Uredništvo to upravništuo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
Uhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vmak dan od II.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Št. 91.
Naročnina listu:		
Celo leto		(2	h
Pol leta	6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno			1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petjtvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 4. avgusta 1909.
Letnik I.
Slovensko ljudstvo!
Nepopisna nesreča je zadela dne 24. jul. naše brate v ormožkem okrajju in nekaterih, občinah mariborskega in šentlenartskega okraja. 'Nenavadno huda toča je naredila velikansko škodo na poslopjih, na vrtovih, njivah, vinogradih in travnikih.
Skoda znaša na milijone. 'Zemlja izgleda kar kor opustošena. Kar je pustila suša še zelenega pri-kliti iz zemlje, pobila je sedaj toča.
Ljudstvo je zbegano in prestrašeno. Beda in pomainjkanje zreta mu že iz bližnje bodočnosti grozeče v oči.
Da se priteče poškodovancem vsaj nekoliko na pomoč, osnoval se je spodaj podpisani pomožni odbor, ki se obrača do vsega slovenskega ljudstva s srčno prošnjo, "da pomaga hudo prizadetim prebivalcem^ Vsak dar se bo hvaležno sprejel.
Naši bratje so v stiskah in nadlogah, priteci-mo jim brzo na pomoč, pokažimo jim dejahski svojo sočutje.
Darovi se naj blagovolijo pošiljati na naslov: Josip Ozmec, župnik in deželni poslalnec, .St. Lovr • renc' na Dravskem polju. Objavili se bodo v slovenskih listih.
Maribor-St. Lovrenc, dne 2. avgusta 1909.
Josip Ozmec,
župnik in deželni poslanec v St. Lovrencu na Dravskem polju.
Jakob Caf, dekan v St. (Tomažu; Josip K e č e k, župan na Hardeku; dr. Korošec, državni in deželni poslanec v Mariboru; Tomaž Korpajr, živino-zdravnik v Gsiušovcih; /Anton Meško, župajn in deželni poslanec v Lahoncih; Ivan Meško, župan v Trgovišču; Ivajn R o jš1 k jaj r, predsednik Slovenske kmečke zveze, državfni in deželni poslanec v
Majni.
Trgovska in zadružna šola v Ljubljani.
(Nasvete slovenskim starišem.)
Šolsko leto na meščanskih in srednjih šolah je Končano. Stariši premišljujejo, kam bi dali Svoje si-
Dober lov.
Davorin Hromeč.
Napeto je zrla Verica v grmovje okoli klopi, na kateri je sedela, ne meneča se za razburljjiv roman, ki ga je imela v naročju.
Konečno se razmakne zeleno grmovje in iz skrite stranske steze se zamuja dolgo pričakovan glas:i
—	Ali ste sami, gospodična Verica?
— Da, je odgovorila Šepetajo, le pridite sem Jz grmovja. Tu vi teli javnih nasadih je človek najbolj varen opoldne. To je sreča', da pozno kosimo, ker pride papa tako kasno iz urada.
Ni Še končala, ko je Že stal pred njo visoko zrastel, lep mlad mož, fc) črnimi kodri in s škrbino negovano brado in brkamL Z lahkim poklonom uljudno pozdravi mlado damo.
>—\ Ali mi prinašate danes kaj tolažbe in pa upov?, vpraša z nekaka neodločnim glasom, ali mislite, da bi konečno smel prositi za vašq ljubo mi roko?
Svetlomodre Veričijne oči so se nekoliko pomračile, z majhnim vzdihom pomiga iz ramama in igraje prime Zeljana za desnico.
! Ah, Ciril, Se slabše je, kakor pa preje, V. teh razmerah si niti namigniti nisem upala na našo zadevo.	I 1 ;	1	■ .
ne, ki so dovršili meščansko Šolo, premišljujejo pa tudi stariši onih’ sinov, kateri ne morejo v srednjih šolah povoljno napredovati, ker jim jeziki (latinščina, grščina) delajo t preglavice. Imamo pa tudi mnogo starišev, kateri imajo nadarjene sinove in želijo iste poslati v šole. Vsem (tem stajrilšem n,aj/ služijjo sledeče vrstice kot navodilo pri izbira stanu njihovih otrok.
Pri nas Slovencih je vkoreninjena navada, da vsa naš ' nadarjena mladina tišČ v g: • nazije, a le malo naših mladeničev poseča realke, učiteljišča, kmetijske in trgovske Šole. Posledica tega je, da se pri nas Slovencih ne more razviti obrt, trgovina in industrija, posledica pa je nadalje tudi ta, da bodo v doglednem času nekateri poklici prenapolnjeni. — Že sedaj imamo na primer dosti več advokatov in advokatskega naraščaja, kakor ga rabimo, ravno tako |imamo profesorskih kandidatov za nekatere posamezne stroke že toliko, da komaj dobijo mesta. Te razmere pa bodo nastopile tudi v dragih poklicih, če bode še v bodoče slovenska mladina silila le v gimnazije, druge šole in druge poklice pa omalovaževala.
Glavni pogoj za napredek Slovencev za ojače-nje slovenskega življa v naših' mestih in trgih je, da imaino na jedni strani na deželi gospodarsko organizirano kmečko ljudstvo, na drugi strani pa sposobne trgovlce v mestih in trgih, kateri bodo lahko uspešno konkurirali z nasprotnimi trgovci. Gospodarska organizacija kmečkega stanu na Spodnjem Štajerskem1 je, akoravno je še mlada, že po celem Spodnj|em Štajerskem razširjena. V večini okrajev že obstoji v vsaki župniji kaka taka organizacija. — Temelj organizacije' je položen/ Denarne zadruge (Rajfajznovke) nudijo ljudstvu ugodno priliko za varčevanje, preskrbujejo mu ugoden in cen kredit ter širijo zadružen duh med ljudstvom.
Ko bo po delovanjn »Rajfajznovk zadružna ideja' pronikla v najširše sloje ljudstva, bodemo ustanavljali druge vrste zadrug, ker se pri zadružnem delu ne sme lahkomiselno postopati in, iz političnih ozirov ustanavljati razne zadruge, ki imajo že ob ustanovitvi kal smrti v sebi, temveč je treba prej vsestranske zadružne izobrazbe. Za že obstoječe zadruge in za zadruge, katere Še bodemo, ustanavljali, bodemo rabili zmožnih tajnikov, poslovodij itd., rabili pa bodemo tudi sposobne čl an d načelstva in pa nadzorstva.
Zadružna šola v Ljubljani, ki traja pol leta, od novembra do maja, ima namen, da vzgoji za vodstvo zadrug sposobne moči.'Že lansko leto jje to šolo obiskovalo več Štajercev, tudi letos se jih je
—j Vj teh razmerah?, je ponavljal in pri tem je skoro premenil barvo.
