Z OZ. itnflta.
I tlibljHl. i soboto H), ngniti 1919.
(II. lito.
•
Uhafa vsak dan zvsfter, lxr%enUl nedel'e li Itta aratl : Prostor 1 ml m X 34 m/m za navadne in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust
Vprašanjem giede in sera tov naj se priloži znamka za odgovor.
Uprdvnlstvo „Slov. Naroda11 in „narodna Tiskarna" ulica št. 5, pritlično. — Telefon št 90.
Knaflova
„Slovenski Narod" velja v v Jugoslaviji:
celoletno naprej plaćan    .   K 84-— polletno .......  „ 42"—
3 mesečno......- 21"—
ln
1
7—
po posti
I
Ljubljani ¥
celoletno......K 95 —
polletno ........ 50*—
3 mesečno 26*—
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino  vredno  fJkssV" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
Uredništvo „51ov. Naroda41 Knaflova nllca it 9, L nadstropje.
Telefon ste*r. 34.
Dopise sprejema le podpisane In zadostno tranaovano. W9T  Rokopisov no vrata. ~V9
Posamezna Številka velja 40 vinarjev.
in
Položaj u Beogradu.
Beograd, 28. avgusta.
Danes dopoldne in popoldne ste se vršili dve ministrski seji. Popoldne ob 5. uri je imel plenum Demokratske zajednice sejo, v kateri je razpravljal o nastalem položaju. Kakor znano, so opo-zicjjonalne skupine združile precejšnje število glasov, ki je premajhno za vladno delo, ne zadostuje pa tudi za toliko zaželjen odstop vlade. Parlamentarni princip ostane ta, da se proti večini ne da vladati, vendar so se danes popoldne širile po parlamentu vesti, da hoče opozicija onemogočiti parlament s tem. da izostane od sej, vsled česar bi število poslancev znašalo manj ko 145, takozvani quorum in bi bile seje onemogočene, tako, da bi vlada ne dobila dvanaistin in proračun za september in oktober.
Danes ni govora o tem, ali bi tak j ek sod u s onemogočil parlament. Demokratska zajednica je opetovano izjavila in istotako vlada sama v svoji izjavi, da Je pripravljena pristati na koncentracijo, toda samo v svrho dela. nikakor pa ne z obvezo, da podpira radjkalce in druge separatiste, da se napravi sokri-ve njihove dosedanje korupcije in upravne nezmožnosti. Vsled tega morajo pasti pogoji, stavljeni od radikalcev in zahteve, ki jih je stavil Laginja (po ustanovitvi hrvatskega domobranstva^ ter bi tudi Jugoslovanski klub moral spremeniti! svojo uprav Susteršičevo taktiko. Ni sicer mnogo upanja na tak sporazum, ker so se pri nasprotnih strankah strankarske strasti razvile do vrhunca. Tako je na primer poslanec . Jugoslovanskega kluba Pišek izjavil danes: »Mi Vam ne damo proračuna, tudi če se carina sedaj ne zniža, jo bomo znižali pa že mi kedaj pozneje.« Ta in slične Izjave kažejo, da so vse oficijelne izjave Jugoslovanskega kluba, tako zasebne, kakor v listih in tudi one poslanice, neiskrene in preračunjene za lahkoverno občinstvo. Vidi se, da Jugoslovanskemu klubu ni resno za delo in za izvrševanje svojih testnih programnih točk.
Podčrtati pa je treba še drugo izjavo: Da nočejo s to vlado imeti nobenega opravka (torej tudi pogajanj ne) in da hočejo vreči vlado s silo, če treba. Ta izjava, ki so jo podali zajedno Pro-tič. Laginja in Korošec, je. dovolj neprikrita, dovolj jasno kaže, kam vodi ra-dikilce, separatiste in klerikalce slepa strankarska strast, ki stavi stranko nad narod, če tudi vse te stranke nimajo večine, kar je glavni pogoj za parlamentarno vlado. Mogoče je torej, da bo jutri eksodus, ki bi mogel izzvati krizo znova. Nam bo dobrodošla, ako naj ta kriza markira umik opozicije na one položaje, ki so jih že imeli v rokah in na katerih so frivolno odklonili, odnosno onemogočili pogajanja za pravo in resno koncentracijo s programom dela. Ako pa naj ta najnovejša grožnja pomeni več, ako naj pomeni poizkus pritiska nehomogene manjšine nad homogeno večino, potem moramo najodločneje svariti pred tem pogubonosnim korakom.
Proračunski provizorij vsebuje važne gospodarske postavke. V njem se nahaja tudi postavka o vseučilišču. Dvomimo, da bi imeli slovenski klerikalci žalosten pogum, da bi nastopili proti tej postavki. V proračunu je govor tudi o znižanju, oziroma odpravi neznosnih carinskih postavk, ki so pomagale napraviti draginjo, pod katero zdihuje ves narod. Ali bodo klerikalci riskirali, da glasujejo proti temu? Ali bo ta pogum imel tudi Narodni klub? Razven tega vsebuje proračunski provizorij mnogo drugih važnih postojank. Glasovati proti njim se pravi, glasovati proti ljudstvu in vzdržati sedanje neznosno stanje še nadalje. Za Jugoslovanski klub bi to pomenilo ne samo glasovanje proti ljudstvu, za draginjo, proti preskrbi z vsemi potrebščinami, ampak tudi proti parlamentu samemu in obenem proti vsebini njihove lastne izjave, ki so jo poklali v svet pred tzemj (dnevi.
Videli bomo, kakšno bo to glasovanje, o katerem smo mnenja, da pomeni preizkušnjo, ali je ta parlament zmožen dela ali ne.
Opozarjamo končno, da je vlada v svoji izjavi napovedala predlogo za volilni zakon, toda opozicija pač zahteva volitve, ne pa volilnega^ reda. Jutri bomo videli, koliko dajo oni na svoje zahteve, obljube in izjave in ali bodo jutri glasovali za državne potrebščine ali pa bodo glasovali za draginjo in proti volitvam.
Jutri bo parlament povedal ljudstvu, ali je sposoben za delo ali ne, ljudstvo pa bo sodilo, bo obsodilo vse one, ki imajo je*^k poln fraz, ko pa pride doba dela, gredo in to delo iz strankarkar-skih ozirov onemogočijo. Demokrati hočejo z volilnim zakonom, z odpravo draginje in z delom za red izvršiti svoj program. Naj bi si klerikalci imeli v svesti, i so še pred tremi dnevi obljubili izvrševati isti program, kateremu že danes c-roze s sabotažo. Oni ne groze demokratom, oni groze celemu narodu. Narod ni voljan čakati še bolj dolgo na volitve in prenehanje draginje, dokler se bo to zliubilo storiti morda klerikalnim fanatikom. V obrambi narodnih interesov nujno svarimo klerikalce pred takim postopanjem.
Kranjskogorska ifinrTjf uravki žonnlKa Krap.
Odkar § 19 tiskovnega zakona ek-sistira, je popravil marsikako resnico tako, da je postala s popravkom še bolj očitna. Pravilno pridobitev elektrarne v Kranjski gori po hranilnici in posojilnici istotam pa si bodo vsi pošteni ljudje znali prav razlagati, če jim izpopolnimo zadnjič podano sliko (»SI. Narod« z dne 21. avgusta št. 194) še s sledečimi  pozitivnimi podatki:
Dne 27. januarja 1919 je bil baje nabit na občinski deski razglas, katerega sicer ni skoro nihče čital, kateri pa vsled obilice neresničnih navedb in potvorb osvetljuje to pravilno pot z vso intenzivnostjo naddvestosvecne žarnice in ki se je glasil: »Občinski za-stop in gospodarski odsek v Kranjski gori izjavljata, da smatrata v smislu pravomočnega sklepa z dne 25. oktobra 1916, proti kateremu ni bilo nobenega priziva. Posojilnico v Kranjski gori kot izključno lastnico električne centrale.« Kakšen »občinski zastop«? Ali je gerentstvo postavljeno od avstrijske ali katerekoli vlade: občinski zastop? In gospodarski odsek, ki ima vsega skupaj tri člane, od teh je načelnik obenem gerent občine in tajnik ter tolmač Posojilnice, tretji odbornik ni bil klican in ne navzoč — ali naj tak »zastop« in tak odsek kaj postavnega sklene, kar bT moralo in mosrlo gospodarsko vezati občino? Toda recimo, da je ta sklep veliaven pred zakonom. Kako se je pa g 1 a s i 1 v r e s-nici. Po točki IV. pogodbe z dne 18. marca 1919 tako - le: »Gospodarski odsek dovoli razdelitev narcel. dalje da se glede parcel S0672. elektrarna. 806/3 pašnik in 808'89 pnšmk otvori nov zemlieknjižni vložek in pri tistem vknjiži lastninska pravica v nrid občini Kranjska gora.« Kje je govora o Posojilnici?
Se bolj nesramna pa je trditev o »pravomoćnosti sklepa z dne 25. oktobra 1916. proti kateremu ni bilo z nobene strani priziva«. Ti sklepi so bili, kakor dognano, strogo tajni, nikdar razglašeni. Zanje so vedeli samo gerent in štirje prisedniki in noben drug občan. In sedaj pride ta famozni »občinslfi zastop« in prizna tem tajnim, neznanim sklepom pravomočno obveznost in veljavo za kranjskogorsko občina
Zakaj so bili ti skleni tako tajni, bo vedel vsak, ki bo čital ta - le odstavek: »Ker kranjskogorska občina ne razpolaga z nikakim razpoložljivim premoženjem, orevzame tukajšnja posojilnica stavbo in sploh nameravano centralo na svoje stroške in zato ie ter ostane cela električna naprava edtno last tukajšnje posojilnice, oziroma njenega sedam* e g a načel-s t v a (k o n s o r c i i a) . . .« In to sedanje naČeTstvo ie: župnik Krajec, gerent  Lzrvtižar,  čeme.   Žerjav, ob-
enem   tudi še sedanji   gerentski svet j kranjskogorski. Peti prisednik ni hotel menda podpisati. Morda ker se mu je v pošteni njegovi pameti   zdel tak sklep vendarle preveč sumljiv.
To je tista pravilna pot, po kateri je prišla posojilnica do elektrarne, po kateri hoče pa v resnici priti župnik et consortes do nje.
Svet, odnosno parcele, na katerih je bila postavljena elektrarna, je po vseh obstoječih sklepih gospodarskega odseka podobčine Kranjska gora - Log bil prepuščen edino - le upravni občini Kranjska gora. tako tudi še po zgoraj navedenem z dne 27. januarja 1916. Kako so si pomagali j ti prijatelji pravilnega pota, da ga do- j be v svojo last? Modrovali so očivid-no: Svet je prepuščen občini, občinski zastop smo že velikokrat predstavljali, zakaj ne bi tudi občine. Po točki V. dr. Peganove pogodbe res nraviio: »Občina Kranjska crora proda in pre* pusti Posojilnici v Kranjski gori, ta pa kupi in prevzame parcele za medsebojno dogovorjeno ceno 100 K, beri: en sto kron.«
Neverjetno in nezaslišano, a popolnoma resnično: Tri parcele in še vodno moč Pišence so »prodali < i1 a tak »pravilen način« z a 100 kron*  Komu? Sebi. seveda!
In poverjeništvo za notranje zadeve je vse te nečuvene inahinacije odobrilo. Imamo dokaze, da ne na zelo brezbrižen način, recimo zaenkrat samo. Priznati pa moramo, da je ta slavni kranjskogorski gerentski svet v vseh svoiih vlogah na vlado previdno zamolčal, da ie elektrarna pravzaprav last posojilničnega sedaniecra načel-štva, to je njih samih. Nekaj sramu ima ta štirineresna šusteršicijanska deteljica vendar še. Najbrže pa tudi tu le zaradi bolj gotovega uspeha pri vseh teh nečednili kunčiiah.
In sedri naj na popravlja župnik Kr^ie- tudj te navedbe, sedaj naj se predstavlja svojim vernikom v cerkvi kot zaslužnega rešiteb'a kranjskogorske posojilnice in nienih vfaurafelferv ter deležnikov, kakor mu drago, vsa javnost naj zve, kako delajo šusterši-cijanci za javno korist, in kako v resnici delajo Ie za lastno bisago. Dokazali ^mo to, upajmo, dovolj jasno.
