glasilo slovenskega elektrogospodarstva / marec 2004 Plinska dejavnost po sledi elektricne Nujen dogovor o dvigu omrežnim Letošnji poslovni izzivi Elektra Maribor 2Plinska dejavnost po sledi elektriËne Vlada je sprejela novelo energetskega zakona, ki med drugim doloËa, da bodo od prvega julija naprej vsi odjemalci elektriËne energije in zemeljskega plina, razen gospodinjstev, lahko sami izbirali dobavitelja na trgu. Dopolnjeni energetski zakon pri-napa tudi nekatere druge novosti, ki so posledica novih direktiv Evropske unije, Ëeprav smo jih precej v Sloveniji v praksi æe doslej izvajali. 18Nujen dogovor o dvigu omreænine Vlada je z novo Uredbo o doloËitvi fiksne cene omreænine za distribucijsko in prenosno omreæje konËno presekala gordijski vozel. S tem je povzroËila razliËne odzive v Agenciji za energijo, Elesu in distribucijskih podjetjih. Kot je povedal poslovodja GIZ distribucije Alojz Saviozzi, gre za pomemben korak, vendar pa je med vodilnimi akterji potreben tudi Ëim prejpnji dogovor o dvigu omreænine. 22Letopnji poslovni izzivi Elektra Maribor Elektro Maribor bo predvidoma pe v prvi polovici leta skupaj z mariborskima podjetjema Plinarno in Toplotno oskrbo ustanovil hËerinsko podjetje za gradnjo energetskih objektov. Poleg tega bodo uresniËevali pe veË drugih pomembnih dejavnosti pri popolnem odpiranju trga z elektriËno energijo. Med drugim uvajajo tudi kontroling, s katerim bodo merili uËinkovitost poslovnih procesov. 24Za varnost NE Krpko poskrbljeno V NE Krpko so konec minulega leta dokonËali prvi desetletni varnostni pregled, ki pomeni temeljito analizo poglavitnih dejavnikov, pomembnih za varnost elektrarne in dosedanjega obratovanja elektrarne. Analiza obstojeËega stanja je potrdila, da v Krpkem dobro skrbijo za varnost in sprotne posodobitve elektrarne ter da je napa elektrarna povsem primerljiva z zahodnoevropskimi. 52Se bodo stavkovne dejavnosti pe zaostrile Sedmerica industrijskih sindikatov, med katerimi je tudi SDE Slovenije, je konec februarja uresniËila enourno opozorilno stavko. Ker njihove zahteve po obnovi socialnega dialoga na pa-noæni ravni in izboljpanju plaËne politike niso obrodile priËa-kovanih rezultatov, so marca napovedali nadaljnje zaostrovanje stavkovnih dejavnosti. Delodajalci pa so opozorili na nesmiselnost tega poËetja. Premalo odmevno delo elektrotehnikov lani ElektrotehniËne zveze Slovenije so na letopnjem obËnem zboru na Gospodarskem razstavipËu v Ljubljani znova poudarili, da v svojih vrstah pogrepajo predvsem mlajpe inæenirje, ki bi druptvu zagotovili nov polet. DrugaËe pa so minulo leto ocenili kot uspepno, pri Ëemer ostaja izobraæevanje ena najpomembnejpih dejavnosti zveze tudi v prihodnje. nas SnK izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredniptvo Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si Ëasopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara SvetiË (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Æebre grafiËna priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana nap stik je vpisan v register Ëasopisov pri RSI pod pt. 746. Po mnenju urada za informiranje pt. 23/92 pteje NA© STIK med izdelke informativnega znaËaja. NA© STIK je brezplaËen. Naklada 6.500 izvodov. Prihodnja ptevilka Napega stika izide 30. aprila 2004. Prispevke zanjo lahko popljete najpozneje do 16. aprila 2004. naslovnica HE Moste foto Dupan Jeæ ISSN 1408-9548 www.eles.si Prave dimenzije trga Od 1. julija naprej bodo vsaj teoretiËno lahko vsi odjemalci elektriËne energije in zemeljskega plina, z izjemo gospodinjstev, sami izbirali dobavitelja, kar z drugimi besedami pomeni, da bo Slovenija storila pe korak bliæe k popolnemu odprtju trga, ki naj bi po sedanjih predvidevanjih in doloËilih dejansko nastopilo Ëez tri leta. Tedaj bodo namreË svobodo izbire dobila pe gospodinjstva, s Ëimer bo tudi v praksi dokonËan proces postopnega odpiranja slovenskega trga z energijo, ki smo ga pogumno zaËrtali pred leti. Ker gre za sorazmerno nov in sila obËutljiv trg tudi v evropskih merilih, je v predlagane novele energetskega zakona kljub napovedani popolni liberalizaciji vnepenih tudi kar nekaj varoval, ki naj bi odjemalce obvarovali najhujpega - izsiljevanja s pretiranimi podraæitvami oziroma iz takpnih ali drugaËnih razlogov celo popolne prekinitve dobave. Spodbudno. ©e zlasti Ëe upopte-vamo, da mora demokratiËna in razvita dræava v prvi vrsti poskrbeti za temeljno oskrbo svojih dræavlja-nov, in elektriËna oziroma energija nasploh v razvitem svetu vsekakor sodi med temeljno oskrbo, saj si æivljenja brez nje preprosto ni mogoËe veË predstavljati. Prav tako je spodbudno, da bo vlada z javnim razpisom za dograditev novih elektrarn lahko posredovala tudi na proizvodno stran, Ëeprav je takpno moænost pravzaprav kot veËinski lastnik elektroenergetskih podjetij imela æe doslej, in se nova doloËba nanapa bolj na plinsko omreæje. Zato bo v tej luËi veliko bolj zanimivo videti, s kakpnimi ukrepi ji bo dejansko uspelo zgraditi nujno potrebne nove proizvodne zmogljivosti oziroma pritegniti in prepriËati potencialne investitorje, saj dosedanje izkupnje kaæejo, da je bila v tem precej neuspepna. Spomnimo se samo zaËetkov projekta gradnje spodnjesavske verige ali ptevilnih zapletov, povezanih z aktualno gradnjo vetrnih elektrarn. Pa tudi drugaËe, izkupnje nekaterih manjpih dræav kaæejo, da veliki za energetske naloæbe v majhne, Ëe-prav evropske dræave, zaradi premajhnosti njihovih trgov niso ravno zagreti. Tako utegne inovativna metoda za pritegnitev pozornosti investitorjev v energetski sektor, ne da bi se pri tem pli razprodajo, celo postati uspepen in zelo iskan izvozni artikel. Seveda, Ëe nam jo bo uspelo tudi res najti. LINSKA DEJAVNOST PO SLEDI ELEKTRI»NE Vlada je sredi marca sprejela novelo energetskega zakona in jo poslala v sprejem v dræavni zbor. Novela naj bi bila sprejeta pe pred formalnim vstopom nape dræave v Evropsko unijo. Razlogi za posamezne spremembe energetskega zakona iz leta 1999 so predvsem v spremenjenih predpisih unije, ki urejajo trg z elektriËno energijo in zemeljskim plinom ter pogoje za Ëezmejno izmenjavo elektriËne energije, pa tudi v praktiËnih izkupnjah petletnega delovanja in poslovanja po obstojeËem energetskem zakonu. 2 Po besedah mag. Djordja Æebeljana, državnega sekretarja za energetiko na MOPE, predstavnika predlagatelja novel energetskega zakona, te prinašajo na podrocju elektrike manj sprememb, saj je bil obstojeci zakon za to podrocje dokaj progresivno naravnan. Spremenjena je pristojnost Agencije za energijo, ta je v noveli zakona dobila vec pristojnosti. »Kljucna sprememba pri elektriki pa je locevanje dejavnosti upravljanja omrežja in trgovanja z elektriko. Pri Elesu je bila ta dejavnost locena skladno z obstojecim zakonom, in Eles se s trženjem ne ukvarja vec. Pri distribucijskih podjetjih pa bo treba to dejavnost prenesti v samostojno družbo, kar pomeni ustanovitev hcerinskega podjetja za upravljanje omrežja oziroma samostojno trgovanje z elektriko. Projekta, ki v tem casu potekata, ustanavljanje družbe za upravljanje distribucijskega omrežja (UDO) in Nove energije za trže- nje, æe uresniËujeta to naËrtova-no zakonsko spremembo,« je spremembe pri elektriËnem delu pojasnil dræavni sekretar. Na premogovnem podroËju spremembe niso bile potrebne, niti niso predmet energetskega zakona, jih je pa zato veË na plinskem delu. Podobno, kot je bila izvedena loËitev dejavnosti v Elesu, bo to treba opraviti tudi pri Geoplinu. Kot pravi Æebeljan, je pripla plinska dejavnost pozneje na vrsto za reorganizacijo, ker je bila plinska direktiva na evropski ravni pozneje sprejeta, pa tudi plinski lobi z zasebnim kapitalom je bil bolj konzervativen. KljuËni namen liberalizacije plinske dejavnosti je integracija evropskega plinskega trga, kar naj bi poveËa-lo ekonomiËnost izrabe plina za energetske namene in omogoËilo tudi z uporabo plina kot energen-ta doseËi kjotske cilje. ˜V nadaljevanju spremembe energetskega zakona opredeljujejo tiste stvari, ki bodo imele prednost pri posegih v okolje, to pa bodo tisti objekti, za katere bo dræava doloËila, da so nacionalnega pomena na vseh energetskih segmentih. Tako bo ostal kljuËni problem investitorjev, kako se lotiti investicije v prostoru, manj bo dvomov o tem, ali se posamezni poseg v okolju da ali ne da izvesti, nikakor pa ne smemo prezreti dejstva o vplivih posameznega objekta na okolje znotraj sprejemljivih meja, ki bo predmet posamezne presoje za vsak objekt,« je nadaljeval s pojasnjevanjem sprememb pri na-loæbeni politiki mag. Æebeljan. Na tem podroËju novela prinapa pe nekaj novosti, kot je moænost, da dræava predpipe izvedbo posamezne pomembne investicije tako za elektroenergetsko kot plinsko omreæje. S tem se æelijo predlagatelji izogniti prevelikim komercialnim interesom posameznih druæb, da daljnovodov in plinovodov, ki ne bi bili komercialno uspepni, enostavno ne bi gradili. Prav tako bo imela dræava mo-ænost, da ob razmerah na trgu z elektriko, ki bi lahko ogrozile zanesljivost oskrbe, oziroma ob nestabilnih cenah elektriËne energije, objavi razpis za gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti. Poleg tega je predvidena moænost, da predpipe obseg naloæb v omreæje tudi pri podjetjih v zasebni lasti. Æe letos naj bi zaæivela predlagana zakonska novost o uvedbi potrdila o izvoru elektrike, s katerim bodo uporabniki obvepËeni o izvoru dobavljene elektriËne energije. Nadalje se zmanjpuje do zdaj potrebni obseg licenciranja za proizvodnjo elektriËne energije in toplote za daljinsko ogrevanje na moË do 1 MW, do katere licenca ne bo potrebna. Pomembna novost zakona je tudi, da dobavitelj elektriËne energije zaradi neplaËevanja ne more ustaviti dobave energije pod koliËino, ki bi lahko v posebnih okolipËinah, na primer pozimi, ogrozila æivlje-nje in zdravje odjemalcev. Kot je konËal mag. Djordje Æebe-ljan, bo s spremembami energetskega zakona trg z elektriËno energijo odprt za vse odjemalce, razen gospodinjstva, 1. julija letos. Pravne podlage novele energetskega zakona V pripravo novele energetskega zakona se je poleg Ministrstva za okolje, prostor in energijo dejavno vkljuËil tudi Inptitut za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Katere poglavitne cilje, naËela in repitve je ta ustanova upoptevala pri pripravi sprememb in dopolnitev energetskega zakona? Kot je pojasnil prof. dr. Rajko Pirnat, se z omenjeno novelo energetski zakon usklajuje s pravnim redom Evropske unije, hkrati pa se odpravljajo tudi nejasnosti oziroma pomanjkljivosti, ki so nastale z uporabo energetskega zakona v praksi. Kot je znano, sta bili lani sprejeti dve novi direktivi Evropske skupnosti, in sicer direktiva 2003/54/ES ter direktiva 2003/55/ES. Gre za dokumenta, ki po eni strani uvajata nova skupna pravila za oblikovanje notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom na obmoËju Evropske skupnosti, po drugi strani pa tudi v celoti nadomepËata dosedanjo pravno ureditev Evropske skupnosti na teh podroËjih. Glede na dejstvo, da bo Slovenija postala 1. maja letos polnopravna Ëlanica Evropske unije, je torej dolæna v svoj pravni red prevzeti vsa doloËila obeh navedenih novih direktiv, ki jih bomo v Sloveniji morali zaËeti uporabljati najpozneje 1. julija letos. Omenjeni direktivi sta usmerjeni v nadaljnji razvoj pravil notranjega trga na podroËju elektrike in zemeljskega plina, pri Ëemer se Daljnoseæne novosti Oblikovalci slovenske energetske zakonodaje so se nekaj Ëasa ubadali celo z