Prezzo - Cena Ur 0*50
PoHnlm platana v gotovfntf Spedizionc ln abbanament« postale
Stev. 212.	F	Ljubljani, v petek, 18. septembra 1912-XX.	Leto	VII.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega = Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. S Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provinienza Italiana izvora: Uniono Pubblicita Italiana S. A., Milano.	§	Redazione,	Amministrazione:	Kopitarjeva	6,	Lubiana.	§	ed	estera:	Unione	Pubblicita	Italiana	S.	A.,	Milano.	,	w
Hudi boji pred Stalingradom in ob Tereku
Vsi sovjetski napadi ob Donu, pri Voronežu, Rževu in pri Murmansku
spodleteli
Divisioni sovietiche sul Don travolte dalla vittoriosa '
Armata Italiana
Intensa attivita di pattuglie sul fronte egiziano
il Quartier Generale delle Forze Armate co-munica in data di 17 settembrc 1942 il seguente bollettino di gucrra n. 843:
Tiri di artiglierie e attivita di pattuglie sul »onte delPBgitto.
L’aviazionc e intensamente intervenuta con-tro reparti blindati nemici che ha atlaccatn in riuscite azioni di bombardamento e di mitraglia-mento. Un apparecchio britannico e stato distrut-1° da batterie controaerce di una grande unita, •taattro risultano abbattuti da cacciatnri germa-nicb due dai nostri.
Un nostro somincrgibile non h rientrato alla base. Le famiglie dell’equipaggio sono state inlormate.
Veli voli avversari hanno lanciatn nnmerose bombe dirompenti ed incendiarie sulla citta di "eng#si causando danni limitati a qualche fab-bncato, fra la popolazione si contano tre morti e<* alcuni feriti.
• i :	I	|	'
n Nel settore tenuto dalla nostra armata sul ~®d, i sovieiiei hanno nuovamente attaccato in '°rze nei giorni 11 e 12 settembre, ai due estre-oti delPansa di Verkmamon, con appoggio di notevoli ali-uote di carri armati. Violenti com-battimenti si sono svolti sulle contese posizioni, ma la pressione avversaria e stata contenuta ed
i reparti bolsevichi che erano riusciti ad attra-versare il fiume, vcnivano arrestati, prima di conseguire risultati apprezzabili.
Al contrattaco subito organizzato e svilup-pato per eliminare la leggera penetrazione nemira, partccipavano con grande slancio unita dele Divisioni Ravenna e Cosseria nonchč il Rag-gruppamento Cainicic Nerc 23 Maržo. II succcsso della manovra era completo. II breve saliente che il nemico aveva potuto in un primo tempo crearc nel nostro schieramento, veniva reciso alla base, e le forze avversarie infiltratesi nel-1’ansa totalmente distrutte o catturate.
Nel corso delPazione che si ricollega a quel-Ic precedcntemente condote dai bolscevichi, nel-1’intento di colpire alle spalle la massa germa-nica operante tra il Don e il Volga, i sovietici hanno subito pcrdite gravi. Sono stati infatti contati sul fronte dalle due citate divisioni, oltre 2500 cadaveri. fi stato inoltre prešo qualche cen-tinaio di prigionieri e catturato un ragguardevole bottino di armi e materiali.
II saldo possesso della sponda destra del Don risulta nuovamente assicurata dalle nostre trup-pe il cui alfo spirito trova conferma nei nume-rosi e riusciti colpi di mano audacemente eom-piuti in queste ultime giornate sull’opposta sponda del fiume.
Hitlerjev glavni stan, 18. sept. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Ob Tereku se nadaljujejo boji navzlic žilavemu sovjetskemu odporu. Sovjetski protinapadi so bili odbili.
Boji za utrjeno mesto Stalingrad se neprestano nadaljujejo.
Na donskem bojišču so madžarske čete v protinapadu odbile sovjetske napade. Nekaj sovjetskih skupin je bilo uničenih ali zajetih in 24 oklepnikov uničenih. Tudi včeraj so sovjetski poskusi, zavzeti mostišče pri Voronežu, v težkih obrambnih bojih propadli. Sovjeti so imeli hude izgube.
Pri Rževu so spodleteli manjši sovjetski napadi. Nasprotnik je izgubil 21 oklepnikov.
Berlin, 18. sept. s: Iz vrhovnega poveljstva nemške vojske se je izvedelo, da boji okrog Stalingrada še vedno divjajo. Boljševiki so zaman poskušali zadržati nemške napade. Nemška pehota načrtno s podporo oklepnih oddelkov in tehničnih čet trga soyražnikova odporna gnezda. Sovražnik se obupno brani od hiše do hiše in od ceste do ceste. Topništvo in letalstvo napadata ognjišča nasprotnikovega odpora in preganjata sovražnika s tistih delov mesta, ki so že v nemških rokah. Nekaj številk lahko pojasni učinek in ostrost bojev. Neka pehotna divizija, ki se vojskuje pred Stalingradom, je sama ujela 21.000 ujetnikov in razbila 160 tankov, 281 topov, 42 protitankovskih topov, 71 metalcev plamenov in 85 letal. Hiše, ki so preurejene v obrambne utrdbe, so bile tudi včeraj cilj močnih napadov nemških strmoglavskih letal. Nasprotnikovi protinapadi so se podrli ob neupogljivi nemški črti, posebno pa severno od Stalingrada. Zahodno od Volge so bombna letala metala bombe na postaji
Pri Murmansku sta bila po večjem napadu uničena en bataljon in ena sovjetska brigada.
Pri poskusih poleta nad zasedene zahodne pokrajine in nad severno Nemčijo je angleško letalstvo včeraj izgubilo 4 letala. Pri nočnih napadih angleških bombnih skupin na rensko-wes(falsko področje je imelo prebivalstvo izgube. Požari, stvarna škoda in škoda na poslopjih je nastala zlasti na stanovanjskih četrtih v več krajih. 37 napadajočih bombnikov je bilo zbitih.
Skupine nemških lahkih bojnih letal so pri dnevu v polno zadele industrijske in prometne naprave na južni angleški obali ter neko taborišče angleških čet na otokih Orkney. Ponoči so bili bombardirani z razdiralnimi n zažigalnimi bombami vojaško važni cilji v vzhodni Angliji.
Baskundžak in Lipkin. Nemški lovci so zbili 35 letal, sami pa izgubili eno. Protiletalsko topništvo je uničilo še šest drugih sovjetskih letal.
•
Helsinki, 18. sept. s: Na zahodnem kosu bojišča v Karelijski ožini je močan sovjetski oddelek poskušal približati se finskim postojankam, pa je bil odbit. Drugi manjši sovjetski oddelki so bili zavrnjeni med spopadi na raznih odsekih istega bojišča, kjer so metalci bomb in topovi razpršili številne sovjetske oddelke, ki so delali pri utrdbenih delih. Pri reki Aunusu je delovanje patrol. Na južnem odseku vzhodne Karelije se nadaljuje nasprotnikov pritisk na področju, ki je bilo omenjeno že v prejšnjih poročilih. Navzlic hudim izgubam pa Sovjeti še naprej mečejo v boj nove čete in se jim je navzlic najhujšemu zapornemu ognju finskih topov posrečilo vdreti v prednje črte, toda tam je bil napad ustavljen. V nekem drugem odseku so finski metalci bomb razpršili nasprotnikov oddelek, ki^ se je zbiral, zaščiten po umetni megli. Na južnem bojišču vzhodne Karelije je finsko letalstvo napadalo sovzražnikova taborišča. Protiletalsko topništvo je zbilo dve sovjetski letali. Predvčerajšnjo noč so sovjetska letala metala za-žigalue in rušilne bombe na Sortavalo in Lah-dentohijo ter povzročila manjšo škodo.
Izmenjava straže
Fašist Rino Porenti je bil imenovan za prefekta v Comu ter neha e tem v svoji dosedanji funkciji v s voj st v u predsednika Narodne Organizacije Dopolavoro.
Duce je imenoval na predlog Tajnika Stranke za komisarja OND fašista Farnesija Maria, Podtajnika PNF.
Vesti 18. septembra
Izjavo o avstralskih izgubah je podal avstralski vojni minister Forde. Povedal je, da imajo Avstralci med izgubami razen mrtvih in ranjenih tudi 28.531 ujetnikov.
Britanska agencija Reuter je objavila, da so Angleži izgubili pri včerajšnjem nočnem napadu na VVestfalijo 30 bombnikov.
Indijska osvobodilna zveza v Bangkoku je izdala nov proglas na Indijce v zvezi z zasedanjem zakonodajnega odbora v Novem Delhiju. Proglas pravi, da v sklepe te zveze ni treba verjeti, pač pa je treba poostriti borbo proti Angležem pod geslom: Angleži morajo iz Indije.
Odlikovanje hrastovega lista k železnemu križcu
je podelil Hitler dvema častnikoma, ki sta se odlikovala na vzhodnem bojišču: poročniku Ciglerju, ki se je izkazal v bojih pri Novo-rosijsku, in poročniku Hennu, ki se je izkazal v bojih na Kavkazu.
Gospodarsko življenje v zasedenih vzhodnih krajih prihaja v običajni tek. V Ukrajini deluje že 16 bank in več kot 200 podružnic. V vseh krajih, ki so gospodarsko količkaj važni, se odpirajo nove banke. Glavne bančne posle pa izvršuje banka v Rovnu.
Vojaška poveljnika španskih mest Badujos in Ca-cheres sta prišla v portugalsko trdnjavo Elvas na obisk. Portugalske oblasti so jima izkazale vse pripadajoče časti.
Rusi so vedno bolj živčni in neučakani ter obupani zaradi tega, ker je izpadla vsaka večja pomoč zaveznikov. Ruski listi vsak dan objavljajo izvlečke iz londonskih časopisov, ki se ostro zavzemajo za odprtje drugega bojišča, v katerega so Rusi doslej trdno verovali.
Angleški minister je ukazal ponovni pregled seznamov obvezancev za civilno mobilizacijo, zlasti glede moških med 40. in 50. letom in glede žensk med 18. in 45. letom, ker se je mnogo mobilizirancev odtegnilo svoji dolžnosti.
Tajnik angleškega vojnega ministrstva je objavil, da znaša število angleških vojnih ujetnikov, ki so jih ujeli Nemci, 56.907 mož. kar pn ne odgovarja resnici, ker Nemci trdijo, da se nahaja v nemških ujetniških taboriščih 73 tisoč 95 angleških vojakov, med njimi 3500 častnikov, ki so pripadalf vojski, mornarici in letalstvu.
Prvi cilj nemškega pravosodnega ministra je čim
večje poenostavljenje sodnih postopkov in skrajšanje obravnav od instance do instance, pišejo švedski listi. Minister si bo prizadeval osvoboditi tudi sodnike vsakršnih zgolj upravnih poslov, ki s sodnimi postopki nimajo nobene zveze.
Zmagovita italijanska armada pogazila sovjetske
divizije ob Donu
Živo delovanje pafrol na egiptovskem bojišču
Na egiptovskem bojišču topniško streljanje i tako zopet trdno zavarovana po italijanskih če-raledniškn delovanje.	tah,	kar dokazujejo številni in uspeli udarci, sme-
in ogledniško delovanje.
Letalstvo je bilo zelo delavno proti angleškim oklepnim oddelkom, ki jih je bombardiralo in obstreljevalo s strojnicami. Protiletalski topovi neke velike edinice so sestrelili eno angleško letalo; štiri angleška letala so sestrelili nemški lovci, dve pa italijanski.
Ena Italijanska podmornica se ni vrnila v oporišče. Družine članov posadk so bile obveščene.
Angleška letala so zmetala mnogo razdiralnih in zažigalnih bomb na mesto Bengazi, kjer so povzročile omejeno škodo na nekaterih stavbah. Med prebivalstvom so trije mrtvi in nekaj ranjenih.
Rim, 17. septembra, s. Dodatek k vojnemu poročilu št. 843 pravi, da so na odseku, ki ga ima zasedenega italijanska armada ob Donu, Sovjeti 11. in 12. septembra znova izvedli s podporo številnih oklepnikov velik napad na skrajni krili kolena pri Veršamonu. Razvili so se siloviti boji, toda sovjetski pritisk je bil zadržan in boljševiški oddelki, ki jim je uspelo priti preko reke, so bili ustavljeni, ne da bi mogli drseči znatnih uspehov. Diviziji »Ravenna«, »Cosseria« in oddelek Črnih srajc »23. marca« so se z velikim zaletom spustili v protinapad, da bi izločili manjši sovjetski vdor. Uspeh tega nastopa je bil popoln: majhen vdor, ki so ga Sovjeti spočetka naredili v našo razposta-ritev, je bil odrezan od izhodišča in sovjetske sile, ki so prodrle v koleno, so bile popolnoma uničene a\i zajete. Pri tem nastopu, ki je v zvezi s prejšnjimi boljšcviškiini nastopi in po katerih so hoteli
lo izvedeni zadnje dni na nasprotnem bregu reke.
