PRIMORSKI DHIMK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Jutri v Trebčah
VELIKA LJUDSKA VESELICA
ki Jo priredi ttSIŽZ
Avtobusi začnejo voziti ob 10. uri iz uL F. Severo in z Garibaldijevega trga.
foo IV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din
«s
TRST sobota, 19. junija 1948
Poštnina plačana v gotovim 5p‘dlzione in abbon. postale
5tev. 927
FRANCOSKA VLADA ODGOVORNA
ZA DOGODKE V CLERMONT FERRANDU
Francoska KP zahteva, naj se notranji minister Moch postavi pod obtožbo - Danes enourna protestna stavka po vsej Franciji- Solidarnostna brzojavka 'češkoslovaških sindikatov francoskim delavcem
PARiz, IS. — Na današnji seji točoske zbornice je podal notrar
»Ji
tntnister Moch poročilo o do-
%u
v C.ermont-ferrandu. Po
razvoja dogodkov, je Moch le
J-:zaal, <ia je policija prekoračila "»vodila, ki jih je prejela.. Ko je temu odobril njene akcije, so ‘"^mistični poslanci ogorčeno ^■Citirali. Cim se je razburjenje ie Moch poudaril, da so po-Splošne konfederacije dela, ki J“je predložila vladnemu posre-Bertauxu, nesprejemljivi, da vlada ne more dopustiti, da
de. delavstva pripraviti ostale ‘&vce, da zavzamejo določeno sta-Pri teh besedah so komunisti Protestirali.
Nadaljnjem govoru Je Moch da je imela policija 275 T^ncev, od teCa nekaj težko račjih, 113 policistov pa je dobilo ™kodbe zaradi plinov in tekočin, y ®° jih manifestanti uporabljali.
tem trenutku Je komunistični Znanec Cachin zakričal proti Mo-da je lažnivec. V zbornici je j^-Al nepopisen nered: Komunisti ‘ socialisti so se sprejeli, kričanje bilo og.ušujoče, dokler ni prednik zbornice izpraznil tribu-* za občinstvo in tisk. nato pa še Sejo.
jjf0 stvaritvi seje je notranji mi-~Ter izjavil, da je policija areti-j ‘a 59 osep, meu temi tri Poljake, “pijana, enega Portugalca, enega Jtaškega vojnega ujetnika, enega .“•Srokanca in iri Indokitajce, in js bo jutri od Splošne konfedera-j? dela organizirana manifesta-1* delavstva, ki jo je vlada do-
tlila.
sl^vfšiini odbor francoske komunl-1 ®he part;je je v zvezi z dogodki , Cie r men tu izdal resolucijo, v .pri zahteva, naj se obtoži notra-“ minister, ki je prvi odgovoren incidente v Clermont-Ferrandu. n^lucija ugotavlja, da je izvrO-°dbor partije zahteval takojšnjo
Jbiiev izrednih ukrepov, podvze-proti delavstvu, dalje umik čet jš&pustltev aretiranih. Resolucija i ^tra, da je uporaba vojske in ■Jjc;je proti stavkajočim v nasutju i stavkovno pravico in s sln-r^Ur.mi pravicam!, ki so zajam-v ustavi. Spomenica zahteva !lidi izpolnitev delavskih zahtev in t02lva delavski razred, naj uporabi v°io voljo za končno zmago, francoski tisk je soglasen v tem,
da vlada, ki še ni prišla iz komaj zaključene politične krize v zbornici, pada že v novo, morda še težje gospodarske »n socialne težkoče in da tu izključeno, da se bodo ponovni konfUkti iz novembra B.umo-vi socialisti v svoji dvorezni v.cgi, ki vsebuje opravičevanje., v svojem glasilu «Populaire* zaman zatrjujejo, da se njihova stranka nima za kaj bati «ljudske sodbe*. Toda «Hu* man.te» opozarja svo.e čitate.je na enourno prekinitev oela v soboto, s čemer hočejo Francozi manifestirati za aktivno solidarnost v&;ga delavstva s stavkajočimi v Ciermont Ferrandu.
Kljub dohodkom v Cleremontu se bavi tisk še vedno s francosko zunanjo politiko. Tako p-še <-Llbc ranča)), da so tudi oni poslanci, ki so oddali svoj glas za vlado, v svoji notranjosti g.asovali proti londonskim sklepom in proti vladi. «Ce Soirs pa poudarja dejstvo, da vlada in Bidault ne moreta govoriti o zmagi in da vlada no bo mogla nadaljevati sedanjega političnega kurza, ker bo sicer doživela še večji polom.
«Hwnanitč» paše o nemški valutni reformi, da daje nemškim tru-§tom v zapadni Nemčiji finančne možnosti za povečanje njihovega delovanja, kar bo še bolj otežkočiio sporazumno rešitev nemškega vprašanja od stran; vseh štirih «11. «f*s,risien Llbere* pa navaja, da bo morala vlada vsekakor povečati število svoj.h sodelavcev in zamenjati Bidauita. Celo «Figaro* ugotavlja, da vlada svojega položaja v zbornici z zadnjim g.asovanjem ni okrepila, da je Bidault slabo zagovarjal francoske interese in da je od vlade neumestno, ko pomaga organizirati zapadno Nemčijo.
Tudi angleški «Da;ly Telegraph« je mnenja da obstoji nevarnost za Francijo največ v morebitni ob-novitv. trenja in neredov. List zaključuje, da je od politične stalnosti v Franciji odvisno delovanje Marshallovega načrta in uspeh Zveze zapadnih držav.
«New3 Chronic.es pa priznava, da bi bilo zelo nespametno reševati nemško vprašanje brez pristanka francoskega javnega mnenja in da se bodo ravno Anglija in ZDA prej ali slej tega koraka šs kesale.
Zadnja noč Je potekla v Cleremontu mirno. Vendar pa je železniški premet na raznih progah
Gen.	Mm in Sadje
potopljene v Tržaškem zalivu
Potopljene ladje so vojni plen Jugoslovanske armade
lV poglavju svojega poročila, #en. Airey govori o industrij-kem položaju, omenja med dru-®I?>1 tudi sledeče:
. ‘Začeli so dvigati in razdirati r6 razbiti italijanski 20 tisoč j^aki potniški ladji «Duilio» in vTiullo Cesare*. ki ležita na dnu Jptj^kega zaliva. Koncesija za u ,°> pri katerem je zaposlenih J^ih 200 ljudi, je bila dodeljena domači firmi. Lepo vreme J??0goča napredovanje del. Počeno bodo storili s tretjo lad-■ ■ 26 tisoč tonsko «Sabtiudia*, ka-hitro bo na razpolago potreh . strokovno osebje in obratni ?aterial. Podobna reševalna dola t®e pravkar začela z dviganjem Jaukov dveh italijanskih krt-i.?1 in nekaterih manjših vojnih b^lj, ki jih bodo nato razdrli.
eg tega je v načrtu reševanje . razdrtje bivše italijanske bo;-is-dje «Conte di Cavour*, ki je Potopljena v vodah tržaške-f? Področja. Za enkrat je pri cii1, dač rtih zaposleno visoko spe-rjdizirano osebje, toda kakor hi-k. .bo prišlo do razdiranja ladij, I 5tevilo zaposlenih delavcev ze-^ darastlo. Izkupiček, ki ga bo-dobili za predajo preostankov ničnih ladij, bodo po izplačilu tr°Škov naložili na blokiran rafij'1' s katerim bodo dokončno JPolagali pozneje*. tu.him.ali smo se m merodaj-mestu, kako je prom za prav n, 0 zadevo potopljenih bivših naivki h ladij v Tržaškem zalimi, predvsem treba pripomniti, da tf>judi potniške ladje cDuilio* is it»r io C e tar er, prav tako bivše sj^danske in ne samo *italijan-a,* kakor pravi pen, Aireg — tn°r je bivša italijanska ladja
,vf»- •	—	"	' -
?nte di Cavour». Vse naštele
Jft	^	_____
i*^e pa simdajo stvarno med ju-b^tovanski vojni plen, katerega (L Utorala anglo-žmerlška voja-: uprava, po vseh predpisih ii i^rodner/a prava izročiti vlo-il Aiž Jugoslavije. Jugoslovan-^ armada ima namreč po tem i>s„ narodnem pravu pravico do itn!Hl vojnega plena na področju, je gr in zasedla, a to je *<t?L drugim, tudi pse področje Tr-'he i 'Ja' 0zenilja. Na podlagi določil 90 '!narodnsga prava je tudi ju-tfy,°vansko zasežno sodišče v »rpS mednarodnega zasežuega «kit'a tozedevnih jugoslovan-01,*; odredb izdalo razsodbo o za-jjhoi vseh omenjenih ladij.
Mena va dre v resnici za vojni rij, ’ i e priznala celo anglo-ame-A° ^ vojaška oblast samA, potem se med jugoslovansko ko-%ier?i,za vojn* Plm in anglo-'v^imi pristojnimi oblastmi uve leti vodila pogajanja, Pi^Vteralove navedbe o zaposlil-*ejJ elavcev, katerih število bo hj/ ‘"Urastlo pa je le nekakšen UijŽ°v izgovor, ki naj bi neopra-. Postopek glede razdiranja
in dviganja potopljenih ladij, opravičil. Prav tako hoče svoj postopek general Aireg opravičiti s trditvijo, da bo izkupiček od prodanih preostankov rešenih ladij po izplačilu naložen na blokiram račun.
Dogovor o kontingentih za izvoz v Jugoslavijo
PRAGA (ATI), 18. — Iz Prage poročajo, da je b,l v marcu sklenjen med češkoslovaško Narodno banko in vojaško upravo anglo ameriškega področja Tržaškega o-zemlja dogovor, na pod.agl katerega se bedo pččstanišk; stroški v Trstu, vštevši stroške za železniški prevoz lahko računali v italijanskih lirah. CSR ima na podlagi tega dogovora možnost preskrbeti si itafjansko valuto z izvozom češkoslovaškega biaga v Trst. Zaradi tega bo v Italijanski trgovski banki v Trstu odp’'t poseben račun. Ziv-nostenske banke, na katerega se bodo vp sala tudi plačila za že izvoženo m še neplačano blago. Računi češkoslovaškega biega se bodo izstavljali v italijanskih lirah. Kakor nam je znano, pa se od ped-p sa dogovora pa do danes nobena od obeh strank si poslužiia w-ugednesti določb tega dogovora.