vprapanjem, ali ne bi namesto energetske novele napisali popolnoma nov energetski zakon. Ker bi taka odloËitev za sabo potegnila vrsto zapletenih vprapanj, so se nazadnje odloËili za uveljavitev sprememb æe obstojeËega energetskega zakona. NajveËje daljnoseæne novosti so uvedene na podroËju elektriËne energije in zemeljskega plina. Glede prenosa in distribucije elek-triËne energije je temeljna novost v uvajanju nove dejavnosti sistemskega operaterja. Ta dejavnost sedaj zdruæuje dosedanje naloge upravljalca omreæja in izvajalca dejavnosti. V bistvu gre za to, da mora biti sistemski operater v celoti izloËen - posebna pravna oseba - in ne sme opravljati nobene druge dejavnosti, razen tiste, ki je neposredno povezana z njegovimi nalogami. Poleg tega so velike spremembe v novi zakonodaji povezane tudi z vlogo Agencije za energijo - izdajanje predpisov in soglasij, in-ppekcijska pooblastila, odloËanje v sporih itd. V okvir najveËjih sprememb pa sodi tudi bistveno razpirjen obseg upraviËenih odjemalcev, pri Ëemer sta kljuËna datuma 1. julij 2004 in 1. julij 2007. In v kakpni luËi ocenjevati energetsko novelo? Na celovitejpo analizo bo treba vsekakor pe poËakati. Æe zdaj pa se zbuja pomislek, ali ni dræava z omenjenimi spremembami Energetskega zakona preveË zakoraËila na podroËje, ki je v bistvu domena poslovne in træne svobode energetskih podjetij. Upo-ptevati je treba, da Slovenija vstopa v EU, tam pa, kot je znano, veljajo træna pravila igre. Spodbudno pa je, da bo energetska novela omogoËila veËjo transparentnost pri izvajanju energetske dejavnosti. LoËitev dobave energije - bodisi elektriËne energije bodisi zemeljskega plina - od sistemskega operaterja pomeni, da bo odslej jasno, kaj so stropki omreæja in kaj so stropki plina ali elektriËne energije. NevpeËnost pa je v tem, da to lahko pomeni, da ne bo veË mogoËe ene skupine uporabnikov energije subvencionirati iz druge skupine. Pri tem obstaja bojazen, da bi se utegnil poslabpati poloæaj tarifnih odjemalcev, kar pa ni nujno. V celoti gledano omenjene novosti po prvih ocenah pomenijo veliko pridobitev za slovensko energetiko, konËno sliko pa bo seveda izoblikoval Ëas, ki vse prej ali slej postavi na pravo mesto. Miro Jakomin 3 4 teæi k odstranjevanju vseh ovir, ki bi prepreËevale poenotenje tega podroËja na celotnem ozemlju Evropske unije. Pozitivni dosežki notranjega trga Nova evropska pravna ureditev teh delov energetskega podroËja po svoji vsebini pomeni nadaljevanje æe zaËetih prizadevanj in nalog v okviru prava Evropske unije. Vzpostavljanje notranjega trga z elektriËno energijo in zemeljskim plinom se je æe zaËelo na podlagi prej veljavnih direktiv in se je v svojih rezultatih pokazalo kot izjemno pozitiven doseæek, tako za konkurenËnost evropskega gospodarstva, kot tudi za poloæaj njenih dræavljanov, saj gre za dva temeljna vira energije, hkrati pa so z njima povezani tudi veliki gospodarski sektorji. Z oblikovanjem notranjega trga se tako æeli doseËi tudi zmanjpanje produkcijskih stropkov, hkrati pa tudi uËinkovito in zanesljivo oskrbo z elektriko in zemeljskim plinom na podlagi konkurenËnih cen energije. Prej veljavni direktivi iz leta 1997 (elektrika) in 1998 (zemeljski plin) sta æe odpravili posebne ali izkljuËne pravice, povezane z uvozom ali izvozom teh vrst energije ter vzpostavljenih monopolov gradnje proizvodnih zmogljivosti ter drugih delov infrastrukture, ter doloËili minimalni obseg odpiranja elektriËnega trga za doloËene skupine uporabnikov. Prav tako sta vzpostavili temeljne mehanizme za zagotavljanje odprtosti navedenih trgov ter za zapËito uporabnikov. Med temi mehanizmi je gotovo eden najpomembnejpih namenjen zagotavljanju dostopa do omreæja, saj bodo omreæja tudi v prihodnje najverjetneje ostala naravni monopol, saj ni mogoËe priËakovati, da se bodo pri odpiranju trga gradila nova (konkurenËna) omreæja. Tako je bistvenega pomena, da udeleæenci na trgu pridobijo ustrezen dostop do prenosnih in distribucijskih omreæij, vkljuËno z ustreznimi dodatnimi deli infrastrukture. To je po predvidevanju mogoËe uËinkovito zagotoviti le, Ëe je upravljanje navedenih omreæij loËeno od drugih dejavnosti, povezanih z elektriËno energijo in zemeljskim plinom, saj bi v nasprotnem primeru lah- ko priplo do ekonomskih interesov, ki bi omejevali razvoj konkurence. Analize uËinkov dosedanjega odpiranja trgov, ki jih je opravila Evropska komisija, so pokazale, da so se za industrijske uporabnike bistveno zniæale cene elek-triËne energije, v povpreËju Evropske unije za 25 odstotkov, in sicer od 15 odstotkov (©vedska), pa celo do 35 odstotkov (Velika Britanija). Tudi gospodinjski uporabniki, ki sicer pe niso bili v celoti vkljuËeni v odpiranje trga, so Ëutili ugodne uËinke, tako da so se povpreËne cene zanje zniæa-le na primer za 13 odstotkov na Finskem in 16 odstotkov na ©vedskem. Zaradi povezanosti cene zemeljskega plina s ceno nafte je uËinek na tem podroËju teæje oceniti, vendar je na splopno prav tako pozitiven. V smeri oblikovanja enotnega notranjega trga Eden od primarnih ciljev oblikovanja enotnih pravil notranjega trga na podroËju elektrike in zemeljskega plina je univerzalno zagotavljanje visoko kakovostne energije za vse gospodinjske uporabnike ob primerno nizkih cenah ter ob zagotavljanju doloËe-nih standardov zapËite uporabnikov. Na podlagi dotedanjih izku-penj in rezultatov, povezanih z odpiranjem navedenih podroËij, je bilo ugotovljeno, da se na odprtem in konkurenËnem trgu z energijo bolje in uËinkoviteje zagotavljajo storitve uporabnikom v povezavi s povipevanjem standardov javnih storitev, tako da je celotna reforma v smeri nadaljnje liberalizacije dokaj upraviËe-na. Vzpostavljanje proste konkurence na trgu z elektriko in zemeljskim plinom ne sme povzroËiti slabpanja zanesljivosti oskrbe in negativnih vplivov na okolje, ki bi lahko nastali na podlagi pritiskov po zmanjpevanju stropkov. Zato je evropsko pravo vzpostavilo dodatne varovalne mehanizme in razvilo politiko zapËite naravnih virov, da bi se tako zagotovilo prepreËevanje negativnih vplivov tudi na navedenih podro-Ëjih. Direktivi 2003/53/ES in 2003/54/ ES tako pomenita nadaljevanje razvoja in dokonËno vzpostavitev enotnega notranjega trga Ev- Foto Dušan Jež ropske unije na navedenih po-droËjih, s tem pa sta usmerjeni v nadaljevanje in spodbujanje pozitivnih uËinkov, ki jih je prinesla dosedanja liberalizacija navedenih podroËij. Novi direktivi sta tako uvedli nove kvantitativne in kvalitativne ukrepe; med prvimi doloËitev enotnega obsega odprtosti trga, med slednjimi pa novo definirane minimalne obveznosti, povezane z dostopom do omre-æja, varstvom potropnikov, regulacijo ter loËevanjem dejavnosti prenosa in distribucije od drugih dejavnosti v podjetjih, ki se ukvarjajo z elektriËno energijo in zemeljskim plinom. Postopno odpiranje trgov za vse uporabnike Direktivi predvidevata postopno nadaljnje odpiranje trgov za vse uporabnike, in sicer tako za elek-triËno energijo kot tudi za zemeljski plin, ki naj bi se konËalo s popolno odprtostjo najpozneje 1. julija 2007. Po tem datumu bodo lahko tako industrijski kot tudi gospodinjski odjemalci kupovali elektriko in zemeljski plin od ponudnika po lastni izbiri po vsem obmoËju Evropske skupnosti. Na ta naËin se bo prepreËil pojav neenakomernega odpiranja trgov v razliËnih dræavah Ëlanicah Evropske unije, ki lahko vodi v omejevanje in oviranje skladnega razvoja trgovanja. Popolno odpiranje trga bo tudi omogoËilo, da bodo imele od njegovih pozitivnih uËinkov prednost vseh gospodarske druæbe na ozemlju Evropske unije, ki bodo lahko na podlagi poveËane uËinkovitosti in niæjih cen energije zagotavljale veËjo konkurenËnost in stopnjo zaposlenosti. Med kvalitativnimi ukrepi sta direktivi podrobneje uredili vpra-panje dostopa tretjih oseb do om-reæij, in sicer na podlagi naËela reguliranega dostopa tretje strani, torej mehanizma, v katerem imajo vsi upraviËeni odjemalci HE MavËiËe 5 6 pravico do dostopa do omreæij na podlagi vnaprej doloËenih pogojev in cen. Za zagotavljanje neoviranega uveljavljanja te pravice je treba jasno opredeliti tudi moæ-nost uËinkovitega pravnega varstva, in sicer s strani neodvisne inptitucije, regulatorja trga, ki bi poleg tega imel tudi doloËene minimalne pristojnosti v zvezi z do-loËanjem ali potrjevanjem pogojev oziroma tarif za dostop do omreæij. Podrobnejpa ureditev v direktivah bo vodila do harmoni-zacije ureditev in praks v vseh dræavah Ëlanicah, kar bo tudi prispevalo h hitrejpemu in enot-nejpemu vzpostavljanju enotnega trga elektrike in zemeljskega pli- na. V povezavi z zagotavljanjem enakopravnega dostopa tretjih oseb do omreæja je nedvomno tudi zahteva po loËevanju dejavnosti, povezanih z upravljanjem prenosnih in distribucijskih omreæij, od drugih energetskih dejavnosti, ki bi - Ëe bi jih opravljala ista gospodarska druæba - lahko vodila k pristranskosti in favoriziranju pri dodeljevanju razpoloæljivih zmogljivosti. Sicer pa naj bi nadaljnje odpiranje trga, kot se predvideva, pe poveËalo raven varstva potropnikov, pe posebej z vidika zagotavljanja minimalnih standardov in varovanja ranljivih oseb, na primer socialno ogroæenih slojev prebivalstva. Okrepitev Elesove vloge nacionalnega operaterja Spremembe, ki jih navaja dopolnjena razliËica energetskega zakona in se nanapajo na dosedanjo in prihodnjo vlogo Elesa kot prenosnega podjetja, bi lahko najlaæ-je strnili pod imenovalec okrepitev njegove vloge sistemskega operaterja. Predlagane spremembe so za poslovanje Elesa pozitivne, saj bodo z zdruæitvijo sedanjih dveh loËenih gospodarskih javnih sluæb Upravljanje prenosnega omreæja in Prenos elektriËne energije v operaterja prenosnega omreæja odpadle nekatere nelogiËnosti, ki so dodatno obremenjevale poslovanje. Tako bo, poudarja direktorica Eleso-vega splopnega sektorja Marjeta Marcon, odpadlo podpisovanje medsebojnih pogodb med obema gospodarskima javnima sluæba-ma, ne bo veË treba pripravljati dveh loËenih bilanc, enostavnejpe pa bo tudi obraËunavanje medsebojnih storitev oziroma stropkov. Z novimi oziroma spremenjenimi in dopolnjenimi doloËili energetskega zakona so odpravljena tudi nekatera dosedanja najbolj sporna vprapanja, Ëeprav bo treba o nekaterih naËelnih opredelitvah v prihodnosti pe spregovoriti, zlasti v povezavi s statusom in opravljanjem javne gospodarske sluæbe. Pozitivne so tudi spremembe, povezane z gradnjo daljnovodov in njihovim umepËanjem v prostor, ki na novo urejajo tudi vprapanja razlastitve, kar naj bi vse skupaj prispevalo k skrajpa-nju doslej dolgotrajnih in zamudnih postopkov pred zaËetkom gradnje. Na drugi strani pa, Ëeprav so s spremembami zakona Elesu dodeljene veËje pristojnosti in tudi odgovornosti, se dosedanja njegova vloga dejansko ne bo bistveno spremenila. Tako operater prenosnega omreæja pe naprej ostaja odgovoren za obratovanje, vzdræevanje in razvoj nacionalnega prenosnega omreæja, zagotavlja dolgoroËne zmogljivosti omreæja in skrbi za varnost oskrbe z elektriËno energijo, upravlja pretoke elektriËne energije v om-reæju in zagotavlja sistemske storitve, zagotavlja izravnavo odstopanj dobave in porabe na dræav-ni ravni ter potrebne podatke operaterjem sosednjih omreæij in tudi upraviËenim odjemalcem, da lahko ti uËinkovito uveljavljajo pravico dostopa do prenosnega omreæja. Skratka, dodaja Marjeta Marcon, funkcije sistemskega operaterja so zdaj jasneje doloËe-ne in opredeljene, v zakon pa so zdaj prenepena tudi nekatera do-loËila podzakonskih aktov, ki jih pri pripravi prvotnega