Leto LXX. št. 30 Ljubljana, ponedeljek 8. februarja 1937 Din izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — inserati do 30 peti t vrat a Din 2, do 100 vrst A Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >SIovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ATVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica Hev 6 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c., telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon št. 190 — JESKNICE: Ob kolodvoru 101 Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10 351 Ustavna kriza v Zedinjenih državah: Boosevelt ima diktatorske skomine? Najnovejše Rooseveltove reforme, nanašajoče se na vrhovno sodišče, $o izzvale hud odpor v desničarskih in finančnih krogih — Tisk označuje te predloge za revolucionarne — Pričakujejo hudo borbo v reprezentančni zbornici '■:----**l Prezident Roosevelt New York, 8. febr. r. V ameriških političnih krogih se je iznenada pojavil hud spor. Ozadje tega spora tvorijo predlogi prezidenta Roosevelta, ki se nanašajo na novo ureditev sodstva v Ameriki. Po sodbi desničarskih politič- nih krogov pomenijo ti predlogi spremembo ustave in prezidentu Rooseveltu celo očitajo, da stremi po diktaturi in da hoče izpremeniti temeljne osnove republikanskega sistema. Čeravno ni dvoma, da bodo predlogi, ki jih je stavil Roosevelt v reprezentančni zbornici sprejeti ker ima Roosevelt za seboj veliko veČino, vendar pričakujejo, da se bo razvila zelo ostra borba. Vse kaže, da se bo senator Borah voditelj republikanske skupine senatorjev združil z konservativnimi demokrati pod vodstvom senatorja Glasa in da bo na ta način v ameriškem zgornjem domu nastala huda opozicija, ki sicer ne bo mogla preprečiti končne zmage Roosevelta, ki pa bo vendar ustvarila potrebo, da se vsi pristaši Roosevelta tesno združijo v njegovo obrambo Široke množice so za enkrat še dokaj ravnodušne in nevtralne ter dalekosežnost reform, ki jih namerava izvesti Roosevelt še ni znana. Toda Roosevelt se zaveda, da more vselej računati na pod- čete generala Franca v Malagi Po koncentričnem napadu z vseh strani se morale vladne čete umakniti premoči >iit.u«iaiu\a, 8. febr. AA. Havas: Na- ck nalistično letalstvo je bombardiralo utrjene položaje pri JVlalagi. Istočasno so se pod zaščito nacionalističnih ladij izkrcale nacionalistične čete južno od Malatre, cia bi tako pomagale koloni, ki operira na tem delu fronte. Padec Maiage je samo Še vprašanje nekaj ur. S v vi Li. frbr. AA. Ha vas: Tik pred nočjo so nacionalistične čete prodrle tik pred AfalagO in so samo še 2 km oa ilalage. Ker je tudi mestece Veles v rokah nacionalistov imajo vladne čete med Velesom, Ma-lago in morsko obalo 5 km ozek prostor, da se umaknejo. Gibraltar, S. febr. AA. Ha vas: Reuter poroča iz pol uradnega vini, da SO uporniki snoči vkorakali v Malugo. l*o ulicah se vrše hude borb«*. Na oboli straneh s<» Izgube ogromne. Madrid. S. febr. AA. Havas: Odbor za obrambo Madrida je objavil: Na osrednji fronti je bilo samo lahno streljanje med pehotama. Vladne čete so izvršile nekaj izvidrriSkfh napadov in utrdile svoje polo- žaje. Tri uporniaka letala so preletela na nai^ stian na fronti pri Guaualajari. Na madridski fronti ni bito posebnih -ogod- KOV. Sv \ ilju.. S. febr. AA. Havas: General c^ueipo v«e Liano je objavil po iad:u, da so vesti o uspehih madridskih eet čisto izmišljene. Porkuna, Lopeia in Montoro so še v nacionalističnih lokah Giede pokrajine Maiage pa je general izjavil: Lahko rečemo, t^a vsa pokrajina Aialage kmalu v naših rokah. Kolona, ki je bila včeraj še 12 km od mesteca Velesa, je danes to mestece brez odpora zavzela. Predhodnice napredujejo in 2.1alaga bo padla vsak tre-notek. Kolona, ki prodira pri Lesniškem prelazu, včeraj ni mogla napredovati. Ko je padla noč. smo bili pred zelo utrjenimi položaji. Zjutraj smo izvršili hud napad in kolona je prodrla tudi tukaj in zvečer smo bili samo še ti i kilometre od Maiage. Kolona, ki je včeraj krenila is Antequere, je zavzela več vasi in je zvečer bila že pred prvimi hišami Maiage. Danes zjutraj se bodo vse koione zdiužile v sami Malagi. Ujeli smo nekaj sto miličnikov Protišpasiske demonstracije v Nemčiji Informacije angleškega lista o hudih izgredih v Berlinu, Munchenu in Dissseldorfu London, 8. februarja. A A. Havfee: »Dailv Herald* piše, da je v Dfofteidorfu prišlo do hudih demonstracij. Pri teh demonstracij*)] je preojvafotvo vpilo: Vrnčie nam nase sinove h Spanj je! Padali so tudi vzkliki p, -tj sedanjim oblastnikom. tfanafeetanii bo se razšli šele po enenrič-ni ntervenoijj policije Policija je izvršila niTMik. ki je posla! to vest. pravi, da je prejV! to vesr h. rcsnili Vrov. k; ne pripadajo n*tj tevjeacskanfe židovskim aH anjti-nacionalistrcnun krogom. Do teh demonstra je prišlo £e in*ed dvenv ali treani tedni. Sirijo «?e v«sti <}i\ so se rfionj dogodki raz- viti tud* drugod {*_> Nemčiji, poeebno v Berlina in Ifuntibenu. Dapie^k poroda, da ae opaža da c-e oefnSko javno mnenje MBeraj bolj zoperetavija pomoči v Spanji. PrvjČ po Štirih letih *e slišijo ja\n<: obsodbe po-■ '..c. ki jb vodi vodja rajna Daa; s>e ničesar ne pove o voj«k:-ri. ki s » šl; v Španijo, vendar počae prihaj-.ijo vesti o tem. da je ta aji o.^ v spanji; padel. Zato aaano po-čaai prod;™ prepričanje, na nimajo Nemoj v špatMtji iutes.i.r :>ka;i Staršem sinov ki so blM u-bit^ v Španiji, javljajo, da je njihov sin pade] na manevrih. Staršem na ni dovoljeno, da bi uotti£\ & }rr Srn* trikove. Kaznenci rešili mesto Kairo Kritičen dan v ameriškem poplavljene*?* ozemlju — Vsi kaznenci pomiloScetii .Nevvvork, 8. februarja. Po poročilih, ki jih iz poplavljenega ozemlja pošiljajo vladi, je nie^to Kairo prež velo včeraj najbolj kr/i; čen dan. Mieslseipi je tako narasel, da je stala voda s»amo še 5 cm izpod roba zaščitnih nasipov. Na vef krajih so e*e začeli nat>i5 pi rušiti, vendar pa se je z nadčlove&k 00 kaz-nencev. ki so j h pritegnili k delu na nat»i* pih. posrečilo, da so odvrnil? največjo ne" varnost- Popoldne je začela voda polagoma upadati, tako da upajo, da je glavna kri* za injaiila. Nasipa pa 1-0 zelo ruamočenu in drug č tako silnemu navalu vode ne b>! več vzdržali. y znak priznanja za požrtvovalnost, kj je rešila celo mesto pred sicer neebežaio katastrofo, je prezidenl Roosevelt pomilostil vseh 500 kaznencev ter >ih na mesti 1 kot čuvarje nasipov. Po najnovejših podatkih so našteli dosedaj v Neuvi-Ueu 221 mrtvih; brez strehe e samo v tem mecrtu ostalo 220 tisoč ljud , škodo pa cenijo na 200 milijonov ((dolarjev. V Kentuckiki cenik> škodo na 350 milijonov dolarjev. poro Širokih množic tovarniškega delavstva in srednjega stanu, ki vselej podpirajo vse ukrepe nanašajoče se na takozvani Ne\v Deal. Pač je že sedaj na stopila reakcija na borzi kjer je zavladalo pesimistično razpoloženje. Značilno pa je odklonilno stališče, ki ga je zavzel napram tem predlogom ameriški velekapiial. Splošno sodijo, da bo Roosevelt pri vrhovnem sodišču namestil toliko demokratov, svojih pristašev, da bo mogel v vsakem primeru izzvati ugodne rešitve v prilog svojih reform. V finančnih krogih smatrajo vse »Xew Deal« politike za- revolucionarje. Boje se, da bo po reformah, ki jih predlaga Roosevelt ostalo vrhovno sodišče brez vsakega vpliva. Taka reforma Fe je Rooseveltu tu že posrečila v kongresu in izgleda, da je sedaj na vrsti tudi vrhovno zvezno sodišče, ki v zadnji instanci rešuje pritožbe zoper Rooseveltove ukrepe. Večina listov ne glede na to ali so usmerjeni republikansko ali pa demokratično, odklanja Rooseveltove reforme, zlasti v kolikor se nanašajo na vrhovno sodišče. Listi izražajo mnenje, da hoče Roosevelt vso eksekutivo združiti v svoji roki in si tako prilastiti diktatorske pravice. »Xe\v York Times«, glasilo demokratov piše, da je v tej ostri politični praksi prezidenta velika nevarnost, dočim izraža republikanska »Herald Tribune« mnenje, da bo Roosevelt s svojimi reformami uničil dosedanjo eksistenco Zedi-njenih držav. »Dailv Ne\vs« pa sodi. da je ameriški narod pri zadnjih volitvah s tako ogromno večino izrazil zaupnico Rooseveltu, da je naravnost njegova naloga zlomiti obstrukcijo vrhovnega sodišča. Neodvisna »Boston Post« piše, da preživlja Amerika svojo največjo ustavno kri/o od poslednje drža\ljanske vojne. Slično mnenje zastopa tudi čikaški ■ »Dailv News<:, ki prostodušno priznava, ! da predstavljajo vse Rooseveltove re-i forme revolucijo. metce po Roparski umor na avstrijski meji V vasi Rae na avstrijski strani je bila umorjena in oropana trgovka Terezija Lipe — Morilec aretiran v Mariboru Maribor, 8. febr. g. V vasi Rać v bližini državne meje na avstrijskem ozemlju so davi odkiiii roparski umor. Ko so zjutraj ljudje po maši hoteli v trgovino Terezije Lipe, so na svoje začudenje našli trgovino zaprto. Ker se jim je to zdelo sumljivo, so obvestili orožnike ki so trgovino s silo odprli. Že na prvi pogled se je videle, da so bili v teku noči v trgovini na poklicani obiskovalci. Vse je bilo razmetano Za prodajalno mizo pa so našli trgovk o Terezijo Lip umorjeno. Imela je razbito glavo. Po- leg trupla je ležala okrvavijena sekira, s katero je morilec ubil svojo žrtev. Predal za denar je Lil odprt in seveda prazen. Roparski morilec je odnesel ves denar in tudi razno blago. Sled za morilcem je vodila v Maribor, kjer je policija pod sumom sto-rilstva aretirala nekega nedavno odpuščenega kaznenca, ki se je zadnje čase stalno mudil v bližini avstrijske meje. Dogodek je izzval med obmejnim prebivalstvom veliko razburjenje. češkoslovaška — slovanski_ jgffvak Jugoslavijo je letos v poslednjih dneh spremljala neverjetna smola, sicer bi si tudi letos priborila prvenstvo Včeraj se je v liane-kj Bistrici končalo če" >ko>lova»ko in edovansko stinučansko prvenstvo. Na s|K>redu ao bili eolo €Jco»ki. Te»kuK>va nja se ie udeležilo 37 s>kakaćev, »kakaJi so Pa na skakalnici generala štefaneka. Doe ni k> v sobo-o iskakalj s polovUimni zaleiioin (Pri kombinaciji), so se tekmovale*; včeraj »pu^CaV; z vrha. Jugo*>loveiij e-o pokuzai; velik napredek, vendar duuiiačim niro b-li do= rasli, zlasti ker jih Je spremljala Veljka smola. Tako je Nov^atk, ki je Imel vse tri ckoke preko tX) 111. v obeh poslednjih j>a-del in zgubil v«e nade na eno izmed i*.-\\k uies:. Novšak je na podlagi zadrij-h treningov veljal za favonna v prostih -s-koksh in je še v soboto po konvanih skokih v kom bi-aaetfi, do&e^ej t> 00 m najdaljši in najlepši akafe dneva. Najbrž je v nedeljo na njegovo sigurnost vplivalo dejstvo, da je skakal z izj»osojen mi aninam*. ker je svoje zioinj. Zelo lep cjtil je pokazal Pribošek, a tudi on je imel tuje sunka, ker je svoe pr$ trenms gu vlomil Neverjetna »mola, ki je v zadnjih dneh krenil jala ju^osdove«nsko moštvo, je povzročila, da so na slovanskem prvenstvu tud; tokrat amagaH Cehi 1 na&kotkom okrog 80 toek. Rezulta.ti so b li naslednji: 1- Steinmuller (C) 333.6 točk (59. 