n. del. Režija Sergej Eisenstein. Igrajo Nikolaj Cer-kasov, Serafima Birman. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO VIC: amer. barv. vistav. film HOLLYWOOD ALI PROPAD. Režija Frank Tachlin. Igrajo Jerry Lewis, Dean Martin, Anita Ekberg. Tednik FN 18. Predstave ob 15.. 17.. 19. In 21. uri. KINO SLOGA: nem. barv. film MOJA LEPA MAMA. Režija Paul Martin. Igrajo Barbara v. Nadi. Paul Hubschmitt. Predstave ob 15.. 17., 19. in 21. uri. KINO SOČA: amer. barv. cinem. film POSLEDNJI VOZ. Predstave ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. KINO SISKA: amer. barv western film TRI URE DO ODLOČITVE. Režija Alfred Werker. Igrajo Dana Andrews, Donra Reed. Tednik FN 17. Predstave ob 15.. 17., 19. in 21. uri. LETNI KINO BEŽIGRAD: amer. barv. cinemascope film POSLEDNJI VOZ. Režija Delmer Daves. Igrajo Richard Widmark. Felicia Farr. Susan Kohner. Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic uro in pol pred predstavo. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9.-11. in od 14. uri dalje. TRIGLAV: amer: CS film TRIJE EVINI OBRAZI. Tednik V glavni vlogi: Joan Wudword, Deywyd Weyn. Predstave ob 16.. 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. LITOSTROJ: franc, film ČLOVEK V DEŽNEM PLAŠČU Ob 20. uri. VEVČE: tranc. tlim ULICA SANJ. Predstava ob 20. uri. ČRNUČE - SVOBODA: franc, film INSPEKTOR LJUBI GNEČO ob 20. uri. ŠENTVID - SVOBODA: mehiški film MINU ob 17. in 19. uri DOMŽALE: ruski film ČLOVEK SE JE RODIL ob 18. in 20. uri. KAMNIK - DOM: ameriški barv. film DAVY CROCKETT ob 20. uri. DUPLICA: jugoslovanski film TUJA ZEMLJA ob 20. uri. KRANJ - STORŽIČ: jugosl. češki film ZVEZDA POTUJE NA JUG. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. MURSKA SOBOTA »PARK«: - franc. barv. film MOJ STRIČEK. Ob 17.30 in 20. uri. ŠKOFJA LOKA »SORA«: amer. film NAJHITREJSI STRELEC. Predstave ob 18. in 20. uri. RADOVLJICA: nemški zabavni glasbeni film JAZZ, LJUBEZEN IN PESEM Ob 18. in 20. Uri. BLED: egipt. barv. film DEŽELA SANJ ob 18. in 20.30 uri. JESENICE - RADIO: jap. barv. vistav. film ČLOVEK Z RIKŠO ob 18. In 20. uri. PLAVŽ: ZAPRTO ŽIROVNICA: ital. barv. film EVROPA V NOČI. NOVO MESTO »KRKA«: francoski film VELIKI POGLAVAR. ČRNOMELJ: sovj. barv. CS film KOCUBEJ ob 17. in 20. uri. DOBREPOLJE: ital. film KROV ob 19.30 uri. VIDEM-KRSKO »SVOBODA« ital. film POČITEK IN LJUBEZEN. »PARTIZAN«: franc, barv, film TABAREN. HRASTNIK - SVOBODA H: franc, barv. CS film TAMANGO ob 17. in 19. uri. ŠEMPETER V Sav. dolini - SVOBODA: franc, film NOC NAD PARIZOM ob 20. uri. ŽALEC: amer. barv. film TOMY IN JERY ob 20. uri. PTUJ - MESTNI KINO: angleški barv. film PESEM MRTVIM LJUBIMCEM ob 18. in 20. uri. ROG. SLATINA: amer. barv. film ZLATO V DŽUNGLI ob 20. uri. GORNJA RADGONA: jap. film VRATA PEKLA. VRHNIKA - CANKARJEV DOM: amer. film OBREMENILNA PRIČA ob 20.15. uri. CERKNICA: ital. film LUCI VARIETEJA ob 20. uri. KOPER »SOCA«: poljski film LIKVIDACIJA ob 16., 18. in 20. uri. OBVEŠČAMO imetnike OBVEZNIC I. MESTNEGA POSOJILA za gradnjo stanovanjskih hiš in šolskih poslopij, da je Okrajni ljudski odbor Ljubljana podaljšal do 31.' decembra 1960 rok za izplačevanje izžrebanih, a že zapadlih obveznic. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama. Sestra in teta BUČAR - SELAN KATARINA iz Savelj 23 Pogreb drage pokojnice bo v petek, 6. t. m. ob 17. izpred hiše žalosti v Savljah 23 na pokopališču v Stožicah. Žalujoči: mož Jože, otroci z družinami in ostalo sorodstvo. Savlje, Ljubljana, Staniče, Šentvid, Sp. Senica. Suhadole, Polzela. Pesje 3. maja 1960. Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša ljuba mama. sestra in teta MARIJA JEŽEK . p. d. Sumreflcova mama Pogreb drage pokojnice bo v sredo 4. V. 1960 ob 17. un izpred hiše žalosti Hrastje 2 na pokop, v Polju. 2alujoči: sinova Janez in Malija z družinama, hčerka, Marija, Angela, Francka, Tonca in Anica z družinami, sestra Francka, z družino in ostali sorodniki. Hrastje, Ljubljana, dne 3. V. 1960 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vesit, da nas je v 59. letu tragično zapustil naš ljubljeni mož, očka in ded ANTON HAFNER upokojeni strojevodja JŽ Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 5. maja 1960 ob 17.30 uri izpred pokopališča v Šentvidu. t>6 pogreba leži na Zalah v Nikolajevi mrliški vežici. Žalujoči: žena Tončka, hčerka Pavla in sin ing. Milan z družinama, Žibertovi, brata, sestri in sorodniki. Trata, 3. maja 1960. NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL NAS DOLGOLETNI SODELAVEC BRUNO KURNIK OBRATOVODJA TKALNICE NA POSLEDNJO POT GA BOMO RPREMTLT V SREDO. DNE 4. MAJA, OB 17. URI IZPRED POKOJNIKOVEGA DOMA V TRŽIČU. DRAGEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU! KOLEKTIV BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRZlC, SINDIKALNA PODRUŽNICA, DELAVSKI SVET, UPRAVNI ODBOR IN UPRAVA PODJETJA BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ TER DITTS - PODRUŽNICA TRZlC UPRAVNI ODBOR BOLNICE ZA PLJUČNO TUBERKULOZO ANKARAN razpisuje naslednja delovna mesta: 1. GLAVNE SESTRE BOLNICE 2. DVEH SESTER ODDELKOV 3. FAKTURISTA 4. ŠOFERJA 5. KUHINJSKE POMOČNICE Pogoji: pod 1.