besedila zakona zaradi pomanjkanja iz-kupenj z odprtim trgom in trgovanjem z elektriËno energijo ni bilo mogoËe upoptevati, a vanj vsekakor sodijo. DrugaËe pa je spodbudno, meni Marjeta Mar-con, da iz predlaganih sprememb vejejo tudi naËela, ki sicer izhajajo iz novih evropskih direktiv in postavljajo v ospredje varnost sistema ter zanesljivost dobave elektriËne energije in pele nato svobodo izbiranja in trgovanje. Minka Skubic Miro Jakomin Brane JanjiÊ SLOVENIJA POKRITOST UVOZA Z IZVOZOM 97-ODSTOTNA Slovenija je januarja izvozila za 856,7 milijona evrov, uvozila pa za 882 milijona evrov blaga. Blagovni primanjkljaj je tako znapal 25,3 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 97-odstotna, je izraËunal dræavni statistiËni urad. V primerjavi z lanskim januarjem se je izvoz poveËal za 1,1 odstotka, uvoz pa za 1,5 odstotka. STA NAJVE»JA PORABA ELEKTRI»NE ENERGIJE DOSLEJ Poraba elektriËne energije na Hrvapkem se je lani v primerjavi z letom 2002 pove-Ëala za 4,7 odstotka ter tako znapala 15,537 milijarde kWh, je v poroËilu o poslovanju za leto 2003 ugotovilo Hrvapko elektrogospodarstvo (HEP). Omenjena poraba je bila tudi rekordna doslej in je prviË v zgodovini Hrvapke narasla nad 15 milijard kWh. Kot je pe zapisano v poroËilu, ki ga je uprava podjetja nedavno predstavila svojemu nadzornemu odboru, je HEP v minulem letu ustvaril za 306 milijonov kun bruto dobiËka, dobi-Ëek iz poslovanja pa je znapal 81,8 milijona kun. Na tako dobre rezultate so vplivale predvsem obnovljene dobave elektriËne energije iz Jedrske elektrarne Krpko in Elektrogospodarstva BiH, racionalizacija stropkov poslovanja ter pozitivni vpliv teËajnih razlik, ki je zmanjpal stropke za nabavo goriva in odplaËila tujih posojil. Rezultati podjetja bi bili po poroËilu pe bistveno boljpi, Ëe bi bile poslovanju naklonjene tudi vremenske razmere in nekateri drugi dejavniki. Toda lani so bili vodotoki bistveno niæji, dræa-vo so presenetili hudi poæari in sneæni viharji, narasla je tudi cena premoga ter elektriËne energije iz tujine, obenem pa je imelo elektrogospodarstvo nemalo teæav z zagotavljanjem potrebnih koliËin plina, je pojasnil HEP. Po drugi strani pa je omenjeno podjetje lani najveË vlagalo v razvoj zmogljivosti, in sicer kar 2,2 milijarde kun. NajveË od tega zneska je plo za obnovo transformatorskih postaj in daljnovodov. Sicer pa je podjetje, ki se je pohvalilo z zelo dobrimi rezultati v lanskem letu in med drugim prejelo nagrado za zapËito okolja ter certifikat za zeleno energijo za hidroelektrarne, v zaËetku marca pretresla menjava na vrhu. Hrva-pka vlada je namreË razrepila predsednika uprave Iva »oviËa in na njegovo mesto postavila dotakratnega vodjo distribucije v HEP Ivana Mravaka. »oviË bo pe ostal v upravi, a le kot njen Ëlan. Vlada je imenovala tudi nov nadzorni svet podjetja, v njem pa bodo sedeli Damir Be-goviË, Krepimir »osiË, Ivica Horvat, Zdenko JuripiË, Luciano Delbianco in Dasenko Baldasari. 7093 ^ S" .** M»m.....MMiiHiiiuiuniMJiiitiiHJiiiiiiiiAimM Odjem elektriËne energije iz prenosnega omreæ-ja se je drugi letopnji mesec znova nekoliko poveËal, saj je bilo februarja prevzetih milijardo 11,4 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je za 1,9 odstotka veË kakor v istem Ëasu lani Pri tem so neposredni odjemalci skupaj prevzeli 182 milijonov kilovatnih ur elektriËne energije (za 7,4 odstotka manj kakor februarja lani), odjem petih distribucijskih podjetij pa je znapal 829,4 milijona kilovatnih ur (4,2-odstotna rast). Med velikimi odjemalci, kjer je s prevzetimi 136,4 milijona kilovatnih ur daleË v ospredju Ta-lum, se je februarja odjem elektriËne energije najbolj zmanjpal v Rupah, saj je poraba dosegla le 2,8 milijona kilovatnih ur, medtem ko je pe lani v istem Ëasu znapala 18,3 milijona kilovatnih ur. Dejanski odjem neposrednih odjemalcev je bil tako tudi za desetino manjpi od sprva predvidenega z elektroenergetsko bilanco. februar 2003 februar 2004 [J NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ liMllllilMlililllW.....M\\......¦.........\. lil Februarske hidrolopke razmere so bile v primerjavi z nekaterimi prejpnjimi meseci tokrat precej bolj naklonjene proizvodnji hidroelektrarn, saj nam je iz tega vira uspelo zagotoviti 167,2 milijona kilovatnih ur oziroma za 6,5 odstotka veË kakor v istem Ëasu lani. Dejanska proizvodnja iz tega najËistejpega energetskega vira je bila tudi za 7,2 odstotka nad prvotnimi priËakovanji. Nuklearna elektrarna Krpko in drugi termoobjekti so februarja v omreæje prispevali 904,8 milijona kilovatnih ur (za 1,5 odstotka manj kakor februarja lani), iz sosednjih elektroenergetskih sistemov smo zagotovili 356,7 milijona kilovatnih ur, na tuje pa prodali 397,2 milijona kilovatnih ur. Naj pe omenimo, da je bila februarska proizvodnja pribliæno na lanski ravni, saj so domaËe elektrarne zagotovile le 3,7 milijona kilovatnih ur manj kakor februarja lani. * upoptevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu GWh 600 500 400 300 200 100 n DEM SELSENG NEK TE© TET TE-TOL TEB D februar 2003 D februar 2004 il'liWriWIIilrillWII'Wh'l.....HlillUIIMHililit Kljub vnoviËni obËutnejpi februarski rasti porabe je mogoËe dejati, da se ta vendarle poËasi umirja, saj je januarska rast znapala le 0,4 odstotka, po dveh mesecih pa je stopnja rasti na letni ravni flle« 1,1-odstotna. Za primerjavo naj povemo, da je lanska februarska rast v primerjavi z letom prej dosegla rekordnih 10,8 odstotka, dvomeseËni indeks rasti pa je lani znapal kar 8,1 odstotka. DrugaËe pa naj bi marca za pokritje vseh potreb po elektriËni energiji potrebovali milijardo 346 milijonov kilovatnih ur, ki naj bi jih zagotovili s proizvodnjo v hidroelektrarnah (231 GWh), termoelektrarne in jedrska elektrarna naj bi prispevale 873 GWh, manjkajoËih 241 GWh pa naj bi zagotovili iz tujih elektroenergetskih sistemov. GWh 1200 900 600 300 februar 2003 februar 2004 ? proizvodnja Uporaba O uvoz H izvoz 7 DELOVNI OBISK MINISTRA KOPA»A V BANJALUKI Minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË se je 4. in 5. marca mudil na dvodnevnem delovnem obisku v Banjaluki, kjer se je sreËal s predsednikom vlade Republike srbske Draganom MikereviÊem in z ministrom za gospodarstvo, energetiko in razvoj Republike srbske Milanom BogiËeviÊem. Glavne teme pogovorov so bile moænost sodelovanja med Slovenijo in Republiko srbsko, ki je ena od entitet Bosne in Hercegovine, na podro-Ëju energetike in odprta vprapanja glede slovenskih vlaganj v termoelektrarno Ugljevik. Omenjena naloæba izhaja iz naslova vlaganj nekdanjega sozda Elektrogospodarstvo Slovenije, katerega pravni naslednik je Javno podjetje Elektrogospodarstvo Slovenije - razvoj in inæeniring, d. d., iz Maribora. Sozd Elektrogospodarstvo Slovenije in Elektrogospodarstvo Bosne in Hercegovine sta namreË 25. avgusta 1989 sklenila Samoupravni sporazum o zdruæevanju dela in sredstev zaradi skupne zgraditve in skupnega iz-koripËanja Termoelektrarne Ugljevik, drugi blok inptalirane moËi 300 MW z ustrezno zmogljivostjo rudnika premoga, na podlagi katerega je bila pridobljena tretjina upraviËenja izrabe energetskega objekta. Po razpadu nekdanje SFR Jugoslavije in na podlagi sprejete zakonodaje Republike Srbske se je Rudnik in Termoelektrarna (RTE) Ugljevik organiziral kot javno odvisno podjetje, s katerim upravlja javno matiËno podjetje Elektrogospodarstvo Republike Srpske, ki je bilo ustanovljeno na podlagi odloËitve vlade Republike Srps-ke o ustanovitvi javnega matiËnega podjetja. Leta 1993 je vlada Republike Srpske sprejela zakon o prenosu sredstev v druæbeni lasti v dræav-no lastnino. S tem je bila podræavljena vsa druæbena lastnina in tudi sredstva, ki jih je vlagala Slovenija v energetski objekt RTE Uglje-vik, teh pa je po napi oceni pribliæno 175 milijonov evrov. Minister KopaË je zato v Banjaluki poskupal pospepiti dejavnosti, na podlagi katerih bi dosegli dogovor, s katerim bi Republika Srbska priznala dosedanja slovenska vlaganja v RTE Ugljevik. Drugi dan obiska pa se je minister KopaË sreËal tudi z ministrom za okolje in prostor Federacije Bosne in Hercegovine Ramizem MehmedagiÊem in ministrom za prostor Republike Srbske Men-surjem ©ehagiÊem. Ministri so se pogovarjali o vzpostavitvi formalnega okvirja za tesnejpe bilateralno sodelovanje med dræavama na podroËju urejanja prostora. Predstavniki Bosne in Hercegovine so namreË æe izrazili æeljo, da bi pri pripravi svoje prostorske zakonodaje uporabili slovensko zakonodajo na tem podroËju. Minister KopaË se je z ministroma tudi dogovoril za delovni obisk predstavnikov Federacije Bosne in Hercegovine v Sloveniji, na katerem se bodo seznanili z vsebinami in implementacijo zakona o graditvi objektov, zakona o urejanju prostora, podzakonskih aktov, pripravljenih na njuni podlagi, ter z vsebino strategije prostorskega razvoja Slovenije. Služba za odnose z javnostmi MOPE RECS SLOVENIJA ZELENI CERTIFIKATI ZAÆIVELI PRED POLETJEM Kot smo lahko prebrali v prejpnji ptevilki Nape-ga stika v obpirnem prispevku o zelenih certifikatih avtorja Gorazda ©kerbineka, je bila februarja ustanovna skuppËina RESC Slovenija (RECS - Renewable Energy Certificates System) in za predsednika njenega upravnega odbora imenovan dr. Milan Medved, Ëlan uprave za poslovno podroËje Holdinga Slovenske elektrarne, druæbe, ki je prva iz Slovenije ali drugih evropskih dræav pristopnic v EU bila vËlanjena v RECS International æe lani februarja. Mednarodna organizacija RECS International ima se-deæ na Nizozemskem in je bila ustanvoljena z namenom, da spodbuja trgovanje z zelenimi certifikati, ki jih dobijo druæbe s proizvodnjo elektriËne energije iz obnovljivih virov. Kot pravi dr. Medved, trgovanje z zeleno elektriko v okviru RECS-I poteka æe tretje leto in je bilo v tem Ëasu izdanih za 32,4TWh certifikatov. Nacionalni odbori delujejo æe v 16 dræavah, Ëlanice RECS-I so vsa najpomembnejpa evropska energetska podjetja, med drugim avstrijski Foto Minka Skubic Dr. Milan Medved Verbund AG/APT, nempki RWE, E.ON, Vatten-fall Europe, ppanski Endesa, Iberdrola Genera-cion S.A.U, francoski EDF, italijanski Enel, an-glepki Shell. HSE se je k RESC-I pridruæil z æe-ljo po kar najveËji proizvodnji elektriËne energije iz obnovljivih virov in Ëim veËjem trgovanju s certifikati iz tovrstne proizvodnje. Pri nas je deleæ elektriËne energije iz obnovljivih virov kar zadovoljiv v primerjavi z drugimi evropskimi dræavami, saj proizvedemo tretjino elektriËne energije na ta naËin. V HSE, ki vkljuËuje vse tri najveËje proizvajalce tovrstne energije (DEM, SEL in SENG), si bodo prizadevali tudi v prihodnje pe za veËji deleæ zelene elektrike. Æe z dograditvijo vseh savskih hidroelektrarn se bo de-leæ poveËal. HSE bo trgoval s certifikati RECS na ravni holdinga. V RECS Slovenija se zavedajo, da bo elektriËne energije v Sloveniji v prihodnje primanjkovalo, zato bo treba z njo ravnati gospodarno. V ta namen naËrtujejo promocijo okoljsko sprejemljive proizvodnje elektriËne energije. Za zaËetek pa æelijo okrepiti Ëlanstvo, da bo nacionalni odbor moËnejpi. Po predvidevanjih dr. Medveda lahko priËakujemo, da bodo napi proizvajalci zaËeli prodajati, trgovci ter uporabniki pa kupovati certifiakte RECS pe pred letopnjim poletjem. Minka Skubic A ZA ENERGIJO VLADA ZAHTEVA PODROBNEJ©A PORO»ILA Vlada RS je na seji 12. februarja sprejela spremembe in dopolnitve sklepa o ustanovitvi Agencije RS za energijo. Med drugim se s spremembami natanËneje doloËajo obveznosti revidiranja letnih poroËil agencije, ki