Lepi Kranjski gori pa ie pojasnjeno s temi dokazi tudi, zakaj gerentski svet občini ni izgovoril vsai cestne razsvetliave,atj razsvetljave šole, srasil-negn doma itd. Zato ker bi konsorcij gerentstva moral le to vzdrževali, vzdržuite jo ve, uboge pare občinske. Ljudstvo, zgani se in vj^j okove raz sebe!
Kongres jooiislov. dijaltva f Beograda.
Početkom tega meseca se je vršil v Beogradu najprej kongres jugoslov. učitejev, nato kongres jugoslov. gleda-liščnih igralcev, od 10. do 16. avgusta pa so zborovali v beogradskem »Študentskem Domu« pooblaščeni delegati jugoslov. akad. podpornih društev in menz. Brez podcenjevanja prvih dveh, naglašati je treba pomen zadnjega zborovanja.
Uspel« prevratne dobe so le za kratek čas' opijanili našo omladino. Kdor je hitel k puški, navadno ni našel Majstra. Skromno ustvarjenemu idealu so začeli pačiti lice Radiči in principi-jalisti najrazličnejše vrste. Jugoslavije pod mikroskopom nisi ločil od Avstrije. Volja, stvoriti moderno, napredka in kulture zmožno, torej edinstveno Jugoslavijo, je zamirala med koprivami, »ki so pekle radi samoobrane«; to je: korito je narekovalo marsikak političen ideal. S štipendijami in podporami brez izjeme pa so hoteli vcepiti omladini isti smisel Institucijo državnih podpor di-jaštvu so ponižali v korupciisko sredstvo, s katerim se paralizira požrtvovalen idealizem omladine. Vsi, ki smo prišli na prelepi način (beogradski lahko služi za vzgled vsem;) do štipendije, smo nehote postaj aH potomci tistih, ki smo jih obsodili, da poginejo brez njih. Separatizem je bil deležen negovanja na celi Črti. za podeljeno podporo si bil dolžan lakajske vdanosti in slepe pripadnosti. Dajali so nam kot miloščino, kar mi zahtevamo rx> pravu.
Dokaz, da je naša omladina zdrava in res nadebudna, je dejstvo, da je na te gnile zunanje vplive reagirala enodušno in zreJoPričetkom počitnic ie
prišlo do konfliktov s pokrajinskimi vladami — povsod, ne samo v Ljubljani. Omladina je nastopila z obtožnico obstoječih razmer in napovedala korake, ki jih misli sama uvesti za sanacijo nevzdržljivih razmer. Verstovškov odgovor, ta najsvetlješi dokument državniške modrosti naših avstrijskih očetov, nas je samo potrdil v spoznanju, da treba za vsako ceno j)dstraniti po-verjanje štipendijskih 77u3g*etO»V pokrajinskim vladam. Zato je dijaštvo takoj preneslo težišče svojega dela na kongres delegatov • vseh jugoslovanskih akademičnih podpornih društev, menz, akademskih domov. Dijaške počitniške zveze itd. Kongres se je sestal dne 10. avgusta. Stanovsko in reprezantativno društvo »Jugoslavija« v Pragi s podporno sekcijo, z menzo itd., ie bilo zastopano s petimi delegati: brnska »Jugoslavija« z enim; dunajski »Preporod« z menzo z dvema; ljubljanska dijaška stanovska zveza z dvema: zagrebško »Jugoslovansko podporno društvo«, menza in dom s štirimi: Beograd je bil zastopan s šestimi delegati društev »Uprava fondova siromašnih studenata« in »Pobratimstva«; Dijaška počitniška zveza z enim.
Kot prva je bila podana v posebni resoluciji zahteva celokupnega jugoslovanskega Študentstva, da se v bodoče ne sme več poverjati dovoljevanje štipendij pokrajinskim vladam in poedi-nim ministrom, temveč da ima deliti v bodoče edino ministrstvo prosvete v Beogradu enake štipendije pod enakimi pogoji za vse državljane celega kraljestva. In sorodna zahteva: ASLesto koruptivne protekciie ima se v bodoče upoštevati mnenje podpornih društev, ki bodo predhodno vsako prošnjo presodila; a mesto samovoljne podelitve uvesti se ima javna podelitev z obelodani en jem razlogov, ki so bili za podelitev merodajni.
V malokaki zahtevi se celokupno jugoslovansko dijaštvo tako enodušno strinja kot v predstoječi. Za onega, ki hoče videti, da je to krik po zdravih razmerah v državi in značilno je, da vidi omladina ozdravljenje sedanjih razmer v centralizaciji. Dijaštvo zahteva enotno institucijo, urad, ki bo imel enoten in popolen pregled in vpogled v gmotne razmere celokupnega dijaštva. Kakor to zahteva od države, tako se ie tudi samo zenotilo in scentraliziralo. Podporna društva poedinih univerz z menzami, domi. sekcijami počitniške zveze itd. so stopila v enotni »Ekonomski savez jugoslovanskega studenata« s sedežem in stalno eksekutivo v Beogradu. Poglavitni namen »Saveza« je sodelovanje z državnimi organi v korist uspešnega in pravičnega podpiranja dijaštva. Izločiti hoče krivično protekcijo, izigravanje društva proti društvu, životarjenje univerz radi obi-lih ustanov mesto radi znanstvene kvalitete itd. Organizirano dijaštvo pa se misli tudi boriti, da obvelja njegovo razumevanje države, da se država zave svojih dolžnosti do njega, kakor se misli dijaštvo zavedati svoiih dolžnosti do nje. Za liberalizem nima in noče imeti dijaštvo več smisla. Jačje-mu individiju pripisuje socijalne dolžnosti, nikakor pa ne prava na eksploatacijo. Zato mora država skrbeti za njihov odgoj. Naj Študirajo na narodne stroške, da s tem socijaliziralo duševni kapital. In socijalizacija tega kapitala mora iti pred vsako drugo socijalno reformo. _J. N.
Politične vesti.
— V Beogradu obstrukcfja. v Ljubljani vlada. Včeraj je bila seja deželne vlade za Slovenijo, v kateri je deželni predsednik dr. Breic javi} sklep izvrševalnega odbora SL§^ po katerem prememba v centralni vladi m' noben povod za to, da se izvrši kaka prememba v ljubljanski deželni vladi. Vsled tega sta poverjenika SLS, rjLr. Verstovšek in Golia glasovala pro£i predlogu dr. Ravniharja, naj bi celokupna deželna vlada podala demisijo. Predsednik dr. Brejc je dirirniral za odklonitev demisijskega predloga*
— Seja narodnega predstavništva in ministrski svet. B e o g r ad , 28. avgusta. Jutri ob 10. uri dopoldne se vrši seja ministrskega sveta, ob 4. popoldne pa sete narodnega predstavništva. Vršilo se bo prvo branje zakona o dvanaj-stinah in glasovanje o m'em.
— Davjdovičeva izjava na jutrišnji seji narodnega predstavništva. Beograd, 28. avgusta. Pri današnji seji Demokratskega kluba se je sklenilo, da poda ministrski predsednik Davidovič na jutrišnji seji narodnega predstavništva vnovič izjavo, da s sestavo demokratsko - socialističnega kabineta pot do koncentracijske vlade še nikakor ni zaprta.
— Izjava dr. Korošca. Beograd,
28. avgusta. Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec se je izjavil danes proti nekemu poslancu, da mora sedaj vlada pasti na vsak nači%če ne z lep.i. pa z grda. Dotični poslanec je obvestil o tej izjavi dr. Korošca tudi ministrskega predsednika.
— Quorum- S sklepom X- P. je bil svoj čas kot poslovnik, veljaven za predstavništvo, proglašen poslovnik bivše srbske skupščine- Ta poslovnik predpisuje za sklepčnost srbsko skupščine prisotnost 80 poslancev« Ker je imela bivša srbska skupščina 160 poslancev, se je dala ta določba v njeni vporabi na N- P- razlagati tudi tako, da se zahteva prisotnost polovice predstavništva- Temu stališču pravniki ugovarjajo, češ, da enostavna vporaba poslovnika srbske skupščine na predstavništvo ima za posledico, da zadošča za sklepčnost isto število poslancev, kakor je svoj čas zadoščalo za srbsko skupščino, t. j- 80 poslancev- Zahteva polovične udeležbe je tudi res jako stroga, in se v poslovnikih vseh velikih držav v parlamentarnem sistemu nahajajo mnogo milejše določbe- Parlamentarno načelo ne obstoji v udeležbi vseh poslancev nego edino v tem, da je glasujoči večini dana možnost vlado strmoglaviti- *
— Sovražniki države. »Slovenec« se trudi na vso moč, da bi opral svojo delegacio očitka, da je njen nastop v Beogradu silno škodljiv ne le interesom države, temveč najširšim slojem slovenskega ljudstva. Vzrok, zakaj klerikalci niso vstopili v vlado, je po njegovi trditvi edino le strah pred trmoglavo odpornostjo srbske radikalne stranke. Iz njegovih izvajanj je videti, da je v svojem srcu ravno tako prepričan o slabih lastnostih radikalcev, vendar on iz teh lastnosti ne izvaja pravilno, da treba to radikalstvo odriniti, nego daje mu nekako pravico veta v državi. Ta motiv za odklonilno stališče SLS glede vstopa v vlado je pač neverjeten; nasprotno, edini motiv je ta, da SLS ni bilo prav, da sestavi koncentrajcijsko vlado član DZ. Njej bi bilo pogodu, da jo sestavi in vodi član radikalske skupine 70 mož. Koncentracijska vlada pod vodstvom Protiča ni pokazala posebne agilnosti in je bilo za to v vsakem oziru pravilno stališče novih parlamentarnih strank, da one sestavijo in vodijo, koncentracijski kabinet. Klerikalci sedaj odkrito priznavajo, da je edina njihova politika strmoglaviti vlado. Naloga opozicij raznih strank dragov ne obstoja v prvi vrsti v tem stremljenju. Nada »Slovenca«, da bode vlada odstopila, ker po morebitnem eksodu separatistične trojice v parlamentu ni prisotnih 145 poslancev, se ne bo izpolnila, ker se tudi ne sme izpolniti. Kajti če prevzame vlado liga separatistov, spravi komaj prisotnost 110 do 120 poslancev v zbornici in dobi pri prvem glasovanju nezaupnico. Dr. Korošec in Protič očividno mislita, da ie država nekako igrišče, kjer gre vsak trenutek eden gor, eden dol ter si dva igralca izpodbijata pozicije. Takemu državništvu se ne moremo pridružiti. Vlada bi grešila na državi, če bi odstopila in odprla pot novim borbam in kaosu. Dokler obstaja radikalni veto, koncentracijska vi ada žalibog ni mogoča. Ta veto danes na vso moč podpirata Narodni klub in Jugoslovanski klub. Podpirata ga s sredstvi, ki se jih niti v Avstriji nista upala vporabiti, podpirata ga proti evidentnim ljudskim interesom. SLS bi očividno rada videla, da prima rširajo na ulico invalidi in begunci, katerim ta stranka odreka državno podporo, uradniki, ki jim odreka plače, kmetje jn delavci, kj j|m z -tavnačeva-
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 30. avgusta 1919.
202 štev.
njem carinske olajšave zavlačuje draginjo in vse ljudstvo, ki mu je treba dati možnost, da pri volitvah izrazi svoje mnenje. Glasovanje v parlamentu je pokazalo, da ima vlada večino. To se ne da spraviti s sveta in naj se »Slovenec« še toliko trudi. Zato smo čisto mirni, da za nas ugodno izpade razsodba glede vprašanja, kdo je sovražnik države. Danes je SLS v taboru onih, ki mislijo, da je ena stranka država in da je radikalni stranki dovoljeno, odreči državi vsaktera sredstva za naćalino upravo.
— Vetrtnj pri Celovcu. (Velikanski shod dne 7. septembra 1919.) V Vetrinju tik pred Celovcem se vršijo velike priprave za shod dne 7. septembra 1919, na katerem bo vsa koroška Slovenija manifestirala za Jugoslavijo, Poživlja se vse narodno in rodoljubno občinstvo iz sosednjih krajev Kranjske in Štajerske, da se shoda v čim večjem Številu udeleži, društva naj pridejo s svojimi zastavami. Shod se vrši dopoldne.