—2. medicinska Sesitra s strokovnim izpitom, pod 3: srednja strokovna izobrazba s prakso v računovodstvu in znanjem strojepisja. Nastop službe možen takoj. Samsko stanovanje za pod 1., 2. m 5., za pod 3. družinsko stanovanje čez par mesecev Pravilno kolkovane prošnje je predložiti Upravi bolnice do 15. maja 1960. Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša nadvse ljuba zlata mamica, stara mama, teta, sestra MARJETA HOČEVAR p. d. POGAČARJEVA MAMA, posestnica Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 5. maja 1960 ob 16. uri izpred hiše žalosti Zg. Hrušica 3, na pokopališče v Stepanji vasi. Neutolažljivi: hčerke Jožica, Pavli in Ani z družino, sin Lojze z družino, vnukinja Zdenka, Francka in Marija, sestra Rezka in ostalo sorodstvo. Zg. Hrušica, Ljubljana. 3. maja 1960. Nepričakovano nas je zapustila naša ljuba žena, hčerka, sestra, teta, svakinja ANICA BERGANT roj. žalo^csr tehnični risar Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 4. maja 1960 ob 16. uri iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: mož ing. Srečko, mati Marija, brat in sestre ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Maribor, Novo mesto, 2. maja 1960. Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po tragični nesreči, za vedno zapustil, naš dobri in ljubljeni mož, očka, brat, stric in svak RAFAEL OGRIZEK šef avtoparka »Mehanotehnike« v Izoli Na njegovo zadnjo pot ga bomo spremili v sredo, 4. maja 1960 ob 16. uri na pokopališče v Izoli, kamor g3 bomo pripeljali iz Ljubljane. Žalujoči: žena Marija, otroci Nada, Tonček, Bojan. Sestre in bratje z družinami in ostalo sorodstvo. Izola, Hruševje, Postojna, Piran, 3. maja 1960. Umeri nam je mož, oče, brat in tast JOŽE GOVEKAR upokojenec Pokopali smo ga v tdrek, 3. maja 1960 na Zalah v Ljubljani. GOVEKARJEVI Nenadoma nas je zapustil naš nadvse ljubljeni mož. zlati oči, sin, brat, stric, zet in svak BRUNO KURNIK višji tekstilni tehnik Pogreb nepozabnega bo v sredo, 4. maja 1960 iz hiše žalosti v Bistrici pri Tržiču. Globoko žalujoči: žena Ivanka, otroci: Marjetka, Matjaž in Jnrček, mama, sestra Pepca, brata Franci in Miha z družinami, družine Zupan, dr. Šarabon. Sedaj in ostalo sorodstvo. Tržič, Ljubljana, 3. maja 1960. Naša ladjica se je valjala kot kaka pogrezajoča se krsta v brazdi velikih trgovskih ladij ter vedno bolj zaostajala, medtem ko so nam z vojne galeje pošiljali z zastavicami vsa mogoča znamenja, naj se držimo boljšega položaja. Posadka je bila razcapana in tatinska sodrga in iz razgovora z drugimi romarji sem kmalu spoznal, da sem plačal previsoko ceno za najino potovanje in da je krivonosec brez dvoma dobil polovico. Zakaj med nami je bilo nekaj revežev, ki so se smeli utaboriti na palubi, in ti so plačali samo en dukat za vso pot. Nekega moža. ki je ležal na sprednjem delu palube. je treslo po vseh udih. Okrog pasu je imel prikovan železen obroč, na gležnjih pa je nosil težke okove. Starec s krvavimi očmi se je plazil na palubi po rokah in kolenih in prisegal, da bo tako prepotoval vso pot od obal Svete dežele do Jeruzalema. Neko noč nas je vse prebudil s strahotnim vreščanjem in nam povedal, da je videl bele angele letati okrog ladje in da so se usedli na jadrne prečnike. Toda kozavi kapitan ni bil slab mornar. Nikola ni popolnoma izgubil stika s konvojem, tako da smo vsak večer, ko so vzšle zvezde, zagledali jambome luči na drugih ladjah, ki so se ustavile čez noč ali se zasidrale v kakem malem zalivu. Ce nas je skrbelo, da bomo ostali predaleč zadaj, nas je povabil k veslom. Dejal je, da je to zdrava vaja. Pravzaprav smo morali tako večkrat pomagati posadki, čeprav je bilo za ta posel sposobnih samo petnajst izmed sto romarjev. Ti so bili večinoma prestari, pohabljeni ali bolehavi, žensk pa seveda ni bilo mogoče uporabiti za takšno delo. Med njimi je bila mlada ženska, ki je že prvi dan vzbudila mojo radovednost. Že po obleki in lepem vedenju se je razlikovala od drugih. Njena svilena halja je bila okrašena s srebrnim brokatom in biseri, nosila pa je tudi dragulje, tako da sem se čudil, kako je prišla v takšno zanemarjeno druščino. Zmerom jo je spremljala neznansko debela služabnica. Najbolj nenavadno pri tej dami je bilo to, da se ni nikoli pojavila brez pajčolana. Celo oči si je zakrivala. Sprva sem si mislil, da si iz nečimrnosti varuje kožo pred žgočimi sončnimi žarki, toda kmalu sem videl, da ne odstrani pajčolana niiti po sončnem zahodu. Vendar sem lahko dovolj razločil njene poteze, da sem vedel, da ni bila ne iznakažena ne grda. Kakor sije sonce skozi tenek oblak, tako se je njena mladostna lepota bleščala skozi prozorni pajčolan. Nisem si mogel misliti, kakšen hud greh jo je pognal na to romanje in jo pripravil do tega. da si zakriva obraz. Ko sem nekega večera brž po sončnem zahodu videl, da stoji sama pri ograji, me je nekaj prisililo, da sem se ji približal, toda pri tem je naglo pogledala proč in spustila pajčolan na obraz, da sem utegnil samo še videti obris njenega lica. Lasje pa so ji padali v lepih kodrih izpod okroglega pokrivala in ko sem jih občudoval, sem čutil da se mi kolena šibijo in da me nekaj vleče k njej tako, kakor vleče magnet železne opilke. Stal sem v spodobni razdalji od nje in prav tako kot ona opazoval vinsko barvo morja, ki je ugašala. Toda živo sem se zavedal njene navzočnosti in čez hip je rahlo obrnila glavo, kakor da bi pričakovala, da bom spregovoril. Zato sem zbral ves svoj pogum in dejal: »Sopotnika sva na tej ladji in namenjena k istemu cilju.. Pred božjim obličjem, ko se pokorimo za naše grehe, smo si vsi enaki in zato ne bodite užaljeni, če sem vas nagovoril. Srčno rad bi se pogovoril s človekom mojih let. ki je drugačen kot vsi ti pohabljenci.