Slavna junaštva italijanskih sil ob Donu
vreči nazaj nemške napadalne čete, delujoče med Donom in Volgo, so imeli Sovjeti težke izgube. Na bojišču so našteli nad 2500 mrtvih, ki sta jih izgubili dve sovjetski diviziji, poleg, tega je bilo prijetih nekaj sto ujetnikov ter važen plen orožja in gradiva. Zasedba desnega Donovega brega je
Bojišče ob Donu, 17. septembra, s. Posebni dopisnik agencije Stefani ie poslal poročilo o najnovejših bojih ob Donu, v katerem pravi:
»Posebna poročila nemškega in italijanskega tiska so zdaj pa zdaj poudarjala, da so Sovjeti zbrali močne sile in večkrat skušali prekoračiti Don ter vdreti v italijanske bojne črte.
Slava, ki si j« je z nepopisnim junaštvom v teh bojih priborilo italijansko orožje, bo ostala vsa čista in lepa v zgodovini vojne na vzhodnem bojišču. Zakaj kjer ie bil italijanski vojak, tam je bil zgled poguma in požrtvovania. To velja za vse: za topničarja, za strelca, za konjenika. za mostiščarja, za planinca in pionirja. Italijanska armada nima samo splošen delež v bojih na vzhodnem bojišču, marveč je dala še poseben prispevek v bitki, ki se zdaj zaključuje
Potek bojev pri Tobruku, ko so se Angleži poskušali
izkrcati
Operacijsko področje, 18. septembra, s. Po-ini dopisnik agencije Stefani poroča iz seme Afrike:
Dogodki v Tobruku so že znani. Žalostni nec sovražnikovega podvzetja. da bi uničil na-cirenajško oporišče pomeni spričo velike upo-ae raznih bojnih sredstev neuspeh velikega mena, razen tega pn podoben moralni polom, kor poskus pri Dieppu. Po naknadnih ugoditvah, se da vsa ta dogodivščina prikazati ibližno takole: ob 21. uri letalski napad. Nje-va silovitost ie bila posebno značilna, značil-bodisi glede števila letal, ki so jih morale še baterije držati v primerni višini, bodisi po ivilu vrženih bomb. Pozneje ie ponoči prišlo Poveljstvo sporočilo, da se je sovražni odde-i izkrcal z morja pri Marsa Sausk. vzhodno tobruškega pristanišča. Sovražniku se ie poučilo zavzeti nek naš položaj. To ie bil edini Peh, ki ga je nasprotnik mogel doseči, kajti *°.i nato so oddelki italijanske obrambe že 1pili -v akcijo in strli nasprotnika po kratkem 'Padu. Takoj so naše baterije obkolile in za-obstreljevati' to področje. Medtem so od-, kl, bataljona San Marco obkolili zaliv Marsa !sk- k> ie eden izmed številnih oporišč, ki se ste okrog Tobruka. To ie zalivček, ki se ga ie vxraž„ik mo8ci polastiti zaradi izredno temne ' 1 'n zaradi butanja valov ob obrežje. Bata-11 ie nato preprečil nasprotniku, da bi se anaknil proti zahodu. Sledil ie napad na na-jotnika, ki se ie moral umakniti v maihno So v pričakovanju, da se bo napad na utrdbo ZV|1. toda skupine naših mornarjev so nemu-‘nja to hišo napadle. Začeli so streljati na to ainno hišico, dokler se ni nasprotnik ob Prvi t ran ji zori sklenil udati. Tako ie bilo ujetih ' mož, med njimi en častnik, mnogo pa uh ie •ležalo mrtvih. Tukoi po prvem napadu ie preči admiral Lombardi poveljstvo nad obrambo ie uredil pravilno uporabo vseh razpolozlp-h sredstev na kopnem in na morju. Vse ie no točno delovalo. Ob dveh ie prispelo poro-: H' 'e Potrdilo predvideni razvoj napada. So-’ažnik se ie izkrcal s precejšnjimi silami tudi
pri Marsa el Auga. Tudi to ima obala podobne oblike kakor Marsa Sausk. Morje se zajeda v majhne zalive. Tu se ie opazilo, da se je na tei točki nasprotniku posrečilo izkrcati se in napredovati za 200 m. Toda naprej ni mogel več in izkrcanje je bilo s tem zadržano. Nasprotnik je poskušal priti do utrdbe Peronne, toda naletel je na močan odpor. Najprej ogenj iz utrdbe, nato pa ogenj vojnih oddelkov sta preprečila naskok. Ob jutranji zori ie bilo vse končano. Skoraj istočasno pa ie bilo opaziti hitre pomorske sile, ki so se začele bližati pristanišču. Naše stražne enote so takoj posegle vmes in odbile prvi, nato drugi in še tretji napad. Številne enote so bile zadete, druge pa so se obrnile proti vojnim ladjam, ki so po končanem letalskem bombardiranju začele streljati na naše obrežne baterije. Niti ena sovražnikova hitra enota ni mogla podreti ovir. Nasprotno, naše mornarske baterije so zadele nekaj ladij, kajti obrambni obroč pri Tobruku je v polni meri deloval. To se je opazilo tudi pri sovražniku, kajti vojne enote, ki so se doslej omejevale le na svoje delovanje proti obrežnim baterijam, da ne bi zadele oddelkov, ki so se izkrcali in bi morali tedaj že doseči pristanišče, so sedaj streljale kar vsevprek na mesto. Očitno se je nasprotnik že zavedal, da mu je nakana spodletela. Poročila, ki so zjutraj prihajala na poveljstvo, so javljala, da so bili nasprotnikovi oddelki povsod zavrnjeni. Krajevni oddelki so bili zadosti močni, da so jih lahko izločili iz boja. Zato so rezerve, ki so bile pripravljene za hoj, le malo kje posegle v dogodke. Ob prvih jutranjih svitih pa se je videlo, kako gori neka sovražna pomorska enota in se je z vso naglico oddaljevala proti severovzhodu. Tudi neka druga enota, ki ie bila ponovno zadeta v Jirno, je obtičala in začela spuščati v morje reševalne čolne. Admiral Lombardi je ukazal torpednim čolnom, naj začno zasledovati sovražnika, medtem časom pa so lažja bojna sredstva še naprej očiščevala vse področje, ladje pa pobirale brodolomce. Ob 8.30 je bil sovražnik v celoti pregnan s celine in morja. Uro kasneje je v Tobruku spet zavladalo običajno dnevno živi jen ie.
pred Stalingradom. Ta prispevek pa ie toliko važen. da ga moramo znova osvetljiti. Sovjeti so nagrmadili velikanske sile, da bi prodirajočim zavezniškim četam prišli za hrbet v velikem kolenu ob Donu in tako olajšali pritisk na Stalingrad. Sovjeti so dan za dnem valili nove množice mladih in z vsem orožjem dobro opremljenih vojakov proti italijanskim četam. Najprej so napadali ob levem krilu, ko pa tam niso uspeli, so poskušali še na desnem. Bitka je cele tri dni nihala sem in tja, a naposled je bil položaj vendarle ugoden za nas. Nato so oddelki italijanske divizije »Pasubio«, strelci »Cele-re«, planinci in konjenica prešli v protinapad. Posebno so se izkazali strelci, ki jih Sovjeti poznajo že 14 mesecev in se jih grozno boje. Čeprav so Sovjeti izdatno uporabljali svoje težje topniško orožje, jih je italijansko avtomatično orožje za hip zmedlo. To pa je zadostovalo, da se je italijanska konjenica z vso ihto in velikim junaštvom vrgla v boi ter v nekaj trenutkih docela pogazila dva ruska bataljona. Za njimi so pritisnili še drugi italijanski oddelki, ki so sredi sovjetskih sil povzročili pravo razdejanje. Po 25. avgustu so Sovjeti še sem pa tja poskušali z večjimi napadi, a spričo vnetega poguma italijanskih sil so se njihove sanje stalno razblinile v nič. Samo na ozemlju, kjer ie bila razporejena ena italijanska armada, so bili zajeti mnogi sovjetski vojaki, prav tako pa je bila zaplenjena nepreštevna mera orožja, streliva in raznega vojnega blaga.« -
Dva nova japonska ministra
Tokio. 18. sept. s. O imenovanju Masiukija Tanja za zunanjega ministra, poudarja Domei. da kaže združitev poslov šefa informacijskega urada s posli zunanjega ministra namero japonske vlade, da bo vse diplomatske in propagandne napore združila v eno smer. Agencija pripominja, da je bil Tanji že dvakrat namestnik ministra in da je kot tak sodeloval aktivno pri vladnih poslih in je kot voditelj informacijskega urada pomagal pri ustanovitvi ministrstva za veliko Azijo. Agencija Domei pristavlja, da trenutno japonska vlada nima namena imenovati novega načelnika informacijskega urada.
Novi minister za veliko vzhodno Azijo Ka-zuo Aoki je star 53 let in je mnogo bival v Angliji. Najprej je bil član uprave monopolov. Potem višji uradnik v finančnem ministrstvu. Pred tremi leti pa je bil imenovan za finančnega ministra v vladi generala Adeja. Kot gospodarski strokovnjak je bil poslan za svetovalca k novi osrednji kitajski banki, nakar je bil leta 1942 prevzel posle svetovalca pri japonskem veleposlaništvu v Nancingu.
italijansko ministrstvo je imenovalo posebno komisijo za preureditev zakonodaje, ki se tiče italijanskih konzulatov in italijanskih trgovinskih zbornic v tujini. Predvsem je predvideno sodelovanje konzularnih zastopstev in italijanskih trgovinskih zbornic v tujini.
Iz Montevidea poročajo, da je umrl bivši predsednik republike Paragvaja, Gabriel Terra.
Uradno poročajo, da so Kanadci pri Dieppu izgubili 3350 mož, od katerih jih je 170 padlo, 633 je bilo ranjenih in 2547 pogrešanih.
V	Rio do Janeiro je prispel španski parnik »Cabo Hornos« z 72 mornarji z brazilskih parnikov »Barba Ceba« in »Piave«. S tema dvema ladjama je bilo do sedaj potopljenih 18 brazilskih parnikov.
Pritisk na Stalingrad se nadaljuje
Štev. 112.
Velikodušni darili Zvezi Borbenih Fašijev
Ljubljana, 17. septembra. Tiskovni urad Zveze Fašijev porota:
(»ospa Kette je podarila Zvezi Borbenih Fašijev 50 lir v denarju in 500 točk, ki ji pripadajo za njeno lastno balo.
Drugo darilo je prispelo Zvezi s strani funkcionarjev krajevne Kr. Carine, ki so poklonili njim pripadajočo nagrado v znesku tiso? lir od kazni.
Zvezni tajnik je ▼ spoštovanju do prijateljskega tata. ki je rodil ta dva darova, odločil. da
naj se nakažeta oba Uradu Bojevnikov.
Zastopnik 0. N. D. izvoljen za podpredsednika »Evropske šahovske zveze«
Na šahovskem kongresu, ki je bil zadnje dni v Solnogradu. so izvolili za podpredsednika »Evropske šahovske zveze« F.lrema Ferrarisa, zastopnika OND, za delegata pa predsednika Ecc. Parentija Kina.
Mladinske nogometne tekme
Ljubljana, 18. septembra.
CONI sporoča:
Poleg plavatnih tekem, ki so v Ljubljani in Novem mestu pokazale da je mladina spet začela s športnim udejstvovanjem (zakaj ilirijanska plavalna šola ne konča svojih tečajev s tekmami prvakov v raznih panogah?), se bodo zdaj začeli udejstvovati tudi nogometaši ter bodo priredili nogometni turnir med štirimi moštvi To nogometno tekmovanje je organiziral SK Vič, čigar delovanje je vse pohvale vredno, saj dokazuje, v nasprotju z večjimi nogon.etnimi klubi, ki spe blaženo spanje (a tudi za te bo prižel dan prebujenja!), svojo skrb za mladino
Nogometne tekme bodo 20. in 27. na salezijanskem igrišču na Kodeljevem m se j ib bodo udeležili SK Vič, SK Korotan, SK Mladika in SK Žabjek.
V nedeljo 20. t m ob 16 bo nastopila Mladika proti Viču, ob 17 pa Korotan proti Žabjeku. Zmagovalca in premaganca se bosta med seboj spoprijela dne 27. septembra.
Pri tekmah smejo nastopiti samo tisti igralci, ki so rojeni po 1. januarju 1929.
Vsaka tekma bo trajala samo 20 minut. Nagrade so razpisane za moštva in za posamezne igralce.
Zaupnik CONI-ja bo podelil nagrade vsem klubom, ki se bodo udeležili tekem.
Kaj je privedlo komunistične akcije k razsulu
Partizan pripoveduje o ustroju komunistične »vojske«, uprave in sodstva
V' Italijo je iz Bolgarije včeraj odpotovalo posebno gospodarsko odposlanstvo pod vodstvom pod-ravnatelja za trgovino s tujino Georgijeva. Bolgari se bodo v Kimu razgovarjali o sklenitvi nove trgovinske pogodbe. Trgovinski minister Zaharijev pa bo prišel na uradni obisk v Rim 1. oktobra. Najbrž bo takrat novo trgovinsko pogodbo tudi podpisal.
Komunistična akcija je v popolnem razsulu. Kaj jo je k temu vodilo, danes ni nič novega, saj je vse polno zgovornih dokazov. Pa še poslušajmo partizana, ki pripoveduje o ustroju komunistične »vojske« in uprave in o sodstvu.
