Časopis kolektiva industrije motornih vozil
/ • \
Tito - heroj
Ob letošnjem 80. rojstnem dnevu je maršal Tito že drugič dobil najvišje priznanje: red narodnega heroja. Podelili so mu ga za posebne zasluge pri ustvarjanju in razvoju SFRJ, za graditev bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, oblasti delovnih ljud ter samoupravne socialistične družbe z delavskim razredom kot vodilno silo, za varstvo pridobitev socialistične revolucije, organiziranje in izpopolnjevanje sistema splošnega ljudskega odpora ter za utrjevanje neodvisnosti in mednarodnega položaja države, za ohranitev miru na svetu ter za razvijanje mednarodnega sodelovanja na načelih miroljubne koeksistence ter neuvrščenosti.
Ob nedavnem obisku v Sovjetski zvezi je naš maršal dobil še drugo visoko priznanje: prva socialistična država v svetu ga je odlikovala z najvišjim odlikovanjem: z redom Lenina.
Tako kot vsi Jugoslovani mu iz srca želimo obilo zdravja!
v.______________ J
TITO
Bilo je 23. maja dopoldan, ko so me poklicali iz RK ZMS in mi sporočili, da bom naslednji dan odpotovala v Beograd na sprejem k tovarišu Titu. Sprva nisem mogla verjeti, nato pa sem le dojela, da je res, kajti vedela sem, da je čez dva dni 25. maj - dan mladosti, Titov rojstni dan.
Nestrpno sem pričakovala naslednji večer, ko smo v Ljubljani sedli v vlak in se odpeljali proti Beogradu. Pot je bila zelo naporna, ker je bila na vlaku velika gneča.
V Beograd smo prispeli zjutraj in ko smo odložili prtljago, smo se takoj odpeljali na izvršni svet, kjer je bil ob 10. uri dopoldan sve-
čan sprejem. Čakali smo v veliki dvorani, ko je prišel tovariš Tito s soprogo Jovan-ko in navdušeno smo ga pozdravili z glasnim aplavzom. Nisem mogla verjeti, da stojim približno 10 m pred Titom: človekom, ki nam toliko pomeni. Noge so se mi tresle in pozabila sem, da sem utrujena, nepremično sem strmela vanj. Po kulturnem programu, ki so ga izvedli mladi iz vseh naših republik, nas je pozdravil z nekaj besedami in se zahvalil za vse čestitke, želje ter tudi nam čestital „dan mladosti".
In ko je odhajal iz velike dvorane, smo se razpletli v dve dolgi vrsti, med katerima je odhajal. Srečala sem se z njegovimi očmi - stala sem le pol koraka od njega
in zašibila so se mi kolena, oči pa ,so mi postale blesteče. Ploskali smo mu, ko je odhajal po stopnicah in vzklikali: TITO, TITO „., on pa se je smehljal in se z roko, ki jo je neprestano dvi-. goval, zahvaljeval.
Nikoli ne bom pozabila tega trenutka. Srečna in ponosna sem, da sem se srečala s tovarišem Titom, z najsvetlejšim likom današnjega časa.
Še enkrat sem ga videla isti večer na stadionu JLA, kjer je bila svečana proslava ob prihodu štafete: toda takrat sem ga videla le od daleč. Kako mi je bilo, ne morem povedati. Rečem lahko le to, da je bil zame 25. maj 1972 najlepši dan v mojem življenju.
VIDA KERN
IM V na mednarodnem kmetijskem sejmu
v Novem Sadu
Med 1120 razstavljalci iz domovine in 307 razstavljalci iz 25 drugih držav je bilo tudi naše podjetje udeleženo na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu. Na letošnji prireditvi smo na 1.000 kvad. metrih odprtega izložbenega prostora na koncu Aleje narodov razstavili celoten proizvodni program: večino izvedb dostavnih avtomobilov, prikolice ADRIA, osebno vozilo AUSTIN-IMV 1300 SPECIAL, servisno opremo iri iz dopolnilnega programa vozila Landrover.
Največje zanimanje so obiskovalci sejma pokazali za naša dostavna vozila, ki imajo glede na izvedbe in uporabnost zelo širok krog potrošnikov. Glede na diesel motor, ceno, kakovost in hitro dobavo jih vse pogosteje kupujejo tudi zasebniki.
Da so dosedanji lastniki zares zadovoljni z našimi dostavnimi avtomobili, potrjuje tudi podatek, da nudijo zbiralci pobio pest značk za eno IMV značko!
Družino prikolic ADRIA smo razstavili zato, da bi obiskovalci dojeli širino in celovitost proizvodnega programa IMV. Razen povečanega interesa kupcev privatnikov se za biser naše proizvodnje, za ADRIA prikohce, vse bolj zanimajo tudi družbene organizacije, bodisi za oddih svojih delavcev ali pa za bivanje svojih ekip na terenu.
Funkcionalna servisna postaja na našem izložbenem prostoru je demonstrirala dviganje, mazanje in pranje avtomobilov. , Posebno pozornost je vzbujalo vozilo „MOBILNI SERVIS IMV“; ki na terenu dopolni po-
gonske agregate avtomobilov, traktorjev in gradbenih strojev z oljem, zrakom, vodo, jih očisti, naftira in podmaže.
Specializirane delovne organizacije, predstavniki armade in javne varnosti pa so se zelo zanimali za dopolnilni program IMV, za terenska vozila Landrover. Predvsem so spraševali o možnostih nakupa in dobavnerti roku..
Glede na to, da je kmetijski sejem specializirana prireditev in daje del našega proizvodnega programa namenjen kmetijstvu, smatramo, da je bila naša udeležba na tem sejmu nujna in koristna.
700.000 obiskovalcev je obiskalo sejem: zato lahko pričakujemo boljšo prodajo naših izdelkov, zaradi česar smo javnosti tudi pokazali na 39. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem sadu od 12. do 22. maja letos celoten proizvodni program IMV. INŽ MIR0SLAV
BAČLIJA,
vodja
Prodajnega skladišča IMV v Novem Sadu
Mladi našega mladinskega aktiva smo v počastitev praznovanja Titovega rojstnega dne pripravili srečanje mladih iz sorodnih dejavnosti — TOMOSA iz Kopra, TAMA iz Maribora in IMV iz Novega mesta.
Srečanje je bilo v Novem mestu 20. in 21. maja. Prvi dan srečanja smo se pomerili v športnem tekmovanju. Tekmovali smo v šestih disciplinah: malem nogometu, košarki, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju in šahu. Tekmovanje je bilo zelo napeto, zanimivo in mislim, da so navijači uživali ob posameznih borbah. Še isti večer smo imeli v Domu JLA kulturno prireditev in podelitev prehodnega pokala in priznanj, nato pa še ples. Naslednji dan smo se sestali v sindikalnem domu na sestanku, ki je bil. organiziran v obliki prostega razgovora vseh udeležencev tega
srečanja. Najprej smo goste seznanili z delom in življenjem našega mladinskega aktiva in potem smo mi lahko slišali, kaj delajo in s čim se oni srečujejo pri svojem delu. Na koncu smo se dogovorili, da bo srečanje postalo tradicionalno in da bo organizator podobnega srečanja drugo leto mladinski aktiv TAM Maribor, kajti mladi Mariborčani so letos odnesli iz Novega mesta pokal.
Pred zaključkom srečanja smo si vsi skupaj ogledah razstavo v Dolenjski galeriji z naslovom „Tito in Dolenjci", katere pokrovitelj je bila naša tovarna.
V nedeljo popoldne smo se razšli s prisrčnimi stiski rok; s prijaznimi in zahvalnimi besedami so nas zapustili ter se odpeljali proti Mariboru in Kopru.
Organizacija in srečanje je uspelo. Veseh smo uspeha. Vsak posameznik, ki je prispeval svoj delež bodisi v športu, bodisi da je pomagal pri organizaciji, je bil na koncu zadovoljen. Ni nas bilo veliko, zato smo imeli ogromno dela. Toda ker je bilo srečanje prvič in marsikdo niti ni vedel, kako bo vse to potekalo, moramo biti zadovoljni. Dokazali smo, da lahko naredimo marsikaj, pa čeprav od tako velikega števila kot nas je v tovarni, žal doslej dela aktivno le peščica mladincev.
Morda se boste ostali, ki sedaj hodite mimo plakatov in samo bežno preberete obvestilo, drugič premislili in se tudi vi vključili v akcijo, ki mora biti akcija vseh nas, ki smo mladi!
In še priznanje našim športnikom, ki so zasedh ekipno drugo mesto in s tem dokazah, da tudi pri nas razvijamo šport. Posebno dobri so bili šahisti in košarkarji, ki so zasedli prva mesta.
Ker je srečanje uspelo, je bila toliko bolj iskreno izražena naša želja s čestitkami, ki smo jo poslali tovarišu Titu ob njegovem 80. rojstnem dnevu.
VIDA KERIN
Na novosadskem sejmu je novome&a servisna postaja žela priznanja. Veliko občudovalcev je bilo navdušenih nad programom, ki ga je Industrija motornih vozil predstavila v Novem Sadu. Obetamo si tudi boljšo prodajo!
i\aj ves o poratnom ooveznosti t
Partizanske enote se organizirajo tako, da pokrivajo celotno ozemlje socialistične republike Slovenije. V miru in vojni delujejo samostojno ali skupaj z enotami Jugoslovanske ljudske armade, na začasno zasedenem ozemlju so jedro in glavni nosilec oboroženega odpora in se skupno z vsemi delovnimi ljudmi in občani ter z vsemi njihovimi silami in zmogljivostmi borijo za osvoboditev.