jih sprejme vlada. Skupaj z letnim poroËilom mora Agencija pre-dloæiti vladi v sprejem pe poroËilo o stanju na podroËju energetike, ki mora med drugim obsegati podatke o alokaciji Ëezmejnih zmogljivosti, o mehanizmih za odpravljanje zamapitev v prenosnem in distribucijskih omreæjih, o Ëasu, ki ga potrebujejo sistemski operaterji za prikljuËi-tev in popravila, o dostopu do omreæij in do skladipËa zemeljskega plina oziroma terminala za utekoËinjeni zemeljski plin, o prikljuËitvi novih proizvajalcev elektriËne energije na omreæje ter oceno stopnje preglednosti in konkurenËno-sti na trgu elektriËne energije in zemeljskega plina. Vsake tri mesece pa mora agencija v skladu s sklepom o ustanovitvi poroËati ministrstvu, pristojnemu za energijo, o izvedenih kljuËnih nalogah iz vsebinskega in ekonomskega vidika. Druge spremembe in dopolnitve sklepa o ustanovitvi se vsebinsko nanapajo pe na delovno pravni status zaposlenih in naËine pridobivanja nepremiËnin, potrebnih za delo agencije. Urad vlade za informiranje Mednarodna konferenca o novih trænih izzivih Slovenski organizator trga Borzen pripravlja 28. in 29. aprila v Ljubljani drugo mednarodno konferenco o novih razseænostih slovenskega trga z elektriË-no energijo in odprtju organiziranega trga z biomaso. Udeleæenci se bodo naj- trga z elektriËno energijo v Sloveniji in novimi priloænostmi, ki se obetajo po popolnem odprtju trga in vstopu Slovenije v Evropsko unijo, drugi dan pa bo namenjen podrobnejpi predstavitvi organiziranega trga z biomaso, ki bo z delovanjem zaËel 15. aprila. Podrobnejpe informacije v zvezi s konferenco lahko dobite na spletnem naslovu www.bor-zen.si/konferenca.html. Vsi, ki vas zanima trg z lesno biomaso, pa se lahko po 15. aprilu sprehodite po spletni strani http://ove.borzen.si. Brane JanjiÊ O DPIRANJE ENERGETSKIH TRGOV V SLOVENIJI MED RAZVOJNE PROJEKTE Vlada RS je na seji 11. marca potrdila uvrstitev projekta Regulativni okvir popolnega odpiranja energetskih trgov v Sloveniji med projekte naËr-ta razvojnih projektov. Za izvedbo projekta, ki ga v celoti sofinancira program Phare EU v vipi-ni 798 tisoË evrov, je bila sklenjena pogodba med prejemnikom pomoËi Agencijo za energijo ter izvajalcem projekta podjetjem Kema Consulting GmbH. Slednji je bil izbran na podlagi mednarodnega javnega razpisa, izvedenega po navodilu Phare, ki ga predpisuje Evropska komisija. Cilj projekta je krepitev pravnega reda, ki ureja podroËje energetike, in krepitev institucij, pe posebej Agencije za energijo, za udejani- 9 Mag. Vekoslav Korošec je zagnal transformator. tev energetske zakonodaje EU ter izpolnitev zahtev za delovanje na enotnem trgu EU. Namen projekta je odpiranje slovenskega energetskega trga v naslednjem regulativnem obdobju in dopolnitev pravnega okvira ter regulativnih instrumentov, ki bodo omogoËili odpiranje trgov. Potrebna je utrditev vloge Agencije za energijo in ustreznega regulativnega okvira. V ta namen bodo v okviru projekta opravljene doloËe-ne pravne, ekonomske in tehniËne analize ter ptudije, razvoj regulativne strategije ter prenos znanja in izkupenj z izobraæevanjem in usposabljanjem zaposlenih. Del podpore je namenjen zagotavljanju nepristranskega delovanja trga in podpori okoljskim projektom. Urad vlade za informiranje D ELA V DIVA»I SE BLIÆAJO KONCU V RTP DivaËa je bil 26. februarja opravljen napetostni preizkus novega 400/110 kV transformatorja, s Ëimer se je zaËela zadnja faza enega Elesovih najveËjih naloæbenih projektov v zadnjih letih. Kot nam je povedal vodja projekta Ivan Lozej, se bodo z novo transformacijo v Di-vaËi bistveno izboljpale napetostne razmere na Primorskem, precej pa se bo poveËala tudi zanesljivost napajanja tega obmoËja Slovenije, tako da naj bi bilo v prihodnje izpadov in prekinitev dobave elektriËne energije tamkajpnjim odjemalcem vse manj. Sicer pa je februarski us-pepni poskusni zagon transformatorja podlaga za izpeljavo sklepnih del v stikalipËu in zadnja testiranja opreme ter tudi zaËetek nekaterih nujnih obnovitvenih del v 110 kV delu stikali-pËa, katerega posamezni elementi izhajajo pe iz zaËetka zgraditve RTP DivaËa. Tako so marca pospepeno delali na ojaËitvi 110 kV zbiralnic, ki bodo z novo transformacijo 400/110 kV morale prenesti veliko vipje kratkostiËne moËi, konec marca pa tudi sklenili vse predhodne zagonske preizkuse, s Ëimer so bili izpolnjeni tudi vsi pogoji za vkljuËitev novega transformatorja v slo- 10 Foto Tomaž Sajevic venski elektroenergetski sistem in kakovostno napajanje 110 kV omreæja Primorske. DrugaËe pa so v okviru projekta postavitve nove transformacije v DivaËi temeljito preuredili tudi komandno stavbo in namestili nekaj novih naprav, ki bodo omogoËale daljinski nadzor obratovanja celotnega omreæja na Primorskem. Po besedah Ivana Lozeja je tehniËni pregled stikalipËa in naprav predviden v zadnji tretjini aprila, dosedanji izraËuni pa tudi kaæejo, da bo Elesu omenjeno investicijo, ki je bila sprva ocenjena na 1,6 milijarde tolarjev, uspelo izpeljati nekoliko ceneje. Brane JanjiÊ E ZA ENERGETIKO Pr RED VSTOPOM V EVROPSKO UNIJO Med pomembnejpimi strokovnimi posvetovanji in drugimi delovnimi sreËanji, ki so se marca odvijala v okviru Zdruæenja za energetiko pri GZS, je gotovo na prvem mestu tematska konferenca - okrogla miza s pomenljivim naslovom Slovenska energetika napenja jadra pred polnopravnim Ëlanstvom v EU. Na njej so direktorji predstavili poglede slovenskih energetskih druæb na njihov poloæaj pred vstopom Slovenije v EU ter stalipËa Zdruæenja za energetiko v obdobju zadnjega pol leta. Ker se je dogodek zgodil v Ëa-su po zakljuËku te ptevilke Napega stika, bomo o njem podrobneje poroËali v prihodnji ptevilki. Omenimo pa tudi sejo upravnega odbora Zdru-æenja za energetiko, na kateri so poroËevalci v zaËetku marca predstavili stanje na podroËju oskrbe s tekoËimi gorivi, spregovorili o kakovosti tekoËih goriv, podali pregled prihajajoËih sprememb predpisa o kakovosti tekoËih goriv, predstavili problematiko obveznih rezerv nafte in njenih derivatov ter obravnavali pe nekatera druga aktualna vprapanja. Pri pojasnjevanju posameznih toËk so med drugim povedali tudi, da druæbe energetskih dejavnosti, vkljuËno s trgovino z motornimi gorivi, ustvarjajo 7,84 odstotka prihodkov slovenskega gospodarstva s samo 3,2 odstotka zaposlenih v gospodarstvu. Druæbe dejavnosti oskrbe s tekoËimi gorivi pa ustvarjajo 3,45 odstotka prihodkov in 0,69 odstotka dodane vrednosti slovenskega gospodarstva z 0,33 odstotka vseh zaposlenih. Poleg tega so se na tej seji pogovarjali tudi o postopku oblikovanja sekcije Euroelectric pri Zdruæenju za energetiko. Pri tem je upravni odbor soglapal z ustanovitvijo sekcije Euroelectric za uresniËeva-nje posebnih oæjih interesov druæb elektrogospodarstva z namenom, da olajpa in usklajuje dejavnosti, ki izhajajo iz Ëlanstva v organizaciji Euroelectric v Bruslju. Sekcija Euroelectric bo zaËela delovati takoj, ko bodo povabljene druæ-be elektrogospodarstva s podroËja dejavnosti proizvodnje, prenosa, distribucije, trgovanja in dobav elektriËne energije podpisale pisno izjavo o Ëlanstvu in pogodbo o oblikovanju sekcije, s Mag. Andrej Sušteršic katero se doloËajo Ëlanske obveznosti. Osnutek pogodbe so pripravili na Elesu (dosedanji Ëlan Euroelectrica) in dopolnili v sodelovanju s pravno sluæbo GZS. Kot je menil mag. Vekoslav Ko-ropec, direktor Elesa, se bomo tako izenaËili z organiziranostjo, ki je æe uveljavljena v drugih evropskih dræavah, kjer so elektrogospodarska podjetja ustanovila zdruæenja, ki jih zastopajo pri Euroelectricu. Zakaj je to Ëlanstvo tako pomembno? Povsem jasno je, da ima Euroelectric v okviru evropskih ustanov, predvsem v okviru Evropske komisije, zelo velik vpliv. Zato je prav, da bodo napi Ëlani sodelovali tudi v delovnih skupinah, ki jih ima Euroelectric. Podobno je menil tudi predsednik zdruæenja dr. Milan Medved; povedal je tudi, da je za izpeljavo postopka pri oblikovanju sekcije Euroelectric pristojen sekretar Niko Martinec. Kot naËrtujejo v vodstvu zdruæenja, naj bi to zadevo konËali na tematski konferenci. Miro Jakomin DISTRIBUCIJA KMALU PODPIS PISMA O NAMERI Trenutno so v sklepni fazi pogajanja o pripravi pisma o nameri za ustanovitev Holdinga slovenske distribucije, ki naj bi ga predstavniki dræa-ve podpisali s predstavniki pidov. Kot je povedal mag. Andrej ©upterpiË, vodja projekta prestrukturiranja distribucijskih podjetij v holding distribucije, je bil pred kratkim pripravljen predlog pisma o nameri. V zvezi s tem so æe stekli prvi pogovori z ministrom za okolje prostor in energijo mag. Janezom KopaËem in predstavniki pidov. V bistvu gre za predlog o ureditvi odnosov med dræavo in delniËarji, ki jih zastopajo pidi, in sicer glede njihovega deleæa, ki ga imajo v obliki delnic v sedanjih petih distribucijskih podjetjih ter glede moænosti in naËina prenosa tega deleæa v prihodnji holding distribucije. Hkrati gre tudi za dogovor o skupnem sodelovanju pri ustanavljanju holdinga in urejanju odnosov pri upravljanju. Moænost je sicer Foto Miro Jakomin ta, da dræava sama ustanovi holding s svojim deleæem, vendar se je odloËila, da poskupa dose-Ëi dogovor z drugimi delniËarji in skupaj z njihovim deleæem ustanovi holding. Kot je znano, se trenutno pripravljajo na ustanovitev hËerin-ske druæbe UDO (upravljalec distribucijskega omreæja), ki naj bi po novi energetski zakonodaji postal sistemski operater. Poleg tega je v pripravi tudi ustanovitev hËerinske druæbe Nova energija, ki se nahaja v zadnji fazi pred odloËi-tvijo. Ta je trenutno v rokah Andreja Plahutni-ka, direktorja Urada za varstvo konkurence, ki mora ugotoviti priglasitev omenjene koncentracije. Ta v nobenem primeru ne sme omejevati konkurence, temveË mora biti kupcu na trgu zagotovljena moænost izbire dobavitelja elektriËne energije. Kakor koli æe, obe hËerinski druæbi naj bi bili sestavni del holdinga distribucije, vprapanje je samo, v kakpni obliki naj bi to izvedli. Odgovor naj bi posredovale naroËene ptudije, ki so trenutno pe v fazi izdelave. Seveda pa obstaja tudi moænost za ustanovitev drugih hËerinskih druæb, na primer za druge træne dejavnosti. S socialnega vidika pa je zelo pomembno, da gre v tem primeru za mehek prehod prestrukturiranja distribucijskih podjetij v take dejavnosti, kjer se bodo zdruæeni deli distribucije poleg nalog, ki sodijo v njihov delokrog, ukvarjali tudi z dejavnostmi, ki bodo omogoËale konkurenËnost na trgu, kjer ga sedaj zasedajo posamezna podjetja v lasti lokalnih skupnosti. Miro Jakomin DISTRIBUCIJA ZIMA SPET POKAZALA SVOJO MO» Letopnje zimsko neurje je bilo ob koncu februarja do nekaterih distribucijskih podjetij bolj prizanesljivo, do drugih pa bistveno manj. Te-æak in moker sneg je v marsikaterem slovenskem kraju lomil veje in drevesa, ki so padala na nadzemne nizkonapetostne in srednjenapeto-stne vode in jih popkodovala. V tem Ëasu je ostalo brez elektrike veËje ptevilo odjemalcev, na Foto arhiv El. Gorenjska 11 sreËo pa so delovne skupine v razmeroma kratkem Ëasu obnovile popkodovane naprave (prva nujna sanacija) in zagotovile nemoteno oskrbo. Trenutno poteka nadaljnja obnova omreæij, za katero so potrebna dodatna investicijska sredstva. V Elektru Ljubljana so se teæave pri dobavi elektriËne energije pojavile na obmoËjih Cerknice, Logatca, Æireh, IvanËne Gorice, Polhovega Gradca, Zagradca, Æirovskega vrha, Ljubljane, Zagorja in drugod. Iz obratovanja je izpadlo sedem razdelilnih transformatorskih postaj in 83 srednjenapetostnih