— Prekmurje. Radi Prekmurja se je razvila v našem časopisju nevarna debata, ki j nekateri tako nesrečno zaobračajo, da preti zanetiti med Slovenci in Hrvati razpor radi tega vprašanja. Napram temu je treba enkrat za vselej pribiti, da je naša kraljevina dobila od Antante začasno samo mandat vojaške zasedbe, ne pa ureditve civilne uprave. Ta vojaška zasedba se je izvršila od dveh strani, in sicer iz smeri Radgona m Ljutomer od strani Dravske divizije in iz smeri Čakovec od strani Savske divizije. Vojaška zasedba sama na sebi že prinaša, da treba skrbeti za varnost prebivalstva. Okupacijski oddelki so uvedli orožnl-štvo vsak na njemu odkazajiem odseku sami. Tako je velika večina Prekmurja zasedena od policije in žandarmerije iz Slovenije, en del pa imajo varnostni organi, ki so prišli iz Hrvatske. Zasedba nujno veleva tudi pre-vzetje vsaj nekaterih delov uprave, ako le - ta tudi ostane po mednarodnem pravu poprejšnji oblasti. Zato se prideljujejo vojaškim komandam civilni komisarji. To se je tudi zgodilo na strani, ki jo je zasedla Dravska divizija. Kateri upravni enoti bo Prekmurje prideljeno, o tem ministrstvo sploh še ni moglo sklepati in tudi v tem ožini ni nobenega prepira razen pri nekaterih malenkostnih separatistih, ki bi radi uveljavljali plemensko stališče. Brez dvoma je, da se bo ureditev uprave uredila izključno na nodlagi kriterija pripadnosti, torej edinote z ozirom na to, kaj je za prekmursko ljudstvo v kulturnem in gospodarskem ožini najbob' primerno.
Kako postavlja Golia gerente? Tmnovanje gerentov jo vedno precej delikatna stvar- Imajo velikansko odgovornost, težke naloge napram občanom zaupane občine, in napram državi- Poverjenik notranjih zadev bi toraj moral po našem mnenju uporabljati posebno previdnost pri imenovanju gerentov- Golia pa, kakor drugod, rudi v tem oziru, neodpustljivo greši in strelja nepopravljive kozle- Zgodilo se je, da je v skrajio nemčurski občini odstavil nemškutarja in imenoval gerentom drugega nemškutarja, čeprav je v občini mnogo zavednih narodnjakov. Izgovarjal se bode mogoče na poročila glavarstev, ki resnično v tem oziru grešijo, n- pr- mariborsko- Toda hlapec ne more biti boljši kot gospodar in glavarstva paČ tudi posnemajo svojega šefa- Kaže nam to sledeči slučaj: Meseca julija je odložil mesto gerenta g- notar Ivan Kolenc in izročil bčinske posle članu sosveta in odločnemu narodnjaku g- Hinko Grilu, ki je bil leta 1914 tudi zaprt v Gradcu radi srbofil-stva- Drug Slovenec tudi ni hotel sprejeti gerentstva in bi bil tudi malokdo tako na mestu, kot je g. Gril- Njegovo imenovanje je torej priporočal odsto-pivši gerent- Okrajno glavarstvo je na to še vprašalo dva ugledna somišljenika obeh strank, koga bi predlagala za gerenta in oba sta predlagala g- Grila. čeprav je g- Gril odbornik Kmečke zveze in nima klerikalna stranka v mestu niti pet somišljenikov* G- Gril je torej že od srede julija vodil gerentske posle in vsi so ga smatrali že za gerenta- Minulo soboto pa je naenkrat prinesel Uradni list vest. da je imenovan gerentom bivši deželni poslanec SLS gospod Peter Novak, kar je vse Slovence osupnilo, ker je bilo to nečuveno žaljenje g. Grila- Vodja mariborskega okrajnega glavarstva je g- Novaku to vest tudi z začudenjem sporočil, češ da je predlagalo za gerenta g- Grila- Gospod Novak je sicer pri vseh Slovencih v okraju priljubljen, vendar pa gerent-skiK poslov ne bi mogel voditi, ker je kot komisar okrajnega zastopa, okrajne hranilnice, blagajnik Posojilnice, načelnik krajnega šolskega sveta, gostilničar in posestnik z delom že itak davno preobložen in je zato gerentstvo tudi odločno odklonil- Klerikalcem, posebno pa voditelju SLS v slovenjebistri-škem okraju pa g- Novak že dolgo časa kot strasten strankar, oziroma slogaš in nevaren tekmec temu voditelju, ki ga niti stanovski tovariši ne marajo, ni po volji- Zato je ta prijazni župnik za hrbtom bistriških Slovencev in okraj-nega glavarstva predlagal Golijn, da imenuje namesto g. Grila za gerenta g* Novaka, katerega bi s to novo obremenitvijo aa vsako drugo javno delo one-mogo&lt gPSRoda Cirila ga odstranil z
gerentskega mesta, ker mu ni dovolj strankar« Bistriški Slovenci so nad to nesramno intrigo predvsem radi tega ogorčeni, ker se nam sedaj lahko smejijo v pest nemškutarji- To je »opet jasen dokaz, koliko je klerikalnim voditeljem resnično za narodnost-
Res je — g. župnik Kraje«! Da ste si namreč na Čisto priprost način prilastili štirih železnih traven ▼ vrednosti več tisoč kron, in da se bodete radi tega tudi zagovarjali pred deželnim sodiščem obenem s svojima nemškima zaupnikoma, ali kakor jih vi nazivate podjetnikoma- če je res, da ste to storili z izrecnim dovljenjem g* gerenta, bo dokazala sodna razprava, res je pa že sedaj, da sta morala vi in g- gerent vedeti, da za tako dovoljenje zadnji ni bil upravičen- Sami priznavate, da je hiša pripisana na vaše ime, torej je tudi res, da hiša še ni cerkvena, in tudi ni da bi morala postati cerkvena, zato je res, da ste se nalagali, če ste rekli da je hiša cerkvena- Res je, da ste prosili gospodarsko komisijo za dovljenje še le po kakih 4 tednih, ko ste se traverz prilastili in so bile le-te že zazidane, ter je bila tatvina že naznanjena, — Čista resnica je, da niste razširjali in še sedaj ne razlagate le-te, ampak preje zloglasno Susteršičevo kugo po njegovi »Resnici« in >Novicah«, katere je pod vašim vplivom dobival g- gerent na kile- Sedaj pa oznanjate neresnične popravke in laži- Zato bi ne bilo treba druzega dokaza za trditev, da ste rovali zoper Jugoslavijo- Vsi Kranj-skogorei pa vemo, da ste z aprovizaci-jo žugali raz prižnieo tistim, ki so se podpisali za znano *majniško deklaracijo- Res je tudi, da ste vnetemu jugoslovanskemu železničarju rekli v poletju leta 1918- >NemČija ne bo nikdar premagana in Jugoslavije ne bo nikdar«- Glede sovražnih dejanj proti jugoslovanskemu vojaštvu priča celi Podkoren z vsemi tam tedaj nastanjenimi častniki in vojaki, da ste izrecno prepovedali monterju napeljavo električne luči — katere neomejenega gospodarja se domišljate, — v vse prostore, kjer je nastanjeno jugoslovansko vojaštvo- Izrecno ste ukazali celo prerezati že izvršeno napeljavo v častniško obednico-Tozadevna poročila so pri dravski diviziji, kakor rudi ovadba jugoslovan--ekga kurata D-, da mu niste pustili maševati v cerkvi Podkorenom- Res je tudi. da ste morali v vseh teh aferah prositi za posredovanje čestitecra župnika Aljaža- — Resnico je brezdvomno govoril tudi gostilničar iz Podkorena v cesar hiši ste prekinili napeljavo izrecno v Častniško sobo, ko je rekel, da vam je pod častjo govoriti s poveljnikom jugoslov- vojaštva tam gori, ker poznamo njegovo verodostojnost- — O sramotenju in blatenju tega jugoslovanskega vojaštva, o potuhi. katero ste izkazali neposlušnemu vojaštvu, govore akti pri vladi in divizijskem povelj- j stvu- Res je sicer, da so vas ti akti malo iztreznili, toda ne še dovlj. da bi j si ne upali na solnce. Iztreznijo naj vas po dr. ni žarki solnca resnice tudi v toliko! Prijazni tem žarkom itak niste bili nikoli in najbrže rudi ne bodete- — Eno resnico vam pa priznavamo: Ni se vam še posrečilo spraviti končnoveljavno občino ob elektrarno in napraviti dobiček pol milijona kron, kakor ste se že domišljali- Da se to ne bo posrečilo v resnici, bomo skrbeli pošteni Kranj-skogorci-
— Češki proračun. LDU. Praga, 27. avgusta. Vlada razpiše v kratkem drugo posojilo čehoslovaške države. Primanjkljaj v proračunu, ki se predloži narodni ckun?čini. znaša f> milijard.
— Napad na češke Sokole na Dunaju. V soboto opoldne so se hoteli dunajski Sokoli odpeljati s severo - za- ] padnega kolodvora v Znojm na sokol- ' ski zlet.   Bilo jih je nekako 300. med ; njimi tudi čeho - slovaški poslanik đr. I Fiedler.   Pred odhodom vlaka  oa Je dunajska druhal   skupai z nekaterimi železničarji navalila na Sokole. Prišlo je do prerekanja in pretepa ter so Du-najčani končno preprečili odhod vlaka. Svojega junaštva pa se dunajska druhal ni mogla veseliti. Vsa poštena javnost obsoja ta barbarski napad in ne najde nobene opravičbe za napadalce.
— Bolgarsko sobranje. LDU. Ženeva, 27. avgusta. (CTU.) »Humanite« priobčuje poročilo iz Sofije o izidu volitev v sobranje. Poročilo pravi, da so stranke levice izvojevale odločilno zmago. Največji uspeh so dosegli tretji in-ternacionali v Mokvi priključeni komunisti, ki so zvišali Število svojih mandatov od 5 na 47. Socialisti desničarji so dosegli 39 mandatov, dočim so jih imeli prej 11. Agrarci pod vodstvom Štambu-linskega so si priborili 85 mandatov, dočim so jih Imeli v prejšnjem sobranju 48.
— Ruski boljševik!. LDU. Kame-nec Podolsklj, 27. avgusta, (CTU.) Ukrajinski tiskovni urad javlja: Vodja boljševiške vlade v Kijevu RakovsklJ Je razglasil nad Kijevom obsedno stanje In postavil vse topništvo, kolikor ga ima na razpolago, 5 km južno od mesta. Prebivalci imajo dolžnost prisilnega dela. Sploh je ukrenil vse potrebno za hrambo, ker se protivi mesto Izprazniti, kakor mu le to ukazal štab rdeče armade.
LDU. Dana}, 28. avgusta. (CTU.) Ukrajinskemu tiskovnemu urada se po-
roča Iz Berolina, da je prineslo neko letalo iz Kamenca Podolskega nastopne vesti: Dne 1. avgusta začeta splošna romunska ofenziva je dosegla že lepe uspehe. Ukrajinska armada generala Petljure, kateri se je pridružilo 100.000 mož vzhodnogališke armade, je osvojila v hitrih pohodih vso Podolijo, velik del VolinUe in kijevsko gubernijo ter se bliža na vsej črti reki Dnjepru. Vse ozemlje južno črte Zbrucz - Zaslav - Šepe-tovka - 2itomir - Fastov - Uman - Bir-sula - Dnjester je v rokah rednih romunskih čet.
— Preosnova ministrstva Nit ti. LDU. Lug a no, 27. avgusta. (CTU.) Kakor poroča »Coriere della Sera«, se pripravlja preosnova ministrstva NittU ki bo postavila ministrstvo na širšo podlago. Veliko vznemirjenje povzroča od ministrskega predsednika Nittija proglašena potrebnost, zvišati krušne cene in zmanjšati mezde.
— Pogajanja z avstrijsko republiko. LDU. St. Oermain, 26. avgusta. (Dun. KU.> »Echo de Pariš« doznava, da so gospodarske določbe nemško - avstrijske mirovne pogodbe bistveno ostale iste, vendar pa so bile sprejete nekatere določbe, ki naj zagotove Nemški Avstriji oskrbo s premogom. »Matin« piše, da so novi predlogi delo vrhovnega sveta tako otežkočili, da se ne more reči, kdaj bo končano. Listi primerjajo nemško-avstrijsko mirovno pogodbo z delom Penelope.