Družbenopolitične in druge družbene organizacije s svojo aktivnostjo krepijo in sooblikujejo idejnopolitične temelje za pripravo splošnega ljudskega odpora in za izvrševanje obrambnih nalog, vključujejo in usposabljajo občane, zlasti pa mladino, krepijo socialistični patriotizem, družbeno samozaščito in usposabljajo za splošni ljudski odpor.
Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza komunistov sta temeljni politični sili pri organizaciji in pripravah splošnega ljudskega odpora. Socialistična zveza delovnega ljudstva politično povezuje vse nosilce družbenih sil pri pripravah splošnega ljudskega odpora.
Socialistična zveza delovnega ljudstva politično povezuje vse nosilce družbenih sil pri pripravah splošnega ljudskega odpora ter zagotavlja, da se te priprave izvajajo na najširših samoupravnih osnovah.
Zveza komunistov je vodilna idejnopolitična usmerjevalna in gonilna sila pri organiziranju in vodenju splošnega odpora.
Varstvo samoupravne družbe in delovnih ljudi in občanov je del sistema družbene samozaščite ter sestavni del pravic in dolžnosti ljudi, krajevne skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij. S statuti občine in delovnih organizacij se določa sistem in izvajanje družbene samozaščite na področju splošnega ljudskega odpora.
V DELOVNI ORGANIZACIJI
Delovne in druge organizacije ter njihovi odbori za splošni ljudski odpor delujejo v skladu z zakonom, statutom in z drugimi svojimi splošnimi akti v pripravah splošnega ljudskega odpora ter skrbijo zlasti za to, da se kar najbolje izkoristijo vse njihove sile in sredstva za potre-^ be sploštiega ljudskega odpora ter za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin.
Vsi organi delovne organizacije so v mejah svojih pravic in dolžnosti, ki jih imajo po zakonu in statutu, odgovorni za učinkovito pripravljanje organizacije na splošni ljudski odpor.
Delavski svet oziroma drug ustrezen organ delovne organizacije določa njen razvojni načrt, način priprave delovne organizacije za njeno dejavnost v vojni, glede na vojne razmere, ki jih je mogoče predvideti, skrbi za izvajanje ukrepov za zaščito, odloča o finančnih sredstvih za potrebe priprav na splošni ljudski odpor, skrbi za opremljanje in strokovni pouk enot civilne zaščite v delovni organizaciji, če ima delovna organizacija partizansko (teritorialno) enoto, pa tudi za opremljanje, oborožitev in strokovni pouk te enote.
Za neposredno izvrševanje priprav za splošni ljudski odpor lahko delavski svet oziroma drug ustrezen organ delovne organizacije ustanovi odbor delovne organizacije za splošni ljudski odpor, mora pa ga ustanoviti, če tako določi svet skupščine za narodno obrambo.
KAJ DELA ODBOR?
Dolžnosti odbora delovne organizacije za splošni ljudski odpor so:
- vodi in usklajuje konkretne priprave za splošni ljudski odpor organizacij združenega dela in drugih notranjih enot in
služb delovne organizacije, njenih enot civilne zaščite, morebitnih partizanskih enot in služb teritorialne obrambe ter programira in organizira ustrezen strokovni pouk;
—	sprejme vojni načrt organizacije in predlaga sprejem razvojnega načrta in drugih aktov in ukrepov, za katere je pristojen delavski svet ali drug ustrezen oigan delovne organizacije;
—	organizira in pripravlja vse možne oblike, metode in načine odpora, ki ustrezajo posebnim razmeram v delovni organizaciji;
—	predlaga pristojnim organom razpored delavcev organizacije, ki so vojaški obvezniki, za delo v partizanski enoti, službi teritorialne obrambe, v enoti civilne zaščite v organizaciji ter za delovne dolžnosti v vojni;
—	organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na vojne razmere, ki jih je mogoče predvideti;
—	skrbi za izvajanje vamost-no-zaščitnih ukrepov pri pripravah splošnega ljudskega odpora in za uveljavljanje družbene samozaščite;
—	določa ukrepe in postopek za zavarovanje za splošni ljudski odpor pomebnih podatkov, ki so v skladu s statutom ali drugim splošnim aktom organizacije tajnosti;
—	določa v soglasju s pristoj-
nimi občinskimi organi delavce, ki opravljajo zaupna dela pri pripravah za splošni ljudski odpor;
— opravlja druge naloge s področja splošnega ljudskega odpora, ki jih zakon daje v pristojnost delovne organizacije, kolikor za posamezno takšno nalogo ni določena izrecna pristojnost delavskega sveta.
Odbor delovne organizacije za splošni ljudski odpor lahko imenuje svoje pododbore ali komisije za delo v posameznih organizacijah združenega dela ali drugih notranjih enotah, obratih itd. ter določi njihovo delovno področje.
KDO JIH IMENUJE?
Predsednika in člane odbora delovne organizacije za splošni ljudski odpor imenuje delavski svet ali drug ustrezen organ upravljanja, v odbor mora imenovati najmanj po enega predstavnika štaba za civilno zaščito in člana poveljstva morebitne partizanske enote v organizaciji.
V delovnih organizacijah, kjer ni odbora za splošni ljudski odpor, opravlja naloge iz 48. člena tega zakona delavski svet ali drug ustrezen organ upravljanja, kolikor ni v statutu delovne organizacije posamezna naloga dana v delovno področje katerega od izvršilnih organov orga-
nlzaclje- ANTON SELAN
••
Naši delavci v breži&em obratu poznajo človekoljubnost: takole so prišli na odvzem krvi, ki bo mnogim rešila življenja (Foto: J. Teppey)
JOSIP BKOZ - UTO
Josip Broz — Tito, predsednik republike, maršal Jugoslavije, vrhovni poveljnik oboroženih sil, se je rodil v Kumrovcu, 25. maja 1892 v revni kmečki družini. Osnovno šolo je končal 1910 v rojstnem kraju, potem pa se je v Sisku izučil ključavničarske obrti. Takoj se je pridružil razrednemu sindikalnemu gibanju, pred prvo svetovno vojno je delal v Kamniku, na Češkem, v Avstriji in Nemčiji. Leta 1913 so ga vpoklicali v avstrijsko vojsko. Ko se je začela vojna, je bil podčastnik. Zaradi protivojne propagande so ga zaprli v petrovarad insko trdnjavo, leta 1915 pa so ga ranjenega ujeli na ruski fronti. Dobro leto je bil v bolnišnici,
POGUMNA DEJANJA.
Vse sovjetsko ljudstvo je v tistih' težkih letih z veliko prizadevnostjo spremljalo junaški boj svojih jugo-slovanskih bratov s komunisti na čelu in je iz vsega srca pozdravljalo pogumna bojna dejanja narodnoosvobodilne vojske pod vodstvom maršala Tita...
NI KITA
SERGEJEVIČ HRUŠČEV, predsednik vlade SZ, 1955
KREPITEV MIRU
Vaša ekscelenca (Tito) ve, s kakšno pozornostjo Sveta stolica in jaz osebno spremljamo dejavnost, ki jo vi in vaša vlada uresničujeta na področju zbliževanja v svetu in s kakšno iskrenostjo pozdravljamo
zaslužene uspehe vsake vaše pobude, ki ima namen ohranitev in krepitev miru ter napredovanje boljših in
plodnejših odnosov med narodi vseh celin.
PAPEŽ PAVEL VI., 1971
VES SVET GOVORI O NJEM
Zdaj Brioni ne pomenijo zgolj lepote jadranskega rastlinstva, marveč poseben poiem - predsednik Tito je osebnost,*ki o njej govori ves svet. On je veliko dosegel kot osebnost in kot. državnik. Jugoslovani, recite mu: hvala!
CARLOPONU, italijanski filmski producent, 1969
POMEMBEN RAZVOJ
Od takrat, ko je predsednik Tito prevzel dolžnost predsednika Jugo-' slavjje, je vaša dežela dosegla pomemben razvoj na političnem, gospodarskem ih kulturnem področju.
HIROHITO japonski cesar, 197(
potem je delal v Ardatovu in Kungurju.
Ko je v Rusiji februarja 1917 zagorela revolucija, je Tito zbežal v Petrograd. Sodeloval je v julijskih demonstracijah, zateči pa se je moral v Sibirijo, kjer je v Omsku sodeloval v revolucionarnem gibanju.
Ko se je leta 1920 vrnil v domovino, je postal član KPJ. Delal je v Zagrebu in Bjelovaru, v Kraljevici in v Smederevski Palanki. Zaradi naprednih idej in revolucionarnega dela so ga povsod vrgli iz službe.
