POSEBNA IZDAJA
Podpisujmo proti razkosanju!
H
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Živela Sovjetska zveza, zaščitnica naših interesov!
OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 260
TRST - TOREK, 13. OKTOBRA 1953
CENA 10 LIR
V ponedeljek je sovjetska vlada poslala vladama ZDA in Anglije noto, v kateri se pravi:
Dne 8. oktobra sta vladi Združenih držav in Velike Britanije naznanili svoj sklep, da izročita cono A STO italijanski vladi. Ta sklep vlad Združenih držav in Velike Britanije, sklep, ki ded na dva dela Tržaško ozemlje, je treba smatrati kot zelo grobo kršitev določb mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na ustanovitev STO. Kot znano, predvideva mirovna pogodba z Italijo ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, nevtralnega in demilitariziranega, ki bi se moral vladati na podlagi začasnega režima in s statutom STO, ki bi jamčil prebivalstvu demokratično pravico in svobodo. Na podlagi mirovne pogodbe bi moral Varnostni svet OZN določiti tržaškega guvernerja, nato bi se moral organizirati vladni svet Ozemlja, u-stanoviti bi se moral parlament in pripraviti osnutek ustave. Mirovna pogodba je nadalje predvidevala, da bi morale v 135 dneh po imenovanju guvernerja vse čete zapustiti Tržaško ozemlje. Na podlagi obveznosti, ki so jih prevzele Združene države, Velika Britanija, Francija, Sovjetska zveza in druge dežele, ki so bile soudeležene pri mirovni pogodbi z Italijo, na podlagi protokola Sveta zunanjih ministrov teh štirih dežel, ki je zasedal 12.
decembra 1945, bi se bila morala zagotoviti določitev guvernerja za STO s strani varnostnega sveta, dočim bi morala istočasno stopiti v veljavo mirovna pogodba z Italijo.
Te obveznosti — nadaljuje nota — niso bile izvedene, ker nista vladi Združenih držav in Velike Britanije izpolnili sprejetih obveznosti, kar se tiče ustanovitve STO, in sta odbili vse Varnostnemu svetu predlagane kandidature za funkcijo guvernerja STO, čeprav nista imeli nobenega razloga za svojo odklonitev. Vladi Združenih držav in Velike Britanije sta odklonili svoje privoljenje v imenovanje katerega koli kandidata za funkcijo guvernerja, tudi kandidatov, ki sta jih prej sami predlagali Varnostnemu svetu. Kršitev sporazumov s strani Združenih držav in Velike Britanije, ki so jih prevzele, se odraža o-benem v dejstvu, da je bil Trst spremenjen na ilegalen način v anglo-ameriško vojaško in pomorsko bazo, ki igra važno vlogo v napadalnih načrtih severno - atlantskega bloka. V svoji izjavi skušata vladi Združenih držav in Velike Britanije — čeprav so vsa dejstva znana — razlagati, da se vse to dogaja, ker «se STO nahaja v takih okoliščinah, da Je nemogoče priti do sporazuma z drugimi deželami, ki so podpisale mirovno pogodbo, katere se strinjajo z ustanovitvijo stalne-
ga režima na STO, kot ga predvidevajo sporazumi.»
Dejstva o stališču Združenih držav in Velike Britanije v Varnostnem svetu OZN, ko se je razpravljalo o tem vprašanju glede imenovanja guvernerja za STO, nadalje dokazujejo, da so bile Združene države in Velika Britanija tiste, ki so preprečile in preprečujejo izvedbo pogojev mirovne pogodbe z Italijo v členih, ki se tičejo ustanovitve STO. Sovjetska vlada je v svojih notah i dne 17. novembra 1951 in 24. Junija 1952 že opozorila Združene države in Ve'iko Britanijo na dejstvo, da delitev SIT) ni v skladu z ohranitvijo miru in varnosti ter lahko ustvarja nove komplikacije v tem delu Evrope. V navadenih notah se je nadalje podčrtalo, da Je delitev Svobodnega tržaškega ozemlja proti interesom prebivalstva, ker preprečuje uporabljanje demokratičnih pravic, predvidenih v statutu STO.
Vsa dejstva dokazujejo — zaključuje sovjetska nota — da prinaša nova kršitev mirovne pogodbe z Italijo s strani Združenih držav in Velike Brl-tanjc neizogibna trenja med vladama ki imata skupne meje s STO ter ustvarja nevarnost za mir in varnost na tem o-zemlju. Zaradi tega smatra sovjetska vlada, da je zanjo potrebno Izjaviti, da pada vsa odgovornost za kršitev mirovne pogodbe z Italijo na Združene države In na Veliko Britanijo.»
Titovci hočejo priključitev cone À in Trsta k Jugoslaviji
Ali se s tem stališčem strinjajo titovski svetovalci, ki so v občinskih svetih pristali na resolucije o ustanovitvi STO ?
Ce je še kdo, ki verjame v dobronamernost titovcev, bo tokrat razumel, da so titovci najbolj zakrknjeni sovražniki STO in naših interesov.
Včeraj, v ponedeljek 12. t. m. zjutraj je izšla posebna izdaja «Primorskega dnevnika» z naslovom na devet stolpcev «Hočemo Jugoslavijo». Postaviti v tem trenutku vprašanje priključitve cone A in Trsta k Jugoslaviji pomeni postaviti se na anglo-ameriško stališče, postaviti se na Fellovo stališče in izvesti zločinski načrt za onemogočitev enotne fronte proti barantanju, proti razkosanju STO, proti našim interesom, pomeni upravičiti Pellove zahteve po coni A in tudi po coni B, pomeni postaviti se proti željam in težnjam vseh tržaških Slovencev.