Vojaški
Najnižja enota je desetica. Ta je predstavljala marsikje tudi »četo«. Bataljon šteje 4 čete. Na čelu bataljona je poveljnik. Desetarja in vodnika lahko moštvo samo izvoli. Postavitev višjih stopenj so sl seveda pridržali samo oni činitelji, ki vodijo gibanje in katerih v resnici nihče ne pozna drugače ko po njihovih izmišljenih imenih. Tudi desetarji in vodniki se spoznajo samo po njihovih nepravih imenih.
Čete so porazdeljene po političnih okoliših, oziroma okrajih. Vsak tak okraj je ozemlje zase ter v njem stalno tabori en »bataljon«. Moštvo on ga bataljona ne sme brez dovoljenja na ozemlje drugega bataljona.
Politični
Na čelu okraja, ki se popolnon a krije s četnim ozemljeni, stoji politični komisar. V rokah takega komisarja so skoraj vse pravne odločbe doticnega okraja. Njemu so na milost in nemilost izročeni vsi ljudje in njihovo imetje. Politični komisar je tožnik in sodnik za vse zasebne, kazenske in politične zadeve, poleg tega je edini gospodarski upravnik, politični načelnik in seveda tudi edini narodni pre<i«tavnik.
Dolžnost tega političn«'. >misarja je, da o vseh navedenih zadevah i . političnemu komisarju višje stopnje. Javiti .,.ora tudi vse lastne ukrepe in odredbe, ki jih e izvršil in ki so v večini že izvršena dejstva t.iko, da višjemu komisarju ne preostaja	d>'	delo,	ko da	jih
potrdi.
Politični komisar je	govoren	le za propa-
gando takoimenovanemu propagandnemu komisar ju-instruktorju. Ta	propaganda	je nad	vse
točno začrtana in se je mora tudi politični komisar točno držati. Mimogrede naj bo omenjeno, da je propaganda za »vojsko« povsem druga kot za navadne zemljane. Pri poslednjih se menja kot aprilsko vreme in je lahko solzavo domoljubna, pa zopet mednarodna, tudi pobožnjaška ali pa skrajno materialistična. Ravna se pač po okoliščinah, ki so merodajne za uspeh komunistične laži-propagande.
Pri sodnem postopku lahko tudi prisostvuje poveljnik pristojne čete, ki ima pravico pri razpravi soodločevati. Vendar to soodločevanje v praksi nima nikakega pomena iz razloga, ker so vsi poveljniki brez izjeme komunisti. »Pravica« pri vseh komisarjih je zelo elastična in dvojna, to se pravi, da je povsem druga za pravoverne kompartijce in druga	za	navadne	zemljane,	pa
naj bo to za vojake ali civilno ljudstvo.
V sestav višjih edinic, naj si bo to vojaških ali političnih, ni mogoče prodreti. Kot že rečeno, teh prav za prav nihče ne pozna. Ako se kdo kje pokaže, so to izredni slučaji in še ob takih prilikah nihče ne imenuje njihovega imena. Ti višji funkcionarji ne govore nič z nižjim moštvom, so zelo kratki in mrko gledajo in opazujejo svojo okolico.
Reševalno postajo tehnično preurejajo
Hsstnl dom sezidan pred 43 leti — Stroški so znašali 150.000 gold.
Ljubljana, 18. septembra.
Kogar je zadnje dneve zaneslo po opravkih ali ’.iko mimogrede na reševalno postajo, tja v Mestni dom na Krekovem trgu, je takoj na prvi pogled opazil v notranjosti postaje velike spremembe. Poklicni gasilci, mehaniki in inštalaterji so marljivo na delu, da urede postajo najmodernejšim zahtevam in tehnično primerno Med poklicnimi gasilci .co kvalificirani mehaniki in drugi obrtniki, ki so že mestni občini prihranili s svojimi napravami lepe vsote v vsakoletnem proračunu, vsote, ki bi jih morala občina plačati, da bi dobila odgovarjajoči material in naprave, kakršne so že ti nasi ljudje izdelali.
Od letošnje pomladi dalje so bili mehaniki in inštalaterji marljivo na delu; Kaj vse so napravile njihove marljive roke in njih strokovna (sposobnost? Viden dokaz temu je prav sedaj reševalna postaja, ki bo tehnično najmoderneje preurejena. Sami so napravili novo telefonsko centralo, novo telefonsko aparaturo, ki Jim dela vso čast. S pomočjo te nove telefonske naprave bodo vsi poklicni ‘lariloi lahko v primeru potrebe takoj alarmiram in bodo njih stanovanja zvezana telefonično z re-revalno postajo. Telefonično bodo zvezane tud: oosamrzne gasilske čete v mestu, tako v Mostah, Stepanji vasi, na Barju, v Dravljah, Spodnji m 'gornji 6iški, na Brdu in na Viču. Notranjost re-■: »vatne postaje pa ja tudi sedaj drugače urejena. Oohod v pisarno postaje bo omejen z VBliko pre-rado, stranke bodo lahko opravile svoja naročila
8. S. f»n D>ne:
in plačila pri okencu Vstop v notranjost pisarne ne do dovoljen razen v izjemnih primerih.
Mestni dom od leta do leta dobiva v notranjosti drugačno lice. Tam v veliki dvorani, kjer so se včasih prirejali politični 6hodi, kjer so bila razna predavanja, razne slovesnosti, tudi banketi in veselice s plesi, so sedaj uradi mestnega preskrbovalnega urada.
Prav letos na Mali šmaren je minilo 43 let, ko je bil Mestni dom odprt, blagoslovljen in izročen svojemu namenu. Velike slovesnosti se je takrat udeležilo do 1206 slovenskih gasilcev, kakor je to zapisal vestni lokalni kronist.
Kako s<*naj Imenuje ta mestna stavba, je bila poprej prav živa in dolga debata. Nekateri so bili zagovorniki naziva »Gasilski dom«, ker so bili veliki in visoki prostori v pritličju določeni za gasilce, za shrambe orodja in gasilsko pisarno ter za reševalno postajo, ki je kmalu nato začela poslovati in je bila preskrbljena e telefonom, ki je bil takrat v Ljubljani prav redek, saj je bilo takole t, 1899. komaj okoli 200 naročnikov. Naposled je zmagala skupina, ki je bila za to, da dobi novo poslopje naslov »Mestni dom«, ker so zgornji prostori namenjeni tudi za druge naloge in namene. Velika dvorana meri do 300 kvadratnih metrov. Pred 43 leti je bila to druga velika dvorana v Ljubljani, prva je bila namreč v Narodnem domu.
Kakor navaja kronika, sta glavne načrte za ta dom napravila arhitekta M. in C. Hintragerja.
Sodstvo
Za to stroko je imenovan kot vrhovni sodni komisar pravnik-jurist, vendar se ta s temi posli zelo malo peča. Njemu predlagajo poročila politični komisarji, ki so dodeljeni posameznim bataljonom, oziroma četam. Običajna tedenska poročila političnega komisarja (pri četi) vsebujejo seznam ljudi, ki so bili tisti teden justificirani.
V seznamu je na kratko naveden prestopek, zaradi katerega so tega ali onega ubili; največkrat je povod za kazen »izdajstvo ali prekupčevanje«. Ker' je dejanska sodna oblast v rokah četnega volitičnega komisarja in ta največkrat poroča o :se izvršenih dejstvih, je dolžnost vrhovnega komisarja samo, da te obsodbe naknadno potrdi-
Da se proti kakšni osebi prične progon, zadostuje že najmanjši prestopek zoper odredbe, ki jih je izdala KP ali kakor oni trdijo OF. Za progon zadostuje tudi anonimna ovadba. Najstrožje in najhitreje se postopa, ko gre za »delikte« po-litičnega značaja. Kdor se predrzne svobodno govoriti ali izražati misli, ki niso v skladu z Marxovo oz. Leninovo teorijo, ta je brezpogojno zapisan smrti. Obdolženec največkrat niti ne ve, česa ga dolžijo, ter je umevno, da mu je odvzeta vsaka možnost zagovora. Tudi ovaduhov in prič ne vidi. Če pri »razpravi« ugane, zakaj stoji pred sodniki, se ne sme zanašati na to, da se bo lahko poljubno zagovarjal, kajti odgovarjati sme samo na stavljena vprašanja. Zagovor, zasnovan na lastnih utemeljitvah in pojasnilih, je popolnoma izključen in prepovedan.
Za zasliševanje služi izključno inkvizitorski način, najbolj surovih in barbarskih oblik. Za ta posel so odbrani posebni »strokovnjaki«, ki so ze po naravi patološko zločinsko najbolj sposobni za grozodejstva, katera je težko popisati. Največkrat je že mučenje samo storilo svojo nalogo ter je bila ustrelitev le nekaka formalna pika v zločinu, ki se je popolnoma hladnokrvno izvršil nad nedolžno žrtvijo.
Obsodba se obtožencu, oziroma obsojencu nikdar ne pove v obraz ter ta do zadnjega trenutka pred smrtjo ne ve, kako je z njim. V političnih zadevah je smrt_ popolnoma sigurna,^ tudi v primerih, ko se dokaže, da je proti obtožencu samo obstojal sum »zločina«. Drugačen je postopek pri tako imenovanih gosjsodarskih zadevah (nedovoljene rekvizicije, prikrivanje rekvirlrane-ga blaga, tatvine, rop, špekulacije, veriženje). Tu je mogoče uiti smrtni kazni in doseči celo oprostitev, ako je obtoženec v sorodstvu ali dobrih stikih s političnim komisarjem oz. s kakim višjim funkcionarjem KP. Takih primerov je mnogo in pri vseh je izid tako ugoden, da sta zadovoljni obe stranki.
Po končanem procesu sledi takoj justifika-cija žrtve. (Tu rabimo vedno besedo žrtev, ker jo ti ljudje po vsej pravici tudi zaslužijo. Med temi so namreč pošteni, narodni ljudje, ki niso drugega zagrešili, kakor to, da so bili res narodni in so žigosali stvari, ki se protivijo vsakemu zdravemu človeškemu razumu in morali.) Vsaka četa ima za ta posel vestno izbran rabeljski odred. Podivjanci opravljajo svoj posel s pravim veseljem in naslado. Rekrutirajo se iz vrst bivših zločince v-robi jaše v, izrodkov človeške družbe, pokvarjencev najnižje vrste. Žrtve, ki so obsojene na smrt,- ustrelijo ali a~ puškinim kopitom pobijejo ter jih nato vržejo v eno izmed neštetih kraških brezen. Pogosto se zgodi, da zgine v takem breznu žrtev, ki je Je v «i a pol živa ter potem, ko se osvesti, kliče na pomoč. Tj rabeljski odredi imajo poleg bolestnega veselja in zabave še to pravico, da si svoje »junaško delo« nagradijo s stvarmi, ki jih je posedovala žrtev.
Vsakomur bo jasno, kako »tovariško* je življenje v part. četi, ako pomisli, da so ti rabeljski odredi resnično edini usmerjevalci življenja v taboru. Oni strahujejo celo četo in gorje onemu,
Podrobne načrte pa je napravil takratni mestni stavbni pristav, poznejši ravnatelj gradbenega urada g. Koch, ki je tudi nadziral zidanje doma. Zidarska dela je izvršila takrat sloveča stavbna tvrdka Falleechini & Schuppler, ki je začela dom zidati avgusta leta 1898. Dom je zidan v nekakem renesančnem slogu. Kritika je že takrat naglasila, da se ta dom reprezentira kot nekakšna »boljša hiša v mestu«. StroSki so znašali takrat okoli 130.000 zlatih goldinarjev. Leseni etrop v veliki dvorani doma je napravil mizarski mojster A. Pez-dič iz Ljubnega na Gorenjskem.
Od začetka pa do danes s« je pač zelo spre-menila notranjost Mestnega doma. Vee je drugače.
Na mestu, kjer stoji ta mestna stavba, so bila prej Se nekaj let po potresu nitka skladišča, kamor so spravljali razno orodje in kjer so imele svoje shrambe sloveče bizoviške perice. Tja so vozile perice ob ponedeljkih vse perilo mestne gospode in ga nato odnašale po hišah. Iz Bizovika so pripeljale čisto perilo na velikih kmečkih vozovih, v katere »o bili vpreženi iskri konji, ponos bizoviških kmetov. Nazaj v Bizovik so pa pač vo-i zile umazano perilo.
ki se takemu zločincu zameri. Svobodno govorjenje je izključeno, ker so povsod ušesa, ki največkrat več slišijo, kot se je v resnici govorilo. Človeka spreleti mraz, ko gleda te divje zven. Pogovor o sodstvu in o sodbah je najstrozje pie-povedan, najsi bo v taborišču ali izven njega. Mož, ki bi bil tako nepreviden, da bi govoril o teh stvareh, je v dveh urah na onem svetu.
Svojcem justifiei ranča nikdar ne sporočijo smrt žrtve. Ta prepoved velja tudi za vse c'a/ie čete. Ako se kdaj priobči ali razglasi taka sodba, potem je mrtvi obdolžen izdajstva.