—	Da. Nič več ti ne morem prikrivati svojih slutenj. Prizadevanja gospoda Oftona Palina, da bi me dobil za ženo, mojjemu papa niso baš kaj neprijetna.
—	Tega mojega tovariša od tajnega oddelka?, in oči so mu .vzplamtele polne ljubosumnosti.
Verica si je pogladila bliščeče kostanjeve kodre, M so v pramenih 'silili izpod Širokokrajnega slamnika na belo čelo, pogladila si jih je nazaj in rekla smehljaje:.
—	Ne morem trpeti njegovega obritega obraza. Vedno se mi zdi, kakor glumač. Toda papa hvali vsak dan njegove zasluge. Pravi, da je gospod Oton Palina njegovi najsprethejši uradnik, da je v tem kratkem Času tu zalotil nevarnega pustolovca in da je večim lopovom, ki so se do sedaj znali vedno zagovarjati, dokazal njifiovo krivdo,
—	Že vem, že vem, pravi Ciril v, majhni zadregi. Vdndar tega slavnega tovariša še sedaj ne poznam osebno. Kar nas je pri poizvedovalni službi, pridemo tako redko v dotiko z onimi pri tajnem oddelku.
—	Seveda, v takem velikanskem mestu lahko dolgo živimo drug poleg drugeiga, ne da bi\se poznali, pravi Verica. Košate obrvi lahko privzdigne, pogleda ga namežikujoče in dostavi:
—	Toda mi dva sva to bolje znala, kaj ne,
Ciril?
Krepko stisne njeno majhno roko.
—	Da bi bilo tudi nadaljevanje tako, kakor je bil začete^! Toda vedno moram le čakati!!
že nekaj oglasilo in je želeti, da se jih Še več oglasi. Kdor bo z dobrim uspehom dovršil to šolo, ho lahko tekom časa dosegel mesto tajjnika ali poslovodja pri domači zadrugi ali pri zadrugi v sosedstvu, oni, ki bodo z odličnim uspehom dovršili to Šolo, pa lahko računajo na mesta pri naših osrednjih organizacijah.
V Zadružno Šolo naj pošljejo svoje sinove premožni stariši, akoravno bodo njih sinovi prevzeli domačo gospodarstvo, in sicer radi tega,: ker se nudi mladeničem prilika, si tekom pol leta pridobiti precejšno znanje v zadružništvu, knjigovodstvu, raznih gospodarskih strokah ter nudi bivanje v središču Slovenije, kjer delujejo naše osrednje kulturne in gospodarske organizacije, za mladega človeka zelo mnogo za izpopolnitev njegovega znanja,,. V Zadružno šolo se sprejemajo mla'deniöi, ki so z dobrin» uspehom dovršili najmanj večrazredno ljudsko šolo in so najmanj 16 let stari.
Željka po slovenski trgovski Šoli se je uresničila,.; Poslanci S- L. Sj. ma Kranjskem jso priborili nam Slovencem to važno učilišče. Ker; nam nedostaje trgovcev, ker imamo le malo trgovsko izobrar Ženih Ijudij, ki bi mogli pri naši gospodarski organizaciji sodelovati in je ravno to pomanjkanje vzrok, da ne moremo gospodarsko tako napredovati, kakor bi radi, za to moramo delovati na to, da kolikor mogoče veliko Slovencev poseča trgovsko Šolo. Kdor bo marljiv in z dobrim uspehom dovršil trgovsko Šolo, se mu ni treba bati, da bi ne dobil primernega mesta, ko dovrši Šolo.
Sola obstoji iz pripravnicie/ ih dveh letnikov. V pripravnico se sprejemajo učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili večrazredno ljudsko šolo. V prvi letnik se pa sprejemajo učenci, ki so dovršili meščansko šolo ali pa nekaj razredov gimnazije ali realke. Vsa natančnejša pojasnila glede trgovske in zadružne šole se dobijo pri vodstvu Slov. trgovske Šole v Ljubljani.
Želimo le, da slovenski stariši upoštevajo ta na§ nasvet in pripomorejo svoji mladini z manj stroški, kakor če študirajo celo gimnazijo, do gotovej-šega in mnogokrat boljšega kruha.
v
Revolucija na Španskem. Vojska v Maroku.
Samostani zažgani.:	,Ve č t i s o č e v —
mrtvih.
Minuli tedeh so se godile strašne reči v Barceloni,: Begunci, ki so pribežali iz Barcelone, pripo-
—	Da z naglico ne pokvariva Vsega, ga prekine. Morda nama prinese kak srečen slučaj rešitev, ali bolje noben slučaj,. ampak *—
—: Kaj praviš?
—	,Dobri Vspehii v .tvoji službi, ki bodo papa opozorili na tebe in tna tvoje zasluge,
—	Ali si ne prizadevam nai vse kriplje ? Toda za to je treba imeti srečo.
—	Nikar ne obupuj, Ciril, ga tolaži Verica in vstane, konečno se mora tudi tebi posrečiti kak dober lov —: in potem te papa zopet povabi, kari že tako dolgo ni storil. Seveda, sedaj mu je golobradi Oton vse. In poleg tega je vedno bolj mrk, Cmera in jezljiv. Kmalu bom skoro morala verjeti, da je res, kar pravijo ljudje, da sei papa ne zna več smejati;
—	Tega tudi jaz nisem opazil še nikdar, meni Ciril, kan je pač umljivo, če gaj muči kostolom.
—> Kostolom in delo, vzdihne Verica. V svoje policijske spise, v katerih ni gotovo nič veselega, se zabuli in zai vse drugo se nič ne zmeni. Bog pomagaj!
—	Da, človek mora biti sam vesel in jasnega lica, daj more umeti srečo drugih. In vidiš, v prihodnje se nama nič dobrega ne obeta.
Vericai prestrašeno posluša. Na magistralnem stolpu je ura ravno odbila dve.
—	Skrajni čas je, da grem domov. Ostani zdrav, Čirih in ne pozabi — Palinovi uspehi so na?* jini največji sovražniki!
Med pogovorom je odpela rokavico in jo malo zavila nazaj. Qton se sklone in Ji hitro poljubi lepo desnico^
PO OJ, IWTKK.
.vedujejo naravnost strašne dogodke. Brezverske tolpe so napadle samostane. Nune se niso mogle drugače rešiti, dia so oblekle moškje obleke. Pocestna drhal je zažgala 38 cerkva in samostanov. In vse svete podobe in relikvije bo pometam v ogenj. iTudi sirotišnico so zažgali. Usmiljeni sosedje so sprejeli uboge sirote, od katerih ,so bili nekateri .težko ožgani, pod svojo streho. Od prebivalcev je črez tisoč mrtvih in okoli 2500 težko ranjetnih. Bolnišnice barcelonske so prenapolnjene ranjencev.