daljnovodov, prizadetih pa je bilo okrog 120 tisoË odjemalcev. V podjetju Elektro Maribor tokrat niso imeli veËjih teæav pri oskrbi z elektriËno energijo, razen na obmo-Ëju Haloz, kjer so bili popkodovani vodniki in izolatorji. Za odpravo okvar so angaæirali skupino delavcev, ki so æe v nekaj urah zagotovili nemoteno oskrbo. Na obmoËju Elektra Celje so bili popkodovani tokovodniki na posameznih nizkonapetostnih omreæjih in srednjenapeto-stnih vodih. V razliËnih Ëasovnih obdobjih je bilo za elektriËno energijo prikrajpanih pribliæno 9.500 odjemalcev. Na Gorenjskem so imeli naj-veË teæav na obmoËjih TræiËa, Æeleznikov, Kranjske Gore, Kranja, ©kofje Loke, Medvod itd. Prvi dan je brez elektriËne energije ostalo 33 transformatorskih postaj, ob drugem mo-Ënejpem sneæenju pa kar 120 transformatorskih postaj. Okvare jim je uspelo odpraviti z domaËi-mi zaposlenimi, v nekaterih primerih pa so na pomoË poklicali druge izvajalce del. Na Primor- MEDNARODNI SIMPOZIJ O OBRATOVANJU INTERKONEKCIJ V organizaciji Sloko Cigre bo v ljubljanskem Grand hotelu Union 5. in 6. aprila potekalo mednarodno posvetovanje na temo razvoja in delovanja interkonekcij v lu-Ëi aktualnih preoblikovanj evropskega energetskega trga. Priznani domaËi in tuji strokovnjaki s ptevilnih podroËij bodo v okviru dvodnevnega sreËanja govorili o razvojnih moænostih in povezovanju elektroenergetskih omreæij, oblikovanju sodobnih daljnovodnih povezav in njihovem umepËa-nju v prostor ter drugih aktualnih vprapa-njih, kot so odprava ˜ozkih grl«, koordinacija in varnost obratovanja ter vpeljava oziroma posledice deregulacijskih pravil. VeË podrobnosti lahko zveste na spletni strani www.cigre-drustvo.si. 12 Brane JanjiÊ skem je moËno sneæenje v prvem navalu popko-dovalo naprave na obmoËjih Postojne, Kambre-pkega, Zadloga, SvipËakov, Oblakovega vrha itd. V drugem navalu je bila motena oskrba na obmoËjih ©ebrelje, Hotenje, Trebupa, Kanalski Lom, Breginj, Dreænica, Log pod Mangartom, UËeja, Cerkljanski vrh, Gorenc in drugod. Ponovno sneæenje pa je povzroËilo teæave na obmoËjih Brkinov in Banjpke planote ter na Cerkljanskem in Tolminskem. Iz obratovanja sta izpadla tudi daljnovoda Nova Gorica-Ajdov-pËina ter Kozina-»rni Kal. Po prvih grobih ocenah znapa pkoda v Elektru Ljubljana 55 milijonov tolarjev, v Elektru Primorska 45 milijonov tolarjev, v Elektru Celje 18,5 milijona tolarjev, v Elektru Gorenjska 4 milijone tolarjev, v Elektru Mariboru pa 750 ti-soË tolarjev (skupno v distribuciji veË kakor 122 milijonov tolarjev). Sicer pa so tovrstni izredni dogodki spet opozorili na potrebo po pe veËjih vlaganjih v elektroenergetske naprave, s Ëimer naj bi zagotovili bolj varno in stabilno obratovanje. Miro Jakomin ELEKTRO PRIMORSKA SOUPRAVLJANJE TUDI V PRIMORSKI DISTRIBUCIJI V prvem obdobju po sprejetju Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, pt. 42/93) razvoj na podroËju uvajanja delavskega soupravljanja v elektroenergetskih podjetjih ni bil ravno hiter, v poznejpih letih pa je vendarle priplo do premikov, med drugim tudi v elektrodistribuciji. V podjetju Elektro Primorska so se za delavsko participacijo odloËili pele proti koncu leta 2003. Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju druæbe sta na podlagi 5. Ëlena omenjenega zakona podpisala Elektro Primorska, javno podjetje za distribucijo elek-triËne energije, ki ga zastopa direktor David Va-lentinËiË, in svet delavcev Elektro Primorska, ki ga zastopa predsednik Klavdij »uk. Najprej so pripravili poslovnik o delovanju sveta delavcev, potem so z vodstvom podpisali dogovor o sodelovanju, sedaj pa pripravljajo naËrt dela v prihodnjem obdobju. Ta naj bi vseboval spremljanje dejavnosti na podroËju reorganizacije podjetja, naloge na podroËju varnosti in zdravja pri delu in podobno. Kot je znano, ima svet delavcev predvsem naslednje pristojnosti: skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi ter sprejete kolektivne pogodbe in doseæeni dogovori med svetom delavcev in delodajalci; predlaga ukrepe, ki so v korist delavcev; sprejema predloge in pobude delavcev in jih - Ëe so upraviËeni - upopteva pri dogovarjanju z delodajalcem; pomaga pri vkljuËevanju v delo invalidom ter starejpim in drugim delavcem, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo. Kot je povedal predsednik »uk, ki v Klavdij »uk, predsednik sveta delavcev v Elektru Primorska. Foto Miro Jakomin podjetju opravlja delo vodje sluæbe za informatiko, so z vodstvom vzpostavili dobro sodelovanje. Res pa je, da se bodo morali v nekaterih zadevah pe uskladiti, saj se predstavniki obe strani v proces soupravljanja pele uvajajo. Meni, da bodo delavci sedaj bolje obvepËeni o zadevah, ki se dogajajo v podjetju, priËakuje pa tudi, da bo vodstvo resno obravnavalo vse pobude in predloge delavcev ter sprejelo ustrezne repi-tve. Sicer pa je svet delavcev Elektro Primorske pripravljen na konstruktivno sodelovanje tudi z njihovim sindikatom. Z vzajemnim delovanjem vseh - vodstva podjetja, sveta delavcev in sindikata - naj bi dosegli spodbudne uËinke ne samo pri æe omenjenih nalogah, temveË tudi pri poslovni uspepnosti podjetja. Miro Jakomin GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE NEUSTREZNA PLA»NA POLITIKA VODI V BREZPOSELNOST Na GZS so pred kratkim prejeli æe tretje letno poroËilo o gospodarskem stanju v dræavah EU, ki ga je 16. februarja 2004 v Bruslju pripravil institut CESifo. Kot pojasnjuje podpredsednik GZS Miro Sotlar, so v tem poroËilu omenjeni tu- di sistemi plaËnih politik v EU. PoroËilo posebej poudarja, kako lahko politika plaË - poveËanje izhodipËnih plaË po vseh tarifnih razredih za enak nominalni znesek - v daljpem obdobju bistveno prispeva k v veËji brezposelnosti. In prav to je oblika, ki jo v Sloveniji predlaga ZSSS. V poroËilu je kot primer omenjena NemËija, kjer je bilo z empiriËno analizo dokazano, da so ure-sniËene sindikalne zahteve po povipevanju plaË za enake nominalne zneske - namesto odstotnih povipanj plaË - dolgoroËno povzroËile poveËanje brezposelnosti, predvsem pri srednje in niæje izobraæenih kadrih, in sicer s 6 odstotkov na kar 22 odstotkov v obdobju od leta 1975 do 2001. Najbolj izrazite posledice tovrstne plaËne politike pa so se pokazale v Vzhodni NemËiji. Nadalje Sotlar omenja, da je v skladu z letnim poroËilom Evropske fundacije za izboljpanje æivljenjskih in delovnih razmer za Republiko Irsko in Republiko Avstrijo razvidno, da sta leta 2001 obe dræavi uporabili nominalne zneske za poveËanje plaË v najniæjih tarifnih razredih. Ko sta ugotovili, kam to vodi, sta to obliko opustili in prepli na proporcialno poveËanje plaË. Glede situacije v Sloveniji pa Sotlar ugotavlja, da se slovensko gospodarstvo trenutno spopada z ostro konkurenco na trgih s cenejpo delovno silo. Ker se nahajamo tik pred vstopom v EU, je treba seveda voditi tako plaËno politiko, ki bo omogoËala slovenskemu gospodarstvu konkurenËnost in vlaganje novo ustvarjene dodane vrednosti v razvoj. Miro Jakomin SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA ZOBNOVAMI ÆELIJO DOSE»I ©E VE»JE U»INKE Letopnji poglavitni projekti Savskih elektrarn Ljubljana so bili sprejeti v skladu z razvojnim programom druæbe. Po besedah Draga Polaka, direktorja podjetja SEL, ki deluje v okviru HSE, so æe lani spomladi izdelali razvojni program, ki je bil obravnavan in potrjen na nadzornem svetu, nato pa so ga sprejeli tudi na skuppËini SEL konec avgusta 2003. V tem razvojnem programu so si poleg zanesljive, varne in kakovostne proizvodnje elektriËne energije zadali tudi druge pomembne prioritetne naloge. V prvi vrsti je treba omeniti obnovo HE Medvode ter obnovo in doinptalacijo HE Moste. Katera obnovitvena dela so predvidena v HE Medvode? Pri tem projektu, katerega investicijska vrednost znapa veË kakor tri milijarde tolarjev, gre za zamenjavo turbin s poveËanim izkoristkom in moËjo, kar je prilagojeno æe poveËani moËi obnovljenih generatorjev in novih blok transformatorjev; s tem bodo pridobili veËjo razpoloælji-vo moË in proizvodnjo. S poveËano pretoËnostjo HE Medvode bodo dosegli tudi optimalnejpe obratovanje verige HE MavËiËe-HE Medvode. Z vgradnjo zapornic na turbinskih iztokih bodo 13 14 Foto Miro Jakomin poenostavili zaustavitev agregatov v Ëasu revizijskih in remontnih del. Z zamenjavo dotrajane lastne rabe in sekundarne opreme agregatov pa bodo omogoËili optimalnejpe in zanesljivejpe obratovanje ter daljinsko vodenje iz centra vodenja SEL. Del omenjenih obnovitvenih del so uresniËili æe lani, drugi del je predviden za letos, ostala dela pa naj bi po terminskem naËrtu uresniËili do konca leta 2005. ©e veËjo teæavo glede na starost in dotrajanost pa pomeni HE Moste, ki je edina akumulacijska elektrarna v Sloveniji z moænostjo tedenske izravnave pretokov, kar omogoËa proizvodnjo vrpne energije ter zagotavljanje rezervne in regulacijske moËi. Pri tem so se v SEL pe posebej angaæirali na podro-Ëju uveljavljanja druæbene sprejemljivosti tega projekta. Poleg nujnega lobiranja, da bi sprejeli potrebno odloËitev o celoviti obnovi in doinpta-laciji HE Moste, so se precej trudili tudi za ustrezno predstavitev tega projekta v lokalni skupnosti in pri vseh tistih, ki so projektu doslej nasprotovali. Sicer pa so poleg omenjenih projektov predvidene pe druge obnove obstojeËih elektrarn. Poteka tudi sodelovanje SEL pri gradnji novih elektrarn na Savi in sodelovanje SEL z vodnogospodarskimi podjetji pri nekaterih skupnih projektih, kot sta vzdræevanje breæin in ËipËenje vodotokov. Zelo pomembno je tudi, da se trudijo za zmanjpevanje negativnih vplivov energetskih objektov in naprav na okolje. Kakovost poslovnega in proizvodnega procesa dokazujejo s certifikatom kakovosti ISO 9001, usmeritvam zakona o vodah pa sledijo z okoljevar-stvenim certifikatom SIST EN ISO 14001. Miro Jakomin STROKOVNA SRECANJA VSARAJEVU »ETRTA BALKANSKA ENERGETSKA KONFERENCA Zmanjpanje preseæka proizvodnih zmogljivosti je investiranje v nove zmogljivosti postalo nov izziv, posebej za tiste, ki izkoripËajo obnovljive vire energije. Balkan ponuja velik, pe neizrabljen potencial virov energije, posebej obnovljivih, ki bi lahko z uËinkovito rabo znatno po-veËali ponudbo celotne regije in njene okolice. VroËa tema na Balkanu je pe vedno prenova elektro industrije, katere namen je tudi vzpostavitev skupnega regionalnega trga elektrike do leta 2005. Pomemben korak v to smer je leto-pnja ponovna povezava dveh podroËij UCTE, ki bo ponudila veËjo moænost sodelovanja med balkanskimi dræavami. Ena izmed najpomem-bnejpih oblik sodelovanja je na podroËju R&R, ki je deleæno podpore Evropske komisije. Na Ëetrti Balkanski energetski konferenci, ki bo letos v Sarajevu od 26. do 28. maja, se bodo spet sreËali strokovnjaki s podroËja tehni-Ëne, ekonomske in pravne stroke ter izmenjali izkupnje, zamisli in mnenja o nadaljnjem razvoju balkanske elektro industrije. Teme letopnje konference so: - NaËrtovanje novih zmogljivosti - Regionalni trg elektriËne energije - Ponovna povezava podroËij UCTE - Investicije v obnovljive vire energije - Integracija obnovljivih virov energije - Regulacija trga elektriËne energije - Regulacija pri trgovanju elektrike med dræavami - NaËrtovanje in udejanjanje energetskih sistemov - Energetske storitve za porabnike - Deregulacija - praktiËni primeri - Raziskovanje in izobraæevanje v novem tisoËletju Organizacijski odbor konference vabi vse, ki bi na konferenci radi sodelovali kot razstavljalci ali sponzorji, naj pokliËejo na telefonsko ptevil-ko +386 31 678 119 ali popljejo