' Ko se je ves posvetil političnem delu, je 1927 postal sekretar okrožnega odbora Zveze kovinarjev Hrvatske in član mestnega komiteja KPJ v Zagrebu. Okrog Tita so se začeli zbirati najbojevitejši in najnaprednejši komunisti, njegov boj za enotnost gibanja v partiji, znan kot „zagrebška linija", pa dobiva številne privržence po vsej Jugoslaviji/
Tito se je zavzemal za združevanje šil delavskega gibanja, zato je bil venomer na očeh oblasti. Ko so 6. januarja 1929 uveljavili diktaturo, je imel za
VELIKA TROJICA
To je bila velika tfojica: predsednik Tito, predsednik Naser in moj oče. Pristno so sodelovali in imeli enake poglede v zunanji politiki ter v vprašanjih notranjega raz-
VOjl INDIRA GANDHI, predsednica indijske vlade,, 1965
MARŠALU TITU za rojstni dan Ondan me je srečal delavec kovinar in se mije hudomušno na vse zobe zasmejal: „Veš, tovariš, v majskem pismu v Ameriko ste pa pisatelji med majskimi prazniki enega, in še prav lepega, pozabili: Titov rojstni dan!" -Ta beseda iz ljudstva, ki priča, kako domača in ljuba je našim ljudem Vaša podoba, spoštovani tovariš maršal, vem, da Vas bo razveselila.
zato Vam jo pošiljam danes za vezilo in iskren pozdrav.
V Ljubljani, dne 25. maja 1946.
OTON ŽUPANČIČ
domovino, je-hitro prišel na čelo KPJ. Takrat seje centralni komite vrnil iz tujine, v partiji pa so začeli odločno čiščenje sovražnih in škodljivih elementov.
Ko sta aprila 1941 deželo kralj in vlada izdala, je centralni komite s tovarišem Titom popeljal ljudstvo v boj za svobodo. Tito se je izkazal za izreden vojaški talent in njegova'zasluga je, da je nova armada zrasla iz ljudskega odpora in premagala vse težave in napade številnih sovražnikov.
Na zgodovinskem zasedanju AVNOJ so 1943. leta Titu podelili naslov maršala Jugoslavije in ga izbrali za predsednika Narodnega komiteja osvoboditve Jugoslavije.
Po osvoboditvi je Tito vodil vseljudsko gibanje za obnovo domovine, pod njegovim vodstvom so sprejeli celo vrsto pomembnih gospodarskih in družbenih ukrepov. Prav Josip Broz je bil tisti, ki se je pogumno uprl Stalinu, in po njegovi zaslugi se je partija odločno spopadla tudi z notranjimi- viri birokratizma. Tito si izredno prizadeva za razvoj samoupravljanja, -spodbudil in aktivno je sodeloval v izdelavi ustavnih dopolnil, ki zagotavljajo takšen položaj delovnega človeka, da bo užival rezultate svojega dela in odločal pri dohodku.
Življenjepis velikega borca in voditelja Zveze komunistov bi ne bil popoln, ko bi ne omenili njegovega osebnega deleža pri uresničevanju neodvisne mednarodne politike. Nikoli mu ni bilo žal naporov: obiskoval je dežele in narode sveta in povsod širil misli o miroljubnem sožitju kot o mednarodni moči našega časa. Velika uveljavitev neuvrščene 'politike je zgodovinska konferenca v Beogradu novembra 1961, ki soji sledile konference v Kairu in v Lusaki.
sabo že dVe aretaciji, od 1928 pa je bil sekretar mestnega komiteja KPJ v Zagrebu. Uvedbo diktature je dočakal v ječi, ker so ga obsodili na pet let zato, ker je pred sodiščem odkrita zagovarjal delavsko gibanje in prvi javno potrdil, da priznava samo odločitve in sklepe partije.
Ko je prišel iz zaporov iz Lepoglave in Maribora, je odšel na Dunaj, potem pa za dve leti v Moskvo. Ko se je 1936 vrnil v
Maršal Tito je nosilec najvišjih jugoslovanskih odlikovanj in 15. maja letos ga je zvezna skupščina že drugič proglasila za narodnega heroja. Predsednik republike ima številne častne doktorate znanosti na domačih in tujih univerzah.
Tovariš Tito je v zgodovini jugoslovanskih narodov najvidnejši politik, partijski funkcionar, pobudnik in voditelj vstaje in vojskovodja, ideolog in državnik. S svojimi deli se je tudi v mednarodni zgodovini zapisal kot eden izmed najuglednejših svetovnih državnikov.
Tito, teta Ana in Louis Adamič
.Čemu ti bo šiba? “ je vprašala teta Ana, ko je bil Josip Broz še majhen. „Za konje,“ je odvrnil Jožek — ,.Ampak mi nimamo konj in ljudje, kakršni smo mi, ne morejo upati, da bodo imeli konje, ‘ker veljajo preveč denarja." - „Tetka Ana, nehaj si delati skrbi. Jaz bom dobil konje brez denarja."
„To je rekel," se je zahahljala teta Ana, „in poglejte - dobil jih je. Ko sem bila leta 1946 v Beogradu, me je peljal zunaj mesta, kjer je nova vojska - njegova vojska imela konje. Spomnila sem ga na najin pogovor pred 45 leti. Posmejal se je in rekel: ,Ali sem res to rekel? Ampak tile konji so tudi tvoji, tetka Ana. Naši so, nova vojska je naša vojska, vsa država je zdaj last ljudstva.
„Ko sem ga gledala v Beo-
radu, sem lahko videla, kako
gradu,
Joža - maršal Jugoslavije - poskuša ponosno hoditi za vso deželo, za vse nas majhne ljudi."
Moj najdaljši pogovor s Titom - tisti, ki sem ga že omenil, 9. junija 1949 - seje pričel popoldne v neki veliki sobi v Belem dvoru. Razgovor je bil stenogra-firan - prve tri ure. Nato je Tiča Stanojevič, Titov stenograf, oznanil, da mu roka drveni.
Posmejala sva se, saj sva se šele ogrela. Tito je Tico odpustil, ura je bila sedenj in povabil me je na večerjo v svojo hišo na Romunski 15. Za večerjo sva imela polpete, krompir, grah, črn kruh (brez surovega masla) in kavo. Pogovarjala sva se sama, s posodo od večerje med nama, preveč utrujena, da bi govorila drugače, kakor docela naravnost.
.....Teta Ana je klepetulja. S
tem nočem reči, da nimam starke rad; srčno jo ljubim in sem jo zmeraj, hkrati pa me je večkrat imelo, da bi ji vrat zavil. Res je preveč svobodno govorila z vami o stvareh, ki nikogar ne brigajo. Isto velja za Terezo in Pepeka Stefana; pošteno ju bom oštel, ko ju bom spet videl," je dejal Tito . ..
Iz knjige „Orel in korenine" Louisa Adamiča, DZS 1970
J
Rekli so o Titu
Ko so se v tej vojni med dolgimi nočnimi bedenji okrog 1943 do 1944 od časa do časa-slišali Titovi topovi, kako brundajo cele noči okrog Zagreba, sem temu močnemu grmenju marsikdaj prisluškoval. Vedno mi je bila pred očmi ena in ista slika iz leta 1937: Tito sedi pred pergamentom florentinske svetilke, v rumenkastem siju razsvetljenega gregorijanskega korala s starinskimi, štirioglatimi notami kva-drakvatrami v krvavi prosojni barvi karminskih črk, in pripoveduje o kumrovškem Nokturnu. Grmijo njegovi topovi, traja usodno' vojno bedenje, in jaz mislim v svoji samoti: glej, Tito budi Kumrovec iz tisočletnih sanj! Tito je vstal proti srednjemu veku, našel je izhod, zdaj plove s polnimi jadri in njegove galeje potujejo v varno pristanišče zmage ...
MIROSLAV KRLEŽA
Začenja me obhajati strah, da bom telesno omagal prav zdaj, ko bi morali naprej, v osvobojena mesta.
Ostal sem sam v mlinu ob potoku.
Tito je, čeprav prehlajen, odšel na bojišče.
Pustil mi je nekaj fantov in volčjaka.
Zdaj najbolje vidim, kakšen je v hudih trenutkih. Postine bolj molčeč, gube na čelu se mu še poglobijo, toda neki notranji nemir premaguje malo nepopolno. Ne more pomisliti, da bi se v čem odločil sede v zaklonišču. Odide na dvorišče, oddalji se in začne hoditi s hitrim trdnim korakom in malce povešeno glavo. Včasih nevede zamahuje z roko. To ne traja dolgo. Iznenada se ustavi, odločno zravna glavo, si prižge cigareto in se vrne veder, brez gube na čelu, rekel bi z nekim smehljajem na ustih. Sele zdaj pokliče k sebi, narekuje in daje naloge. Potem se - pogo-stoma - mirno pripravlja in kam odjezdi...
VLADIMIR NAZOR
Opazoval sem ga kot nečesa osvobojen, skoraj bi rekel olajšan. Vprašanja, ki so me na poti napolnjevala z nemirom in skrbjo, so bila zdaj rešena. Ne bi vedel zdaj odgovoriti zakaj, vendar mi je bilo že jasno, da sta v tem človegu združena energija in čar, energija in nekakšna očarljiva moč, ki je dana samo najbolj dragocenim in najbolj plemenitim naravam. V njem sem čutil nekaj zanosnega in vznesenega, nekaj trdno realnega in hkrati vzvišenega .. .
JOSIP VIDMAR
Vse gradivo o Titu smo za KURIR izbrali iz priloge Dolenjskega lista, 25. maja 1972.
Tri Titove podobe
Tita sem portretiral trikrat.
Prvič sem ga delal sredi vojne s ob II. zasedanju A VNOJ 1943 v Jajcu, kar je najpomembnejše, saj je to edina likovna podoba, ohranjena iz tega časa.
Drugič sem ga slikal v družbi osmih slikarjev Jugoslavije na Belem dvoru v Beogradu 1947.
