Glas zaveznikov
Leto I • Št. 135
Informacijski dneunik A /. S.
Cena 2 Uri
TRST, sobota 24. novembra 1945
tfl&feDNUTVO« Vi* & Petlioo S . Telefon •*. 98854 bi 94448
OGLASI i Cen* s* milimeter višine (strina en* kolon*): t-govskj L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L■ 88), objave U 8, Jnančni ln pravni 'glasi I* 13. V vsebini Ust* 'tekstni oglasi) L 12. Davek nt vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L. Societi per i* Pubbllcita ln ItaHa, Trat, vi* Silvio Pellico it 4, tel. 94044. Cen* posamezne številke I* 2 (zaostale L. 4>. Rokopisov ne vračema
BEVIN PRED PARLAMENTOM
EMKtnnsT m im
Zunanji minister o stališču Velike Britanije do aktualnih svetovnih dogodkov
London, 24. novembra Včeraj-»e je v britanski poslanski zbornici nadaljevala razprava o zunanji politiki. Zunanji minister Ernest Bevin je pozval vse majhne in velike narode, ki bi imeli nezaupanje do Velike Britanije, naj odkrito izjavijo, v čem je njihovo nezaupanje, nakar jim bo odgovoril. Bevin je dejal, da ničesar ne more bolje razpršiti nezaupanja, kot velika odkritosrčnost.
Ponovnoi karte na mizo
«V teku včerajšnje razprave se je mnogo govorilo o nezaupanju in hotel bi se takoj dotakniti tc zadeven, je dejal Bevin.
((Ponoviti moram, kar sem dejal 7. novembra: če bodo velesile, ki so v glavnem zainteresirane, jasno povedale, kaj želijo bodisi v pogledu ozemeljskih vprašanj, postojank in drugega, to lahko takoj preučimo. Ni razloga, da bi započeli kakršno koli akcijo, ■ ki bi lahko povzročila zamero ali sovraštvo med narodi. Poslužil sem se ie fraze: Položimo torej karte na mizo. Ce ima kakšen koli narod, pa naj bo velik ali majhen, do Velike Britanije nezaupanje, ga pozivam, naj odkrito izjavi, v čem je to nezaupanje in jaz bom s svoje strani odkrito odgovoril. Istočasno izjavljam ostalim državam, da ničesar ne more bolje razpršiti nezaupanja, kot večja odkritosrčnost o naši obojestranski politiki. Res ne razumem, kako more obstajati nezaupanje, ko smo vsi pristali na ustanovitev organizacije Združenih narodov in so nam znajte obveznosti. Mi smo člani te ustanove in Velika Britanija se ne boji in tudi na noben način ne bo odklonila, da ne bi v skupščini Združenih narodov odkrito razpravljali o kakršnem koli vprašanju, o katerem je treba razpravljati. Mislim, da ne bi mogel biti bolj odkrit, če hočem razpršiti nezaupanje.»
Atomska bomba
Kar se tiče postopka, ki bi se ga
bilo treba poslužiti v pogledu atomske bombe, misli Bevin, da ne bi bilo v sedanjem času koristno sklicati posebne konference, ki bi razpravljala o tem vprašanju. Glavna skupščina Združenih narodov bo 2. ali 7. januarja in ta dan ni tako
daleč.
((Upam — je dodal Bevin — da ne bodo uporabili atomske bombe pred 7. januarjem».
Prva naloga skupščine bo izvolitev odbora za varnost. Brez dvoma bodo vzeli v poštev predloge vlad Združenih držav, Kanade in Velike Britanije. Tako bo mogoče takoj odločiti, kako naj bo sestavljen ta svet.
dVseeno želim neglede na končni rezultat razprav o ustanovitvi in učinkovitosti organizacije Združenih narodov pojasniti, da bo treba, 6e bi nove nevarnosti zahtevale, da se podvzamejo druge mere, obdržati red na svetu z brezobzirno uporabo sredstva, ki smo ga ustvarili.*
Neosnovane sum n) e
Ko je Bevin govoril o Franciji, je v zvezi z «domnevnim zahodnim blokom» dejal: «Ce nekdo sumi ali pa ne sumi — ne vem, kaj naj napravim, če imajo ljudje neosnovane sumnje — nima pravice, da• bi nas obtoževal in nisem jim pripravljen priznati te pravice. Moja dolžnost in dolžnost britanske vlade je, da nadaljujemo svojo nalogo, da utrdimo prijateljstvo z našimi neposrednimi sosedi, da gospodarsko pomagamo drug drugemu za dobrobit vseh. Ako nam pravijo, da smo v zmoti, naj dobro premislijo vse, kar delamo. Povem samo: kakršno koli pogodbo bomo sklenili, pri tem ne bomo napravili nobenega koraka proti prijateljstvu z drugimi narodi, pa naj bodo veliki alj majhni. Ne morem sprejeti načela, da mora moja politika in politika britanske vlade sloneti samo na streh velikih* (odbravanje na laburistični strani). Priznavam, da predstavljajo tri sile. če bodo pravično vršile odgovorno nalogo, bodo lahko veliko jamstvo varstva in miru za milijone ljud,i na vsem svetu. Ce pa pride k mehi pdtslanik, predstavnik ali zunanji minister, da bi razpravljala o zadevah, ki se tičejo njegove in naše države, si niti za trenotek ne morem dovoliti, da bi razmišljal, če je morda njegov narod velik ali majhen.
Slatem policijske države
O Poljski je Bevin dejal: «Opa-žam hitri razvoj v deželi na poti k neodvisnosti, kljub temu, da vzdržuje prijateljske odnošaje « Sovjetsko zvezo. Vem, da ustvarja sistem policijske države, ki je značilen za Vzhodno Evropo, velike težkoče. Rad pa bi videl rasti to rastlino in nimam namena, da bi se je vsak čas dotikal, da bi se prepričal, da raste: zaradi tega z zaupanjem pričakujem, da se bo Poljska vrnila med velike neodvisne nat'ode».
O Italiji je Bevin izrazil upanje, da je objava določb premirja pokazala. da so Britanci ukinili že mnoge omejitve. Italija potrebuje predvsem močno in enotno vlado.
Čeprav je izrazil globoko
zaskrbljenost zaradi poslabšanja gospodarskega in finančnega položaja v Grčiji, je Bevin izjavil, da se ne želi vmešavati v notranjo politiko ali pa se vsiliti grškemu narodu. Podtajnik Hector McNeii ki je pred kratkim obiskal Grčijo, mu je sporočil, da grška vlada ni bila dovolj močna in da ni uživala zadostne podpore naroda, da bi lahko pod vzela potrebne odločne ukrepe. «Regent mi je sporočil, da ae je odločil sporočiti grškim političnim voditeljem, da je po njegovem mnenju v korist grške edt nosti, če preložijo prebiscit za tri leta. Regent je povabil politike, naj sprejmejo to odločitev in sestavijo združeno in reprezentativno vlado, k: bo lahko učinkovito vladala*. Bevin je dejal, da mu je bil ta
Francija se je emirila
Prva vladna seja določila glavne delovne smer* niče * De Gaulle pred ustavodafno skupščino
Pariz, 24. novembra I renski pokrajini ustvaritev suvere-V četrtek popoldne »e je franco-1 ne države,
ska vlada sestala k prvi seji. Predsedoval ji je general De Gaulle. Glavni predmet, o katerem so razpravljali, je bila porazdelitev funkcij, bivšega vojnega, mornariškega in letalskega ministrstva, ki so jih zdaj po sporazumu združili v skupno obrambno ministrstvo. Vlada Je sklenila poveriti skrb za vojake in bivše vojne ujetnike generalnemu tajniku, ki bo odvisem od novega vojnega ministra. Minister Louis Jaoquinot ie dobil nalogo, da uredi vprašanja, ki se nanašajo na muslimane.
Po seji je izdala vlada naslednje poročilo: aPrancoska vlada je dolo. čila glavne smernice Svojega programa in pripravila nekatere načrte za zakone, ki jih bo oimprej predložila ustavodajni skupščini*.
V četrtek je ustavodajna skupščina s 304 proti 242 odobrila predlog, ki so ga predložili socialisti. Predlog ae nanaša na osnovanje posebne komisije, sestavljene iz 49 članov, ki bo preučila in sestavila besedilo nove ustave.
Komunistična (stranka je v sredo zvečer dala izjavo, v kateri Potrjuje svojo odločitev, da bo dejansko sodelovala v novi vladi «za procvit boljše demokratične ln neodvisne Francije, ki jo bo privedla v vrsto svobodnih držav*.
Socialist Leon Blum je v nekem članku o francoski zunanji politiki napisal, da Francija nima namena sodelovati v sovjetskem bloku proti svojim prijateljem. Nima pa tudi namena, pridružiti se anglosaškemu bloku proti Sovjetski zvezi.
Ravnatelj francoskega zunanjega ministrstva Maurice Couve de Murville je v četrtek na tiskovni konferenci v WashingtonU izjavil, da bi Francija želela v nemški
Poudaril je, da ima Francija poleg- tega še drugi predlog, in sicer dolgotrajno zasedbo renskega področja po mednarodnih vojaških silah, med katerimi bi bili predstavniki vseh sosednjih zavezniških narodov.