Pri tukajšnji trgovinski zbornici so se zaključila posvetovanja odbora za dodelitev tržaškim tvrdkam kontingentov za izvoz s Tržaškega ozemlja v Jugoslavijo v okviru italijansko-jugoslovanskega trgov'niškega dogovora. Odbor se bo sestal ponovno prihodnji teden za dodelitev kontingentov Tržaškemu ozemlju v okviru trgovinskih dogovorov Italije s Poljsko, N,-zo2emsko, Švedsko, Cpanijo In Belgjo.
Glede ustanovitve AvsirijSko-tržaške trgovinske zbotnce se d ogneva iz verodostojnih krogov, da jo bodo uradno otvorfli 28. t. m. samo začasno s sodelovanjem pripravljalnega cdbora, y katerem je petnajst Tržačanov in ravno toliko Avstrijcev. V naslednji dveh mesecih bo občni zbor članov, na katerem bodo razen dokončne ustanovitve zbornice izvolili tudi njene voditelje.
MOSKVA, — V Sovjetski zvezi so zgradili nov stroj za postavljanje železniških tračnic. S tem strojem lahko postavijo trakt tračnic v 90 sekundah. S tem je potrebno mani-š» število delavcev, tako da ostale lahko zaposiijo drugje.
clermontske pokrajine prekinjen. Splošna konfederacija de.a bo verjetno obnovila pogajanja z vodstvom tovarn Bergougnan in OlUer, ki jg povzročilo zadnje incidente. V kraju Montlucon, in sicer v tovarnah «Dunlop* je izbruhnila stavka, ki bo trajala do jutri
Svet češkoslovaških sindikatov je poslal stavkajoč.m v Cleremont Ferrandu sledečo poslanico: «C!ani češkoslovaških sindikatov vam izražajo svojo solidarnost za vašo opravičeno stavko, ki ste jo pod-vzeli za izboljšanje življenjskih pogojev in bo'jšo bodočnost. Prepričani smo, da vaša borba ne bo zaman. Naj živi mednarodna solidarnost delavstva!
Za državljane FLRJ
Prijave za posojilo petletnega načrta
Gospodarska delegacija FLRJ obvešča vse jugoslovanske državljane, ki živijo na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja, da v njenih prostorih v ul. Valdirivo 31-ni. lahko priglasijo vpis narodnega posojila petletnega načrta za razvoj gospodarstva FLRJ, ki ga je razpisala jugoslovanska vlada v znesku 3.5 milijard dinarjev.
Obveznice se glasijo na 1000, 500 in 250 dinarjev, ki se lahko vplačajo v celoti ob vpisu ali v mesečnih obrokih do 10. decembra 1948. V ta namen se stranke sprejemajo vsak torek, četrtek in soboto od 10. do 12. ure in lahko prejmejo vse podrobne informacije.
Zahtevamo priznanje tovarniških odborov
Hlapčevska vloga Delavske zbornice prišla ponovno do izraza
Ze prve dni decembra lanskega leEa so se na uradu za delo začeli med sindikalnimi organizacijami ter zastopniki delodajalcev razgovori o raznih vprašanjih, ki se tičejo odnosov me.dl delodajalci ter delavstvom. Med temi razgovori je bil glavni problem: tovarniški odbori in njihova vloga. Obe sindikalni organizaciji, in sicer ZvSza ES in Delavska zbornica sta se že pred tem sporazumeli v glavnih točkah ter predložili delodajalcem skupen načrt.
Toda že v samem začetku razgovorov so nastala nesoglasja med sindikalnimi zastopniki ter zastopniki delodajalcev in pozneje celo
sto pni ki DZ, ker je ta namreč za-vzela stališče delodajalcev.
Kljub tem nesoglasjem so se razgovori nadaljevali, se prekinili ter pozneje ponovno povzeli. Pri vsem tem je prišlo do neznatnih sporazumov, ki so bili malenkostnega značaja, kajti zaradi nepopustljivosti jndustrijcev, ki jih je podprla DZ, ni moglo priti do načelnega sporazuma in rešitve. Zaradi tečnejše opredelitve tega važnega problema, je dobro, da na kratko orišemo stališče Zveze ES glede tovarniških odborov. ES kot prava in dejanska sindikalna organizac,-ja, to je ona organizacija, ki ščiti interese delavstva in ne industrij-
med zastopniki Zveze ES ter za- cev, in ki ni sindikalna samo po
V
Berlinu ne
valutna
&o izvedena
reforma
Voditelji zapadnih nemških lutkovnih vlad odklanjajo odgovornost za posledice reforme - Spekulacije kapitalistov -Izjave polk. Jelizarova - Poziv enotne socialistične stranke
BERLIN, 18. — Nocoj. so v treh zahodu h zasedbenih conah objavili ukrep o uvedb, valutne reforme. Hkrati so radijske postaje objavile besedilo pisem, ki so jih po-ve.jniki treh zahodnih zasedbenih vojaških uprav poslali maršalu So-kolovskemu, besedilo proglasa poveljnikov treh berlinskih sektorjev in besedilo dopisa, ki priporoča sklicanje izredne seje berlinske komandanture.
Pismo maršalu Sokolovskemu vrvbuje sporoč.lo uvedbe valutne reforme v zapadnih conah s pripombo, da ta ukrep ne bo razširjen na berlinrke sektorje, ki so poa ameriško, angleško in francosko upravo, in da imenovani trije poveljniki upajo, da bo prišlo v kratkem do sporazuma glede uvedbe va.utne reforme za vse ozemlje Nemčije. Reforma bo izvršena v nedeljo 20. t. m. Glede izredne seje komandanture pa so prosili sovjetskega poveljnika v Berlinu, naj bi ta seja bila jutri dopoldne.
Po poročilih Telepressa je finančni minister Koehler izjavil v Stuttgartu svoje nezadovoljstvo glede dejstva, da te nanaša valutna reforma samo na tr; zapadne zasedbene cone in da se milijoni Nemcev v zapadni Nemčiji bojijo tozadevnih posled-c. Tudi bavarska vlada odklanja vsako odgovornost za reformo in pravi, da so z seri jo odgovorne samo zasedbene sile, ker bo ta ukrep imel velik vpliv na sedanjost in bodočnost nemškega naroda.
Dopisnik «Telep:'essa» poudarja, da istočasno ko politični voditelji zapadnih nemškdi lutkovnih vlad nočejo prevzeti odgovornosti za posledice valutne reforme, so kapitalisti v zapadni Nemčiji podvzeli vse prev-dnostne mere, da ne bt utrpeli pr. tem nobene škode, marveč nasprotno, da bi iz t« velike finančne pustolovščine iztisnili zase še dobiček. S tem v zvezi je značilno, da je frankfurtska borza «začasno» zaprta, iamo da ščiti delničarje pred morebitnim padcem borzn.h papirjev v času. ko se izvaja valutna reforma.
Radijske oddaje so komentirale dogodek nadalje tako, da pomeni sedanja zamenjava marke prvo etapo nemške valutne reforme in da je za enkrat predviden obtok nove «nerr.ike marke* v znesku 60.80 milijard. Ameriški strokov-njek Benett je ugotovil, da bo obstajalo jamstvo nove marke deloma v «pomoči» v smislu Marshallovega načrta, efektivna jamstvo pa bodo predstavljali industrijski obrati, rudn ki, nemška proizvodnja in nemški izvoz. Glede trgovske izmenjave blaga s Sovjetsko cono je Benett dejal, da bo gotovo naletela na velike težkoče, da pa upa, da bosta vzhodna in zapadne cona našli rešitev za sporazum.
Predsednik sveta nemškega ljudstva je na tiskovni konferenci izjavil, da Neme: ne bodo nehali s protesti proti sedanji valutni re-
oooooooooooooooooooooo
Splošna stavka kovinarjev v Belgiji
CHARLEROI, 18. — Pokrajinski kongres delavske federacije je sklenil z 99 glasovi proti 65. da se b® v ponedeljek začela splošna stavka po vsej pokrajini. Ukrep pa mora potrditi državni kongres FGTB iz Bruslja. Kovinarska stavka se nadaljuje in je splošna.
Slavka v Londonu se nadaljuje
LONDON, 18. — Londonski pristaniški delavci so danes sklenili, da bodo nadaljevali stavko, ki traja že štiri dni. V stavki je sedaj 15.000 delavcev. V pristanišču sta sčdaj ustavljeni 102 ladji. Danes je prišlo drugih 10 ladij, 9 parti,-kov pa je moralo odpotovati na pol
formi. Predsednik finančne uprave v sovjetski con; Majer pa je dejal, da so sovjetske oblasti niso nikdar baviie z načrtom, da bi u-vedle posebno valutno reformo za sovjetsko cono, da je gospodarski pc-lcžaj v sovjetski coni Uravnovešen in da ni pričakovati, da bi sovjetska uprava dala v promet nove bankovce.
Polk. Jelizarov je odgovoril francoskemu poveljniku gen. Ganeva-
šče sovjetske vlade, da reforma pomeni enostransko dejanje, ki je v naspirotju s potsdamskimi dogovori.
Sovjetsko vojaško poveljstvo Je odredilo od danes opolnoči naprej ukinitev vsega civilnega prometa z zapadnim; conami Nemčije.
Izvršilni odbor združen« socialistične in komunistične stranke v sovjetski coni ‘e izdal poziv na vse Nemce, naj protestirajo proti va.ut-ni reformi, k; deli Nemčijo v dva
lu, da zaradi zadnjega incidenta z j dela. Reforma j« v nasprotju s ko-amerlškim delegatom ne bo prišel rlstmi Nemčije in pomeni izkori-k sej; komandanture. Gl«de valutne ščanje Nemčije od stran; tujega reforme je poudaril že znano stali-1 kapitalizma.
Otroci brezposelnih
demonstrirali v Rimu
Stavkovno gibanje železničarjev - Rimsko delovno ljudstvo ne dovoli izzivalnih protikomunističnih razstav pod okriljem Vatikana
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 18. — Danei' se je pričelo v italijanski zbornici razpravljanje o finančnem položaju Italije. Minister Pella je zelo optimistično izjavil, da se ne bo povečal deficit 382 milijard. Po njegovih besedah ne misli vlada podvzeti ukrepov za izboljšanje finančnega položaja Minister je dejal, da se bo vlada naslanjala za sedaj izključno na denarne rezerve iz prodaje ameri-riškega blaga Značilno je, da sl italijanski industrijci prizadevajo povzročiti inflacijo v korist do larja .