Žene revolucijenarfce.
Pri celi revolti so igrale Ženske tudi veliko vlogo. Da so njih možje mogli graditi nemoteno barikade, so se njih žene vtlegle z otročiči ivred na tla pred bližajoče se vojaštvo, da to ni moglo dalje prodirati. Posebno konjaništvo je bilo na ta način zelo ovirano. Pozneje so se pa ženske udeleževale tudi pocestnih bojev. Ena/ ženska je ujstrelilaf štiri policaje in več drugih težko ranila. Revhlucijhnarji so jo za: ta čin nosili v triumfu po ,mestu.
Kralj lAlIonz.
Za življenje mladega kralja se strašno boje, zal kraljico jim ni toliko, ker je Angležkinja in njej osobito pripisujejo, da je ona delala po nalogu ang-ležkega kralja za to nesrečno vojsko v Maroku. Po nekaterih vesteh) misli kralj odpotovati baje v Bia-rio, kjer je za njega bolj varno, po 'drugih poročilih pa kralj hoče na vsak način obiskati uporno Barcelono,
Položaj v Barceloni.
Cerbere, 3. avgusta. Potovafci, ki so prišli iz Španije, pripovedujejo, da še vedno trajajo spopadi in boji po barcelonskih cestah in ulicah med vojaštvom in revolucionara. 50 revolucionare v je bilo ustreljenih brez vsake sodne obravnave.
Barcelona, 4. avgusta. Po mestu je vendar nastal mir. Sedaj se že povsod dela. Tudi promet s parniki se je zopet pričel
Novi boji pri Melili.
M e 1 i 1 a, !4. avgusta. Španski oddelek, ki Je bdi prideljen za varstvo vlaku, ki je vozil pro vij ant in municijo, bo napadli Marokanci. Več Častnikov in vojakov je ranjenih. Dve bojni ladiji ste se usidrali pred Melilo. Izkrcala sta se dva nova bajtaljona vojakov. Zadnjo noč je Špansko topništvo močno streljalo na marokanski tabor.
Me 1 i 1 a, 4. avgusta. Mavri so v sredo napadli španski oddelek vojakov. Napadenim je prišla na pomoč infa/nterija, ki je prepodila napadovalce. Mrtev je en častnik, 40 častnikbv je pa ranjenih.
Španska zahteva odškodnino.
Madrid, 4. avgusta. Španska vlada je sklenila prekiniti vsa pogajanja z maroškimi odposlanci, ki so prišli sem, toliko časa, dokler ne odgovori maroški sultan na Špsfisko zahtevo po odškodnini za Škodo, ki so jo napravili Maročani pri napladu na Melilo.
Raznoterosti.
■J’ Franc Mlakar. Pogreb za raj. g. Francem Mlakar je bil veličasten.. Udeležilo se ga je nad tisoč ljudi. Sprevod je vodil slovenjebistriški dekan g. Bohak, na domu je vzel od rajnega v gajnljivih besedah slovo domači g. župnik Medved, na grobu je govoril poslanec dr, Korošec. Laporska pevci so peli pesmi žalostinke. Sprevoda so se udeležili: za
Verica zardi do taelega čela in do prekrasnih kodrastih las, izvije mu desnico in odhiti proti domu. Oton gleda kakor omamljen za ljubko prikaznijo, Tako plačilo je gotovo vredno največjega truda in napora! Toda, kako si naj izbojuje lepo hčerko policijskega svetnika, če se svetniku dan za dnem bolj prikuplja njegov tekmec!
Kakor grozeč strah mu je sital pred očmi Oton PalinaL, ki ga Še niti ne pozna. Msaj enkrat bi rad videl to gladko obrito lice, ki mu zasmehovalno preti prekrižati vse načrte in upe. Gotovo preprečuje gospod policijski sußtnik, da se nikdar ne snideta, četudi morata oba vsak dan v isto hišo.
Toda draga Verica ima prav. Glavno je, ua napravi kak dober lov |Ln si tako pridobi starega. Zato sklene, da se bo še marljivejše, kakor do sedaj posvetil svoji službi.
Cim bližje doma je bila Verica, tem hitrejše korake je delala s svojima malima nožicama po asfaltnem tlaku. Seveda je morala hiteti, kajti odkar ji je umrla pred leti mati in sta bila vedno sajma pri jedi, je hotel imeti oče v hiši vedno strogo vojaško točnost, in najmanjši prestopek zoper to ga je mogel popolnoma razburiti.
lin res je sedel strogi policijski svetnik že pričakovaje pri mizi, ko je vstopila in mrmraje in godrnjeje si je gladil že osivelo polno brado.
—	Konačno bo treba, da se bodo mchale Še ure po tebi ravnati, jo je pokaral. Ženska in točnost sta dve prav nasprotni stvari.
Verica ga je pogladila po licu.
—	Ne bodi hud, atek! Čtivo je bilo tako zanimivo in tako sem se vglobila vanj, da nisem slišala niti ure.
(Salj« prihodu#!J
Kmečko zvezo državna in deželna poslanca Pišek in dr. Korošec, deželni poslanec Novak; za konjiški politično društvi kaplan Preglej in posestnik Rudolf ; za slovenjebistriški okrajni zastop Stiger itd.
Ploj razbil Narodno zvezo. Glasilo dalmar tinskega poslanca Biankinija poroča, da je dr, Ploj že iormelno naznanil izstop „Savica južnih Slavena“ iz „Narodne zveze“ njenemu predsedniku dr. Šušteršiču. Ce je to res, potem mora obžalovati vsak pošten Slovenec, da se je razbilja „Narodna zveza" pravi ob 'času, ko bi bila najbolj potrebna. Liberalci bodo seveda sedaj zopet kričali po svojih listih, da so naši poslanci zakrivili, da se je razbila „Narodna zveza“. Kdor pa je pazno zasledoval politiko zadnjega časa, ta bo vedel, da sq! se uprav naši poslanci najbolj trudili za nadaljni obstoj „Narodne zveze“. Spominjamo samo na izjavo dr. Šušteršiča na znanem manifesitačnem shodu v Ljubljani. Ce se je ^Narodna zveza“ res razbila, potem je edina zasluga hofrata Ploja, ki je pobegnil v vladni tabor in s svojo neodkrito politiko razdvojil jugoslov. poslance Bienerthovi Vladi na ljubo. Ploj se je stem seveda neizmerno prikupil Bienerthu, za kar bb gotovo dobil plačilo, slovenskemu narodu pa je stem nečuvenim korakom' zadali najhujši udarec, ki si ga moramo misliti in tudi zato bo dobil od slovenskega ljudstva zasluženo plačilo.