»Tovarištvo«
Poglavje zase je tako imenovano »tovarištvo«, ki ga imajo komunisti-partizani vedno na jeziku. Ker brez tega famoznega tovarištva komunizem ni mogoč, je naziv »tovariš« tudi uradno uza-konien. Kakšno pa je to »tovarištvo«, naj sluzi kratka karakterizacija:	če ti »tovariš« ukrade
odejo ali »pljune« (izraz zločinskih tipov) šotor-no krilo, potem se je to zgodilo zgolj iz »tovarištva«, ker ti je s tem prihranil trud, da to ne* potrebno navlako ne neseš s seboj v zasedo, kjer moraš cele ure sedeti v dežju, snegu in mrazu. »Tovariš« iz principa ne posodi tovarišu nobene stvari, ker ve, da je ne bo nikoli dobil nazaj. V borbi smo ali pa nismo tovariši, to posebno dobro vedo izkušeni »tovariši«, ker so mnenja, da je oboje slabo. »Tovariš« komisar je tudi »tovariš«, ki na »tovarištvo« reagira res »tovariško« in je za vse, še tako upravičene pritožbe »tovariško« gluh in nedostopen. Nasprotno pa je »tovariš« komisar izredno natančen pri^ skrivnem brskanju . po zasebnih stvareh tovarišev, česar mu seveda »tovariš« ne sme zameriti, če te »tovariš« iz samega »tovarištva« ovadi, te »tovariš« politični komisar »tovariško« obsodi na smrt in ti se, preden dobiš kroglo v glavo ali nož v prsa, »tovariško« zahvališ »tovarišu« rablju za njegovo »tovariško« uslugo.
Tudi štab je sestavljen iz samih »tovarišev«, če zaplenijo nižji »tovariši« med — gre v štab, moka — v štab, sir in meso — v štab, boljše orožje — v štab, skratka, vse najboljše — v štab, in celo ženska — boljša roba seveda, tudi — v štab »tovarišem«.
»Tovarištvo« pa gre seveda še dalje in prav za prav ne pozna nobenih mej. Tovariš je namreč tudi kmet, posebno tak kmet, ki še kaj ima. Tega prav »tovariško« razbremene ne všečnih, pokvarljivih živilskih zalog in se mora po »tovariško« potolažiti s »tovariškim« pismenim potrdilom, da bo dobil vse »tovariško« poplačano za primer »tovariške« zmage. Politični komisarji so zelo vneti za zbiranje >osvobodilnega« fonda, zato »tovariško* sežejo v take blagajne, kjer vedo, da ie kaj dobiti. Ti »tovariši« potem novce »tovariško« hranijo v svojih žepih, da s tem pomagajo svojim višjim činiteljem, posebno blagajnikom, da jim ni treba voditi kakega utrudljivega knjigovodstva.
Razdelitev jajc
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani obvešča prebivalstvo Ljubljane, da bodo razdeljevale počenši z jutršnjim dnem spodaj naveden tvrdke jajca in sicer:
Tvrdka Franc Pogačnik^ Bleiweisova c. 33. deli jajca prebivalstvu z začetnimi črkami imen od A—F;
tvrdka A. Smerkolj, ...Vošnjakova ul. 7, za črke G-L;
tvrdka F. Nikelsbacher, Bleiweisova 36, » črke M—R;
tvrdka A. Pauli, Sv. Petra c. 38, za črke g 2
Navedene tvrdke bodo delile jajca samo proti predložitvi knjižice za meso in sicer za vsako osebo po eno jajce.
Novice iz Države
Skala ubila planinca. Giuseppe Guadagmni. m Mario Dellagiacoma sta odšla na plezalno turo na Cirnone della Palla blizu Trenta. Sredi poti ju je zalotila nevihta. Poiskala sta si prvo zavetje m čakala, da se bo neurje razdivjalo. Toda nenadema se je nad njima vsul plaz kamenja. Debel kamen je zadel Guadagninija v čelo in mu razbil glavo. Tovariš je moral čakati še dve uri ob mrtvem prijatelju, da je neurje pojenjalo, nakar je šel po reševalno odpravo.
Po 81 letih ga je oče priznal in mn zapustil 14 milijonov. 31 letni Vernuglia Orazio je bil sirota. Kot dete je prišel v tujo bišo kot rejenec in 6vojih staršev ni nikdar poznal. Postal je delavec in se oženil. Imel je štiri otroke. Udeležil se je kot prostovoljec tudi vojne v Abesiniji. Iz mirnega vsakdanjega življenja pa ga je vrglo sporočilo nekega odvetni,ka, da je postal bogat dedič in baron-Vermiglia se je za stvar pozanimal in ugotovil, da mu je" baron Alemanni iz Catanzara zapustil vse svoje premoženje in baronski naslov. Orazio je bit namreč baronov nezakonski otrok, priznanje pa mu je oče dal šele tik pied svojo smrtjo.
Z	Al	bo:	NETNJ	i srn	IR1	P
K	K l	M 1 N	A L N I rt	OMAN		«0SI*0DA BKNS0NAI
»Zadnji dan, ko je bil gospod Al vin 'lonson še živ, sem videla majorja, ka-
0 je stal pri vratih. Gospod Alvin je mel obisk. Pri njem je bila neka go-pa, in videti je bilo, da se major zolo anima za tisti razgovor, ki ga je vlekel na ušesa. Bilo je popoldne, listi dan se je gospod Alvin zgodaj podal
omov, pol ure nato, ko je gospa od^la. Vrnila se je pozneje spet v urad, a on [■> bil že odšel, in povedala sem ji. da 3 odšel domov.
' »Pa kaj veste, kdo je bila tista go-pa?« je vprašal Vanče.
»Ne, ne vem, nt mi povedala svojega imeua.«
Vanče ji je stavil nato še nekaj dru-'!h vprašanj, ]>otem pa smo se vsi od-
1 ->1 jali z železnico v mesto. Gospodična iloffmanova je izstopila na Cesti 23-a.
Markham je bil med vožnjo ves čas nekam zamišljep in je molčal. Vanče iudi ni odprl ust ves čas, dokler se nt-mo znašli na mehkih naslonjačih v Stujrvesantu. Tam pa je nenadno dejal: »Zdaj boš gotovo uganil, kaj mo je dovedlo do- tega, da sem prerokoval drugi obisk gospodične Hoffmanovo, (akor veš, nisem nikoli podvomil, da Alvin ne bi bil nikdar kar tako privolil v tisto nakazilo, če ne hi bil imel v rokah juuastva. Poleg tega le Mie
ilUillU lUUlj uw J	v	*	*,	.
Pfyfejem treba iskati v vprašanju tistega jamstva, kajti Pfyfe je dobro vedel, da ga prijatelj Benson ne bi nikdar spravil v ječo. Mislim, da je Pfyfe poskušal predrugačiti Jamstvo, preden bi plačal menico in zato je prišlo do sovraštva- Naša plavolaska je gotovo vrlo dekle, ne bi pa bila ženska, Če bi bila ostala tam zadaj za tisto vmesno stono, ko sta se prepirala hudobneža, ki ju je poznala. Ne bi bila ženska, ce ne bi pri tisti priliki uapela svojih uieg. Zares ne bi hotel imeti naloge, raztolmačiti pisma, ki ga je, kakor pravi, pisala na svoj stroj tedaj, ko sta te ona dva prepirala. Prepričal sem se torej, da je bila slišala mnogo več, kot pa nam je povedala. Ko sem se vprašal, zakaj je bilo njeno pripovedovanje tako pomanjkljivo, sem n a.vel en sam tehten odgovor: ker ji je bil major vsaj namignil, da jo bo sicer odpustil iz službe. Ker pa je gnSdiges Fraulein pristna Nemka, to se pravi, častna, preudarila in previdna žensko, sem napovedal, da nam bo, čim ne bo več pod dobrohotnim nadzorstvom svojega predstojnika povedala tudi še ostalo, da je ne bi prej ali slej doletela kakšna kazen, ker je nekatere gj.va.rj %a molčal*, Steaj ie od «ao-
stavna, kot vidiš.«
»Vse to je že lepo,« je pripomnil Markham nestrpno, »toda, kaj nam to koristi?«	J	,
»Upam, da si uganil, da je tisti skrivnostni zavitek vseboval jamstvo.«
»Utegne biti res,« 1® soglašal Markham, »a jaz v tem ne vidim ničesar presenetljivega.
»Kot bister raziskovalec,« je nadaljeval Vanče mirno, »si seveda že slutil vnaprej, da je bila to tista škatlica z dragulji, ki jo je bila Platzova videla usodnega dne popoldne na mizi v Ben-sonovi sobi.«
Markham se je vzravnal, potem pa je spet kar padel nazaj v naslonjač in zmajal z rameni.
»Tudi če bi bilo tako« je odvrnil, »ne vidim, kako bi nam to moglo kaj koristiti. Če major ne bi bil prepričan, da zavitek nima nobene zveze z zločinom, ne bi bil zabičeval svoji tajnici, naj o tem molči.«
»Toda, če je major vedel, da je tisti zavitek brez|>omenibna stvar za naso preiskavo, je treba tudi pripustiti možr nost, da on le nekaj ve o zločinu, kajti kako nai bi bil drugače tako točno vedel, kaj je In kaj ni važno pri preiskavi. Vedno sem bil prepričan, da bi on moral vedeti mnogo več, kot pa nam Je povedal. Ne smeš pa tudi pozabiti, da je bil vprav on tisti, ki nam je pokazal sled za Platzovo, medtem ko je bil trdno prepričan, da je stotnik Leacock nedolžen.«
Markham s? je za kakšnih pet im-njit samialil.
»Počasi že vidim, kam meriš. Po vsem tem utegnejo tisti dragulji še res imeti svoj pomen. Se enkrat bom pokramljal z majorjem.«
Kmalu po jedi je major Benson pri; šel	v	sobo za kadilce,	kjer	smo bili
tudi	nvi. Markham	je	takoj	»topil	k
njemu.
»Gospod major, mi hočete povedati še nekatere stvari ter mi s tem pomagati	pri reševanju	uganke,	kako	je
bilo z umorom Vašega brata?«
»Major ga je živahno pogledal: po glasu se je poznalo, da vprašanje ni bilo zanj kar tako brezpomembno, kot bi se morda zdelo.
»Sam Bog mi je priča, da bi Vam rad	odstranil ovire	na	Vaši	poti!«	je
odvrnil major. Svoje besede je kar nekako zlogoval in vsak zlog posebej poudaril. »Rud bi vam bil v pomoč, kar se le da. Sta pa še ena ali dve' stvari, ki vam jih zdaj še ne morem razodeti. Drugače bi bilo, če bi se bilo treba ozirati samo na mene.«
»Vi imate torej nekoga na sumu (< je vprašal Vanče
»V nekem oziru... že... Nekoč sem nepričakovano vjel v Alvinovem ura du nek razgovor, ki pa mu tedaj nisem pripisoval nobene posebne važnosti Po smrti svojega brata pa sem si tisti razgovor spet poklical v spomin in tedaj se mi je zazdelo, da ni vež tako brezpomemben.«
»Vaša viteška čustva ne bi smela dovoliti, da bi Vas kaj oviralo...« je silil ie naprej vanj Markham. »Ce je vaš sum utemeljen, si bo resnica gotovo utrl« ivojo poU
»Toda, ker nisem o stvari še čteto prepričan, ne smem tvegati sumničenj,* jo odvrnil odločno major, »in mislim, da je bolje, že vprašanje rešite Vi sami, brez mene.«
Kljub temu, da Markham še vedno ni odnehal, major ni hotel povedati ničesar več. Kmalu nato se je poslovil in odšel.
Markham je bil nekam pobit. Kadil je dalje in molčal, pri tem pa ^bobnai s prsti po naslonjalu za roke. bleclnji0 pa je le spregovoril:
»Kaže, da o tem zločinu vsi vež vedo kot policija!«
»Tudi ne bi bilo prav prevež dobro, če ne bi bili tako molčečni, je vzklik" nll Vanče živahno. »Najbolj San*J[,v. ri vsem tem pa Je, da vsi, kakor Ka* e, molče zato, da bi druge ščitili.
L, ,UWv- —v*	.	je
čela je Platzova:	zlagala	se	je.	Ko	J
dejala, da tisto popoldne Benson sprejel nobenega	obiska;	potem	se	J
zlagala, da gospodična nt z njim p11 čaja, in sicer spet samo zato, o* je ne bi spravila v nevarnost. Gosp dična St. Clair, to je jasno, ni hotel' govoriti, ker ne bi radn, da bi sum p del na koga drugega. Stotnik je P stal kar mutast, Ko si omenil, da je stvar zapletena njegova zaročenka. ; lo Leander bo ni hotel izmotati i* ■<£ Ijivega ln zdaj zanj že nevarnega P«, ložuja, spet samo iz strahu,	da	ne
kakega drugega zapletel v umor. zdaj imamo pred sebo| majorja .. • ‘	’
prava nesreča je, imet j opravka s kitni olemenitiml ljudmi«
Lepo je na vznožju zelenih Gorjancev
Pri razvalinah Mehovskega gradu, katerega obzidje ]e večkrat ustavilo
turške navale
Malokdo pozna romantično Mehovo, 571 m visok hrib v vznožju zelenih Gorjancev, ki vzbuja pozornost popotnika zaradi svoje pravilne stožčaste oblike in zaradi stare in slavne zgodovine. Nekoč je bil tam gori imeniten grad Mehovskih gospodov, ki pa je danes razvalina, vsevprek porasla z grmovjem, travo in mahom.