03. 03.5 m) 2. Lahr mo službeno stanje. ★ V Pragi se je potno «noči končalo evrop« sko prvenstvo gospodov v umetnem drsas nju. kjer bravanja- E>avi je z dunajskim brzovlakom odpotovala na vojdko smučarske tek^ue Male an-tante iz Maribora naša vojaška, reprezentanca. Tvorijo jo major Mamula. poročnik Petrovič, podporočnik Crnobori, 2 narednika in 2 redova. Moštvo spremlja pomočnik inšpektorja državne brambe divizijski general Stojanovič. Po končanih tekmah na Češkoslovaškem, bo ekipa odpotovala naravnost na svetovno prvenstvo v Cha-moaix, kjer sodelujejo tudi vojaki v patruljnih tekmah. 4> Naša reprezentanca za slovansko prvenstvo se bo jutri vrnila v Ljubljano in bodo nato po dvodnevnem počitku pod vodstvom načelnika tehničnega odseka JZSS dr. Svigda odpotovali na FIS tekme v Cha-monbc. Odpotovalo bo 8 tekmovalcev, za katere je minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič že nakazal kot državno podporo 30.000 Din. Novi angleški poslanik v Berlinu London, 8. febr. AA. DNB: Sir Nevill Heoderson. novi angle&k: veleposlanik v Berlinu, je star 55 let in je v diplomatski ahaabi ie 32 let Predno je bil imenovan za veleposlanika v Buenos Arreau, j« bil angleški poslanik v Beogradu in to od leta 1925 do 1985. Poprej j« bf! v veleposlani 51 vili v Parizu. Petrogradu, Tokiu, Rimu, Carigradu m Kairu. Brez homentarja Sabo t h > -škerbot vo jrlasUo \ Kranju je pod za^hivjeiu s^nfurn obja\ilt» to-le ljubko cvetko iz svojega duhie<>Ka \rta: »Za*l nje dni se širijo po Šenčurju in okolici go-\ orite, da imamo v Šenčurju komuniste. Ml pa pra\imo, da t<» n»-o koitonisti aii niiirksi!sti. ker bi 11«' čakali doma. kdaj Ik>-mo delili tujo lastnino, ampak hi pobrali šila in kopita in jo odp< tali l.ja. kjer se to dela, kajti pri mm MfM o* b*4 > ii. akali. I>a ti IJadje so\ raJ.ijo duhovnik" M da ne hodijo v cerkev, vemo, vemo pa (udiranjih gne/.da. kjer »e /hirajo in s.m m« u ilatih easili Naj i« ianjaj^j mm pii!r»i naj bodo, da jih ne bodo pobesiil 11:1 V.\ 1 arist u ni križ. na katerem čaka smrt na duhovnike in noseče in doječe fctMMh — Francoski UuioUhi prestopajo v pravoslavne Beograjska <>I\>litika« ja%iia i/ Tari/a: ■ Kakor poročajo tukajšnji liMi. v ,e 10 I kat(di-kih eerk\enih «»bčin deloma \l Trnu * tije, »leloma iz. drugih kraiev zai>adne E\-rope skupno s svojinu duhovniki obrnilo na patrijarha \ .M«»skvi s pro ijo /a sprejem v rnsko pra>oslavno cerkev. Patrijarh je i»rošnji ugodil in dal nalog litavskemu mitropelitu Kh'\teriju, da l/srši obred spre-iema v praveateVRe eerkev, kakor tud», da >prejine duii«i\iiike teh cerkvenih občin v njiho\eiu dosedanjem |K»l«#ža.fu v vrste pravoslavne duhovščine. Te cerkvene občine i se bede imenovale občine zapadno-pravo-K slavne eerkve. Služba hotja >e \nt oprav-J ljala \ materinem (to je v francoskem) jeziku, vendar pa po obredih pi avoslavne <-erk\Cw. — Ta dogodek daje n!iiogt> m> sliti. Pogodba z Bolgarijo in naše časopisje Sofijski »Mir* je abjitvil 28. januarja prtje seme prepira in sum ničen j b/a dva |flo*MMjfcl naroda. Čehi in Poljaki, ki imata dovolj razlogov, da bi bila složna in drug proti drugemu prijatelj-ko razptdužena. Sa žaJort pa je stvar dru-gačria. I:Jen izmed vzr<*km je ne trpnost časi>pisja. ki strupija odnošaje med obema narodo:nu i< državama in sicer na tak način, da cel" rierodajni kro0 o rez moči, da bi tlvar p >pra\*ili. Bolgarsko-jugo&lo-venski sporazum med ČMMffcl 4 in novinar ii je neobhodno potreben. Ha tudi tukaj, kakor v mnogih drugih primerih, ni toliko va žen *pora".!rn, kakor dobra \*olja. V Bolgariji m v Jugoslaviji mora časopisje .vfrogo paziti, da ne načenja vprašanj, ki že po jtvo-ji prirodi lahko zastrupi j a jo razmerje. Prt današnjem položaju se bo vsaka žalitevt vsako sumničenje občutilo kot nož v srce. \epre\darno in strastveno časopisje, ki hi ga vodili a\anturisti ali br>zvc.>tiu tjtldfa lahko prav gotoA'o poruši tudi naj\'/viie-nejšo stvar in delo. Tako je bilo v prošlosti, tako se lahku /godi tudi v btva- l>r. Lev je rjavil >IxikMar!*«perju«. da bo * t-o v ..v- Nfltnčtija t* 4ultjt la. ka- ko ae je troba osrotodjt« i*dov»kega upliva. Modnarotin*> ikioatv«o >e ^ OfHttiio ae-\urnost, te m || T^cek» borbo F»roti njej Nemčija pa ho > T<-m p< v. a zala tudi dru^tm narodom, kako »e v tre^i 'o ^td židovakeea voiav^.. Borzna poročila. CuHh, g. februarja. Baoaarad IO—, Pa. rjz 20.3775, Lntvloa 21.40. Now York 437^75. Bruselj 73.875, MHan 33 Ana atendam 239.736, TTmJmii 12KLK1, Dunaj 78.60—81.80. Praga Varfta*a aa^o Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«. ponedeljek, 8. februarja 18ST. Štev. 30 Pride vesela in zabav a a filmska opišeta v kino Union polna drazesti in toplega razpoloženja s pravim dunajskim feaimorjem. — Wl AIback-&etty, Olga Cehova, Leo Siezak, Gosti ft*er. — NajodttftnejSi aa v katerem prinaša Leo Slezak svoje najnovejše humoristične m komična Silvija in njen šofer Kako prestajajo nezaposleni zimo Mnogi ne samo beračijo, temveč tudi prezebajo in gla- dnjejo iz navade ni radi zalagajo nezaposlene z zavrženimi čevlji, toda mnogi se izgovarjajo, da so že vse razdelili. Včasih pride do teh izgovorov kratkomalo zaradi tega, ker meščan pri rešetanju svoje obutve ugotovi, da prav za prav nima nobenih čevljev' ki bi jih ne bilo škoda in ki bi mu ne »prišli prav« prej ali slej. Mnogi so pa v resnici že razdali vse stare čevlje in obleko pri raznih prilikah, ki jih je vedno dovolj. Pomisliti je treba, da zadnja leta zbirajo tudi dobrodelna društva ponoieno obleko in obutev. Nekateri meščani pa »u. principa« ničesar ne darujejo, češ da so prosilci faloti. Čevlje baje takoj prodajo, čim se jim ponudi prilika. Ko pridejo prosit čevljev, se nalašč obujejo v nemogočo obutev, da bi zbujali usmiljenje. In v resnici nekateri nezaposleni priberačeno obutev prodajajo Toda ne morda zato, da bi imeli kakšno nagnenje do tega kupčevanja, temveč v največ primerih zaradi tega, ker so denarja še bolj potrebni kakor čevljev. Sramujejo se prositi denarja dočim se jim zdi bolj človeško dokazovati dobrotnikom, da potrebujejo čevlje. Zato »zamenjujejo« čevlje med tovariši za nekaj dinarčkov ali pa za pest cigaret. Mnogi nezaposleni, ki jim je nezaposlenost postala že poklic, beračijo že iz poklicne navade. Toda, če že govorimo o navadah, je treba reči. da tudi gJadujejo iz navade ob »slabih« dneh, ko so meščani slabo razpoloženi in ne dovoljujejo prosilcem »uradnih ur«. Zvonci ne funkcijonirajo. v stanovanjih pa vlada sveta tišina. In tedaj poklicnim nezaposlenim vzkipi kri. Takšna nevljudnost zahteva sankcije in nezaposleni so iznašli že več načinov, da se maščujejo. Eden izmed teh načinov, ki je zdaj najbolj v rabi, je da nezaposleni zamenjujejo stanovalcem čistilne preproge, tako zvane predpražnike. Zato prihaja čedalje bolj v modo, da pred stanovanji ni več čistilnikov in tudi napisi: »Osnažite si čevlje!« so že redki. Tu in tam nezaposleni tudi odnašajo predpražnike pod suknjiči. Nekateri se pa maščujejo s tem, da mažejo kljuke z raznimi naravnimi »kemikalijami«, ki se rade prijemljejo prstov in ki tudi sumljivo diše. Dopoldne je nezaposlenih malo na ulicah, ker je tedaj še premrzlo. Nekateri tiče dopoldne v senikih ali si pa iščejo zavetje v javnih čakalnicah, v razpravnih dvoranah na sodniji in na Borzi dela. Popoldne se obračajo za solncem m seveda predvsem za dinarčki. Po solncu računajo, kdaj se bo vrnila pomlad, ko se jim bodo zopet gostoljubno odprle vse ceste in ko se jim ne bo treba neprestano skrivati pred policajem pri romanju od hiše do hiše. In počasi bo minila tudi ta zima. ne glede na podpore, socijalne akcije, opisovanjem socijalnega de Iovanja po časopisju, kljub napredku in izpopolnitvi socijalnega skrbstva' in izgonom v domovinske občine. Solnce se mudi že dan za dnem delj časa pr: nas in mrzle noči, ko ne smeš pomole': ">^n !z ^cna. so čedalje krajše. Ljubljana, 8. februarja Meščani radi tožijo nad milo zimo. čeprav ae nekaterim zdi zadnje čase še nekoliko preveč mrzlob dopoldnevih. Nezaposleni se pa silno boje vsake zime. Zima sicer lahko pomeni za marsikoga odrešenje, če je dovolj snega. Vsa leta krize so se nezaposleni jeseni tolažili, da bo kmalu zapadel visok sneg, ki bo prisilil mestno občino, da bo posegla v blagajno, ki je baje sicer vedno prazna. Toda snega nismo že dolgo videli v Ljubljani, namreč snega, ki bi zaslužil svoje ime. Ko je sicer zadnja leta nekajkrat zapadel v Ljubljani, mu mestna občina ni priznala identitete. Nebo ga je dalo in nebo ga je vzelo, nezaposleni so pa žalostni ugotavljali da jim plava zadnji up po vodi in brozgi. Lanski januar je bil brez snega. Nekateri znaki so kazali jeseni, da bo v letošnji zimi nekoliko več te tako zaželje-r*e bele mane, tod* zdaj ni več mnogo upanja, da se bo še kdo v tej zimi delj časa veseli! »poštenega« snega, ker imamo preslabe izkušnje izza prejšnjih let. Pol januarja je že minilo. Vreme je že tako dolgo lepo, da so na deželi že zaceli tožiti nad sušo. kar je nekaj posebnega pozimi. Marsikje jim namreč že primanjkuje vode in jo morajo ..dovažati od zelo daleč kakor ob največji suši. Kljub temu, da nezaposlenim sneg ne nudi zaslužka, so veseli mile zime. Seveda je treba to veselje pravilno razumeti. Ce vidite kako so nezaposleni oblečeni in obuti, si lahko razlagate njihovo veselje. Nekateri imajo raztrgano obutev omotano z vrečevi-no Nezaposleni ne poznajo nogavic, cunj za ovijanje nog pa tudi nimajo vedno pri rokah. Mnogi vedo, da je papir slab prevodnik toplote, zato jim prav dobro na-domestuje nogavice. Toda kaj pomaga sam papir, če so čevlji preveč zračni! Čeprav se ne zanimate za modo obutvi se vam bo zdelo zanimivo proučevati obutev nezaposlenih, če se boste lotili tega »sporta« Opazili boste- da so nekateri nezaposleni obuti samo v galoše, ki jih imajo privezane z motvozom za hlačnice. Nekateri so tudi obu ti v kaj nenavadne pare čevljev. Ljudski rek pravi, da bog para ljudi Hrvat pa vole, a bi ga bilo treba izpopolniti: in nezaposleni čevlje. Nezaposleni se namreč oskrbujejo z obutvijo na razne načine, ki so pa vsi pošteni. Eden izmed teh, zdaj že precej pogostih načinov, je brskanje po velikih mestnih smetiščih. Med smetmi najde srečen najditelj lahko od časa do časa tudi vsaj en čevelj. Seveda ne nov, toda ljudje so z malim zadovoljni, če že morajo brskati po smeteh. Nesreča je pa v tem, da se čevlji neradi drže v parih. Na tem smetišču najdeš en čevelj in, če ti je sreča še nadalje mila, na drugem še enega, ki je pa morda /a j>ekaj številk večji ali manjši ali celo prav tako za isto nogo kakor njegov »par«. Toda to ni nobena nesreča, glavno jc. da >škarpet« spraviš na nogo. Drugi najbolj pogosti način nabavljanja obutve nezaposlenih je pa beračenje. Mešča Baletni večer M* Fromana seiieirezada ~ Metuljčki — Polovski plesi so želi naj lepši uspeh Ljubljana, 8. februarja Z baicitiiiLi nastopi nismo razvajeni, čeprav je naš vztrajno marljivi balet neprestano na odru v operetah in operah. Kdaj je bil zadnji samostojen baletni večer, smo že pozabili. Menda smo gledali Nedbalov balet >Od bajke do bajkec, če se ne motim, na predlanski Miklavžev večer. Tako je naše občinstvo zanimal baletni večer z dobrodošlim režiserjem in koreografom Maksom Fromanom iz Zagreba kot gostom v toliki meri, da je bilo gledališče polno in so postavili še nekaj stolov v pritličje. Ruski plesni umetnik je postavil dve reprizi in eno noviteto: rusko >šeherazado« in ruske Polovske plese-t in nemške >Me-tuljčkec, inscenator ing. Franz je zanje ustvaril troje slikovitih romantičnih prizorišč, dirigent dr. D. svara pa je s priznano rutino vodil orkester in končno tudi mešani pevski zbor. Umetniško najlepši del vse priredbe sta bila glasba in petje. Rimskega Korzakova originalna, genijalna, v svoji pestrosti točna in močna godba k išeherazadi«, Borodi-riovi čudoviti i Polovski plesi« z zborom in končno Roh. Schumanna ljubka godba v spretni instrumentaciji Kres. Baranovića so nam nudili resnično prelep užitek. Za odri čn o izvajanje igre dirigentu polno primanje. Gosp. Proman je kot režiser, koreograf in plesalec potrdil svoj veliki ugled. 