Istočasno pa vladna glasila pišejo, da bo zbornica obravnavala najvažnejše probleme po počitnicah, medtem ko so poslanci fronte pripravili nekaj zakonskih predlo-gtv, ki so nujni in potrebni.
Današnja rimska značilnost je bila povorka okoli 2000 otrok brez prselnih delavcev. Otroci so šli preko ulice Nazionale naravnost k prefekturi in so tam glasno zahte-
vali kolonije za otroke brezposelnih. Komisija treh otrok in treh mater in nekaj sindikalistov je šla k {»močniku prefekta, ki jim je dejal, da se bo pobrigal za tc stvar.
Popoldne pa je neka skupina me ščanov šla v Galerijo umetniškega gledališča v ulici Sicilia, kjer je bila izzivalna «Razsta-va antikomiu-forrn*, ki so jo organizirali zloglasni demokrščanski «Mestni cdl bori* pod okriljem Vatikana. Skur pina meščanov je popolnoma uničila razstavo in raztrgala ves razstavljeni material.
Pričelo se je stavkovno gibanje železničarjev in uslužbencev cest nlh železnic. Obe kategoriji zahtevata izboljšanje mezdnih pogojev V pokrajini Gčncve so včeraj od 10 do 12 stavkali železničarji, ker niso prejeli odgovora cd ravnateljstva železnic. Federacija kemikov je naznanila vsem italijanskim kč-mlčnim delavcem, da' se je začela «r.ekolaboracija* zaradi stališča delodajalcev.	E.	MILIC
V nedeljo 20. t. m.
sestanek Glavnega svela SiAU
V nedeljo 20. t. m. ob 9 dopoldne bo sestanek glavnega sveta SIAU za ozemlje v dvorani kulturnega krožka «Kraljič* s sledečim dnevnim redom:
1. Politično poročilo in diskusija.
2. Odobritev II. spomenice SIAU Varnostnemu svetu OZN.
3. Sklepi.
Poljsko-madžarska
prijateljska pogodba
PARIZ, 18. — Poljski radio poroča nocoj, da sta v Varšavi podpisali vladni delegaciji Poljske in Madžarske pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči.
KP Južne Afrike
poziva na borbo proti fagizmn
CAFETOWN, St — V političnih krogih Južne Afrike menijo, da nova fašistična vlada ne bo še izdala drasličnih uredb pred okrepitvijo svojega položaja, ki je precej kritičen zaradi premajhne večine v parlamentu in sovražnega stališča senata. Toda dr. Malan je že označil politiko vlade, ko je izjavil, da bo kontroliral komunistično literaturo.
Napredni politični krogi menijo, da ba vlada Malana po okrepitvi svojega položaja začela izvajati svoj fašistični program s preganjanjem vseh demokratov, delavcev. črncev in 2idov.
Centralni komitet južnoafriške komunistične partije je izdal poziv sindikatom, naprednim in osvobodilnim gibanjem ter vsem, ki hočejo braniti demokratične pravice, naj se borijo, da bi vs; državljani Južne Afrike uživali enake politične pravice.
Odprava racion!ran]a na Poljskem
VARŠAVA, 18. — Ob kcncu tega leta — leto dni pred koncem prvega triletnega načrta — bedo po vsčj Poljski odpravili račloniranjo. Ta važen korak predstavlja prehod k normalnemu gospodarstvu.
imenu, smatra in zahteva, da je osnovna naloga tovarniških odborov predstavljati sindikalno organizacijo na kraju dela. Zveza delodajalcev in. z njimi tudi DZ pa b! sl želeli tovarniške odbore, kakršni so notranji odbori (Commissicni interne), ki naj predstavljajo de lavstvo posamezne tovarne pred upravo tovarne, ki pa nimajo ni-kakih stikov in odnosov z dogodki izven nje. To bi pomenilo: ločiti delavstvo posameznega podjetja cd vsega, kar se izven tovarne dogaja, ter s tem cepiti ves delavski razred in ločiti ga od) njegove enotne skupne borbe
Delodajalci bi e tem dosegli, da bi bila prekinjena neposredna zveza med krajem dela — tovarno im med strokovno sindikalno organ-zacijo, kar bi seveda preprečila koordinirano delo sindikalne organizacije. kot take.
Zveza ES je poleg te načelne zahteve diodala še to, da se člani tovarniških odborov ne smejo odpustiti z dela ter da delavci in uradnlštvo posameznega podjetja volijo v tajnih in svobodnih volitvah enoten odbor, ki bo sestavljen iz članov obeh kategorij, t. j. delavcev in -uradnikov in ne da bi volila vsaka kategorija posebej. E-dino tako bo namreč prišla do izraza dejanska volja vsega osebja, delavcev in uradnikov, posameznih podjetij.
Poleg že znane nepopustljivosti delodajalcev se Je tudi DZ, kakor je že njena navada, iz špekulativnih političnih razlogov postavila na svoje staro stališče in s tem odkrito izdala to, na kar se je prvotno obvezala s svojimi podpisom. Za-radi tega niso včerajšnji razgovori privedli do nikakega konkretnega zaključka, čemur je seveda vzrok stališče DZ, ki je popolnoma v so glas ju s stališčem delodajalcev. SV cčr je včeraj DZ pristala na poseben sestanek z zaupniki Zveze ES, ki bo dan.es, vendar stališče, ki ga zavzema glede na tovarniške odbore in glede na to, da je že en krat pristala na skupen načrt, ga celo podpisala in nato izdala, nam ta sestanek nudi malo upanja na uspeh.
In vendar so kljub vsemu temu tovarniški odbori stvarnost, so plod in sad osvobodilne berbe, so dejstvo, ki ga je celo VTJ s svojo odredbo št. 4 iz leta 1945 posredno priznala in po-t-rdila In edino taki tovarniški odbori lahko dejansko ščitijo interese posameznega delavca posebej, kakor ves delavski razred kot celoto tako nasproti sa movedji posameznega delodajalca,
Ravno zaradi te bistvene značilnosti tovarniškega odbora v smislu predloga Zveze ES in te bistve ne razlike od razn;h predlaganih in zaželenih notranjih komisij ga delodajalci odbijajo z namenom, da bi si v tovarnah ustvarili tako star nje, kot smo ga imeli v času fašizma. DZ pa, dosledna svojim na-Jogam razbijalca delavske enotnosti in vernega služenja kapitalistom in imperialistom, hlapčevsko služi svojim gospodc-m. Končna beseda pa gre vsemu' delavstvu, brez •razlike na pripadnost tej ali oni sindikalni organizaciji, ki bo s svojim odločnim stališčem pcdprlo borbo Zveze ES, t. j. svojo bc-rbo.
„Sužnji kolhozov'“ so jih reševali
praznih,	j	hov	za	podloge za plašče, toda
' * V l, .v . t -	.....j	,	,	M.
Ta članek je pred dnevi objavil tukajšnji nCorriere di Trieste» in ga zaradi njegove izredne zanimivosti posnemamo.
Italijanski minister za obrambo Pacciardi je izdal 14. *, m. poročilo, s katerim je zanikal vesti o obstoju ujetnikov v Sovjetski zvezi in Jugoslaviji ter je izjavil, da sta te vesti širila neki slepar in neki ekzaltiranec. Važnost demantija je vsem jasna, če se upošteva prepad, ki ga je zgradila med ljudstvom ieh treh držav nepoštena propaganda, ki ni imela čistih namenov.
Nasprotni listi in posebno oni iz klerikalne vrste «Tempo», «Giornale di Trieste* itd., niso našli prostora, da bi objavili omenjeno poročilo, pač pa so posvetili dober stolpec članku presvetlega faliranca generala Messeja o vprašanju ujetnikov v Sovjetski zvezi. Ta je napravil površen inventar jn je izjavil, da je «užaloščen», ker da bi moralo biti približno 83.000 ujetnikov, do-čim da so jih uradno vrnili samo 21.065. Vpraševal se je, čemu se približno 70.000 italijanskih vojakov nd vrnilo iz Sovjetske zveze.
Evo razumljive razloge. AR-MXR se je šla borit na južno fronto opremljena, kakor da bi imela vršiti obalno službo v A-pulijl. Iste čevlje in lepenke ln kravje kože, iste obleke iz koprive, isti plašč, ki ni nič grel, iste cunje za ovijanje nog; «pcr» volnenih dolgih nogavic na osebo, volneno kapo in nekaj kožu-
«manj kožuhov kakor vojakov*. Aksiom, da «kjer ne prebije vročina, ne prebije niti mraz*, se je izkazal za točnega, dokler ni prišel mraz. Tedaj so začeli vojaki zmrzovati. Griža, strahoviti črevesni krči, noge, ušesa in nosovi so postajali stekleni. Vse to tudi zaradi prehrane, ki je bila enaka oni, ki so jo drugi nesrečni tovariši istih vojakov dobivali v Afriki, iste škatlice, isti slabi konjak ;n mortadela, ki ee je razlikovala v tem: dočim se je v Afriki topila in je bila premehka, je v Rusiji zmrznila in bila pretrda.
Ko se je v Donski dolini začela sovjetska zimska ofenziva v lefu 1942-43, so sovjetske oklepne čete izvajale pritisk na italijanski sektor, ker so vedele, da bodo tam prodrle brez težkoč.
In to ne zaradi tega, ker naj bi bili italijanski vojaki slabši od! sovjetskih, pač pa, ker so bili opremljeni z enim čevljem in eno coklo, oboroženi s starimi in zgodovinskimi puškami '91 in z lahkim orožjem, ki ni preneslo mraza in se je ob vsak; priliki zataknilo. Tcpov je bilo malo, tankov «ni bilo*, mraza je bilo dovolj, preveč, bil je neznosen.
Ko je bila fronta razbita, se je začel tragičen umik. Vojaki so jokali in »o prosili, da bi videli «vsaj Ruse*, toda ti so šli naprej s svojimi oklepnimi kolonami in kakih 30 dni niso vojaki, alpinci in topničarji «videli žive duše*, razen vran in snega. Cim so se pojegli, da bi zaspali, sc se spre-- -— ■ -- - - ■ - ..... • •
menil; v ledene skorje. Toda nihče jim ni mogel pomagati razen sovjetskih muiikov. In «sužnji kolhozov* so jim pomagali: rešili so in okrepčali tisto malo vojakov, kakor so mogli. Slo je vedno za kakih 10.000, toda tisti, ki so zmrznili, ki so imeli noge in roke črne od zmrznjenja, jih je bilo največ.