« »Prekinili ste mojo molitev, gospod de Carvajal,« je dejala s karajočim glasom, čeprav je rožni venec izginil med njenimi tenkimi prsti in rada se je obrnila k meni. Zdrznil sem se od zadovoljstva, ko sem slišal, da me pozna po imenu.. zakaj to je pomenilo, da se nekoliko zanima zame. Toda v svoji ponižnosti sem bil iskren do nje. »Ne imenujte me tako, zakaj jaz nisem plemenite krvi. V svojem jeziku se pišem Karvajalka in to je bilo ime moje krušne matere, ki je že davno umrla. Dala mi ga je iz usmiljenja, ker še danes ne vem. kdo je moj oče. Nisem pa docela brez cvenka ne brez izobrazbe, zakaj študiral sem na več učenih univerzah. Najbolj mi boste ustregli, če me kratko malo kličete romar Mihael.« »Prav,« je rada privolila. »Vi pa me morate klicati Giulia, ne da bi me spraševali po družini ali očetovem priimku ali celo rojstnem kraju. Takšna vprašanja bi samo oživila mučne spomine v meni.« »Giulia,« sem jo takoj vprašal, »zakaj si zakrivaš obraz, ko zvok tvojega glasu in zlato tvojih las razkrivata tvojo lepoto? Mar zato, da ne bi misli nas, šibkih mož, zašle na prepovedana pota?« Toda pri teh neobzirnih besedah je gioooko vzdihnila, kot da bi ji bil zadal smrtno rano. mi pokazala hrbet in začela ihteti. Bil sem globoko pretresen, se ji jecljaje opravičeval in ji zagotavljal, da bi rajši umrl, kakor da bi ji prizadejal najmanjše zlo. Ko si je pod pajčolanom obrisala oči, se je spet obrnila k meni in dejala: »Romar Mihael, kakor nekdo nosi križ na hrbtu, drugi si obesi železne spone na ude, tako sem jaz prisegla, da ne bom pokazala obraza tujcu na tem popotovanju. Nikoli me ne prosi, da bi ga razkrila, zakaj takšna zahteva bi samo povečala breme, ki mi ga je bog naložil pri rojstvu.« Te besede je izrekla s takšno resnobo, da sem bil globoko ganjen. Prijel sem jo za roko. jo poljubil in ji slovesno obljubil, da je ne bom nikoli skušal zapeljati, da bi pozabila na svojo zaobljubo Potem sem jo prosil, da bi z vso spodobnostjo popila z menoj kozarec sladke malvazije iz sodčka, ki sem ga bil dal prinesti na ladjo. Po kratkem sramežljivem obotavljanju je mojo ponudbo sprejela s pogojem, da bi nama delala družbo njena stara služabnica zaradi zlobnih jezikov. Tako smo pili skupaj iz moje srebrne čaše in ko je ta potovala iz roke v -oko. me je ob rahlem dotiku njene roke spreletelo po vsem telesu. Ponudila mi je slaščice, zavite v svilo na turški način. Nekaj jih je hotela dati mojemu psu, toda Rael se je v podpalubju vojskoval s podganami in tako se nama je pridružil Andi, kd se je na moje zadovoljstvo zapletel s služabnico v živahen pogovor. Ko smo že nekaj časa pili. je jela Giulijina služabnica Johanna pripovedovati Andiju kočljive zgodbice o duhovnih in menihih in tudi laz sem se drznil zabavati Giulijo z nekaj ljubezenskimi anekdotami. Prav nič ni bila užaljena, ampak se je zvonko smehljala in mi je pod plaščem teme več kot enkrat ooložila roko na zapestje ali koleno Pri nevarnih znanstvenih in tehničnih poskusih nadomeščajo ljudi razni avtomati, predvsem elektronski roboti. Te lutke so po obliki in teži enake človeku, razen tega pa so grajene tako, da prav kot človek reagirajo na mraz in vročino, na spremembe v zračnem pritisku, na hitrost vetra itd. Vsakdanji robot se dobi za 1500 dolarjev. njegova cena j« odvisna v glavnem od instrumentov, ki so montirani v njem. Tak naj cenejši robot ne «more« kdo ve česa, zato so mu tadi dali vzdevek »bedak«, uporabljajo Pa ga predvsem za preskušanje padal. Robote, ki stanejo po 5.000 dolarjev, pošljejo na brezplačno potovanje v raketah in naglih centrifugah. Na njih skušajo znanstveniki ugotoviti, kako bi vesoljske razmere delovale na človeški organizem. Take robote izdeluje neka tovarna v predmestju los Angelesa. Ravnatelj te tovarne zatrjuje, da znajo njegovi strokovnjaki izdelati robota, ki hodi in izgovarja celo nekatere preproste besede. Filmske družbe so baje že naročile nekaj tafeiih robotov, ki bodo nastopali v vlogi raznih »ljudi iz ve-solja« v domišljijskih filmih. Doslej največji uspeh te tovarne je robot Sierra Sam, »umetni človek«, ki je visok j 183 cm in tehta 90 kg. Njegove | mišice so izdelane iz posebne penaste gume, kosti in sklepi pa iz jekla in aluminija. Prvi ustvarjalec teh »umetnih ljudi« je John Meyers, ki je še posebno ponosen na močne robote. Sierra Sam lahko prenese stokratno težnostno silo, torej petkrat več, kot vzdirži človek. Samova koža je gladka in mehka ter jo je mogoče umivati in čistiti. Meyers pravi, 'da je doslej izdelal kakih 200 raznih Samov in j% je večino tudi sam popravil. kakor je bilo treba. Nekateri roboti se marveč vračajo s poskusnih poletov