e-popto na marketing@balkanpower.org. VeË informacij o konferenci dobite na spletni strani http://www.balkanpower.org. STRATE©KI SVET NE MORE NADOMESTITI DIALOGA Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so v zaËetku marca povedali, da so iz sredstev javnega obvepËanja izvedeli, da je Stratepki svet za zdravstveno reformo, ki ga vodi predsednik vlade, spremenil zasnovo zdravstvene reforme. Dosedanje izgube obveznega zdravstvenega zavarovanja bo prevzel dræavni proraËun, del dolga pa bo dræava poravnala z delno privatizacijo javnega sektorja. Po besedah predsednika mag. Dupana SemoliËa v ZSSS temu ostro nasprotujejo, saj je kritje dolga zdravstvene blagajne s privatizacijo zdravstva v nasprotju s socialnim sporazumom, poleg tega pa bi to resno ogrozilo raven pravic iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Vlada socialnih partnerjev, s katerimi je po dolgotrajnih pogajanjih 22. aprila 2003 podpisala socialni sporazum za obdobje od leta 2003 do 2005, ni seznanila o spremenjeni zasnovi zdravstvene reforme, Ëeprav so odloËi-tve stratepkega sveta po mnenju omenjene sindikalne centrale v marsiËem v nasprotju s socialnim sporazumom. V vodstvu ZSSS so prepriËa-ni, da stratepki svet ne more nadomestiti socialnega dialoga. Zato so vlado pozvali, da spoptuje podpisani socialni sporazum in o spremenjeni zasnovi zdravstvene reforme opravi usklajevanje med socialnimi partnerji v okviru ekonomskega in socialnega sveta. Miro Jakomin MODRA, d. o. o. DELAVNICE ZA BOLJ USTVARJALNE SESTANKE Koliko Ëasa prebijete na sestankih, dogovorih, usklajevanjih in delavnicah? Se vam zdi, da je ta Ëas velikokrat slabo izkoripËen in bi v skupini lahko naredili veliko veË in bolje? Kot menijo v podjetju Modra, komunikacije in moderiranje, d.o.o., lahko moderator iz ljudi izvabi velik ustvarjalni potencial in uglasi tudi veliko ptevilo razliËnih glasov. To pa je kljuËnega pomena za uspeh organizacij tako v zasebnem kot javnem sektorju. Hkrati so moderatorski prijemi prvi pogoj za demokratiËno izvedbo procesov sodelovanja javnosti pri odloËanju o javnih zadevah. Tovrstno usposabljanje v obliki enodnevnih delavnic na Fuæinskem gradu v Ljubljani vodi mag. Vida Ogorelec Wagner, ki je leta 2002 kot prva v Sloveniji pridobila mednarodni certifikat Certified Professional Facilitator. Od leta 1998 je naËrtovala in izvedla æe veË kakor petdeset delavnic o procesih sodelovanja javnosti in sku- pinskega dela v organizacijah. Usposabljanje za delo moderatorja je namenjeno vsem, ki se sre-Ëujejo z naËrtovanjem in vodenjem skupinskih procesov in æelijo spoznati pomen, vlogo in delo moderatorja ter temeljne moderatorske vepËine. Po besedah voditeljice je naËin podajanja vsebin izrazito izkustven in temelji na simulacijah, ki jim sledijo teoretiËne predstavitve in pogovor z udeleæenci. Poleg tega v podjetju Modra organizirajo tudi delavnice na podroËjih moderira-nja v stratepkem naËrtovanju in grafiËnega mo-deriranja. Med naroËniki tovrstnih storitev so ptevilna podjetja in ustanove, med njimi tudi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ki se je odloËilo za tako imenovano izvedbeno usposabljanje v svoji hipi. Ker se pojavljajo Ëedalje ve-Ëje potrebe po osvojitvi moderatorskih vepËin, bi bilo primerno, da bi se za tako usposabljanje bolj kakor doslej odloËali tudi v elektroenergetskih podjetjih in sindikatih, kjer so pogajalske vepËine odloËilnega pomena za uspepno delovanje. Miro Jakomin OLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE KMALU GRADNJA AKUMULACIJSKEGA BAZENA Kako trenutno poteka gradnja HE Boptanj? Kot je v zaËetku marca pojasnil vodja projekta gradnje Miran Ægajner, so na prelivnih poljih pred kratkim konËali betonaæo prvega in drugega stebra. Trenutno dela intenzivno potekajo æe na tretjem stebru prelivnih polj. Na strojnici potekajo betonaæe vtoËnega trakta - betonaæa stebrov vtoka -, na iztoËnem delu strojnice pa je konËana betonaæa prvega konusa sesalne cevi za prvi agregat. Tako so februarja vgradili 6.300 kvadratnih metrov hidrotehniËnega betona in 182 ton armaturnega æeleza. Po doseæeni trdnosti pa so nato zaËeli razopaæevati in prestavljati Gradbišce HE Boštanj Foto HSE 16 opaæ na drugi iztok. Prav zdaj tudi dobavljajo in montirajo hidromehansko opremo Lot H - vodila za prelivna polja, vgradnja zidanih plopË v primarnem betonu, priprave na izdelavo zapornic itd. -, ter turbinsko in genera-torsko opremo Lot TG - vbetonirani deli v strojnici, modelni preizkus turbine, materiali za doloËeno opremo itd. Za dobavo in monta-æo elektro opreme so æe pripravili razpisno dokumentacijo za energetski transformator Lot MT, drugi razpisi elektro opreme pa so pe v pripravi. Poleg tega je Ægajner povedal, da so pridobili soglasje Slovenskih æeleznic in je bila s tem dopolnjena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za akumulacijski bazen Lot A3. Razpisana je tudi javna razgrnitev s strani MOPE v Sevnici, ki je del postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ta dokument naj bi predvidoma pridobili aprila, ko naj bi se zaËela tudi konkretna gradnja. Trenutno projektirajo akumulacijski bazen Lot A3, hkrati pa tudi vrednotijo ponudbe za izvedbo teh del. Miro Jakomin ELEKTRO-GORENJSKA GOSTOVANJA RAZSTAVE O GORENJSKI ELEKTROENERGETIKI Projekt Elektra Gorenjska, d.d. iz Kranja z naslovom ˜Elektroenergetika skozi Ëas« s knjigo, promocijskimi objavami, nagradnimi akcijami v medijih in na prireditvah, razstavo ter predavanji je v javnosti naletel na dober sprejem. Tako je Elektro Gorenjska v konfe-renËni dvorani hotela Kokra na Brdu pri Kranju na pobudo dr. Ivana Kejæarja, organizatorja predavanj Rotary cluba Kranj, pred kratkim izvedla predavanje na temo ˜Elektro- energija - vËeraj, danes, jutri«. Predsednik uprave druæbe Joæe Knavs in prodajni inæenir Drago Papler sta ob tej priloænosti podrobneje predstavila druæbo Elektro Gorenjska in trgovanje z elektriËno energijo ter odgovarjala na aktualna vprapanja povezana z odprtjem energetskega trga. Predstavljena je bila tudi knjiga o 40-letnici Elektra Gorenjska, katere izvode so Ëlani Rotary cluba Kranj na koncu predavanja prejeli v dar. Po gorenjskih osnovnih polah pa je æe od za-Ëetka leta na gostovanju dokumentarno-zgo-dovinska razstava ˜Elektroenergetika skozi Ëas«. Tako je v sodelovanju z ravnateljem osnovne pole France Preperen v Kranju Ale-pem Æitnikom in psihologom Alfonzom Poto-Ënikom januarja letos v polskih prostorih potekala prva gostujoËa razstava zgodovine gorenjske elektroenergetike. Februarja se je razstava preselila na osnovno polo Bistrica pri TræiËu. Ravnateljica Marija Klofutar je ob tem menila, da je bilo ob februarski razstavi pripravljeno predavanje Draga Paplerja o elektroenergetiki tudi dober praktiËni prikaz in priloænost za poklicno in izobraæevalno usmerjanju uËencev. PouËna tematika o elektroenergetiki z vidika zgodovinskega priËeva-nja, tehnipkega razvoja in v izobraæevalne namene pa je bila marca v sodelovanju z ravnateljem Milanom Rejcem predstavljena pe v osnovni poli Gorje pri Bledu. Drago Papler ELEKTROIN©TITUT AN VIDMAR Pr ROF. DR. MAKS BABUDER POSTAL »LAN EAZU V Salzburgu je bila 6. marca letos skuppËina Evropske akademije znanosti in umetnosti Foto Drago Papler Tudi za predavanje v osnovni šoli Bistrica pri Tržicu je bilo veliko zanimanja. Foto arhiv EIMV (ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM EUROPAEA) s slavnostnim sprejemom novih rednih Ëlanov akademije. V razred VI. Tehno-lopke in okoljske znanosti je bil sprejet prof. dr. Maks Babuder, direktor Elektroinptituta Milan Vidmar iz Ljubljane. Evropska akademija znanosti in umetnosti (EAZU) zdruæuje pribliæno 1300 znanstvenikov in umetnikov, med njimi 15 Nobelovih nagrajencev, in tvori mreæo mislecev, ki daje evropski, Ëedalje bolj razcepljeni druæbi, pomembne etiËne in znanstvene usmeritve. Akademija ima pest razredov, in sicer duhovne znanosti, medicina, umetnosti, naravoslovne znanosti, druæbene, pravne in gospodarske znanosti, tehnolopke in okoljske znanosti ter svetovne religije. EAZU je rezultat dolgega in skrbnega zorenja. Njeni zaËetki segajo v leto 1985, ko je bila ustanovljena delovna skupina v Salzburgu in je pozneje prerasla v Akademijo, k Ëemur so najveË prispevali njeni prvi arhitekti: salzburpki srËni kirurg Felix Unger, dunajski nadpkof in kardinal Franz König ter filozof Nikolaus Lobkowicz. Akademija sodeluje v procesu zdruæevanja Evrope. Prizadeva si iz raznolikosti kultur posameznih narodov s pomoËjo organizacijske povezanosti Evropi ponuditi celovit organizem, sestavljen iz posameznih celic. EAZU tvorijo redni Ëlani, Ëastni Ëlani in izredni Ëlani, med njimi je tudi nekaj Ëlanov iz Slovenije. Na letopnji skuppËi-ni je bil za zapËitnika Evropske akademije znanosti in umetnosti imenovan predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovpek. VeË si lahko ogledate na spletni strani EAZU: http://www.european-academy.at. Danila Bartol iE-TOL G LASILO MEGAVAT Februarja letos je zacelo v slovenskem elektrogospodarstvu izhajati še eno glasilo. Vodstvo TE-TOL se je odlocilo, da bo družba šti- rikrat na leto izdajala Megavat. V ta namen je zaposlilo delavko za odnose z javnostmi. Kot je napisal v uvodnih mislih glasila direktor druæbe Aleksander Mervar, so v TE-TOL za boljpo obvepËenost in dvig ugleda druæbe v javnosti lani oblikovali spletne strani z interaktivno stranjo, namenjeno aktivni komunikaciji z zunanjo javnostjo. Svojim zaposlenim in upokojencem pa poleg spletnega obvepËanja ponujajo pe Ëasopis Megavat, s katerim æelijo vse, ki jim je namenjen, izËrpno obvepËati, bogatiti in spropËati ter jih vsake tri mesece popeljati skozi aktualna dogajanja, razvoj, izzive in æivljenje TE-TOL. Æe prva ptevilka je vsebinsko pestra, saj vsebuje razliËne prispevke, od pogovora z ministrom mag. Janezom KompaËem o aktualnih energetskih dogodkih v letopnjem letu do te-hniËnih novosti v TE-TOL, poskusnem kurje- nju biomase, lanskih proizvodnih rezultatih, sindikalni dejavnosti, upokojenskem æivljenju in ne nazadnje nagradno kriæanko. Dvanajst strani informativnega, kratkega in jedrnatega branja, obogatenega z vrsto barvnih fotografij. Minka Skubic 17 UJEN DOGOVOR O DVIGU OMREZNINE! Vlada RS je na seji ob koncu februarja med drugim sprejela tudi novo Uredbo o doloËitvi trdne (fiksne) cene omreænine za distribucijsko in prenosno omreæje, ki doloËa cene omreænine v skladu s sezonskim nihanjem, kot je doloËeno s pravilnikom o doloËitvi cen za uporabo elektroenergetskih om-reæij in kriterijih za upraviËenost stropkov, ki je veljal leta 2003. »e je pe do nedavnega bilo odprto vprapanje, ali je zamrznjena cena ali cenik, te dileme po sprejetju nove vladne uredbe ni veË. Ob tem pa v GIZ-u distribucije opozarjajo na potrebo po sklenitvi dogovora o dvigu omreænine, ki naj bi distribuciji zagotovil nadaljnji razvoj. 