Kdo je kriv? Sorazmerno je v Sovjetski zvezi ostalo manj generalov kakor vojakov, kakor je ostalo manj generalov v Afriki, kjer je presvetli faliranec branil Tunis z veliko propagando in prav nič uspešno.
V Afriki se je dogajalo isto. Le, da je toplo podnebje preprečilo, da bi se poraz spremenil v tako nesrečo proti ubogim vojakom. General Metse je rešil čast, s tem da je napravil poročilo, kako so bile poražene Rommelove čete. Ni povedal, da so italijanski oddelki srednjih tankov M 15, najjač-ji, s katerim- so razpolagali, imeli navodila, naj ne streljajo s svojim 47-32 milimetrskim topom proti sovražnim tankom, pač pa naj streljajo v zemljo ali naj samo «pokadijo», da prestrašijo sov vražnika. Ce bi bili zadeli... se bi granata razbila. Nikomur ni obrazložil, čemu so italijanski tanki krožili s sprednjim oklepom obloženim s privlačnimi vrečicami peska: ljudstvo, matere se bi demoralizirale.
Danes pa skuša metali blato na bivše sovražnike. Metal ga bi tudi na Anglo-američane, če ne
bi bili preblizu. In veste čemu to dela? Da pokrije razne odgovornosti.
Nekateri poslanci so v zbornici zahtevali, naj se začne preiskava o -vzrokih, ki so povzročili nesrečo v Rusiji, in o zlonamernih pomanjkljivostih, ki so siale Italijo nad 100.000 mladih vojakov, delavcev, dijakov: mladeniči, ki so bili državi iztrgani.
Strah pred preiskavo, ki bi omogočila kaznovanje industrij-cev, ki so izdelovali čevlje, fabri-kante slabih topov, proizvajalce slabih ladij, dobavitelje živil za vojsko, tovarne volne, ki so izdelovale uniforme in opremo, generali in polkovniki, ki so bil! na odgovornih mestih, one ogromne lesene glave vrhovnega štaba, ki so zamenjal Rusijo s Sicilijo, saj so oni bivali blizu Rima in so lahko ponosno nosili pozlačene trakove in pozlačene orle po barih — vse to povzroča vznemirjene. Možnost, da se odkrije odgovornost za nesrečo, ki je zadela Italijo, razburja številna srca.
In tu ne bi šlo več za epuracijo, za retroaktivne zakone, ki nasprotujejo «svetim načelom prava*: šlo bi za to, da se poiščejo sleparji in da plačajo za vse, kar so napravili slabega.
Zato obmetujmo, o prijatelji, z blatom Rusijo in Jugoslavijo, kdo ve, da nam ne bo domovina prihranila pravičnega zapora!
B. i?
„Pomotoma“ zašli v Sv. Nikolaj
V torek 15. t. m. je zopet pet podčastnikov ameriške vojske prekoračilo demarkacijsko črto pri Debelem rtiču. Tokrat so vojaki prekoračili razmejitveno črto z morske strani in sicer z motornim čolnom, katerega je vodil neki civilist. Tudi to pot ne drži, da bi pomotoma prekoračili črto, ker so se privozili kar do kopališča Sv. Nikolaja in pristali ob tamkajšnjem pomolu ob 15.30 po sončni uri. Ker pa so že z razgledne točke Colombi-ni opazili, Iciako vozi čoln, ob istrski obali oziroma v vodah, ki so pod, nadzorstvom jugoslovanskih vojaških oblasti, so takoj opozorili o tej kršitvi meje, tako da so člani Narodne zaščite lahko aretirati takoj ob pristanku posadko motornega čolna, in sicer pet vojakov in civilista.
Vojaki so: l. Avgust Santanna, roj. Sl. 8. 1982 v New Yorku; 2. Ar-chie M. Van Why roj. 21. 12. 1929
East Stradsburgu (Pensilvanija);
S. Grdon J. Foster, roj. 13. 12. 191!, v Baltimori (Margland); 1,. Javris L. Saulier, roj. 1. s. 1906 v Manohe-sterjii (Massachussets); 5. George C. W,lson, roj. 3. 6. 1920 v Southen Pmes (Nord Carolinaj; Civilist pa Je Pezzetto Oktavijan, roj. 15.6.1922 iz Aviana v Furlaniji,
Da ne bodo trdili revolverski časopisi a la zMessaggero Venelo* in jezuitski eOiornale di Trieste», da so ameriški podčastniki stradali in da so z njimi jugoslovanske obla-sti sjabo ravnale, so si vojaki okre-prih želodce v restavraciji v kopališču Sv. Nikolaja, preden so jih b avtomobilom odpeljali naprej v Ko-
Zr- *i*k^ieno' <la ™ *i briški podčastniki zaželeli pogledati znmo kopališče vendar pa so prav
ooioM • d? se kot Ameriški vojaki ne morejo kopati v kopališču Sv. Nikolaja, ker je kopališče v onem pasu Tržaškega ozemlja, katerega upravlja VUJA. Zato je, vse zaman neumno natolcevanje jezuitskega časopisja, ki trdi, da so ameriški vojaki prišli kot ne-
uJl?Lx(>vclce pogledat, kako je kopališče■, m da v kopališču ni do-
rrl3fi° kopan.te vsem, ki bi želeli.
Kaj ko bi recimo jugoslovanski vojaki zašli, recimo v Sesljam Ver-
teU.°P b' ;fmi gostoljubne in prija-teljske» anglo-amerlške vojaške ob-
*** drugačno Ico-pali.,če. ker bi jih najbrže vsemogoče policije začele zasliševati.
Da pa bo pomota ameriških vojakov, ki so prekoračili mejno črto popolnejša oziroma enaivnejša*, je tudi ameriško izvidu iška letalo nekaj ur ,k> aretaciji večkrat preletelo meto. Mogoče je imela to le-a°	s	kakšnim
Uspehom so njegovi prijatelji opravili svojo nalogo.
Tako bo imel gen. Aireg ža „*■ kaj materiala, za poročanje na Organizacijo združenih narodovi.
POLITIKA IN „P0LIT1K
«socialistij> so se razve-selili ob prihodu Mattea Matteot-
... ■	, 30 si z niim zagotovili
vsaj neko «b'cščečey> ime na nji-
kongresit^0 3ak° ‘Pozabljenem
Nočemo se ustavljati na tem dejstvu, ker ni vredno, da bi trošili prostor, toda poudariti hočemo nekaj drugega.
Ob kongresu delovne mladine je pripravljalni odbor prosil polkovnikaGardnerja za dovoljenje, da bi smelt prisostvovati kongresu italijanski in jugoslovanski delegati delovne mladine. Polk. Gardner je v. j ud no, a odločno odvrnil, češ n\hce se ne bo vmešaval v politi-ko okupacijske uprave.
Vse bi bilo dobro, ako bi ne ort-J3 r,ekc'1 dl>i potem gospod Maiteotti, se udeležil kongresa ((socialistovi) in dajal spogump tem voditeljem brez množice.
Kaka naj si tolmačimo dejstvo da se enim odreka pravica, ki se Širokogrudno daje drugim!
Morda pa gospod Matteotti rti apolitik, ki bi se vmešaval v politiko ZVUii. ker je mogoče to po-r i, nlc9°ve saragatovske stranke. Najbrž je to tudi res, ker ga drugače ne bi pustili na kongres m mu niti tie bi zdaleka dovolili govoriti.
Ce pa prečitamo to, kar je ta
«socia!ist» govoril, bomo takoj uvideli, da si ne upajo tako zvani demokratični socialisti nikoli kritizirati in napadati politiko vlad, ki so vse prej kot demokratične in aa si celo prizadevajo pokorno slušni prekooceanskim ukazom in tako najbolj ponižno podpirati po. htiko nekaterih vlad.
In ti se imenujejo socialisti! Sedaj pa razumemo, zakaj je Matteotti prišel v Trst in zakaj italijanski in jugoslovanski delegati niso mogli prisostvovati delu kongresa delovne mladine.
Toda za tako ceno ne bo noben demokrat zaprosil vizum, ker bi to pomenilo izdajstvo napram delovnim množicam, ki se borijo proti imperializmu, za mir in delo.
Pred združitvijo v Č8R
komunistov in socialdemokratov
PRAGA, 18. — Na včerajšnji seji kom sije aa pfoučevanje združenja social-demokratične i-n komunistične stranke v enotno delavsko stranko so odobrili fesolucljo, ki predvideva sodelovanje soc'a!ds-mokratičn h voditeljev s centralnim komitejem komunistične partije, njerim predsedstvom in njeno reviz jsko komisijo. Odobrili so tudi resolucijo, ki predvideva, da bo po zdru2'tvi strani prenehal tehajati Ust Socialdemokrat'dne stranke «Pravo L!du».
Podpredsednik osrednjega sveta sincl ketov Cioro je izjavil, da je združitev soclaldemokratlčne in komunistične stranke naravna posledica okrepitve delavskega gibanja ne samo na Češkoslovaškem, mafveč po vsem svetu.
Dr. Ivan Marija Čok umrl
TRST, 18. — Znani advokat dr. Ivan Marija Cok, o katerega posebnih zvezah a tukajšnjo Slovensko dolarsko zvezo smo zadnje tedne imeli priliko večkrat omeniti, ja pred nekaj dnevi umrl v centrali delovanja te zveze — v ZDA, kamor se je bil pred kratkim preselil. Zadela ga je kap.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
19. junija 19-^
Množični sestanki partizanov
V tem in prihodnjem tedna bodo v raznih krožkih zborovanja partizanov, kjer se bo razpravljalo o vprašanjih velikega zborovanja partizanov Tržaškega ozemlja.
Množični sestanki partizanov bodo v nedeljo in ob 9 Opčinah, ob 10 v Križa in Boljanca, v ponedeljek 21. t. m. ob 21 pri Sv. Soboti, v torek 22. t. m. ob 22 pa pri PD Škamperle.
Vabimo vse ljudstvo posameznih delov mesta, da se teh zborovanj udeleži, kajti vpraša*-nje partizanov je vprašanje vsega ljudstva.