— LDU. Ženeva, 28. avgusta. (C. TU.) Trajno zavlačevanje odgovora na nemško-avstrijske protipredlcge spravljajo pariški politični krogi v zvezo s trdovratnimi napori delegacij narodnih držav. Zlasti v teritorijalnih vprašanjih in v financijalnih klavzulah se narodne drŽave zavzemajo za kar nevklonljivej-še stališče napram Nemški Avstriji- Angleško - ameriški napori, doseči sporazum, so se doslej izjalovili ob zamotanem položaju, v katerem se nahaja Francija kot zaščitnica novih slovanskih držav. Splošno svarijo Nemško Avstriio pred pretiranimi nadanii.
LDU- Lvon, 29- avgusta- (Brezžično) Vrhovni svet je imel včeraj zjutraj kratko sejo. kjer je odobril končno-veljavne gospodarske določbe za nemško avstrijsko mirovno pogodbo. Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj* Kakor trdi >Petit Parisien«. mir z Nemško Avstrijo ne bo podpisan pred 10- septembrom- Isti list pravi, da se pred podpisom morajo premagati še številne težkoče- Zlasti groze zapletlja-ji radi napetosti, ki vlada med zavezniki in Romunijo- Po mnenju navedenega lista ne bo niti Romunija, niti Srbija sprejela brez protesta odredbo mirovne pogodbe, ki zahteva od držav, ki so nastale oziroma, se povečale na ozemlju bivše monarhije, jamstva v korist narodnim ii verskim manjšinam*
ZOVKliR!.
Žalostna petletnica- LDU- Lvon, 28- avgusta- (Brezžu-no-) Mesto Lou-vain (Loven v Belgiji) je te dni obhajalo petletnico žalostnih dogodkov, ki so se odigrali v njem mesees avgusta 1914, tedaj ko je po prvem porazu nemške armade pruski general Manntouffel dal vprizoriti pravcat pokolj- V tem ne-rčnem me^ru je bilo tiste dni ustreljenih čez 200 civilistov in več kot 2000 hiš je zgorelo do tal- V torek zjutraj se je pomikal po louvainskih ulicah, obdanih še sedaj od samih razvalin, dolg izprevod s trobentači in vojaško godbo na čelu- V izprevodu je korakal ves mestni zastop, vseučiliščni svet. šolska mladina in mnogo društev. Številni govorniki so proslavljali spomin žrtev, ter poudarjali, da osveta za te rrrozovitosti ni izostala-
Mirovna konferenca. ~~
Reški dogodki- LDU- Milan, 28-avgusta- (Brezžično-) Vrhovni svet je začel proučevati poročilo, katero mu je predložila med za vozniška komisija za preiskavo reških dogodkov- Kaj je sklenil dosedaj, še ni znano-
Bolgarski protesti. LDU- Lyon, 28- avgusta- (Brezžično) Bolgarska mirovna delegacija je poslala tajništvu mirovne konference dve noti- V prvi noti protestira bolgarska delegacija proti nameri, prisoditi Srbiji ozemlja, ki spadajo k Bolgariji od dne, ko je proglasila svojo neodvisnost- V drugi neti prosi bolgarska vlada, naj se bolgarski vojni v jetniki, približno 40000 mož, čimprej pošljejo v domovino, kakor določa tudi pogodba o premirju-
Iz Avstrije, Madjarcke, Nemčije, Turške.
Avstrija in TurSija- LDU- Parls, 38. avgusta (DKU- — Brezžično-) List »Eelair« ve poročati, da se vrhovni zavezniški svet v svoji včerajSnji seji ni pečal samo s nemško - avstrijsko mirovno pogodbo, ampak tudi s turškimi zadevami in s pokoji v Armeniji, ki so napotili predsednika Wilsona, da je protestiral pri velikem vezirju- Kakor poroča dalje isti list, js zelo verjetno, j da bodo francoske čeie,kl službujejo to- I časno x Mali .Aiij^ poslane X Armeni-1
jo, kjer bodo skupno z angleškimi četami vzdrževala rad in mir-
LDU- Pariš, 28- avgusta* (DKU-
— Brezžično.) Kakor javlja »Journal«, se ja amerikanska komisija, ki je vodila preiskavo v Siriji, povrnila v Evropo in bo takoj po svojem prihoda v Pariš zaslišana v vrhovnem sveta zaveznikov- Glasom >Matina< samtra omenjena komisija razrešitev glavnih problemov turškega vprašanja, kakor na primer dardanelski problem za mnogo važnejšo in nujnejšo, kakor pa sirsko vprašanje, ki se da rešiti potom sporazuma med interesiranimi velesilami.
MM Si trgovski tetal na Ucejn v Ljubljani.
Kakor znano, je vlada v Ljubljani pred koncem šolskega leta 191S/19 potom naredbe ukinila in prepovedala nadaljni obstoj vseh zasebnih >Trgov-skih tečajev« v Sloveniji in odredila, da ne dobi noben zasebnik več pravice do vzdrževanja pravega »Trgovskega tečaja* in da je vsak morebitni »Trgovski tecaj< odvisen od nove prošnje, ki jo je bilo vložiti pri poverjeništvu za u k in bogoč- Tekom počitnic je nato sklicalo poverjeništvo enketo za preustroj >Trgovskih tečajev«, kjer so bili zastopani poleg zastopnikov poverje-ništva različni strokovni interesenti, večji trgovskf* zavodi, trgovsko - obrtniška zbornica, zastopnik mestnega knjigovodstva itd- in kjer je prišlo^ do gotovih soglasnih sklepov, na podlagi
— katerih je poverjeništvo za uk in bogočastje do 12- avgusta 1919, štev-3828 izdalo ravnateljstvu liceja dovoljenje, da se ženski »Trgovski tečaj« na ljubljanskem liceju s prihodnjim šolskim letom zopet otvori- Sprejemni pogoji za ta »Trgovski tečaj< se določijo sledeče:
V enoletni trgovski tečaj na liceju se sprejemajo:
1- absolventke osmega razreda kake ljudske šole;
2- absolventke trirazredne meščanske šole;
3. absolventke vsaj 4 rezredov liceja; *•
4- absolventke drugega razreda učiteljišča, — ako imajo v računstvu, jezikih, zemljepisju in zunanji obliki najmanj red 2, ako so dopolnile petnajsto leto in ako napravijo sprejemni izpit-
Pričenši s petim razredom liceja in tretjim letnikom učiteljišča odpade sprejemni izpit-
Učni načrt za ta »Trgovski tečaj« obsega sledeče predmete: Trgovsko računstvo po 5 ur na teden: trgovsko korespondenco po 5 ur tedensko; knjigovodstvo 6 ur; menično in trgovsko pravo 4 ure; trgovsko zemljepisje in statistika z dvema urama na teden; pouk o javni upravi z eno tedensko uro; stenografijo 4 ure tedensko in strojepisje-
Ustroj tega »Trgovskega tečaja« je v bistvu popolnoma enak aMrurijent-skim trgovskim tečajem, ki imajo poleg navedenih predmetov še nauk o natio-nalni ekonomiji, nauk o blagu in politično aritmetiko- — Kakor se je to pri enketi povdarjalo, odgovarja ta tečaj za enkrat popolnoma našim trgovskim razmeram in zahtevam- Načelo se je tudi vprašanje glede ustanovitve ženskega abirurijentskega kurza, ki pa je bil odklonjen- Preidem druge zelo tehtne razloge proti takemu kurzu in omenim le sledeče: Absolventke abituri-jentskega kurza ne bi našle pri nas zadostnih odjemalcev, ker ni pri nas potrebe za nje in tudi ne dovolj zanimanja od strani službodajalcev- Obratno povdarjalo se je celo, da se teh absolventov in absolventk povsod branijo, to pa iz enostavnega razloga, ker stavijo ti absolventi prevelike zahteve v primeri svojemu enoletnemu, ne preglobokemu poznanju in znanju trgovskih ved. za naše razmere, da zadostuje tak »Trgovski tečaj«, ki je zaenkrat dovoljen na liceju, ker bi se sicer zapeljalo kandidatke takih abiturijentskih kurzov do študij — brez praktičnega cilja in do nepotrebnih stroškov. Iz tega razloga bi seveda nasvetovaJ stari-šem. da naj ne pošljejo svojih hčerk v take abiturijentske kurze n- pr- v Zagreb ali pa celo v inozemstvo, temveč se oklenejo domačega zavoda, ker jim ta nudi skorej vse isto, kar dobe v abi-turijentskem kurzu-
Nadaljna obvestila glede zglasitve, začetka pouka itd- izidejo pravočasno-__— n —
Sokolstvo.
Na Sokolski slet v Borovljah dne fc-    31- t- m- vozi is Ljubljane po-f|£ seben vlak, ki odhaja ob pol šestih zjutraj s drž- kolodvo-^pŽjL   ra v Šiški in se vrne ob pol-JugBfo noči v Ljubljano- Znižana M£/ wn voznina znaša Iz Ljubljane V\    B v  Borovlje  32 K  25 v- — *\tr    Uvedena je akcija za nadalj-no znižanje in se bodo nove vozne osne v slučaju, da dospe  tozadevni odlok pravočasno v Ljubljano,   zvedele pri postajnih blagajnah- Kdor se hoče peljati s posebnim vlakom,   si ne kupi vozneja listka sam na kolodvoru* tem-
več se oglasi v petek od 14- do 18- ure in v soboto od 8- do 12. in od 14- do 18-ure v pisarni Slovenske Sokolske Zveze v Narodnem domu v Ljubljani, kjer dobi proti plačilu voznine vozno izkaznico Gorenjske Sokolske 2upe, ki opravičuje k uporabi posebnega vlaka brez nadaljnih voznih listkov- Vozna izkaznica je veljavna le, če ima žig Gorenjske Sokolske Župe in žig postajne blagajne, katere žige preskrbi pisarna Slovenske Sokolske Zveze- Zdravo I
Telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 31. avgusta 1919 društveno javno telovadbo na prostoru »S. K. Ilirije«,   nasproti drž.
kolodvoru. Pri prireditvi sodeluje vojaška godba. Spored: I. Ob pol 9. dopoldne izkušnje. II. a) od pol 16. (pol 4* popoldne) do pol 17. (pol 5. popoldne) koncert vojaške godbe na telovadišču; b) od pol 17. (pol 5. popoldne) do pol 19. (pol 7. zvečer) javna telovadba: 1. »Naprej«, ritmična in simbolična telovadna skladba po D. Jenkovi slovenski himni: izvajajo izbrani telovadci. 2. Proste vaje članic. 3. Vaje ženskega naraščaja z obročki. 4. Proste vaje članov za češki vsesokolski zlet v Pragi L 1920. 5. Telovadba članic na orodju.
6. Telovadba članov na orodju. 7. Skupine obrtnega naraščaja. 8. Proste vaje šolskega naraščaja. 9. Telovadni plesi: a) Offenbach: Barkarola iz ooere »Hoff-mannove pripovedke«; b) Gounod: Valček iz opere »Faust«. 10. Zaključna skupina. Vaje so zložili: točke 1. 2, 8 in 9 br. dr. Viktor Murnik; točko 3 br. Fran Ahčin; točki 7 in 10 br. T. Burg-staler. Vstopnina k dopoldanski izkušnji 1 K, k popoldanski telovadbi: sedeži po 6 K, 5 K in 4 K, stoiišče 2 K« vojaki in dijaki 1 K. — Blagajna na telovadišču se otvori ob 15. (3. popoldne). Ob 20. (8. zvečer) v vseh gorenjih prostorih »Narodnega doma« prijateljski večer (godba, petje, srečolov, komična razstava itd.) Vstopnina 2 K.
Braslovškemu telovadnemu društvu »Sokol« je gospod Kurka. tovarnar na Polzeli, podaril 1000 kron. Za ta velikodušni dir se najiskrenejše zahvaljuje odbor.
»Sokol« v Šoštanju prosi društva, da čim prej vpošljejo prijave glede udeležbe pri proslavi društvene desetletnice, združene z okrožnim zletom CS2 dne 7. septembra v Šoštanj. Dan
7. septembra bodi dan zmagoslavja sokolske ideie! Bratje in sestre, kličemo vas v našo sredo! Po celi Šaleški dolini naj se vije naš prapor, se čuje naS pozdrav, se zgrinjaio naši bratje in sestre k sokolskemu delu. Mnogobrojna udeležbn naj vzbudi vse tiste, ki še spe, da se podvoje naše vrste, zakaj na praporu sokolskem čitamo ukaz: Za narod svoj, resnico in pravico!