Tretjič sem predsednika Tita portretiral januarja 1966 na otočku Vanga na Brionih.
Seveda sem tovariša Tita srečaval vsa leta tudi vmes na raznih proslavah, spre jemih, pri delu v zvezni skupščini, ob njegovih rojstnih dnevih v Beogradu, pa tudi ob obletnicah zasedanja AVNOJ v Jajcu, kjer si je pazljivo ogledal mojo razstavo NOB v muzeju AVNOJ. Srečal sem ga tudi na bienalu grafike v Ljubljani, pa na Brdu v Sloveniji, in na-
zadnje, ko me je leta 1969 počastil s posebnim prihodom in obiskom moje velike retrospektivne razstave v
1 lil««i*l
wmmm
<	2	:	T,
Božidar Jakac: TITO (skica z zasedanja AVNOJ, 1943, Jajce)
Slovenj Gradcu ob moji 70-letnicL
Vedno in povsod je bil izredno prijeten, ljubezniv, tovariško topel in razumevajoč. Se na daljnjem Japonskem sta se me s soprogo Jovanko spomnila in mi pripeljala zajetne zavitke japonskega papirja za najfinejše tiske grafik
Vsa ta nenavadna širokogrudnost in iskrena prijateljska naklonjenost me je vedno globoko dojmila do ginjenosti in oživila globoko spoštovanje. Vedno sem se zavedal, da mi je tovariš Tito s tem, ko sem ga slikal in srečaval, žrtvoval ure in dneve svojega dragocenega časa, ki ga je podaril meni in mojemu delu. Zavedal sem se vedno, da to ni mala žrtev in dar, ki sta bila poklonjena meni kot slikarju, posredno s tem pol tudi zgodovini našega časa.
BOŽIDAR JAKAC

„»Več let je naS delavski razred zavestno zategoval pas, proizvajal dobrine in ustvarjal akumulacijo, da bi se lahko hitreje razvijali. Danes pa ni več treba, da bi delavski razred zatezal pas, in to tudi spoznava. Na drugi strani je važno tudi, kako se ravna sam
delavski razred. Ne smemo dovoliti, da bi bil delavski razred v podjetjih objekt in ne subjekt. Ne smemo dovoliti raznim tehnokratom in drugim, da bi zapostavljali ali odrivali delavce tam, kjer jim gre pravica. To moramo budno spremljati in delavskemu razredu
pomagati, da se bo Se bolj povzpel in da se bo v celoti zavedal svojih pravic...
In naša mladina - ni važno, ali mladi nosijo dolge ali kratke lase - je čudovita in moramo ji posvetiti čimveč pozornosti. Nikoli ne bom pozabil užiške mladine. Prepričan sem, da bi
bila tudi danaSnja mladina, če bi prišlo do tega, prav na taki višini in da bi opravila svojo nalogo v obrambi socializma, za katero so se bojevali njeni starši in predniki.«
(Tovarii Tito v zdravici v hotelu "tPallsad« na Partizanskih vodah 9. maja 1972)
Naša skupnost bo ostala nezlomljiva
Predsednik republike Tito v govoru v Pulju
„O Jugoslaviji pogosto govorijo, da bo razpadla, ker v njej živijo mnoge nacionalnosti. Jaz pa mislim, drT so o tem začeli govoriti prepozno, ker je ta naša skupnost že preveč trdna v svoji bazi. V vseh naših republikah je ogromna večina ljudi glo-noko prepričana o tem, da je nemogoče živeti \izven te naše skupnosti, ki smo jo ustvarili med najhujšo vojno, ki smo jo sploh kdaj imeli. Našim ljudem je važno, da dvignejo svojo življenjsko raven in ne vprašujejo, kdo je Srb, Hrvat, Slovenec, Makedonec in tako naprej, temveč kako se živi, ali ne živi nekdo na račun drugega, kako se boriti jrroti tistim, id živijo na
račun delavskega razreda, nič pa ne-prispevajo sedanjemu razvoju itd. Ta zavest se vse bolj krepi in bo vse trdnejša, samo če bodo komunisti dostojni svoje vloge in dovolj energični, da uveljavljajo linijo partije.
Naših težav nam ni treba dramatizirati, saj jih dramatizirajo drugi. Kot sem že rekel, je bilo že večkrat slišati zlovešče glasove, da bo Jugoslavija prej ali slej propadla. Tudi tokrat so tako govorili, vendar pa so sedaj obmolknili. V inozemstvu že manj govorijo o tem, kaj se je zgodilo na Hrvaškem. Molčijo, vendar pa čakajo - in veste, kaj čakajo. Čakajo, da bo mene zmanjkalo. O tem govorim od-
krito, ker je teh govoric mnogo in se prenašajo tudi k nam. Pravijo, da bo Jugoslavija hitro razpadla, čim ne bo več Tita.
Toda kakšen voditelj in komunist bi bil, če bi delal tako, da bi po meni vse razpadlo? Kakšni bi bili komunisti, če bi gradili nekaj, kar ni trdno, in bili tako nezvesti našim načelom in geslu, da sta bratstvo in enotnost temelj naše bodočnosti in našega nadaljnjega razvoja? Tisti, ki tako govorijo, pozabljajo, da Tito lahko odide, kadarkoli hoče — osebno sem prepričan, da lahko odidem tudi danes - a da bo naša skupnost ostala in da bomo še naprej šli po poti, ki so jo naši ljudje začrtali s svojo krvjo in z vztrajnim delom v želji, da ustvarijo tisto, kar imajo danes. Ustvarili pa smo toliko, da nas
občuduje ves svet, da nas občudujejo vsi, ki pridejo v Jugoslavijo. Mi se ne hvalimo s tem, kar smo naredili, več govorimo o naših težavah in pomanjkljivostih. To ni napak, vendar pa bi bilo prav, če bi več govorili tudi o naših uspehih.
Širijo se glasovi, da sem imel infarkt, da imam paralizo itd. Še dolgo bodo na to čakali! Če bi tisti, ki to pripovedujejo, lahko občutili, kako mi bije srce, bi se zelo razočarali; odmahnili bi z roko in videli, da tega ne bodo dočakali. Vendar pa ne gre samo zame; gre za sadove našega skupnega dela — 'mojega in vseh mojih tovarišev, vseh komunistov, vseh delovnih ljudi naše države, za sadove prizadevanj, da bi bila naša jugoslovanska skupnost vse trdnejša in vse lepša
Stran 6
IMV KURIR

št. 6-15. junija 1972
Mobilna servisna šola za »triumph«
Mini cooper, ki ga je vozil Aljoša Domeniš iz Nove Gorice je bil na Dolenjski osmici drugi
V petek, 2. junija, so v novomeški Dolenjski galeriji podelili plakete tistim krvodajalcem, ki so darovali kri več kot 25-krat. Med 25 nagrajenci sta bila tudi naša Janez Mislej in Aleksander Zupan (na fotografiji). (Foto: Dokl)
saj je tudi program proizvodnje triumpha obsežen. Da ravno lahko ni bilo, si lahko mislimo! Predavanja so bila v angleščini, prevajanje pa v slovenščino in srbohrvaščino. Na koncu vsakega tečaja smo pripravili testiranja mehanikov, ki so bila zelo uspešna. Tudi predavatelj, g. Robinson iz tovarne Triumph v Coventryju, je bil prijetno presenečen nad znanjem in prizadevnostjo slušateljev, posebno še, ker tako obširni tečaji običajno trajajo v Angliji 14 dni. Naš učni uspeh pa je bil v poprečju boljši od angleškega, čeprav je bila težavnostna stopnja testa enaka, kot jo imajo pri Triumphu v Angliji in so slušatelji morah isto gradivo obvladati v polovico krajšem času.
Seveda pa takšen tečaj ne bi uspel tako, če se ne bi servisna služba, predvsem pa služba izobraževanja kadrov tako temeljito pripravila na to odgovorno
nalogo. S tem, da je poprečna ocena čez 8,5 točk od 10 možnih, smo zagotovili našim kupcem res kvalitetna servisna popravila vozil triumph.
V prihodnje bo potrebno zagotoviti primernejšo učilnico s kabinetom za šolanje, ki bo na uporabo le servisni službi, kjer bo resno delo nemoteno in uspehi še dosti Večji. Razveseljivo je, da je Servisna služba ponovno dokazala, da je sposobna pripraviti in izvesti takšne tečaje v res skromnih delovnih pogojih in z improvizirano učno opremo.
JOŽE ROZMAN, referent za servisno-tehnično dokumentacijo
Aprila je bilo v petnajstih industrijskih podjetjih v novomeški občini zaposlenih 9571 ljudi. V primerjavi s poprečnim številom zaposlenih lani je ta številka za pet odstotkov večja in lahko pričakujemo, da se bo število zaposlenih še letos močno približalo šte-
vilki 10.000.
Na območju novomeške občine zaposluje največ delavcev IMV -2661, več kot 1000 zaposlenih pa' imajo še Krka (1549), Novoles (1522) in Novoteks (1423).
Aprilska proizvodnja je bila vredna 141,5 milijona dinarjev ali skoraj za petino več kot lani v aprilu. Največje delovne organizacije so že po tradiciji naredile največ. Po štirih mesecih proizvodnje ugotavlja statistika, da je letos proizvodnja za 40 odstotkov večja, skupna vrednost pa presega 532 milijonov dinarjev.