močno poškodovani. Za Meyersa to ni posebna težava. Mirno zmeša u-strezno penasto gumo ter jo vlije v poseben kalup. Potem pride guma v električno peč Kasneje montirajo poškodovane dele in — Sam je spet zdrav. Prvi Sierra Sa-m se je »rodil« leta 1949. V upravi tovarne, ki je dotlej izdelovala razne proteze, so se domislili, da bi lahko proizvajali lutke, ki bi čez čas nadomestile preizkusne pilote. Prvo talko lutko je kupilo ameriško ministrstvo in ji dalo ime Sam. Potem so vrgli s padali na zemljo na tisoče takih Samov, ki so jih razen tega preizkušali v centrifugah, v raketah in piri improviziranih avtomobilskih nesrečah. »Umetne ljudi« je že sto in stokrat doletela smrt. Potem je ustrezna industrija skušala izboljšati pomanjkljivosti ▼ tehničnih napravah in tako so ti Sami posredno re šili že mnogo življenj. I atoggaey PODOBE IZ NARAVE ZMAGOVALEC -Ali pa imajo tudi podražil. -K:. hočete reči s tem?« je vprašala neza-upno. Nikakor pa ni balo mogoče preslišati njene radovednosti. »Naj Vam torej zaupam, da sem preiskoval zadevo naprej tudi potem, ko ste mi pokazali vrata,« sem dejal, »in mislim, da se je delo končno izplačalo.« »Moj bog...! Ste torej našli kakšno sled za Betsy?« je vprašala. »Poznam tistega, ki jo je ugrabil,« sem nadaljeval, »še pravkar sem bil z njim.« »Prav torej,« je rekla, »pokličite torej Bur-banka... Videli boste torej mojega brata, čeprav si ne morem misliti, zakaj bi Vam bil toliko zanimiv...!« Burbank je prevzel slušalko in prisluhnil krakajočemu glasu. Večkrat je prikimal in potem odložil slušalko. »Gospodična Cattler je dovolila,« je dejal. »Torej prav, videli boste gospoda Cattlerja ...! V pravem pomenu besede sicer ni duševno bolan ...! Vsekakor pa pogosto trpi zaradi težkih depresij...!« Pustil sem mu, da je po mili volji govoril. Peljal me je skozi nekaj vrat, ki niso imela kljuk. Odpiral jih je s posebno kljuko, s katero se je nemirno poigraval. Ali mu ni bilo po volji, da bom videl Cattlerja...? Končno sem ga videl. To je bil belolas, prijeten star gospod, ki je sedel na udobnem stolu In se ukvarjal z okvirom za vezenje. Zelo resno je jemal svoje delo. Vsakokrat, ko je vbodel iglo v napeto platno, se je med njegovimi ustnicami malo pokazal njegov jezik. Z doktorjem sva stala ob nekem oknu, s katerega sva lahko videla na teraso. »Saj je videti prav zdrav!« sem menil. »Seveda... komaj nam dela kakšne težave. Bazen depresij.« »Kdo pa ga je tedaj spravil sem notri?« »Napotnico je napisal hišni zdravnik gospodične Cattler.« »Ali se spomnite imena tistega zdravnika?« »Da... menim, bil je doktor Valescu.« "•tau ga pvum« puuidu;...:'' »Od takrat, ko so gospoda pripeljali k nam, ga nisem več videl.« »Zakaj pa so ga moraii postaviti pod skrbstvo?« Pokazal sem na prikupnega starega gospoda, ki naju ni videl. »Zapravljivost, depresije, poskusi samomora, krči jokanja...!« »In vzroki za vse to?« »To je težko reči,« je menil Burbank, »veste ...« Prekinil sem ga. »Ali je pil...? Je bil božjasten?» »Kako prosim...? Ce je pil...? Da, pil je...!« »In je bil tudi božjasten...?« »Ko sem ga videl, ne...!« -Rad b. spregovoril z njim nekaj besed...!« »Tega pod nobenim pogojem ne smem dovoliti,« je dejal Burbank odločno, »še celo njegov sin ne sme... Skrbeti moram za to, da ga nič ne vznemiri, gospod Conter...!« »Trenutek, prosim,« sem dejal presenečen, -ruti s svojim sinom Larryjem ne sme govoriti?« »Kot zdravnik ne morem odgovarjati za to,« ie odvrnil, »mislim, gospod Conter, da ste zdaj dovolj videli —!« Strašno se mu je mudilo, da bi me spravil od okna. Čudil sem se, zakaj so postavili Kor ni bil videti tako bolan. Sledil sem zdravniku nazaj v njegovo Sledil sem zdravnik nazaj v njegovo delovno sobo, da bi v njem ne vzbudil nepotrebnega nezaupanja. Izmenjala sva še nekaj prijaznih besed, nato sem se poslovil. Odšel sem k svojemu avtomobilu in se odpeljal. Toda nikar ne mislite, da sem pohitel k teti Nancy. Ne, vtepel sem si v glavo, da bom govoril s stricem Jamesom. Spravil sem le voz za nek ovinek v kanjonu, izstopil in se vrnil peš k sanatoriju. Seveda sem bil previden in se nisem kazal. Skočil sem zadaj v grmovje in se prebijal skozenj po neki vzpetini, s katere sem se nadejal, da bom lahko vrgel pogled v vrt sanatorija. VELIKOSTI. ©A PO- VČASlM TRAJA OPRAVEK TRI DNI. 11-27 Distributer by King Kealuica oymiu;«ic. „£fuitfe** >z gume S »Bedak« stane 1500, »vesoljski potnik« pa 5000 dolarjev Konserva - državna skrivnost Razen vsakdanjih živil konservirajo po svetu tudi mnoge specialitete Na mednarodni razstavi embalaže v Dusseldorfu so pokazali med drugimi novostmi tudi tanko aluminijasto konservo s pripravljenim kosilom, ki ga gospodinja vzame iz hladilnika, pogreje konservo v vroči vodi in postavi jed na mizo. Konservo je lahko odpreti, vmesne stene ločujejo posamezne jedi, po uporabi pa je tudi pomivanje posode odveč, ker gospodinja vrže prazno konservo v košaro za odpadke. 