Franc Stoka si je prevzel težko in usodno odgovornost za ta korak tržaških titovcev. V svojem uvodniku pravi:
«Hočemo živeti v tisti državi, katere sestavni del smo po vseh zgodovinskih, zemljepisnih, narodnostnih, gospodarskih in kulturnih činiteljth. Mi hočemo pripadati k Jugoslaviji. Mi hočemo Jugoslavijo!»
«Zato zahtevamo, da se sedaj, v teh zgodovinskih dneh končno pravično reši to naše tržaško vprašanje s priključitvijo vsega našega ozemlja s tržaškim mestom vred k Jugoslaviji».
Kaj pravijo k temu najnovejšemu titovskemu stališču tržaški Slovenci? Kaj pravijo naši ljudje, ki se borijo za ustanovitev STO, ker vedo in se zavedajo, da je .STO edina rešitev, ki je danes v našem interesu ter v interesu italijanskega in jugoslovanskih narodov? Naši ljudje so za STO, ker je to predvsem v interesu miru v svetu.
Kaj bodo rekli sami titovski pristaši k temu stališču, ko so njihovi predstavniki v občinskih svetih Nabrežine, Zgonika, Repen-labra, Doline sprejeli.skupno z ostalimi predstavniki volivcev enotne resolucije, v katerih se zahteva ustanovitev Svobodnega trža-' škega ozemlja?
Kako se sklada ta najnovejša titovska zahteva s težnjami in željami našega prebivalstva? Ali ni ta zahteva provokatorska, ker upravičuje sličen korak Pellove vlade?
Dejansko se dogaja, da imajo titovci tr: linije:
I.	V občinskih svetih linija za ustanovitev
STO;
II.	linija, ki jo je Tito iznesel v Leskovcu, o predaji Trsta Italiji in priključitvi ostalega dela cone A k Jugoslaviji;
III.	linija Franca Stoke in tržaškega titovskega vodstva za priključitev vse cone A k Jugoslaviji.
Ali se strinja s to linijo titovski župan zgo-niške občine Obad, ki je glasoval skupno z ostalimi svetovalci za ustanovitev STO?
Ali se strinja s to linijo titovski župan v Rspentabru?
Aii se strinja s to linijo titovski svetovalec v Dolini Marc?
Ali se strinja s to linijo titovski svetovalec v Nabrežini Srečko Colja?
Tržaški Slovenci so sedaj poklicani, da kličejo na odgovornost titovce, ki ne morejo več trditi, da se borijo za njihove interese, ker zahtevati priključitev k Jugoslaviji pomeni zahtevati uničenje STO,
Tržaški Slovenci hočejo skupno s tržaškimi Italijani preprečiti barantanje, razkosanje STO, hočejo naj se ljudstvu omogoči, da pove svoje mnenje o vseh teh pogubonosnih kolobocijah, ki prihajajo s strani imperialistov. Rima in Beograda.
Naše ljudstvo je poklicano, da v tem trenutku napravi konec s titovskimi izdajalci, jih osami, jim pokaže povsod vrata!
Dol z izdajalci, proč z izdajalci1
Nov opičji skok Titove vlade
Po vsem dosedanjem kričanju, organiziranju pou-ičnih manifestacij in podžiganju vojnega vzdušja je Titova vlada napravila v ponedeljek nov opičji skok. Državni podtajnik za zunanje zadeve Bebler je izročil poslanikom Amerike, Anglije in Italije noto Titove vlade, v kateri predlaga sklicanje konference med Jugoslavijo, Italijo, ZDA in Veliko Britanijo, na kateri naj bi se odpravila vsa dosedanja trenja glede tržaškega vprašanja in bi se končno Izvedlo barantanje na tak način, da bi bila ovca cela bi volk sit,
Tito je v Leskovcu ponudil Trst Italiji
V soboto je dal Tito v Leskovcu novo krepko brco mirovni pogodbi z Italijo, ki jo je razen Jugoslavije podpisalo 1947. leta še 20 držav. Po svojih 14 in več «rešitvah» je v soboto prišel na dan z novim predlogom za rešitev tržaškega vprašanja, ki je še en dokaz več, da je prav Tito tisti, ki ponuja in prodaja Trst in tržaške Slovence Italiji. Evo kaj pravi: «Po dajmo rešiti na ta način to vprašanje: naj bi se ustanovili dve avtonomni enoti, cona B z vsem zaledjem Trsta, z vsem ozemljem cone A, id je naseljeno ne pretežno temveč popolnoma s Slovenci. Naj bo to avtonomna enota pod suverenostjo Jugoslavije in to recimo za določeno dobo, recimo za deset ali več let. Samo mesto Trst pa naj bo za isti čas prav tako avtonomna enota pod suverenostjo Italije, s tem, da nihče nima pravice raznarodovati tega ali onega. To bi bila neka znosna rešitev».