Neodkrita politika. Hofr.at Ploj piše v svoji zadnji „Slogi“, da je nepotrebno pričkanje o razpadu „Narodne zveze“. Zanj da je 'merodajno dejstvo, da je uspešno delo/vanje v večjih političnih vprašanjih mogoče le v skupnem nastopu. „(Skupnost Jugoslovanov se mora ohraniti. . .,“ piše Ploj, skoro istočasno pa je naznanil, kakbr poroča Biankinijevo glasilo „Narodni list“, dr. Šušteršiču izstop njegovega kluba iz „Narodne zveze“. Na tak način torej postopa dr. Ploj, potem si pa še upa očitati našim poslancem zavratno delovanje. G. Ploj, koliko časa boste še izrabljali zaupanje, katero Vam je izreklo ljudstvo s tem, da Vas je volilo kot kandidata „Slov. kmečke zveze44 v državni zbor? Skrajni čas je že, da prenehate s svojo neodkrito politiko, s katero toliko škodujete slovenskemu narodu, in da odložite majiclat. Bolj častno bo za Vas, če to storitoi prostovoljno, kakor pa ’da M Vas volilci prisilili do tega.
Nemški poslanci iz Spodnještajerske in Koroške, katerim se je pridružil še tudi graški poslanec dr. Hoffmann-Wellenhof, so imeli dne 31, julija v Mariboru konferenco, na kateri so razpravljali o situaciji, kakor je nastala vteled slovenske obštrukeije v državnem zboru. Izražala se je na shodu bojazen, da bi Slovenci v prihodnjem zasedanja nadaljevali svoje odločno nastopanje ter s tem v istini spravili Jugoslovansko vprašanje v ospredje, f oda jnastjop Plojeve skupine jim daje vendar upanje, da. bo ne-edinost med Jugoslovani onemogočila nadaljevanje vsake krepke politike. Izrekli so se pioti temu, da bi se kak Jugoslovan privzel pri eventuelni rekonstrukciji v kabinet ter so odobrili sedan;;» Bienerthov vladni sistem.
Falotstvo. „Narodni Dnevnik“ $e vedno trdi, da si deželna poslanca Ozmec in Meško nista ogledala ogromne škode, ki jo je napravila toča in jima skuša na ta način vzeti zaupanje pri volilcih. Mi smo že ppnovno zavrnili to nesramno trditev na naša poslanca in povedali, da sta si Ozmeo i4 Meško takoj drugi 'dan po toči ogledala skoro vse poškodovane občine in storila na poidlagi Svojih opazovanj vse potrebne korake! na kompetentnih mestih. Pod predsedstvont poslanca Ozmeca se je (tudi sestavil pomožni odbor za nabiranje darov za poškodovance. Vemo, kdo pošilja „Narodnemu Dnevniku“ te nesramne dopise. To so liberalni' učitelji, kateri izrabljajo grozno nesrečo, ki je zadela uboge kmete, za napade na naše poslance. Liberalni učitelji seveda ne čutijo te nesreče, sedeli bodo tudi tedaj, ko bo poškodovani kmet stradal, pri polnih' skledah. Ljudstvo, ki je bilo priča, ko sta si Ozmec in Meško ogledovala škodo, je ogorčeno nad. takim postopanjem liberalnih učiteljev, ki so s tem izgubili še1 tisto trohico zaupanja med ljudstvom, ki so jo imeli. Prišel bo Čas, ko bodo liberalni učitelji zopet moledovali za zvišanje svojih plač. Takrat naj se blagovolijo!, spomniti na njihove sedanje nesramne napade na naše poslance.
Odborova seja S. K. S. Z. bo jutri dne), 5. avgusta ob 5. uri popoldne v uredništvu „Slov. Gosp.“. Gg. odborniki se opozarjajo, da pridejo zanesljivo k. nji!
Pod Hochenburgerjem. Te dni je bil' povabljen pred preiskovanega sodnika tukajšnjega okrožnega sodišča nek Slovenec kot priča,, v neki kazenski zadevi. Vabljen je bil na deveto uro predpoldne. Ko ga je sodnik malo pred deseto, uro poklical V sobo in pričel nemški izpraševati, je omenjeni Slovenec takoj /zahtjevni, da se vrši zasliš/afnje v' slovenskem jeziku. Na to zahtevo mu je sodnik (odgovoril,' da mora potem pač na hodiniku Še čakati, In Čakati je moral do 12. ure. Ko je že 12.,.,ura minila, ga je poklical; pred se nek drugi sodnik, kateri govori pa prav dobro slovenski, ki pa menda po naročilu dr. Hncbejntfurgenja' ni hotel izpregovoriti nita ene slovenske besedice, ajdo ravno jel priča govorila izključno .slovenski. — Ta slučaj zopet lepo osvetljuje delovanje justičnega ministra Hochenburgerja in pa sploh sedafije vlade, za katero se tako gorko zavzemajo slovenski liberalci s tem, da napadajo naše poslance, ki so ji napovedali skrajni boj.
Liberalci v Nemčiji. „Kölnische Volkszeitung“ označuje liberalno stranko, V Nemčiji v jako zanimi
vem članku med, drugim tako-le:	„Ce si natanko
ogledamo politične stranke na Nemškem, opazimo, da imajo liberalci gotova svojstva, katerih pri drugih strankah ne najdemo. Nobena stranka ni tako predrzna, da bi zahtevala, da’ se ji zaupa vlada nemške države .in pruskega kraljestva, Če pridobi pri novih volitvah tri ali Štiri sedeže v parlamentu. V času konflikta so si prilaščali liberalci državne vajeti, ker so razpolagali s parlamentarno večino; sedaj stavijo isto zahtevo, Čeprav so v brezupni manjšini. Nobena stranka ne govori s tako predrznostjo „v imenu celega naroda“ kakor' liberalci. Nobena druga stranka ne trdi, da Iona sama zastopa kulturo i ii inteligenco, druge stranko pa ne. Nobena stranka ne označuje elementov, ki ne spadajo k njej, da so nazadnjaki itd. Z eno besedo rečeno, ni v Nemčiji nobene stranke, ki bi bila tako predrzna, kakor je liberalna stranka.“ Kar je napisala „Kölnische Volkszeitung" o nemških liberalcih, isto velja v polnem obsegu tudi za naše liberalce.
Smešno. V gonji za popularnost je dosegel dični poslanec Ježovnik med vsemi avstrijskimi poslanci pač naj višji rekord. V „(Narodnem Dnevniku“ si da med inserati tiskati debelo zahvalo za to, !da je izprosil neki poštarici manipulacijske doklade. Od resnega do smešnega je samo en korak, in tega je dični Ježovnik moško stopil.