18 Kot so ob sprejemu nove uredbe pojasnili v vladnem uradu za informiranje, je vlada 30. decembra 2003 sprejela Uredbo o doloËitvi fiksne cene za distribucijsko in prenosno omreæje, s katero je fiksirala tedaj uporabljene cene na trgu na raven, veljavno od 1. decembra 2003 naprej. Uredba je bila sprejeta zaradi pravilnika Agencije za energijo RS, ki je doloËal cene za uporabo elektroenergetskih omreæij. S pravilnikom je namreË Agencija ogrozila zastavljene makroekonomske cilje vlade in bi tako lahko poslabpala konkurenËno sposobnost gospodarstva. Poleg tega so predstavniki omenjenega urada pe pojasnili, da se nova uredba nanapa tudi na dolo-Ëitev fiksnih cen omreænine za distribucijsko in prenosno omreæje, in sicer po skupinah tarifnih odjemalcev, v skladu s sezonami in razmerji teh cen med sezonami, kot jih doloËa cenik za uporabo elektroenergetskega omreæja. Ta je sestavni del pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o doloËitvi cen za uporabo elektroenergetskih omreæij in kriterijih za upraviËenost stropkov. Kako o novi vladni uredbi razmi-pljajo v vodstvu Gospodarskega interesnega zdruæenja distribucije elektriËne energije? Omeniti je namreË treba, da sta se pe do nedavnega pojavljali dve razlagi Uredbe o doloËitvi trdne (fiksne) cene omreænine za distribucijsko in prenosno omreæje. Po prvi razlagi naj bi bila zamrznjena cena, po drugi pa cenik. To je v bistvu pomenilo naslednje: »e je zamrznjena cena, so prihodki nekoliko vipji, Ëe pa je zamrznjen cenik, so prihodki nekoliko manjpi. Po sprejetju nove vladne uredbe je jasno, da je to vprapanje sedaj repeno. Ker pa je problematika omreænine veËplastna, smo za dodatno pojasnilo v zaËetku marca zaprosili Alojza Saviozzija, poslovodjo GIZ distribucije. Kot je uvodoma povedal, so se v predlogih gospodarskih naËrtov distribucijskih podjetij æe na zaËetku odloËili za ˜niæjo« razliËico, da bi bilo manj popravkov. Kaj se je potem dejansko zgodilo? ˜Potem se je zgodilo, da je tudi prevladala taka razliËica. To pomeni, da distribucijska podjetja naËrtujejo normalen razvoj ozi- roma obseg investicij, kot ga je potrdila vlada. Manjkajoca sredstva za uresnicitev investicijskega nacrta, ki jih ni mogoce pokriti z amortizacijo kot najpomembnejšim virom, pa bodo nadomešcena z dolgorocnimi krediti, o katerih bodo odlocali nadzorni sveti podjetij.« Kako je sedaj z moænostjo razvoja v distribuciji? »Tako predstavniki distribucijskih podjetij, kot clani nadzornega sveta podjetij menimo, da bosta v vmesnem obdobju tako vlada kot Agencija za energijo našli dogovor, po katerem bodo podje- Foto Miro Jakomin Alojz Saviozzi, poslovodja Gospodarskega interesnega zdruæenja distribucije elektriËne energije: flV distribuciji si æelimo, da se vlada in Agencija za energijo Ëim prej dogovorita o potrebnem dvigu omreænine in tako omogoËita vnaprej znane pogoje tako elektrodistribuciji, kakor tudi odjemalcem elektriËne energije.« tja dobila višjo omrežnino, ki bo zagotavljala cenejši razvoj in omogocila tudi vracilo že prej omenjenih kreditov. Pri tem seveda ne smemo pozabiti tudi sredstev, potrebnih za vzdrževanje omrežja in naprav. Ze v preteklosti se je veckrat dogajalo, da so se te stvari prepletale. Enkrat je bilo vec sredstev za en namen, drugic pa za drugega. Energetski zakon, ki je zdaj v fazi sprejemanja, daje še vec poudarka zanesljivi, kakovostni in tudi cenovno primerni oskrbi odjemalcev.« In kakšna so vaša nadaljnja pricakovanja? »Moram poudariti, da si v elek-trodistribuciji želimo, da se vlada in Agencija za energijo cim prej dogovorita o potrebnem dvigu omrežnine in tako omogocita vnaprej znane pogoje tako elek-trodistribuciji, kakor tudi odjemalcem elektricne energije. Menim pa, da je kategorija »donos« v tem trenutku manj pomembna, kot so prava sporocila za celotno regulatorno obdobje, ceprav se da razumeti, da naj bi bilo to jabolko spora. Kot se je dalo razbrati iz sporocil vlade v casu ob sprejemanju nove uredbe, je bilo pricakovati rešitev te problematike že februarja letos, sedaj pa smo sredi marca in zadeva še kar stoji. Ker nam letošnje leto s svojimi »dogodki« ne bo posebej naklonjeno, pricakujemo hitrejše dogovarjanje in zadovoljiv rezultat za vse prizadete, to je za odjemalce, distribucijo, Eles in druge ustanove, ki so pristojne za energetiko.« Mirojakomin FEBRUARJA MINIMALEN DVIG CEN Februarja letos so bile cene æivljenjskih potrebpËin v Sloveniji za 3,6 odstotka vipje od lanskih februarskih. Kot so sporoËili iz dræavnega statistiËnega urada se je blago v tem obdobju podraæilo za 2,5 odstotka, storitve pa precej veË, in sicer za 6,3 odstotka. Cene so bile februarja nekoliko vipje tudi v primerjavi z letopnjimi januarskimi, pri Ëemer so se najmanj poveËale po izraËunu cen æivljenj-skih potrebpËin (za 0,1 odstotka), najveË pa po izraËunu drobnoprodajnih cen (za 0,3 odstotka). DrugaËe pa so k skupnemu povipanju cen februarja najbolj prispevali po-draæitve obveznega avtomobilskega zavarovanja, elektri-Ëne energije in avtomobilov. Delo, 28. februar ISTRABENZ IN GORENJE SKUPAJ NA ELEKTRO TRG Druæbi Istrabenz energetski sistemi in Gorenje sta v za-Ëetku marca podpisali pogodbo o ustanovitvi podjetja Istrabenz-Gorenje, trgovanje in prodaja elektriËne energije, ki se bo ukvarjalo s proizvodnjo in trgovino z elek-triËno energijo. Podjetje bo svoje poslovne priloænosti iskalo doma in v tujini, æe prihodnje leto pa naj bi prodali med tri in ptiri tisoË gigavatnih ur elektriËne energije. Podjetje bo vodil Iztok Sotopek, poleg trgovanja z elektriËno energijo pa naj bi se ukvarjalo tudi s proizvodnjo, pri Ëemer so kot ciljni trgi nove druæbe omenjeni NemËija, Avstrija, »epka, Slovapka in nekatere republike nekdanje Jugoslavije, predvsem BiH. VeËer, 5. marec ÆE LETOS PRVA SOLARNA ELEKTRARNA Prva solarna elektrarna bo v Sloveniji zaæivela predvidoma oktobra v vasi Narin v obËini Pivka. Pilotni projekt, ki ga obËina pripravlja skupaj z Elektrom Primorska, Notranjskim ekolopkim centrom in Institutom za obnovljive vire energije, naj bi v celoti stal 171.000 ev-rov, njegovo obratovanje pa naj bi emisije ogljikovega dioksida v dræavi zmanjpalo za 28.500 kilogramov na leto. Pri solarni elektrarni je namreË bistvenega pomena, da je sonce vir energije, ki je zastonj in ga je v izobilju ter ne proizvaja toplogrednih plinov. Poleg tega solarni modul nima gibljivih delov, ne povzroËa sevanja ali hrupa in ima trajnost 40 let, zato ga v ekolopko bolj razvitih dræavah æe pogosto uporabljajo. Sicer pa bo elektrarna zgrajena v obliki samostojeËe kovinske konstrukcije v vi-pini 1,5 do 2,5 metra in bo imela nazivno moË 25kW. Razprostirala se bo na 400 kvadratnih metrih in bo obdana s kamnitim zidom, znaËilnim za tamkajpnjo pokrajino, ki bo sluæil tudi kot zapËita pred sunki vetra. STA, 16. marec KMALU ZNAN NA»RT PRIVATIZACIJE TE-TOL NaËrt privatizacije ljubljanske termoelektrarne toplarne naj bi na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo izdelali do konca marca, pri Ëemer se v javnosti kot najre-snejpa kandidata za nakup dræavnega deleæa omenjata druæbi Energetika in novoustanovljena Istrabenz-Gore-nje. Kot je znano, sta sedanja druæbenika v TE-TOL dr-æava z nekaj veË kot 65-odstotnim deleæem in mestna ob-Ëina Ljubljana s slabimi 35 odstotki. »eprav je naËrt privatizacije pe v pripravi, so v Energetiki prejeli ponudbo dræave za zamenjavo dræavnega deleæa v TE-TOL za deleæ Energetike v Geoplinu, kar naj bi bilo sprejemljivo tudi za mestno obËino, ki si æeli, da bi skupaj z Eneregti-ko postala veËinski lastnik v toplarni. Finance, 16. marec Priredil Brane JanjiÊ 19 OZABLJAMO NA TEMELJNE CILJE REGULACIJE Nova uredba vlade RS o doloËitvi trdne cene om-reænine, ki je zaËela veljati prvega marca, je glede na dejstvo, da ohranja postavljena razmerja med skupinami, za odjemalce praviËnejpa kakor uredba, ki jo je vlada sprejela 31. januarja 2003. Seveda pa ne prinapa odgovora na vprapanje, kaj se bo z omreænino dogajalo po prvem juliju letos. 20 Reguliranje cen za uporabo elektroenergetskih omreæij sodi med naj-pomembnejpe in tudi zahtevnejpe naloge energetskih regulatorjev. V Sloveniji je z letom 2003 zaËelo veljati prvo re-gulativno obdobje na tem podro-Ëju, doloËeno za leta 2003 do 2005. Z njim je Agencija za energijo RS na podlagi ekonomskih spodbud uvedla in opredelila sistem reguliranja in nadzora cen za uporabo elektroenergetskih omreæij. V okviru regulativnega obdobja je predvidena tudi letna stopnja dviga cen za omreænino, in sicer naj bi se leta 2004 za prenosno in distribucijsko omreæje poveËale za 15,03 odstotka in dodatno za 2,3 odstotka zaradi upoptevanja rasti indeksa cen industrijskih proizvodov. Bralcem Napega stika smo æe predstavili obpirne dejavnosti od oktobra 2003, ko smo pripravili in posredovali prvi predlog korekcijskih faktorjev oziroma cen omreænine v letu 2004, pa do konca leta 2003, ko je agencija objavila pravilnik z novimi cenami, vlada pa je nato dan pozneje oziroma zadnji dan v letu 2003 z uredbo doloËila trdno ceno omreænine v prvi polovici leta 2004. Glede na to, da je uredba v prvih pestih mesecih leta 2004 oziroma v prvi polovici drugega leta regu-lativnega obdobja agenciji odvzela zakonske pristojnosti pri dolo-Ëanju omreænine, smo takoj pripravili analizo uredbe oziroma razliËnih vidikov njenega uresni-Ëevanja, predvsem finanËnih posledic. Konec januarja smo vlado RS in Ministrstvo za gospodarstvo, kot predlagatelja uredbe, ter resorno ministrstvo, Ministrstvo za finance in Urad RS za makroekonomske analize in razvoj seznanili z napimi ugotovitvami. Med pomembnejpimi je bila, da je doloËitev trdne cene omreænine z dne 1. decembra 2003 moËno posegla v naËrtovano dinamiko zbiranja sredstev za elektroenergetska omreæja in zaradi neupopte-vanja sezon postavila odjemalce v neenakopraven poloæaj. Tarifni odjemalci bi v prvem polletju res plaËali manj omreænine, kot bi jo po objavljenem ceniku agencije, in sicer pribliæno 2,087 milijarde tolarjev manj, upraviËeni odjemalci pa celo 222 milijonov tolarjev veË. Posledica uredbe, ki je imela pibko pravno podlago, bi bilo dodatno poveËevanje cenovnih nesorazmerij med tarifnimi in upraviËenimi odjemalci, poveËala pa bi se tudi verjetnost nedovoljenega prelivanja sredstev med reguliranimi in nereguliranimi dejavnostmi. Ministrstvu za gospodarstvo, v vednost pa prej navedenim naslovnikom ter podjetjem prenosa in distribucije elektriËne energije, je agencija 19. februarja poslala pe dopis, v katerem smo zaprosili za mnenje v zvezi z neuradnimi tolmaËenji uredbe, ki so se zaËela pojavljati v strokovni javnosti, in za dodatne podatke v zvezi s pravno utemeljitvijo uredbe. Do dialoga v zvezi s tem ni priplo, je pa vlada RS 24. februarja objavila Uredbo o dopolnitvi uredbe o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen, in nanjo med drugim dodatno uvrstila tudi omre-ænino za distribucijsko in prenosno elektroenergetsko omreæje. Tri dni pozneje je bila v Uradnem listu RS objavljena pe nova Uredba o doloËitvi trdne (fiksne) cene omreænine za distribucijsko in prenosno omreæje, ki ob doloËitvi trdne cene od prvega marca pa do prvega julija letos upopteva v pravilniku in ceniku agencije uveljavljene sezone. S tem so bile upoptevane vsaj tiste pripombe agencije, ki so se nanapale na neenakopraven poloæaj odjemalcev zaradi neupoptevanja sezon v prvi uredbi vlade. Uredba o doloËi-tvi trdne cene omreænine, ki je bila sprejeta 24. februarja, je za odjemalce vsekakor praviËnejpa od prve. Cilj agencije po vsem tem dogajanju, ki ga ni mogla predvideti in na katerega ni imela vpliva, je zdaj predvsem postaviti Ëim bolj realne podlage za vzpostavitev pogojev za ponovni prevzem zakonskih pristojnosti doloËanja cen omreænine po izteku veljavnosti uredbe. Ob tem se postavlja dodatno vprapanje v zvezi z dejanskimi pristojnostmi agencije na tem podroËju, ki na eni strani izhajajo iz Energetskega zakona, po drugi pa so povezane z odloËi-tvijo vlade RS, da se na listo blaga in storitev, za katere se uporabljajo ukrepi vladne kontrole cen, doda tudi omreænina za distribucijsko in prenosno elektroenergetsko omreæje. Navedeni ukrep