De Murville je izjavil, da Je Francija stavila te predloge samo zaradi želje po miru v državi.
Včeraj se je ustavodajna' skupščina ponovno sestala. Na programu je bila odobritev nove francoske vlade in govor De Gaulla, v katerem je nanizal najnujnejše probleme Francije.
General Charles De Gaulle je v govoru pred ustavodajno skupščino razložil program svoje vlade. Izjavil je, da bo vlada takoj predložila skupščini zakon o podržavlje-nju denarnih zavodov in električnih družb. Predložili bodo tudi zakonske osnutke, ki se nanašajo na različne zavarovalne panoge.
De Gaulle je rekel, da je država izrazila željo, da bi se v čim krajšem času spet vzpostavila njena normalna ureditev.
De Gaulle je govoril tudi o zunanji politiki vlade. Ko je dojal, da Francija upa na vzpostavitev prisrčnih odnošajev s Španijo, čim bo ta država mogla računati na demokratično vlado, je njegove besede pozdravilo dolgotrajno odobravanje.
Skupščina je nato soglasno izrekla zaupnico novi koalicijski vladi. General De Gaulle bo ostal na čelu države do prihodnjega leta, ko bo ustanovljena četrta francoska
republika.
Komunisti, ki so bili proti, da bi bil De Gaulle še nadalje začasni predsednik, so njegovi vladi zagotovili lojalno, toda «ne slepo* podporo.
Rimska vladna kriza
Odstop liberalnih ministrov omajal obstoj koalicijske vlade - Levica predlaga sklicanje ustavodajne skupščine
Dejstvo>, da so narodi zbrani v velikih m niajhnih skupinah, je lahko zemljepisni slučaj, vendar to ne spremeni vrednosti njihovega doprinosa k človeškemu napredku. Na nas tudi ne sme vplivati dejstvo, da so bili nekateri1 narodi — upam, da samo začasno — zaradi nasilnosti drugih narodov takbrekoč poteptani.
Bevin je izrazil svoje zadovoljstvo, da je krize v Franciji konec. Dejal Je: Zagotovim lahko ganeralp, De Gaulla in njegovo vlado, da imamo namen tesno sodelovati z njimi in *e ojačiti sodelovanje, ki je že obstajalo » prejšnjo vlado*.
Rim, 24. novembra
Ostavka, ki so jo podali liberalni člani Italijanske vlade, je pospešila razvoj politične krize. Kriza je uradno nastopila.
Včeraj dopoldne je ibil v Rim v palači Viminale sestanek ministrskega sveta. Predsedoval mu je ministrski predsednik Parri, udeležili so se ga Nenni, De Gasperl, Togliatti. Ruini ln Lussu, ki je prišel kot zastopnik akcijske stranke.
Predsednik Parri je hotel vedeti za mnenje petih strankinih predstavnikov, ali je umestno, da zaradi odstopa liberalcev poda celotna vlada ostavko, ali pa naj rešijo krizo s tem, da nadomestijo od-stoplvše liberalne ministre. Po mnenju socialista Nennija in komunista Togliattija odstop liberalcev ne povzroča nujne potrebe za odstop celotne vlade. Vendar pa sta omenila, da se morata poprej posvetovati s svojima strankama. Isto je Izjavil tudi zastopnik akcijske stranke Lussu, Zastopnik demokratične delavske stranke Ruini je zahteval, da rešijo enotnost koalicijskih strank. Zastopnik demokristjanov De Gasperi je izjavil, da se mora predhodno posvetovati z vodstvom stranke, pripomnil pa Je, da je vprašanje, če lahko vzpostavijo1 enotnost koalicije ne glede na osebe.
Glede sklicanja konstituante, kar predlaga levica, in kjer naj bi vsaka stranka javno izrazil* svojat
mnenje ter prevzela nase odgovornost do države v pogledu usoda vlade, se je De Gasperi izrazil pozitivno. Vendar pa pripominjajo, da bi zaradi tega prišlo do zloma koalicije, ki bi po drugi strani s predsednikom, ki ne pripada nobeni Izmed šestih strank, ki jo sestavljajo, lahko ostala še vnaprej. V pogledu sklicanja konstituante pa so težave, ker je minister za konsti-tuanto, na predlog katerega «e ta lahko skliče, podal ostavko.
Pregled včerajšnjega položaja italijanske vladne krize Je naslednji: liberalci so podali ostavko in odklonili sklicanje konstituante; demokristjani in demokratična delavska stranka hočeta izboljšati položaj, vendar se doslej še nista dokončno odločili; De Gasperi se trudi, da bi v slučaju, če bi se morali zateči k osebi, ki stoji izven strank, bodočo vlado sestavili Orlando.
Demokristjani vztrajajo pri trditvi, da niso hoteli krize ter je nočejo rešiti v svojo korist. Njihov edini namen Je bil,' da razširijo vladno osnovo.
Mejna komisija
London, 24. novembra Radio Praga javlja, da je prišla v Košiče in v Užhorod tehnična komisija, ki ima nalogo določiti mejo med Češkoslovaško in Karpatsko Ukrajino
predlog všeč in da je svetoval regentu, naj predloži grškim politikom sledeči program:
1.	da naj bodo volitve najkesne-je koncem marca 1946;
2.	da naj bo plebiscit marca 1948; takoj in učinkovito pa naj povzamejo ukrepe za rešitev gospodarskega in finančnega položaja ter za obnovo Grčije.
Damaskinosov odstop
«Nisem ponudil niti posojil niti daril, da bi vplival na volitve in na plebiscit. Res je, da je regent podal ostavko, ker je videl, da se mu ni posrečilo sestaviti koalicijske vlade. Upam pa, da jo bo preklical, da bo njegova domovina lahko premostila to hudo krizo, Nova vlada je s svojo izjavo pokazala, da je mnogo bolj realistična in daljnovidna*. Govorili so, je dejal Bevin — da se britanska vlada zaradi svoje podpore predlogu za preložitev plebiscita ni držala obljub, ki jih je dala grškemu kralju. Ne priznavam, da bi se bila britanska vlada kdaj ob vezala, da bo ob določenem času izvedla volitve ali plebiscit;
Vedno smo vstrajali, da ipride do takšnih odločitev lahko šele takrat, kadar bodo vzpostavlje-se redne prilike; nihče ne more trditi, da vlada mir, odkar sem jaz na tem mestu.*
Na to izjavo se je oglasil Churchill: «Neobhodno potrebno ae mi zdi, da je treba upoštevati moje osebno mnenje, ln sicer, da dve ali tri letna odložitev plebiscita o monarhistični ali republikanski Grčiji ne bi pomenila poštenega tolmačenja naših obveznosti do vlade, enako pa tudi do grškega naroda, Upam, da bomo izjave o tem vprašanju z večjo pozornostjo še preučili. Mislim, da Je domneva, da je mogoče v tej državi doseči politični mir z začasno ureditvijo tega perečega vprašanja, napačna.
Bevin je rekel, da je t^il član Churchillove vlade in da ne more govoriti o tem, kar se je zgodilo na sejah, da se pa spominja važnosti, ki so jo pripisovali potrebi po rednih prilikah. O tem ge je strinjal Churchillom in nima namena izpreminjatl svojega zadržanja. Na vse načine si je prizadeval, da bi bila v Grčiji sestavljena vlada, ki bi razpisala volitve, odkrito pa mora priznati, da mu to ni popolnoma uspelo. Vsakokrat so ga pri tem ovirali vplivi, ki so prihajali iz Velike Britanije. «Nočem reči, kdo je za to odgovoren — je dodal minister — toda ta dežela je polna priseljencev. Naj bo dobro ali slabo, držal se bom sklepov prejšnje vlade. Ne ugovorjam monarhiji, toda biti bi morala ustavodajna, ne pa strankarska (odobravanji). Grčija se lahko odloči ponovno uvedbo ustavodajne monarhije, toda to je njena stvar. O tem pa mora odločati sama brez kakšnega koli vpliva Velike Britanije*.
Perzija In Indonezija
Bevin je nato govoril o Bližnjem Vzhodu, Velika Britanija želi na podlagi enakosti in svobode ohraniti dobre odnošaje z državami tega ozemlja.
O položaju v Perziji j« Bevin izjavil, da želi perzijska vlada poslati v pokrajino Aserbejdžan dva bataljona čet in en bataljon orožnikov za vzpostavitev reda. Bevin meni, da je to zelo pametno.
Nadalje je Bevin dejal, da je želja perzijske vlade popolnoma v skladu s pogodbo in da ima vlada polno pravico, da to izvede.
Bevin je dejal, da je dala vlada Njegovega Veličanstva angleškim vojaškim oblastem natančna navodila, da se je treba pogodbe najstrožje držati. Ko je bil Molotov v Londonu, je Bevinu zagotovil, da so dobile sovjetske vojaške oblasti enaka navodila.