2e leta 1780, v času francoske revolucije, je pariški slaščičar Nicolas Appert začel izdelovati prve konseirve, ki jih je prodajal na nakaznice. Uporabljal je steiklenice za ša-mpanjec, ke«r je ugotovil, da je s segrevanjem v zaprti posodi mogoče u-staviti vrenje. Tako je nastala konserva že takrat, čeprav je zapisano, da uradno velja 1810 za njeno rojstno leto. Kakor mnogi izumitelji je skušal tudi Appert ohraniti svoj izum zase. Zgradil je obrat, v Ivryju pa je dobil močno surovinsko bazo za sadje in zgodnjo zelenjavo. Kmalu nato so ga vpi&ali v »Almanah sladokuscev« (leta 1805); mnogi admirali so raidi polnili svoja ladijska skladišča • z njegovimi izdelki. Napoleon je razglasil Apper-tov izum za državno skrivnost-Svojega notranjega ministra Montialiveta je poslal k Appertu s spoa^očilom, da velja njegov izum za državno skrivnost. Appert je kasneje prodal svoj izum za 12.000 zlatih frankov, leta 1810 pa je izdal knjigo »O I vseh jedeh in o konserviranju • hrane živalskega in rastlinskega ZORAM JERtM ] ODLOMKI iz himalajskega dnevnika Ogledna točka številka dve je mošeja Jama Mas j id, ki je med največjimi na svetu, saj se dviga njena kupola 61 m visoko. Tudi Indija je dežela presežnikov, ki jih po navadi pripisujemo le Američanom. Okoli največje mošeje je najbrž najhujša gneča na svetu, bazar, ki zdaleč prekaša celo karačijskega. Doživel sem ga v avtomobilu in zdaj zatrdno verjamem, da so Indijci najbolj hladnokrvni šoferji na svetu. Med ljudmi, konji, vozovi in avtomobili smo se prebili okoli mošeje in še zdaj ne vem, kako da ni bilo na avtomobilu nobene praske, zlasti še, ker svete krave skr;-vajo za svojim vzvišenim pogledom na življenje tudi kan ček zlobe — ta božja poteza v rogatih domišljavkah me bc sčasoma res prepričala o nji hovem božanskem poreklu. Zjutraj sem s hotelske ter a se občudoval ulični vrvež ir zagledal kravo, ki je .meir povsem urejen čut za promet, saj je hodila lepo po pločniku. Pred njo se je skozi gne čo prerival slaščičarski vajenec, ki so ga v zadnjih deseti! minutah že četrtič poslali 7 vedrom po vodo. No, in ob pogledu na vedro se je krav*. čisto razumljivo polastila sira hotna žeja in že je vtaknila gobec v vedro. Krepak sunek v bok ji je sicer pregnal greš ne želje, hkrati pa jo je tako ažalil. da se je postavila r-a pločniku počez. Delhi ni raj za krave, zato so tudi to rogačo potisnili v stran, voda pa je le našla pot k slaščičarju. Spoznanje: prav imajo tisti, ki svetujejo, da ne kupuj sladoleda pri uličnem prodajalcu. Sicer pa to ni v nobeni zvezi z našim potepanjem po mestu. Sezuli smo se še pri Gan-dhijevem grobu in v templju Lakšmi-Narajan, kjer pa je naša »delegacija« posvetila precej več pozornosti trem živim boginjam v bogatih sari-jih. Strogo zaupno moram priznati, da se ob gazel j m očeh tajajo celo ledena zakrnjena srca naših hribovcev. Pred vladno palačo in parlamentom je našo tablico »CD« na avtomobilu pozdravil > Dravcatim angleškim stra- žarskim ceremonialom postaven Sikh. Kaže, da jih imajo povsod, kjer gre za reprezentanco. Potem še bežen ogled diplomatskega konca, kjer prednjačita ameriško in sovjetsko veleposlaništvo po velikosti, še dolgo pa ne po lepoti. Na sovjetskem veleposlaništvu je včeraj gorelo v sprejemnici in je bilo precej škode. Se čudno, da ni pri tej vročini več požarov! Stane se hrepeneče ozira v »Ašoko«, na j več ji hotel v Aziji, ki ima gotovo klimatično napravo, nam pa je v avtomobilu strašno vroče in sanjamo le o limonadi. Čeprav vemo, da ni pametno piti preveč. precej nespametno zlivamo vase neznanske množine tekočine. S poslikanimi filmi se vračamo v hotel. Pred nami stoji v sobi suhljat možakar nedoločljive starosti — v Indiji zelo težko oceniš leta — in pravi: »Jaz sem Agrawal.« Tako mirno in preprosto to pove, da smo skoraj razočarani. Spremljal nas bo kot naš gost na Trisul. Brez pravega uvoda se razvije debata o cilju in namenu naše odprave. Za njegovim mirom je temperament, ki se razkrije šele, ko govori o gorah. Z njim je še nekdo, mladenič, ki ga spremlja kot svojgga učitelja in se pozneje izkaže, da je študent ekonomije. Agrawal bi ga rad priklenil na gore tako, kot so nekoč nanje priklenili njega. Mislil je tudi name in mi je privlekel celo torbo sijajnih knjig o Himalaji. Beseda teče vse do večera in nato še dalje na sprejemu pri našem veleposlaniku, dokler se nad tigrovo kožo ne prelevi v lovske zgodbe. izvora za več let«. To knjigo so prevedli v angleščino, nemščino in švedščino. Tako so začeli v vrsti dežel konservirati hrano- Kakor mnogi drugi tudi Appert ni imel koristi od svojega izuma. Leta 1814 so zavezniške armade na pohodu proti Napoleonu razdejale njegovo tovarno. Ko je umrl, so ga kot reveža pokopali v skupnem grobu. Med najbolj slavne sodijo kon-serve, ki iih je polarni raziskovalec Scott vzel s seboj na južni tečaj. Izginil je na Antarktiki leta 1911, dobrih štirideset let kasneje pa so tam našli v snegu konserve, ki so bile še vedno užitne, kakor je po 45 letih dokazal raziskovalcev sin, ki mu njihova vsebina ni škodovala- Kai vse konservirajo ljudje po svetu? Naštejmo nekaj specialitet! V Braziliji konservirajo palmov stržen, v Vietnamu »ša žio«. pogačo iz nadevanega riža, v Mehiki kaktusove poganjke v omaki ter koruzne »tortillie«, nadevane s sirom in začimba- 1 1 3 I h 5 b / u i 9 10 11 Ü 12 13 1+ ss 15 16 17 16 19 20 21 IZ ALBUMA HIMALAJSKE ODPRAVE: Vprežna kamela na indijski ulici. (Foto Z. Jerin) VODORAVNO; ». iiiušKO line. ±. pripadnik, največjega slovanskega naroda. 