Učenci kmetijske Šole, ki dovrše šolo z dobrim uspehom imajo pri vojakih pogojno pravico do dveletne prezentne zlužbe, Ce namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po iztopu iz prezentne službe kmetovali na svojem aii svojih starišev domu, smejo na podstavi odredbe e. kr, vojnega ministrstva z dne 22. mal. srpana 1895, št1. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto.
Odbor za proslavo stoletnice trojstva Lj. Raja
vabi na svečanosti, ki se bodo vršile dne 14., 15. in 16. avgusta v Krapini. Glavni del svečanosti bo 15. avgusta. Kdor želi, \ Krapini prenočiti ali se udeležiti banketa 15 K), naj to javi slavnostnemu odboru v Krapino. — Tega slavja velikega Lj. Gaja, prvobu-ditelja Hrvatov iu Slovencev, naj bi se udeležili Slovenci v prav velikem številu. Kjer bodo po najodličnejših možeh zastopani vsi slovanski narodi, tja moramo hiteti mi Slovenci iv čim največjem Številu kot najboljši sosedi, ki uživamo plodove ilirskega pokreta ln kot integrujoč del naroda, ki se imenuje tu slovenski, tam hrvatski.
Sklicanje češkega deželnega zbora. Vodilni češki politiki so prejeli te dni iz zelo zanesljivih krogov vest, da je vlada sklenila sklicati češki dež. zbor na tritedensko jesensko zasedanje, in sicer za
27.	septembra. Ce se bodo razprave v deželnem zboru vršile mirno, namerava vlada decembra meseca t. 1. deželni zbor zopet sklictati. Vlada bo popustila Cehom in Nemcem proste roke, da omogočijo kompromis, po katerem bi bilo mirno in uspešno delovanje deželnega zbora možno.
V
Štajersko.
Izjava. Z ozirom na napade na mojo osebo v štev. 173 ^Narodnega Dnevnika“ izjavljam sledeče: Lojalno priznam, da sem, predno se je ustanovila Narodna stranka na .Spodnjem Štajerskem, deloval le kot Slovenec v vseh slovenskih organizacijah, tudi takih, ki sedaj smatrajo za ^liberalne“, dopisoval v „Domovino“ in „Slovenskega Gospodarja“ ter odločno nastopal proti vsem poskusom, razbiti slogo na Spodnjem Staferakem. Ko se je ustanovila Narodna stranka, nisem se ji pridružil, pač pa sem postal takoj ob ustanovitvi S. K. Z. njen pristaš. Na razne neresnične pJi, tendencijozno zenite trditve mi ni treba odgovarjati, ker me ljudje povsod poznajo in sem dosegel od vseh krogov, kjer sem do sedaj deloval, in sicer v Konjicah, Velenju, Šoštanju in drugih krajih Šaleške doline javno priznanje in zahvalo za svoje delo. — Maribor, dne 3. avgusta 1909. •— Vlad. Pušenjak.
Zgornja Polskava. Shod, ki se Je imel vršiti pri nas ,v nedeljo dne 8. ,avgusta,i je pr,eložen na nedeljo dne 15. avgusta, ker je dne 8. avgusta gospod državni poslanec Pišek nujno zadržan.
Proda se v Dravski dolini sredi lepega trga hiša, ki je jako pripravna za gostilno, oziroma za prodajalno. V njej se tudi prodaja tobak. K hiši spar da tudi nekaj posestva. Cena primerna. — Naslov pove tudi naše uredništvo.
Celje.. Poročil se je trgovec gospod Rjudolf Stermecki z gdč. Fanico Vabič iz 'Žalca.
Ptuj. Po vseh liberalnih listih se je bobnalo o surovosti volilcev naše S. K. Z. Zato poročamo, da je bil tu obsojen na 24 ur zapora ‘Alojz Kaiser, ki je kot nevolilec udaril s kamenom volilea Franca Unuk* ker je v( družbi drugih volilcev se potegoval za oba kandidata S. K. Z. Alojz Kaiser Ploja n< smel voliti, pač pa. je res le, o egu-ral zanj. Take agitacije, pri pristaših S. K. Z. ni najt' Koga je volil Alojz Kaiser v splošni skupini, tega ne- znar mo. vemo le. to„ da je naročnik „Štajerca.“ Zato. pa „Heil“ slogaši olikaši!
Gramofoni v, ptujskem okraju, bodo postali neznosna nadloga* podobna tistim egiptovskim žabam, katerih se je sam kralj prestrašil. Gramofon gode po dnevu in po noči kakor maček $ spomladi na slemenu strehe. In vedno fufi in cvili tisto wvižo“, ki žali vsako slovensko uho, ako le ni napol gluho in
kosmato* Ali ni to škandal, da se igrajo in cvilijo le izključno nemški komadi v slovenski gostilni, ko imamo vendar slovenskih in slovanskih napevov dovolj, in Še mnogo boljše in lepše, nego tisto nemško tod-lanje^ Slovenoi, ne zaničujte sami sebe, proč z nem-škutarijo posebno tam, kjer smo doma in kjer imamo sami kaj boljšega nego naši nadležni ptujci.
Stari trg pri Slovenjem građen. V nedeljo so imeli na Homcu liberalčki zopet razdeljene svoje vloge po stari navadi. Znani Vrečko se je stisnil za zid in je prevzel častno mesto kprespondenta za Narodni Dnevnik, župan Kac je bil obkoljen s svojimi zaščitniki najboljše sorte na drugem koncu.. Nekteri so imeli celo jajca v žepih; zakaj neki? jMislili so si na griču kuriti in si pripraviti jajčneg, ker pa je bilo preveč ljudstva, ni bilo primernega prostora. Mnogobrojna možica jih je pa tako prestrašila, da so se do cela mirno zadržali razno nekaj opazk, katere so delali med' seboj bolj natihoma* Ce bi se bili ganili, Šli bi hitro po griču navzdol, pa ne po nogah, temveč po glavi. Potrpežljivost nasproti tem ljudem je minila pri našem ljudstvu.
Sv. Miklavž pri Slovenjemgradcu. Dne 15. avgusta ob pol osmi uri bode shod S. K, (Z, v stari Šoli. Govoril bode dež. posl. dr.. K. Verstovšek. Kmetje pridite polnoštevino na shod.
Slovenjegradec. Shoda na IHomou so se vde-ležili tudi slovenjegraški liberalčki; vodil jih je zopet župan Kaic, asistiral mu je g, Vrečko, in posebe sta se hotela odlikovati Kralj in Kužner, Vedli se niso tako nedostojno ko v, volilni borbi;] mi jih celo prisrčno pozdravljamo, da se tako pridno udeležujejo naših shodov, ker se naučijo vsaj nekaj dostojnega obnar Sanja. Toraj nekoliko smo jih že naučili; mogoče bi v prihodnjič Še večji napredek, ker so si gotovo vzeli k srcu primero med obnašanjem kmečkih mladeničev in slovenjegraških liberalčkov, katere je tako dobro podal dež. poslanec dr, Verstovšek.