»Sokol« Moste pri Ljubljani. Bratska društva »Sokola I. in II.« ter »Sokola« iz Štepanje vasi obveščamo, da je zbirališče za brate v kroiu, ki se udeleže naše javne telovadbe v nedeljo, dne 31. avgusta ob 14. (2.) popoldne pred Mestnim domom, odkoder odkorakamo skupno z domžalsko god* bo na čelu in ob spremlievanju trobentačev na telovadiŠČe nasproti Leonišča ob Zaloški cesti. Cenienoyobčinstvo pa opozarjamo na ugodno -zvezo telova-dišča s cestno železnico, katere zadnji vozovi odhajaio proti Ljubliani okrog 9. ure. Vstopnice k telovadbi in veselici se dobe od danes naprej do nedelje opoldne v predorodaji pri sestri Je-zerškovi — trafiki v Vodmatu. Ker je število sedežev že zelo omejeno, opozarjamo br. Članstvo, da si iste pravočasno oskrbi.
Celjski Sokol priredi v nedeljo 14-septembra na telovadišču za mestno ljudsko šolo prvič v svobodni naši državi javno telovadbo, ki obeta veliko udeležbo ne samo od sosednjih društev, ampak rudi od strani Hrvatov in Srbov-Priprave so v polnem teku ter bo spored obsegal obhod po mestu, popoldne javno telovadbo in nato veselico v vseh* prostorih Narodnega doma- Natančnejši proerram se še objavi-
Dnevne vesti.
Otvoritev   telefonskega prometa*
Poštno in brzojavno ravnateljstvo SHS za slovensko ozemlje naznanja, da je vsled sporočila komande dravske divizijske oblasti z dne 19. t- m-, štev-6154/1- telefonski promet z Inozemstvom zopet dovoljen in sicer v isti meri, kakor je to odredilo svoj čas poštno in brzojavno ministrstvo, to je med Dunajem in Jugoslavijo- — Vsa tozadevna vsled izrednih razmer od komande dravske divizije izdana povelja se razveljavi j o-
Nemarnost pošte- V Ptuju je bila oddana dne 21- t- m- ob 9'45 uri dopoldne brzojavka naslovljena na posestnika Biagia na Vačah- V brzojavki se mu sporoča, da mu je sin, ki je bil na orožni vaji ▼ Ptuju, utonil- Naslovljenem je dobil brzojavko pa Šele 24- dop-, ko jo je šel sam iskat, dasi je bila brzojavka na poštnem uradu, kakor zamore dokazati, že 21- t- m- popoldne- Vsled te malomarnosti pošte prizadetim ni bilo več mogoče udeležiti «e pogreba čuje se, da se take nerednosti večkrat ponavljajo*
Rri Komandi mesta Ljubljana naj
se nemudoma javijo sledeči gg- častniki: Kpt- Pischler Vladimir, kpt- v rez-Ogorelc, nadpor- v rez. Celestina Feliks, porod- v rez- Kisickv Abram, stud-teeh-i prapor, Gasnerin Rudotf*
m
14
štev. 202.
.SLOVENSKI NAROD", dne 30. avgusta 1919.
Stran 3.
Falziiikati dvokronskih bankovcev. V zadnjem času pojavljajo se čim pogosteje novi dvokronski bankovci« Ti bankovci utegnejo biti ogrskega izvora, so pa le falsifikati- Ker jih samo-obsebi umevno ni mogoče priznati kot plačilno sredstvo, opozarja so občinstvo, da jih ne sprejema- Falzifikate je spoznati deloma iz številk serij- Pri pravih bankovcih niso tisočice številk višje kakor 1, pri ponarejenih so tisočice nižje in višje, n- pr- 0021, 7392 itd-Pri pravih bankovcih so embleme kakor avstrijski orel v nemškem tekstu, ogrska krona in črke O M B v ogr-ogrskem tekstu jasni, precizni in tem-nosici, dočim so na falzifikatih jako bledi in nejasni- Pri nekaterih manjka valovita mreža na nemški strani. Posebno slabo izdelani so na falzifikatih ženski obrazi- Rdeče barvilo je v obče jako živo in papir mnogo bolj bel, kakor pri pravih bankovcih-
Poduradnlško vprašanje pri Trboveljski premogokopnj družbi. Včeraj se je v Zagorju vTšila pod predsedstvom dr. Žerjava s sodelovanjem so-cijalističnih zaupnikov in uradništva konferenca zastopstva poduradniške organizacije Trboveljske premo?okop-ne družbe. Potek razprave ie pokazal sporazum vseh prizadetih glede načel, po katerih se ima sedaj končno rešiti poduradniško vprašanje.
Slovenski napisi v Ko . drugo- Ob rojstvu Jugosl varji slovesno prisegli — -štirimi stenami — da se ne bod sprijaznili z jugoslovanske zlasti pa ne z glavnimi njenimi r>red-ptavitelji, s Srbi- Da se ložje drže po robu in ob strani so začeli vehementno do pariške konference segajočo agitacijo za lastno državico oz* najMršo avtonomijo- Toda krasni, blaženi san je ostal le san. lastna državica z avtonomijo vred pa je šla rakom žvižgat- Tej okolnosti je priplavati streznjenje tudi ^>ri onih hujskajočih elementih — ljudstvo samo je dobro.—ki so se delali neizprosne Lahko se reče. da se je že začela, četudi komaj vidno, asimilacija kočevskega življa- Pred kratkim je započelo okrajno glavarstvo akcijo sklede odstranitve samonemških trgovskih in uličnih napisov- V ta namen je okrajni glavr povabil vse trgovce in obrtnike mesta Kočevja na razgovor, kjer jim je do dobra pojasnil ves položaj- In glejte! Kočevarji so se udali in po ostri debati obljubili, da spremene svoje samonemške napise na svojih obra-tovališčih v dvojezične oz- ev. tudi v samosl o venske- In začc-le so padati razne trgovske in druge častitljive (zur Vereinigung) table po mestu* In ko so korakale dne 17* avgusta skozi Kočevje strumne vrste Sokolov. Sokolić in drugih gostov, so videli, da Kočevje ni več prusko mesto, ampak mesto, ki postaja, četudi stopnjema. jugoslovansko-Da, ta sokolski zlet! Prej bi se bila cela avstrijska država brez svetovne vojske podrla, sedaj pa je samo Kočevar-jem sapo zaprlo- Da pridejo spet do sape. so se podali proti večeru — sicer so se res vedli korektno — ven iz mesta k rudarski veselici v premogovniku- Da se dokumentira namreč zgodovinska slovanska sloga, so isti dan kot je bil sokolski zlet v Kočevju, pripravili rudniški delavci posebno veselico, kier je pridno svirala muzeljska godba- Vendar pa ni prišlo do nobenih incidentov med posetniki ene in obiskovalci druge prireditve, četudi se je govorilo o nameravanih nasilstvih. da celo o proti obhodu delavcev po mestu. Mogoče je okr- glavarstvo delavce primerno podučilo, ker smo videli njih voditelje pred veseli™ parkrat tjekaj iti- Tako se je završil prvi eokol?ki zlet, za katerega so veliko žrtvovali kočevski narodni krogi, zlasti pa sen-stvo in železničarji, v najlepšem redu in bo ostal izletnikom in kočevskim Slovencem v trajnem spominu-
Poslovalnica bolniške blagajne ljubljanske v Kočevju opozarja vse njene člane, da se izplačuje bolniščina tedensko vsako soboto za nazaj- Obenem se opozarja tudi vse delodajalce, da se izognejo vsem neprilikam, da poravnajo točno poslane račune; v nasprotnem slučaju bode poslovalnica neljubo primorana izterjati potom pristojne politične oblasti.
Izvoz konj in krav- Čujemo, da namerava jutri naložiti iD odpeljati neka družba 200 konj in 300 krav iz naše države v Avstrijsko republiko- Ali je dala vlada k tej kupčiji svoje privoljenje in pod katerimi kompenzacijskimi pogoji-
Vojne sirote- Ministrstvo za pretirano in obnovo zemlje hoče vedeti natančno število onih vojnih sirot, ki 6e nahajajo v tako slabih gmotnih razmerah, da bi bili potrebni kake podpore-Vojnim sirotam je prištevati rudi nezakonske otroke, katerih nezakonski očetje so v vojni padli ali umrli. Starši, varuhi ali zastopniki takih vojnih sirot, živečih v Ljubljani, naj zato te sirote do vštetega ponedeljka, dne 1- septembra 1919, priglasijo pri mestnem magistratu, srednje stopnice, I- nad-* tropje. levo, soba št- 2- Če dobivajo sirote vojaško ali begunsko podporo ali vojaško pokojnino, naj prinesejo s seboj plačilno polo ali odlok, če je bila pa
morda taka prošnja odbita, pa odlok, zakaj je bila odbita
Zveza in organizacija vojnih invalidov za slov- Štajersko priredi na podlagi sklepa centralnega Odbora od dne 22. avgusta 1919 v nedeljo, dne 31« avgusta 1919 v hotelu Union v Celju ob 9- uri dopoldne izvanredni občni zbor-Dnevni red občnega zbora je sledeči: 1- poročanje predsednika; 2- tajnika; 3- blagajnika in kontrolorjev; 4- poročanje izvojlenih delegatov podružnic Zveze vojnih invalidov; 5- raznoterosti. Vzrok sklicanja tega izvarednega ob enega zbora je. na zahtevo denunci-jantov in raznih političnih napadov na Zvezo- Vstop v občni zbor ima vsak invalid, kateri se izkaže s potrdilom, da je član Zveze (brez potrdila ni vstopa)-Poživljamo izključene nasprotnike denuncijante, da imajo vstop se opravičiti* V slučaju nesklepčnosti, se izvanredni občni zbor preloži za eno uro pozneje, in bode sklepčen, neozirajoč se na število udeleženih zbora- Invalidi se opozarjajo na parlamentarični red in mir, končno se bode dala na glasovanje resolucija* Po zborovanju se vrši popoldne ob 2* uri v istem hotelu javni veliki shod, na katerega ima vstop tudi javnost, da se prepriča o resnici in delovanju Zveze, prečitala se bode tudi -olucija občnega zbora- K mnogošte-
I udeležbi vabi se vse invalide, na K> zborovanje. Potrebna navodila • cntrala v Celju- — Centralni odbor-
Šoštanj. V >Slovenskem Narodu< štev* 196 je v članku o Šaleškem planinstvu kot visočina vrha Smrekovec, na katerem se ev- namerava postaviti planinska koča. napačno navedena z 1376 m- Smrekovec ima višino 1570 m-
Kino Ideal predvaja danes prvič intcrcsanton spored, ki vsebuje dvoje prvovrstnih točk: 1- Moja žena filmska igralka, efektna burka v 3 delih, v glavni vlogi Os si Oswalda, temperamentna filmska subretka, vredna vrstnica Dorrit Weixler. 2* Tereza R a q u i n , krasna trodejanska žalo-igra, v naslovni vlogi znamenita umetnica Marija Carmi- Opozarjamo p* t- občinstvo na ta elitni program, ki ostane do ponedeljka 1- septembra-Predstave trajajo po dve uri in se pričenjajo ob 4-, 7- in 9. zvečer-
KDltun.
S&ort.