«0peke» in rasna feorija
*Voce libera» zopet tarna in sto-ha zaradi slovanske vinvadenze*. Piše 'o nekih opekah, fct jih baje *grizejo» Slovenci. Hotela je namreč reči, da se Slovenci polaščajo tržaških hiš in s tem hočejo spremeniti tlice mesta*. Vprašati bi gospode od »Voce libera*, če so kdaj vzdignili svoj oblastni glas, ko so fašisti leta 1922 požigaj in lušili slovenska, prosvetna društva, Narodni dom, požigali slovenske šole in knjižnice. Ne, zadovoljno so grli na vsa ta cinična in tločinska dejanja njihove «dvatisočletne kulture*. Niso dvigniU svojega glasu, ko so fašisti prisilili slovenske ljudi k begu « preganjanjem in giospodar-sko propastjo, her so bili tudi oni mnenja, da Sloveneo ni vreden hiši, šole, knjiinioa, društva. Danes pa, ko «j Sloveneo kupi hišo, ustvari udobno življenje, prične trgovati, si upajo ti gospodje dvigati glas zoper te ljudi, ki se niso spozabili t) tistih vročih dneh, ko bi se lahko spozabili in terjali odgovor za gorje, ki so ga prestali. Gospodje od %Voce Ubere*, ali ste tudi vi mogoče mnenja tistega doktorja, ki mm ni pogodu slovenska govorica t Ali se tudi vi strinjate e /generalom Aireyem, da Slovencem ni treba tolt Ali se tudi vi strinjate a fašistično rasno teorijo t Hočete tudi vi, ki se toliki' sklicujete na «demokratičen socializem», odrekati vsako poslovalno pravico tistim ljudem, ki niso, kakor mnogi vaši pristaši, priseljenci, marveč pristni in od pradavnih časov tu živeči Tržačani f Povejte nam gospodje, ki »i lastite pravico petih tsvoboth in ki hočete biti edini tcampkini» demokracije, v imenu katerih demokratičnih načel odrekate vsakršne pravice nam, Tržačanom, BUivencemf Mogoče v imenu tiste demokracije, ki kclje v Orčiji, ki žeH novo vojno, ki noče pomirjenja med narodi, tiste demokracije, ki je vredna naslednica Hitlerja in Mussolinija f.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Šola naj bo apolitična
«Soda naj bo apolitična*, pravi tukajšnja oku pa to reka uprava. Seveda tega se poslužuje tedaj, kadar lovi slovenskim otrokom Cicibana is torbic, ker noče, da bj naši otroci vedeli, da se marajo nahvaliti partizanom za slovenske šole
Vse kaj drugačna, pravila pa veljajo za italijanske šole, kjer tako imenovanj vzgojitelji, ki pa niso ničeaar drugega kot Legini agent'., zastrupljajo otroke z najhujšim šovinizmom. Med te »pada tudi šola »a odprtem V Kolon ji. Otroci iz te šole kar pod nadzorstvom »vojih ♦vzgojiteljic* pojejo razne znane šovinistične melodije že na openskem tramvaji* ko gredo zjutraj v šolo.
Vendar pa zadeva e tem še ni končana. Da pa bo pouk te šole res izbrusil otrok« v prave italianissi-me mladeniče, »o vzgojitelji pripravili poseben sprejem anglo-ame-riškim veljakom, ko so prišli obiskat šolo. Poslužili so »e otrok, da sto uprizorili nekako italianiasimo manifestacijo, na kateri so otroci vzklikali materi Italiji. Gospodje oficirji so kajpada zatisnili oko in poslušali.
Sadovi te vzgoje pa so v vsak danjem življenju itak vidni: napadi na Slovence, razbijanje dvojezičnih napisov in podobna dejanja o katerih pa razna Alreyeva poročila previdno molče.
Tako se rešuje stanovanjska kriza!
Protestno pismo stanovalcev Iz ul. Cereria 13 In trga Sv. Jakoba 21 in 22
Stanovalci poslopja v ulici Cereria St. 13 sq poslali vojaški u-pravi protestno psmo, v katerem navajajo, da je bila hiša, v kateri prebiva 12 družin, po večini delavskih, pred dvemi meseci prodana gospodxi Ferdinandu Resselu eta-jujočemu v ul. S. Oaterina št, 0. Ta novi lastnik je javil 2e takoj r začetku vsem stanovalcem, da je cena stanovanju, ki ima dve šobi, kuhinjo in manjšo sobo 300.000 Ur tei' da bo prodal te. stanovanja vsakomur, ki bo lahko to vsoto plačal. Poudariti moramo, da prebivajo y teh stanovanjih po večini delavske družine, od katerih so nekateri družinski poglavarji brezposelni, im torej ne morejo ped nobenim pogojem plačati za stan<f-vanje takšne svote. Nekatefi Stanovalci prebivajo v tej hiši te 33 do 40 let ja so vedno redno plačevali najemnino. Ogorčeni nad takim postopanjem novega lastnika, se stanovalci obračajo na vojaško upravo ter zahtevajo, da preprečili g. Reaselu njegovo namero in jim aagqtovi stanovanje.
Ogorčenje stanovalcev hiše v ul. Ceferia št. 13 iz dneva v dan narašča, ke£ so namreč izvedeii, da« Namerava novi lastnik odpovedati stanovanje ysem tistim, ki te vsote ne bodo plačali. Dobro bi bilo, če bi si ta gospod zapomnil, da Se pridružujejo i-pravičenim. protestom standvalcem ul. Cereria tudi protesti stanovalcev h-š na trgu Sv. Jakoba št. 21 in 22, ki jih podpirajo vsi pošteni prebivalci TJsta. Dolžnost vojaške uprave bo da razčisti to zadevo ter prepreči špe-kulecija g. Ressela.
V odgovor na vse članke v zvezi z upravičenimi protesti je poslal advokat g. ResSela časopisu «La-yoratore» pismo, v katerem na vse mogoče načine zagovarja zahteve novega lastnika ter celo trdi, da nima nihče namena odvzeti stanovanja, temveč je dana vsakomur možnost Jcupiti si stanovanje — prav za «smešno» ceno 300.000 lir — ter to vsoto odplačevati v obrokih. Obenem pa poudarja, da imajo lastniki hiš pravico razpolagati s svojo lastnino, kakor sami hočejo.
Ni kaj reči, dobro zagovarja advokat svojega klienta, toda videti bi hoteli, če bi se našel kdo izmed stanovalcev, ki bi ga takšni izgovori, prav sa rep privlečeni, lahko prepričali.
Naj že omenimo, da sta «La Voce libera« in «11 Messaggero Veneto* popolnoma Spregledala to zadevo in sta seveda molčala kot grob. Samo (cGIofnale dl Triešte» ]e v gvo-ji včerajšnji števiBd objavil pismo advokata Pangtazija ter a tem dokazal, da odobrava početje lastnikov zgoraj navedenih hiš.
Odprto pismo
polk. Gardnerju
Vodstvo ZAM je poslalo polkovniku Gardnerju sledeče odprto pismo.
Pošiljamo vam to kratko piSmo, da bi vas z njim opozorili na nekatera dejstva, ki prav gotovo niso v Skladu z vašimi izjavami, katere sto dali naši organizaciji. Mislimo namreč na prihod v Trst Matteta Matteottija kot predstavnika so-c'allstlčne stranke ltaFjanskih delavcev in g. Lucifera, predstavnika liberalne italijanske stranke, ki bosta ptisostvovala drugemu koti* greSu socialistične stranke Julijske krajine.
Ce bi ne bili zainteresirani na
stvari, bi seveda ne govorili o tem, ker se namreč naša organizacija popolnoma strinja s tem, da se u>-deležijo tudi te. j e delegacije, ki predstavljajo razne politične stranke in organizacije, zborovanj Jn kongresov v Trstu ter prinesejo Svoje pozdrave.
Želeli bi Vaa samo spomniti, gospod polkovnik, da ste vi pred časom prepovedali vstop na Tržaško ožemi j e delegatom Italijanske mladinske fronte ter prepovedali jugoslovanskim delegatom govoriti na ustanovnem kongresu. Zveze antifašistične mladine. Naj še o-menimo, da Ste tudi za kongres delovne mladine, ki se je vršil 6. junija v Trstu, prepovedali prisostvovati italijanski in jugoslovanski delegaciji.
Vodstvo ZAM smatra m svojo dolžnost opozoriti vso javnost, kakor tudi Združene narode na krivično postopanje VojaSke uprave, ki krši določbe mirovne pogodbe.
Vodstvo ZAM
V nedeljo vsi v Trebče!
V nedeljo bo v Trebčah velika ljudska zabava v organizaciji ASIŽZ s sledečim spremenjenim sporedom.
Ob 10.80 srečanje v odbojki ženskih vrst;
ob 13,30 kolesarska tekma; ob 16 pevski koncert ženskih zborov;
ob 17 telovadni nastop; ob 19 boksarska srečanja.
Od 15 dalje bo ples. Bar bo deloval od 10 dalje, medtem Ro bodo avtobusi vozili vsakih 15 minut od 10 dalje z Garibaldijevega trga in iz ul. F. Severa 5. Dva avtobusa boste v nedeljo ob 9.30 odpeljala udeležence iz Škofij.
Zahvala deBavcem rafinerije „Aquile“
Podpisana, ki se nahaja v zdravilišču na Golniku, ganjena nad resnično človeško gesto, da so mi podarili denar za zdravljenje s strepr tomicinom, se iz vsega srca najlepše zahvaljujem vsem delavcem rafinerije «Aquile».
Mezgec Olimpija zdravilišče Golnik, Slovenija
Dejansko enakopravnost
zahteva Slovensko gospodarsko združenje
Zadnja Številka (^Gospodarstva* prinša v «Vestniku Slovenskega gospodarskega izdruzenjav izredno Sanimivo in za Canatnje tržaške razmere poučno korespondenco med Slovenskim gospodarskim. združenjem in anglo-amerlško vojaSko upravo. Združenje zahteva priznanje vseh pravic, ki mu gredo kot organizaciji velikega dela tržaških trgovcev in obrtnikov pri reševanju gospodarskih tpraSanj v Trstu.