Nato je Bevin govoril o Indoneziji. Dejal Je, da Je tamkajšnja britanska naloga zastopanje politike zaveznikov. Velika Britanija pa se nikakor ne namerava vmešavati v ustavni spor med nizozemsko vlado In prebivalstvom Nizozemske Indije.
Iz pooblaščenega vira smo izvedeli, da se britanska vlada ne bo uprla zahtevi parlamentarne opozicije, kateri načcljuje Winston Churchill, da pride čimprej do glasovanja o zaupnici v zvezi z vladnim delovanjem.
Vladu ne kaže nenaklonjenosti proti nastopu konservativcev ter bo verjetno pripravljena razpravljati o tem prihodnji teden.
Pripominjajo, da je opozicija zahtevala že pretekli ponedeljek, naj se določi razprava o predlogih po državljenja, kar je že omenil kralj v svojem gomru ob otvoritvi parlamenta in pozneje večkrat povdaril Herbert Morrison.
Bivši bojevniki
za obvezno vojaško službo
Washington, 24. novembra
Nad 1 milijon bivših bojevnikov je včeraj podprlo z izjavo gibanje za,zagotovitev miru z uvedbo obvezne vojaške službe.
Predstavnik bivših bojevnikov Omar Ketchum je pozval odbor za vojaške zadeve representančne zbornice, naj ne posveča prevelike važnosti nasprotnikom načrta, ki so ga odobrili predsednik Truman in vojaški poveljniki naroda.
Ketchum Je obvestil odbor, da so •bivši bojevniki predlagali, naj traja vojaška služba eno leto, ali pa naj se deli na več let. Služba naj bo v narodni vojski ali pa v mornariški rezervi. S tem bi omogočili iz-vežbanje državljana v kraju bivanja
Zastopnik organizacije vojnih invalidov je odobril vladni načrt za vojaško službo Zastopnik zveze bivših bojevnikov je predlagal letno štirimesečno slučbo za dobo treh let.
Delegati narodnega letalskega kongresa, ki zastopa vse ameriško letalstvo, so odobrili vlogo, s katero svetujejo takojšnjo združitev oboroženih sil pod enotno obrambno ministrstvo.
Počastitev nacističnih žrtev
Bivši belgijski vojaki so počastili z novimi vojaškimi zastavami• spomin žrtev navistlčnega terorja na pokopališču v Schaerbeeku v predmestju Bruslja. V prvi svetovni vojni so Nemci usmrtili na bližnjem strelišču 35 belgijskih rodoljubov, med katerimi je bila tudi slavna bolničarka Editha Cavellova, ki je padla dne 12 oktobra 1915. Po zasedbi v drugi svetovni vojni so Nemci uničili spomenike žrtvam nemškega terorja iz prve svetovne vojne in na istem mestu ustrelili poljske, belgijske, madžarske in bolgarske rodoljube, ki so jih ujeli v Belgiji. Ena in sedemdeset žrtev je znanih, 261 jih je ostalo neznanih. Osvobojena Belgija je vsem žrtvam postavila spomenike in prevzela skrb za njihove grobove.
razprava v hurnbergu
Dokumenti obtožujejo naciste
Ameriški tožilci božajo dokazati, da so vsi {lani nacistične vlade odgovorni za skupni napadalni na{rt ln zaradi tega tudi za vsa zločina, ki so sa povsod na svatu zgodili pri Izvajanju tega načrta
Niirnfcerg, 24, novebra V torek se je pričela ena izmed najpomembnejših razprav proti vojnim zločincem nacistične Nemčije, kar jih je doslej in kar jih bo tudi v bodoče imel možnost zasledovati ves svet. Na zatožni klopi sedi 20 nacističnih voditeljev, ki jih obtožujejo, da so izzvali vojno, v kateri je umrlo 22 milijonov ljudi.
Jacksonov govor
""tPrvi dan nfirnberSke razprave je potekel v znamenju čitanja obtožnic. Kot prvi je povzel besedo ameriški tožilec Jackson, v odločnem govoru, ki je obsegal 61 strani, je orisal nacizem in njegove voditelje. Do opoldanskega odmora je prebral le tretjino obtožnice; člt&nje je nadaljeval na popoldanskem zasedanju.
Obtoženci in branilci so s pomočjo posebnih mikrofonov z največjo pozornostjo poskušali Jacksonova izvajanja in sl pogosto dfela-li zapiske. Edina izjema je bil Hess. ki je kazal popolno nezanimanje. Zapiske so si delali tudi ostali člani sodišča.
Dopisnik Hovmrd Smithi poroča, da morajo imeti radijski napovedovalci tri različna dovoljenja, da lahko pridejo od glavnega vhoda do prostora za radijsko oddajanje. Vsako dovoljenje jim po poti enajstkrat pregledajo.
»International News Service* poroča, da se je zdravstveno stanje Ernesta Kaltenbrunnerja, bivšega voditelja nacistične varnostne po-llcije, ki g* je v ponedeljek zadela možganska kap, poslabšalo.
Četrtkova razprava se je začela
z objavo sodišča, da je sprejelo zdravniško poročilo o stanju obtoženega Julija Streicherja, k* je povsem običajno. Sodni zbor je odbil zahtevo obrambe, da bi razpravo proti Martinu Bormannu odložili. Sodili ga bodo v odsotnosti.
Ameriški pomožni tožilec polkovnik Robert Storey je predložil vec sto nemških dokumentov, ki jih bodo uporabili kot dokaze proti voditeljem bivšega tretjega Reicha. Storey je izjavil, da bodo ti dokumenti z besedami Nemcev samih dokazali napadalne načrte Hitlerja in njegovih sodelavcev. Dodal je, da spadajo tl dokumenti v zbirko 2.800 različnih listin, ki so jih ameriški preikovatal organi zbrali skoraj po vsej Nemčiji. Nemci so Jih bodisi poskrili ali pa pozabili.
Po predložitvi dokumentov se je sodišče posvetovalo e dokaznem postopku. Po posvetovanju je sporočilo. da je sprejelo ameriški dokazni postopek.
Naslednji ameriški pomožni tožilec Ralph C. Albrecht je predložil listino, pravil nacistične stranke, da bi dokazal povezanost med vodilnimi mesti v stranki in vlogo, ki jo je igral vsak izmed obtožencev y tem strankarskem sistemu.
Razen Goe ringa so vsi obtoženci pazljivo sledili Albrechtovemu govoru.
Albrecht Je izjavil, da je točnost imenovanega dokumenta * prisego potrdil eden Izmed obtožencev, ln sicer bivši nacistični notranji ml-nister Wilhelm Frick, svoječasni »protektor* na Češkem. Obtoženci
Težke ure Grčije
Sophoulis pregovarja Damasklnosa » Komu« nlstl pozdravljajo, monarhisti protestirajo „Dally Herald“ graja zadržanja kralja Jurija
Atene, 24. novembra Novi grški ministrski predsednik Sophoulis je včeraj naznanil, da se bo podal v imenu vlade k regentu, da ponovi prošnjo, naj ne poda ostavke. Namestnik ministrskega predsednika Tsuderos je vlado obvestil o razgovoru, ki ga je imel britanskim državnim podtajni-kom MacNeilom, ki je imel včeraj v Atenah jpred odhodom v London tiskovno konferenco.
Nova grška vlada ae je prviš sestala. V izjavi, ki so jo izdali po seji, je rečeno, da ima vlada namen rešiti najprej gospodarska vprašanja, vzpostaviti red in zagotoviti državljanom enakopravnost. Vlada je pozvala prebivalstvo, naj ohrani mir.
Komunistična izjava
Izvršni odbor grške komunistične stranke je izjavil, da sprejme sestavo Sophoulisove vlade in dodal, da britanske vojaške in civilne oblasti prvič čutijo realno potrebo, da po-magajo grškemu narodu pri zm-šonju fašistične reakcije.
List »Kathlmerini* piše, da so Angleži postavili Grke pred odločitev: umreti od lakote ali pa sprejeti imenovanje Sophoulisa z*, ministrskega predsednika kot pogoj za angleško pomoč. Drugi Usti trdijo, da bi bila Sophoullsova vlad* ustanovljena na pritisk angleškega odposlan«* McNeila.
V teku včerajšnjega dne so izpopolnjevali novo vlado. Damaski-nosovega odstopnega pisma ne bodo takoj poslali v London. Skušajo ga pregovoriti, naj ne vztraja piri svoji odločitvi. Vse monarhistične stranke pošiljajo proteste v Veliko Britanijo, Združene države in Francijo proti angleški intervenciji v sedanji krizi. Britanski podtajnik za zunanje zadeve McNeii Je preložil svoj odhod iz Grčije za 36 ur.
Kraljevo zadržanje
Uradno glasilo laburistične stranke «Daily Herald* piše: «Grški kralj Jurij je spet izvršil dejanje proti koristim lastne dežele. Njegove zavistne izjave končujejo z grožnjo, katero bodo imeU njegovi zvesti pristaši za ukaz, naj se z vsemi sredstvi in brez vsakega zadržita upro sedanjemu režimu.