Kozje. Volitve v okrajni Zastop. V soboto dne 31. julija so volili trgi. V Podčetrtku sta bila izvoljena naša pristaša gospoda nadučitelj in župan Lovrec in Anton Krašovec. Na nasprotni listi je figuri-ral poleg narodno-naprednega trgovca Cvetko skrajno nacionalni in slovanski živelj opetovano izzivajoči oskrbnik Chytra. V Pilštanju sta izvoljena vlč. gospod župnik Jakob Rauter in posestnik Miha Maček, v Podsredi župan (Avguštin Preskar in trgovec Ernest Kos, v Kozjem pa gg. dr. Josip. Barle, trgovec Josip DruŠkovič, posestnik Anton Dobravc in Alojzij Kragora. — Živahen je bil volilni boj dne 2. avgusta. S. K. Z. je postavila že poprej svoje kandidate in se pripravila na volilni boj. Takoj pri prvi oddaji glasovnic so bili izvoljeni vsi i-ienl kandidati. Le mesto oficijelno nastavljenega g. Janjeza Bračun, župana v Mrčnih selih, je prodrl ,g. Jožef Goleč, posestnik v Sedlarjevem, jeden naših najboljših somišljenikov. Poleg g. Goleča so še bili S z voljeni gg. Bovha Jožef, posestnik v Veračuh, Cerjak Franc, župan v Gorjanah,. jHrasfinik (Anton, posestnik v Dobjem, Jazbinšek jDžef, župan v Loki pri Planini, Moškon Anton, župan v Kozjah, Novak Jožef, posestnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami, Pečar Albin, trgovec v Imenem^ (Voh Prane, župan v Bučah, Vrečko Martin, Župan v Presičnem in Turk J,, župan ;LasfniJ&u. — Kunečhi izid vseh .volitjev je ta, da imamo 27 pristašev S. K. Z., 2 pristaša Nar. stranke, 2 Nemca in 1 Slovenca, ki ne pripada k nobeni stranki.
Žalec. V našem trgu imamo mladega zakonske ga moža, ki se na tvoritev besed Ibolj razume, kar kor na koncipiranje zapisnikov. V svoji juridični modrosti je mladi gospod skoval besedo služinčad, s katero je v celjskih naprednih listih že dvakrat naslavljal gdč. Rozalijo Arnleiter, učiteljico jpr.i knezu Salm v Noviem Celju. Gospodine jurista, vaše viteštvo niti žalskim naprednjakom ne dopade. Dovolite nam, gospod dopisnik, da vas na tihem vprašamo: Ali bi vi, modri slavist, celjske koneipiente, ki vendar niso samostojni, temveč so podfložhi svojim Šefom, tudi imenovali služinčad? Smo radovedni!
Pri domobranskem pešpolka št, 26 v Mariboru se vrši jutri, 5, avgusta, ne pa 25. avgusta, kakor se je pomotoma poročalo, pogodba glede dobave raznih potrebščin. Več o tem pove 'današnji inserat.
Koroško.
Imenovanja pri deželni vladi Koroški. V računskem oddelku sta imenovana računski oficial Prane Jilg za računskega preglednika in računski asistent Viktor Nagi za računskega oficiala.
Zapuže v Timeniei. (Strašna nesreča). V četrtek 29. julija je bila strašna noč za vso prizadeto vas Zapuže. Ob 10 uri je žareče obnebje in krik ljudi naznanjal, da je poslopje posestnika Stamic v požrešnem plamenu! Staro gospodarsko poslopje celo iz lesa je bilo v nekterih trenutkih 'do tal upepeljeno z vsemi dosedajnimi poljskimi pridelki in vsa živina broječa pet lepih molznih krav, 14 velikih isvinj in 2 telet, reznica in mlatilnica in vsa pripadajoča gospodarska oprema itd. je bila bliskoma uničena. Pri tej nesreči je tudi hlapec Peter ostal v ognju, ker, je imel svoje ležišče v hlevu. Grozen je; bil pogled na ponesrečenega siromaka. Popolnoma ožgano truplo — le štrleča rebra, odpadla glava in noge, ločene) od požganega telesa, so pričale, dai je revež jv groznem ognju končal svoje mlado življenje! Urnebesni krik in vik je nastal, ko so telesna ostanke žalujoči pogrebiči
prinesli na pokopališče in je g* župnik Zakeljšek nesrečnega mladeniča priporočal božjemu usmiljenju in molitvi vseh navzočih* Se tisti večer je imel ob Z- uri opraviti pri kovaču v Timeniei in je šel veselo prepevajoč proti domut kjer ga je tako žalostna smrt dohitela* Peter je bil vzoren hlapec, miren, zvest in od-kritosrčen kristjan, doma iz Maribora — nenadomest ljiv pomočnik svojemu vzglednemu gospodarju. Naj bi mu bil usmiljen Bog milostljiv, sodnik, revnemu kmetu pa mili tolažuik v teh strašnih dnevih (bede in siromaštva!
Krnski grad. V neki tukajšnji gostilni sta se prepirala minolo soboto neki oče in njegov sin; slednji je mesar na Gosposvetskem polju. Razvnela sta se tako, da sta potegnila nože in bi prišlo do krvavega tepeža, da niso zabranili drugi. Krnski grad je bil nekoč prestolnica slovenskih knezov, zdaj pa je popolnoma ponemčen. (Odkod surovost?
Celovec. Povodom obletnice boja pri Jiajcu dne
7.	avgusta 1878, bo dan poprej, t. j. 6. avgusta, v Celovcu na Novem trgu igrala vojaška godba (reduta), drugo jutro, (7. avg., bodo imeli vojaki ob 91. uri slovesno božjo službo,
Prevalje (Občni zbor, posojilnice „razveljavljen“.) O, kr. deželno kot trgovsko sodišče je odklonilo prošnjo prevaljske posojilnice za registracijo novih, nemčurskih odbornikov, keri je bil občni zbor sklican popolnoma nepostavno, in je razveljavilo tudi tiste nasprotne deleže, ki so bili tik pred občnim zborom sprejeti brez odborove seje. Vršiti se bo moral torej nov občni zbor* Radovedni smo, kaj bo ukrenila sedaj celjska zveza, da pride naša posojilnica na^ zaj v zanesljive narodne roke;! saj je morala v zad-jem času po izvajanjih v „Straži“ hočeš nočeš pri-poznati, da je izročila slovenska posojilnico narodnim odpadnikom. (Nam je pa znano, da se je propadli nemškonacionalni kandidat Pristou v tem slučaju zopet peljal v Celje po nasvete. Zadnji nasveti torej niso držali, čeravno jih je prišel v Prdvalje osebno podpirat gosp. ravnatelj Jošt. Izvedeli pa bomo tudi kake nasvete je dobil zdaj g. Pristou; Čudno se nam samo zdi, zakaj ne gre v posvet k prijatelju „Štajercu“ v Ptuj ?)