Stvarno je ilo za udeležbo Slovenskega gospodarskega zdruier hja pri komisiji za razdelitev kontingentov v trgovini med Italijo, ki zdaj po zaslugi VU že gopet kroji modo tržaškemu gospodarstvu, in državami, s katerimi je Italija v poslovnih zvezah. Čeprav je angloameriSka vojačka uprava v posebnem pismu zatrdila, «da želi razširiti na Slovensko gospodarsko zdru-ienje vsako upoštevanje, ki ee priznava podobnim organizaci-
ŽIVAHNO SINDIKALNO GIBANJE
Kabrežinski kamnoseki nadaljujejo s stavko
Delavska zbornica dosledna v službi delodajalcev. Zborovovanje delavcev na občinskem podietju. Pri Dreherju mezdno gibanje
DREHER-SKEDENJ
Stavka nabeciinskih delavcev v kamnolomih se nadaljuje, medtem pa ou strani delodajalcev še ni ni-kakega odgovora na zahteve delavcev. V SeSljanu v podjetju Caseale pa dela le 22 stavkokazov-esulov, seveda pod zaščito agentov civilne policije.
• • •
Včeraj zjutraj so delavci, ki so zaposleni na občinskem podjetju med mitnico in Domjem, začeli z delom pol ure po določenem umiku, ker so pred začetkom dela imeli kratko zborovanje zaradi predvidenega odpusta 400 oseb. Sicer smo o tem že pišali, vendar bomo na kratko omenili, da so bili ti delavci sprejeti samo zato, da bi bili zaposleni na katerem koli delu in to lansko jesen. S 1. januarjem pa so te delavce spremenili v neko vrsto vajencev nove obrti in sicer vrtnarstva, ki bi na podjetju ostali stalno zaposleni. Sedaj pa 15. junija so vsem delavcem odpovedali s 1. Julijem. O tem in o mnogih drugito vprašanjih notranjega značaja je spregovori! zastopnik tovarniškega odbora, ki je ožigosal namere oblasti, ki nameravajo vreči na ulico 400 ljudi brez upanja, da bi kdo izmed teh naše; katero koU dfugo zaposlitev. Sicer oni priznavajo, da je nujno zaposliti tudi ostale brezposelne, vendar se mora najti zaposlitev tudi za njih in to je brezkompromisna zahteva vseh.
• • •
Delavska zbornica je odgovoflla Zvezi ES s pismom, v katerem pravi, da je vodstvo Delavske zbornice že pred časom sklenilo obdržati, v odnosu do vojaške uprave, glede na težak problem odpustov z dela jn glede na brezposelnost, ono stališče, ki ga je zavzemalo že prejšnjo zimo.
Pismo je torej kratko, toda dovolj odkrito pokazuje, da hočejo
naprošamo, da se zbero pod glavno tribuno ob 9.30 in jih opozarjamo, da preuče pravilnik, ki je bil razposlan še pred zadetkom tekmovanj.
Balincanje:	V	nedeljo se bodo
nadaljevale balincarske tekme po spodaj navedenem sporedu: ob 16 Nafdin A-Magdalena, ob 18 Nardin B-Sv. Alojz C, ob 16 Konopljar-na C-Operaia B, ob 18 Konopljar-na B-Mezgec A, ob 15 Aquila B-Magdalena E, ob 9 Acegat A-Mag-
zadnja borba za prvo in drugo mesto Balenac^i8>^B-B-ei^
V nedeljo bodo zadnje tekme nogometnega prvenstva Tržaškega ozemlja. Velik športni spored lahke atletike, kolesarstva, plavanja in balincanja
ob 16 Rocol-Vespucei B, ob 18 Magdalena A-Amerikana B.
ZDTV bo zopet lafcko napisala v svojo zlato knjigo uspeh nogometnega prvenstva Tržaškega ozemlja, ki se bo po skoraj enoletni borbi končal v nedeljo. Težko je blio delo, da se ustanovi zveza, ki naj bi branila interese skromnih in poštenih fizkulturnikov, in vendar, kljub vsem težkočam zaradi lgrJSč in drugega smo lahko nadvse zadovoljni nad tako sijajnim uspehom našega športa.
Skedenj vodi do sedaj, toda tik za njim, z eno točko razlike, preži Dreher na ugoden trenutek, da iztrga Skednju naslov, ki ga Je skoraj vse leto branil. S^er zadostuje Skednju samo neodločen izid, medtem ko mora Dreher povsem misliti na zmago. Borba bo na vsak način ostra in tako Gravisi kakor tudi trener Dreherja bosta morala dolgo premišljevati preden bosta poslala svoje fante v skrajni boj.
Magdalena bo imela kaj lahko borbo z Nab-ežino, medtem ko bo moral Montebello pred svojim izstopom iz prvenstva pomeriti moči s Tovarno strojev. Milje in Košta-lunga se bosta pošteno spoprijela toda verjetno bodo Miljčani vsekakor boljši. Tud. za Ponz ano bo precej trda borba z ižolansko ekipo, medtem ko bodo morali Pristani-ščnlki skoraj bi rekli garati, {e bodo hoteli premagati ekipo Aurore na obisku v Trstu. Vsekakor druga glasba bo zadonela iz Istre, kjer bo Rojan srečal Umag, Sv. Ana na Piran.
Nogometni spored Je torej sledeč
Prvenstvo Tržaškega ozemlja: na stadionu ob 8.30 Magdalena-Nabre-žina, ob 13 Koštalunga-Mllje, ob 15 Pcmzlana-Ižola, ob 17 Dreher-Ske-
denj, ob 19 Prstaniščnlki-Aurora; v Zavijali ob 9 Montebeilo Tovama strojev; v Ižoli ob 15 Rojan-Umag, v Piranu ob 17 Sv. Ana-Piran.
Okrožno nogometno prvenstvo: y Zavljah ob 10.30 Aquj'.la-KolonJa, igrišče CRDA ob 16 Oreta-INAM, na Proseku ob 17 Primorje-Sv. Marko.
Prvenstvo I. skupine: v Nabrežini ob 10 Opčine-Rocol, ob 17 Sko-ljet-Col H,V A, Igrišče CRDA ob 13 E!ektra-Sv. Marko, na Proseku ob 15 Primorje-Sv. Ivan.
Mladinsko nogometno pnxnstvo: v Nabrežini ob 9 Rocol-Opč.ne, igrišče CRDA ob 17,30 Dinamo-Nabre-žina, ob 18.30 Rojan-Magdalena.
Ostali športni spored
Plavanje: V nedeljo ob 10 se bodo v Barkovljah za Se.e plavalne tekme ZDTV za ((Otvoritveni pokal* po sporedu, ki smo ga pred dnevi objavili.
Kolesarstvo: S. K. OMMSA organizma v nedeljo svojo prvo kolesarsko tekmo za vse skupine. Zbor atletov bo v nedeljo ob 7,30 pri baru «Costarica» na Goldonijevem trgu, medtem ko bo odhod ob 8.30 ob začetku ul. F. Severa. Tekma bo na sledeči progi: ul. F. Severo, Cave FaccanorL, Opčine, nova avtomobilska cesta, Sesljan, Devin, Sesljan, Barkovlje, cesta na sveti’nik, Prosek, Opčine s prihodom v Trebče.
Lahka atletika: V nedeljo zjutraj ob 10 se bodo na stadionu pri Sv. Soboti nadaljevale izbirne lahkoatletske tekme s sledečim sporedom: tek na 200 m, na 1500 m ter tekma v hojii na 5000 m za moške ter tek na 100 m za ženske. Atlete
Telovadni nastop v Trebčah
Vsi telovadci, stanujoči v Trstu, ki bodo nastopili na telovadnem nastopu v Trebčah, so vabljeni, da se zglase na ZDTV v ul. Macchia-velli 13-11., kjer bodo dobili vozne listke za avtobuse. Prvi avtobus za telovadce bo odpoioval iz Trsta ob 12, drugi pa ob 13 izpred ul. Fablo Severo 5.
Vabimo vse telovadce in telovadke, da se množično udeleže telovadnega nastopa v Trebčah.
Zadnji dan prijave za prvenstvo v odbojki
Opozarjamo vse ekipe odbojke, da se bo prvenstvo začelo v nedeljo 27. t. m. Istočasno Se bo za^ čel turnir ženskih ekip. Jutri je zadnji dan prijave in v ponedeljek 21. t. m. ob 19 bo žrebanje srečanj, na katerega so povabljeni vsi odgovorni ekip.
Ustanovitev novega motociklističnega kluba
Na pobudo nekaterih ljubiteljev motornega športa cO te dni ustanovili v Trstu nov moto klub, pod Imenom «Sv. Just* in ;ma začasni sedež v baru Marsiili na Garibaldijevem trgu. Vsi ljubitelji motorjev, ki bi hoteli sodelovati, naj se obrnejo za pojasnila v omenjeni bar.
Pred turnirjem x rokoborbi za novince
Ker bo kmalu organiziran turnir v rokoborbi za novince, vabimo vse referente sekcij na sejo, ki bo danes 19. t. m. ob 19 na sedežu v ul. Canova 25. Opozarjamo vodje, da morajo prinesti s seboj tudi seznam nastopajočih atletov. Turnir se bo začel 2. julija.
že nadalje ostati hlapci delodajalcev m pobomiki imperialističnih teženj v smislu Marshallovega plana, kajti, če jim stalno naraščajoče odpuščanje z dela še ni dovolj močan dokaz skrajno škodljivega učinka ln značaja ukaza 109, jim bi bila vsaka razlaga odveč, in s tem se pokazujejo še enkrat, da jim je sindikalna zunanja oblika le sredstvo in krinka za njihove p«fofrldelavske namene.
• * •
V pivovarni Dreher se nadaljuje gibanje za zvišanje plače za nadure onib delavcev, ki so zaposleni v oddelku za polnjenje steklenic. Podjetje jim noče izplačati teh viškov, izgovarjajoč se, da pogodba iste kategorije v Italiji ne predvideva teh viškov. Na drugi strani pa je prav te dni v severni Italiji pa je prav te dni v severni ItAliji
ostra akcija delavcev Iste kategorije ravno zaradi tega, da se izločijo oni členi delovne pogodbe, Id se nanašajo na tako nadurno delo.
Mednarodni telovadni nastop v Pragi
Praški odbor Češke obec Sokolstva, ki organizira XI. vsesokolski zlet, javlja, da se telovadnega nastopa smejo udeležiti samo telovadci, kajti vsak udeleženec bo moral tudi nastopiti.
Vsi vpisani in pa še oni, ki se nameravajo vpisovati, so naproše-ni, da prihajajo na telovadne pripravljalne vaje, ki so dnevno od 7 zjutraj daljie v Domu pristaniških delavcev.