2el je sa svoje nedvomno zelo težko, a z uspehom kronano delo ter za svoja dva nastopa mnogo pohvale. Izročili so rrm tudi tri Došteno zaslužene vence. mannova fantazija i Metuljčki« v okusni stilizaciji s P. Golovinoni in Pavšič Brav-ničarjevo v glavnih dveh ulogah pierota in deklice. Kakor v prvem so tudi v drugem baletu sodelovale z večjo vnemo kakor lahkotnostjo in okretnostjo nekatere članice ženskega zbora. Za njihovo kar iz-črpajočo trudoljubnost jim gre vse priznanje, še nikoli nismo videli izvajati na našem odru >Polovskih plesov« s tolikim žarom in poletom kakor to pot. Tatar g. Fromana deklica ge. Pavšič Bravnlčarjeve in sužnja g. S. Ja pljeve so želi zaslužene nene-hane aplavze; veljali so ti aplavzi vsemu amsaniblu, ki je dal vse svoje moči, da je operni odlomek zaključil predstavo resnično z močnim efektorru Odhajali smo s predstave z željo, da bi se ohranil pomnoženi baletni zbor in kmalu okrepil še z Mlakarjema, VVisiakovo in M. Korbosom. Potem bomo imeli slovenski balet, ki bomo nanj ponosni! F. G. Požar na Skaračni Ljubljana. 8- februarja V vaseh ofcaotr Šmarne gore m širS go-re-njaki okolic; vobde. so požarj zelo pogosti. Najraje se pokaže rdeči petelin na po-dopph ponoči. Sinoči je spet gorelo na Skameni. V salonu znane Vode tov© gostilne so priredili domači fairtje in dekleta pustno zabavo z igro, k.,- je pa bjva okrojr 21. nenadoma prekinjeno. Iz cerkve Be sadni pEa-t zvona čn vse je hotelo na cesto. Osfenj so opozjil proti cerkvi in ko so pri- >Seherazado« smo gledali prvič v koreo- » grafiji H. Poljak ove z NiMtinovo v naslov- J ni vlogi v sezoni 1920/21. Dolgo je Že od takrat In velik je razloček med premiero in to poslednjo reprizo. Toda g. Proman je storil kar je bilo sploh mogoče storiti z danim osebnim materijalom, ter so ga Pavšie-Bravničarjeva kot Seherazada ga. S. Japljeva, A. Brcarjeva in F. KOrbosova kot odaliske. pa tudi zamorci so pokazali toliko ognjevitega temperamenta, lepote in muzikalnosti v svojih kretnjah, da so se uveljavljali kakor že davno ne. Tu se je čutila Fromanova Šola in elektrizujoca volja. Prav dobri so MH tudi Šaha Janko Jetafkar ter glavni evnuh F. Rus. Črčkana baletna stvarca je bila Schtr- na sosedna poslopja, ki stoje tinsaij precej ki jo tipi poseetnjk Kovač, masa okrog 30.000 D*l Kako ogenj sjastal tadi t tem primani ni pojafcnjeno, skoraj gotovo pa je podtaknila zlobna roka. vendar je boia pomoč usp>e^nej6a šeJe, ko so pnepeli gasilci rz Polja, Ti so pred ognjem zavarovali hdeo *n hlev. nieo pa mogli več rešiti poda m Sope. Žrtev ognja je postala tudi vsa klaja, dalje več vozov, kj so b!ii v šupi. drva, vejfko poljskega orodja in otepi* Prv- je opaoU oožar posestnik Jernej Ro-bjda. Id ima svojo ttfšo na sosednem fpridu blizu cerkve. Takoj je skoči! dob* in »budil pri Kovaču gospodarja ter gospodinjo. Na* to je hitel v cerkveni stolp ter pričel H*: ftfat zvona. VaSSafL? so bil,- k »fleci tako hitro opozorjen na požar m se ni mogel stavbnega delavstva Ljubljana, *. februarja 'Včeraj dopoldne je Ml ▼ veliki dvorani Delavske Sbornice občan abor stavbnega delavstva, organiziranega v Svezi stavbnih delavcev Jugoslavije, podružnica v Ljubljani. Udeležba je bila salo lepa, saj je bila velika dvorana povsem zasedena. Občni zbor je vodil predsednik Fr. Ber-dajs. Udeležila sta se ga kot delegata tajnik Delavske zbornice F. U ratni k in delegat zagrebške podružnice Crnogorac. Zanimivo je bilo zlasti tajniško poročilo, ki ga je podal tajnik GanzettL Stavbno delavstvo od 1923 do 1931 eploh ni imelo organizacije. Toda niti L 1931 se organizacija še ni mogla razviti. Izredno slabe socijalne razmere so pa delavstvo končno prisilile, da se je tesno oklenilo organizacije, ki se je posebno razvila zlasti lani, ko je t—ojmsis več stavk. Same v Ljab-jani je štela «106 cl da vendar je zdaj Se nad 500 delovnih članov. Strokovni tajnik fratar je predvsem poročal o pogajanjih sa novo kolektivno pogodbo, ki so se ustavila na mrtvi točki. Pgodbav bi ntfffmla biti sklenjena že ob začetka leta, toda delodajalka organizacija te ni hotela več pogajati, ko je delavstvo tekalo neki letak. Delodajalci so zahtevala zadoščenje, sprejet je pa bil predlog, da sa sestavi posebna komisija, ki bo preiskala vzroke lanrkth stastaih nesreč. Toda nedavno je Zdnatenje graditeljev pisalo Delavski zbornici, da preiskava po komisiji ni potrebna, ker ao nesreče preiskale že pristojne oblasti. Vendar združenje vztraja da morajo dobiti delodajalci zadoščenje in da se ne bodo prej pogajali. Tajnik je v svojem poročilu nagla-sil, da se socialni položaj stavbnega delavstva po lanskih stavkah ni nič izboljšal, ker so se cene življenjskih potrebščin prav za toliko dr.ignile. da je zdaj delavstvo v enakem položaju kakor leta 1935. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bi i dosežen sporazum med kompromisnima lastama Izvoljenih je bilo 7 članov v upravo, 3 v nadzorstvo in 7 ekspertov za posamezne stroke. Brivski mojster skočil pod vlak Včeraj si je v Rožni dolini končal življenje brivec Ivan M ožina, doma iz Novega mesta Ljubljana, 8« februarja Na železniškem Prelazu prj Tobačni ulici in Cesta v Rožno dolino se je snoči vrgel pod vlak 36letnj brivski mojster Ivan 3Ioiij na, ki je imel svojo brivmieo v Marnovi hiši v Rožni dolini, v kateri je tudi znana restavracija. Vlak. ki odhaja ob 18.20 z glavnega kolodvora proti Postojni, je nesrečs neža strahovao razmcsaril- Grozna sni rt mladega, simpatičnega moža je povzročila v vsej okolici, zla^ii pa v Rožn* dolini, na Giincah in Viru, kjer je bili pokojnik zelo priljubljen veliiko razburjenje, obenem pa globoko sočustvovanje z ubogo ženo in tremi otroček . Ivan Možina. doma iz Novega mesta, se je že pred 10 leti naseliil v Rožni dolini, kjer ee je osamosvojiti. Obrt mu je šia dobro, dokler ni Posegla vmes konkurenca 'm se je začel boj za obstanek. V lebjh krize se je moral Moži-na zadolžili, zaslužek Je jel Pe~ šatj in je postajal Mož in a od božica sem če* dalje bolj potrt. Ces.to je tožil ženi in prijateljem, da tako ne more itj več naprej. Žena ga je bodrila, iokržili t*> ga tudi pniateUl, a je postajal Možina vedno bolj zamišljen in sani svoj. Zadnje dni ?e skušal najetj por^oji-lo, da b: se rešil manjih ob vezanosti, včeraj pa je zvedel, da se \c žirant «kesal in od* stoPd od Podpisa. To ga je še bolj potrlo. Včeraj ob 11. je izrabil priliko in se v odsotnosti eoproee pos3ovU od evoj-ih otrok, nakar je odšesl v mesto. Zvečer se je pomu-dil v Operni kleti, nato je pa sam odšel pro ti Rožni doUni- Slovenci v Ameriki V kraju Wick Haven se je r>ri delu smrtno ponesrečil Franc Demovsek, star 22 let. Poleg- staršev zapušča tri sestre.. V mestni elektrarni v Clevelandu se je smrtno ponesrčil Viktor Gpaškar, star 54 let, doma iz Gorjuš pri Donažaiah. V North Stratfordii si je končal življenje Jože Za-lar, doma iz Otav pri Cerknici. Z dolgim kuhinjskim nožem si je prerezal vrat. V kraju Oglesbv je umrl Jakob Pavlic, star 72 let, doma" iz Litije. V Kellogu je umri Franc Dežman, star 60 let, doma iz Drufcinjs(ke vasi, fara Bela cerkev. V Bar-betami je umrla. Cecilija Kranjc, stara 58 let, doma iz Ravnika na Blokah. Kot dekle se je pisala Centa. Njen mož je znani trgovec in mesar Franc Kranjc Far-marsko naselbino VVillard je obiskala smrt v kratkem trikrat. Pred letom dni je umrl Jurij Malner, nedavno ee je smrtno ponesrečila 71etna Olga Slemec, kmalu potem je pa umrla žena Janeza Avmana, V predmestju Cbicaga. je ur.irl Florija Pelko. star 71 let, doma iz Gornje Laknice pri Mokronogu. V bolnišnici I>e Pue je umri Miha Bodla j, star 58 let, doma iz Bistri-čice pri Kamniku. V Wal30nburgn je umrla soproga Martina Bajuka, doma iz Gorice vasi pri Ribnici. Kot dekle se je pisala Pajnič. V Pueblu je nenadoma umrl Franc Adamič, star 56 let, doma iz žle-taiča pri Ribnici. V -Clevelandu so umrli Jakob Mura, star 62 let, doma iz Prezida, Janez Božič, star 55 let, doma iz št Vida pri Stični, Franc Knavs iz Dolenje vasi j>ri Ribnici, od koder je prišel v Ameriko leta 1900. in Jakob Judež, doma iz Preverja pri Kamniku. SPORT Konferenca o osnutku zakona o telesni vzgoji V Beogradu je bila včeraj dopoldne važ na konferenca o oaautku zakona o telesni vzgoji. Prisostvovali ao £ delegati vseh športnih zvez. Olimpijskega odbora, Sokola, Zveze planinskih društev in Skavt-ake zveze. Konferenco je otvoril minister za telesno vzgojo naroda dr. Josip Rogič, ki je v daljšem govoru pojasnil, kaj je napotilo ministrstvo, da je pripravilo ta osnutek in zakaj je zakon o telesni vzgoji potreben, MiniMAr je izjavil, da ministrstvo nikoli ni hotelo ukreniti ničesar brez posvetovanja a športnimi forumi in tako bo tudi v bodoče. Ministrstvo noče dirigirati sporta. Oizn poseže politika v sport zbeži isti škod okno, je dejal minister. Toda drsava ne more še nadalje pasivno gledati na dogodke v našem sportu. Ministrstvo mora imeti iz vestno ingeren-00 na poslovanje športnih organizacij, ono mora posredovati taan, kjer poseže privatna inicijativa v vsAne interese državne skupnosti. Sledila je živahna diskusija o osnutku zakona o telesni vzgoji. V njo ao posegli vsi delegati, med njimi tudi predsednik 3FD dr. Jote Pretnar in predsednik JZSS dr. Drago Maruaič. Dr. Pretnar je izjavil, da se strinja s predgovorniki in naglašal, Kdo ve. kaj se je tedaj godilo v njegovi duši. Ko ie po Procji Prisopihal vlak, je Mo-žina počakal na tiru in t,ra je stroj zgrabiti baš na prolazu. Strojevodja nesreče sploh ni opazil in je vlak vozil dalje, dočim so razmesarjeno truplo kmalu našli mimo do? či. ki so nemudoma obves+S' bližnjo čuvajnico, trlavnj kolodvor in policijsko upravo-Vest o obuPneon koraku Ivarca Možine ee je takoj zvečer raznesla Po Rožm dolin', pokom-ko v i soprogi pa h> je z vso oosasjssV jo sporočil trgovec g. Vktor Je ločni k. Ko je okron y*o\ 20. stopil v .Manov.mjc, je povprašal Po možu. potem jo na prJpomml. da ne more povedaij nič dobrega. V težki slutnji je žena ptanija pokonci in ko j*» izrekel g. Jeločntk besede: »Možine ne bo vr>? domov*, se ie zjokala :n kriknila: >Jczus. r=af sem ve, dola. že od božiča je bil tak. že takral je covorll. . a V stanovane so prihiteli £c drugi sosedje, ki so prevzeli začasno skrb za prestrašeno družimico in tolažili ubojro vdovo, kakor so vedeli in znali. Na železniški prelaz, kjer je ležalo truplo m-adeiza obuPanea, je Prisila po 10. polici jrka komisija, ki je odredila, da so truplo prepeljal: v mrtvašnico k Sv- KHMofu, od* koder bo pogreb najbrž na visko pokopali* šče. Tratf.