Kdo ga je zidal stari Valvazor ne ve, a pravljice pripoveduje tole: V i6tem času kot Stari grad pod Trško goro so pred davnimi leti sezidali graščino Mehovo velikani. Z eno nogo so stali na Mehovem, z drugo pa na Grčevju, pri zidanju pa so uporabljali vodo iz morja.
Prvi lastniki so bili gospodje von Maichau, slaven, vpliven in nasilen rod. Leta 1198. je Albrecht Mehovski napadel trdnjave Bele tretjega, ki ga je zato kaznoval s tem, da mu je odvzel grad z vsem posestvom vred. Po Albrechtu so bili njegovi gospodje: Albrecht Goriški, Andeški grofje in gospodje Višnjegorski. Po nikopoljski bitki je dal Sigismund Mehovo v fevd celjskemu grofu Hermanu IL; njegov sin Friderik II. si je tu vzdrževal svoj dvor.
Grad je zaradi svojega položaja na robu Vojne Krajine nadziral gibanje brambovcev v Beli Krajini in naznanjal turške napade: večkrat je njegovo obzidje ustavijo turški naval. Največji turški napad je bil leta 140tnaslednjemu je poveljeval Ludovik Kozjaš-ki, vodja kranjskih brambovcev, ki so ga bili leta 14-74. Turki ujeli ob Sotli. — Dne 17. maja 1515. so tudi Mehovo napadli kmetje in umorili lastnica Baltazarja Mindorfa, njegovega brata, plemiča Maksa Clisso in drugih petnajst vitezov *er oskrbnika Gašperja AVernecka in pometali njihova trupla čez grajski zid. Zadavili so graščakova sinčka, njuno mater Marto so razsekali, le hčerko je rešila pestunja s tem, da jo je proglasila za svojega otroka.
Kasnejši lastniki so bili slavni Lenkoviči, leta 1726. pa je mehovsko posestvo pripadlo skupaj z Ruperč vrhom cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici. Po razpustu verskih redov Jožefa II. je postal grad last verskega zaklada. Pred dve sto leti >pa je že razpadajočo mehovsko graščino uničil požar. Od takrat je ni nihče več popravljal, od razvalin, ki so se Še v Costovem času videle daleč naokoli, so kmetje porabili kamenje pri zidavi podgrajske farne cerkve.
Lep je izlet na Mehovo spomladi, ko se zemlja odeva z novim zelenjem, poleti, ko podgrajski pobiči pasejo na rebri ovce, jeseni, ko se v Vinj vasi nasrkaš sladkega mošta, ali pozimi, ko udariš s smučmi 6 postaje Birčna vas čez Jamo, Jurno vas, Koroško vas in Podgrad na vrh. Najobičajnejša pa je pot iz Novega mesta. Ko stopiš čez Krko na Grm, zagledaš me-hovski hrib v vsej njegovi preprosti lepoti. Če si znan, boš kmalu zapustil cesto, a zaradi gotovosti krenemo rajši po gorjanski cesti proti prelazu Na Vahti, 635 m. Pa ne gremo do vrha, pri gradu Pogance 6topirao čez Težko vodo in markacija nas usmeri v gozd. Po ilovnati poti bomo na semanji dan srečavali kmete, ki ženejo živino na semenj, in kmetice z značilnimi jerbasi, ki nesejo poljske pridelke na trg. Iz
BOBRI
I. del: s\n
BOBRI
I. dCl: SAM
B0BDI
I. del: SAMI
Pisatelj JANEZ JALEN
je s *o knjigo, ki bo izšla
1.	oktobra 1.1. kot uvodna povest za tl. letnik .Slovenčeve kmižnice" pokaial življenje mostiščarjevna Ljubljanskem barju. — Tam kjer ge danes razprostira vsakomur znana ravnina, pod Jalnovim peresom 0'.ivi jezero z bujnim rastlinstvom, živalmi m takratn m Človekom
Znani akad. kipar Franc Gorše je bogato »lustriial to kniigo najbol|Se družinske zbirke knjig .Slovenčeve knjižnice'. — Vse življenje mostiščarjev — njihovo orožje in orodje njihove borbe za obstoj so z ži vahnimi in močnimi Gorietovimi slikami iki jih je čez 60) Se bolj nazorno predstavljene
Razlaganje zgodovine Ljubljanskega barja bo
odslej z Jalnovo orelepo povestjo najbolj jasno, najbolj poučno in naiboli prikupno! .	.	Profesor	in	dijak	bosta	v
knjigi našla najboljšega pomočnika. Zadnji čas je, da se naročite na II, letnik „Sloveočeve kni'žn ce". Knjige vas bodo stale le po 6 Lir. Za nenarofinike bodo knjige dražje. .BOiiRl* bodo stali za nena-ročnike 9 Lir.
Na .Slovenčevo knjižnico* se lahko naroči vsak, tudi oni, ki niso naročniki naših listov. Kdor pridobi S narotn'kov bo lan dobival knjige zastonjI
gozda stopimo na jaso in zopet v dolenjski
gozd!
Kmalu smo zopet na cesti in pred nami je na desni veliko zeleno mehovsko pobočje, na levi pa so vzrasli gozdnati Gorjanci: Sv. Jera s svojimi košenicami in Sv. Miklavž. Stopimo mimo Goleža brda in že smo pri »Zajcu«, kjer se ustavljajo gorjanski vozniki. Z drvmi naloženi vozovi stoje v vrsti pred krčmo. — Obkrožiti moramo mehovski stožec, sedaj smo pod njim, potem ko smo ob začetku rid zavili s ceste na desno v Vinjo vas Pod gričem na gorjanski strani še danes stoji kapelica, zgrajena iz kamnov razdrtega gradu. Kmalu smo v Podgradu- na hribčku stoji cerkvica s pokopališčem. okoli nje se gneto hiše kot pišcanci. Po stari, s travo zaraščeni grajski poti se vzpenjamo na vrh.
Na najvišji ostalini je Se kamen vojno-geografskega zavoda s koto, od nekdanje lesene piramide je ostala le še četrtina, 'lesen drog. Poberemo ga in ga postavilo na njegovo mesto.
Razgled z Mehovega je ob jasnem dnevu zelo lep in obširen, čeprav se hrib ne more pobahati z veliko višino. Pred očmi je razgrnjeno zeleno morje dolenjskih hribčkov in dolinic ob dolini Krke. Za hrbtom je greben Gorjancev, takoj na levi so na obzorju kočevski hribi, vinorodna gora Ljuben, Sv. Peter nad Sotesko in med Straškimi hribi gora Sv. Adama. V daljavi vidiš hrbet Julijskih Alp s Triglavom, Karavanke in Savinjske planine imaš kar pred nosom, da jih spočetka še ne spoznaš, ker se ti kažejo v drugačnih oblikah, kot si jih vajen Proti Štajerski se ozre oko. Pod Kumom slutiš Savsko dolino, tam je Lisca, Boč in Bizeljsko.
Doli pod nami počiva v objemu Krke romantično Novo mesto s kapitljem,, središče doline gradov. Bratič mehovskemu hribu je Ruperč vrh, pri Novem mestu vidiva Grm, nad Mirno pečjo Hmeljnik, ki se zdi, da visi nagnjen na hribu in da bo zdajci zdrčal v dolino, Bajnof in Stari grad s starinskim stolpom pod Trško goro
Pridi k nam na Dolenjsko med zelene Gorjance prisluhnit 'pesmi na*ih goric, premišljevat lepe dni ob počasni Krki. sprehajat se jx> dolinah in hribčkih, ki se tako lepo vrste, pa boš videl, da si preredek gost pri nas in žal ti bo zamujenih lepot jn užitkov. Vrnil se boš domov s sklepom, da se še jKivrneš n« Mehovo in v njega privlačno podnožje.
Čas za odpiranje in zapiranje trgovin, obrtnih in industrijskih obratovalnic in potovalnih pisarn
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je
odredil:
Čl. 1. Cas za odpiranje in zapiranje trgovin, obrtnih in industrijskih obratovalnic in potovalnih pisarn v Ljubljanski pokrajini se odreja po predpisih na slednjih členov.
Člen 2. I. DELAVNIKI. A. Prodajalnice: 1. trgovine oblačilne stroke, pohištva, papirnice, knjigarne in z mešanim blagom: od 8.30 do
12.30 in od 15.30 do 18.30,
2. trgovine z živili in prodajalnice premoga in	drv: od 8.	do	12. in	15.30 do 18.30 ure v
zimskih mesecih; od 16. do 19. ure v poletnih mesecih.
3. trgovine s sadjem	in zelenjavo:	od	6.30
do	12.30 in od	15.	do 19.	ure.
4. prodajalnice	kruha	in mlekarne:	od	6.80
20. ure,
5. prodajalnice peciva, slaščic in piškotov: od 8. do 20. ure.
6. mesnice: od 6.30 do 11. ure,
7. prodajalnice rastlin in cvetja: od 8.30 do
12.30 in od 15. do 20. ure.
Za obhodno prodajo blaga in predmetov, spadajočih v zgoraj naštete obrate, se mora upoštevati urnik, ki velja za ustrezne obrate.
B. Industrijske in obrtne obratovalnice, prodajalnice monopolskih predmetov, prodajalnice časnikov, klavnice: 1. brivske, lasuljarske, ma-nikerske in kozmetične obratovalnice: od 7.30 do
12.30 in od 14 30 do 18.30 ure v zimskih mesecih; od 7.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 v poletnih mesecih, 2. obratovalnice za pranje in likanje: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure v zimskih mesecih; od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure v poletnih mesecih, 3. pekarne in slaščičarske delaynj&e: od 7. do 15. ure, 4. prodajalnice monopolskih predmetov in prodajalnice časopisov: od 7. do 20. ure.
Urnik za javne in zasebne klavnice določijo občine po zaslišanju pristojnih sindikalnih organizacij.
0 številu potrebnega osebja odloča v sjjornih primerih krajevno pristojno občeupravno ohlastvo
Ob sobotah in dnevih pred prazniki se morajo zapirati brivske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice pol ure kasneje.
Pripravljalna dela, kakor: kurjenje peči, pristavljanje kvasa in mešanje testa, se smejo pričeti ob 4. uri in se sme v ta namen zaposliti le nujno potrebno osebje, prve stopnje po zaslišanju Pokrajinskega korporacijskega sveta in Pokrajinske delavske zveze.
C. Pisarne: Potovalne pisarne, ki prodajajo tudi železniške vozovnice: od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure.
Člen 3. II. PRAZNIČNI DNEVI. Ob nedeljah in drugih dnevih, ki so praznični dnevi po na-redbi z dne 19. septembra 1941-XIX Št. 105, morajo biti vse prodajalnice, industrijske in obrtne obratovalnice pod A in B. in pisarne iz C. člena 2. zaprte, razen kolikor je v naslednjem členu drugače odrejeno. •
Člen 4. Ob dnevih iz člena 3., izvzemši božič, a) morajo biti odprti za občinstvo: 1. mesnice od 7. do 10. ure, % prodajalnice kruha, mleka, sadja in zelenjave od 7. do 12. ure, 3. brivske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice v vsej pokrajini, .iji-vzemši mesto Ljubljano, od 7. do 15. ure.
Člen 5. Izjemne določbe. Na letne in mesečne sejmske dni morajo biti obratovalnice iz člena 2. pod A. in B. v vsej pokrajini (izvzemi! mesta Ljubljano in Novo mesto) odprte nepretrgoma in brez opoldanskega presledka. V zdravi-
liščih in kopališčih ter letoviščih, ki so uradno proglašena za take. določi urnik krajevno pristojno občeupravno oblastvo prve stopnje na zahtevo prizadetih strokovnih organizacij.
Člen 6. Pekarnam je prepovedano peči kruh ob nedeljah, izvzemši 1. zadnjo nedeljo pred božičnim dnevom, 2. bolniškim, zdraviliškim in sa-natorijskim pekarnam, toda samo za potrebe teh zavodov in naprav.
Člen 7.. Za prodajanje na javnih trgih določijo urnik pristojna občinska oblastva.
Člen 8. Splošne določbe. Določbe te naredbe se nanašajo na vse prodajalnice (§ 19. zakona o obrtih) in rokodelske in obrtne obratovalnice (§§ 3-2 in 23. zakona o obrtih) na ozemlju Ljubljanske j>okrajine, ne glede na to, ali pripadajo zasebnikom ali javnim ustanovam in ali je v njih zaposleno pomožno osebje.
Člen 9. Ta naredba se ne uporablja za: 1. lekarne, 2. j^odjetja za prevažanje oseb z vozovi, avtomobili in drugimi vozili, 3. javno postrežni-štvo, kakor čistilce, nosače ter garaže, 4. obhodno prodajo časopisov in kadilnega pribora, 5. brivske in lasuljarske obratoavlnice na železniških postajah kakor tudi ne za prodajo slaščic vobče na postajnih peronih, 6. prodajanje slaščic
v	kinematografih, koncertnih dvoranah, gledališčih, zabaviščih in tem jx>dobnih lokalih, 7. industrijske obrate (§ 32 zakona o obrtih), 8. gostinske obratovalnice (hotele, restavracije, gostišča, gostilnice, kavarne, penzije, ljudske kuhinje itd.) iz § 76. obrtnega zakona.