Grčiji preti zaradi tega nevarnost monarhističnega prevrata in nove državljanske vojne. Kralj Jurij je bil vedno oblasten. Njegov Ideal vlade v Grčiji je bila vojaška diktatura Metaxasa. Danes mu roji po glavi eno samo vprašanje, to je vprašanje monarhije. Njegovo zadržanje, kar so lahko ugoto-vil, ko mu bo jeza prešla, ne bo povečalo možnosti obnove monarhije
»Reuter« poreč*, d* Je britanski podtajnik za zunanje zadeve Hector McNeii včeraj zapustil Atene in z letalom odpotoval v London,
so z neodobravanjem opazovali' Fricka, Goering si je divje delal beležke,
Albrecht je navajal, da so pod nacističnim režimom vsi voditelji stranke postali častniki SS ali SA. Nacisti so si popolnoma privzeli oblast nad življenjem in smrtjo Nemcev, čeprav niso predstavljali vsega naroda.
Albrecht je nato pripomnil, da so bili z izjemo generalnega polkovnik* Alfreda Jodla vri obtožene! člani nacistične stranke. Jodl je bil načelnik glavnega stana in Albrecht j« dejal, da bo njegovo živ* ljenje opisal kesneje. Omenil Je tudi, da ni bil Hess določen za prvega Hitlerjevega naslednika, marveč Goering. Goering je tej Izjavi/ vneto pritrdil.
Razvoi stranke
Na četrtkovem popoldanskem zasedanju je govoril drugi član zbora severnoameriških tožilcev, major Frank R. Wallis, ki Je po* pisal razvoj nacistične stranke od 1, 1919 dalje. Wallis je opozoril sodišče, d* so bili cilji nacistične stranke odprava versalliske mirovne pogodbe, ponovna pridobitev ozemlja, ki ga je Nemčija izgubila po prvi svetovni vojni, priključitev področij, na katerih žive Nemci in zavzetje nadaljnjih področij; takoimenovanega nemškega »življenjskega prostora*. Wallis je dejal, da so nacisti vedno trdili, da bodo dosegli ta namen a vsakim sredstvom: legalnim ali ilegalnim, celo z vojno. Navajal je Hitlerjeve besed«, da je odločen »zdrobiti« vsakogar, ki bi sl drznil motiti te nacistične namene.
Wallis je nato prešel na nacistični nauk o »gospodovalni rasi«. Obrnil se j? k obtožencem in izjavil:	»Obtoženca Rosen berg in
Streicher sta najbolj vneto razširjala ta nauk.* Dotaknil se je tudi sistema fuhreretva, na katerem je temeljil nacizem in dejal: »Ta sistem trdi, da/ Je 'vodja nezmotljiv in da so dolžni vsi podrejeni brezpogojno pokorščino njemu in voditeljem, ki jih on imenuje.* Obtoženci niso bili popolnoma nič presenečeni, ko je Wallis čital zapisnik za zapisnikom a sej Hitlerjeve vlade. Ob koncu Je Walli* kot dokaz za nacistične namene navajal tudi izvlečke iz Hitlerjeve knjige »Mein Kampf«,
N* včerajšnjem nadaljevanju razprave so razpravljali o obtožnici ameriškega tožilca, Američani hočejo dokazati, da so vsi člani nacistične vlade odgovorni za skupni napadalni načrt in zaradi tega tudi za vsak zločin, ki se Ja zgodil pri izvajan ju tega načrt*.
Obtoženci so zahtevali edgoditev procesa iz razloga, ker jim postopek onemogoča primerno obramba Sodišče je zahtevo odbilo. Predsednik sodišča, angleški sodnik Geoffrey Lovrence, Je izjavil, da v soboto ne bo razprave, da bodo na ta način imeli branilci več časa za preučevanje dokumentov, ki so jih v četrtek predložili kot dokaz za obtožbo.
Včeraj so obtožencem prvič dovolili čitanje časopisov. Ameriške oblasti so Jim razdelile več izvodov časopisa ameriške vojsk* »Star* and Stripes*. Kot javljajo, at* general Jodl in nacistični »filozof*. Alfred Rosen berg g velikim zanimanjem čitala novice na prvi strani, da bi tako spoznala ameriško
ZAPISKI
3
VLADNI KRIZI
V FRANCIJI FN ITALIJI
Polkovnik Števen«, znani politični komentator, je v svojem govoru po londonskem radiu rekel: »Vladna kriz* v Franclji Je kon-čana; videti pa je, da se bo pričela kriz* v Italiji. General De Gaulle je ostal na čelu vlade. Njegov spor '• komuni*«, ki je bH videti nerešljiv, se je končal a« pameten način. Na obeh straneh so pokesali .dobro voljo, tako y dajanju koncesij, kakor v pristajanju m kompromise. Strankam je uspelo rešiti svojo čast Toda ustavodajna skupščina Je bila resničen prvo-boritrtj in odločilen činitelj. Komunistične zahteve po ministrskih položajih so se opirale na število poslancev, ki so Jih dobili prt volitvah. Z druge strani pa Je glasovanje v skupščini imelo namen utrditi položaj generala De GauUa; predsednik skupščino pa je a svojim osebnim posegom hotel iz-gladiti ostrine in osebna, nesoglasja- De Gaulle Je svojo odklonitev, da bi komunistom dal eno izmed treh glavnih minlstratev.utemeJje-val z razlogom, ki Je zvenel m komuniste kot krivica, v kolikor jih je De Gaulle molče abaodil kot nesposobne, da hi se udeležili vodstva francoske zunanje politike. General ni umaknil svoje obsodbe, komunisti p* niso izjavili, da bi mu to odpustili. Ker ae je skupščina izrekla aa vlado s De Gaullom na čelu, v kateri bi bile zastopane vse tri glavne stranke, qo se sprte stranke sporazumele in tako Je bila sestavljena nova vladat Nta vrata Francije ln drugih evropskih narodov trka sta*. Tudi Franclje te« gospodarska »tiska; brezposelnost, pomanjkanje goriva, pomanjkanje prevoznih sredstev, draginja in družabna neuravnovešenost. Nezadovoljnosti, ki Jo povzročajo ta dejstva, ne morejo zajeziti ceobne in strankarske malenkosti njihovih neposrednih la globokih vsroikov ne morejo oadravlU asu-vmanm srtML
Seveda, Frttncjji gno» manj he-vamostl kož drugim državam. -primer Italiji. Franclja stoji v vrsti Združenih narodov, razpolaga -z znatnimi finančnimi sredstvi in gospodarskimi možnostmi ? svojem afriškem imperiju; toda denar v sedanjih okoliščinah praiv> malo koristi, Gospodarske potrebe ustvarjajo pomanjkanja tudi tam, kjer je nekoč Ml presežek proizvodnje. Vse pa Je mogoče urediti, če sp v kaki prestolnici astvari vlada, ip uživa dovolj ugleda ter lahko vlije zaupanje in disciplina Nihče sl ne domišlja, da bi De GauUova vlada bita, čudež enotnost ih sloge, ko pa bomo ie jutri videli, da m stranke znova pričkajo, vendar tab?* g tolažbo ugotovimo modrost, ki Je v teh kritičnih dneh zaradi višja narodne koristi narekovala omejitev nesoglasij.
Želeli bi, da bi se kaj podobnega zgodilo tudi v Italiji, kjer »o gospodarske in družabne razmere še bolj negotove kot p Franciji. Tudi v Ib®ji prihaja trenotek, ko bo treba pokazati, da politik* zasleduje skupne koristi ln ni sama tebi namen, da ni tekma v zapitem prostoru, » svojin® pravi H. s svojimi večjimi a« manjšimi napori. Ce bi ae sedanja kriza v Italiji pokarata, po volitvah v ustavodajno skupščino, ae hi povzročila alti zdaleč tolike zaskrbljenosti, ki *e je eb razvoju francoske vladne krize pokazal* kot neutemeljena. Politična kriza, ki zdaj groši Radiji, lahko V sedanjih raamerah in ob gospodarskih ln socialnih nevarnostih, ki visijo nad njo, povzroči škodo, ki jo bo težko popraviti«,
Izginulo letalo “Meteor*
London, 9i. novembra;
»Reuter* poroča, ds m iskanje letala »Meteor«, bi je bilo k hitrostjo 1000 km na aro naj-hitrejše letalo na sveto, raztegnili tudi na Francijo. Letalo je vsletelo v torek.
Letalski minister je sporotil, da so podrobnosti letala, ki je Mie prve lovsko letalo na reakcijski pego* * sedanji vojni, ie tajr j.
Sporočili ae, da je a letališča Nolesvrorth v Hnntingdonshire, odkoder je letalo odletelo a plinom, ki M zadostoval ah 900 km dolgo pot, »verjetno izginil« tudi 94 letal kanadski pilot Adam.
. Kljub temu, da je letalo odletelo v jugozahodni smeri proti Atlantiku, zahtevajo od posadk francoskih ta Inkih letali**, naj hod* v pripravljenosti.
"M ..... ■	* ..’
||f	P0 jpoauinftki
agrarni reformi 100 kmeH todhin, večinoma bivših bojevnikom vojnih abot
1 ŽENSKI KOTIČEK J Kako pletem rokavice
SJKW$ # "k
^ |' ■ f.