čno smrt mladega mojstra obžalujejo vsi. kj so pa poznai!i. v dno duše pa sc vsakomur smili ubocra zaPušČena družangea. ki naj bi ji sočusrtvu:oča javnost v tej bridki uri priskočila na pomoč ne z bop^damr. marveč tudi z dejanji. da bi osnutek zakona tak kot je. utegnil izzvati nered. Osnutek ni v interesu discipline ter normalnega iazvoja našega, sporta in planinarstva. E>r. Marušič se je tadl strinjal s predgovorniki, češ, da je želja vceh športnikov, da se dvigne ministrstvo za telesno vzgojo naroda po svoji avtoriteti na višjo stopnjo, da bo imelo več vpliva na odločanje o mnogih življenjskih problemih našega sporta. Vsi govorniki so lcritizirali in odklanjali osnutek zakona o telesni vzgoji. Končno je bil izvoljen redakcijski odbor, k: se sestane v ponedeljek 22. t, m. v Beogradu in bo na podlagi pismenih pripomb in nasvetov sportnh zvez končnove-1 javno redigiraj, osnutek zakona. V odbor sta bila izvoljena med drugimi dr. PreU nar in dr. Ciril Pavlin, * — Mladinski odsek SK »Bratstva« na Jesenicah je priredil na Svečnico popoldne na klubski skakalnici Lada Kočarja skakalne tekme za klubsko mladinsko prvenstvo. Snežne razmere so bile slabe, skakalnica je dovoljevala skoke le do 20 metrov. Tekem se je udeležilo 12 nadepolnih skakače v, starih od 10 do 16 let, ki so pokazali, da so na skakalnici že kar doma, T*'kmi je prisostvovalo lepo število odraslih, ki so z užitkom opazovali male junake, ki sc se pogumno odganjali z mostu ter s tem dali dokaz, da vlada med priprostim ljudstvom velik interes za skakalni sport. Rezultati tekem so sledeči: I. mesto Bu-kovnik Leon 107.8 točke, II. Razingar Tone 98.9, m. Ropret Ivan 97.2. IV. Brun Bertl 94.6, V. Hrovat Beno 83. VI. Kordež Stanko 82.6. Najdaljši skok dneva je v konkurenci dosegel Razingar Tone 17 m, izven konkurence pa Zupan Ivan 19.5 m. Med naraščajem ^Bratstva«, ki so po večini tudi člani Sokola, so izvrstni skakači, osobito med onimi, ki so deležni dobre Sole. Nase gledališč" DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek 8.; Zaprto. Torek 9.; ob 15. RePostev. l>ijnska proci*<.:- va- Cene od 14 do 2 Din. Sreda 10.: Ha ledeni plošči- Red A. Četrtek 11: ?imfon?ja 1937. Premieri; abonma. Premiera igre v 11. slikah, ki sia jo sp:; oala Kaufmann in Edna Ferber bo v četrtek, i Simfonija 1937c predstavlja prerez skoz; sodobno življenje in razkriva iiajraz-liane«e usode, izmed katerih doziv] vsaka tekom dejanja svojo dramo. Delo je doseglo v Ameriki in na evropskih cledaliSklh odrih rih tekom najkrajšega Časa rekordno 5tevi!o predstav in senzacionalne uspehe. Delo je zrežiral ing. SluPiea. V njem sodeluje ves dramski ansambl. Predstava l»o -n premjer5 aki abonma. OPERA Začetek ob 20. ur. * Ponedeljek 8.: Zaprlo. Torek 9.: ob 20. Navthanka. Opereta. Izven, i Sreda 10.: Hovan^č-na. Red Sreda, i Četrtek 12-: Baletni večer. Red Četrtek. IT. 1 BJ, bo v operj proslava lOOletnice smrti A- Puakina z novo posnavijetio >Piko vo damo« T. J- Cajko*akaga. kdtsre dejanjc je posneto po novedi siavueju ruskega pe» n ! a. V teku trga nibilejnepa leU ara predvideni *e noroposiravrtj«! >Lvi!e*».|ja Onjeg1-na< fci »Borisa Godunovac ki sta takisto --neti po njegov i i pesnitvah. KOLE D Al l>aea»: Ponedeljek. S. februarja kat<*liea-riij • Janetz Mat. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matira: Vražje deJde. ZKD: Princesa Marje4!a ob 14.15 v Matirj. Kinu Ideal; Pcklentsk. otok. klao Sluga: l grabljenje. Kiae l'niua: IV* not?rajS(ki alavdefe- alta« «Obte' Neprijatelj države 1 »G-ntttnc in Indijanska osvena. l*rirodo»lovnu društvo: predavanje dr. L*-va Čermelja »Rudjat lv>škovic kot predhod; nik Einsteina«: ob IS, v predavalnaci minera* '.ozkega jnrUduta na urJvanu. Ljubljanski brfvsku-frizerski pomočniki l«*c občni zbor ob 20. v Delavski /lK>rTWPi. Drastve banovinskih usluinoncer; druiafc ni večer ob 20. pri .UJLliču. DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9. Raioor, iiikkAčcva cesta 20, trartus, Moste, Zaloška cesta. J 9+ V soboto opoldne je stal na vrtiljaku pred kavarno »Evropo* kolporter. Prav ta prav ni stal, ker je imel omehčana kolena Torej recimo, da je bil v stoječem stanju guganja. Poklic nalaga kolporter ju, da kri či. Naše oko postave pa kričanje kratko malo prepo^duje. Prav. I' Zagrebu ali Beogradu bi sc za to lepo zahvalili. Toda kar ie tam dovoljeno, mi . . . . . ... Tudi v tem je lepo pos\*edočeno naše edinstvo. Stoji torej v soboto tam pred »Evropo* v gugajočem stanju kolporter in kriči tiho: »Slovenski dom! S'adaljevanje revolucije v Moskvi U (Dalje prihodnjič) Vremensko poročilo dne 8 februarja ob 7. uri zjutraj. Rateče: —1, oblačno, 30 arena. Planica: —3, oblačno, zapadni veter, 43 srena, mala m srednja skakalnica in dr sališče uporabno. Snop se ponuja. Kranjska gora: -3. barometer pada. oblačno, mimo, 25 srena. rankalisce uporabno. Vrftič, Krnica: 100 snega. Pokljuka: —S, 70 srena. Bohinjska Bistrica: 3, zelo <>;»;ričyio, 16 južnega snega. Kofce: 60 srena. SOKOL — Seja nacelstva Slovanske sokoi&Ue zveze. Po presledku dveh let in poi ee jr-sestalo v petvk v Pragi itacolstvo Zvar* slovanskega sokoilstva. ČOS so zamtotkiV načelnik dr. KMnfrer, načelnjca Pn>vazulko-va in B. IlaveL Zveoo Bofcoia bnUjevsac Ju4Toe!a\ije naeelnik dr. Plchtet In sooola ■ ca EJ/a SkaksrjeFa. Zvezo boJ^njTskiii Juru't kov pa M. Bun>. Za aOj5slfl|ka Zveze slo-va^is.k.euvi r»kr)lstvTa j*; brl /op^t izv^ljc^i dr-KAinf^er y.a I. podnnoeJn'ik:i c b;i v^retni re-J Zvczn-m lassoasiMh tekom, ki naj bo-io vs^iko leso pod OJTrijam dru^e zveze. Zvezne tekme v odbojki bodo letos v oktobru v ^>fi>i ki člane [m č3ank' Zveza pripravlja, slovanski fceJovadni sJovaj- >i omguniaim siovanske ^)dnJSke tečaje. Prvi bo letos ok\ 20. do SO. yikji v Kaosnl Bo-ču/rou pri SpJitu. Lx*toe. jeseni bodo v Pra^r. slovanske i^kh _■ li.uiov in đanic v pros'i telovn/lbi^. FlrlHlSli dr. PictJer je povabH ckiHSS zv^ze nn- žurnii zlet v Skopi ju im sporočil, da prked- v marcu beo;rr: p lana akademijo v Sofrji. dv*\ rniese^a pozneje sorf^j.sika fnpn aJcadte-mijo v Beocrradii. 1941 bo v Beograda vaesokolskj ziet kot zaivijuček Petitn*e petletl^e. Iz Ptuja — Z živilskega ""^a. Na tržni dan v pc? tek je bil nas trg bogato založen z vsemi dobrotami. Pozna sc. da se bita pust in navada je, da 6^ tudi ot> tam času mansikdo kaj boljšega rad Privošči. Izredno veliko je bilo na tr;iu peruln ne. Kure so proda.aLi po 20 do S6 Doti. purire pa do 40 Din. par piščancev do 40 Don- Veliko Je bilo mlečnih izdelkov po ncrrn.iijah cenah. Jajca po 75 par komad, jabolka po 2 do 3 kom. za dinar, hruške po 2 kom. za dinar. Zelenjave je malo. dob» se le radić pri vrtnarju, kj ga prodajajo po 4.50 Din za Četrt kg. Zeljnate glave so prodajiiU po l..r)0 D m koma*l- Veli ko je bčio tudj aianinarjev iz Hajdne. Sla nino so pr(*dajali po 12 Din kc, 6»\"injV»ko meso tK> pa od 14 do 20 Din. —' Smrt pod avtomobilom. V ponedeljek zvečer se je pripetila na državni cesti Maribor - Ptuj težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Večja družba se je peljala z avtotaksijem iz Maribora v Ptuj k veliki prireditvi Pomočniškega zbora. V bližini Slovenje vasi pa je nenadoma skočila pred avto neka ženska. Oči-vidno je hotela preko ceste, da bi se izognila avtomobilu. Šofer, ki je opazil pretečo nevarnost, je z vso silo zavrl avtomobil ter se ognil na skrajno desnico. Toda nesreča je bila neizogibna. Ženska se Je zaletela v hladilnik, udarila na vse moč z glavo na sprednjo luč ter padla tako, da so ji Sla kolesa čez život. Avtomobil is t je avto takoj ustavil ter naložil težko poškodovano, da jo pripelje v ptujsko bolnico. Neznana ženska pa je med potjo že izdihnila. Zato so sprejem v bolnici odklonili in so truplo prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču. Nesreča je bila takoj prijavljena orožnikom, ki so Se istega večera na mestu ugotovili dejanaski stan. Po dosedanjih izgledih šoferja ne zadene nobena krivda. Domneva se, da gre za 40 let staro Žemljic Marijo iz Stojncev Ponesrečenka je bila po obdukciji pokopana. — Brozga je nastopila oo >užne«n vremenu. Sneg h;tro kopni. Toplomer ksže že sedaj do 10 stopinj, tlfce so na nekaterih me^ stih kar poplavljene- Dobro bi bilo. da bi nekai dn za poslih" brezposelne, da spravi* jo brozgo z ulic. Stev. 30 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, t. februarja 1987. Stran 3 Matineja Z« K. D. Vse je navdušil prekrasni pevski in glasbeni veleBlm tonf ilmska opereta PRINCESA MARIETTA Jeanette Mac Donald — Nelson Eddy DANES POSLEDNJIH ob 14.15 V ELITNEM KINU MATICI Cene din 3.50 in 5.50. DNEVNE VESTI — Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubi jam razpisuje docent uro za pastoralno bogoslovje in doceoluro za moralno bogoslovje na teološki fakultet*. Prošnje, opremljene z objavljenimi spisi ter l.e t. nami po predpisih paragr. 