7. stvar. 8. nemški filozof (Georg), 9. vmesni produkt cementne industrije, ll. enaka samoglasnika, 12. popularna V ©"tli jeva opera, _ 13. vrela naših cigaret, 15. začetnici obeh imen pisatelja Tolstoja, 16. črnilnik. 18. števni*, 19. žensko ime, 20. etiopski plemenski poglavar, 21. departma v južni Franciji. NAVPIČNO: 1. glasbeni ansambel, 2. meso mladega goveda, 3. organ vida. 4. čmopolta filmska igralka (Laya). 5. oborina. 6. t»ri-staš politične frakcije. 10. hrbtišče stopala, 14. indijsiki drobiž, 17. duša umrlega po verovanju starih Slovanov. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: l. mistika. 8. ob-redar, 9. metrfka. 10. ar, 11. plin. 12. Tea, 13. Mann, 15. Pb, 17. Ana-tole, l«. Salinas, 20. amoniti. mi, na Kitajskem kuhane bambusove mladike in lotosov cvet, v ZDA prekajene ostrige, v Sovjetski zvezi poseka jene jegulje v gorčičnem olju in jesetre v paradižni omaki, na Danskem šunko v žganju, v Nemčiji juho s kengurujevim repom, v Švici jajčno jed s sirom, v Franciji pa pašteto iz ostrig in žabe v oma-k. z dišavami. Ha do£jrf> voAjo DVA NAPISA Na vhodnih vratih neke londonske cerkve je napis: »Svojega največjega sovražnika spremenite v najboljšega prijatelja.« Komaj sto metrov dalje so prostori društva anti-alkoholikov z napisom: »Alkohol je vaš najhujši sovražnik.« NEMŠKO VINO »Süddeutsche Zeitung« je pisala: »Če je vina malo, pa je dobro, je dražje, ker je dobro. Če ga je malo in je kislo, je drago, ker ga je malo. če pa ga je mnogo in je slabo, ne bo cenejše, ker mu je težko izboljševati kvaliteto.« POTOVANJE t LUČKO je naslov nove slikanice, ki smo jo izbrali za naše mlade bralce. In drobna deklica, ki jo vidite na današnji sliki, je druga junakinja zgodbe. Imenuje se LUČKA Čeprav je to kar navadno ime, Lučka še zdaleč ni povsem vsakdanja deklica. Brez nje se Janko sploh ne bi mogel odpraviti v svet, novim prijateljem in doživljanjem naproti. O njih ne bomo govorili. Počakajte do prihodnjega ponedeljka — takrat vam bodo začele risbe Janeza Močnika in besede Silve Gorenčeve pripovedovati bolj zgovorno, kot bi mogli sedaj napovedati. Valov prevračajo pohištvo Granitni svetilnik Stannard Rock velja za »najsamolnejši kraj Amerike«. Kakih 50 km pred polotokom Keweenaw štrli nad 30 m nad valove Gornjega jezera. Noben ameriški svetilnik ni tako daleč od jbale. Le poleti zasedeni svetilnik •.a na j več jem sladkovodnem ezeru na našem planetu opozarja na nevarne čeri, ki jih je leta 1835 odkril kapi‘an Stannard. Tam so leta 1882 j zgradili svetilnik, ki je pozimi j prazen. Sele na pomlad, neka-! ko sredi aprila, se odpravi tja i štiričlanska posadka. Spotoma I morajo lomiti os anke ledu. j ki se je obdržal na želsznih I lestvah, potem pa pr di na | vrsto zahtevno delo: led je tre-, ba odtajati tudi na žarometih. včasih povsem nepričakovano na jezersko gladino, morajo biti svetilničarji kar naprej na straži. Nekaj spremembe v to enolično sivino prinesejo le viharji. Kot hiša visoki valovi butajo v granitne stene, ki se navzlic debelini treh metrov tako tresejo, da pada posoda s polic in se prevračajo omare. Radio in televizija vzdržujeta zvezo med temi samotarji in zunanjim svetom. Člani posadke dobijo na mesec po teden dni dopusta, da obiščejo svojce, seveda če je to mogoče zaradi pogostih viharjev in s’abega vremena. Sredi decembra, ko jezero zaradi ledenih gmot ni več plovno, odpelje vlačilec vso posadko med ljudi. Potem cddaja medlo svetlobo vse zimske me- --—„ —--------------— I voc iuc— Prebivalci »najbolj samot- j sece le avtomat. V redkih jas- j nega kraja« morajo kuriti vse ; poletje, ker bi sicer ne mogli vzdržati zaradi izredno močne I vlage. Razen tega se kajkrat ! primeri, da na tisti zemljepisni širin sneži celo v poletnih mesecih. Stannard Rock je torej vss drugo kot prijetno bivališče. nih poletnih nočeh je mogoče videtj utrip svetilnika tudi do 80 km daleč. Plovba po Gornjem jezeru je odvisna od Hu-ronovega jezera, ki v zimskih mesecih prvo zamrzne. Po nekaj nad 100 km dolgi reki St. Mary, ki povezuje obe jezeri, plove poleti v svetovnem ; Zaradi goste megle, ki leže I rilu sorazmerno največ ladij. j ZUNANJA POLITIKA J- r C Proslave prvega maja v tujini Povsod po svetu so tudi letos slovesno praznovali praznik dela, 1. maj. Ponekod so bile proslave skupne, drugod je bilo več proslav hkrati, kar velja posebno za Zahodno Evropo. V Moskvi je bila na Rdečem | dolge kolone prebivalcev iz trgu tradicionalna prvomajska i Vzhodnega Berlina. Zupan parada, ki so jo začele enote Brandt je pozval bonnsko vla sovjetske armade pod povelj stvom maršala Moskalenka. Maršal Sovjetske zveze Mali-novski je v govoru s tribune na mavzoleju dejal, da gre ZSSR na sestanek štirih poglavarjev držav pripravljena, da bi skupaj z drugimi državami našli pota za mirno reševanje sporov. Prvi maj v Pekingu so praznovali z ločenimi paradami v nekaj delih mesta. V sprevodu so nosili makete in transparente, na katerih so prikazani uspehi pri izgradnji države. V Vzhodnem Berlinu je bila prvomajska parada na trgu Marxa in Engelsa. Najprej je bila