Posledica Titovega hlapčevstva do anglo-ameriških imperialistov
Mislimo, da je novi predlog Tita dovolj jasen in ne dopušča nikakega dvoma o izdajstvu beograjskega trinoga, ki mora delati vratolomne skoke, da prikrije pred svojimi, podlo varanimi narodi in tržaškimi Slovenci svojo hlapčevsko politiko napram Anglo-ameri-škim gospodarjem. Kljub vsem visoko donečim frazam, grožnjam in rožljanju z orožjem ob mejah, so Titu v bistvu predvsem pri srcu, ne morda usoda tržaškega ozemlja in njegovih prebivalcev, marveč predvsem in v prvi vrsti interesi atlantske vojne skupnosti. To razvidimo tudi iz naslednjih njegovih besed:
«Prišel sem do prepričanja, da je vprašanje sodelovanja z Italijo, posebno še vprašanje vojaškega sodelovanja, zelo daleč, če bodo oni nadaljevali s takimi poskusi, s kakršnimi so začeli».
Tita torej še posebno interesira vojaško sodelovanje z Italijo. Kaj pa je prav za prav to vojaško sodelovanje, ko pa vendar titovci vedno kričijo o «beraškem in cunjastem imperializmu», o «državi, ki je izgubila vojno» itd? Gre v bistvu za izpopolnitev sredozemskega napadalnega pakta, v katerem so že vključene Jugoslavija, Grčija in Turčija, manjka samo še Italija, ki ni še pristopila prav zaradi ovire, katero predstavlja nerešeno tržaško vprašanje. Kakor vidimo torej je Tito pripravljen na «novo žrtev» kar tudi sam priznava, le da bi prišlo do «okrepitve fronte proti agresiji», to je, da bi prišlo do izpopolnitve imperialističnega vojnega bloka za napad na Sovjetsko zvezo in dežele ljudske demokracije. V tem tiči dejansko vsa skrb beograjskega zvestega hlapca atlantske politike, ki je izražena tudi v teh besedah njegovega govora v Leskovcu :
«Napravili so to, česar si oni gotovo niso želeli s lem svojim aktom, da bodo s tem, da so izročili la memorandum, poslabšali odnose med nami in Italijo, da bodo na ta način oslabili fronto proti agresiji, tisto fronto, za katero pravijo, da ima najslabšo točko na lem mestu, to je fronta proti agresiji, ki se ustvarja v Evropin.
Tito že odkrito pove, da ne gre tu za odnose med .italijanskim in narodi Jugoslavije, marveč za odnose dveh vlad, satelitov anglo-ameriških imperialistov, ki sta podredili in podrejata svoje nacionalne interese in sploh nacionalno neodvisnost politiki najbolj zakrknjenega protisovjetizma in protikomunizma.
To je razvidno tudi iz Titovega govora, ki ga je imel naslednjega dne v Skoplju, kjer sicer preti z «vkorakanjem v cono A», toda že v isti sapi pravi:
«Prepričan sem, da bodo tudi tokrat zmagali gdrav razum in želja, da se stvari ne zaostrujejo dalje... Moja želja, in to je tudi želja vseh naših ljudi, vseh naših narodov je, da pride do znosnih odnosov, da prida do neke rešitve.., kaj bi imeli od tega, če
se mi jutri udarimo z Italijani?... Naj nas pustijo same z Italijani, pa da se o tem pomenimo».
In tako «rešitev», s katero bi pomiril — kot sam priznava, — Jugoslovanske narode, je Tito privlekel na dan v svojem govoru v Leskovcu. V interesu atlantske skupnosti, za interese atlantskega bloka, za interese vojne proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam je Tito pripravljen pozabiti na vse, kar je bilo doslej med Italijo in Jugoslavijo. To je povsem jasno povedal v Skoplju z besedami:
«Toda mi smo pripravljeni, ne glede na vse to, kar je doslej bilo, kar smo govorili, nuditi roko Italijanom, zavezniki pa naj vplivajo na Italijo, naj ji rečejo, da je mnogo važnejše prijateljstvo z Jugoslavijo, kot pa vprašanje Trsta in vprašanje cone A».
Tudi s temi besedami se je Tito razkrinkal koz liajzvestejši hlapec atlantskega vojnega bloka, ker je hotel povedati zaveznikom, da se prav dobro zaveda kateri so «višji interesi» in da niso to. ne vprašanje Trsta in ne vprašanje cone A, marveč edino le vprašanje vojaškega sodelovanja z Italijo, to je sodelovanja v okviru atlantske skupnosti.
Kakor vidimo je tudi iz obeh zadnjih Titovih govorov še bolj jasno razvidno, da noče rešiti tržaškega vprašanja v sklopu mirovne pogodbe. Dočim je Titova vlada prvi trenutek ob objavi anglo-ameriške-ga diktatorskega memoranduma kričala, da bo protestirala pri OZN, Tito tega sploh ni omenil. Očividno je, da Titova vlada noče, da bi prišlo vprašanje pred to mednarodno organizacijo, kjer so Sovjetska zveza in ljudske demokracije, ker ve, da bi odločno nastopile proti vsakemu mešetarjenju ter zahtevale spoštovanje podpisanih in prevzetih obveznosti. ZDA, Anglija, Francija. Fella in Tito, vsi ti kravji mešetarji in prekupčevalci imajo ves interes, da se naše vprašanje ne reši v cilju miru, da se ne reši po določilih mirovne pogodbe, ker bi to pomenilo končno ustanovitev STO in s tem izgubo Trsta, kot strateške vojne baze za napad na SZ. Zato je tudi zadnji Titov predlog o dveh avtonomnih enotah nova groba kršitev mirovne pogodbe, kot je težka kršitev iste, vkorakanje, jugoslovanskih čet v cono B. Tito noče postaviti tržaškega vprašanja pred OZN, ker ga hoče rešiti brez Sovjetske zveze in proti njej, in noče ga rešiti, v interesu prebivalstva STO, tržaških Slovencev, jugoslovanskih ter italijanskega naroda.