Na domači trg so industrijska podjetja novomeške občine prodala do konca aprila za blizu 490 milijonov dinarjev, s pogodbami pa za bli-
zu 309 milijonov.
Sloves dobrega izvoznika nameravajo podjetja v novomeški občini obdržati tudi letos. Tako vsa/kažejo podatki za štiri mesece, ki govore, da je bil izvoz vreden 11,3 milijona ameriških dolarjev. Ta številka je za 18 odstotkov višja od izvoza v lanskih prvih štirih mesecih. Zanimivo je, da je letos še bolj napredoval izvoz na konvertibilna področja, ki se je povečal že za več kot tretjino.
V skupnem znesku je med izvozniki najuspešnejša IMV z več kot za 7,7 milijona dolarjev izvoza, slede pa Krka z 1,5, Novoles z 1,25 in Novoteks ter Labod z 0,5 oziroma 0,27 milijona dolarjev izvoza.
Veijetno so mnogi bralci videli v času od 4. do 18. maja na ulicah Novega mesta ali pa pred IMV model Landrover z angleško registracijo in napisom „Triumph servisna šola“.
Servisna služba IMV je namreč ponovno organizirala šola-
nje mehanikov iz pooblaščenih servisov IMV, tokrat za dela na vozilih triumph. Pripravili smo dva enotedenska intenzivna tečaja in ponovno usposobili 24 kvalitetnih mehanikov, ki bodo delali na našem novem programu, t.j. na vozilih triumph.
Učni načrt je bil dokaj širok,
I
Za 11 milijonov dolarjev izvoza
Beograjski
sejem —
naj večji
.
na Balkanul
Glej fotografiji!
PRODAJMO SKLADIŠČE
IMV V SPLITU
Še pred nekaj leti smo bili kot proizvajalec avtomobilov, prikolic in servisne opreme kaj malo znani dalmatinskemu trgu. Delno je bil vzrok za to v dvotaktnem motorju, ki smo ga vgrajevali v dostavna vozila, in ki ni imel tradicije na dalmatinskem področju, več pa zato, ker je bilo to tržišče prepuščeno samo sebi in sta bili naša ponudba kot tudi servisne storitve zelo klavrni. Skratka, tudi tisti redki kupci, ki so se odločili za nakup našega vozila, so navadno kmalu obžalovali svojo odločitev, kajti za najnedolž-nejši poseg na avtomobilu ali za nakup rezervnega dela so se morali obračati v Novo mesto. x
S štiritaktnim motorjem v našem dostavnem avtomobilu se je zanimanje sicer povečalo, vendar so slabe izkušnje s servisno mrežo odvračale kupce od bolj množičnega nakupa.
Zavedali smo se, da brez naše udeležbe in brez stalne prisot-
nosti v centru dalmatinskega področja ne bo potrebnih rezultatov.
Začeli smo iskati poslovne prostore za svojo poslovalnico v Splitu. Objektivni, največkrat pa subjektivni razlogi so nas nekajkrat vrnili na start. Bili smo vztrajni, zavedali smo se resnosti naše naloge, zato smo zmeraj začeli znova. Potem, ko so propadli vsi načrti, da bi dobili v najem dovolj velik lokal za informativni salon vozil, za prodajalno gotovih izdelkov in rezervnih delov ter vse pomožne prostore, smo se odločili za nakup manjšega prostora, ki smo ga morali temeljito preurediti.
Po rušenju pregradnih zidov, razširitvi vhodnih in izložbenih odprtin ter z notranjimi efekti smo komaj 50 kv. m velikem lokalu dali njegovo dokončno podobo in funkcijo za prodajo gotovih izdelkov. Ves lokal je praktično izložbeno okno, saj
gresta vanj le dva avtomobila, administrativni del pa je nad sanitarijami — v drugi etaži pod stropom - ker je lokal visok več kot 4 metre. Delovni pogoji za osebje prodajnega skladišča sicer niso najboljši, vendar naj vsaj pripomorejo, da bo pro-
dajni kader začel bolj načrtno iskati kupce na terenu in da se bo v obdelavo tržišča vključilo čim večje število referentov Prodajnega skladišča Split.
Ukrepi v Prodajnem skladišču, kadrovske razporeditve in zadolžitve so že narejeni. Poživiti moramo delo in učinek
servisnega referenta, kajti prodajalno rezervnih delov, za katero doslej še nismo našli zadovoljivega prostora, lahko začasno nadomesti le strokovna oseba, ki ima pregled nad servisno problematiko in pozna najboljše poti za njeno reševanje. Poslovni in komercialni oziri pa vse bolj zahtevajo, da v Splitu odpremo prodajalno za rezervne dele, kajti oskrba iz Novega mesta je prepočasna in hromi delo IMV servisov. Zato tudi slabo vpliva na prodajo vseh naših gotovih izdelkov.
Smatramo pa, da je kader Prodajnega skladišča Split, tako po številu kot po kakovosti, sposoben uspešno reševati vse prodajno-servisne naloge. Ne sme pa se zadovoljiti s trenutnim stanjem, ampak mora v čim krajšem času razširiti in pomladiti svoje tržišče in najti dolgoročnejše ter bolj zanesljive rešitve za servisno mrežo.
ANTON ŠEPEC
Vtisi mladega servisnega referenta
Kot sorazmerno mlad uslužbenec našega prodajnega sektorja sem spoznal, da sem prišel v službo, ki je po svoje zelo zanimiva in v kateri je potrebno biti zelo elastičen, kar v drugih službah morda ni tako pomembno. Pred kratkim sem sprejel delo servisnega referenta za področje Slovenije, ki obsega razen centralnega IM V servisa v Novem mestu še 5 pogodbeno vezanih servisov v Kopru, Ljubljani, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Vse to so servisi, s katerimi naša tovarna že dalj časa sodeluje in od katerih je odvisen tudi ugled naše tovarne, ki smo si ga v prejšnjih letih razvoja ustvarili doma in v tujini.
Dobro opremljen servis, ki ima na zalogi tudi potrebne rezervne dele, lahko mnogo pripomore k temu ugledu. Kot servisni referent imam nalogo, da najmanj enkrat na mesec obiščem vse te servise in z njimi rešim probleme in težave, ki se morebiti pojavijo v servisih. Največkrat se zatakne pri rezervnem delu, ki ga v servisu trenutno nimajo na zalogi.
V takih primerih hitro ukrepamo in najdemo rešitev, tako da je stranka zadovoljna. Servisom ob svojih obhodih lahko svetujem, katere dele je potreb no imeti vedno na zalogi, kar je seveda pogojeno s številom okvar na vozilih. Iz tega pa izhaja že druga naloga, ki je za centralno servisno službo zelo pomembna: na osnovi poročil servisnih referentov imamo podroben pregled nad pogost-nejšimi napakami, ki se pojavljajo na naših vozilih. Tako lahko vsak trenutek sprožimo alarm in opozorimo proizvodnjo na nastajajoče defekte.
Včasih zahtevajo stranke od naših servisov, da jim brezplačno popravijo vozila, ki so že izven garancije. V takih primerih je potrebno s stranko najti skupen jezik, kajti servisi se tega največkrat nepravilno lotevajo. Stranki je potrebno jasno povedati, ali je upravičena na povračilo stroškov popravila ali ne.
Za upravičeno izvengarancij-sko reklamacijo je naša prodajno servisna organizacija skoraj vedno našla možnost, da pod geslom „Vse za kupca!“ pomaga lastniku našega vozila.
Ob rednih obiskih v servisih je potrebno vedno preveriti, če morda kak avto dolgo stoji v servisu. Cev takih primerih servis ni zmožen odstraniti napake, pošlje vozilo nemudoma v centralni servis IMV Novo mesto ali pa vozilo popravi ena od terenskih servisnih ekip. Taki in podobni primeri v bodoče ne bi smeli ostati praksa, ker imajo
vsi IMV servisi mehanike, ki so bili na šolanjih v šolskem centru naše tovarne.
Pomembna in najobsežnejša naloga je reševanje reklamacijskih postopkov v IMV servisih. •
Po finančnem postopku, s katerim smo pričeli v lanskem letu, se vsak reklamacijski primer rešuje v servisu. Tako je omogočena boljša kontrola in
upravičenost reklamacije. Vedno je namreč mogoče preveriti delovni nalog ali pa na kak drug način ugotoviti upravičenost reklamacije.
Pri prvih obiskih servisov v Sloveniji sem se prepričal, da so s finančnim načinom reševanja reklamacij zelo zadovoljni, obenem pa ugotavljam, da z rednimi mesečnimi obiski navezujemo stike in poglabljamo zaupanje v sodelavo pri IMV servisih.
Prav čim pogostnejši in tesnejši stiki tovarne s servisi naj bi pripomogli, da bi se kvaliteta in solidnost uslug stopnjevala, s tem pa bi se seveda še dvignil ugled naše tovarne.
FRANC URBANČIČ, servisni referent
Ribničani prvi
Med najboljšimi še Trebnje in Kočevje
Po podatkih Avto-moto zveze Slovenije je bilo konec preteklega leta v Sloveniji 177.284 osebnih avtomobilov.
Glede na število osebnih avtomobilov pa je bilo v odstotku včlanjenih v organizacijo AMZ največ voznikov AMD Ribnica, in sicer 50,9 odstotka (osebnih avtomobilov imajo v občini 805).