■,
Lep« volnen« rokavice lahko brez velikega truda In v prav kratkem tatu sami napletete. Zanje lahko porabite ostanke volne in te ij&fg ja nimate dovolj, vzemite dve ali več barv. ki st lijema, jo. Pietet« jih na dve igli. Število petelj, ki jih navajam za pletenje, odgovarja ta srednjo roko in telo tenko volno.
Ce je volna debelejša, nasnujte manj petelj in povsod odltejte v sorazmerju z nasnutkom.
Vzorec, v katerem pletete rokavico je: t. vrsta je pletena vsa desno, I. vrsta je pletena vsa levo, S. vrsta je pletena 1 desna, 1 leva, i. vrsta je pletena vsa levo. Te Itiri vrste se vedno ponavljajo.
Nasnujte 72 petelj in pletite nekaj centimetrov eno levo, eno desno ta zapestje. Nato pletite dvakrat vzorec (8 vrst) in pričnite dodajati sa palec. Razdelite vse petlje tako, da pustite 36 petelj na desni In 32 petelj na levi strani ter Itiri v sredini. Dodajajte na obeh straneh teh iti-rih petelj v vsaki vrsti po eno, da jih dobite v sredini 26. Tem 26 petljam dodajta m vsaki strani I petlji in skončajte palec tako, da pletete dobljenih 32 petelj v vzorcu nekaj krat okoli. Snemajte hitro v dveh vrstah, da n« postane prst preveč liljast.
Rokavico nadaljujte in med 36 in 32 petljo nasnujte 4, ki ste jih iz-pub m pri palcu, tako da imate spet Itevilo 72. Za dlan pletite le nekaj vrst (n ko je dovoli, pričnite s prsti.
ZA KAZALKO oddelite bi sredine 22 petelj in dodajte ob vsaki strani te po 2 petlji, da jih hnate 26 f2+22+2), Pletite 11 krat vzorec in v zadnjih dveh vrstah snemajte.
BRKDINKG JE treba delati v dveh polovicah. Na vsaki strani kazalca pustite po 10 petelj ter na vsaki strani teh dodajte po 2 petlji, da jih ima-te dvakrat po 14 (2+10+2). Pletite 12 krat vzorec tn v zadnjih dveh vr-
fffifi Metnaj tc.
MEZINEC delajte v dveh polovicah. Pustite dvakrat po 7 petelj ter
gamo na notranji strani dodajte po 2 petlji, da jih imate dvakrat po 0 ft+7+0). Pletite 10 krat vzorec tn v zadnjih dveh vrstah snemajte. De. $no delajte nasprotno,
Z volno iste ali druge barve rokavico selijte, kakor so Šivane usnjene
tn veselili se jih boste.
Za kuharica
Krompirjevi rogltčkl: 360 gr kuhanega krompir)« pretlačite In pa pustite shladiti In nato zgnetite v teeto a 360 gr moke, 1 šltco »topljenega masla, l jajcem, 60 gr sladkor-Ja in ščepcem aoli. Testo gnetite tako dolgo, da postan« popolnoma gladko, nato ga pa svaljajte in narežite na kvadrate «11 trikotnike. Na vsakega dajta kupček marmelade In oblikujte rogUčke. Naložite Jih na
namaščen pekač in v vroči pečici sla. torumeno aapeolte.
Krompirjevi svaljki: vzemite lato mpošino pretlačenega krompirja In moke ter nekaj surovega masla. Zgnetite v gladko teeto ln oblikujte svaljke. Naložite Jih na namaščen pekač, namažite z jajcem ln potresite a kumino ter pecite v srednje vroči pečiol. Zelo bodo v Seč onim, ki ne marajo sladkih močnatih jedi.
Vrale o oblekah
Obleke ne pulčajte ponoči na prostem, ker bodo vanjo slesll nočni duhovi ln postali boste mesečni!
Ko novo obleko prvič obetate, Jo obesite prav visoko: vse Itvljenje vsa bodo ljudje visoko »poltovali!
Ne šivajte obleke na sebi, ker boste postali poaabljlvil
Ce dobite darilo, ko Imate na sebi novo obleko, boste vedno srečni!
Novo obleko ln čevlje morate prvič obleči v oerkev, da dobe blagoslov in jih molji ne bodo napadli!
Ce poivedrate pete na notfanji strani boste bogati, če pa n« zunanji, boste vedno revni!
Ce ne morete spati, postavite čevlja s špico proti postelji!
Ce ste omotenl, nikoli ne postavljajte čevljev narobe pred posteljo, ker vam bo moi nezvest!
Avstrija zahteva
vojno odškodnino od Nemčija
Dopisnik lista «New York He-rald Tribune*, Seymour Freiden,-piše, da bo avstrijska vlada zahtevala od Nemčije povračilo vojne škode v skupnem znesku 7 milijard dolarjev.
Dopisnik poroča, ds utemeljuje avstrijska vlada svoje zahteve z dejstvom, da Je Nemčija z zasedbo Avstrije prekršila mednarodno pravo, da Hitler ni držal obljub, ki Jih Je dal leta 1936 in 1937, ko Je Izjavil, da Reich ne bo krili avstrijske suverenosti ln n« moskovsko Izjavo, ki je bila podana dve leti pozneje ln kl pravi, da Je priključitev Avstrije nična ln brez učinka. , Frelden piše, da je podroben seznam zahtev sestavil avstrijski finančni minister tsr ga s potrebno ocenitvijo izročil avstrijskemu zunanjemu ministru, kl ga bo v nekaj dneh predložil zavezniškemu nadzorstvenemu svetu. Med postavkami, kl jih vsebuje seznans, so navedeni dragulji habsburške krone, po zavezniških bombardiranjih porušene hiše na Dunaju ln avstrijska zlata rezerva, kl je ocenjena na 138 mltljonov dolarjev.
Stroški za narodno obrambe Združenih držav so znašali po Izjavi ’ ameriškega finančnega ministra v dobi od julija 1941 do junija 1946 323 milijard dolarjev. Stroške #o krili z davki 133 milijard, ostanek v višini 190 milijard pa so dolgovi.
Dobava 14 ton Union Iz Slctlje v Veliko Britanijo Je obtičala na mrtvi točki, ker niso mogli priti do sporazuma o oeni. Pri današnjem tečaju angleškega funta, ki znaša 400 lir, niso mogli italijanski Izvozniki dotečl aadozti visoke cene, da bi krili svoje stroške. Ce’ bi podvojili uradni tečaj angleškega funta, bi bila pogodba mogoča.
Franooaka delavska zveza kovinarjev zahteva, da takoj zaprejo vse livarne v Porurju ln dobavijo premog francoskim livarnam, da bodo mogle obratovati.
Perujska narodi** skupščina je odobrila ustanovi UNRRA milijon dolarjev,
Po načrtu, katerega Je eprejola konferenca strokovnjakov za električna podjetja v Lodžu, bodo zgradili veliko električno omrežje a električnimi centralami, kl bodo dobavljale tok industriji aluminija, sintetičnega behsina ln žvepla, kl ga pridobivajo v električnih pečeh.
Finska je začela pogajanja z ameriško banko «Export and Im-port Bank* za odobritev dolgoročnega posojil«.
V gdanako luko Je pripeljala ameriška ladja »Samuel Nelson* 613 ton bombaža, moke, Žita, mila, oblačil ln obutve. Angleške ladje «Ford», '«Spokane» ln »Ooean St ran ge r» so pripeljale 382 avtomobilov.
Nizozemska kraljica Viljemina jv nedavno sprejela m nizozem-zhmm pastaniltvu gospo ša gospoda Churchilla, ChurohiUu je med skromno slovesnostjo' v znak priznanja ezu veMko spretnost, e bolero je vodi j vojno*, darovala skrinjico s OSO izvirnimi pismi. M jih jz v ir. stol. tedanjemu nizozemskemu ministrskemu fredzed-aibUjAatoMšs Hetnšusu pisal Churchillov praded, vojvode Maribo-rough. Pisma so bda doslej last **4-zozzmskega državnega arhiva.
• s •
Dne prvega novembra se INr* leteče vele trdnjave R-S9 srečno dovršile zgodovinski polst ie Japonske v Wa*hington, M je trajat za 1047« km dolgi progi brsz prestam-ka Sl or In St minut. Letala so vzletela na otoku Hokkaido, nato pa napravila velik ovinek preko Aleutov, A kuhe, Winn*pega, Komade ša Bstrošta v Michigan. Ko so Mate odletele e otoka Kohkaido,
TRŽAŠKA KRONIKA
Tržaška univerza spet odprta
V nedeljo dne 26, novembra bo vodja prosvetnega oddelka Zavezniške komisije za Italijo,- podpolkovnik C. W. VVashburne, govoril na otvoritveni proslavi tržaške univerze ob pričetku novega akademskega lota.
Slovesnost se bo pričela ob 16. url v dvorani na glavnem stanu Zavezniške vojaike uprave (Časa del Popolo). Vstop Je samo proti vabilu, toda poudarjamo, da lahko pride na slovesnost vsa družina na eno vabilo, kl ga Je dobil družinski poglavar.