Tito je raztrgal mirovno pogodbo
Da je prišlo do izročitve uprave cone A Italiji ima poleg ZDA in Anglije glavno krivdo tudi Tito, ki je še leta 1947 začel obračati hrbet mirovni pogodbi.
S poteptanjem pogodbe pa je Tito izdal interese iržaških Slovencev, ki jim jih je slednja jamčila, obrnil je hrbet veliki bratski slovanski deželi Sovjetski zvezi, ki se skozi vsa ta leta vedno in na vseh mednarodnih forumih bori za spoštovanje mirovne pogodbe in ustanovitev STO. Če bi Tito ne izdal mogo-enega tabora socializma in miru ter ostal zvest svojim obveznostim, bi danes ne imeli brutalnega diktata Anglo-američanov o prepuščanju uprave Italiji,
Kljub vsem spletkam, težkim provokacijam s strani beograjskega trinoga, diktatu Anglo-američanov in vsem temnim naklepom, ki se snujejo proti STO. pa nam mora biti v vzpodbudo, da imamo na naši strani veliko Sovjetsko zvezo, ki zahteva da se spoštujejo prevzete obveznosti in z dejanji dokazuje, da zanjo pogodbe niso nikake krpe papirja. V svoji nespremenjeni in še vztrajnejši zahtevi za spoštovanje mirovne pogodbe imamo na naši strani mogočno m zvesto zaveznico, imamo na naši strani veliko mednarodno fronto miru. Pred še neizvedenim diktatom naj nam bodo vsa ta dejstva v vzpodbudo in vztrajnost v veliki protestni akciji proti razkosanju STO in zahtevi, da se nudi našemu prebivalstvu možnost, da ee samo izreče o svoji usodi.
ŽIVELO SLOVARSKO ITALIJANSKO «100!
z tirnim Minoi irwtto raztasanie irzan izei®
TRI LINIJE: IZDAJSTVO
V svojem govoru, ki ga je imel Tito v soboto W.t.m. v Leskovcu, je prišel na dan z novim predlogom ta rešitev tržaškega vprašanja, ki se glasi:
“Pa dajmo rešiti na ta način te vprašanje : naj bi se ustanovili dve avtonomni enoti, cena B z vsem zaledjem Trsta, z vsem ozemljem cone A, ki je naseljeno ne pretežno, temveč popolnoma s Slovenci. Naj bo to avtonomna enota pod suverenostjo Jugoslavije in to recimo za določeno dobo, recimo za deset ali več let. Samo mesto Trst pa naj bo za isti čas prav tako avtonomna enota pod suverenostjo Italije, s tem, da nihče nima pravice raznarodovati tega ali onega.*
Pod velikim naslovom “Hočemo Jugoslavijo“ pa je “Primorski dnevnik“ objavil v ponedeljek J2.t.m. uvodni članek s podpisom tržaškega titovskega hierarha Franca Stoke, ki se zaključuje tako-le:
“Zato zahtevamo, da se sedaj, v teh zgodovinskih dneh končno pravično reši to naše tržaško vprašanje s priključitvijo vsega našega ozemlja s tržaškim mestom vred k Jugoslaviji."
Na sejah občinskih svetov v Nabrežini, Zgoniku, Re-pentabru in Dolini pa so se titovci izrekli za ustanovitev STO.
Tri linije, trije obrazi in vedno eni in isti izdajalci!
Podeželske občine za STO
Titovci so nevarni
fašistični vojni hujskači
Vsakemu treznemu in razsodnemu človeku Je postalo jasno, da je Tito sokrivec za vse to, kar je nastalo v teh dneh. Te sokrivde ne more skrivati niti s svojim blaznim kričanjem po Jugoslaviji, niti z uprizarjanjem demonstracij, niti z roiljanjem orožja.
Pribiti je treba, da do tega položaja ne bi bilo nikoli prišlo, če se Tito ne bi bil zvezal z Anglo-amerikanci. Dokumenti govorijo, da je Tito marca 195.3 v Londonu pristal na sedanji anglo-ame-riški diktat v zameno za angleško pomoč v orožju in denarju. Pridržal si Je le pravico, da kriči in besni.
Da je to tako in ne drugače, nam dokazuje njegov sobotni govor v Leskovcu, kjer je kot opica preskočil iz svojega predloga o «internacionalizaciji» Trsta na predlog o izročitvi uprave Trsta Italiji. Dejansko je torej Tito, medtem ko je kričal in grozil -s tanki, napravil korak nazaj, ki dokazuje pustolovstvo njegove politike.
Naši ljudi se. belo vprašali, kaj naj pomenijo titovske grožnje, pomiki čet in ogrevanje nekaterih blaznežev, ki hočejo prijeti za ameriške puške. Iz vsega, kar je sedaj razvidno, se prihaja do zaključka, da hoče Titova vlada, naj bi v Trstu ostali Anglo-amerikan-cl v vlogi «pomirjevalcev» in «zaščitnikov» titovskih interesov. Tako da bi v določenem trenutku imeli v Trstu poleg italijanskih tudi anglo-ameriške čete. Vse za «blagor» Trsta in Tržačanov. Prepričani smo, da je to cilj, ki ga Tito zasleduje z vsem svojim hrupom. Ko bi Anglo-amerikanci v vlogi «rešiteljev» pristali na nadaljevanje svoje okupacije, bi Tito nehal s svojimi komedijami in bi se zadovoljil z anglo-amert-škiml zagotavljanji.