Precej za Ribničani je na drugem mestu Škofja Loka z 38,9 odstotka včlanjenih voznikov osebnih avtomobilov (avtomobilov je v občini 2.641); na tretjem mestu je Trebnje (37,4 odstotka in 839 avtomobilov), na četrtem pa Kočevje (36 odstotkov in 1483 avtomobilov).
Ostale občine oziroma AMD imajo z izjemo Tržiča pod 30 odstotkov včlanjenih avtomobilistov. Najmanj jih ima Žalec, in sicer le 0,04 odstotka članov in 2.754 avtomobilov.
Vseh AMD v republiki je 86.
Prodaj ne naloge skladišč
V sredo, 31. maja, je prodajni sektor sklical redni sestanek s šefi vseh naših prodajnih skladišč.
Na sestanku smo analizirali vzroke za dokaj slabo prodajo dostavnih vozil v prvih štirih mesecih, ugotovili viden napredek v maju in zastavili sicer ambiciozen, vendar neizogiben ukrep za mesec junij: v drugo polletje prenesti le operativno zalogo dostavnih avtomobilov.
Soglasno smo ugotovili, da je prodaja dostavnih vozil v prvih
petih mesecih zaostajala za planskimi nalogami predvsem zaradi tega, ker osebje prodajno servisne organizacije ni našlo ustreznih poti in oblik za prodajo vozil in seje preveč posvetilo« drugorazredni dejavnosti. Mimo subjektivne krivde ter neplaniranih zastojev v proizvodnji je bila slaba prodaja tudi posledica splošne negotovosti in nelikvidnosti jugoslovanskega tržišča.
Ukrepi, ki smo jih sprejeli lani in letošnje akcije so poma-
Tekmovanje na Loki. Naši strelci so bili tretji, TAM in TOMOS sta bila bolj mirnih rok. (Foto: S. Dokl)
gale, da so maja uspehi boljši. Zaslugo za to ima tudi zadnji sestanek v začetku maja, ko smo sprejeli radikalne ukrepe v prodajno servisni organizaciji: intenzivnejšega reklamiranja naših vozil do izboljšanja poslovanja nekaterih poslovalnic, kajti opaziti je bilo, da so le-te zanemarjale svoje prodajne naloge.
Sodimo, da smo dah dovolj pobude našim poslovalnicam tudi s tem, ko smo za junij in za vse drugo polletje določili poslovalnicam, koliko vozil morajo prodati.
Sestanek smo nadaljevali z navodili o tehniki prodaje, sprejeli pa smo tudi ukrepe, ki naj bi pripomogli, da bo celotna prodajno servisna organizacija čim bolj pripravljena za izpolnitev načrtov.
Prodajaje dolžna izpolnjevati svoje planske naloge tako kot vsi drugi sektorji v podjetju. Tisto, kar ni bilo narejeno doslej, moramo doseči v juniju in enakomerno v drugem polletju.
Potruditi se bomo morali, da bomo uresničili naloge, izposlovati pa moramo tudi redno dobivanje kvalitetnih vozil iz proizvodnje.
JOŽE OSTERMAN,
prodajni sektor, resor gotovih izdelkov
Prvi koraki v samostojno življenje
Maja letos smo vključili v naš kolektiv že drugo skupino mladih fantov v starosti od 15 do 17 let. Petdeset mladincev in ena mladinka je vstopilo v novo obdobje. Začeli so svojo novo življenjsko pot, na kateri bodo ustvarjali nove dobrine ter se pripravljali za samostojno življenje.
Izdelek mora biti natančno narejen, sicer je ocena slaba. To so vaje iz učnega programa lesne stroke.
Vsi ti mladi delavci so vključeni v naš sistem priučevanja na delovnem mestu. V tretji številki „Kurirja*4 smo člane kolektiva delno že seznanili z našim izobraževanjem — priučevanjem na delovnem mestu za '„specializiranega delavca". Danes pa vas želimo seznaniti, kako potekajo priprave za zaposlitev mladih 'judi, tako da se na delovnem mestu lažje znajdejo in hitreje vključijo v delo.
Začetek je za vsakega po svoje težak. Verjetno se med nami zaposlenimi vsak dobro spominja svojih prvih zaposlitev. Marsikaj neprijetnega je še ostalo v spominu. Veliko je zaposlenih, ki bi lahko menjali zaposlitev, vendar marsikdo raje malo potrpi, kot da bi bil ponovno novinec s preizkusno dobo.
Vseh teh nevšečnosti se tudi mi zavedamo. Zato želimo mladim delavcem olajšati začetne težave. Želimo jih tako usposo-
biti, da se bodo čimprej vključili v delovno sredino in uspeli pri svojemu delu. Uspeh pri delu ali učenju je ključ za dobro počutje in napredek vsakega, posebno mladega človeka.
Začetek priučevanja za mlade delavce je v šolskem kovinarskem centru v Novem mestu. Mladi delavci so vključeni v enotedenski teoretični tečaj in štiritedenski tečaj s praktičnim delom. Na teoretičnem tečaju mlade delavce seznanjamo s podjetjem, z organizacijo dela, redom in osnovami varstva pri delu. Strokovni učitelji iz Kovinarskega šolskega centra seznanijo mladince s svojstvi materialov, s katerimi bodo delali in z osnovno tehnologijo dela.
Po končanem teoretičnem tečaju delavci začnejo s prakso. Na tečaju praktičnega dela se naučijo osnovnih prijemov z
ročnim orodjem za kovinsko in lesno stroko. Naučijo se operacij dela, ki jih bodo uporabljan pri svojem delu. Vse delo gre po učnem programu, kije prirejen za naše potrebe in tehnologijo. Učni program praktičnega dela zahteva, da delavci izdelajo vrsto zahtevnih vaj, v katere morajo vložiti veliko truda in volje, da dosežejo ustrezno kvaliteto. Prepričani smo, da človek, ki s trudom ustvarja, veliko bolj ceni to delo. Tako usposobljen delavec bo znal bolj vrednotiti in ceniti delo, vloženo v izdelke, ki jih bo pozneje vsak dan sestavljal.
Pri vključevanju mladih delavcev v delo opažamo, da posamezni fantje nimajo privzgojenih osnovnih delovnih navad. Današnji tempo in modernizacija življenja se pozna tudi pri teh mladih delavcih. Ob začetku tečaja posamezni mladeniči niti ročnega kladiva ne znajo pravilno uporabljati, medtem ko moped že odlično vozijo! Zato so tečaji, ki jih organiziramo, še bolj pomembni in potrebni.
Proti koncu tečaja se že opaža napredek. Prej neokretni in nezanesljivi delavci že odločneje nastopajo in sproščeno delajo. Pri delu dosegajo prve uspehe, pa tudi neuspehe. Njihova nova življenjska pot se je tako pričela. Starejši smo dolžni tem mladim ljudem posvetiti vso pozornost in jim pomagati. Začeto delo na tečaju se mora nadaljevati na delovnih mestih v proizvodnji. Zato niso odgovorni le posamezni člani kolektiva, temveč vsi, ki so v stikih s temi delavci. Posebno so za to delo odgovorni vodje delovnih sku-
pin in vodje oddelkov. Pasivno spremljanje dela mladih delavcev in žolčno reagiranje na vsak njihov neuspeh je neodgovorno in nestrokovno.
Pozdravljamo prijeme in delo posameznih vodij skupin in oddelkov, ki mladim delavcem in vajencem posvečajo vso skrb in si prizadevajo za razvoj mladih strokovnjakov.
Naša oblika dela z mladimi kadri je pokazala že vrsto dobrih rezultatov, a še premalo, da bi bili s tem zadovoljni. Razvijati in dopolnjevati moramo dosedanjo obliko dela v skladu s sodobno tehnologijo in potrebami proizvodnje.
Mladim delavcem pa svetujemo, da upoštevajo navodila starejših, da dosledneje izvršujejo delovne obveznosti in da se z učenjem in uspehi pri delu vključujejo v našo delovno skupnost. S takim delom boste najlažje dosegli življenjski smoter in se vključili v kolektiv.
IVAN ŠANTELJ
25. maja je minilo 80 let, odkar se je rodil ljubljeni maršal Tito. Kolektiv Industrije motornih vozil iz Novega mesta želi tovarišu Titu, da bi še dolgo zdrav in zbran vodil našo državo po poti napredka in miru, kot jo je vodil skozi vse dosedanje preizkušnje.
Uspešno se je vključila v delo: postala bo sposobna monterka na traku gospodinjskih strojev na Mimi. ..
»Jelka, naj se ti vrne ljubo zdravje!«
6. januarja 1971 je uprava Dolenjskega lista v Novem mestu vložila na novo hranilno knjižico z imenom: JELKA LAVRIČ, Žabja vas, Novo mesto, 120.000 starih dinarjev. Leto in pol je minilo od takrat, na hranilno knjižico z imenom tega dekleta pa se je lani do 5. aprila nateklo že nekaj nad 7,200.000 starih dinarjev: ena največjih dobrodelnih akcij Dolenjskega lista je dala enkraten uspeh. Za zdravljenje naše sosede, če lahko tako rečemo, je v nekaj mesecih prispevalo nad 2000 ljudi izredno veliko denarja. Pri pomoči je sodeloval tudi naš kolektiv.