3. Ip 4 uradni e-ga zakona, je vložiti do 15. maja 1937 na nektoratu univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani. — Vprašanje pokojninskega zavarovanja novinarjev. Predsednik min -sirskega t»vt;la dr. Stojadinovič in finančni miiufiter Dušan Latica eta »prejela v soboto 61ane centralne uprave JNU, ki feo ol»a prosisLL, naj bi se zavzela za uveljavljenja uredbo o zavarovanju r*>vTjiarjev za prjonor »starosti jn one-aaogloetj. Predsednik vlade in finančni minister srn rzjav/Ja, da bo osnutak uredbe o pokojninskem zavarovanju poklicnih novi-ruarjev, ki ga je minister socialne politike narodnega zdVavja Dragša Cvetko vič predlozri vlad^, v najkrajšean Ča&u v mini-st.nsktan 8 vetu proučen m u zakon jim a ur etila o savairovanju novinajrjev na podla^ri fi-Tiančne^a zakona za leto 1936-37- — Češkoslovaški tiskovni ataše Parma zapušča Beograd, Te dni zapust; Beograd tiskovni ataše (Seškoftiovažkepa poslaništva g. Edvard Parma, ki je prišel na to mesto 1935. iz Varšave. Zdaj ?e vrača v zunanje ministrstvo v Prae bo pia&evalo 200 Din od vsakega vagona živjr.o pa 100 D«n. S tem denarjem se bo zveza vzdrževala. — Zahvala, Vsem, ki so <>? me ob 60-letnici spomnili ustmeno ali pismeno, se prav prisrčno zahvaljujem. Zvestoba za zvestobo. — Germek Anton. ZVOČNI KINU SOKOLSKI DO>i v Sišld. telefon 33-87 Samo še danes ob 8. ori velefilro Carski sel Adolf \VohlbrUck v gL vlogi Pride: Nočem se ženiti. — Konkurzi in pr.silne poravnave. Društvo ndusT.rijoev -m vdetrgoveev v Ljubljani objavlja za čas od 15. do 31. januarja a^alednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isti čas lanskega leta). Otvor-jeni konkurz,- v dravski banovini 1 fl), v savska — (5), v primorski 2. v drjn&ki — (2j\ v dunavsk- 1 (1\ Beograd. Zemun, Pande vo— (2) Razglašene prisilne poravn:ive izven konkorza: v dravski banovini 4 (6), v savsk 5 (4). v drinski — (6), v dunavski 3 (3). Končana konkurzna postopanja v savsk,- 1 (2). v primorski 3 (1) v driski 2 (1). v zeteki 2. v dunavski 8 (S) v morav-sk. 4 Beograd, Zemun, Pančevo 2 (1). Potrjene prisiine poravnave v dravski banovini 3 (4), v savsiki 3. v primorski — (1), v drinsk 1 (2). v dunavski — (1). — Vreme. Vremenska napoved pravj, da bo oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Sarajevu. BeOok!er Človok še ne obupa nad življenjem in bi rad delal, mu družba dela ne preskrb, ko pa obupa in gre v smrt. se naenkrat omehčajo človeška srca in vsi hrte nesrečneža reševati. Rešiti bi ga bilo treba prej, ne pa kazati ljubezen do bližn:e£a. ko je ze prePozno. — Sedem dnj visel v svoji sobi. V Zemunu so našli obešenega Martina KaPsa- Mož se je obesil že v soboto leden. .Njegova gospodinja pripoveduje, da je bil takrat neko? liko vinjen. Star je bal 30 let in živel je zadnje čase v veliki bedi. Iz Ljubljane —Jj Kdaj bo sezidan blok modernih hiš nasprotj nebotičnika? Podjetje im? Duk;č je že prod leti imelo pripravljene načrte za zazjdavo vsega bloka med Puharjevo. Gajevo in Gledališko ulico ter Tvrsevo cesto. Zaradi posestni ških odnosov n drugih razlogov na ni prišlo do uresničenja velikopoteznega načrta. Zdaj 90 parcele isi stare hiše med Gajevo in Puharjevo uMco v rokajh mgg. Dukiča.. pekovskega mo.i&tra Pisk ar j a. za\-arovadi>iCe Slavijo in fcrcovca Zalte. Te dni je podjetje lafe Dukič začelo zidati pekovskemu mojstru Pjotriiju na nje-povi parceli, ki teti sredi dragih moderen Pekovski obrat. Pozneje vendar &e ne tako kmalu, bo Piskar zidal tud; visoko stanovanjsko hišo (6 nadstropij). Kdaj bodo začeli zidati drucri lastnik^ pa.rcol. š\e n,- znano. —lj Umrli so v Ljubljani od 29. januarja do 4. februarja: Zaplotnik E)omrnik, 52 let, pom. sekretar kr. ban-ske uprave, Hvale Jakob, 72 let, delavec tobač. tov. v p, Slovša Ivana, roj. Keber, 71 let, vdova mesarja in posest., Zupane Marija, rojena Pleiweiss, 77 let, vdova dvornega svetnika, Plochl Karolina, 75 let, zasebnica. Hvale Frančiška, roj. Vovk, 73 *et, vdova delavca tobač. tov., Sekula Marija, roj. Vernik, 73 let, žena trgovskega poslovodje, Ham Janko, 30 let, trgovec, Ganom Fra-nja, roj. Ponikvar, 53 let, žena knjigovodje, Miklauc Pavla, 48 let, žena tehn. inženjer., Kranj, v ljubljanski bolnišnici so umrli: Marici ni Anton, 12 let, sin fotografa, Podgoršek Matija, 52 let, nočni čuvaj, Zadravec Peter, 7 mesecev, sin delavke, T ep ina Terezija, 35 let, žena vlakovodje drž. žeL, Brenčič Valentin, sin dninarja, Podlipa, Menart Marija, 55 let žena železničarja, Zakotni k Franc, 44 let, mizarski pomoč., Markusek Maks, 60 let, premi kač drž. žel., St Peter pri Laškem, Kajzer Stanko, 2 leti, sin tkalca. Suha pri 9kof ji Loki, Mlakar Sonja, 5 let, hči čevljarja Dol pri Hrastniku, Planinsek Anton, 48 let, odpremnj staž ar dri žel., Drenov grič pri Vrhniki, Tekalec Janez, 48 letr delavec Dolsko pri Ljubljani, Učakar Pavla, 4 leta, Spitalič pri Kamniku, Vrabec Alojza j, 49 let, kleparski mojster. —lj Večino svojega življenja je preživel EmU Adamič tesno povezan r L ju bijemo. Vso to avojo ljubezen do slovenske metropole je izdy v suiti, ki jo je na«iiie;U pod naslovom L juh janski akvareli za godalni orkester, V tej suiti nam opisuje Jutro na Rožniikti, življenje ob Tivolskem r.bniku. Pomudi se tud v cerkvjcg sv. Florijana, odkoder ga pelje pot Grad. Ko razgledava mesto in okoflteo. obstane njegov pogled pri Sv. Krištofu in na drugi »tram v Zvezdi v okol+oi Nunskega samostana. Vse te svoje utise je naniza! v teb akvareli-a in sicer tako lepo kakor je znal samo on. Te orkestralne skladbe in se nekaj drui-^b bomo sljsai na Adamičevem orkestralnem koncertu, ki bo v petek 12. t. m, v veliki Filharanoničn; dvorani Predprodujia vstopnic v knjigarni Glasl>erie Matice. —lj Dr. Lavo Cermelj bo predaval o temi , Rud jer Boeković kot premodnik Einsteina«. Pokazal nam bo ideje genialnega Dubrovničana, profesorja jezuitskega kolegija v Neaptu, polih2= torja in diplomata, ki se je živahno udejstvoval na vseb poljih znanosti tedanje dobe. V času ko je v fiziki neomejeno vladala Newtonova avtoriteta je razvijal Boško.ič čisto 3vojake misli, ki se v mnogih ozirih krijejo s predstavami moderne relativnostne teorije. Predavanje se vrsi pod okrijem Piirodoslovnega društva ob 1501 etnici Bo-skovićeve smrti. Prav posebno opozarja, mo na to nase dijastvo. Predavanje bo drevi ob 18 uri v predavalnici mineraloškega instituta univerze. Vstopnina 2 Din za dijake 1 Din. —lj Jutri priredi godbenl zbor S°kola I. na Taboru svojo pustno zabavno prireditev »Kurent med muzikanti«. Dve godbi, ples za mlado in staro, za vse je preskrbljeno. Zato jutri zvečer vsi na Tabor. Maske dobrodošle, čim več jih bo, tem vese-lejše bo. Sicer pa, kakor kdo more. Vabljeni vsi, da veseli skupno končamo razposajeni pustni čas. Začetek ob 20.30 uri. Vstopnina Din 10.— —lj »Bohemskj večer« Združenja gledaliških igralcev, se bo vršil na pustni torek v dvorani hotela MikliČ Začetek ob 20. uri. Spored je sestavljen iz prvovrstnih koncertnih pevskih točk. ter iz komičnih prizorov in učinkovitih Slagerjev. Na sporedu je tudi volitev Bohemske kra- ljica. Igra prvovrstni iujejo naše prve moči opera, opevate, me in baleta. Oblaka poljubna. Cisti dobiček je namenjen bolniškemu fondu Združenja gledaliških igralcev m bre^oselnim, —lj Jutri zvečer ob S. pojdemo v »Delavsko zbornico« na prireditev diuitra »Tabor«. Sodeluje priznani Grudnov jaza. Vstopnina samo 5 Din. Jedi in pijače prvovrstne in poceni. Cisti dobiček je namenjen brezposelnim! —lj Ljubljanski brivako-frfcerski pomoe-nikj -Ice imajo svoj redni občni abor danes 8. februarja ob 20 uri v veliki dvorana Delavske zbornice. Piidjtc vsi! —lj Podaljšanje roka za napoved pridobil ine. Minister frrKUH* je podaljSal redni rok za vložitev davčne prijave 7," napoved pr> dobrtine do 15 februarja 1937 Ako bi se rudi ta rok prekoračil za največ 15 dni, nima ta prekoračitev zakon&kjb posledic, če ee obenem s prijavo opraviči 3 tehtnimi razlogi. O tem se obveščajo va pridob-ninski davčni zavezanci. H. februarja v KAZINI nrvi elitni umetniški ples! —lj Tatvine v Ljubljani. Pred dnevi je bilo vlomljeno v stanovanje Fani Auerjeve v Dvorakovi ulici 8 in ukradena moška srajca, nekaj drugega perila, par čevljev ter nekaj drobiža Z dvorišča Fr. Jeršiča na Mivki 4 je nekdo odnesel vajeti z brzdo vredne 140 Din. Celo nad kozolce se spravljajo tatovi. Te dni je bilo odnesenih iz kozolca barona Codellija na Kodeljevem 40 lat. vrednih 400 Din. Pred dnevi se je vtihotapil v stanovanje Franje Milerjeve v Kladezni ulici neki brezposelnež in ji odnesel za 380 Din perila. —lj Čigava je srebrna broša? Na okrožnem sodišču je starinska srebrna broša, najdena na kraju katastrofe potniškega avijona v Sp. Hrušici, lani v juliju. Lastnik broše, naj se javi na sodišču. Iz Maribora _ Zborovanje mariborskih tekstilnih delavcev. Včeraj se je vrši »Pri balonu« shod zadružnih tekstilnih delavcev tej je bil zelo dobro obiskan in je pokazal, da ima maris bonsko delavstvo smisel za zadružno delovanje. Na zborovanju so razpravljali o novi tekst.lni tovarni, ki jo namerava zgradti zadruga tekstilnih delavcev na Pragerskem. Na dhodu so ugotovili žalostno dejstvo, da mariborsk; gospodarski krogi vse premalo podpiralo njihove težnje. — Maribor dobi veliko avtomobiteko delavnico. Znam mar:bonski Podjetnik g. inž. Fridau je te dnj kupil od Mariborske indu* strije svile tovarniške objekte v Mlinstkj ulici, kjer bo zgradil veliko avtomobilsko de~ lavnico v obiikj tovarne avtomobilov. — Pnslnj torek v gledališču. Na pustni torek uprizore v mariborskem gledal šču komedijo smeha ^>Dr«. Predstava je za red A- — Visoko imenovanje. Te dntf ie bil s kraljevim ukazom imenovan za člana Posve« tovalnega odbora pri finančnem ministrstvu bivšj narodni poslanec m ravnatelj ruške tvornice za dušik g. Anton K rejci. — žtrije morilci t enem dnevu aretirani. Kakor stmo že poročali, je v Žarovinoih ustre lid I71etnj m4aden>:č Ivan Zalar svojega očeta Istega dne je b# v Ogljjenščaiku odkrit zve-rmski umor, izvršen nad 401etnim posesU nikom Karlom NftheLakom. Orožnakj 90 kmalu pojasnili umor in aretirali vso družino, njegovo ženo Juljjano .Nfthelak, hčerko Juli jano Kolar m zeta Karla Kolar ja. ki so vsi Priznalj umor. Vse stiis morilce so v so* bo t o prepeljala v zapore mariborskega okrož nega sodišča. — O ozaaju španske revolucije bo govo-rjl v četrtek 11. t. m. v Ljudski uavverzi v Studencih glavni urednslk mariborskega >Večerrrka« g. dr Fran Vatovec. — Pri telovadbi se Je ponesrečil. V novi magdalenski šob se je zelo hudo ponesrečil dijak Svetozar Zej. Med telovadbo je padel e krogov na glavo in zadob>l neva« ren pretres možganov. Njegovo stanje v bolni o; je zelo resno. — Ančica Mitrovičeva je gostovala. Včeraj zvečer je gostovala v mariborskem gledali« šcu zagrebška operna primadona Ančica Mitrovičeva, ka je v Mariboru zelo priljub- ljena, saj je doživela v nnirm glodnllSčn ic lepe uspehe. Pela je Ltdgo v Albinijevi opereti >Baron Trenk<- Njen vteoko izšolani biagozveneči glas in odliiuna igra črta raizgi« bala gledalec ki ao docela zasedli gledali-IČe. Uspeh je bal prodoren m ao bili dolgotrajni aplavzi izraz zahvale in iskrenih sim-patij do odlične umetn ce. — Nov hameristieni tednik v Mariboru? Kakor doznavamo, bo predvidonu aPrila začel v Mariboru izhajati nov humor etični hat. Liat bo izhajal vaak teden. Izdajal ga bo mladj humorist Božo Podk rajšek. — Dete padlo a *«*te>:je. Včeraj je padel s postelje lemesečni sinček železnica rja Hab* j ančica iz Studencev. Mali Engelbert si je Sirj padeu z lom 1 obe roki m leži težko po* kodovan v mariborski bokiiei. — fotar Posestniku l\-«nu Zafo^neku v | Loinici pn Slovensk l^irtrcj je včeraj zgorel senik v katerem je bilo 24Y) stolov sena. Ogeni je Povzročili za 30 000 IHn škode. Ogenj je bil podtaknjen in so orožn-lci Poži-gal^i že na sledi- Iz Celia —c Na Ljudskem \^eučilišču bo predaval drevi ob osmih u ni v. prof. g. Aleksander Maklecov ia Ljubljane o zločinu in nje-vib vzrokih. Opozarjamo na to zanimivo in poučno predavanje. —c Nadaljevanje regulacije Vogla.jnood železniškega mosta za kemično tovarno navzgor se je pričelo prejšnji teden s 50 delavci, danes pa je pričelo delati še na-daljnih 50 delavcev. Regulirali bodo vso Voglajno od železniškega mostu proti VVestt novi tovarni. —c Umrla je v soboto v Celju v visoki starosti 91 let zasebnica ga. Magda Pali-skova, roj. Mdlenothova, tašča upokojenega načelnika ministrstva za šume in rudnike g. inž. Vladimira Lipolda v Celju. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožaljel —c Tri nesreće. Ko je bil 31 letni, pri posestniku Francu Jeraju na Sp. Rečici ob Savinji usluzbeni gozdni delavec Ivan Adame v četrtek okrog 15. zaposlen v gozdu, mil je padel težek hlod na obe nogi in ga težko poškodoval. V petek ob 13.30 je 171etni sin tovarniškega delavca Anton Kramer v Gaber ju razkazoval nekemu znancu flobertovko. Ravnal pa je tako neprevidno, aa se je floberto.ka prožila. Krogla je zadela Kramerja v levo dlan. Ko se je vozil 38letni gracibeni podjetn'.k Franc T. z Reke na Pohorju v petek okrog 15. s svojim avtomobilom iz Maribora proti Celju, je na ovinku pri Frankolo. em na poledeneli cesti zaneslo avtomobil na rob ceste. Avtomobil je zadel v pobočje ob cesti, pri čemer se je ijprednji del močno pokvaril. T. si je pri karambolu poškodoval levo koleno. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. Iz Poljčan — Iz občinske pisarne. Te dni se je vršila tu proračunska seja ter znaša celoten proračun 190.000 Din, dohodkov in razhodkov. V kritje proračuna se predvideva 62.5 odstotna, doklada na državne neposredne davke hi sledeče občinske takse: trošarina od piva in vina po 1 D m, od hI stopnje alkohola, ruma, konjaka in likerjev po 5 Din, od go.eia nad letom pO 20, a pod letom po 10 od 100 kg uvoženega mesa po 50 Din, za ples 50 ter za vsakega godbenika po 5 Djn. Za policijsko uro se plača 50 Din, od gledališke igre 20 Din, od lukslugnih prov 50, od lovskih 30, in od čuvajev 10 uin. Določijo se novi mesoogledniki in to: za Sude-nice, Hrastov ec in M odraze, Podiip^uk Janez, za Vrhole in Kočno Potisk Ludvik, za Poijčane žniciar Iv. in Hauptman, za Pekel slambeger Ivan in Golob, za JLu^e-čko vas Piblar, za S tučeni ce O reši č Jože, za Stanovsko Trunki in za Hošnico Močnik in Uršič. Sistemizira se mesto tajnika ter se določi pogodbeno mesto zva-ničnika kot pomožno p-samiško moč in mesto enega služitelja. Od strokovne sluz be se določijo en cettar, 1 babica, 2 mrliška oglednika, 3 mesoogiedniki in en ko-njač. Spremenijo, odnosno skrčijo se službena prejemki po paragrafih 21, 22 in 23 občanskega statuta Povisek, ki je pripadal doslej uradniku po 3 letih v iznosu 150 Din, se črta na 100. V domovinsko zvezo se sprejme Korošca Alfonza iz Stanovskega. Naročita se dve občirusk. sad- ni škropilnici ter «e dovoli izvršitev mostu v Kočnem. Občni zbor vodne zadruge. Občni zlx>r, lani ustanovljen v v ...uiruge je pokaral v*ekko zanimanje za regulacijo Dravinje. Izvršitev tega dela bi bila nujno potrebna, suj povzroii Dravinja, ki vsako leto park rat prestopi bregove, neprecenljivo škodo po vsej Dravjijski dolini m v našem kraju še posebej. Kakor izvemo, se je na občnem zboru, za katerega je vladalo veliko zanimanje, kar je pričala lepa udeležba, oklenilo, da *e v tekočem letu izgotovijo načrti za regula cijo, sledeče leto pa bi »e pričelo z delom samim. Pričakujemo podpore vseh mero dajnih, da se končno vendar enkrat odvrnejo vsakoletne neizogibne povodnji. Zaenkrat je predvideno, da se presekajo reki ovinki, nakar se bo delo po*topoma m smotreno nadaljevalo. Pri tej pr liki bi se lahko zgradilo tudi primerno kopališče, ki ga v kraju zelo pogrešamo. Naš kraj ob-iš^e vsako poletje lepo število tujcev In bi ga snažno urejeno kopališče še podvojilo. Občrit?(ga zbora se je udeležil tudi g. inž. Bogina iz Ljubljane. Za predsednika pa je bil izvoljen tukajšnji župan g- De tiček Anton. — < Hl i kovan jo bil a srebrno kolajno za zasluge- pri Rdečem krdbu tukajšnji predsednik RK zdravnik g. dr. A rt ur lironov-skv. Čestitamo! Iz Trbovelj — Prebivuiauo ttct:»ktga «*■ priključil«* k Trbovljam: Vse kaže, da prebivalci v mM l -L-.vsko mso prav nić zadovoljni, da »padajo zopet pod upravo občine Zagorje. £e svujcas ao prebivalci te vaai v veliki večini popisali prošnjo, da bi bilo Bevako definitivno priključeno obCuu Trbovlje, toda s p.0-,1;« mso uapeli. Kdor poana lego vasi Bevaku in kdor ve. da leži Zagorje onstran velikega hriba, ki loči trboveljsko in zagorsko aou.no, ta mora priznat., da ao žeijo prebivaistva vasi Beviko popolnoma upravičene, ker Bevško po svoji legi dejansko gravitira k Trbovljam m ne k Zagorju. Prebivalstvo Bevškega je vezano na Vrbovi je z delom, šolo, pošto, železu iako postajo itd., docim spada v upravnem pogledu pod občino Zagorje. Tudi električni tok dobivajo prebivalci Bevškega ia Trbovelj. Prebivalstvo se pritožuje, aa je občina Trbovlje pied prikijuCutvijo Bevakvga k z^agorju dobavijaia eiektrične žarnice, ki pa jih sedaj občina Zagorje noče plačevali, vsled česar prebivalstvo trpi. Občina Zagorje izjavlja, da ima 40 vatne žarmce, 60 vatnih pa, kakršne ima občina Trbovlje, pa ne plača. Na drugi strani pa je tudi električni tok zagorske občine dražji nago oni iz Trbovelj, kar vzbuja tudi nevoljo.— To so želje prebivalstva Bevškega. ki se pa v doglednem času ne utegnejo uresničiti, ker je razmejitev med Trbovljami in Zagorjem zaenkrat definitivno zakJiučena in jo le malo verjetno, da bi se v doglednom času izvršila prekoma3aciji po uvodoma omenjenih željah prebivalstva te vasi. — Zadnji sneg in sedanje južno vreme sta spremenila naše ceste v pravo morje blata in brozge. Težka vozila kar orj> |f> razmočene in zmehčane temelje cesto in če bo južno vreme trajalo še dalje, zlasti če se mu pridruži še deževje, utt*gTi^jo naše ceste postati tako razmočene in razarane, da bo stalo mnogo truda in stroikov, da jih bodo spravili zopet v prejšnje stanje. Dobro bi bilo, da bi ceste posuli z dobrim, trdim gramozom, da dobi cesta trdnejše temelje, kar je zlasti potrebno spričo vedno živahnejšega avtomobilskega prometa v naši dolini. DVE JTC ŽE DOBIL Gospa novi ^lužikinji ■ In Še nekaj. Ma rička. Viiim, da ste mlad^, lepa — škrat ka če bi si moj mož kaj dovolil, ga ener gično zava-nite. — Name se lahko zanesete, milostiva, dve zaušnici je gospod že dobi L NOS Dl VID Aleksander Dumaa je imel prijatelja, ki je bil njegov nos izredno top. Nekega dne. ko je jel njegov prijatelj strašno kihati, je dejal slavni romanopisec: Bog vam resi vid! Začuden nad to neobičajno željo ga je prijatelj vprašal, kaj pomenijo njegove besede. —To sem dejal zato — je odgovoril Dumas — ker bi vaš nos ne mogel nositi očal. MALI OGLASI Beseda 50 para. davek Din 3.—. beseda 1 Din. davek 3 Din preklic) Za pismene odgovore glede multb oglasov je treba priložit: znamko. — Popustov za male oglase ee priznamo. 1 ar -a jla ji j ji'j -m ■-■ ji ,n > i- SUHA DRVA RAzno rt»***da 50 par dava* 3 Din Naimaniši znesek h Dio NA VSA ZIMSKA oblačila dajemo 15 do 20% popusta. Presker Sv Petra c 14 6-R PRODAM Beseda 50 par davek 3 Din Naimaniši znesek 8 Dvo SVE2A JAJCA zajamčena 7-0 kom. 475 Din, suhe slive 50 kg 230 Dan, 10 kg 64 Din franko kolodvor razpošilja G Drechsler Tuzla. 463 KROMPIR zopet na razpolago po 70 par kg dokler traja zaloga pri tvrdki A. VOLK, Ljubljana Resi jeva re«ta 24 KOLOBARJE, Ia TRBOVELJSKI PREMOG BREZ PRAHU NUDI Bf^oda 50 par. davek 3 Din Najmaniši cneeek S Din IZJAVA Podpisani izjavljam, da nisem plačniik za dolgove, kj bi jih napravil kdorkol na moje ime. Oton Chri^tof. Ljubljana. Knaf-Ijeva ui. 5. 46*2 2» Beseda 50 par, davek 3 Drn Najmanjši znesek S Din KLAVIR in nernščmo poučuje strokovno d'Pomirana učiteljdra z vedel-no učno prakso. Gre tudi na dom. Tržaška cesta 1"I. vrata 5 464 AKVIZITER J A L POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20—59 STADOVATUA Beseda 50 par. *1avek 3 D'n Naiman»§' rnwek Din S1A50VANJE trisobno, se odda s 1. marcem Cigaldova 11 (poleg sodnije>. Vprašati hišnika. 446 opremljeno iSee uradnik- Ponud# be na upravo >Slov Nar* pod '•Snažno^ t < 456 Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanisi znesek 8 Din KUPIM Dieselov tovorni avto. 2 do 3* tonski, malo rabljen. Simon VVeisz, Sombor. 4b\> | za nabiranje oglasov dobro vpeljanega, marljivega In inteligentnega Lšče proti dobri proviziji odlično vpeljan časopis. Nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo slovenskega Naroda« pod šifro >Iniciativen in delaven«. NAPODNA TIskarna I LJUBLJANA izvkSdjk vse vrste tiskov m preproste is NAJFINEJŠE ^yj/iV^Ifi*^^CSi.»^V>l^mV^*!-^' '{5-\>"l^>• 'Jr.^'1 tS->v\!'-^M'S^'1 C^*>I'Jr^'lG-N^1SlMC\> Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 8. februarja 108T. 5 te v. 30 Zlata Djundjenac je v Pragi triumSirala V opereti „Vesela vdova44 je pela glavno vlogo v 14 dneh 11 krat Ljubljana, 8. februarja že dolgo si ni v Ljubljani pridobila kaka umetnica takšne simpatije kakor ga. Zlata Djudjenac. Ljubljana jo ceni in ve, da bi 2 njo izgubila nenadomestljivo dragoceno operno pevko. Ga. Zlata Djundjenac osvaja z vsako predstavo znova našo operno publiko, s svojo dražestjo, kultivirano igro in umetniškem petjem si pridobiva zmerom širši krog občudovalcev in oboževalcev. Zato smo prisluhnili, ko smo iz kratkih poročil pretekli mesec izvedeli, da je odpotovala v Prago, kamor je bila povabljena za gostovanje v 3>Veseli vdovi*. Govoriti smo slišali, da se morda ne bo več vrnila, ker ji ponujajo v Pragi sijajen an-g .,ma. Ga Zlata se je le vrnila in je morala prvi večer po prihodu v Ljubljano peti ▼ operi. Njeni oboževalci so ji ta večer s posebno prisrčnim aplavzom izkazali svoje veselje in radost spričo dejstva, da je spet v naši operi. l Ziaia Djundjenac rada pokramlja z novinarji in jim je naklonjena, toda zelo nerada jim daje izjave za javnost. Kakor vsak velik in resničen umetnik je mnenja, da je umetniška storitev in žrtev polno življenje v plemeniti službi umetnosti kar * zadostna .