Ali si more sploh trezen in razsoden človek zamisliti, da bodo Anglo-amerikanci, ki pošiljajo o-rožje in denar l Titu i Pelli in ki imajo v rokah i rimsko i beograjsko vlado dopustili, da bi se dva njih hlapca spoprijela in streljala drug proti drugemu tisto munt-cijo, ki so jo v Washlngtonu in Londonu namenili narodom vzhodne Evrope?
To je nemogoče že iz tega razloga, ker so Anglo-amerikanci izdali svoj diktat zato, da bi spravili v skupno zavezništvo Italijo in Jugoslavijo za imperialistične potrebe proti socialističnemu taboru,
Po slovenskih vaseh krožijo nekateri titovski pristaši, ki pravijo, da Tito ne more stopiti v vojno proti Italiji, ker bi potem «Jugoslavijo napadla Rusija». S tem že pripravljajo ozračje za korak nazaj, ki ga bo moral prej ali slej napraviti Tito.
Ampak ne glede na to, se mora jasno pribiti, da je prav Tito tisti, ki je nesramno izdal interese tržaških Slovencev. Ce bi bila danes Jugoslavia v taboru socializma, na strani Sov. zveze, smo stoodstotno prepričani, da ne bi bil nastal sedanji položaj, ker bi Jugoslavija zahtevala skupno s Sovjetsko zvezo spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo in ustanovitev STO. Vsak titovec, ki se mu postavi to vprašanje, se znajde v zelo nerodnem položaju. Saj so v vseh teh petih letih kričali, da je Jugoslavija «končno svobodna» in da je sedaj v družbi «enakopravnih držav». Sedaj se titovci z lahkoto prepričajo da ni res, saj so prav Titovi prija-teli Anglo-Amerikanci izdali zloglasno noto S. oktobra. Postalo je jasno, da je proti interesom lastnega ljudstva biti pripatelj Anglo-amerikancev. Titovci zakrivajo v svoji propagandi in v svojem tisku to dejstvo. Mi pa moramo to dejstvo pojasniti vsem ljudem. Poteptanje mirovne pogodbe, ki so ga zakrivili Anglo-amerikanci, je protisovjetsko in vojno dejanje. Ker je Tito proti Sovjetski zvezi, je jasno, da še je s tem dejanjem strinjal in ga odobril.
Na vsak način pa si postavljamo vprašanje titovskega rožljanja z orožjem, To njegovo rožljanje je jašističnega značaja. Rožljati danes z orožjem je zelo nevarno. Ce bi se sprožila ena sama puška, bi to pomenilo vojno. Ampak to ne bi pomenilo sani o vojno med Jugoslavijo in Italijo, marveč v kratkem, morda par ur potem evropsko in svetovno klanje. Vsak, ki odobrava titovsko rožljanje z orožjem, kot tisti, ki je odobraval Pellovo rožljanje, je človek, ki je vreden sodišča in norišnice. Vsak, ki ploska titovskim tankom in ki se razvnema od veselja, ko Tito grozi z orožjem, je sovražnik ljudstva in ga je treba kot takega i-zolirati iz človeške skupnosti. Ali ni bilo dovolj klanja na svetu? Kdor si ga danes še želi, Je zločinec najslabše vrste. Veseliti se vojne, pomeni veseliti se svoje lastne smrti, veseliti se poto-
kov krvi, potokov solza, bombardiranj, neizmernega gorja, stotin tisočev in milijonov mrtvih ljudi,
Ce bi danes obstajalo mednarodno pravo, ki bi to določevalo, bi se Tito in njegovi razbojniški sodelavci morali postaviti na zatožno klop, ker predstavljajo nevarnost za mir in človeštvo
Mi komunisti smo proti vsaki vojni, ne sami proti vojni, ki bi jo sprožiti proti socialističnemu svetu. Mi smo tudi proti vojni med kapitalističnimi in fašističnimi državami, ker vemo. da od nje ljudstvo nima nobenega dobička, marveč samo gorje. Zato razkrinkajmo titovce, osamimo jih od naše skupnosti poštenih ljudi, postavimo jih na sramotni oder, prezirajmo jih in odvračajmo se od njih kot od zločincev, ki hočejo slabo človeštvu.
Glede Tržaškega Ozemlja pa vedimo, da anglo-amer iški diktat ni izbrisal Mirovne pogodbe z I-talijo in da mi nadaljujemo borbo za njeno uresničenje, kar si vse ljudstvo želi. Nabirajmo podpise proti razkosanju, ustvarimo enotno fronto proti mešetarjem, pokažimo svetu, da hočemo STO, zahtevajmo od OZN, naj nas vpraša za mnenje, preden bi sploh prišlo d.o kakšne za nas in za svet pogubonosne rešitve!
Spričo brutalnega vojaškega | diktata o izročitvi uprave cone A Italiji so se v soboto in nedeljo sestali vsi podeželski občinski sveti, ki so zavzeli, izražajoč voljo ljudstva odločno stališče.