O tem bi želel danes napisati nekaj besed. Zaradi multiple skleroze, bolezni, ki bi ji lahko rekli tudi ohromelost posameznih delov telesa, je prikovana Jelka Lavrič (Pot na Gorjance št 4, torej v sosednji nekdanji „Žabji vasi“) že 17 let na bolniško posteljo. Njen primer je decembra 1970 opisal Dolenjski list, že 7. januarja lani pa je prinesla Danja Bajc iz Novega mesta na upravo domačega lista prvih 100 dinarjev z željo, da bi morda začeli z zbiralno akcijo, ki naj bi morda le pomagala bolnici. En dan kasneje je prinesel upokojenec Janez Župančič iz Žabje vasi v isti namen 50 dinarjev, Jelkina mama pa je nekaj dni zatem s solznimi očmi prišla povedati na Dolenjski list:
„Poglejte, kaj so nam pripravili prebivalci Rumanje vasi!
Franc Malerič, naš šofer, je prejšnjL mesec prepeljal Jelko Lavrič v ZR Nemčijo
Anica Jaklič, rojena Boštjan, je med novoletnimi prazniki zbra-' ' la za Jelkino ozdravljenje pri 48 vaščanih sto tisoč starih dinarjev ... Pa kakšno lepo pismo je še prinesla njena nekdanja so-i vrstnica! Vsi smo jokali... Tule, poglejte: danes mije poslala Mila Lah iz Volčičeve ulice v Novem mestu 50 dinarjev' za Jelko ...“
Pisma, denarne nakaznice, zbirke šolarjev v Novem mestu in številnih vaseh, akcije Rdečega križa v tovarnah in sindikalnih podružnicah iz vseh krajev
Dolenjske, pa tudi od drugod -pomoč je začela prihajati kot dober dež. Vsak teden je Dolenjski list sproti objavil imena vseh darovalcev. Tudi naša sindikalna podružnica je lani zbrala večji znesek in ga podarila Jelki.
Jelkini starši so že pred tem zvedeli, da obstaja v Schoenmu-enzachu, sredi Schwarzwalda v Nemčiji, blizu francoske meje, zasebna klinika dr. Selzerja, ki zdravi multiplo sklerozo z obsevanjem (ultra zvokom). Kolektiv Dolenjskega lista je pisrpeno prosil delavski svet naše tovarne da bi IMV podprla plemenito akcijo s tem, da bi brezplačno prepeljala z našim sanitetnim kombijem bolnico v ZR Nemčijo. Odločili smo se za tako pomoč in sredi aprila 1971 je Branko Švajger odpeljal bolnico, njeno mamo in predstavnika Dolenjskega lista na dolgo pot v nemški Schwarzwald. Po treh mesecih smo s ponovno akcijo našega kolektiva šli po bolnico in jo pripeljali domov.
Čudeža seveda ni pričakoval nihče — vmes je dolgih 16 let težke, zahrbtne bolezni, toda objektivno zboljšanje je le nastopilo: dekle je začelo pregibati roke in noge, pogled se ji je zbistril, govorne težave so manjše, Jelka je začela razločevati spet barve in številke, kar vse so dokazi, da seje v njenem zdravju nekaj začelo premikati na boljše. Že lani je lastnik nemške klinike obljubil, da bo dekle vzel še na drugi del zdravljenja. Spet je pomagal naš kolektiv: •
24. maja je Franc Malerič z novim sanitetnim kombijem IMV odpeljal Jelko Lavrič iz Novega' mesta v Schoenmuen-zach. O tem je pred kratkim poročal tudi Dolenjski list, ki je pohvalil vljudnost in spretnost naših šoferjev, predvsem pa tudi izrekel zahvalo kolektivu IMV, ki se je vključil v plemenito akcijo tisočerih bralcev in naročnikov domačega glasila SZDL, ki so lani priskočilijia pomoč Jelki Lavrič.
Dekle bo zdaj 3 mesece na zdravljenju, glede katerega izjavlja nemški zdravnik, da pričakuje nadaljnje izboljšanje.
T. G.
Sanitetni kombi IMV pred zasebno kliniko dr. Hansa Selzerja v Schoenmuenzachu v Zahodni Nemčiji. Iz Žabje vasi do klinike je le nekaj manj kot 900 km
IMV pokrovitelj
V nedeljo, 21. maja, je bila na Dolenjskem in sploh v Sloveniji prva letošnja avtomobilska športna prireditev. Rally Dolenjska osmica 1972, ki je štel za republiško prvenstvo, je pripravila športna komisija AMD Novo mesto. Tudi tokrat je bil pokrovitelj INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL, ki je finančno in materialno podprla prireditev.
Startalo je 50 vozil, razdeljenih v pet razredov. Tekmovanje je končalo le 36 vozil, med njimi 6 austinov. Tekmovalci so morali prevoziti okrog 500 km dolgo progo, razdeljeno v 5 časovnih etap. Naj zanimivejše so bile hitrostne dirke, ki so bile tri: ena na asfaltu in dve na makadamu v skupni dolžini 15 km. Plasma na hitrostnih dirkah je odločal o končni razvrstitvi, saj si tekmovalci na časovnih kontrolah niso nabrali kazenskih točk.
Absolutni zmagovalec rallyja je bil Koprčan Ivan Sinčič, ki je dobil posebno nagrado pokrovitelja - 1000 din.
Letošnja hitrostna dirka na Gorjance bo 16. in 17. septembra. Dirka bo za državno prvenstvo z mednarodno udeležbo.
Miniji so imeli na dirki največ občudovalcev. Vojko Bučar iz Ljubljane je z minijem 850 zasedel tretje mesto
Šentjemejski oktet je 10. in 11. junija slavil 10-Ietnico; ustanovili so ga na pobudo šentjemejskih fantov, ki jim je bila pri srcu lepa slovenska pesem. Pomemben jubilej, od kar izpolnjujejo kulturno poslanstvo na Dolenjskem, so proslavili nadvse svečano na posebni prireditvi v Šentjerneju. Naš delovni kolektiv pa jih je vzel pod pokroviteljstvo, kar je šentjernejskim fantom še posebno priznanje.
V desetih letih je oktet pre-	cejšen del Slovenije, pel je v tu-
rajžal že vso Dolenjsko in pre- jini, nastopal pa je tudi v sosed-
njih republikah. V tem času so imeli 88 samostojnih koncertov, sodelovali so na 52 prireditvah, osemkrat so snemali za radio, posneli so tudi dve televizijski oddaji. Ob prazniku so izdali tudi samostojno ploščo, na kateri je pet najbolj priljubljenih narodnih pesmi iz njihovega
Na sliki: člani okteta od leve - Lojze Bambič, Janez Kovačič, Tone Kovačič, Vili Petelin, Janez Kuhelj, France Bambič, Leopold Švalj in Albert Zupanc (Foto: S. Dokl)
pevskega programa. V lični bro-šurici ob 10. obletnici so opisali tudi prehojeno pot, spomnili so se tudi vseh tistih pevcev, ki so do zdaj sodelovali v tej pevski skupini.
Prvi, ki so v javnosti proslavili ime okteta, so bili pevci: ^Valter Mlekuš, Franc Bambič, Vili Petelin, Lojze Bambič, Tone Makovec, Leopold Švalj, Tone Šušteršič in Anton Kirn. Največ zaslug, daje oktet „shodil", ima prizadevni Valter Mle-Ikuš, ki danes dela v Mariboru, vendar je še vedno tesno povedan s svojimi nasledniki.
Od stare zasedbe danes še pojo: Franc in Lojze_ Bambič, Vili Petelin, Leopold Švalj, novi pa so Janez Kuhelj, Tone in Janez Kovačič ter Albert Zupanc.
Oktet se je na vseh svojih nastopih proslavil. Za svoje odgovorno kulturno poslanstvo je dobil 1965 pomembno Trdinovo nagrado; ob jubileju so trije člani dobili še Gallusovo priznanje.
Ne trdimo preveč, če ob koncu zapišemo, da bi marsikatera lepa pesem s šentjernejske-ga polja šla v pozabo, če ne bi bilo teh kulturnikov, ki so se trdno odločili, da pesem taka, kot zveni med ljudmi, še ostane živa. Le kdo bi še pel:
„Lepšega tiča nej, kot je petjeln - lepšega kraja nej, kot je Šentjernej..
Razstava »Tito in Dolenjci«
vredna pomoč, za katero se kolektiv Dolenjskgega muzeja iskreno zahvaljuj^.
Razstava „Tito in Dolenjci" je bila na Dolenjskem ena osrednjih prireditev v počastitev 80-letnice predsednika repu-
blike Josipa Broza-Tita, dvakratnega heroja Jugoslavije. S fotografskimi posnetki in drugim gradivom je prikazala po-
DOLENJSKI MUZEJ
gostne stike tovariša Tita z Dolenjsko in njenimi ljudmi.
Razstava, ki je bila odprta tri tedne, je vsekakor dosegla svoj namen, saj si jo je ogledalo nekaj tisoč ljudi, predvsem šolske mladine.
Zbrano gradivo, ki bo ostalo v lasti muzeja, predstavlja zametek bodoče muzejske zbirke za povojno obdobje in glede na to je trajnejše vrednosti.
Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzela Industrija motornih vozil, ki je tudi finančno omogočila postavitev razstave in izdajo ilustriranega kataloga. Glede na to, da Dolenjski muzej ne bi zmogel sam pokriti finančnih stroškov razstave, je tem več
Novomeščana Mišo Andrijanič in Janez Mum sta bila z IMV austi-nom 1300 peta.