Člen 10. Ob času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, se morajo zapreti vsi dohodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami. Strankam, ki	so ob	času zapiranja v	prodajalnih
prostorih, se	mora	postreči,	kar pa	redoma ne
sme trajati dalj ko četrt ur po času, določenem za zaprtje obratovalnice.
Člen 11. Če je .kaka* obratovalnica upravičena prodajati predmete več vrst prodajnih obratovalnic, za katerih vsako velja različen Čas odpiranja in zapiranja,	se mora	držati urnika tiste
obratovalnice, za katero je določen najkrajši obratovalni čas.
Člen 12. Za poletne mesece veljajo meseci april—september, za zimske pa oktober—marec.
Člen 13.	Gled	delovnega	časa	pomožnega
osebja vajencev veljajo posebne določbe zakona o zaščiti delavcev.
Člen 14. Kazenske določbe. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju od 50 do 3000 lir.
Člen 15. Denarne kazni se stekajo v sklad za obrtno, in trgovinsko šolstvo pri Visokem komisariatu.
Člen 16. Razveljavljajo se naredba z dne 3. oktobra 1941-XIX. št. 116, in tej naredbi nasprotujoče ali z n.io 'nezdružljive določbe.
Člen 17 Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokra-jino.
Večerni promet na električni cestni železnici. Uprava cestne železnice dobiva neprestano prošnje, naj bi zadnji redni vozovi z Ajdovščine vozili po 19.10. Ker je pa vozni red tako urejen, da so tako uslužbenci kakor vozovi ob 21 na svojih domovih ali v remizi, je kakršnokoli .podaljšanje voznega reda, ki bi povzročilo zamudo pri prihodu voz v remizo ali pri vrnitvi uslužbencev na njih domove po 21, popolnoma nemogoče. Za zakasnele potnike vozijo ob 20.05 do 20.10 z Ajdovščine zadnji vozovi proti Viču, Mostam in Rakovniku, in sicer po trije v Moste in na Vič, en voz pa do Rakovnika.
Ljubljana
Hit! er! ar
Danes, petek, 18. septembra: Kv. Jožef.
Nedelja, 19. septembra: Kv. Januar.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Ma rijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta št. 10 mr. Bohinec ded, Cesta 29 oktobra 31.
Soba z dvema posteljama in sobica s po steljo ali divanom v bližini Vrtače, če mogoč 3 souporabo kuhinje, sta nujno potrebni mestne mu poglavarstvu. Reflektant ima svoje posteljnf perilo, kuhinjsko posodje itd. Prijave sprejem.' glavno vložišče v pritličju magistrata, šoba št. 1
Uprava Narodnega gledališča sprejema pri jave abonentov za novo sezono v veži Dram skega gledališča vsak dan od 10 do 12 in od I do 17. do srede, 23. t. m„ vštevši nedeljo, 2i dopoldne Termin za prijavo lanskih abonen tov je Uprava podaljšala do ponedeljka ob ' jx>poldne Od torka, 22. t. m. dopoldne bod vsa razložljive mesta na razpolago novim interesentom Razpisani so: Premierski abon m», ki dobi vse premiere v sezoni (38), staln abonmaja red Sreda ‘n red Četrtek, ki ima:«-predstave v Drami in Operi vsako sredo on nn-no četrtek, ter abonmaja red A in red 1' Vsak abonent dobi 20 dramskih in 18 opern:1 predstav odnosno operetnih. Poleg tega je ra/ pisan še specialni stalni abonma red Torek /< 20 dramskih predstav ob torkih. Cene abor maju so v razmerju z dnevnimi cenami znižana za 20% za privatnike, državni in- samoupravi uradniki pa dosežejo 30% jx>pu«ta. Uprava i' izdala prospekt, ki je interesentom brezplačn« na razpolago v Drami in v Operi
Na živilskem trgu izgubljeno denarnico 7 manjšo vsoto denarja dobi lastnik v mestnei tržnem uradu, v sobi št. 5, I. nadstr-
Ljubljansko gledališče
Drama
Sobota, 19. septembra, ob 17.30: Kralj na B*-tajnovi. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdo
Nedelja, 20. septembra, ob 14; Poročno darilc Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Oi 17.30: Kovaretvo in ljubezen. Izven. Zelo znižan cene od 10 lir navzdol.
Opera:
Nedelja, 20. sept. ob 16: »Boccaecio«, Izven
Znižane cene od 18 lir navzdol.
Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. Dni
ma v treh dejanjih. V tem delu je opisati Cankar značaj »nadčloveka« Kantorja in njegov borbo s študentom Maksom, ki ve za Kantorje va nepošten« dejanja in krivice, s katerimi ► je ta pridobil in pomnožil imetje- Igrajo: Kan tor — P. Kovič, Hana ~ Gorinškova, Francki — Kraljeva, Nina — Simčičeva, Krneč — Košič, Maks — VI. Skrbinšek, Bernot — Nakrs' sodnik — Gorinšek, njegov« žena — Kovičeva Lužarica — Starčeva, oskrbnik — Košuta, Ko privec — Brezigar. Vlogo župnik« 4gra pri so hotni predstavi Fran Lipah. Režija: Jože Kovic Opozarjamo občinstvo na to predstavo zlasi zaradi zelo nizkih cen vstopnicam, od 10 li'-navzdol.
V	nedeljo, 20. sept ponovi Drama ob i ‘ ljubeznivo sodobno ^veseloigro v treh dejanjih lorzanovo »Poročno darilo« s Simčičevo in Janom v glavnih vlogah ljubimcev, ki se sre čata v lekarni ietoVlščfirskegja mesteca. Ostale nastopajoče osebe so tipični predstavniki kraja:	apotekarica, učitelj, oficial, župnik,
zdravnik in še nekaj drugih oseb - Ob 17 pa bodo igrali v Drami klasično Schillerjevo dramo »Kovaretvo in ljubezen«, ki prikazuje trenje med idejno in nazorsko različnima svetovoma, aristokratskim in meščanskim. Borba za etični in moralni princip in človeško dostojanstvo je jedro te venno aktualne igre Ojiozarjamo na začetek predstave ob 17. Iti obe nedeljski predstavi so cene izredno znižane, od 10 lir navzdol. -
S štajerske'j
V mariborski bolnišnici so umrli; 29 letni Jože Magdič iz Šetincev, 42 letni posestnik Franc Babič iz Slovenske Bistrice in zasebnica Veronika Smon-kerjeva iz Smolnika. V Mariboru je umrla dalje vdova občinskega uradnika Jožefa Vistanova v visoki starosti 80 let.
Na Teharjih pri Celju je zgorelo poslopje posestnika Cajhna. V poslopje je udarila strela.
Filmsko predstavo o bojih na vzhodu so imeli pred dnevi tudi v Javorju pri Celju.
V Celju so se poročili: Edvard Vratanar in Marija Hribernlkova, Frane Bolte in Viktorija Jam-hrešičeva, Jože Grilc in Erika Faltova, Franc Golob in Pavla Šibilova, Marijan Per in Amalija Arzenškova, Alojzij Ograjenšek in Štefanija Pre-volnikova ter Alojz Hagger iz Innsbrucka in Ernestina Faktor jeva.
V. HEISER
100
Zdravnik are ^ križem svet
Za naslednika generala \Vooda so imenovali IIenryja L. Stimsona, bivšega vojnega ministra pod Taftovim Predsedništvom. Prosil me je. naj mu bora svetovalec in Rockefellerjeva ustanova mi je dovolila, da sem lahko 9*tal na Filipinih dlje časa, kakor pa J® bila navada. Ko ga je ilc.ta 1929, Predsednik Hoover poklical nazaj, da “l vstopil v njegov ministrski svet,
K
? na njegovo mesto prišel Dwight F. •nV-s’ darovalca znanega pokala tenkim zmagovalcem in slovitega pod-fVornika umetnosti in omike v St. ^uisu.
njegovem odstopu je rlelo pre-Teodor Roosevelt mlajši. Ta je očetu podedoval dobršen del svo-očarljivega vedenja in se je fi
'Puiskemu ljudstvu zelo močno prikupil. Poprej je bil vrhovni guverner
V	Portu Ricu in je znal dobro Špan-Z vsemi ljudmi je občeval kakor
*	. *®jboljšimi prijatelji, kamor je Prišel, je vse žareio od veselja; znaj je z mojstrsko roko dotakniti S filipinskih čustvenih src. Posvetil se je njihovim težavam ter do-??&«! znatne uspehe na socialnem po-Ju. Niti bivši guverner Harrison ni v
svojih najboljših dneh žel toliko javnega odobravanja. Pogovarjal sem se z njim o posebnostih malarije na otokih. Kakor njegov oče je tako nepretrgoma govoril, da je bilo težiko priti do besede, svoje izjave pa je zabelil s citati iz Kipfinga in svetega pisma, da je z njimi podprl svoje trditve.
Zadnji vrhovni guverner na Filipinih je bil Frank Murphy, sedanji zastopnik Združenih držav v novem »Commonvvealthu« Čeprav so mnogi menili, da se kot detroitski župan ni kaj posebno izkazal v javnem delovanj u, «o dejstva vendar iapričana, da je bil zelo spreten upravnik v težkem položaju tam doli na Filipinih, kjer občudujejo vsakogar, ki je vešč v politični igri, tako da so ga močno vzljubili.
Mi smo bili moralno prisiljeni, da damo Filipincem neodvisnost. Predsednik McKinlev je napravil prvi korak v tem smislu in znova 6ino jim zagotovili, da bodo dobili svojo neodvisnost, brž ko bodo imeli stalno vlado.
Ponovno se je Filipincem ponudili« prilika, da bi dokazali tvojo sposob-
nost, da znajo svoje posle voditi tako, da bo dobro za javno blaginjo. Njihova usoda je bila v veliki meri v rokah Manuela Quezona, ki je bil med vsemi Filipinci najbolj nadarjen in vešč politik in svoje znanje tudi sipretno uporabljal.
Kadar sem prišel na Filipine, sem seveda zmeraj imel priliko videti Que-zona. Še*l sera ga obiskat v Baguio, ko je bil zaradi bolezni dolgo priklenjen k postelji, čim več let je preteklo, tem bolj iskren se mi je zdel.
Proti koncu leta 1935. so me nekega dne klicali k telefonu in ko sem
rvedal svoje ime, sem zaslišal glas, ije dejal:
»Stavim, da ne veste, kdo sem.«
»Vi ste Manuri Quezon, bodoči predsednik filipinske države,« sem odgovoril.
»Da, gospod doktor, uganili ste. V bolnišnici sera. Ali bi hoteli priti k meni? Moram govoriti z vami.«
Olpravil sem se v bolnišnico. Povedal mi je, da so mu svetovali, naj se da operirati ze ledvične kamne. Pokazal mi je rentgenske sljke. ki niso pustile nobenega dvoma glede točuosti zdravniškega pregleda Vprašal me je, kaj 6odim o newyorških kirurgih.
»Tara je nekaj sijajnih veščakov,« sem mu zatrdil.
»A recimo, da gre za vas. Kaj bi
vi	ukregili,«
»Šel bi v Baltimore k doktorju Hughu Youngu, ki je nuel že imenitne usipehe.«
»Jožek! Prinesi mi obleko in pri-
Sravi zaprt avtomobil. Odjx>tujem v altimore.«
Nato se je obrnil k meni in mi nekam zaskrbljeno ickel:
»Moram govoriti z vami na poti do postaje. Po tako dolgem izkustvu poznate Filipine v zdravstvenem pogledu bolje kakor kateri koli Filipinec. Rud bi imel pri sebi za svetovalce vas, generala Mac Arthurja in generaila llarborda. Pretehtajte in mi povejte, če sprejmete moio iponudbo.«
Odkrito sem mu dejal, da se mi prav nič ne ljubi, potem ko sem leta in leta svojega življenja zatpravil s j>oskusi, da bi ustanovil zdravstveno službo, kar pa je on preprečil.
»Poglejte, kaj se je zgodilo z »znanstvenim zavodom«, ki je vašemu' narodu toliko potreben!« sem ga: spomnil	I
»O, postavili si bomo novega in lepšega.«	j
»Kako neki?« sem vprašal. »Ravno o tem sem se pogovarjal s Teodorjem Rooseveltom. On pravi, da ste navajeni, da dobite letno šestdeset milijonov dolarjev dohodkov. Zdaj jih imate štirideset; ko pa boste izven carinske meje Združenih držav, jih ne boste imeli več ko dvajset, s čimer boste komaj krili najnujnejše potrebe, vlade. Kje bo že kaj ostalo za zdrav-1
stveni odsek?«
»To vprašanje sem že rešil,« je odločno odgovoril.