Velikovec. Zvesti svojemu namenu, ki ga imajo slovenski denarni zavodi, namreč pomagati trpečim bratom in reševati jih iz nemškega in nemčurskega tlačanstva, je kupila „Hranilnica in posojilnica“ y Velikovcu Homerjevo posestvo in gostilno vGrebinju S tem je storjen jako važen korak naprej. Zavedni kmetje v .Grebinjski okolici nakup z navdušenjem pozdravljajo, Prostori so kakor nalašč za naš naknen. Poleg gostilne se more otvoriti tudi trgovina z mešanim blagom. V hiši je 'tudi zaloga piva, izvrstne kleti in lepi prostori, zlasti je v prvem nadstropju velika dvorana, ki je zelo primerna za zborovanja in gledališke predstave. Ako bo najemnik, kojega sedaj iščemo, dobro postregel ljudem si pijačo, kuhinjo in v trgovini, bo brezdvomno dobro izhajal, Našincem pa priporočamo, da podpirajo to narodno podjetje!
Podgora. Učiteljica Narath prireja z otroki „Turnerinnen“ iz Borovelj izlete v okoliške gostilne. Domov grede je seveda vse veselo. Zadnjič so se drle skoz Podgoro kakor da bi bile na Tažnju. Pripomnimo, da je Narath ljubljenka celovške gospode, da sme torej vse. Heil!
Kranjsko.
Zaupnica Slovenskemu klubu se je izrekla na nedeljskih shodih, katere sta imela dr. Hočevar in dr. Lampe na Dobrovah ob Krki in v St. Jerneju na Dolenjskem. Poslanec dr. H-.čevar hi poročal o dogodkih v državnem zboru, kjer je Šlo za to, da se onemogoči odiranje bosanskega sotrpina kmeta po mažarski agrarni banki, ki je nastaiviila zelo visoke obrestne mere na posojifta. Slovenski klub je hotel preprečiti osnovitev te banke in je stopil .V obštruk-qijo, ki je popolnoma opravičena. Dalje je zavračal napade nasprotnikov na dr. Šušteršiča radi obstrukcije, kateri napadi pa le še bolj utrjujejo vez, ki veže nanj druge slovenske poslance, ki odobrujejo brez ugovora njegovo odločno nastopanje. Slovenski klub bo vztrajal Še nadalje na tem opravičenem stališču. Dr. Lampe se je pa bavil z gospodarskimi težnjami deželnega odbora. Sprejela se je soglasno resolucija, ki izraža/ popolno zaupanje poslancem S. L. S.„ in odobruje njih odločni boj v držav(hi zbornici.
Ljubljana. Prevzvjšeni gospod knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič bo prisostvoval, kakor povzamemo iz „iSlovemca“, dne 8. avgusta javni telovadbi telovadnih odsekov Orlov v Kamniku.
Staro rimsko grobišče so zasledili v bližini Rudnika pri Ljubljani. Odkopavali so zemljišče in prišli na sled rimskim grobovom, od katerih so odkrili pet. Grobišče leži na stari rimski cesti med Emono in Siscia. V bližin,ii te rimske ceste so že večkrat našli kake rimske stajrine, kakor rimski denar iz časov carja Trajana in pri tovarni Šotnega prahu v Škofljici pa stari denar cesarja Avguština. Prišli bodo na sled Še marsikateri zanimivi stvari iz rimskih časov, posebno na dolenjski strani ljubljanske okolice, kjer so bile rimske postojanke.
Primorsko.
Kompromis v Istri. V istrskem deželnem zboru je došle v sobotni seji do Kompromisa ined Italijani in Slovani. Po večdnevnem ppsvetovanju je pri-
šlo glede deljenja istrskih občin med Hrvati in Slovenci na eni in Italijani na drugi strani v toliko 'do sporazumljenja, da se ne bodo vršile Šest let nobene občinske volitve v Istri, itoraj do leta 1915., temveč bodo tekom tega Časa opravljali občinske posle sedaj opravljajoči občinski sveti* — Med tem Časom — Šestih let — bodo v to izbrani poslanci sporazumno študirali zakonski načrt, kako naj ee, oziroma, ali naj se sploh delijo občine ali naj, pa še ostanejo nadalje v sedanji sestavi.
Kmečka banka v Gorici, ki je popolnoma v liberalnih rokah, mora že presneto slabo stati na nogah, da delajo tako kričečo reklamo za njo. Sedaj trobijo v Bvet po „Kmečkem glasilu“, 'da je bila ustanovitev te banke prvi korak k izboljšanju klmetijstva in odpomoči kmetskemu stanu, To se zelo lepo sliši. Sedaj naj pa, pove „.Kmečki Glas“, katera banka dela bolj za kmete, ona ki posojuje denar za H % ceneje lali ona, ki posojuje za b% dražje. Smo radovedni, za katero se bodo končno slavni SoČebranci odločili.
Bogato beračico so aretirali v Trstu v osebi 58 let stare Katarine Ogorjan iz Dubrovnika.. Dobili so pri njej zajšitih v obleki 18000 kron v) bankovcih. Starko so zaprli, dokler se ne dokaže izvir denarja.
Deželni zavod za vzajemno zavarovanje goveje živine na Goriškem se prav dobro razvija. Doslej je ustanovljenih 61podružnic, ki Štejejo skupno 3200 Članov in 9450 glav zavarovane goveje živine za skupni znesek 2,200.800 K. Zavod je doslej izplačal odškodnino v (91 slučajih nezgod e skupnim zneskom
19.000	K. Te Številke so najbolji dokaz, dai je pričelo ljudstvo spoznavati in ceniti ugjodnosti dobrote te stroke zavarovanja* Nekdaj, ko še ni bila zavarovalnic, je ubogi kmet v slučaju pogina Živine ostal brez živine in brez denarja. Kdor pa ima danes zavarovano svojo živino, dobiva v slučaju nezgode toliko odškodnine, da si kupi brez težave zopet drugo. Zato je ta naprava eminentnega gospodarskega pomena za naše kmetovalce in živinorejce. Izmed 61 doslej ustanovljenih podružnic leži večina iv slovenskem delu dežele. Take zavarovalnice bi bile tudi pri nas velikanskega pomena za kmetov blagor. Prihodnjič prinesemo natančnejše sestavke zavarovalnice, ki naj bi služila za vzgled.
Veleizdajalski proces.
Dr. Hinkovič prosi predsednika, ako bi mu dovolil, da bi on Še naprej stavlja! svoje predloge, da bi bil prej gotov, ker je nekoliko bolehen.