Iz avtomobilske industrije Jugoslavije
Že več kot dve leti star načrt o gradnji avtomobilske tovarne na Hrvatskem je, kot poroča Tanjug, še vedno v fazi „proučevanja". Vse okoliščine pa potrjujejo, da bi taka gradnja v znatni meri pomagala izboljšati položaj hrvatskega gospodarstva.
Tako kažejo tudi najnovejše strokovne analize, ki govore: z organizirano avtomobilsko proizvodnjo bi lahko Hrvatska preusmerila del kovinskopredelovalne industrije, kije zdaj zvečine usmerjena v proizvodnjo opreme. Razen tega bi s tako tovarno lahko omogočili dolgoročnejše kreditiranje prodaje opreme.
Najmočnejši razlog tistih, ki govore za gradnjo take tovarne, je ta, da bodo 1975 Hrvati kupih 100.000 ptomobilov, to pa je dovolj visoka številka, ki opravičuje gradnjo avtomobilske tovarne.
Strokovnjaki sodijo, da bi 50.000 avtomobilov naredili v lastni tovarni, drugih 50.000 pa bi na hrvaškem trgu prodale ostale jugoslovanske avtomobilske tovarne. Pred dvema letoma je bilo'na Hrvatskem 180.000 potniških avtomobilov ah četrtino vseh, ki so vozili po jugoslovanskih cestah.
Vehko povpraševanje po avtomobilih v naši državi spodbuja vse izdelovalce k ambicioz-

IMaš dom na Gorjancih odprt
Ena izmed najlepših in najbližjih turističnih točk so Gorjanci. Njihovo lepoto in svežino pa poznajo samo tisti, ki so Gorjance spoznah od blizu in uživah v lepoti gorjanskih gozdov in prostranih košenic.
Naše podjetje je lepotam bližnjih Gorjancev dalo svoj prispevek že leta 1962. Od prvotnega oskrbnika planinskega zavetišča Naceta Hu-doklina je odkupilo dom in ga preuredilo v dom oddiha in rekreacije za člane kolektiva. Dom, ki leži na vrhu prostranih košenic v senci mogočnih gozdov ob zgodovinski cerkvici Miklavža, postaja zatočišče članom kolektiva in drugim ljubiteljem gora. Čez Gorjance pelje tudi planinska transverzala na Polom in Kostanjevico. Planinci od bhzu in daleč prihajajo v naš dom, da se okrepčajo, mimogrede pa „pritisnejo" žig v svojo beležko kot dokaz, da so bili tukaj.
Vse več je motoriziranih planincev. Po dokaj dobri cesti se lahko pripeljete do
samega doma, do košenic pri Miklavžu ali celo do košenic na Trdinovem vrhu. Tudi se ni bati za parkirni prostor, Gorjanci so prostrani. Prostor za pripravo „roštilja" se prav tako lahko najde. Res pa je, da ni vseeno, kam bomo zapeljah svoj avto - v bližnji grm ali skozi visoko travo: to gotovo ne bo všeč tistemu, ki bo prišel na jesen kosit. Tudi pogorišča in ostanki „roštiljev" niso v okras naravi in Gorjancev.
Od našega doma lahko napravijo motorizirani izletniki lep peš izlet v znameniti in edini pragozd na Dolenjskem. Ni daleč do partizanske bolnišnice v Pendirjevki. Prav lep je enourni izlet od Miklavža (969 m) na Trdinov vrh, ki leži na 1.181 m nadmorske višine.
Tako utrujeni si boste zaželeli krepčilo v domu, ko se vrnete. Dobili ga boste ob vsakem času. Ob času dopustov priporočamo, da naročite rezervacije, če boste hoteh prenočiti v našem do-
mu-	DOM IMV
NA GORJANCIH
nim načrtom. Crvena zastava ski Uniš 65.000, slovenske to-pričakuje 1975 proizvodnjo varne pa okrog 85.000 potni-280.000 avtomobilov, sarajev- ških avtomobilov.
Delo na vrtalnem stroju je zanimivo, zahteva pa zbranost in pravilno zaščito pri delu!
VW-Daimler
Benz?
Nemški Spiegel trdi, da se na skrivaj pogovarjata VW in Daimler — Benz. Tema pogovora: sodelovanje v proizvodnji kamionetov. VW naj bi bilo ponuđeno 50 odstotkov v firmi „Hanomag — Henschel Fahr-zeugwerke“, ki pripada Daimler — Benzu. To naj bi štorih potem, ko je prodrla vest, da pripravlja VW mah kamionet, ki bi v predstavljal izredno močno konkurenco. O teh pogovorih niso povedah nič konkretnega — razen tega, da se obe firmi res pogovarjata!
IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Indu'trije motornih vozil Novo mesto
—	Izhaja vsak mesec v 4200 izvodih - Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 — Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Jože Sphchal
—	Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani
FuRUt
Kako se uveljaviti na Danskem?
Ena izmed prvih dežel v zahodni Evropi, v katero je Industrija motornih vozil začela izvažati, je bila Danska. Že v letih 1964—1966 smo izvozih 349 dostavnih vozil, ki še vozijo po Danski. Ta vozila so opremljena še z dvotaktnimi motorji.
Dostavnih avtomobilov nismo več izvažali, ker so naše proizvodne zmogljivosti premajhne, da bi lahko tekoče in kvalitetno pokrivah izvozne in jugoslovanske prodajne devize. Razen tega še vedno proizvajamo predraga vozila v primerjavi z inozemsko konkurenco.
V nadomestilo za ukinjeni izvoz dostavnih avtomobilov smo vključili izvoz prikolic, ki smo jih 1968 izvozih 206, v letu 1970 1014, lani pa samo 55. Takoj lahko ugotovimo, da izvoz v Dansko ni tekel tako enakomerno kot v ostale zahodnoevropske dežele. Na to je vplivalo več činitelje v:
1.	Naša nova prodajna organizacija se ni mogla enakovredno vključiti v zelo trdno tržno konkurenco, ki ima v Danski zelo čvrst položaj pri vseh prodajalcih prikolic.
2.	V tem kratkem času je dansko gospodarstvo doživelo več težkih trenutkov: povišanje uvoznih carin, davkov in taks, in omejitev kreditov. Ker naša prodajna organizacija nima sredstev za kreditiranje prodaje, je bila odvisna samo od prodaje proti takojšnjemu plačilu. To hibo je konkurenca s pridom izkoriščala in dosegla boljše prodajne uspehe.
3.	Vsako leto se proda na Danskem samo okrog 5000 prikolic, medtem ko so danski kupci zelo zainteresirani za nakup montažnih hiš in hiš na kolesih.
Vse to moramo pri naši bodoči prodajni politiki in prodajni organizaciji, ki jo vodi naša firma IMV - ADRIA CARA-VAN DANEMARK A. S. v mestu Vejle upoštevati, da bi dosegli primerne prodajne uspehe, kot smo jih v drugih zahodnoevropskih državah.
Izvozni načrt v sezoni 1972/73 (julij 1972 do vključno junij 1973) je: 1000 prikolic ADRIA in JUNIOR. Glede na ukrepe, ki smo jih že sprejeh za okrepitev prodajne organizacije na danskem trgu, tak načrt ni neuresničljiv.
V Koebenhavnu razstavljamo naše prikolice ADRIA. Kako prodreti na Danskem? Strokovnjaki pravijo, daje vse več zanimanja za mobilne hišice kot za običajne kamping prikolice!
IM V na zagrebškem sejmu

£	Zagrebški velesejem spada
0	med največje sejme v Ev-
£	ropi. Na več kot 16.000 kva-
0	dratnih metrov površine je
$	letos razstavljalo 730 raz-
J	stavljalcev iz 25 držav in
0	1.080 delovnih organizacij iz
J	Jugoslavije.
0	V tako močni konkurenci
£	proizvajalcev je IMV zavzela
J	dostojno mesto. Razporejeni
£	na odprtem prostoru smo
J	razstavili ves program do-
/	stavnih vozil, skoraj popoln
^	program ADRIA prikolic in
servisno opremo. Servisna oprema je bila razstavljena v montažni servisni postaji, ki je že od lanske jeseni stalno postavljena na Zagrebškem velesejmu.
Program osebnih vozil ni bil posebno poudarjen, vendar so se MINI, MIDI in MAXI znašli zraven najpri-kladnejših prikolic kot vlečna vozila in vzbudili veliko zanimanje obiskovalcev.
Čeprav na odprtem in brez dragih dekoracij, je bil
naš celoten izložbeni prostor okusno pripravljen in urejen. To so posebej poudarjali novinarji in fotoreporterji, ki so nas obiskovali in poročali o sejmu. Žal nam vreme ni bilo naklonjeno.
Stalno deževje je zmanjšalo število obiskovalcev, vendar smo vseeno zabeležili veliko zanimanje kupcev — privatnikov in velik obisk naših stalnih kupcev dostavnih avtomobilov. Na sejmu
0
je bilo tudi posvetovanje	£
zdravstvenih delavcev, ki so	J
nas v odmorih obiskovali in	£
si z zanimanjem ogledovali	£
vozila in prikolice.	^
Vse to bo prispevalo k	J
boljši prodaji naših izdelkov,	*
kar je v času sedanjih fi- £ nančnih težav v gospo- 0 darstvu še posebno važno in J pomembno.	0
BRANKO KRO VINO VIČ,	0
šef Predstavništva £ IMV Zagreb 0