»Kako pa?«
»Pred leti gem bij na Irskem in
sera proučil organizacijo državne loterije. Mi bi lahko uvedli še boljšo na Filipinih, ker bi večino srečk prodajali vam Amerikancem. Loterija bi bila pod državnim vodstvom in urejena po najboljših uradnikih. Ta bo letno vrgla nekaj milijonov dolarjev, morda bomo z njo izkupili kakih deset milijonov. To vsoto bi pa namenili zdravstvenemu odseku in jaz bi rad, da bi edino vi bili tisti, ki bi povedal, kako bi denar koristno obrnili.«
Prav nič nisem dvomil v iskrenost njegovih namenov. Quezon je generalu VVoodu nekoč izjavil, da ga njegova belčeva kri nagiba v eno smer,
volje in imel je prav trden znar»i.
Lahko da ga je čakala še zma$*'.vtUi pot. lahko pa bi ga tudi zavedla njegova muhavost, čeprav 60 mu politični nasprotniki često si regi i po življenju, se ni prav nič bal. Neki trgovec t avtomobili mu je nekoč dejal, da bi mu lahko priskrbel oklepni avtomobil, ki bi bil v njem varen zoper vsak napad, vrh tega pa cena takega vozMa ne bi bila dogte večja od navadnega avtomobila.
Navodila za določitev začasne vojne doklade
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo odredbo:
Člen 1. Odobruje 6e naslednja razpredelnica o najvišjih zneskih zaradi vzporedbe e sedanjimi prejemki razvršfienega italijanskega osebja skupin A, B in- C po drugem odstavku člena 1. naredbe z dne 31. avgusta 1942-XX št. 171 o določitvi začasne vojne doklade osebju prejšnje vladavine:
PRIMERJALNA RAZPREDELNICA GLEDE PREJEMKOV PO STANJU NA DAN 11. APRILA 1941-XIX Stanje 11. IV. 1941-XIX. Ustrezajoči italijanski
Položajna	Periodni	čin in Čisti mesečni
skupina Stopnja poviški stopnja znesek
I	-	-	IV	3.595.-
II	1	-	V/l	2.841.-
II	2	—	V	2.696.—
III	1	-	VI/2	2.385—
III	2	-	VI	2.171.-
IV	1	3	VII/2	2.000,—
IV	1	2	VII/2	2.000.—
IV	1	1	VII/2	2.000.-
IV	1	—	VII/2	2.000.—
IV	2	3	VII/2	2.000.—
IV	2	2	VII/1	1.923.—
IV	2	1	VII	1.847.—
IV	2	—	VII	1.847.-
V	—	3	VIII/2	1.777.-
V	-	2	VIII/1	1.747.-
V	-	1	VIII	1.716.—
V	—	—	VIII	1.716.—
VI	—	3	IX/2	1.597.-
VI	—	2	IX/1	1.528,—
VI	-	1	IX	1.482.—
VI	—	—	IX	1.482.—
VII	—	4	X/3	1.415.—
VII	—	3	X/2	1.339.—
VII	—	2	X/2	1.339.—
VII	-	1	X/l	1.285.-
VII	—	—	X	1.240.—
VIII	—	3	XI/2	1.092.—
VIII	-	2	XI/2	1.092.—
VIII	—	1	XI/1	1.053.—
VIII	—	-	XI	1.000.-
IX	-	3	XII/3	830.-
IX	-	2	XI1/2	791.-
' IX	—	1	XII/1	768.—
IX	-	-	XII	745.—
X	—	2	X111/2	673.-
X	—	1	XIII/1	639.—
X	—	—	XIII	605,-
Prednja razpredelnica velja za vse bivše jugoslovanske državne in banovinske nameščence, ki so razvrščeni v sedanjih desetih položajnih skupinah.
Primerjalne razpredelnice za zvaničnike, služitelje, pomožno osebje itd., službujoče pri državnih in banovinskih oblastvih, se odobrijo kasneje.
Javne uprave e posebnim ustrojem in druge ustanove morajo predložiti Visokemu komisariatu primerjalne razpredelnice, ki naj bodo podlaga zadevni ureditvi.
člen 2. Čisti mesečni znesek, obsegajoč plačo, položajno doklado in osebno draginjsko doklado
Sv. oče si je ogledal nova dela v vatikanski baziliki
Vatikansko mesto, !& ,sept- s. Sveti oče si je ogledal dela, ki so jih pravkar dokončali v veliki kupoli vatikanske bazilike, kjer so 16 oken zunaj in znotraj opremili z novimi okviri. Papeža so spremljali namestnik državnega tajnika mons. Montini ter arhitekti bazilike. Nova dela dajejo čudoviti Michelangelovi zgradbi večjo trdnost ter izboljšujejo razsvetljavo in prezračevanje v baziliki. Nato si je papež ogledal še dela za zvišanje borgijevskega stolpa in za ureditev prostorov za državno tajništvo ter izrazil svoje zadovoljstvo nad uspešnimi gradbenimi načrti.
Poročila se ie s pepelom v vojni padlega fanta!
Nekje na Japonskem so imeli pred kratkim zares ganljiiv poročni obred. Dvajsetletna Japonka Joo Ko se je ooročila s pepelom svojega zaročenca, letalski podčastnika Tokuza Ja-mamata, ki je padel v nojih za Birmanijo. Žaro s peipelom padlega fanta je prinesel s seboj v domovino nek pokojnikov prijatelj in tovariš z bojišča, ko je prišel na dopust.
Poročillo iz japonskega vira pravi, da ie mlada žena takoj po tej. svojevrstni poroki dejala, da se hoče posvetiti bolničarski službi na Tihem morju, kjer jo bo duh njenega izvoljence varoval pred vsemi nevarnostmi. (CE)
na dan 11. aprila 1941-XIX, zvišane za 30% od 1. julija 1941-XIX m za 43% od dne 1. decembra 1941-XX, vštevši druge stalne prejemke v izmeri na dan 11. aprila 1941-XIX in morebitne periodne poviške, priznane od 11. aprila 1941 do 31. avgusta 1942, ne sme presegati vsote, navedene v primerjalni razpredelnici.
Če bi skupna vsota temeljnih prejemkov kakega nameščenca za plačo, položajno doklado in osebno draginj, doklado na dan 11. aprila 1941-XIX, vštevši druge na ta dan pristoječe stalne prejemke, presegala znesek, določen v primerja'ni razpredelnici, Obdrži nameščenec presežek kot osebno doklado, toda brez pravice do zvišanja.
Člen 3. Rodbinske draginjske doklade ee ne vštevajo pri gorenjem izračunu in se morajo izplačevati od 1. julija 1941-X1X v izmeri, kakršne .so bile na dan 11. aprila 1941-XIX, upoštevaje pa spremembe, ki so nastale ali nastanejo v krogu rodbine.
Člen 4. Da bi se dosegle vsote po primerjalni razpredelnici, ni dopustno priznavati večje zvišanje kot 30 oziroma 43 odstotkov.
člen 5. V smislu naredb z dne 5. julija 1941-XIX št. 60 in z dne 25. januarja 1942-XX št. 9 morda preveč izplačane vsote se morajo povrniti za dobo po 31. maju 1942-XX. v smislu naredbe z dne 26. maja 1942-XX št. 100, morda preveč izplačane vsote pa se morajo povrniti v celotnem znesku.
člen 6. Začasna vojna doklada ne gre osebju, ki sedaj ni v aktivni 6lužbi, kakor tudi ne osebju, ki bi mu poslej prenehala aktivna služba.
Vprašanja domačih in tujih delovnih moči v Nemčiji
»Najmočnejši oddelki tuje delavske vojske prihajajo in bodo prihajali z vzhodnih zasedenih dežel« — je dejal gauleiter Sauckel
Te d ni je bilo v \Veimarju zborovajije voditeljev nemških delovnih uradov. Predsedoval mu je glavni komisar za delo, gauleiter Sauik-kel,_ ki je ob začetku zborovanja imel tudi večji govor, v katerem se je bavil z vprašanji dela v Nemčiji v ipretekli dobi ter s smernicami. ki naj bi veljale za bodoče-
Vprašanja, ki 60 jih številni zastopniki obravnavali na tem zborovanju, so vzbudila veliko zanimanje ne samo med udeleženci zborovanja, pač pa tudi v vsej ostali nemški javnosti.
Podtajnik Korner, ki je v svojem govoru najprej naslovil pozdrav na nemškega državnega maršala Goringa, je dejal, da se je pomanjkanje delovnih moči, zlasti pa še strokovno usposobljenih delavcev, začelo kaza.ti v zadnjih letih pred prejšnjo svetovno vojno. Spričo tega so se čisto naravno povečale težave, ki pa so bile pozneje srečno premagane, to ipa predvsem po zaslugi dejstva, da so v Nemčiji začeli zaposlovati tudi ženske in tujce. Število zaposlenih žensk je v Nemčiji poskočilo v zadnjih treh letih od 5.7 na 9.7 milijona, torej kar za cele štiri milijone. To je predvsem zasluga gauleiterja Sauckela, kakor je njegova zasluga tudi to, da se je število tujih delavcev zadnja leta v Nemčiji tako silno dvignilo.
Nato je spregovoril gauleiter Sauckel sam, ki se je v svojih izvajanjih predvsem bavil z vprašanjem tujih delavcev, ki so zaposleni v Nemčiji, oziroma ki še bodo. Dejal je, da je tej tuji delovni sili treba posvetiti vso pozornost in skrb v gmotnem in moralnem oziru, če naj opravi v Nemčiji čimvečje delo. »To pa seveda ne pomeni,« je poudaril gauleiter Sau-
ckel, »da je s tujimi delavci v Nemčiji treba postopati tako, ka.kor ravnajo z njimi na primer v Rusiji ali v Angliji.
Govornik je nato še pripomnil, da prihajajo najmočnejši oddelki tuje delavske vojske z zasedenih vzhodnih področij in bo tudi v bodoče prihajalo od tam največ tujih delavcev-Izjavil je, da mora biti nemški delavec za zgled tujemu delavcu. Svoja izvajanja pa je končal s ipripombo, da je seveda treba poskrbeti tudi za zdravje in bivališča tujih delavcev, če naj tuja delovna moč opravi v Nemčiji tisto delo, ki ga od nje pričakujejo.
Berlinsko časopisje piše v zvezi s tem wei-marskim zborovanjem nemških delavskih voditeljev, da tudi dijaštvo stavlja na »notranjem bojišču* V6e svoje moči v službo domovini. Zlasti je zaposleno po tovarnah, kjer izdelujejo vojaške potrebščine. Na drugi strani pa so zdaj tudi številne dijakinje prevzele službo po tovarnah ter tako tam precej razbremenile druge ženske s tem. da so jih zamenjale pri težavnem delu ter jim na ta način pomagale, da se lahko v večji meri posvete svojemu domu, gospodinjstvu in družini.
Za novega japonskega zunanjega ministra je
imenovan dosedanji načelnik japonskega obveščevalnega urada Masayuki Tani.
V Ameriki so ustanovili posebno organizacijo, katere naloga bo vežbati ženske pilote za vojno službo. Za predsednico je bila imenovana Miss Coghrane, letalka, ki je napravila veliko reklamo s prevozom nekega ameriškega letala v Anglijo.
Čudovita zgodba iz Salvadorja
Žalostna usoda generala, za katerega so se bali, da bo pri
volitvah kandidiral
General Jereza se je odlikoval v različnih srednje - ameriških revolucijah s svojo izredno hrabrostjo, bil pa je tudi med civilnim prebivalstvom San Salvadorja zelo znan. Bližale so 6e predsedniške volitve. V nekaterih političnih krogih so se bali, da bo skušal general Jereza sam kandidirati.
Nekega dne so Jereza nepričakovano zaprli. Nihče ni vedel zakaj, nihče ni vedel, kdo je to povzročil. Časopisi so prinesli samo kratko vest o dogodku. Slutili so, da je v ozadju močna politična osebnost, zato si ni nihče upal zadeve natančneje raziskovati.
Zaprt med morilci in roparji
Po dolgem času je zvedel njegov prijatelj Urzuela, da je general v veliki državni ječi med morilci in roparji. Kljub temu, da je bil prav dober znanec kaznilniškega ravnatelja, ni mogel dobiti dovoljenja, da bi prijatelja obiskal. Pol leta je bil popolnoma odrezan od njegove družbe.
Zastrupljen v zaporu
Nenadoma so ga pa odpustili iz zapora. Brž ko je prišel na svobodo, je obiskal prijatelja Urzuelo. Ta ga je komaj spoznal, tako je bil izpremenjen: bled, do smrti utrujen in ostrega, steklenega pogleda. Dejal mu je, da je obsojen na smrt, ker so mu dali v zaporu camotillom (Dioscore composita). Tolažil je prijatelja, kolikor ie le mogel. Kljub njegovemu odporu ga je dal še preiskati po dveh najboljših zdravnikih. Našla nista niti sledu strupa v njegovem
organizmu. Sojetnik mu je dejal, da so mu ga dali tik pred odpustom iz ječe in da lahko pričakuje smrt v začetku prihodnjega leta.