Delbvanje univerze Jie bilo od februarja tega leta znatno okrnjeno, zdaj pa ne le, .da bo mogoče nadaljevati vse prejšnje študije, temveč so dodali še dve novi fakulteti, ln sicer zs književnost in filozofijo ter tehnično fakulteto. Pravna ter ekonomsko-komerclal-na fakulteta bosta obstojali kakor prej.
Novi fakulteti sta plod akupne pobude Zavezniške vojaške uprave ln voditeljev univerze. Pomorska tehnična šola bo zlasti odstranila vrzel, kl se je dolgo čutila na področju, kakor je Trst, ki je v toliki meri odvisen od Izdelovanja ladij.
Tri tisoč slušateljev se je vpisalo v primeri z dva tisoč tristotimi slušatelji pred vojno. Nekateri so novi, drugi bodo obnovili svoje prekinjene študije. Upajo, da bodo v kratkem času dobili prostore za študentovsko zvezo in menzo.
Obvestilo predsednika okrožja
Predsednik okrožja sporoča: tVao tiskarne pozivamo, da »e ravnajo po določbah zakona, izdanega 2. februarja 1939 štev. 374 ln pripadajočih navodil, odobrenih s Kr. dekretom 12. decembra 1940 atev, 3052, po katerem so dolini izročiti 8 Izvodov kakršne koli tiskovine ali publikacije uradom, navedenim v 1. členu omenjenega zakona. Proti kršilcem bodo postopali po členu 8. istega zakona.
Prosta prodaja podlogo zs obleko
Tvrdki Tessllla v Trstu Je Izročila Zavezniška vojaška uprava v prodajo določeno količino umetne svile v polovični širini za podloge v različnih barvah.
Blago Je v prosti prodaji ln ga bo lahko kupila veaka oseba po 5 metrov: cena metru je določena 60 Ur,. Svilo bodo začeli prodajati v ponedeljek 26. novembra.
Razstava slik
V Galeriji na Korzu razetavlja svoje slike akademski slikar A. Dšlgurskl. Razstava bo odprta do prihodnjega četrtka.
Prihodnji teden dobimo plin
Včeraj so pripravljali načrte za i cino premoga od zaloge, določene dobavo plina Trstu. Domnevajo, da j za splosne civilne potrebe. Kolibo začela plinarna oddajati plir. čina premoga, potrebnega za proiz-
na dan ali okoli 27. novembra. V«* dan so raztovarjali premog iz ladje, kl je prišla v Trst lz Amerike.
Častnik Industrijskega oddelka Zavezniške vojaške uprave je danes Izjavil dopisniku VZN, da Je položaj pri podjetju »ILVA* zadovoljiv. Ko so kurili peči, so dosegli takšno stopnjo, da je potreben le še dodaten premog, pa bodo 'ahko proizvajali plin.
»Pripravljalna dela pri podjetju »ILVA* — Je dodal častnik — trajajo že dva meseca. Upamo, da bomo lahko dobavljali plin za tržšsko področje tri ure dnevno od prihodnje, »rede naprej, razen če ne bodo nastopile kakšne nepredvidene tehnične zapreke. Prebivalci tržaškega meeta naj bodo uverjenl, da storimo vse, kar je mogoče, da M mogli zagotoviti dobavo plina ha dan, kl ga obljubujemo.*
Po prizadevanju Zavezniške vojaške uprave ima Pulj že tri tedne plin. Vprašanje plinav Pulju so, kakor dodaja dopisnik VZN, rešili mnogo lažje, kakor v Trstu, Iz enostavnejšega razloga, ker to v Pulju potrebovali mnogo. manj premoga za proizvajanje plina, V Pulju so lahko dobili potrebno koll-
vajanje plina, je v Trstu mnogo prevelika. da bš jo lahko odtegnili od zalog, ki so jih določili za druge namene.
Pri splošnem vprašanju premogovnih dobav za Julijsko krajino Js treba upoštevati pomanjkanje premoga po vsem svetu, povečano povpraševanje ln zimske razmere, kl ovirajo tsr zadržujejo ladje, tol ga dovažajo.
Zaprite plinske pipe
Po vet mesecih bo Trst vendarle spet dobil plin. To bo v veliko olajšanje marsikateri gospodinji, ki je do zdaj morala uporabljati samo električne kuhalnike ali pa zelo, zelo varčevati z drvmi in premogom. Toda plin prinala poleg koristi tudi nevarnosti.
Trlalka plinarna bo začela oddajali plin drugi teden. Vsem gospodinjam le danes priporočamo, da takoj pregledajo svoje plinske napeljave in takoj zaprejo plinske pipe. S tem bodo odstranile nevarnost nesreč, ki so v drugih mestih zahtevale le več mrtvih. Ne pozabite zapreti plinskih pip tudi kesneje, ko poteče čas oddaje plina.
Dovoljenja za vožnjs z motornimi vozili
Policija za Julijsko krajino »poroča, da bo od 25. novembra do 10. decembra 1945 sprejemala prošnje »a dovoljenja za vožnjo z motornimi vozili, in sicer za dobo od 1. januarja do Sl. marca 1. 1946. Po tem datumu n« bodo več sprejemali prošenj.
Obrazce za prošnjo daje policija za Julijsko krajino, 18. korpus, odsek za dovoljenja ln registracije (Justična palača v Trstu, soba Št. 86). Prošnjo, kl naj bo po možnosti Izpolnjena s strojem, mora izročiti lastnik osebno s potrdilom o bivanju, s staro dovolilnico ln »fogllo complementare*; po vpogledu bodo listine vrnili,
Ce je motorno vozilo last kakšne tvrdke ali družbe, je nameato potrdila o bivanju potrebno potrdilo Trgovske zbornice; prošnjo mora izročiti pooblaščeni zastopnik firme. Obrazec za prošnjo Je treba plačati 60 lir, nadaljnlh 100 Ur pa je treba plačati za veako dovoljenje.
Obvestilo
Tržaška meatna knjižnica je odprta aa prebivalstvo vsak dan od 8.30 do 13.30 ln od 16.16 do 18.45 ure, izvzemal sobote popoldne ter nedelj ln praznikov ves dan.
Manila, prestolnica Filipinov
so imela prib Nino jt.000 litrov b«n-aineu Ro pristanku je imelo vsako letalo le 3AOO litrov goriva.
• • •
Vikont Sautodogue, glavni junak ajrilkih bitk, se je pod imenom «general Leclerc* udeleiil tudi osvoboditve Pariza, je zdaj legaliziral svoje vojalko ime, pod katerim so ga poznali vsi vojaki, tek tudi, da bi ga v bodoče vsi poznali le pod njegovim novim imenom. Trenotno poveljuje francoskim četam v In-
Hokini.
s • •
V muzeju Bogmamz v Rotterdamu so odprli razstavo antifah-stičnih knjig in drugih del, ki so jih skrivaj iskali v teku nemlke zasedbe. Na razstavi je okoli pet sto knjig.
• • •
Tretjina anglelMh tiskovin, knjig, časnikov itd. sestoji samo iz 26 besed. kakor n. pr. in, v, k, od, jaz, to, je Ud, To so dognali s posebno studijo.
Zavezniško sodišče
Pred sodiščem Zavezniške vojaške uprave je bila včeraj vrsta razprav proti kršilcem zakonov, kl Jih
Je izdala Zavezniška uprava.
Obtoženko Elviro Jovičevo so obsodili na tri mesece zapora, ker je .prekršila naredbo, izdano od zavezniških vojaških oblasti, kl določa. da se ne sme približati zavezniškim vojakom.
Cesarju Torale so prisodili 21 dni zapora, ker so ga zalotili v pristanišču Vittorlo Emanuele, kamor Je prepovedan vstop brez posebnega dovoljenja.
Na mesec dni zapora so obsodili Vittoria Glorgla ln Mateja Ooetan-za, oba obtožena nezakonite posesti zavezniške lastnine. Zaredi družinskih vzrokov Je sodb« za Cost an so pogojna. Zaradi late obtožbe so obsodili vlsokošnlca Marina Ma-ratioha na mesec dni zapora ln Gluseppa Loefflerja na 21 dni zapora pogojno.
Gostilničarja Gluseppa Fahbra »o obsodili na 6000 lir denarne kazni zato, ker js imel gostilno odprto po 23 uri.
Antonia dl Grande, Renata Leslz-za ln Lucian* Graglia no obsodili na 21 dni zapora, ker so Jih ob 22. url dne 2. novembra zalotili na pomolu pristanišča Vittorlo Emanuele, ne da bi mogli podati zadostne dokaze o zadržanju na tem mestu. Vsi trije obtoženci »o se zagovarjali, češ, da »o hoteli popraviti barko, k) so jt zlomili vesla na morju.
Izdajanje osebnih izkaznic
Urad za osebne izkaznice v ulici San Carlo sporoča, da izdaja samo se danes osebne Izkaznice p začetnimi črkami «N», cO», »P*.