vojaška parada, ki so ji sledili prebivalci v sprevodu. Na slovesni tribuni so bili prvi sekretar enotne socialistične partije Nemčije Walter Ulbricht in drugi. V Zahodnem Berlinu je bilo na trgu »Platz der Republik« veliko prvomajsko zborovanje, komaj nekaj sto metrov od Trga Marxa in Engelsa, kjer so so ob istem času korakale do iz zahodne države, naj se upro vsakršni spremembi sedanjega statusa mesta Berlina. Tudi v Zahodni Nemčiji so bile številne proslave mednarodnega praznika dela, ki so jih po raznih mestih Zvezne republike organizirali enotni zahodnonemški sindikati. Proslava 1. maja v Franciji je bila obeležena s številnimi manifestacijami delavskega razreda po vsej državi. Na poziv generalne konfederacije dela in drugih sindikalnih central so francoski delavci in uslužbenci proslavili 1. maj z udeležbo na prvomajskih mitingih in sprevodih. Izven Pariza so te manifestacije pogostokrat imele pečat skupnega nastopa delavskih organizacij, ne glede na članstvo v tej ali oni sindikalni centrali. Mednarodni praznik dela so proslavili tudi na Dunaju in v drugih mestih Avstrije. Na Dunaju so bile 3 manifestacije. Socialisti, ki zahtevajo, da bi bil prvi maj razglašen za državni praznik, so organizirali manifestacije in miting v sre- | cev je sodelovalo na manife- dišču mesta ob navzočnosti nad 200.000 ljudi. Tudi KP Avstrije je organizirala ulične manifestacije v središču Dunaja, ki se jih je udeležilo 50.000 ljudi. Tudi katoliška ljudska stranka je priredila pred prvim majem javne koncerte na Dunaju in nekaterih drugih mestih. O prvomajskih proslavah poročajo tudi iz Londona, kjer je govoril laburistični voditelj Gaitskell, Rima in drugih evropskih mest. stacijah prvega maja. V velikem sprevodu v Havani je korakalo 1,200.000 delavcev, uslužbencev, študentov in kmetov. Sodelovalo je več kot polovico Kubancev na vseh manifestacijah in to ocenjujejo kot doslej najenotnejši izraz podpore vladi premiera Fidela Castra. Tudi iz Indonezije poročajo o proslavah prvega maja. ki so jih po vsej državi organizirali državni odbori za proslavo ob sodelovanju sindikal- Okrog 3,5 milijona Kuban- nih organizacij. 0EL0 EVB0PSKE EKONOMSKE KOMISIJE ZASEDANJE SVETOVNE ZDBAVSTVENE SKUPŠČINE Pomoč afriški celini Svetovna zdravstvena organizacija bo razširila svojo dejavnost na Afriko, predvsem pri zatiranju nalezljivih bolezni in vzgoji zdravstvenih kadrov ŽENEVA, 3. maja (Tanjug). V Palač! narodov v 2enevi se je začelo zasedanje svetovne zdravstvene skupščine, upravnega telesa svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Dela skupščine se udeležujejo delegati iz 87 držav članic in treh držav, ki so priključene članice svetovne zdravstvene organizacije. Jugoslovansko delegacijo na tem zasedanju vodi sekretar Zveznega izvršnega sveta za zdravstvo dr. Herbert Kraus. Svetovna zdravstvena orga- 1 sedanju, ki bo, kakor priča-nizacija bo na svojem 13. za- | kujejo, trajalo do 21. maja, Tudi v gospodarstvu koeksistenca Jugoslovanski delegat Josip Djerdja je nastopil proti gospodarskim integracijam na račun tretjih držav Koča Popovič v ZAR KAIRO, 3. maja (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v ZAR Rato Dugonjič je priredil slovesen sprejem na čast državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča, ki je prispel 1. maja s posebnim letalom iz New Delhija v Kairo na nradni obisk v ZAR. Državni sekretar Popovič je nal novinarjem izjavo, v kateri je izrazil veliko zadovoljstvo, da je naposled spet obiskal ZAR in da bo z vodilnimi državniki te države izmenjal mnenja o pomembnih mednarodnih vprašanjih ter o vprašanjih nadaljnjega razširjenega sodelovanja med Jugoslavijo in ZAR. Koča Popovič je dejal, da imata Jugoslavija in ZAR podobna gledišča o številnih pomembnih vprašanjih, ki zadevajo mednarodne odnošaje. **Odnošaji med Jugoslavijo in ZAR — je dejal Popovič —se uspešno razvijajo na vseh področjih v vzdušju prijateljstva in razumevanja. Trdno sem prepričan, da bodo ti odnosi v prihodnosti postali še bolj plod-ni,~ je končal državni sekretar Popovič. Kairski tisk posveča veliko pozornost obisku Koče Popoviča in na prvih straneh objavlja poročila o njegovem prihodu in bivanju. Časopisje je na vidnih mestih objavilo izjavo za tisk, ki jo je dal državni sekretar po prihodu v ZAR. Predsednik ZAR Naser je Chessmana so usmrtili San Francisco. 3. maja (AFP). Ko je vrhovno sodišče Kalifornije zavrnilo prošnjo za odložitev smrtne obsodbe nad Cary lom Chessmanom, so Chessmana ob 18. uri 2. maja usmrtili v plinski celici zapora Saint Quentin. Tako je bila izvršena smrtna obsodba, ki je bila razglašena že leta 1952, a so jo doslej že osemkrat odložili. nocoj sprejel državnega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popoviča. Predsednik Naser se je zadržal v prisrčnem razgovoru z državnim sekretarjem Kočo Popovičem. Pri sprejemu je bil navzoč tudi jugoslovanski veleposlanik v Kairu Rato Dugonjič. Dopoldne so se v ministrstvu za zunanje zadeve v Kairu nadaljevali razgovori med državnim sekretarjem Popovičem in zunanjim ministrom ZAR Favzijem. ŽENEVA, 3. maja (Tanjug). V razpravi o gospodarskem položaju v Evropi leta 1959, ki se je včeraj