»Ilirija«. Ljubljana: »Sparta«, Zagreb 2:1 (1 :0). V nedeljo 24- t- m- je otvori] Športni klub >Ilirija< s foot-ball-tekmo proti Hrvatskemu sportske-mu klubu >Šparta< svoj novi. s tolikimi žrtvami si priborjeni športni prostor->Šparta< je svoj dobri sloves v polni meri potrdila. Moštvo ima na vseh mestih dobre sile- Igralci so brez izjeme nitinirani in vstrajni in razpolagajo s lepo tehniko- Srednji krilec in levi branilec se v >Šparti< posebno odlikujeta-Zunanja napadalca sta bila šibkejša->5parta< je nastopila z eno rezervo- —=■ >Ilirija< ima v svojem moštvu večinoma igralce, ki so znani še iz sezon 1913 14- Nekateri med njimi, n- pr. desna zveza, desno krilo, vratar, so danes že v dobri formi- Drugim, posebno desnemu krilcu manjka do nekdanje forme še mnogo- Novinci so se obnesli zadovoljivo- Z moštvom smo bili v splošnem zadovoljni, mestoma nam je nudilo celo vzorno igro, žal vselej le za kratke hipe- V kombinaciji je >Šparto« skozi celo igro nadkriljevalo. tudi igra z glavo je v >Iliriji-c popolnejša Velika hiba moštva je neodločnost napadalske vrste pred golom. Vrhu tega se je v nedeljo leva stran napadalne vrste za-posljevala premalo in desna preveč-Kadar bo imela >IIirija< za seboj večje število tekem, bo brez dvoma z uspehom rivalizirala z najboljšimi klubi Jugoslavije- Tudi >Ilirija< je imela v moštvu eno rezervo- — Disciplina v moštvu >Špartec se zdi. da nadkriljuje discipliniranost >Ilirijanov<- — Tekma je v kratkih besedah potekala sledeče: 2reb odloči ugodnejši prostor za soln-rem >Šparti<* >Ilirija< prične igro, pa žogo takoj zgubi* Sledi z obeh strani nekaj neodločnih in negotovih napadov-Kot proti >Šparti<: v 9. min- konča v autu* V 12- min- kratek, nenaden napad desnega krila >Ilirije«. ki ga levo krilo spremeni v 1- gol za >Tlirijo<- Obe ?trani oživita, napadi se naglo menjavajo, vsled neodločnosti napadalskih vrst pa se večinoma razbijejo že na ?estnajstki* >Ilirija< je ves čas v lahki premoči- Polučas konča z rezultatom 1:0. Po odmoru pospešuje >Šparta« bolj in bolj tempo- Posreči se ji, prisiliti >Ilirijo< za približno 10 min- v obrambo in izravnati celo rezultta v 1:1- >Ilirija< si vendar takoj opomore in prihaja v absolutno premoč- Njena napadalska vrsta zamudi žal zopet celo vrsto ugodnih situacij- Proti koncu igre oblega >Ilirija*r stalno >Špartin< gol in levi zVezi se posreči v 42 min- odločiti igro v prid >Ilirijec- Končni rezultat 2 : 1, razmerje kotov 4:2. — Tekmi je prisostvovalo približno 3000 gledalcev, ki so ves čas z napetostjo in zanimanjem zasledovali razvoj tekme- — Sodnik: Justin. Zagreb- B«
Darujte za našo
šolsko družbo!
»Glasbena Matic««- Vpisovanje gojencev v konservato-rij >Glasbene Matice« sa vse glasbene inštrumente, teoretične predmete, soloperje. v operno in dramatično šolo in vpisovanje gojencev v društveno glasbeno šolo sa bo vršilo v dneh od 9- do 15- septembra v >Glaebeni Matici <-
Izlet pevskega društva »Slaveče na Bled v nedeljo, dne 31. avjrusta. Odhod Iz Ljubljane, glavni kolodvor, z vlakom, ki odhaja ob 5. uri 55 minut zjutraj. Na Bledu v »Zdravilskem domu« priredi društveni pevski zbor (60 pevcev in pevk) koncert. Iz Javornika se gre peš skozi Vintgar na Bled«
Mala pesmarica- Naši pevci so doslej težko pogrešali priročne izdaje najpopularnejših čveterospevov in moških zborov- Temu nedostatku bo od pomogla >Mala pesmarica«, ki jo je začela Izdajati Zvezna tiskarna na lepem partrju, v žepnem formatu in v jako ličnem, razločnem tisku* Prva številka je pravkar izšla in prinaša v ponatisku D- Jenkov junaški moški zbor >Što čutiš Srbine tužni<, po katerem pevci v zadnjem času najbolj povprašujejo* Ker je nujno potrebno, da se navadijo pevci učiti iz partiture, naj pevski zbori kupijo za vsakega člana po en izvod, ki stane 1 krono* Pri naročilu 10 izrisov en iz-I vo.l brezplačen. Mala pesmarica se na-v Zvezni tiskarni-
D- Jenko: Srbska narodna himna »Beg* pravde« za moški zbor« Glasbena Matica v Ljubljani je izdala himno >Bože pravde< v vzorni harmonizaciji-Cena izvodu 1 krono Priporočamo, da si jo omislijo vsi pevski zbori in vsak posamezen pevec- Naroča se pri Glasbeni Matici.
Ljutomer- >Slov- pevsko društvo v Ljutomeru« je dne 17- avgusta proslavljalo svojo 251etnico po prav obširnem in zanimivem sporedu- Po dopoldanski maši za rajne in žive člane društva je bilo v prostorni šolski telovadnici slavnostno zborovanje, na katerem je podala gdč- M. Velnarjeva poročilo o ustanovitvi društva in njegovem 25letnem narodno-vzgajajočem in \-podbudneni delovanju* Iz poročila je bilo posneti, da je društvo tekom četrtstoletja z malimi prekimbami delovalo zares vztrajno in z vnemo ter imelo obilo uspehov; nastopi moškega kakor mešanega zbora še so mnogim v najlepšem spominu-Zasluga za to, da je rastla in se ohranila v trgu in celem okraju eminentno narodna zavednost, gre v prvi vrsti temu kulturnemu društvu, ki mu je duša neumorno trudoljubivi pevovodja učitelj g- Franjo Zacherl- Vse priznanje pa zasluži tudi mnogoletni predsednik društva g- Jos- Velnar. Id — dasi ni več mlad — še vedno vztraja na svojem mestu kot priznan tenorist- Govoril je še g. dr- Brenčič iz Radgone povdarja-joč. da naj društvo odslej, ko prestopi iz mladeniške v moško dobo, goji umetno petje vneto tudi naprej ter daje iz-podbudo in zadoščenje slovanskim skladateljem- G- pevovodju kakor tudi g-predsedniku društva so poklonili člani o tej priliki v znak priznanja in hvaležnosti krasna šopka- Skoda, da je bilo slavnostno zborovanje zaradi istočasno se vršeče manifestacije v Prekmurju razmeroma slabo obiskano- Popoldne ob 16- uri se je vršil v isti telovadnici z lepo okrašenim odrom vrlo dobro obiskani koncert pevskega društva s sodelovanjem g- Ant- Nerata. goslarskega umetnika iz Maribora. Moški in mešani zbori, samospev in dvospev so kljub raznim težkočam skladb prav dobro uspeli- Otvorila sta koncert gdč- Za-cherlova in g- Ivo Seršen z Dvofakovi-mi >Slovanskimi plesi«, igraje jih četveroročno na klavirju- Prijetno so božale ušesa stare znanke: Hubadove >Slov- nar- pesmi«: a) Je pa davi • • . b) Ljubca, povej, povej! c) Škrjanček poje. žvrgoli • • • Sattnerjeva »O nevihti« je z raznimi pevskotehniškimi tež-kočami napolnjen mešani zbor z vlogo moškega zobra; skladba zahteva izurjenih, muzikalno izvežbanih pevcev-Resnici na ljubo se mora reči. da ga je oboji zbor pel prav zadovoljivo. Dovršeno sta se zapela Dvofakova dvospeva >Na begu« in > Prstan«- — G- Anton Nerat se je v >Ch- de Beriot II- e Fan-tasie Bal let op- 105« in 2>H- Vieuxtemps op- SS- Balada in poloneza« — gosli s sprem ljevanjem glasovira pokazal kot dovršenega goslača z mojstrsko tehniko — nič manj gdč. M- Zacherlova kot spretna piani?tinja- — F- S- Vilharjevo >Slovo«, meš- zbor z bariton solom (g- Janko Dijak) in s spremljevanjem glasovira se je pelo naravnost dovršeno- Učinkovito so se peli tudi mešani zbori Dev: >Koroške narodne«, Mokra-njao: Srbske nar- pesmi II* šopek in F-S- Vilharjevi >Medjimurski zvuci«; osobito zadnja dva zbora zahtevata mnogo vežbanja- Z ozirom na pomen slavnosti je bila čisto umestna tudi Foersterjeva >Ljubicac, srednjetežek mešani zbor s svojim onomatopoetičnim klepetom pri mrtvaškem odru zbranih žensk • • • Dr- Schwsbova > Zlata kangli-ca< je kakor vselej tudi to pot imela hvaležne poslušalce in je prav dostojno zaključila koncert, ki takorekoč ovija z vencem slave vse dosedanje prire-
ditve »Slov. pevskega društva v Ljutomera«- Društvo je lahko ponosno na to prireditev t Želimo, da tudi v bodoče brez ozira na levo in desno koraka naprej po poti čiste umetnosti in pevsko-godbene izobrazbe do še višjih smotrov, naj živi, se razvija in procvita! Na-rodnovzgojevalnl njegov duh pa se naj razširi tudi v pravkar osvobojeno Prekmurje! — »Flori jan<-
Najnovejša poročila.
GROŽNJA OPOZICIJE-
Beograd, 28. avgusta- Bivši minister dr- Trifkovič je sporočil, kakor izve >Tribuna« predsedniku zbornice v imenu celokupne opozicije, da bo ta šla v svoji opoziciji do skrajnih konsek-venc vsled čeear poziva vlado, da naj odstopi- Predsednik zbornice dr* Pav-lovič je to sporočil ministrskemu predsedniku-
POGODBA  Z AVSTRIJSKO REPUBLIKO.
LDU St Germaln. 28. avgusta. (DKU) Kakor poročajo listi, je vrhovni zavezniški svet danes odobril klavzule nemško - avstrijske mirovne pogodbe, ki govore o pristaniščih, železnicah, vodnih cestah, podonavski paroplovbi ter železniške pogodbe med Nemško Avstrijo in novimi nacijonalnimi državami. Sprejet je bil tudi odstavek o organizaciji tlela. Tittonija je v tej seji zastopal senator Scialoja. Glede govorice, da Je čeho - slovaška republika dobila od Artante povelje, pustiti svoje meje skozi 15 let odprte za Izvoz premoga v Nemško Avstrijo, nemško - avstrijska delegacija še ni prejela nobenega uradnega obvestila,
NOTA NEMČIJI. LDU Pariz, 28. avgusta. (DKU Brezžično.) Predsednik mirovne konference je davi po posredovanju med-zavezniške vojaške komisije poslal načelniku nemške mirovne delegacije baronu von Lersnerju zapečateno noto. To je prvi primer, da se le Clemenceau obrnil naravnost na nemško delegacijo. Misli se, da gre za vojaške zadeve, o katerih se bo imel baron von Lersner posvetovati z medzavezniškim voinim svetom. _
Cospodorstoo*
Izvoz   iz Jugoslavije-   Odslej se
sme glasom odredbe C- U- 8493-16-8-19 Centralne uprave izvažati iz naše države le proti zdravi valuti- Ta omejitev velja tudi za vino. žganje, jabolčnik, koruzne storže in vinske drože, kateri predmeti so se doslej glasom odredbe C- ^J. 4819-25-6-19 Centralne uprave lahko izvažali proti plačilu izvozne pristojbine brez omejitve glede valute-Izvoz medu, lanenega semena, malin In drugega jagodičja pa je sploh prepe-vecbn-
Srbsko    nakupovanje plemenske
govedi v Sloveniji- Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug namerava v kratkem v naši pokrajini nabaviti plemenska goveda za one tamošnje živinorejce, ki so med vojno prišli ob živino- Ker je ravno vnovčevanje plemenske govedi izredne važnosti za bodočnost in povzdigo naše živinoreje, priporočamo vsem živinorejcem, živinorejskim zadrugam in drugim kmetijskim organizacijam, da gredo tem na-kupovalcem pri nakupovanju in prevažanju živine kolikor mogoče na roko* Subskripcija novih delnic Ljubljanske kreditne banke. Delničarji Ljubljanske kreditne banke se opozarjajo, da konča subskripcija novih delnic z 31« t- m-, vsled česar naj pravočasno predlože plašče starih delnic v pre-kolekovanje in izvršitev opcije- — Na vsake 4 stare delnice pripade 1 nova a 650 K. dočim je za nedelničarje rezervirano nekaj delnic po kurzu 800 K-
Podpisovanje se vrši pri centrali vi Ljubljani in njenih podružnica]? Split, Trst, Celovec (t- č- Ljubljana), Sarajevo, Gorica, Celje in Maribor, nar dalje v čeho - slovaški republiki prf Zivnoetenski banki v Pragi in vseh njenih podružnicah; v Zagrebu pri Hrvatski trgovski banki in v Osijeku pri Hrvatski zemaljski banki ter vseh njenih podružnicah- Imetniki starih delnio1 se še opozarjajo, da je mogoče opcijske pravice prodati, v slučaju, da ne reflektiraj o sami na prevzetje novih delnic.