>reklama« za umetnika pri publiki, ki ima za resnično umetnost pristno potrebo. Zato sem skoraj brez upa potrkal na vrata njenega stanovanja in prosil za razgovor o njenem gostovanju v Pragi. V modernem zelo okusno opremljenem salonu me je sprejela. Po kramljanju o razmerah pri nas in o tem. da bi naša publika res rada slišala iz njenih ust, kako je bilo v Pragi, je ga. Zlata Djundjenac vzela iz omare debel ovoj s slikami in kopico poročil in kritik o njenem gostovanju v Pragi. — Kako je bilo in zakaj sem se odločila za gostovanje? Pa naj bo, kar pišite. Nedavno sem gostovala v Zagrebu v >Veseli vdovi«. Ob tej priliki me je videl eden izmed ravnateljev praške >Velike operete«. Povabil me je takoj za 12 gostovanj v Prago. Naša uprava mi je dala 8 dni dopusta za 4 gostovanja. Odpeljala sem se v Prago in po prvem nastopu so mi ponudili gostovanje do marca, ker vprizar-jajo tam dotlej nepretrgoma »Veselo vdovo«. Posrečilo se mi je dobiti še 8 dni dopusta, da sem lahko podaljšala gostovanje. Bila sem v Pragi torej 14 dni in sem v teh dneh 11 krat pela vlogo vesele vdove. Ponudili so mi daljše gostovanje v opereti za prihodnje leto, vendar se nisem mogla odločiti za ponudbo, ker mi je pri srcu predvsem opera. Obljubila pa sem, da pridem prihodnje leto zopet gostovat. — V katerem gledališču ste gostovali? — Hiša se imenuje »Velika opereta«. Ima tri ravnatelje in tri dirigente ter je po prostoru približno taka kakor ljubljanska opera. Za »Veselo vdovo« je Velika opereta najela mnogo prostornejšo gledališko hišo »Variete«. ki ima za 2200 ljudi prostora. Vse za časa mojega gostovanja je bilo gledališče zasedeno do zadnjega kotička. Na odru hiše > Variete c nastopa 72 plesalk, dočim jih v Veliki opereti more nastopiti samo 28. V Veliki opereti je pred menoj gostovala Zdenka Zikova v opereti »Rosemarie«. Po mojem odhodu je pa pela vlogo vesele vdove v tem gledališču slavna češka operna pevka Hadrabova. — Ali ste zadovoljni z uspehom? Kako vas je ocenila praška kritika? — Bila sem zadovoljna. Navdušeno je bilo tudi ravnateljstvo, ki se je zelo laskavo izražalo o mojem uspehu. Sicer pa je najboljši dokaz za uspeh to, da sem šla v Prago z dogovorom za 4 nastope, odpela sem pa vlogo 1 Ikra t. Tudi kritike so bile lepe. Poglejte! Z gospo sva prelistala praške časopise, ki so na prvih straneh objavili njene slike s prizori iz * Vesele vdove:. Po slikah sodeč, vprizarjajo v Pragi to opereto z razkošjem, ki je za naše pojme skoraj bajno. Vse številne kostume je ravnateljtsvo dalo napraviti posebno za go. Zlato Djundjenac. Da je bila tudi kritika navdušena za gosta, pa pričajo sledeči izvlečki iz nekaterih glavnih časopisov: Gostovanje ge. Djundjenac je bilo za Prago zanimivo in prijetno presenečenje. S svojo pojavo, igro in petjem je umetnica vse presenetila v *>Veseli vdovi«. . . Na našem največjem operetnem odru je ga. Djundjenac blestela v premierskem nastopu in ovacij ni hotelo biti konec. Vse glavne scene je morala ponoviti. Presenetilo nas je, da je odpela vlogo v lepi češčini na pamet. . . Po Gaie-rovi in Kširovi je dobila vloga novo inter-pretkinjo, to je Jugoslovenko go. Djundjenac, ki je dosegla edinstven uspeh. Njen prijeten, močan glas je do vseh potankosti oblikovan. Vse pevske nijanse so prišle V njenem predvajanju do veljave. Nismo se čudili, da je bila publika tako navdušena za umetnico . . . —nek. Veliki prazniki norcev Psisr je potreben, kakor je potreben tudi post po njem Ljubljana, S- februarji Prazniki norcev imajo v življenju posebno veljavo kakor jo imajo pač tudi norci. Zato ni dovolj le en praznik, temveč je treba praznovati ves predpust, ki je letos Se posebno prekratek, ne le zaradi samic, temveč, ker se ne morejo lepo zvrstiti vse predpustne prireditve, maškerade, plesi karnevali in kravali. Zato moramo praznovati velike praznike vseh norcev tem bolj intenzivno te dni. kar se je dobro poznalo zlasti včeraj, na znamenito pustno nedeljo. V resnici moramo biti zadovoljni, da ima pust še vedno tako veliko veljavo, kajti ljudje so te dni nepopisno zadovoljni. Od same sreče ne morejo spati, podnevi pa plavajo nekje visoko nad nami. čeprav se zaletavajo na cestah kakor pijane muhe. VČ€ raj dopoldne smo videli na cestah toliko praznično razpoloženih zastopnikov neštetih stanov, da smo bili trezni v manjšini. Naglašamo, da je vladalo tako praznično razpoloženje na ulicah že dopoldne. Pod kakšno oblastjo tako zvanega princa Karnevala so pa bili ljudje popoldne, si lahko sami mislite. Lahko bi rekli kralj Karnevala, ne le princ. Nedvomno nima nihče na svetu večjega kraljestva kakor slavni pust. največji imperator, ki se mu nihče ne postavlja po robu. Moti se, kdor misli. da so ljuvije najbolj potrebni kruha, štrene nad glavo in tako zvane duševne hrane, kakršno si predočamo pod tem pravim imenom. Ne, ljudje si najbolj žele pustne zabave in jih bolj skrbi, ali bodo mogli do mile volje noreti kakor, ali bodo imeli kaj deti v usta, ko preide maček. Seveda se tudi mi ne bojujemo proti visočanstvu pustu, kakor tudi ne proti »povečanju prometan zaradi predpustnih prireditev. Vse to je baje zelo potrebno. Pomislite, koliko denarja pride tako med ljudi — čeprav so navadno le »ljudje« tisti, ki ga razmetavajo, — kako se poživi promet v trgovinah — čeprav morajo tudi trgovci žrtvovati svoj del za plemeniti namen prireditev, — dalje pomislite, kako se poživi promet v mestni zastavljalnici, v stanovanjskih hišah, kjer se neprestano srečujejo vajenci raznih obrti z računi — sploh pa. kaj bi še dokazovali! Pust je potreben, kakor je potreben post po njem. Gospodarstvo je treba poživeti pred pepel-nico, ker se potem tem bolj ustavi promet in ljudje kupujejo celo kislo zelje na upanje. Ob tej priliki moramo vzdihniti. da tudi V tem pogledu zelo zaostajamo za velikim svetom, kjer prirejajo v pravem pomenu besede svetovne r>ustne prireditve. Pri nas, kjer je vendar ne pri- rejamo niti sprevodov pustnih sena, čeprav smo na glasu kot izredno dobri organizatorji in četudi se nas polasti ie ob pogledu na kakršenkoli sprevod nepopisno navdušenje. Pri nas ne prirejamo niti zborovanj, ne občnih zborov in »skupščin« pustnih šem, dočim v velikem svetu organizirajo celo mednarodne kongrese pustnih dem. še tem bolj da na sedanjem kongresu sem ter v Nemčiji nismo zastopani, ko vendar mora ves svet vedeti, da bi morali imeti ' * Ali nam je tako malo za mednarodni ugled ? Potoženo naj bo, da se baje nismo mogli zediniti, kdo bi nas zastopal na tistem znamenitem kongresu, kajti nihče noče veljati za najmanjšega norca in ne za nenadarjeno šemo. Vendar nam ostane tolažba, da bomo pusta dostojno praznovali. Ce ga se nismo doslej kakor bi bilo treba, čeprav je bilo že astronomsko število predpustnih prireditev, ga bomo pa še prihodnje dni in tedne. Letos bomo namreč predpust krat-komalo podaljšali, ne glede na pratiko, ker je bil prekratek. Se nepregledna vrsta pred postnih prireditev se nam obeta. O njihovem uspehu nihče ne dvomi- že dosedanje prireditve so nam dokazale, kako silno so bile potrebne. Na vseh predpustnih plesih je bila doslej taksna gneča, kakor da nihče več ne veruje v krizo, odnosno kakor da vsa dekleta verujejo v možitev. Upoštevati pa moramo, da je prejšnje čase delala na plesih gnečo predvsem mladina, dočim so se zdaj pomladile vse prejšnje generacije. Med poročenimi in samskimi j^esalkami in plesalci ni več razlike. Vse pleše in nihče ne more več spoznati med plesalkami samic. Zdi se, da so vso *ome pripravljene vstopiti ali preložiti zakonski jarem. Sicer pa nihče ne prizna, da hodi plesat le zaradi bolj ali manj svetega zakona. Razen tega je pa treba upoštevati, da pri sedanjih modernih plesih le redki priplešejo v zakon. Kljub temu je ples silno potreben, čeprav nihče ne ve zakaj. Menda je potreben baš zaradi tega, kakor pust. Neumnost je nesmrtna, o čemer se je pač lahko vsak prepričal — če že ni prepričeval z lastnim zgledom drugih — v tem pr*»d-I pustu in zlasti včeraj. Sežiganje vdov v Indiji Angleži se zaman bore proti temu prastaremu običaju Iz Agre v Indiji poročajo da je prišlo tam te dni do velikih nemirov, ko je hotela angleška policija preprečiti sežiganje vdove pred svetiščem. Grmada je bila že v plamenih, ko je prispela policija. 2e dolga leta se Angleži v Indiji bore s strogimi zakoni proti običaju sežiganja vdov, Indi se pa njihovemu prizadevanju z vso odločnostjo upirajo. Leta 1877 so se dale javno sežigati tri vdove po maha-radži iz Napela, čeprav je bila malo prej izdana stroga prepoved. Kmalu jim je sledila na grmado vdova bogatega brahmana iz Banaresa in nihče ni nastopil proti temu, kakor je določal angleški zakon. In tako je tudi še zdaj. Vedno znova se pojavlja vprašanje, kako so mogoči taki barbarski običaji pri tako kulturnem narodu in kako so se mogli obdržati do naših dni. V davnem praveku je bil menda običaj pri vseh narodih dajati mrličem v grob to, kar jim je bilo v življenju najdražje. Na tem bo najbrž slonel deloma tudi običaj Indov sežigati vdove. Toda ta običaj pomeni še več, saj je združen z globoko vero in etiko. Vdova, ki se da sežgati na grmadi, trdno veruje, da ne očisti s tem samo sebe, temveč tudi umrlega moža vseh grehov. In ta vera je prav za prav neposredna pobuda za do prinašanje tako težkih žrtev. V njej najdejo vdove odločnost in notranjo silo, da pretrpe strašne muke sežiganja m da gredo v smrt celo nasmejane. V prastarih, v sanskritu pisanih indijskih knjigah je zelo lepo pesniško opisana ta žrtev. Prve vdove so se dale žive sežgati že v 15. ali 16. stoletju pred začetkom našega štetja- Ena najlepših pesniških zbirk v Indiji »Mahabharata« pripoveduje o kralju Pandu in njegovih zvestih ženah Kunti in Madri. Ta kralj si je bil nakopal jezo bogov in poslali so mu strašno bolezen. Od tistega trenutka se je držalo njegovega življenja težko prokletstvo. Nihče več se ni smel približati čisti ženi, sicer bi bil takoj umrl. Vladar je postal mračen in mrk. Nihče več ni videl smehljaja na njegovem obrazu. Nekega dne je pa nastala nepričakovana izprememba. Krasen pomladni dan je očaral kralja in njegovo ženo Madri. Kraljeve ustnice so se dotaknile ustnic lepe mlade žene in njegove roke so jo objele v žgočem hrepenenju. Kraljica je pa objemala že mrtvo telo. Prokletstvo se je bilo izpolnilo. To njena sreča je bila kljub temu tako velika da sc ni mogla ločiti od mrtvega moža Ko je drugi dan zaphtpolala grmada, na kateri so hoteli sežgati kraljevo truplo, je skočila v ogenj tudi Madri in umrla ob strani ljubljenega moža. Od takrat se je ohranil v Indiji običaj, da se da vdova sežgati na grmadi. Čeprav se v zadnjem času strogo kaznujejo vsi, ki pomagajo vdovam pri sežiganju, se vedno najdejo sorodniki, ki to radi store. Priprave na sežiganje morajo seveda ostati tajne. Znani indijski publicist Ship Sunder Bose pripoveduje, da je bil kot deček priča sežiganju. Mudil se je pri svojih sorodnikih. Nekega dne je njegov stric težko obolel in umrl. Teta ni pokazala nobenih znakov žalosti, čeprav je svojega moža vroče ljubila. Večkrat se je celo zdelo, da je postala po njegovi smrti nečimer-na. Nosila je najlepše obleke in najdragocenejši nakit skrbno je gojila svoje lepe roke. kar sicer ni bila njena navada. Cek> nohte na nogah je namazala s krvjo ubitega vola. Tako okrašena je ostala tri dni in tri noči pri mrtvemu možu, zatopljena v svoje misli. Vsi so čutih, da se je že odločala za težko žrtev. Prijateljice so ji prigovarjale, naj tega ne stori, pa ni nič pomagalo. Končno so se morale sprijazniti z njenim sklepom in pričele so se priprave. Najprej ! so morali napraviti poskus s svečo. Neka starka je prižgal svečo in jo postavilo na mizo k mrliču. Vdova je smeje držala kazalec v plamenu in smehljala se je tudi, ko se je že cvrlo njeno meso. Prestala je preizkušnjo in proglasili so jo za vredno svete žrtve. Drugi dan so mrliča sežgali na grmadi. Ko so plameni že švigali pod nebo, je stopila vdova na grmado. Z levo roko si je zakrivala čelo, desnico je pa krčevito pritiskala na srce. Njen obraz ni kazal niti najmanjših sledov strašnih muk. Njene zadnje besede so bile vroča molitev: Hari! Hari! (tako imenujejo Indi svojega boga Visno), sprejmi mojo dušo!