Predsednik mu to dovoli.
Hinkovič prične nato: Glede na celokupnost se moramo pa vprašati, ali 'je' bila Bosna z Hercegovino sestavni del monarhije pred aneksij,o ali ne in ako so bili v tem slučaju obtožniki res veleizdajjniki ali ne. Jaz mislim, da niso bili. Na to vprašlanje bomo dobili skoro jasen odgovor. Bosanska us taja ni imela onega rezultata, katerega so pričakovali Bošnjaki, nego je prišlo do berolinške konference, na kateri se je poveril monarhiji mandat okupacije in uprave bosanskega kraljestva z Hercegovino. V tem je že odgovor. Rekli bi, da je bila Avstrija v imenu evropskih držav sekvestor nad Bosno. Leta 1879 je prišlo do konvencije med Avstrijo in Turčijo, kfer je bila priznana suvereniteta sultana nad Bosno. Taki odnošaji so bili do lanskega leta. To so historičen podatki. V tem procesni je uvedeno mnogo novotarij. Dokazovala se je he samostojnost Srbov, katerih da je zelo malo. Privedite mi tisoče in tisoče prič, pa me ne bodo uvl^ile, da ni Srbov. Dokler jaz ž njimi občujem inf se ž njimi razgovarjam, so oni na svetu. Jaiz sem mislil, da bo državni pravdnik popravil omenjene stavke v obtožnici, v kateri se zanika obstoj Srbov. Jaz se ne opiram na priče, ampak na dokumente. Predlagam, da se prečita:	1. članekj X XV. • beroldfnsike pogodbe, 2.
konvencija med monarhijo in 'Turčijo, in 3. cesarski manifest z dne1 8. oktobra 1908, V katerem razgfja-šuje Veličanstvo svojo sufjereniteto nad Bosno.
Državni pravdnik: Meni se zdi, da bi bilo to čitanje nepotrebno. To so uzakonjene stvari, kamere so sodišču tako dovolj znane. Resnica pa je, da se priprosto ljudstvo, zlasti med seljaki, ni nikdar prej nazivljalo za Srbe. Predlog zagovornika ni osnovan^
Hipkoviič: Ta ni mogoče, da bi mi branitelji odnehali. Tendenca zagovora je, da nasprotuje obtožnici. On sam ni hotel izprva staviti ta predlog, ali na trditve državnega pravdnika se pa mora odločno odgovarjati. Kaka se more vendar trdil:	da
so obtoženci hoteli odtrgan okupirano z .ur.'jo od monarhije, Katera pa Se 'do lanskega leta ni imela nobene lastitvene ,prajvice.
Državni pravdnik: To le vi pravite.
Hinkovič: To pravi celi svet.
Zagovornik Budisavljevič .nadaljuje, da je uvod obtožnice že sam na sebi posebno originalen, ker so po njej razvidi, kako so stopile vse srbske institucije na Hrvaitskem v službo propagande. Pri nas sta dve stranki: delavska in politična in se obe
7.elo razlikujeta, ker je prva osnovana samo iz gospodarskega, a druga samo iz političnega ozira. Seljak je radi raznih neprilik od dne do dne bolj propadel, pa se je ,mora!o dobiti nekaj, da ga reši pogina. Ustanovile so so srbske zemljedelniške Zadruge v to svrho. Zlagano Je torej, da bi bile osnovane radi političnega delovanja. Privrednik je zato osnovan, da vzgoji srbskemu- narodu obrtnike, trgovce in industrijalce.
Otvoritev nove trgovine!!	1
P. n. Usojava si naznaniti, da sva ustanovila v CELJU, Graška Ulica Štev. 7 pod tvrdko:
Nadrobno Goričar & Leskovšek Nadebelo
na lastni račun popolnoma na novo urejeno trgovino S papirjem, pisalnim in risalnim orodjem jin z vsemi v to stroko spadajočimi predmeti.
Opirajoč se na temeljito strokovno in krajevno znanje, bodeva v položaju nuditi najboljše blago po nizkih cenah, in cenjene odjemalce v vsakemu oziru zadovoljiti. — V nadi, da nama naklonite Vaše zaupanje, priporočva se za obisk našega novoustanovljenega podjetja, zagotavljajoč Vas najkulantnejše in solidne postrežbe.
Z odličnim spočiovanjem	Gopifiap & LeskOVŠek. -
Podpisana rodbina izreka najtoplejšo zahvalo za dokaze velike naklonjenosti in spoštovanja ob prerani smrti ljubljenega soproga, nepozabnega očeta,
Franca Mlakai*ja,
veleposestnika v Hošnici.
Iskrena zahvala preč. duhovščini, ki je prihitela v tako obilnem številu izkazovat umrlemu zadnjo čast. Hvala domačemu gospodu župniku Medvedu in gospodu drž ia dež. poslancu dr. Korošcu, ki sta se spominjala v ganljivih besedah ljubezni, ki jo je gojil prerano umrli do svoje rodbine iu slovenskega kmeta. Toplo se zahvaljujemo spošt. laporskemu učiteljstvu, ki je spremilo s šolsko deco svojega prijatelja na njegovi zadnji poti. — Zahvaljujemo se nadalje cenj. slov. bistr. narodjakom, domačemu učiteljstvu, rodbinam, kakor: Kiirbiševi, Plankarjevi, Vetovarjevi in Vračkovi za prekrasne vence, ki so jih poklonilo nepozabnemu ljubljencu. — Srčna hvala mnogoštevilnemu občinstvu, zlasti gg. poslancem, — dr. Korošcu, Pišiku, Novaku — sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da spremite njegove zemeljske ostanke k večnemu počitku. — Toplo se zahvaljujemo tudi gg. pevcem za prekrasne žalostinke.
JpCXXX Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letn udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon«
V H o š n i e i3. avgusta 1909.
Žalujoča rodbina Mlakarjeva.
xx
XX
\x
XX
X/.
XX
XX
XX
axi
Za nakup priporočamo tvrdko '3i
II. E. Šepec, Maribor
Grajski trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd.	7
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemn občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor* Šolska ulica 2.
p*
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvaf
IV ARI BOR, Kasinotasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstva za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točnaI ::	:: Cene nizke!
Odvetnik
dr. Ivan Ferme ve
si usoja naznaniti, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ptuju
v hiši zdravnika g. dr. B. Stuheca, Poštna ul. 19.
X Josip Mačah,Maribor
Wm
X
* - SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši
R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemn občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
-a
Štajersko platno m.
Slovensko platno m. . . Savinsko platno m. . . Vojaško platno m. . . Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m.
Istri j a tkanina, mehka m. Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
7«infaifr in izdajatelj: Konzorcij „Straž*
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.