Razpis  javne  dražbe. Finančna
uprava proda v sredo, 3- septembra ob 8. uri v skladišču južne železnice v Celju 21*500 komadov dobro ohranjenih* solnih vreč potom javne dražbe- Vreče se bodo oddajale v partijah ali počez najvišjim ponudnikom. Interesen rje se vabijo, da si ogledajo blago še pred draž beni m dnem- Kupnino je plačati koj pri prevzetju blaga Kupec mora blago nemudoma odstraniti iz skladišča na svoje stroške- Natančneja pojasnila daje vodstvo preglednega okraja finančne straže v Celju, pri katerem so tudi na vpogled dražbeni pogoji. Poverjen iš t vo ministrstva financ v Ljul> ljani. dne 21- avgusta 1919- Delegat: Dr. Savnik 1« r«
Društvene vesti in prireditve.
Zveza jugoslovanskih železničarjev naznanja vsem podružnicam, da se vrši dne 31- t- m- ob 10- dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani zborovanje delegatov- Dnevni red: Osnutek službene pragmatike. Zborovanje se bo nadaljvalo popoldne-
Čevljarska   zadruga aa Ljubljano
in okolico vabi gg- člane k rednemu občnemu zboru, kateri se vrši v nedeljo dne 81- t. m- točno ob 2- uri popoldne ▼ gostilni g- Val- Mraka, Rimska cesta št- 4- K obilni udeležbi vabi odbor-
Klub slov. kolesarjev »Ilirija« opozarja na prijateljski večer, ki se vrši v ponedeljek, 1- septAbra v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet« ob 20-uri zvečer- Na sestanku razdelitev daril zadnje dirke na Bledu- Vabljeni so vst člani in športniki, osobito dirkači, radi važnih dogovorov glede prihodnje dirke- — Odbor-
Ženska podružnica sv- Cirila in Metoda za Radovljico in okolico ima v!
torek, dne 2- septembra t- L ob pol osmih zvečer v restavraciji Kunstelj v Kadovljid svoj redni letni občni sbor % običajnim dnevnim redom*
Koroška Bela« Na veselici, ki se je vršila 13- julija v gostilni Rozman *s prid našim invalidom je bilo 9100 E dohodkov, 1000 K Je bilo odpoelanlS poverjeništvu za soo- oskrbo — preostanek 1100 K ostane sa domače invalide-_
Poizvedbe.
Našla se je v kopališču »Kolesija« listnica % večjo svoto denarja, ura in prstan- Denar in druge predmete ima shranjene g- Gostiša, Dalmatinova ul« št- 5, I. nadstr* Vpraša naj se od 14- do 15- ure*
Izgubila se je dne 26- t- n> popoldne v veži Bo na če ve hiše v Selenbur-govi ulici, ali nekoliko dalje na Dunajski cesti črna nsnjata ročna torbica z večjo svoto denarja* zlato žensko uro-zapestnico v rdečem etuiu in obnošeno denarnico- Pošteni najditelj se prosi, da jo odda proti dobri nagradi v trgovanj gdč- Kadivčeve v Prešernovi ulici-_
Izda] a tel) hi odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In thk »Narodne tiskarna«.
Zagrebška bo
Zagreb, 28. avgusta 1919.
Nominalna vrednost ozir. pri
«spinih res ti od
Dividende L 1918.
Vrednota
4*/o državni boni kraljevin« SHS . .
4,A%    »        » » » - -
4*/Wo kranjsko deželno posojilo I. 1917 . Hrvatska eskomprna banka v Zagrebu . . Hrvatska poljedelska banka ...*}.-. Hrvatsko - slavonska banka .-»-.;•-
Jadranska banka.....•.*»§!►•
Ljubljanska kreditna banka . » • s s . Narodna banka ..-...>....
I. Hrvatska štediona......» i «
Delniška pivovarna v Sarajevu r     * «, Sladkorna industrija v Osjeku t » « ■ i Strojne tovarne v Osjeku . . . i i i g Devize:
Berlin  100 mark       ...  i  ...  i b London 1 funt  .  .  •  .  . i  •  ■ • • • New York 100 dolarjev Pariz 100 frankov ...••»■•■■ Valute:
Dolarji 100
Bolgarski levi 100     .....      . .
Ceho - slovaške krone 100......
Francoski franki 100 •••■■■»» Nemške marke 100 . . . i » s . . : Romunski lejl 100 ....*-,»..• Italijanske lire 100 . ■ t » » ■ » i f Rublji 100 . . . i » » s s » i i -1 Napoleon d* or . > s > • • t t ■ »
Blagovna borza: Koruza, franko Zagreb . . . . a i » . Bela koruza, franko Vinkovci   . . ; i •. Mešan fižol, franko kolodvor Zagreb   . . Otrobi franko vagon Virovitica (brez vroCJi
Kan ¥
denarju
95-5 9875 99 — 1300-— 87 — 856.—
830O— 2700—
28(r— 195 — 4900*— 575-—
4880-— 137-—
575— 2t50*—
250*— 470-—
168 —
160*— 140-— 340 —
blagu
96 — 9925
1310-— 91 — 364'—
890-— 460-— 8400-—
660-—
4950 — 138-— 158-—
164*— 264 —
210-— 172-—
180--160*—
Strna 4.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 80 avgusta 191».
202 štev.
Mase
dobro ohranjeno moSko kolo Poljanski nasip 22. 8516
Urara« sodi
L nadstropls.
v dobrem stamu se ugodno prodajo. Sodna ulica 11
8515
v dobrem stanju je naprodaj. Naslov v uprav. „Slovenskega Naroda". 8513
IIm m spretna modistinja, lahko za-IdlC It četnica. Kje, pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". 8519
Kitte
z marmornato ploščo, rjav , žamet in sivo volneno blago se proda. Dunajska cesta 6, pri Lavren-čičo. slaščičarna. 8520
Sthitoa gospodična :%J;t;^:n
brano. Dopise prosi pod .uradnico 8517' na upravo »Slov. Naroda'. 8517
tfnni m Par s*° kilogramor surovega niiPI SK loja Ponudbe: Stritarieva ulica 7, dvorlSče levo. 8507
fn dobro ohraniena pisalna miza it Ponudbe: Stritarjeva ulic-i it 7, dvorišče, levo. 8503
i s|nf|i|lef *el': sodelovati pri kakem I. llullllldl   salonskem   ali sliČnem orkestru v Ljubljani. Ponudbe na Fran Mttrolic, Rimska cesta 19. 8510
h do 120 metrskih stotov jezic. SE Ponudbe z navedbo cene na Jakob Paučić trgovec z deželnimi pridelki, Novo mesto. 8496
tnhfl P° mn*nostI 8 brano išče mlad hUDU, uradnik za 1. september. Ponudbe pod „Mlad uradnik 8500" na upr. „Slovenskega Naroda". 8500
nri.rbnll/a Slovenka, urna in marljiva, rlUUdjdlRu, išče mesta v trgovini z mešanim blagom. Gre najraje na deželo gre pa tudi v mesto. Nastop od 1. do 15. septembra. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 8493
Uranka iP'tJme zaloga pohištva J« UlEDID Ćsras. LJuMlana. Daaalska
easta 28. 8463
Kapi se parna žaoa.
psa' v Ljubljani.
Ponudbe poslati na družbo
MvBo aH hišo bolj v sredini mesta. Ponudbe ns npravniitvo
»Slov. Naroda« pod
!tm. 8421
8514
Sprejmeta se ira rajata Mss
ključavničarstvo. Kje, pove upravni stvo Slovenskega Naroda. 8491
Otrolki voziček.
dobro  ohranjen, se kupi. Več se izve na Sr. Petra cesti 6 II. desno. 8489
v ljubljanskem predmestju na prodaj: ena z moderno dobro vpeljano pekarijo in manjšim trgov skim lokalom. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod .Nove hiše/8518".
na Štiri kolesa.
Gabrijel Wmti Kurja vas Ste v. 86,
Jesenice. 8523
Kosim lanen ročni voziček
Trgovska bita
v kakem večjem prometnem kralu na Spod. Štajerskem se kupi. Pojasnila da prijaznosti L Schuster, Ljubljana Reslieva cesta 12. 8522
napojem smrekov les, \Tš-akX
si okrogel aH rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V SCAGNETT1, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 204S
500 kron nagrade
dobi kdor preskrbi
otrok stanovanje 2 ali več sob v mestu ali bližini mesta za takoj ali za november. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda! 8424
Mnriiftl/n (Mničarsko radnico) prvovr HttUtSlnU stna moč išče prvorazredn fttodni salon damskih klobukov v Zagrebu. Plača jako dobra, nastop takoj. Saslov pove upravništvo Slovenskega
Naroda.
8494
Zdravniška obitelj SUK? ISTE
zanesljivo gospodično iz boljše hiše kot opora gospodsaii. Ponudbe s sliko pod .Zanesljiva 8495* na upravništvo Slovenskega Naroda. 8495
Svari.o.
Zalepko prejela, tančnejših pojasnil.
Prosim na-
8308
leč parcel travnikov
za košnjo otave je naprodaj na Ilovici v nedeljo, dne 31. avgusta popoldne ob 3. mi. Herman Češ novar, LJubljana. 8512
Oddaja premoga darju, kateri prepusti
v Ljubljani eno sobo takoj ali pa stanovanje 2—3 sob do 1. oktobra. Ponudbe pod .»uradnik št 55 8511" na upr. „Slovenskega Naroda4". 8511
Korespondenca, veseli gospodični z
dežele želita korespondence z inteligentnimi gospodi. Dopisi pod šifro: Blarenka — Božica Bled II. 8497
Mfiliiffkl delavka Ia moč katera se inUUISlnd, tudi temu primerno plača, se sprejme v trajno delo. — Ker odpotujem prve dni septembra na Dunaj tiakupovat modele, se je zglasiti takoj. Modni salon Rezi Fanćlć, RimskP c*sta 6. 8499
Naznanilo.
P.n.občinstvu vljudno naznanjam, daseotvorll biivnlco v Trnovem, Cerkvena ulica 19. — Se toplo priporočam z odi. spoštovanjem
Mate Sijakovič, brivec.
KentorlstKa.
vešča stenografije in strojepisja, se takoj sprejme. Znanje hrvaščine in drugih jezikov daje prednost. Og'asiti se je pn gozdni ind. d. d. „Croatia" Marije Terezije cesta 2, popoldne od 3. do 4. ure. 8396
se
parni kotel ,,Ausđampfappa-rat" z vso izparilno pripravo za sode. oziroma tudi brez nje. Ponudbe na: Gospodarska zveza, Spodnja Šiška Ljubljana. 8215
Hiia,
dve ali tri nadstropna v Ljubljani, Celju ali Mariboru, se knpipod ugodnimi pogoji Eventualne ponudbe do konca avgusta na urr. Slov. Naroda pod ,Hiša 8202*.
Hfirtal izložbena okna) krasno iz-i Ut Idi delan iz trdega lesa 4 mtr. dolg, 3 mtr. visok, vhod v sredini, kompleten z begijskimi šipami in železnimi roletami, se radi prezidave takoj po ugodni ceni proda pri Ivano Šavnik, Kranj. 8308
Enpi se vsaka množina
bukovih in hrastovih drv.
Mno2ina in cene naj se v ponudbah vznačijo. Malenšek M. Maribor. Posredovalci dobe provizijo. 8034
Proda se
ali zamenja za sladkor več sto kilogramov skupaj ali na drobno pravega solitra (Salpeter) fn prave sode. Nasiov pove upravn. »Slovenskega Naroda". 8502
Vflf fien? različnih praznih steklenic, Iti IIIIIl večio množino praznih zabojev, praznih sodov in praznih vreč ter zamaškov odda tvrdka Jos. Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta 31. 8501
Za lovce!
Bgožea naknp!
2 200 prima lovskih patron, kaliber 16, 12, 20, napolnjenih z brezdimnim smodnikom in svincem št. 6, 8, 10 in 12 naprodaj. Pismene in ustmene ponudbe na Iv. Tomažiča, Ljubljana, VII., Celovška cesta 91 II. (ustm. med 1. in 2. uro pop. 8430
Nagrado za meniovano sono (moške
Čevlja) kdor mi jo preskrbi v mestu z eno ali z dvema posteljama za takoj ali s 15. sept. Ponudbe na poštno ležeče pod .Svoboda". 8487
le kralja Petro
v velikosti 47X65 cm priporoča
knjigarna v LHani.
Cena v  trdem ovoju po pošti K 18.