V	ponedeljek 26. novembra bodo začeli izdajati osebne Izkaznic osebam z začetnimi črkami «6».
V	uradu v uliol della Vali# izdajajo samo te danes Izkaznice osebam z začetnimi črkami «R», »8», «T».
V	ponedeljek 26. novembra bodo začeli izdajati osebne Izkaznice osebam z začetnimi črkami od «U* do «Z».
Ukinitev potniških vlakov
Železniška direkcija sporoča, da ata od 18. novembra ukinjena na progi Pootojii a-Ljuttljana. naslednja potniška vlada:
Vlak št. 819 odhod le Postojne ob 11.46, prihod v Ljubljano ob 13.86; Vlak št. 618 odhod lz Ljubljane ob ,13|20/ fprltujd v Postojno ob 15.20.
PREHRANA
V	torek 27. L m. bodo začeti raz-deljevatl potrošnikom od L do V. skupine po 500 gr riža. Razdeljevanje se bo končalo 4. decembra. Cena rižu je določena 32.60 lir za kg.
V	torek se bo začela po vsej pokrajini, izvsemsi Trsta, Izredna delitev riža po 300 gr na osebo. Razdeljevanje se bo končalo 4. decembra. Cen* temu rižu je določena 60.40 lir sa kg.
Razdeljevanje novih tobačnih nakaznic
Danes in Jutri, v nedeljo, nadaljujejo z izdajanjem tobačnih nakaznic, za občino Trst, potrošnikom z začetnimi Črkami A in B.
V	ponedeljek bodo začeli razdeljevati nakaznice osebam s začetnimi črkami C in K.
Opozarjamo, da ne bodo Izdajali nakaznic osebam z začetnimi črkami, kl jim je rok te potekel. Urad uraduje od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Izredni iz
slovenskih sredi
Epi
Injth
Pogreb garlbaldlnca
Zveza primorskih partizanov »poroča, da bo v nedeljo 26. t. ir.. pogreb garlbaldlnca Ugeria 1411-loooa. pripadnika 66 garibaldinske brigade »Roselll*, kl so ga ustrelili fašisti 30. 12. 1944. Pogreb bo la mrtvaške kapele v ulici PietA ob 9.80 url.
Gledališče Fenlce
Ker včeraj ni prispela v Tret prtljaga skupine »Tournfe Segum*, so morali predstavo odpovedati in jo preložiti na današnji -lan. Kupljene vstopnice veljajo za tls-nes zvečer. Začetek predstave ob 30. url.
Zvezne filipinske države so bile tudi žrtve japonskega napada, hi jih je preplavil v bliskoviti vojni v prvi polovici leta 19J)2. Toda tudi nje je obiskala svoboda Se prej, preden so združeni napori zaveznikov dokončno zlomili japonski militarizem. Opic padca Filipinov prinaiamo v
podlistku naloga lista.
Smrtna nesreča
V četrtak popoldne j« padel, ko je prekoračil cesto pri trgu Ltberth, pod avtomobil 66-lstnl Ivan Ban, stanujoč v ulici Pondaree 5. Pri padeu Js dobil težke poškodbe na glavi ln po celem telesu. Prepevali »o ga v bolnišnico, kjer pa je re vel včeraj zjutraj umrl.
Slovesna zahvalnlca
Včeraj zjutraj Je v cerkvi Svetega Srca bral nadškof Margottl slovesno mašo v počastitev spomina vteh padlih v veliki vojni. Zahvalni-
01	so poleg številnega občinstva prisostvovali tudi major Shirk, predsednik okrožja g. Hugues, predsednik sveta de Braunizer, člani sveta, predsednik občinskega sveta ln zastopniki raznih drugih ustanov ln društev.
Ob 9. url Je stopil pred oltar nadškof, obdan od oeletneg* klera. Po
darovanju zahvalnlca Je nadškof Margotti imel na zbrano množico verski govor v angleščini, italijanščini In slovenščini.
Teden za uboge otroke
Ob priliki Tedna za uboge sirote ob priliki prašnika Sv. Lucije, kl ga pripravlja predsednlštvo področja, naj sodelujejo ln pomagajo vsi prebivalci. S tem bodo pomagali ubogim sirotam, ki so pred bližajočo zimo tako potrebni pomoči.
Ob tej priliki bodo kinematografi pobirali od vstopnic po 1 do 3 lir, trgovci pa bodo od 26. novembra do
2	decembra pobirali pri b'agu malenkostne poviške, kl Jih bo vsak prav rad plačal. Pomagajte ubogimi
iti
iolah
Dijaki, ki želijo polagati razredne ali tečajne izpite na slovenskih srednjih iolah v Oorici, naj vložijo proč-nfo na kolekovanem papirju za 8 lir z vsemi predpisanimi listinami, najkasneje do 28. t, m., na ravnateljstvo iole, na kateri nameravajo delati izpite.
Razredni izpiti se bodo začeli 10. decembra, vilji tečajni izpiti (matura) pa 17. decembra, vsakokrat ob 9. dopoldne v prostorih Šolskega doma v ulici Croce čtev. 3.
Natančnejša navodila dobe dijaki na razglasni tabli v Šolskem domu.
Izdajanje osebnih Izkaznic
V sredo 28. t. m. bodo dokončno končali z izdajanjem osebnih Izkaznic v uradu v ulici Roma št. 8. Vsi tisti, kl še zdaj niso zamenjali potrdila o vpisu In tisti, ki ie sploh niso dobili osebnih izkaznic, naj to v lastno korist store nemudoma.
Tisti, ki zaradi bolezni ali lz drugih vzrokov niso mogli priti po osebne izkaznice v urad v ulico Roma, naj Javijo po vllka 17) svoje im« ln priimek ln prebivališče.
Vsak kdor n« bo Imel osebne Izkaznice ali potrdila o prijavi, bo kaznovan po Zavezniškem vojaškem sodišču, kakor Je to določeno v Splošnem ukazu št. 14, členu at. 5.
PREHRANA
Ljudske kuhinje
Mestno županstvo sporoča, da poslujeta v Gorici drv« ljudski kuhinji, in sloer:	sna V ulici
Duca d’Aosta it. 16 ln ena V ulici Carduooi št. 12.
Omenjeni ljudski kuhinji mudita gostom sledeče kosilo:	ob pone-
deljkih: mineštro to dve prilogi; ob torkih: pasto In dve prilogi; ob sredah: mineštro ln dve prilogi; ob četrtkih: rižot to dve prilogi; ob petkih: mineštro la dve prilogi; ob sobotah: mineštro ln dve prilogi; ob nedeljah: rižot ln dve prilogi.
Cena kosilu Je 38.50 Kr v kuhinji v ulici Duca d’Aoata in 25 Ur v kuhinji v ulici Carducoi.
Za večerjo daje kuhinja v ulici Duca d’Aosta mineštro aa 13 lir; kuhinja v uliol Carduccl pa mineštro ln dva zelenjavni prilogi za 25 Ur.
Sestanek krošnjarjev
V nedeljo, 25. t m. ob 10. url bo v prostorih Trgovske zveze (ulica IX. Avgusta št 11/I. nad str) sestanek vseh kategorij krošnjarjev.
Sestanek j« zelo važen; vsi krošnjarji so vabljeni, da ve Sa v lastno korist gotovo udeleže.
RADIO |
Razdeljevanje testenin Sepral sporoča, da bodo danes v Gorici razdeljevali po 1 kg testenin. Ona testeninam Je določen* 31.80 lir za kg.
Soboto, 24. novembra 18.80 obvestila svojcem; 19 ljudska glasbena ura; 20 poročila v slovenščini; 20.16 poročila v italijanščini; 20.30 glasba za delavce; 21 komedija; 22 radlo-reportoza (slov.); 22.30 prenos lz Vidma; 23 vesti v Italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 nočno zabavice.
Nedelja, 26. novembra 7 glasba za dobro Jutro; 7.16 poročila v slovenščini; 7.80 poročila v Italijanščini; 7.55 pestra ju-tranja glasba; 9 kmečki a©k»tet, 9.30 pol ur« aa slovenskega kme-tovaloa; 10 sveta maša iz oerkve sv. Justa; 11 pridiga v slovenščini;
11.15	glasbeni spored za nedeljo; 12 prenos iz Vidma; 12.46 poročila v slovenščini; 18 potočila v italijanščini; 13.15 glasbena fantazija; 33.45 izvleček tedenskega sporeda; 14 pregled vesti; 14.06 pestra glasba; 14.30 pol ure za mladino; 15 pol ure za pionirja; 16 prenos' iz gledališča Verdi: «Werth«r»; 19.30 pestra glasba; 20 poročllavRlo-venščln); 20.15 poročila v Italijan-aiiinl* 20.30 pianUrt Rotter; 21
urad v unčo	novlo.%15 napolitanska
telefonu (ste- paami: 21.30 «Blribt», komedija v enem dejanju od Silvio Zambaldi;
22.15	prenos iz Vidma; 28 vesti v Italijanščini; 23.10 vesti v Slovenščini; 23.20 nočno zabavišče.