Na izredni seji, ki je bila v soboto v Dolini je občinski svet enoglasno izglasoval naslednjo resolucijo:
«Občinski svet občine Dolina, zbran na izrednem zasedanju dne 10. oktobra 1953, z ozirom na anglo-ameriško noto z dne 8. oktobra 1953, ki določa razdelitev STO z izročitvijo cone A Italiji in cone B Jugoslaviji, smatra da ta nota grobo krši mirovno pogodbo z Italijo in docela prezira OZN in 21 držav podpisnic mirovne pogodbe. Izvedba te note bi pomenila poslabšanje življenjskih pogojev prebivalstev obeh con STO in bi istočasno poslabšala že itak kritične odnose med o-bema sosednima državama, kar bi neizogibno zaostrilo nacionalistična trenja med raznimi strujami tukajšnjega prebivalstva. Zaradi tega in v zvezi s težkimi posledicami, ki bi nastale — odločno protestiramo proti takemu enostranskemu sklepu ameriške in angleške vlade in proti tistim državnikom, ki so s svojo politiko pripomogli k ustvaritvi tega stanja. Zahtevamo, da se spoštuje volja našega prebivalstva, ki se je že večkrat izrazilo za u-stanovitev STO. Spričo nevarnosti, ki preti v tem trenutku STO in njegovemu prebivalstvu apeliramo na OZN, da intervenira in podvzame potrebne korake za spoštovanje volje prebivalstva obeh con STO o dokončni rešitvi našega problema.»
Na izredni seji v Nabrežini so svetovalci vseh skupin enoglasno odobrili resolucijo, ki izraža protest proti samovoljni in krivični odločitvi ZDA in Anglije, zahteva takojšnjo intervencijo VS OZN, da prepreči razkosanje STO ter zahteva uveljavitev mirovne pogodbe ter vzpostavitev reda in zakonitosti.
Na seji v Repentabru pa so titovci usmerili vso borbo ne morda proti glavnim krivcem nastalega položaja, marveč proti komunistom. Repentabr-ski titovci. ki so jim poslušno sledili tudi liparji, so dejansko osredotočili ves svoj srd in gnev proti naši partiji in K Pl ter skušali s tem prikriti, kdo so dejansko krivci tega stanja. Že sama vsegina izglasovanega poziva, ki ga je «Primorski» objavil na vidnem mestu, dočim je najbrže «pozabil» na resolucijo naslovljeno na OZN, je dovolj zgovoren dokaz nizkotnega hlapčevstva imperializmu. S tem so repentabr-ski titovci in liparji pokazali ves svoj protikomunizem in na ta način spravili docela v oza-
Od komunistov iz Genove, Torina, La Spezie in Savone so naši partiji prišle solidarnostne brzojavke, v katerih se poudarja, da so nam italijanski tovariši ob strani v naši pravični borbi proti razkosanju.
dje borbo za rešitev prebivalstva iz današnjega stanja.
V	Miljah je bila v nedeljo zjutraj soglasno odobrena naslednja resolucija, proti kateri pa je, kot običajno glasoval titovec Vatta.
«Občinski svet občine Milje, zbran na izredni seji dne 11. oktobra 1953, potem ko je zvedel za noto ameriške in angleške vlade glede prehoda v roke Italiji uprave cone A STO, vi-devši v tem dejanju osovraženo razdelitev obeh con ozemlja med Italijo in Jugoslavijo, dviga formalen in ogorčen protest proti temu enostranskemu sklepu, ki prinaša mednarodne komplikacije in nadaljnje poslabšanje že itak težkih pogojev cone A in cone B; pošilja ganljiv in solidaren pozdrav prebivalstvu cone B, ki je obsojeno, morda za vedno, da prenaša Titov režim zatiranja in terorja.
Odsotni so bili svetovalci o-stalih političnih skupin, ki so se hoteli na ta način izogniti lastnim odgovornostim pred svojimi volivci. Naravnost nesramni, še bolj pa bedasti so bili Izpadi titovca Vatte, ki je v svoji, na pamet naučeni intervenciji padal iz enega protislovja v drugo in v zaključku zahteval... samoupravo. Njegov gospodar Tito pa je dan prej v Leskovcu še enkrat ponujal Trst Italiji.
V	Zgoniku pa je bila istega dne soglasno odobrena naslednja resolucija:
«Občinski svet občine Zgonik, zbran na izrednji seji dne 11. oktobra 1953 ugotavlja, da predstavljata sklepa vlad ZDA in Velike Britanije, s katerima se prepušča' uprava cone A STO italijanski republiki, protizakonito in samovoljno odločitev, ki grobo tepta določbe .mirovne pogodbe z Italijo, podpisane in odobrene od 21 držav, da uničuje s tem pogodbo ustvaritve STO in krši obveznosti, ki izvirajo iz poverjenega jima mandata od strani VS OZN; pribija, da prebivalstvo občine Zgonik tega sklepa ne more priznati in sprejeti, ker je naperien proti interesom na STO živečega prebivalstva in ki prinaša težke in pogubono-sne posledice za svetovni mir; protestira proti nezakonitemu in samovoljnemu . sklepu v i-menu vseh prebivalcev občine in odločno zahteva, da se ta sklen nemudoma prekliče in da se dokončno uveljavi mirovna pogodba z Italijo (er ustanovi STO v smislu določb te pogodbe.