Kanin ealo posestvo b:,;
na deželi. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda 8377
pridna in poštena, ki kuha samo za delavce, se išče. Nastop takoj. Nastop pove uprav. .Slov. Naroda«. 8398
ToossainHangenstneidlov SSS
francoščine (I. U del) novejše izdanje, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo lista. 8427
VdF nnroofnif in uronkn za izdel°-
IlL IIUuiUlUlL 111 Uit IIH U vanje perila srrejme proti dobri plači Lujiza Sirtorv, Breg 18, II nadstr. ali Križevniška ulica 11.
8456
V lovarni stolov Za. Ganeljoe oad
1 inhlinnn 86 »P'eimejo mizarski LJUulJduU pomočniki za izdelovanj
stolo*   Vprašati v tovarni. 8464
Staoovaoie
za 3 dijake iščem. Dam IjB kurivo, živež in celo posteljno opremo. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 8462
Remitne prodoMe £b"i!£r°
: izvoznim dovolilom Elesler i Ko* Dunaj (Wien) VII, Andreasgasse :.i
8345
«11 kfJafs več travnikov doli HUJI bre kravje otave Jssip Psfe. Grseaika alica 22. LjaMJaaa
8425
Zajafen prisil rkioovo olje
prodaja Farsa Usaar, Mprfkor Moli. 8415
Iflhfl m*bIovsno, išče gospodična •UUU, uradnica. Eventualno tudi s hrano Ponudbe pod „II. P. 8403" na upr. »Slovenskega Naroda*. 8403
Hllifin se iS^e nemeblovana soba s seli U J UU paratnim vhodom. Oddajatelju se zajamči dobava kurjave. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 8433
Motorno kolo
tipa »Wanderer\ brezhibno delujoče, se proda Po i zve se: Soteska 8, pritličje.
Nanrftftai ma*° raD'ien str°i za izdeio-
liaplUllOj vanje parketov. fabrikat „Zim-mermann   Witwe  Wien'\    Dopisi pod
upravništvo 8260
..Lesna industrija 8lW na
„ Slovenskega Naroda".
)Hl0f TU 3 tli H nt stanovanje s
SUlCl lllullllfllll hrano pri boljši rodbini. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda pod «realec/S302. 8302
Drnlaboik
za trgovino na prometnem kraju v mestu se sprejme Kapital 50 tisoč, vstop takoj. Ponudbe rod .Družabnik" poštno ležeče. Maribor
8442
mlin
ali se mlad gospod s precejšnjim premoženjem želi udeležiti s svojim kapitalom pri kakem večjem ! mlinskem podjetju.
itvo nSlovenskega Naroda'
pod
849)
ava
J L
Kupi se
hiša
plača se tudi v tuji valuti. Ponudbe pod ..centralno 8481" poslati na upravništvo tega lista, nakar se dobe ustmene informacije.
2Cšllš]B(šjtšIE=3n
][
fflinim ali vzamem v najem večjo Islipiill trgovino, najraje v večjem kraju na deželi. Prevzamem tudi zalogo. Cenjene ponudbe pod .Primoree/84i;}' na upravništvo tega lista. 8413
Prodam par lezli Kanj
(tajselnom). Obenem imam tudi Se naprodaj en težak voz (tajsel.) Mariia Jalen. Krnpa. 84SI
srednje velika kmetija po
ceni.  Kmetija je v
Proda se £ES
bližini rremogokopa Zagorje ob Savi Natančnejša pojasnila daje pismeno in ustmeno Frančiška Perhne, Podkraj št. 26 Zagorje ob Savi. 8457
Kurjim vilo ali io
z vrtom v manjšem mestu ob južni železnici Reflektiram samo na novejše lepše stavbe. Natančne ponudbe s popisom prostorov, priti klin, položaja ter cene naj se pošljejo na K. Višnak. Vila Fišer, Rogaška Slatina. 8147
IrM ponudila!
Samec najboljših let želi resnega znanja s pridno, inteligentno gospodično. V svrho skupnega dela je potrebno večje premoženje. Dopisi se prosijo pod „Agilen" na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Kongresni trg 3, Ljubljana. 8504
Ia radokoise Išče Al* MS-
sar, zmožen zaračunjenja plač ter dopisovanja. Zahteva se popolno znanje slovenskega in nemškega jezika. Prosilci za navedeno mesto poduradnika naj pošljejo lastnoročno pisane prošnje, v katerih je navesti osebne in dosedanje službene podatke na udra^-ništvo tega lista pod šifro: .Radnik 8480'. 8480
tonrniiai IO* 2l,ezen svinjak, patent jC»iiLUlldJ JC . »Žabkar«, vrtna 6oglata utica; sobna vrata z okvirjem 220X90 železna vrata 113X^6. lesene, 3 m dolge stopnice, 3 »Žnidaršičevi* panji Milka Matasič, Ljubljana, Stara pot 9. 8399
Občinski tajnik nega ozemlja, poslujoč že nad 20 let išče enakega mesta najraje v Medmurju, obmejni Štajreski aH Koroški. Ponudbe naj se pošljejo pod .Zasedeno ozemlje 8509" na uprav. Slovenskega Naroda. 8509
Pozor E
Pozor!
Izdelujem damske obleke, angleške kostume, plašče po najnovejši modi kakor tudi otroške obleke. Sprejmem vsakovrstna popravila. Točna in vestna postrežba. Za obila naročila se piipo-roča damska Šivilja 8483
M. Hafner
Ljabljana, Marije Terezije cesta št. 13/11.
Gozdnega opraviielja t
teljstvo veleposestva barona Ferdinanda Helldorfa v Grebinju, Koroška. — Tozadevne ponudbe z dokazili o dosedanjem službovanju, s pričevali in natančnimi pogoji naj se takoj vpo-Šljejo na gorenji naslov. 8443
IzMeo samski strojevodja
nar ce, vsestransko ir.vežban, želi vstopiti kot vodja v kako tovarno ali podoben zavod. Vešč ie hrvaškega, laškega, angleškega, nemškega ter ruskega in poljskega jezika v besedi in pisavi. Na zahtevo vsakčasno izpričevalo Ponudbe pod „Omelan/8466" na upravništvo Slov. Naroda. 8466
.Adler'
z lepo, vidno pisavo se takoj oroda. Infoimaciie pri Splošni za?, pa sredovalnici. Gledališka ulica 7,111. Uradne are od 9 doli. in od 15. do 17. 8470
Spretna Merica
s kateri bi bila voljna opravljati vsa h'šna dela dobi službo s 1. ser tembrom t 1. Starost 30—45 let Polovična vožnja se povrne plača po dogovoru. M. Brnnskole Semič 37. Do lenjso. 8483
ffonfttfAlliO v lJub'Janski okolici za-uiulIuiOliJb menjam za stanovanje v Ljubljani. Prikladno za rodbine, ki se morajo izseliti iz Ljubljane Cenjene ponudbe sprejema upravn .Slov. Nereda" pod šifro „Državni uradnik 840~ 8408
Cffainil/   ^obro izurjen, strojni ključav-tfllujUln, ničar, s prakso v večjih tvor nicah in tudi vajen pri žagah, išče mesta v Jugoslovanski državi. Karol Harter
Kocjanca, Sveče-Bistrica v Rožni dolini na Koroškem. ■ 8414
se
dober, marljiv, pošten mlad oženjen viničar brez otrok, ka teri bi bil voljan prevzeti na svojo oskrbo 1 J/2 orala vinograda s celim gospodarstvom v okolici Zagreba. Nastopi lahko takoj. Prednost ima Slovenec. Ponudbe poslati na Dr. Aleksan der Badaj, Zagreb. 8346
Spalne in jedilne sobe.
kuhinjske oprave, po-telje, spodnje in vrhne modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa priporočata Brata Sever, salona t*o-kfstra in' tapetniška delavnica LJubljana, Koliiej. Vabimo na ogled!
ZenltM ponudba.
Inteligenten in simpatičen gospod sre dnje starosti, kateri je bil poslovodja v krojaški obrti, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali mlado vdovo v starosti od 20 — 30 let, katera bi imela že svoj lokal ali dobro vpeljano delavnico v Ljubljani ali v Zagrebu. Cenj. ponudbe rod .Srečna bodoč nost 8486 na upravo lista. 8tS6
Več spretnih
prodajalcev
Slovenskega Jfaro9a
starih nad 14 sprejme uprava Slovenskega Naroda.
Bodofa sreča.
Resen, naobražen ve-letržec mlade prikur-ijive vnanjosti z milijonskim premoženjem se želi seznaniti z veselo, modro, premožno, trgovini in gospodin-stvu vajeno gospodično ali mlado vdovo neomadeževane minulosti in iz ugledne rodbine. * Jasne in'resne ponudbe prosi pod: .Srčna izobrazba'/ 8318 na upravništvo »Slov. Naroda*. Anonimno se ne vpošteva, ker tajnost zajamčena! 8318
zaročite si in berite
-7rt«be -
kratkočasne zgodbe, spisal Blaž Pohlin NajzabavnejŠe berilo za samske in po ročene! Cena s poštino  K 450. Na roča se v
Narodni knjigarni
v Ljubljani.
Štefan Felicjan
Fanči Felicjan roj. Prijatelj —----------1 poročena | —
Velike Lašče     24. avg. 1919. Ljubljana.
Brašno (moka), pšenicu, kukuruz, ječam, zob (oves), posije (otrobi) 1 ostale zemaUske plodine 1 proizvode itud|a samo
veliko
Telefon 22-69.
trda in mehka, suha, do 200 vagonov za hitro dobavo po najboljši ceni, tudi proti
kompenzaciji.
Ponudbe z navedbo cene vagona, postavljenega na postajo, se prosijo na postni predal 89, Maribor. 8506
VABILO
prvi konjski dirki
na Bledu
dne 7. septembra 1919, ob 2. popoldne.
i.
Za enovprežne toplokrvne konje, ki še niso dirkali
— distanca 1500 m — 2\
Za enovprežne mrzlokrvne konje, ki še niso dirkali
— distanca 1500 m — 2h30. Dirka okrog jezera za eno in dvovprežne — distanca približno 6 km — 3h.
IV. Dirka za jahalne konje brez zaprek — distanca 2400 m — 3h 30.
n. m
Pripontnje s
8492
Gospodinja ki rabi
44 štedi s perilom, časom, trudom in denarjem.   Poiskusni zavoji a 4Vi kg vsebine. IGNAC  FOCK, tvornica mila in sode, Kranj.
1. L in II. dirka na travniku,
2. pri L, II. in DL se vozi v trabu; ako kateri konj dirja več ko 100 korakov, je izključen.
3. Pri I. do IH. mora konj v trabu skozi cilj.
4. Pri III. dirki startajo tekmovalci v presledkih treh minut in sicer najprvo enovprežni. Dvovprežnim se pri končni določitvi časa odračuna 30 sekund.
5. Prvi štirje dobe pri vsaki tekmi častna darila in sledeča denarna darila:
prvi 500 K, drugi 300 K, tretji 200 K, četrti 100 K.
6. Proti izreku sodnikov ni ugovora.
7. Dirka je pristopna vsem konjem, ki se nahajajo od prvega maja letos v Sloveniji.
8. Prijave je vposlati do 4. septembra na Tourist Office na Bledu, kjer se dobivajo tudi vsa pojasnila.
9. V prijavi je navesti ime prijavitelja in številko tekme, katere se namerava udeležiti.
10. Hlevi bodo pripravljeni za konje, ki bodo tekmovali, brezplačno. V prijavi naj se navede potrebo hleva.
11. V slučaju slabega vremena se vrši dirka 8. septembra, kar se bo naznanilo pri Tourist Office na Bledu 7. septembra ob 12. uri
"u*"i. JADRANSKA
Delniška glavnica: K 30,000.000.
SPBEJHHA: Vlogo na knjliloo
Vlogo na tekočI in tlro račun proti najugodnejšemu obrestovanjn. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Cratrala:
Trst.
nm
—i tor ttkovtć
šaš-
Šibenik
Za 4« v* Kramj.
RANKA Podružnica Ljubljana.
™okrog K 10,000,000.—.
_____ *
BMOMTbLA. Menice, devize, vrednostne papirje itd. UDAJA 8 Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
KREDITI pod najugodnejšimi pogoji, i na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnib skladiščih.
i Bonna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslovi JADRANSKA.
Telefon it. 257.
5
1244
90
2568
82
23
97
C^6C
00
68