Salvadorska dekleta uporabljajo strup, da se iznebe ljubimcev
Urzuela je zvedel že pred leti, da so uporabljale salvadorske deklice skrivnosten strup, da so se znebile nadležnih ljubimcev. Šlo je pri tem za kakor las tanke steklene kristale, ki se nahajajo v kolencih neke vrste bambusa (otate). Te kristale so dale v juho, s katero so postregle ljubimcem. Po zauživanju juhe so povzročili kristalčki težko črevesno vnetje, ki je lahko končalo s smrtjo. Strupa ni bilo mogoče dokazati v mrliču, ker je bil vpliv strupa čisto mehanski. ' r so. odpovedali evropski zdravniki, bakte gi in kemiki, so domačini močno pretiravali o učinkih takih strupov. Na to ie Urzuela najprej pomislil. Vendar general ni kazal nobenih želodčnih težav in je imel tudi odličen tek.
Smrt generala Jereza
Čas je ipotekal. General Jereza se je odpočil od prestanih muk in trpljenja Pričel je pisati pisma, v katerih je zasmehoval svoje politične sovražnike in razlagal svoi politični program. Nič ni kazalo več na pretekle hude čase in na krivično preganjanje.
Konec januarja je prejel Urzuela sporočilo, da je general nenadoma težko obolel in da ga ravno nosijo na nosilnicah v mesto. Brž je skočil
do obeh omenjenih zdravnikov, s katerima se je peljal bolniku nasproti. Na pol pota so se srečali. Bolnik je bil očividno zelo nevarno bolan. Posinjele ustnice, ohromela leva stran telesa, vse je kazalo, kakor da bi ga zadela kap. Skušal se je dvigniti, a se mu ni posrečilo. Težko hropeč je padel zopet vznak. »Brz brizgalko...« je šepetal eden zdravnikov. »Samo, da ne bi srce odpovedalo...« Vsi so iskali po žepni lekarni, a zaman.
General je bil pri polni zavesti, srepo je gledal. Napeto je pričakoval injekcijo, ki naj bi ga rešila. Ko je uvidel, da iščejo brizgalko zastonj, je nagnil glavo vstran in zatisnil oči. Ko so ga hoteli preložiti v avtomobil, so spoznali, da je umrl. Minulo je točno pol leta, odkar je použil skrivnostno camotillo.
Skrivnostni strup
Prijatelja Urzuelo ie smrt globoko pretresla. Sklenil je, da do razvozljal uganko strupa, ki je povzročil generalovo smrt. Služabnik mu je svetoval potovati v malo mestece Copan v Hondurasu. Tam baje camotillo posebno pogosto nastopa. Indijanci ga nabirajo in spravljajo na trg. Po štirinajstdnevnem letovanju se mu je vendarle posrečilo priti v stik z domačini. Ko je povprašal po camotillu, so pa vsi trdovratno molčali. Končno je zvedel od starega duhovnika, da molčijo zato, ker se tega strupa tako silno boje. Sigurno se pa nihče ne spozna na pravilno pripravljanje strupenega napoja. Samo neko. pleme, ki biva daleč proč od kulturnih središč, do kamor sploh ne vodijo pota, marveč le živalski sledovi, poznajo skrivnost camotille.
»
Tajnost plemena Chancatales
To pleme belokožcev sploh ne pušča ▼ svoje ozemlje. Edini belokožec, ki živi pri njih, je oče Nikolaj. Ta mu je končno dal vsa pojasnila. Pleme, pri katerem je deloval, se je imenovalo Chancatales, to je nikdar premagani.^ Pleme ni imelo poglavarjev, marveč senat čarovnikov, ki so bili posebno dobri zdravniki. Ti čarovniki so bili edini ljudje, ki so znali tudi pravilno pripravljati camotillo. Strup daje gomoljasta rastlina, ki spominja na naš krompir. Nahajališča rastline so le malokomu znana. Gomolje izkopljejo in z različnimi procedurami zdrobe v fin prah. Način pripravljanja praška vpliva na čas, ko začne strup delovati. Čarovniki ostro pazijo, da ne dobi strupa v roke kak domačin. Po stari tradiciji rabijo strup le proti svojim političnim sovražnikom. Od časa do časa pošljejo kakega čarovnika s strupom v mesto.
Prihodnji ponedeljek, 21. sept. začnemo prinašati
naš novi roman
»
QU0 VADIŠ
«
z izvirnimi slikami, ki jih je spretno narisal priznani mojster
JOŽE BERANEK
EIAR - Radio Ljubljana
Petek, 18. septembra: 7.30 Pesmi in napevi.
— 8.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.80 Poročila v slovenščini. —
12.45 Koncert klasičnega tria. — 13.00 Napoved časa. Poročila v itali janščini. — j J. 15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.25 Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. — 14.00 Porodila v italijanščini. — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, sodelujeta sopranistka Draga Skok in tenorist Andrej Jarc. Leharjeva glasba. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert pianistke Franke Fogli. — 17.35 Četrt ure za tvrdko Nizzar-do. — 19.00 »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. —
19.45 Komorna glasba. — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške pesmi.
— 20.45 Znani dueti. — 21.25 Koncept komornega zbora, vodi dirigent D. M. Šijanec. — 21.50 Ni-cotera:_ Pogovor s Slovenci. — 22.00 Koncert Adamičevega orkestra. — 22.45 Poročila v ital.
SELMA LAGERL0EF«
99
NA RAZPOTJIH SRCA
ROMAN'\=X^
V	sredo je izvedela, da bo Karl Artur odpotoval v Karlstadt, da bi prisostvoval pogrebu gospe prožtove Sjoeberg. Kako lahko bo prišlo tedaj do razgovora in gospa Beate bo gotovo porabila priložnost in se pogovorila s Karlom Arturjem o Karlini. Znabiti 1)0 končno njena nedolžnost le prišla na dan. Morebiti pa se bo vrnil Karl Artur spet k njej, ganjen spričo njene požrtvovalnosti. Sicer ni imela niti pojma, kako misli gospa polkovnikova za stvar prijeti, da bi dosegla ta čudež. Toda prebrisana gospa je vendar zmerom našla izhod tudi tedaj, ko so ostali videli le temo in brezupnost.
Navzlic zaupanju, ki ga je Karlina polagala v svojo taščo, pa so bili dnevi, ki jih je Karl Artur prebil v Karlstadtu, zanjo zares težki. Karlina je stalno čutila, kako niha iz skrajnosti v skrajnost, iz bojazni v upanje. Vpraševala se je, kaj sploh more gospa polkovnikova storiti. Ona sama, ki je vse dni videla Karla Arturja, si ni mogla prikrivati, da je njegova ljubezen do nje popolnoip nila. Sedel je z njo za isto mizo, toda gledal je proč od nje in si ni jemal k srcu njene navzočnosti. In to ni bila nobena zmota, to je bilo nesporno. Žan j je bila vsa stvar končana. Njegova ljubezen je bila odrezana veja, ki je nobena sila na svetu ne inore več pritrditi k drevesu in pripraviti do nove rasti.
Ea petek so pričakovali povratka Karla Arturja in to je bil ■eveda najtežji dan. Karlina je sedeta že od ranega jutra pri sobnem oknu, odkoder je bil razgled do stranskega poslopja, in Čakala. Tisočkrat je pretuhtala vse, kar se je bilo zgodilo, preizkušala in razbirala, toda bila je še vedno enako negotova kakor poprej. Bala »e je, da Ik> morala to Stikanje prenašati vej dan. Toda glej, Karl Artur jfe že ob štirih prispel v profiti jo! Odšel je takoj v stransko poslopje, potem pa takoj zopet prišel ven in zdrvel, ne
da bi se vsaj malo ozrl na hišo, skozi vrata na prosto in jo mahnil proti cerkvi. Ah, k Thei Sundler ga je vleklo, ne k njej!
To je bila torej posledica naporov njegove matere I Karlina i*i ni mogla prikriti, da se je ves trud izjalovil.
Začutila je, kako je sleherno upanje zamrlo v njej. Poslej ji nihče nikoli več ne bo mogel dopovedati, da je še obstajala pomoč in rešitev zanjo.
Toda še zmerom je tlelo upanje v njej. Kajti, ko je v soboto zjutraj	ob	šestih služkinja stopila v Karlinino sobo,	da bi ji sporočila,	da	jo gospod Dr.	Ekenstedt prosi za razgovor, je Karlina
razumela to odločitev takoj kot dokaz ljubezni. Gotovo ji je hotel s tem povedati, da si želi nazaj zaupljivosti in starih navad.
Naenkrat se je spet v njej utrdilo prepričanje, da je njena tašča držala besedo in storila velik čudež. Tako urno je skakljala po stopnicah in stekla v jedilnico, da so ji kodri kar frfotali okrog ušes.
Toda ob prvem pogled« na Karla Arturja je spoznala, da se je prevarila. Čim je vstopila, je vstal od svoje mize, toda o razprostrtih rokah, poljubčkih in izrazih hvaležnosti za njeno odločitev, da ga	je	ščitila, ni bilo	niti govora. Nekaj sekund	je stal visoko
zravnan kakor da bi mu njena nagla prikazen ne dopustila nobenega časa, da bi zbral svoje misli. Toda po kratkem premisleku je začel:
»Izvedel sem, da si ti iz gole dobrosrčnosti prevzela nase vso krivdo za razdrtje najine zaroke, šla si celo tako daleč, da si Schagerstroemu dala svoje pritrdilo in se pustila z njim oklicati v cerkvi, da bi to prevaro naredila verjetnejšo. Ti si seveda dobro mislila in verjela, da boš s tem meni naredila veliko uslugo. Zavoljo mene si pretrpela	mnogo zasmehovanj in jaz	uvidevam, da
sem ti za to dolžan veliko hvalo.«
Karlina se je spet priborila do svojega hladnega izraza in nosila svoj tilnik še bplj pokonci kakor pred tedni. Odgovorila ni nič.
On pa je nadaljeval:
»Vse tvoje delovanje se zdi, da ima svoj vir v prvi vrsti v želji, da bi me obvarovala pred jezo mojih staršev. Smatram pa za nujno, da izjavim, da so je ta namera v celoti ponesrečila. Sedaj v času mojega obiska v Karlstadtu so se zaradi mojih ženitnih
načrtov pojavila med menoj in mojimi starši velika nesoglasja, ki so privedla do popolnega preloma. Jaz nisem več njun sin in onadva nista več moja starša.«
»Toda Artur,« je vzkliknila mladenka in je bila v hipu spet vsa v ognju, »kaj pa govoriš? Tvoja mati — kaj, s svojo materjo si prelomil?«
»Ljuba Karlina, moja mati je poskušala podkupiti Ano Swaerd, da bi se poročila z enim izmed fantov v njeni domovini. Stremela je za tem, da bi na zahrbten način uničila mojo srečo. Saj nič ne razume o tistem, kar je zame edino važno. Moja mati hoče, da bi jaz spet navezal stike s teboj. Bila je celo tako skromna, da je k pogrebu povabila Schagerstroema, da bi Imela tako priložnost in ga pripravila do tega, da bi se odrekel svojim nameram s teboj. Toda tega mi menda ni treba več ponavljati. Ti si brez dvrtna posvečena v načrte mojih staršev. Saj si tudi ti tako zadovoljna priskakljala v sobo, ker si mislila, da se je ta lepi načrt posrečil.«
»Načrtov tvoje matere ne poznam, Karl Artur, ne, ne poznani jih niti malo. Edino, kar mi je rekla, je bilo, da ne verjame nobeni laži, ki jih je Thea Sundler razširila o meni. Ko sem izvedela, da si odšel v Karlstadt, sem sl mislila, da ti bo morebiti povedala vso resnico. V to sem bila trdno prepričana, ko si me ti dal poklicati. Toda, Karl Artur, ne govoriva več o meni! Saj ne moreš biti resnično jezen na svojo mater, saj to vendar nd mogoče! Ali se ne misliš zopet odpeljati nazaj in vse skupaj lepo poravnati? Povej, ali hočeš, Karl Artur?«
»Kako neki? Jutri je nedelja in moram pridigati.«
»Potem pa napiši nekaj besed in daj, da se bom jaz odpeljala tja. Pomisli vendar, kako stara je! Doslej je ostala mladostna, ker je Imela tebe in si tako razveseljevala srce. Ti si bil njena mladost in njena radost. Postala bo razboljena in zakrknjena bolj kakor kdorkoli drug. Ah, Karl Artur, bojim se, da ubijaš svojo mater. Ti si bil zanjo bog, ti ji lahko nakloniš življenje ali smrt Daj, da se bom jaz tja peljala, le besedo daj od sebe!«
»Vse to vem, Karlina, toda jaz ne bom pisal. Moja mali je bila že bolna, ko sem zapustil Karlstadt. Moj oče me je prosil, naj se z njo pobotam, toda jaz som odklonil. Za hrbtom mi Je spletkarila in se mi lagala.«
Za Ljuilhko tiskarno * Ijubljanli Joie Kramarič - Izdajatelji uit Sodja - Urednik, Mir*« 1	><i|	-	Hokoptam	m	tr^UM	-	»SU>*en*k<	dom«	t*ka|«	»6	deia«oit«i>	ob tl -
seda* naročnina 11 Ui, ea toazemitv« 15 U* — Ureduiitvoi Kopitarjeva ulica t/JLU — Unr««a. »	«a «11 ca t, Ljubljana — letalna tla*. 40-M da **-*1 - Podnlnieai No-n