Na seji je tov. Rirc razkrinkal težke odgovornosti, ki jih nosi za nastalo starre prav jugoslovanska vlada, kateri so se hiteli titovci in liparji zahvaljevati. Tov. Pirc je pravilno podčrtal, da če se imamo komu zahvaljevati, je to prav SZ, ki je vedno dosledno branila
mirovno pogodbo. Tudi na na-brežinski seji so titovci povlekli na dan «zahvalo» beograjskemu valptu in mešetarju, ki jo je pa naš svetovalec tovariš Škrk isto tako razkrinkal.
Uspeli v nalil polip pioti i olii
s Odbor za sporazum med tržaško federacijo Italijanske socialistične stranke in Komunistične partije STO je na sestanku, ki je bil nujno sklican spričo težkega položaja, nestalnega zaradi objave anglo-ameriške note, s katero se o-dreja dokončno razkosanje O. zemlja, sklenil začeti akcijo za zbiranje podpisov proti razkosanju in z zahtevo, naj Organizacija združenih narodov vpraša prebivalstvo obeh con, kakšne so njegove težnje glede dokončne ureditve vprašanja STO».
Na zgoraj navedeno objavo so začeli že v petek polagati svoje podpise tržaški prebivalci, ki se zovedajo, da še ni vse izgubljeno, da je mogoče z enotno in odločno akcijo preprečiti strašne posledice, ki bi nastale iz razkosanja Svobodnega tr žaškega ozemlja.
Prve podpise je dalo v petek
preko 500 udeležencev zborovanja pri Magdaleni, kjer je generalni sekretar Komunistične partije STO tov. Vidali objasnil nastali položaj, razkril vse ozadje mahinacij atlantskih zaveznikov na škodo prebivalstev obeh con STO in nakazal, kako se je treba združeno boriti, da se ohrani STO in mir.
Istočasno so začeli zbiranje podpisov tudi po vseh ostalih okrajih in vaseh. Iz prvih po datkov izhaja, da so pristaniški delavci nabrali že takoj prve dni 993 podpisov, na Pon-čani 800, pri Sv. Jakobu 450, v Zgornji Kolonji 309, v središču mesta 295, v Domju so vsi prebivalci, razen dveh družin, podpisali zahtevo. Tudi po vaseh ljudje plebiscitarno podpisujejo, ker se nočejo vdati v usodo in dobro razumejo, da je treba poskusiti vse, da se rešimo pred razdejanjem.
Pozivamo vse Slovence, ki jim je pri srcu naš obstoj, naše mirno življenje v lastni državi, ki nam je bila priznana od najvišje mednarodne organizacije in ki se ne sme uničiti, naj se pridružijo splošnemu protestu, da ohranimo mir, da ohranimo življenja naših o-trok, za katere smo odgovorni.
Podrepniki beograjske
vlade niso naši prijatelji
Izvršni komite Komunistične partije STO je poslal 10. oktobra t. 1. odvetniku Stucca, v odgovor na poziv za skupno akcijo, naslednje pismo:
Gosp. odv. Stocca! Danes zjutraj je preko vas prispel naši Partiji predlog, da podpišemo brzojavko Varnostnemu svetu z zahtevo spoštovanja mirovne pogodbe, ki so jo že podpisale naslednje politične skupine: Fronta zn neodvisnost, Tržaški blok, Slo. vensko-italijanska ljudska fronta, Slovenska demokratska zveza, Slovenska krščansko socialna zveza in skupina neodvisnih Slovencev.
V imenu navedenih skupin so nam bili predloženi tudi drugi predlogi za skupno akcijo.
Centralni komite naše Partije je bil odveščen o predlogu in ga Je, videč v njem nizkotno špekulacijo, enoglasno odbil iz naslednjih razlogov:
Tržaški komunisti odbtjajo, da pridružijo svoj protest protestu
Stavka proti razkosanju
V	soboto je Zveza enotnih sindikatov proglasila 24-urno splošno stavko v znak protesta proti novemu atentatu na neokrnjenost STO, proti njegovemu razkosanju, ki ga hočejo uresničiti ango-ameriški imperialisti, da bi v interesu atlantske vojne politike pomirili in združili svoji hlapčevski vladi v Beogradu in Rimu.
Vsi zavedni delavci Trsta in podeželja so strnjeno stavkali in s tem izrazili svoje ogorčenje proti barantanju z našim Ozemljem in našimi življenji ter svojo zahtevo, naj se omogoči prizadetemu prebivalstvu, da samo, na demokratični podlagi, določi, kakšna naj bo njegova bodočnost. Posebno velik je bil odziv v vseh velikih tovarnah, v pristanišču in pri vseh delih na podeželju. Stavkali so vsi gradbeni delavci in številne srednje in male industrije. V raznih okrajih so skupno z delavstvom stavkali tudi trgovci, ki so za več ur zaprli svoje trgovine,
V	svoji slepi, nevideni šovinistični gonji, ki je postala zadnje dni posebno nesramna, so skušali titovski fašisti v svojem glasilu potvoriti razloge stavke ,in podtikati, da se stavka vrši za priključitev cone B k Italliji. S tem so upali, da bodo stavko razbili, da so
zavedno delovno ljudstvo Trsta nasedlo njihovim bednim špekulacijam. Ko so videli, da jim prvi poskus razbitja stavke ni uspel, so skušali titovski agenti tu pa tam zapeljati delovne ljudi v manifestacije odkrito nacionalističnega značaja. Toda to jim ni uspelo; kajti naše delovno ljudstvo ima preveč grenkih izkušenj, da bi se dalo zapeljati v šovinistične izpade proti kateremu koli od tu živečih narodov.