začela v evropski ekonomski komisiji OZN, sta ponovno prišli do izraza dve nasprotujoči si stališči do vprašanja gospodarskega sodelovanja med Vzhodom in Zahodom. Ko zagovarjajo gospodarsko sodelovanje, zastopajo delegati ZSSR in vzhodnoevropskih držav stališče, da je to sodelovanje možno in da bi znatno prispevali k reševanju političnih vprašanj in k ublažitvi mednarodne napetosti. Z druge strani zastopniki zahodnih držav menijo, da je treba najprej rešiti politične probleme in da bo nato odprta pot za morebitno gospodarsko in trgovinsko sodelovanje. Nekateri zahodni delegati pa so zavrnili sleherno možnost za gospodarsko sodelovanje in utemeljevali svoje stališče s trditvijo, da v vzhodnih in zahodnih državah vladata različna gospodarska sistema. Današnje razprave o gospodarskem položaju v Evropi leta 1959 se je udeležil tudi šef jugoslovanske delegacije Josip Djerdja. Ko je navedel glavne značilnosti razvoja jugoslovanskega gospodarstva lani, se je Djerdja dotaknil treh glavnih aktualnih pro- DNEVNE VESTI Odlikovanje Antuna Augustinčiča Beograd , 3. maja (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je ob 60-letnici rojstva odlikoval z Redom dela I. stopnje kiparja Antuna Au-guštinčiča, ki je dosegel pomembne uspehe pri kulturnem napredku in socialističnem razvoju dežele. Domači in tuji gostje na novosadskem sejmu Novi Sad, 2. maja (Tanjug). Predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič je obiskal mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu ter si je več kot tri ure ogledoval razstavne prostore. Novosadski sejem so obiskali tudi mnogi inozemski go- Kresovi na Štajerskem Razen velikih proslav in akademij mežiških rudarjev, ravenskih železarjev, delavcev Impola, sladkogorske papirnice in desetin drugih, so posebno slovesno proslavili praznik dela in 10-letnico delavskega samoupravljanja graditelji Dravskih hidrocentral. 1500 članov kolektiva podjetja sti, ki so prisostvovali Kongresu SZDL Jugoslavije. Delegati iz Kube, Brazilije, Iraka, Gvineje, Ceylona in drugih dežel so zelo pohvalili razvoj našega kmetijstva, ki ga lepo ponazarja novosadski sejem. Zanimanje za to razstavo pa je veliko tudi med našimi ljudmi, saj zabeležijo dnevno do 150.000 obiskovalcev . Štafeta mladosti na poti v Cetinje Titograd, 2. maja (Tanjug). Štafeta mladosti, ki so jo prebivalci Titograda slavnostno pospremili iz svojega mesta, je obšla skoraj vsa mesta v črnogorskem Primorju. Povsod so jo prebivalci navdušeno pozdravljali. Iz Ulcinja je krenila štafeta na pot proti Cetinju. Najboljši kmetovalci nagrajeni Novi Sad, 3. maja (Tanjug). Najboljši poljedelci in živinorejci, ki sodelujejo na letošnjem mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu so prejeli nagrade v skupnem znesku 26 milijonov din. Rejci goveje živine so sprejeli skupno okrog 11 milijonov din, rejci prašičev več kot 5 milijonov, proizvajalci mlečnih proizvodov 2,5 milijona, najboljši poljedelci pa nekaj več kot 2 milijona din. Nagrajeni so bili tudi vinogradniki in če-čelarji. blemov evropskega gospodarstva: subregionalnih integracij, odnosov med evropskimi in manj razvitimi izvenevrop-skimi državami ter splošnega evropskega sodelovanja. Ko je govoril o subregionalnih integracijah, je Djerdja izjavil, da bo za svetovno gospodarstvo škodljivo, če se te integracije izvajajo na račun tretjih držav, ker bi to povzročalo gospodarske in politične težave in spopade. Posebej je opozoril na potrebo proučevanja agrarnega protekcionizma, ki se, kakor je videti, krepi na posameznih integracijskih področjih, predvsem v evropski gospodarski skupnosti. Ta protekcionizem — je nadaljeval Djerdja — je neugoden prav za takšne dr-žave-izvoznice. kakor je Jugoslavija, ki približno 80°/o svojega izvoza kmetijskih pridelkov tradicionalno usmerja v zahodnoevropske države. Da bi se izognili škodljivim gospodarskim in političnim posledicam integracijskih gibanj, zahteva Jugoslavija stalne stike med subregionalnimi organizacijami in tretjimi državami zaradi reševanja odprtih vprašanj. Poleg tega bi se morala tudi evropska gospodarska komisija razviti v organ, ki bo posredoval v spornih vprašanjih integracije in bo v stalnem stiku s subregionalnimi organizacijami. Problem integracijskih gru- i dja poudaril, da je treba tudi pacij v Evropi — je dalje de- j na gospodarskem področju jal Djerdja — zadeva kom- i priznati tisto, kar so zdaj v pleksno vprašanje odnosov 1 glavnem vsi spoznali na po- med evropskimi in nerazviti- ! litičnem področju: da je nam- mi državami, ki niso zadovo- i reč treba izključiti silo in Ijivi. | vojno in sprejeti koeksistenco -V dobi političnega popu- j sodelovanje. Poudaril je, ščanja — je poudaril Djerdja I neumestno opravičevati - prihaja problem nerazvitih otezkocanje ali preprečevanje držav v ospredje mednarodne ! *kuPmh načrtov evropskih dr-politike nasploh, zato bo prav zav. z. razlikami v gospodar-od reševanja tega problema v f^ih sistemih, in navedel, da daljšem roku odvisna tako : Jugoslovanska praksa dokazu-stabilizacija svetovnega go- -1®' ?a 'p*1*5?, države z razlic-spodarstva kakor stabilizacija mmi notranjimi sistemi nesa-svetovnega miru,- m