Ostala navodila daje ZDTV v ul. Maccbiavelli 13-n. dnevno od 9 do 12 ter od 15 do 19.
Vpisovanja se sprejemajo do 22. t. m.
Sumljiva trdovratnost
Stefanovih ^fantov**
Včeraj dopoldne okrog 10.15 je dil velikansko razočaranje. V bun-
policija, mafboljša na svetu», iz vrnila preiskavo v hiSi Iranca Kodriča Sv. M. Magdalena Sp. 58.
Oddelek policije je vodil zslavnin Stefani, ki »e toliko peha po hišah antifašistov, nanmto. da bi odkrival in zapiral tatinske kolege, ki kradejo kljub vsem pohvalam rasnih generalov in polkovnikov; namesto da bi izvrševal preiskave po hiSah tudi policiji dobro znanih pobalinov, ki so vdirali v privatna stanovanja, strašili noseče žene, snemali delavske zastave; namesto da bi zatrl tržaško fašistično gnezdo in odkrival orožje tam, kjer v resnici je.
Vedeti moramo, da je družina Franca Kodriča delešna že dva meseca teh Mbiskovv. V dveh mesecih je gospod Stefani že Štirikrat vodil preiskavo. Kaj pa iščejo ti policisti? Kaj pa Uče policija v hišah antifašistov te ne orožje? Gospod Stefani in kdor ga pošilja vaj ve, da je bila hiša Franca Kodriča že večkrat deležna policijskih «obiskov» v teku tega stoletja. Najprej je brskala po hiši avstrijska policija, za njo je prišla zloglasna kvestura, potem pa nacisti in končno pa civilna policija. Kaj to pomeni? Kako torej naj opredelimo te preiskave policije, ki jo vodijo (inositelji petih svobod?» Mi smo že opredelili vse to in znamo tudi voditi račun o vsem tem.
Gospodu Stefani so se najbrž razširile zeTlice od strašnega zadovoljstva, ko je «odkrily> bunker i) kleti hi»e. Najbrž pa to odkritje ni bilo prav tako po naključju, kakor se zdi. Toda bunker jim je prire-
PROSVETNA D ti UST VA
Prosvetno društvo v Skednju javlja, da bo tretji občni zbor v ponedeljek 21. t. m. ob 20.30 v Domu kulture. _________
RAZNO
Pregled vozov zaposlenih pri prevažanju mesa. Mesina občina javlja, da se po členu 40 pravilnika za mesnice in klavnice morajo vsi vozovi zaposleni pri prevažanju mesa periodično pregledati. Vabimo zato vse Imetnike vsakovrstnih vozov, da jih pripeljejo k posebni komisiji, ki bo delovala pri veterinarskem uradu v ul. Kolonja 24 od 21. do 26. t. m. od 8 do 9.30.
Da se prepreči Izgubljanje časa, vabimi lastnike, da se informirajo o času pregleda, četudi telefonlčno.
Vozovi bodo morali odgovarjati vsem predpisom, da se prevoz mesa v redu izvrši brez kakršne koli škode zaradi temperature, umazanije, prahu, muh itd.
ker ju je bila... voda. Po dolgih naporih so ga spraznili in so našli...
. S fr,o.
Zelo sumljivo je to pehanje o-krog te hiše. Kaj pomeni ta trdovratnost gospoda Stejanija; ali hoče prav po sili najti kaj proti za* koTiitega.? Ali pa je to delček Ji ste ofensive proti Slovencem, ki se je začela nekaj časa od tega? Značilno je to, da si oblastni organi toliko prizadevajo, da spravijo r tslabo Zwč» napredne, arttifašistične in protiimperialistične SlnVt^tce, kot prevratnike. Toda to je čest ta nos tržaške Slovence, velika čast in priznanje, da nismo krenili s poti, ki smo si jo začrtali v letih ostre borbe proti vsemu, kar je proti-ljudskega in nasilniškega. Tq pomeni, da se nismo prodali.
Se to moramo omeniti. Gospod Stefani je obljubil Se nadaljnje o-biske družini Kodrič in ta trdovratnost je nemalo sumljiva.
Po dveh urah in pol preiskave so «fantjey> gospoda Štefanija in on sam odšli z dolgimi nosovi.
IZLETI
DAROVI IN PRISPEVKI
Za politične pripornike darujejo: gostilna Kobal 600 lir, Colja Josip 500, Daneu Marija 500 lir in Stanič Karel 200 lir.
Športni klub Sv. Marka organizira v nedeljo 27. t. m. izlet na Be-lopeška jezera Odhod bo točno ob 5 izpred trga Garibaldi; cena vožnje v avtobusu je za člane 800 lir, za nečlane 850. Za morebitna pojasnila se ohrnite na pododbor la-djedelniškega odseka. Vsi izletniki bodo morali imeti vse potrebne dokumente.
PDT priredi v nedeljo 20. t. m. izlet na Snežnik. Odhod ob 5.30 lz ul. F. Severo. Pripočamo absolutno točnost.
amil kino b
KINO OB MORJU. 16.00: «Nj'.h trinajst*.
ROSSETTI. 16.00: «Kralj v izgnan-stvus-, Douglas Fairbanks, Maria Monitez, Paul Groset.
FE1NICE, 16.30: «Višnjeva dalijas>, Alan Ladd, Veronika Laka, Wil-liam Benedix. FILODRAMMATICO. 16.00: »Velika ježa», Kit Carson, J. Hall, D. Andrevvs.
SUPERCINEMA. 15.30: »Buffalo BM1», O’ Hara, Linda Darnel. MAS9IMO. 16.00:	«Brlghtona	je
zadavil*, J. Duprex, J, Lodeffl. ALABARDA. 16.00:	«Margareta
Gauthier*, G. Garbo, R, Ta^lor. ARMONIA. 15.00: «Carmen», Vi-vlane Romance, J. Marala. IDEALE. 16.30: «Idiot». Po romanu Dostojevskega.
NOVO CINE. 16.00: »Bumerang*. IMPERO. 16.00: «Upom!k Ma>rco», H. Fonda, M. Caroll, Leo Carillo, RADIO. 16.00: »Prisega kaznjencev*, H. Bogart, M. Morgan. ODEON. 15.30: «Sum», V. Fontaine KINO V LJUDSKEM VRTU. 21.15: »Gcspod in gospa Smith*, Robert Montgomery.
* * •
KINO OPČINE: «M;lredin roman, KINO V NABREŽINI, Danea in jutri °b 21: »Pustolovščina*. A-merikanski filmi.
jam na britskoameriškem področju STO», ni upoštevala ielje SGZ, da prisostvuje delu za razdelitev kontingentov.
Prav tako tržaška Trgovinska zbornica odbija sodelovanje $ SGZ, češ da temelji na naradr nostnih predpostavkah, polita*, nih koncepcijah in plemenskih posebnostih!*.
Mi dobro vemo, kaj se to pravi: Ne »prejemamo sodelovanja ne z organizacijo slovenskih trgovcev in obrtnikov, ker je pač slovenska, kakor nismo sprejeli v zbornično komisijo nobenega Slovenca, ker je pač Slovenec. To je pa vedno tisti pravi rasizem Hitlerjevega ali Mussolinijevega kocc.
* • «
PtKeg gospodarško-trgortnSkih in finančnih vesti ter ^Tržnega pregledan najdeš v listu tudi več aktuelnih člankov, kakor: <tUn-workablev> (ki na osnovi podatkov mednarodne gospodarsko-finančne komisije dokazuje, da je Tržaško ozemlje sposobno za lastno gospodarsko življenje, dalje članek «Oboroževanje-kon-junktura - inflacija - bedan, «Tr1 iapadne valute (francotiki frank, lira in holandski goldinar), «Ti-mava in vodno gospodarstvo TOd, «Vprašanje znižanja davkom, «Marshallove države niso enotne» in (Mrtvilo v gradbeni industriji*. (Uredništvo in uprava «Gospodarstva»: Trst, ul. Bug-gero Manna 29 - izhaja 14 -dnevno, letna naročnina 350 lir).
Žalna svečanost v rižarni
22. junija 1944. je bilo sežganih v rižarni pri Sv. Soboti z drugimi žrtvami fažizma tudi 22 žen. Da Se oddolži tem žrtvam pripravlja ASI2Z za Trst, sporazumno z Združenjem političnih preganjancev, 22. junija komemoracijo v rižarni.
Žalni sprevod z venci bo krenil ob 17 z Garibaldijevega trga in bo Sel po ul. del Bosco, Trg. Vico, ul. deiristria v rižarno. Prošnja za dovoljenje žalne svečanosti je bila že vložena.
Vaibljeno Je vse demokratično prebivalstvo, da se komemoracije udeleži v čim večjem številu.
Zahvala otroka RKTO
Objavljamo pismo, ki ga je napisal eden igmed otrok, katero je poslal Rdeči križ za TO v počitniško kolonijo.
Pred mesecem sem se vrnil z letovanja v Martuljku (Slovenija), kjef sem prebil štiri tedne prelepih počitnic, ker se moram prav posebno zahvaliti Rdečemu kriiit za Trst in ozemlje, ki me je tja poslal. Moj namell je bil napisati to zahvalo že takoj, ko sem se vrnil; toda odlašal sem iz dtleva v dan; toda danes, ko je prav mesec dni odkar sem se vrnil zopet domov, nočem več odlašati.
Odkar sem se vrnil, me je že več l^udi vprašalo, če smo imeli v počitniški koloniji zadostno hrano. Lahko rečem, da smo bili vsi selo dobro postreženi ter da smo imeli dobro hrano in Se druge ugodnosti. Zaradi dobre postrežbe sem se tako popravil, da me marsikdo ob mojem povratku ni niti spoznal. Upam in si želim, da bi me tudi drugo leto poslal RK v Slovenijo, ker bodo te počitnice zame nepozabne.
M. S.
KOLEDAR
Sobota 19. junija
Mileva, Alpa Sonce vzhaja ob 4.11, z8'“a.J?’ ob 19.58. Dolžina dneva 15.4'. Luna vzhaja ob 18.21, zahaja ob 2.24.
Jutri 20. junija Silverij, Milina
Spominski dnevi
1942 je bila pri vasi L,jub in je v vzhodni Bosni osnovana I. (IVJ črnogorska brigada.