Ponedeljek, 26. novembra 7 glasba aa dobro jutro; W6 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v italijanščini; 7.85 pestra jutranja glasb«; 10 prenos iz Vidma; 12.45 poročila vrvenju-ni; 13 poročila v
33.15	glasba po željah. 13.45 predavanje; 14 pregled vesti in
plošče.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S.
CARLOS P. ROMULO
24.
PADEC FILIPINOV
Poskusil asm telefonirati generalu W»!nwrtgtu, d« sem v zagati ln da o« morem zapustiti Bataana. Tudi zvez« a Oomgidorjam jz bila pretrgana.
Neki častnik Js pristopil k meni.
ko sem brtzvttpzšao obrni« v rokah slušalko.
«AJ1 ato vi polkovnik Ronvulot Iw*mo as vas ukaz* lz Oorro-gldorjal*
V informacijskem oddelku asm »•tel ukaz. da moram oditi na Cabeatonako letališče ln sc Javiti poročniku Barnlcku, Ca bo te živ, ko imel sam« pripravljeno le-v kolikor niso Iztzla uničite bombe)
*tekel »»m nazaj k avtomobilu tn ankltezi Packerju: »Vesi na (tebeabenako tetohšče*. -	‘
«3te božjo voljo!* Je vzkliknil. Todo vzklik J« ten te bolj podoben khou žrtve Uk prod zmrtjo.
Ho Je nai voz zapuščal bambusov gozdiček smo trčili a nekim ku-
rirjem. NI htl ranjen, toda njegovo- Kakšno minuto sem tiho
motorno kolo J« bilo razbito. Ukazal asm mu, naj sede na naž hladilnik tor naj sveti s svojo lučjo, d« bomo lahko vozili.
»Kam pa nameravate T* m« J« vprašal.
Povedal sem mu, da gremo na Csbcabsnsko letališč«, kl jz skrito v podzemskih predorih.
»Nima nobenega smisla, čz greste tja*, j« kričal, ko smo poskakovali po razkopani oeaU. »Pravkar prihajam od tam. Letališče so i« a«' pustili. Japonci ga obstreljujejo, da Je podobno peklu!*
Nikamor drugam nismo mogli peljati, zato asm ukazal vozaču i »Vozi na Csbcabsnsko tetah Stel*
Letal« a« brnela v »raku nad le" tališčem, bombe ln topovak« krogi« so padale okoli na« n« vseh »tre-neh, ko Jo Poeker ustavil voz na robu letališča,
»Je brezupno*, ml J» rekei žalostno Packe r.
Vedel sem, da Je brezupne.
molil. Po-
magalo mi jz. Potem sem potrepljal Paoksrjz po ramenu;
»Ko boi slišal brenčati prihodnjo kroglo nad glavo, jo uberi s največja bralno preko letališča!*
Zaslišali amo žvižganje krogle desno od nas, ln še smo jo ubrali preko polja, kot da bi nas la puik« Izstrelil. Krogla se je razletela brez vsake škode na oddaljenem koncu letališča. Druga krogla j« udarila v zemljo ravno aa našimi hrbti.
Nadaljevali smo naio dirko.
Poskakovali amo preko lijakov na letališču, preskakovali jame, dokler nisem zagledal blede lučk« v neki kolibi. Zakričal sem Paokerju, naj ustavi.
»Poročnik Barnick?* sem zarjovel.
»Ali ate polkovnik RomuloT* ae je nekdo oglasil.
Moj »da* bi lahko elišall tudi kljub topovakemu grmenju v žarnem Tokiu.
V goščavi J« skupina moi v dolgih plaščih pripravljala letalo, kl jv stalo skrito v bambusovem grmovju. Izgledaio jz najbolj smešno letalo, katero sem kdaj koli videl, Videti je bilo kot nekaj, kar n! za drugam kot med staro , šaro.
»Dovolite ml, »jz reke] poročnik Barniok*, da vas predstavim naši »Stori gosi*. Skušamo jo pripraviti, ds nas bo odpeljala la tega prokletega pekla. Oe nam uspe, bo vse v redu. 0« pa nv, tedaj — saj veste!*
Del »Star« gosi* so potegnili ls morja. Oatalo je poročnik zbral med starim železom na kupu razbitih letal, Poročnik Barniok je kmetski aln la Dakote, bistre pameti in obdarovan a naravno nadarjenostjo ša tehniko. Dv« dni In dve noči so poročnik Barnick ln njegova posadka delal! Izmenoma, da bi lz starih razbitin naredili nekaj, kar bi bilo sposobno dvigniti se v srak in leteti.
Posadko so sestavljali štirje letalski častniki, toda v napetem nemiru te noči nisem utegnil vprašati za njihova Imena.
Se vedno ao delali na tem letalu, ko sem Jih tiste noči devetega •pril« 1943 našel v tem bambusovem gozdičku,
»C« bo t« škatla letela, potem smo vsi ml geniji. Sicer pa hočemo!* je rekel poročnik Barniok.
Ce ho letela, bo nesla šest ljudi, namesto štirih, kot bi takšno letalo navadno nosilo.
Barniok Je sedel na sveinju bambusovih pallo, gledal »Staro gos* in zmajeval z glavo.
»Dragloa, če ne boš zdaj prijel«, nz boš nikoli več!* Je mrmral. »Fantje, poskusimo motorje 1»
Bedel sem v avtomobilu, sklenil sem roke ln molil, medtem ko ao fantje obračali letalski vijak. Zagrmelo Je nekollkokrat, posvetita so se Iskre. Švignilo ml je skozi glavo, da je letalo razneslo. Motor je kašljal, kihal, as ustavljal, nato »e pa vžgal. Nekaj časa je počasi ropotal, nato pa prešel v enakomeren tek. BU sem tako navdušen, da sem akočli la avtomobil« In poatavll nogo naravnost v veliko posodo, polno olja.
Potegnili amo letalo na prosto. Krogle so še padale, toda Japonci so očlvldno obrnili svoj topovski ogenj la rasoronega letališč« na obalo.
Morah smo počakati na mesec. Poročnik Barniok »s jo vlegol na aemljo, s glavo na svoji vojaški vreči. Mislim,' da Jz hotel spati, Sede) sem sam tn posluftzl streljanje. Mislil sem na naše reveže, kl ao Jih Japonol neusmiljeno gnali proti oboli ln nato v vodo. Mislil sem na prijatelje ln znance v predoru na Corregldorju to na bolni-
čarke, kl lavrSujejo »voj« delo ln skrbijo aa Tanjene«. Vzdržale bodo do žalostnega konca. N« bi Jim mogel koristiti, toda čutil sem, da prav aa prav spadam tja k njim v predor, da bi čakal, kdaj bodo prišli Japonol ln naa vaz skupaj pobrali.
Nisem nehal gledati na uro. Sekundni kaaalzc je počasi krotil. Bilo je osemnajst minut po polnoč), kar Je pomenilo, da je devetega aprila leta tisoč devet »to štirideset drugega, ko je mesec počasi prlleael nad obronke šaTeče džungle,
Barniok ae Je vzravnal, kakor d« bi obudila budilka. »Pojdimo!* Je kratko rekel. »Zbasajte »e noter, fantjzt*
Bilo j« tema kot v rogu. ko sem stopil v notranjost »Stare gosi*. Letalo ni Imelo nobenih sedežev. Spustil sem se na nekaj, o čemer sem mislil, da ,je vojaška vreča. Kesneje sem ugotovil, d« Js to eden od posadke; začel me je vljudno opozarjati, d* ao mu zaspale noge.
Zelo ml J« žal, da nisem vprašal aa Imena nobenega od častnikov. Bili ao dobri fantje. Toda vsa noč je bila tako polna nevarnosti, da nismo utegnili vprašati eden dr«
Vodom vno:	1.
rastlinska začimba; 2. stara slovanska pijača — kratica za severnoameriško državo — povratni .almek; 3. turški dostojanstvenik; 4. zaimek v sklonu
—	krati oa — okončina; 5. mesto v Sovjetski zvezi — belgijsko letovišče; 6. naprava v elektrarni; 7. oče — zabela (2. skl. množ.); 8. kemični znak. aa prvino — grška črka — nikalnica; 9. kraj na Gorenjskem; 10. veznik — žuželka
—	aačetnlol priimka in Imena znanega francoskega pisatelja; 11. slovnične oblike, kjer besed« zamenjajo avoJ naravni vrstni red.
Navpično: 1. evropska država; 3. romanski apotolk
—	sodniki v starih Atenah — o-sebni zaimek; 3. žensko Ime; 4. kraj v Kamerunu —bog ljubezni; 5. živahnost; 6. naziv za eno izmed kart pri taroku — vrata
Sobotna križanka št. 18
		■		*	m
	H				
		a			
			B		sa
					
					B_
		B			_ B
	B				
-		F			I1
Reditev v poaodeljak* Številki
7. števnik; 8. kra-tloa Q« uradnih Itettoab -* polUto-
lar-1*
I državo; »<
1 športa-
amadlla («esalec); | zljskt ot°k (^o
-T Un.tnih ■ Q 1/ UO - I r IftR BU *	, .