^: Potem se je pa zgrudila in zgorela z mrtvim možem vred. Nevidno steklo za izložbe Trgovskim izložbam se obeta novo steklo. Izdelano je po Ballardovem sistemu. Newyorška avtomobilska tvrdka Chrvsler je opremila s tem steklom ogromne izložbe, ki so zaenkrat največje te vrste na svetu. Podjetje je porabilo za izložbena okna velik prostor in vseh sedem izložbenih, oken je opremilo z novim steklom. Vse steklo je upognjeno v obliki valjarjev, nameščenih tako, da so osi vodoravne, upognjena stran valjarja je pa obrnjena na ulico. Ploskev nima točno oblike valjarja, temveč je ukrivljena po krivulji, prilagođeni krajevnim razmeram, širini ulice in višini poslopij na nasprotni strani. če pogledaš v to izložbo, ne vidiš na steklu nobenih odsevov. V njem se ne zrcalijo poslopja na nasprotni strani ulice, v njem se ne vidi človek, če stoji pred izložbenim oknom. Tako je dosežen vtis popolne neposrednosti razstavljenih avtomobilov. Vsa ploskev z * nevidnim« steklom pokritih izložbenih oken meri 110 kvadratnih metrov. Puškinovo potomstvo Malo je znano da je služila. najstarejši Puškinova hči Marija I>evu Njkolajeviču Tolstemu za vzor junakinje njegovejra romana »Ana Kamenina*. Mariji še ni bilo 5 let, ko ji je genrjal.'id oče umrl. Pole^ nje je imel Pušk;.n še sinova Aleksandra in O-ligorijci tor hčerko Natalijo. Marija je irarrla leta 1919 brez otrok Aleksander je imel 13 otrok, od katerih še živi 74 letna Marija Aleksandrovna Bvkova rn t>ic&r v mostu Poltavi na Dfenjtaft kjer živo tudi Pesnikovi vnuki in pravnukj. Ena hčerka Marije Aleksajjdrovne, pesnikova vnukinja Zofija NSkolajevna deduje že več let kot uošteljioa na materinski Wi v Pol ta vi Izmed pesnikovih prapru vnukov deluje 26ie tni -Vlek sa n< ler kot nara v\ ».>. o \ < c na le-ndngrajtski univerz.., Njegvva ho: Helena **' je posvetna konirij:, druga bč* M:uija ua geol>4ajijkd. \ Moskvi fcvj tuda pesnjto va vnukinja Ana Aleksandrova* rNaBdao-va in dobiva državno rento. V ;.aj\ečji sovjetski knjižili'"i. v Len n<>\ . knjižnici v Uonfcnrt. deluje oi>ietni Gdgorij A.« ka adei I1.,.in, pesnikov vnuk. Zdaj pripravi] ^pondiiu genijalnega deda pot*vrčcuo ra; sravo. Njegov sin tJrLgor j )^ star 24 let iai t»:uži \ rdee.; armadi. V mw. n v 11 i. veči Puškinovi potomoi izvirajo od hčer-ke Natalije, k' je bila |Kwove :l / neaKs^jm princem NaM fl in in be je imenovala groAea Mehremberska. Čeh obsojen v Moskvi na smrt V Moskv; na sanrt obsojeni Ivan .)odarske iManke in m' sploh marljV-vo ude.jsVvoval kot publir,r>il. Ia ras se je seznanil s hčerko svoje jjrov*|>o*ii.!ij^'-šivHlje. s katero se je Pozneje pOfOfial Z ženo je odPotoval v H tis 1 jo, kjer je dobil mesto učitelja jezikov v ilf jeini }»' 'u Ko-stova na Donu- Tam se mu ie rodila hferka Olga, s katero je prispela njegova iona eno leto pred vojno v Progo k ■ 1 rod 11 ikoni. Moža je zadržala vojna v Kuriji, kjer je tftal rusk; državljan. Po/tieje je pr spel kot cm gram na Češkoslovaško. Tu je <■* al leto dni, potem «!c je pa vmii v K u si jo. kamor ve odpotovala rini i njegova žena. ki ao je Pa .kina!u vnvla. («rasche je dolvjl |h>U.h v Rusiji drugo ženo in se ločjl od prve. Prvotno se je pisal 11 rase in moskovski proces je pokazal, da je bil zapleten v zaroto proti Stalnu odnosno sovjetskemu režimu. Med obravnavo je odkrido priznal, da je bd vohun zarotnilke organe/ari je. Zato je b'l ob-aojeri na smrt in u«trc!;en. Puškinov spomenik v De takem selu Iz Ljutomera — Sprememba pogosti. pr \ 1 h lem kmem v Radgona poti bin-vinskinn irradocm. k,- jo je voliJa dotslej V >cr Ma-rija, sta prevzela v n^jern gost ilniearja g. Avgust in Etna Berlanova, k sta Kjla «i<> sedaj v gostilni pri l^«k"niaL — Lovska trofeja C dr. 0\ri; P iz Ljutomera je ustrrlj pr n.«r- z«*l<> mlko ptico sokola seVrsi ffale*> pemrriir — Poroka. PorooH ee je c • ekonom v Ljutomeru z gd& Herir k V<> CTioevv-ev. Našemu vriom-u Franevku — bi lo srečno! — Gripa. V Ijutornersk oiraik'J p«1 je čela pojavljaj prvpa, a bila sta Tudi dva primera škrlrt.tjoke. — Nova namestitev. V fr^frfsi.r \ Po novicah pr*; Iliriji je sprejet v rfwroo po-spod dtobee rz Stare vaad pr Lritomern. sin ban<>\ inskeca svetnika, kj je b doađ ; v &3u£bi pri posojSnjei v Ki!>v° 17. proTnož»nie. niže. T^-lvmo mu v 1 1 novinak j edužH*; Tranoco T^^pehov. — Pred sodišče sa zaščito države. M nister pravde je v n^airodni skup> gTe ponoči po ^e stL — Novo poverjeništvo Vodnikove družbe. Pred- dnevi se je osnovalo za občino Strf-covo novo poverjen Stvo Vodnftttt l dnrž-be. RefLektajiti dobe roe in forma*'i j« • v tr- P>vini fr. Senčarja Metoda v 9ti f^eonres Ohnet 35 ZADNJA LJUBEZEN Roman Po teh besedah je Mino zopet obšla globoka žalost. Armand bo torej znova prihajal k Lucii kakor prej v njeno zaupno in skrivnostno bližino, ki je morala nujno pritisniti tudi najnedolžnejšim stikom pečat ljubimkanja, čigar nevarnost je bila nepremagljiva. Bridkost je napolnila njeno srce in to se ji je poznalo tudi na obrazu. Videla je ves položaj tako, kakor si ga je slikala v duhu, sebe pozabljeno, potisnjeno ob stran, živečo v večnem strahu in mukah. Ali je bilo to mogoče ? Imela je občutek, da ni Lucie tista, ki ima pri tem glavno besedo, temveč, da pade glavna krivda na Armaa-da. Mlado dekle gotovo ne bo podleglo nobenemu pritisku. Vse, kar stori, stori po svoji prosti volji. Ce je pa sklenila ne popustiti, kako naj jo pripravi do tega? Armand je bil ujet v past, dokazano mu je bilo, da se pretvarja in če se bo zavedal, da nima čiste vesti, bo mogoče morda izsiliti iz njega obljubo, da ne bo več zahajal k Lu-ciL Morda bi se pa dala pregovoriti ona, da bi zapustila to zatišje, tako prikladno za nedovoljeno strast Mina je namreč izpremenila bojno orožje in sklenila nameriti vse svoje prizadevanje na Armanda. Obraz se ji je zjasnil in zroč na Lucio, je dejala smeje: — Storite, kar hočete, drago moje dete. toda v bodoče nikar ne pozabljajte, da je moj dom tudi vaš. Obrnila se je k vratom in to pot je Lucie ni zadrževala. Obe bi bili radi sami. da bi znova vse debro premislili. Molče sta stopali po drevoredu kakor da bi izčrpali v tem dolgem pogovoru vse. kar sta si hoteli povedati Pri vrtni ograji je komtesa zadnjič stisnila roko Lucii in dejala prijazno: — Na svidenje, sestrična! — Na svidenje, — je odgovorilo dekle. Komtesa je sedla v kočijo in se odpeljala. Ko je ostala L»ucie sama. se je globoko zamislila. Ali si je mogla kaj očitati glede te odlične dame? Naj bi bila še tako stroga napram sebi, njen odgovor se je glasil: Ne. Iskreno prijateljstvo jo je vezalo na Armanda. Ni mogla najti sence v očeh njegove žene. Tisti hip se je pojavila v duhu pred njo podoba Armanda, mladega in lepega. Primerjajoč moža in ženo je nehote pomislila na veliko razliko v starosti in komtesina ljubosumnost se ji je zdela povsem naravna. Ni se mogla ubraniti smehljaja, ko se je spomnila, kako skrbno se je njen bratranec izogibal vsake besedice o svojem zakonu. Mar ni bilo to neke vrste koketstvo skrivati ženo, ki ga je njena zrelost delala starejšega? Vendar je pa začenjala njena prebujena inteligenca razločevati v občevanju grofa de Fontenav z njo rzrvestno zvijačo, ki je potrjevala komtesin nemir. Dos-lej ni niti malo sumila, da bi jo mogel ljubiti. Njegovo vedenje ni niti najmanj opravičevalo tega suma, Čemu torej ta previdnost? Todn poštenost njene sodbe je nudila dokaze v grof ovo korist. Ce ji on ni ničesar povedal, je storila prav, da ni silila vanj z vprašanji, saj je takoj prvi dan odločno izjavila, da noče poznati nobenega člana svoje rodbine. Toda komtesa vendar ni mogla veljati za članico njene rodbine. Ona ni storila nič hudega njenim staršem. Ona ni bi.a poučena o nekdanjih sporih in mlademu dekletu je mogla biti samo simpatična, vendar si je pa Lucie brez ovinkov priznala, da bi najbrž nikoli ne bilo prišlo do teh basnih stikov med njima, če bi ji bil Armand takoj z vso iskrenostjo in prostodušnost jo odprt svoj dom. Njen divji značaj bi jo bil oddaljeval od žene, tam kjer jo je njeno svobodno občevanje približevalo možu. Saj je bila vendar do gotove meje odgovorna za to, kar se je bflo zgodilo. Nehote je bila posegla v to zadevo m vendar je imela v nji svoj delež. To spoznanje jo je razburilo. Očitala si je, da je bila premalo previdna in dekletu, ki se je moralo zanašati tedno le nase, je bilo to spoznanje bridko. Znova je premislila vse dogodke zadnjih petih mesecev in se zamislila v to, kakšno bi moralo biti njeno ravnanje. Očitala si je, da ni takoj prvi hip vprašala notarja Pelliera, kako je z osebnim življenjem njegor.Te-ga klienta. Ni bilo dvoma, da bd bil notar z veseljem odgovoril na njena vprašanja. Tako bi hila lahko takoj zvedela kar jo je zanimalo. Ostala je zatopljena v riepirije^ne mktt in bila je vznenurjena prvič v svojem življenju. Vest ji je očitala, da ni storila prav. Podobne misli so rojiiLe po glavi tudi Mini, ko se je vrnila domov. Njen položaj je bil jasen, vpraševala se je samo v strahu, kako ji bo Armand vse to pojasnil. Bila je nesrečna pri misli, da ga bo spravila pri tem v hudo zadrego, toda preteklost je bilo treba pojasniti, ^lod 1 bodočnosti je pa morala biti previdnejša. Mina ie ie celo zavedala, da bi bilo najslabše, kar bi mo«la storiti če bi pustila vse tako, kakor je. Ce je bil Armand zaljubljen v Lucio. jje bilo nujno potrebno prekiniti njune slike. Bodisi, da bi sploh nehal zahajati k nji, ali pa bi se srečavala samo v družbi. Morda še ni bilo prepozno, Armand najbrž še ni bil do ušes zaljubljen in tako bi zadostovalo opozoriti ga na pretečo nevarnost. Urejuje Joatp Zupančič — Za >Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo m Inaeratnl del Usta Oton Cnriatof. — Val v Ljubljani.