PRESKRBA
Izredna, delitev testenin in kon-serviranega mesa za brezposelne, upokojence in reveže. Danes se bo v mestu in podeželju začela izredr na delitev 2 kg belih testenin na odrezek «43 a* in 1 škatle konservi-ranega mesa «Horse meat» na odrezek «50 a* prednostnih nakaznic. Konec razdeljevanja 30. t. m. Cena v mestu — bele testenine 53, meso 70 lir, v podeželju testenine 55 lir za kg in pa meso 71 lir za škatlo.
SLOVENSKO-MRODNO
ENOTNI SINDIKATI
Občni zbor nameščencev ACE-GAT-a bo v ponedeljek 21. t. m. ob 17 v dvorani v ul. Conti 11 s sledečim dnevnim redom: 1. preučitev novega plačilnega dogovora in 2. razno.
Zaradi izredne važnosti prosimo polnoštevilne udeležbe.
Gostovanje svetolvanskega gevskega zbora na Opčinah
Danes 19. t. m. ob 20.S0 priredi svetoivanski pevski zbor v prosvetnem domu na Opčitiah koncert, katerega dobiček je namenjen zdravljenju na pljučih bolne tovariše aktivistke Brune Unašič. Za ozirom na blag namen, pa tudi z ozirom na prvi obisk bratskega svetoivan-skega zbora, moramo. Openci do kraja napolniti dvorano našega prosvetnega doma.
ŠOLSTVO
Roditeljski sestanek. Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu vabi starše svojih gojencev in gojenk na zadnji roditeljski sestanek v tem šolskem letu, ki bo v nedeljo dne 20. junija t 1. ob 9 dopoldne v prostorih dijaškega doma.
Obvestilo. Dijaki in dijakinje, ki nameravajo v prihodnjem šolskem letu prositi Dijaško matico za sprejem v dijaški dom ali za kakršno koli drugo pomoč, bodo morali izpolniti posebno tiskovino, ki jo dobijo v upravi doma za 15 lir. Prošnje za sprejem v dijaški dom ali samo na hrano morajo prosilci izročiti krajevnemu odboru Dijaške matice, alko pa tega ni, odboru krajevnega prosvetnega društva najkasneje do 15. Julija. Po tem dnevu se prošnje za sprejem v dom in na hrano ne bodo več sprejemale.
Slovenski zasebni tečaj za žensko domačo obrt v Trstu priredi v torek dne 20., 21. in 22. junija razstavo svojih izdelkov v prostorih srbske pravoslavne cerlrvene občine v ulici Genova 12 (v pritličju). Vso našo javnost opozarjamo na to in jo vabimo, da si ogleda razstavljena dela.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
0 C'
o o
GLEDALIŠČE c
f ZA TRŽAŠKO OZEMLJE cc
V nedeljo 20. t. m. ob m Moliere: »SKOPUH*. Gostovanje v gledališču «Tartini» v Piranu.
V ponedeljek 21. t. m. ob 20M-Moliere: «SKOPUH».
vanje v gledališču «Ristori» Kopru.
Radijski spored
TEST II (m 203.6, Kc 1474) v soboto 19. junij*
7.30. Koledar. 7.35. Jutranja g>^ ba. 7.45. Napoved časa ln P01'- „ 10.15. Nastop srednješolske mJ ne. 11.00. Pestra glasba.	,
producirana gilasba.12.00. J« nazori. 12.15. Znane skl^bejao* skih skladateljev. 12.46. casa m poročila. 13.00.	ž
glasba. 13.30. Zdravniški vea 13.40. Partizanske pesmi. • Dnevni pregled tiska. 14.1»-glasba. 17.30. Plesna S133^’. V Tržaški kulturni razgledi. IS-1 > ,eJ bussy: simfonična suita:
18.38. Slovenske umetne pe31™. jejo «Fantje s Krasa*. 19-00-la za najmlajše. 19.30. Lahto .()E ba. 19.45. Napoved časa	;
20.00. Športna kronika. 20.10. p0
orkester: Ja,ms Wllber. 2 • • poteh umetnosti. 20.45. Orkes glasba. 21.30. Koncert Pe's“ zbora »Ivan Cankar* Ljubljane). 22.00. Plesna g-^. 22.30. Lahka glasba. 23.00. VeJeI^ melodije. 23.15. Napoved časa m r ročila. 23.30. Citanje sporeda. &• Polnočna glasba.
Odg. urednik STANISLAV Tisk Stabilimento Tip Trisrt1®'
PROSVETNO DRUŠTVO k GABROVICE PRI PROSE^ priredi V NEDELJO 20. t. &
laven pl®5 na proste**1
Vljudno vdblfeni ***
KONFERENCA PRI K. K. «ČKBULEC»
Zveza primorskih partizanov vabi prebivalstvo na konferenco s pre-1 davanjem »Solidarnost partizanov z borbo grškega naroda*, ki bo danes 19. t. m. ob 21 pri KK »Cebul-cu». Govoril bo tov. Nallo.
rOZOR! REDKA PRHjKA
Zaradi odhoda prodam komP^^
zakonsko spalni
z vzmetmi in žimnicami za lir, samsko spalnico za 33.000 žimnice z vzmetmi, štiridelno ® (l ro. Kuhinjo a marmorji za * ’ lir. Šivalni stroj Singer, modff®* ^ store, štedilnik, motorno kol°' P prege in radij, aparat za 15.000
TRST - Raffaele Sanzio 2°' 1
Vsem znancem In prijateljem sporočamo žalostno vest,
da je naš nad vse ljubljeni
Martin Cossi-Kosič
po dolgi in mučni bolezni v Begu zaspaL
Pegreb dragega pokojnika bo v nedeljo 20. t m; ob 9 iz glavne bolnice.
Trst 18. junija 1948, Žalujoča žena MAKIJA
in cstalo sorodstvo.
ENO MOLITEV!
OBMORSKO KOPALIŠČE
Sv. NI ;<OL A J
RESTAVRACIJA - BAR - BUFFET - ODLIČNA POSTREŽBA - PLES HA PROSTEM
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU — legalna ura
ODHODI IZ SV. NIKOLAJA
Parnik	«Vettor	Pisani* .		•	ob	7.30
Motorua	Jadra.	»Levante*		•	»	8.15
Parnik	»Itala*	» . • •		•	j>	9.00
Parnik	«Vettor	Pisani* .	•	s	»	10.15
Motorna	jadrn.	«Levante»	•		»	11.00
Parnik	»Itaia*	....		•	>	11.30
Motorna	jadrn.	»Levante*		•	»	13.30
Parnik	»Vettor	Pisani* .	•	•	»	14.15
Parnik	«Itala»				»	14.45
Parnik	»Itala*				»	19.10
Motorna jadrn, «Levante» ob
legaLura sončna
Parnik	«Itala»	.	.	.	.	»
Motorna Jadrn. «Levante» »
Parnik «Vettor Pisani* . »
Parnik	«Itala»	.	.	.	.	»
Motcma padrn. «Levante» »
Parnik	«Itala»	.	.	.	.	»
Parnik «Vettor Pisani* . *
Mctorna Jadrn. «Levante» »
Parnik	«Itala»	.	.	.	.	»
Parnik «Vettor Pisani* . »
Motcma jadrn. »Levante* »
Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj) ob nedeljah <n praznikih: za odrasle 180.— Ur, za otroke od S do 10 let 120.— lir.
9.15
9.50
12.00
12.45
13.15
17.30
18.15
19.00
19.30
20.00 21.00
21.30
8.35
8.50
11.00
11.45
12.15
16.30
17.15 18 00
18.30
19.00
20.00
20.30
URNIK OB DELAVNIKIH: ODHODI S POMOLA RIBARNICE
ODHODI IZ SV. NIKOLAJA
legal, ura sončna
V TRSTU — legalna ura Motorna	jadrn.	«Levante»	.	.	ob 8.30
Motorna	jadrn.	cLevante*	.	.	»	10.30
Motorna	jadrn.	»Levante*	.	.	»	13.30
Motorna	jadrn.	«Levante»	.	.	»	15.30
Motorna jadrn. »Levante*	ob 9.30	8.30
Motoma jadrn. «Levacte»	»	11.15	10.15
Motorna jadrn, «Levante»	>	14.30	13.30
Motorna jadrn. «Levante»	»	17.00	16.00
Motorna jadrn. »Levante*	»	19.45	18.45
Motorna Jadrn.	«LSvante» * 19.15	18.15
Motorna jadrn,	»Levante* * 21.30	20.30
Cene kombiniranih	voznih	listkov	(vožnja tja, kopališče	in vožnja nazaj) ob	delavnikih	za	odrasle	160.—	lir,	ta	otroke od S do	10 let 100.— lir.
ODHODI MOTORNIH JADRNIC IZ KOPRA V SV. NIKOLAJ IN NAZAJ
OB DELAVNIKIH IZ KOPRA IZ SV. NIKOLAJA
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH IZ KOPRA	IZ	SV.	NIKOLAJA
8.00 sonlna ura 8.45
10.00	10.45
13.00	13.45
15.00	17.00
17.45	18.15
19.00	19.15
20.15	21.00
Cena kombiniranih voznih listkov (vož nja tja, kopališče In vožnja nazajl za odrasle 110.— lir, za otroke od 3 do 10 let 60.— lir.
8.00
10.30
14.30
16.30 17.45 19,00 20.15
sončna ura
8.45
11.00
15.15
17.00
18.15 19.30
21.00
Oena kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj) za odrasle 100.— Mr, za otroke od S 10 let 50.— lir.
do
*
iit
s
*
ter
S
k,
%
5'
Dol-
N
S
i
v
N
f
V M
H
V
11 n
Če bo potrebno, bo promet s parniki polačan, kar bo objavljeno v časopisi      — -
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRO GOLDONI 1, I nad. — Telefon!: Uredništvo 93-806 ln 93-808 — Uprava 93 807. — Rokopisi se ne vračajo. OGLASI: od 8.3012 in od 15-1S, tel. 93-807. C sna oglasov: Za VBak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančnio.pravol 60, osmrtnice 70 lir.
NAROČNINA: Oona Poštni tekoči račun
 „      t __________________________________________________________________________________
a A: me«ečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celotna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 j. lir; FLRJ: 55, 1C5, 330. za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dnevnik*, Trst 11-5374; za FLRJ: »Primorski dnevnik*, uprava: Ljubljana 0 B