«Primorski dnevnik» je v svoji nedeljski izdaji nudil redkim zapeljanim delavcev, ki so zaradi titovskih šovinističnih mahinacij postali stavkokazi, izdajalci svojih delovnih sotrpinov, jasen dokaz, kako nesramno laže. (Dočim v začetku svojega članka trdi, da je «vod sivo sindikatov pozivalo k stavki le zato, da protestira proti delitvi obeh podočij, ker s tem ne bi prišlo vse STO pod Italijo...», se pozneje sam ugrizne v jezik in prizna, da so «v velikih podjetjih in tovarnah v glavnem delali samo pristaši Delavske zbornice in uradniki». (Pri tem so pozabil na svoje redke zaslepljence).
Vsak zaveden delavec in prebivalec našega Ozemlja, ki količkaj pozna dejansko stanje in ve, kaj je Delavska zbornica, razbljaška šovinistične organi-
zacija v službi italijanske vlade ve tudi, da če bi se vršila stavka resnično za priključitev STO k Italiji, bi bila Delavska zbornica prva, ki bi se pridružila stavki in bi jo podprli vsi italijanski šovinistični krogi, od uradnikov do trgovcev in delodajalcev.
Tako so se pa našli titovci in italijanski šovinisti na isti liniji, proti stavki, ker so hoteli preprečiti njen uspeh, ker so oboji za to, da se uniči STO in si vsak prigrabi več kot mu je mogoče.
Resnica je pa le ta, da se naše delovno ljudstvo bori proti novemu ukrepu ameriške in angleške vlade, ki daje cono A v upravo Italiji, ker se v tem skriva namen, da se dokončno razdeli Svobodno tržaško o-zemlje med Italijo in Jugoslavijo, da se uniči državna tvorba, ustanovljena na podlagi mirovne pogodbe z Italijo in se s tem raztrže važna mednarodna listina, ki jo je treba spoštovati v interesu miru in mednarodne varnosti. Vse titovsko kričanje vedno bolj prepričuje slovensko ljudstvo, da so titovci prvi, ki so pogazili sprejete obveznosti in nas po volji svojih anglo-ameriških gospodarjev prodali kot živino na sejmu. Zato tudi vse njihovo kričanje ne bo moglo prekričati te resnic*,
voditeljev političnih gibanj, KI jih zastopate, katerega ne morejo smatrati za iskrenega.
Prisotnost Titovih agentov V Trstu pri sličnem protestu nas ne more kot ogorčiti. Kajti oni so zagovorniki tiranskega režima, ki zatira slovensko, hrvatsko In italijansko prebivalstvo cone B In so bili vedno navdušeno sporazumni s politiko beograjske vlade, ki je že davno zavrgla svoje obveze do mirovne pogodbe in je za svoje vojne cilje postala soodgovorna za razkosanje Ozemlja.
Voditelji raznih takotmenova-nih indipendentističnih skupin so stalno dokazovali, da se strinjajo in podpirajo politiko titovske vlade, ki finansira in vzdržuje o-menjena gibanja in njihov tisk.
Vodstva titovskih in «tndlpen-dentisticnih» skupin so odbila svoj pristanek na našo zahtevo za sklicanje tržaškega občinskega sveta. Sabotirala so stavko, ki Je združila vse delovne ljudi v borbi proti razkosanju tega Ozemlja. Poslužujoč se titovskega ttska, «Primorskega dnevnika» in «Corriere di Trieste», so ta vodstva in njihovi voditelji tudi o teh zadnjih dneh koncentrirali vso svojo mržnjo in obrekljive žalitve proti Sovjetski zvezi, čeprav vedo, da je SZ edina med velesilami, ki je vedno zagovarjala uveljavitev mirovne pogodbe.
S temi in številnimi drugimi skupnimi zadržanji so voditelji političnih skupin, v imenu katerih ste danes predložili naši Partiji akcijsko enotnost, ponovno dokazali, da so po simpatijah In interesih povezani z anglo-amerl-ško imperialistično politiko, ki smo jo mi vedno razgaljali.
Pri odgovornih vladah, v občinskih svetih, v sindikalnem okviru In v raznih drugih protestnih oblikah so trtašši komuntsti te povedli svojo akcijo in bodo nadalje delovali proti razkosanju STO, za uveljavitev mirovne pogodbe, da se upošteva volja ljudstva.
V tej borbi se ob strani Komunistične partije STO združujejo Slovani in lialijanl raznih političnih mišljenj, ki hočejo Iskreno braniti Trst in naše Ozemlje, njegovo enotnost, njegovo demokratično in miroljubno življenje.
Pooblaščeni smo ne priznati takšne iskrenosti voditeljem, ki jih predstavljate.
IZVRŠNI KOMITE KP STO
«Iskrenost» teh ljudi se je prav posebno pokazala v ponedeljek zjutraj, ko Je «Primorski» Izšel t zantevo po priključitvi k Jugoslaviji. Tako so si titovci poželi tudi podpis pod zahtevo, naj OZN posreduje za ustanovitev STO.
Odgovorni ___
RUDOLF BLAŽIČ
urednik
—-----------ZIC (Blasi)
Založništvo «DELA* Ttsk* tip. riva. Torreb tanta CovsXHmJe Al*