vlade RS namreË v praksi pomeni dvojni nadzor cen omre-ænine, pri Ëemer ima odloËilno vlogo oziroma zadnjo besedo vlada, in ne regulator. Agencija v sklopu svojih rednih nalog spremljanja delovanja reguliranih dejavnosti æe izvaja analize rezultatov poslovanja teh dejavnosti in reguliranih podjetij kot celote v letu 2003. Æe med letom smo naredili ptevilne analize, pregled prihodkov iz cen za uporabo elektroenergetskih omreæij v letu 2003, ki smo ga pripravili v zaËetku marca letos, pa je pokazal, da realizirani prihodki le minimalno odstopajo od prihodkov, ki jih je agencija naËrtovala v re-gulativnem okviru. Ker podjetja vseh podatkov, potrebnih za na-tanËnejpe analize, pe niso posredovala, bo agencija najpozneje do sredine aprila naredila vse na-Ërtovane analize in ugotovitve uporabila pri doloËanju prihodnjih ukrepov na tem podroËju. Æe doslej zbrani podatki pa potrjujejo, da sta uredbi zelo moËno posegli v regulativni okvir. Celovito ovrednotenje razmer v prvem letu regulativnega obdobja in posledic odloËitev vlade v prvem polletju leta 2004 torej za zdaj pe ni mogoËe. Poleg tega se v zvezi s prihodnjim delovanjem prenosnega in distribucijskih podjetij oziroma njihovih reguliranih dejavnosti pojavlja cela vrsta nejasnosti oziroma neznank, povezanih z naËrtovano reorganizacijo teh podjetij. Dodatne spremembe bo prinesel tudi novelirani energetski zakon, ki naj bi bil sprejet do vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Z vidika reguliranja dejavnosti prenosa in distribucije elektriËne energije je pomembno tudi dejstvo, da Ministrstvo za okolje, prostor in energijo v Ëasu sprejemanja regulativnega okvira pe ni potrdilo desetletnih razvojnih naËrtov podjetij in s tem naËrta vlaganja v omreæje. Zato je agencija v regulativnem okviru upop-tevala investicijska vlaganja, ki so jih predlagala regulirana podjetja, in jih po lastni presoji glede na realizacijo v preteklosti in oceno zmoænosti izvajanja v posameznem letu ustrezno prilagodila. Zdaj je ministrstvo na razvojne naËrte podjetij dalo soglasje, vendar pa naËrtovane vrednosti niso povsod enake tistim iz regulativnega okvira. Poleg tega ima vlada kot veËinska lastnica teh podjetij tudi moænost neposrednih posegov v njihovo naloæ-beno politiko. Ob vsem tem bi se kaj lahko zgodilo, da bi pozabili, zakaj je na tem podroËju predvidena regulacija oziroma kaj je temeljni cilj veËletnega regulativnega okvira. Ta je tako reguliranim dejavnostim kakor tudi porabnikom zagotoviti predvidljivost, enim z vidika pogojev poslovanja in priËa-kovanih poslovnih rezultatov, drugim z vidika cen energenta. »e gre za industrijske porabnike elektriËne energije, tudi njim s tem omogoËamo laæje naËrtova-nje in veËjo predvidljivost uspe-pnosti poslovanja. V sedanjih razmerah o predvidljivosti zagoto- vo ni veË mogoËe govoriti, pa tudi zanesljivost oskrbe zagotovo ni boljpa. Agencija zdaj nima vloge regulatorja, temveË sanatorja razmer. Zaradi cele vrste neznank in novih dejstev, ki se pojavljajo s sprejemanjem novih uredb, se agencija odloËa med razliËnimi moænostmi. Mednje sodijo: izvajanje obstojeËega regulativnega okvira s korekcijo objavljenih cen, uveljavitev objavljenih cen za leto 2004 ali nova doloËitev cen za krajpe obdobje. Agencija se lahko odloËi tudi za tako imenovani reopening oziroma odpiranje regulativnega okvira, pri katerem je mogoËe spremeniti oziroma prilagoditi nekatere izhodipËne toËke, ali celo za doloËitev novega regulativnega okvira. Iskanje najustreznejpe repitve nastalih razmer pomeni za agencijo veliko dodatnega, nepredvidenega dela. Glede na dejstvo, da se drugi regulatorji v Evropi ne sreËujejo s takimi posegi dræave, pa to prinapa tudi potrebo po celoviti oceni razmer na podroËju reguliranja elektroenergetskega sektorja v Sloveniji, pe posebej glede na zahteve direktive Evropske unije. Ob tem tudi ne moremo spregledati moænosti, da lahko vlada v drugi polovici leta znova poseæe v cene omreænine. Dr. Jože Koprivnikar Foto Dušan Jež 21 ETO©NJI POSLOVNI IZZIVI ELEKTRA MARIBOR Mariborska podjetja Elektro, Plinarna in Toplotna oskrba naj bi predvidoma pe v prvi polovici leta ustanovila hËerinsko druæbo za gradnjo novih kogeneracijskih objektov. V soproizvodnjo elektriËne in toplotne energije nameravajo v dveh letih vloæiti 1,3 milijarde tolarjev. Poleg tega letos naËrtujejo pe veË drugih pomembnih poslovnih projektov, s katerimi naj bi zagotovili nadaljnji razvoj podjetja. Na prvem mestu so vsekakor pospepene priprave na 1. julij 2004 in druge dejavnosti, ki jih distribuciji narekuje novela energetskega zakona. na in Toplotna oskrba namreË pokrivajo s svojo ponudbo veËino potreb po energentih v mestu in bodo povezana preko skupnega podjetja pomenila trdnejpo poslovno strukturo ob prehodu na skupni evropski energetski trg. DolgoroËno gledano pa je namen omenjene hËerinske druæbe ne le delovanje na podroËju mestnih projektov in v okviru Mestne ob-Ëine Maribor, temveË tudi na po-droËju industrijskih projektov. KljuËne dejavnosti v podjetju »eprav so v Elektru Maribor na-Ërtovali izgubo v vipini 1,285 milijarde tolarjev, so prejpnje leto 22 amero o ustanovitvi hËe- N rinskega podjetja na po- droËju kogeneracije je marca potrdil nadzorni svet Elektra Maribor. Kot je povedal Tomaæ OrepiË, Ëlan uprave Elektra Maribor, naj bi se o vipini lastninskih deleæev podjetij dogovorili v Ëasu priprave druæbene pogodbe. S sodelovanjem naj bi dosegli ugodne sinergijske uËinke v korist lastnikov vkljuËenih podjetij in uporabnikov tovrstnih storitev, hkrati pa bodo uresniËevali tudi temeljne usmeritve Slovenije, ki izhajajo iz NEP. V prvi fazi naj bi zgradili kogeneracijski objekt s plinsko turbino ali s plinskimi motorji v energetskem sistemu mariborskega javnega podjetja Toplotna oskrba, hkrati pa je predvidena tudi gradnja kogene-racijskega objekta na lokaciji Pristan. Uvajanje tega projekta je po besedah OrepiËa splet sodelovanja partnerjev, ki predstavljajo mestno energetiko in zaokroæujejo celotno poslovno verigo, in sicer od dobave zemeljskega plina, proizvodnje toplotne in elektriËne energije, pa vse do zagotavljanja odkupa toplote in elektrike. Mariborska podjetja Elektro, Plinar- Foto Miro Jakomin Tomaz Orešic, clan uprave Elektra Maribor. konËali s 194 milijoni tolarjev Ëistega dobiËka, kar je rezultat uspepnega poslovnega delovanja. Ambiciozne naloge si je vodstvo podjetja zastavilo tudi za tekoËe poslovno leto. Pred kratkim je nadzorni svet sprejel gospodarski naËrt za leto 2004, ki sledi temeljni strategiji podjetja in je rezultat delovanja notranjih in zunanjih dejavnikov. KljuËni izziv z informacijskega in trænega vidika, ki ga narekuje novela energetskega zakona, je gotovo 1. julij 2004, ko bo pribliæno 19 tisoË odjemalcev na obmoËju Elektra Maribor dobilo status upraviËenih odjemalcev. Pred kratkim so v podjetju oblikovali skupino strokovnjakov, ki pospepeno uresniËujejo vsebinski del tega projekta (priprava pogodb), na naslednji stopnji pa se bodo lotili naËrtovanja trænih dejavnosti. Poleg omenjenih nalog pa so za Elektro Maribor - kar seveda velja tudi za druga distribucijska podjetja - dolgoroËno pomembne tudi naslednje naloge oziroma prelomnice, ki jih uvaja novela energetskega zakona: 1. julij 2007, ko bodo tudi tarifni odjemalci postali upraviËeni odjemalci (gre za popolno sprostitev trga z elektriËno energijo), uvedba sistemskega operaterja in pravna loËitev dejavnosti upravljanja in træenja. Tako v tem trenutku sodi med najbolj kljuËne naloge na podroËju preoblikovanja distribucijskega sektorja prav ustanavljanje Holdinga slovenske distribucije (HSD). OrepiË je omenil tudi, da bodo letos v podjetju Elektro Maribor namenili najveË pozornosti kakovostnemu uresniËevanju glavnih nalog podjetja, med katerimi je omenil pe zlasti zanesljivo in kakovostno dobavo elektriËne energije konËnim uporabnikom. Da bi lahko ta cilj tudi v prihodnje dosegali z optimalnimi stropki, so seveda potrebne nove investicije (RTP Melje, RTP Murska Sobota itd.) Ob tem pa si zelo prizadevajo tudi za Ëim bolj prijazne storitve uporabnikom elektriËne energije. Pospešeno uvajanje kontrolinga Poleg æe omenjenih zunanjih dejavnikov - prilagajanje spremembam v energetski zakonodaji - podjetju narekujejo hiter tempo delovanja tudi notranji dejavniki. Eden kljuËnih procesov, ki jih uvajajo v letu 2004, je funkcija kontrolinga. S pomoËjo svetovalnega podjetja so jo zaËeli uvajati æe proti koncu minulega leta. V prvi fazi so opravili pregled ob-stojeËih kategorij kontrolinga v podjetju. V drugi fazi so doloËili prihodnjo obliko strukture in obsega kontrolinga v podjetju. Pri tem je gotovo kljuËnega pomena doloËanje sistemov kontrolinga. Tako bo kontroling imel pest sistemov, kot so organizacijski sistem, informacijski sistem, stropkovni sistem in investicijski sistem ter sistem podpore odloËanja in sistem ocenjevanja uspepnosti. Za samo delovanje podjetja sta klju-Ënega pomena stropkovni in investicijski sistem. Trenutno poteka uresniËevanje tretje faze, to je implementacija. Uprava je 1. aprila imenovala Andrejo ZeleniË MariniË za vodjo delovne skupine, ki se ukvarja z uvajanjem kontrolinga. ˜Nap cilj je, da kontroling ne bi obtiËal kot nek teoretiËni model v predalu, temveË ga z vso resnostjo in podporo uprave æelimo tudi dejansko spraviti v polno æiv- ljenje. V kontrolingu vidimo kljuËno stratepko poslovno funkcijo v podjetju. Vidimo ga kot funkcijo, ki naj bi omogoËala merjenje uËinkovitosti izvajanja posameznih procesov v podjetju. Zavedamo se namreË naslednjega: »esar ne moremo meriti, tega v podjetju tudi ne moremo izbolj-pevati! In vsak proces potrebuje neke merljive, sprejemljive kategorije,« je pojasnil OrepiË. Ob tem je pe omenil, da poteka uresniËevanje projekta nove sistematizacije z opisom in vrednotenjem delovnih mest ter novim plaËnim sistemom. V sektorju storitev, ki ga od 1. februarja naprej vodi Andrej KosmaËin, zdruæujejo enote, racionalizirajo poslovanje in spremljajo uËinko-vitost po dodani vrednosti na zaposlenega. V sektorju træenja pa veliko pozornost namenjajo napovedovanju porabe elektriËne energije in zniæevanju odstopanj od voznih redov v odvisnosti od vremenske napovedi in drugih dejavnikov, kar so zelo uspepno uresniËili æe lani. Miro Jakomin Tomaæ OrepiË je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inæenir strojniptva. S trænimi dejavnostmi je praktiËno povezan æe vse od za-Ëetka odpiranja trga z elektriËno energijo. Kot direktor je pest let vodil podjetje Glas 2000, d. d., ki se je ukvarjalo s svetovanjem upraviËenim odjemalcem na trgu z elektriËno energijo. Od 1. maja 2003 naprej opravlja delo Ëlana uprave javnega podjetja Elektro Maribor. Poleg raznih obveznosti v prostem Ëasu, kolikor mu ga pe ostane, pripravlja tudi magistrsko delo na podroËju ekonomskih znanj, smer finance. 23 ZA VARNOST NE KR©KO POSKRBLJENO V NE Krpko so lani dokonËali prvi desetletni varnostni pregled. Pregled so izdelali skladno s priporoËili Mednarodne agencije za atomsko energijo o izvajanju varnostnih pregledov v jedrskih elektrarnah. Po evropskih jedrskih elektrarnah je praksa, da tovrstne preglede opravijo vsakih deset let. V Ameriki imajo drugaËen sistem za redno spremljanje varnosti in sproti nadgrajujejo varnost v skladu z razvojem predpisov, tehnologije in industrijskih standardov. Tudi lanski pregled v Krpkem je pokazal, da je varnost nujni pogoj za obratovanje elektrarne. Povod za odloËitev izdelave desetletnega varnostnega poroËila je bila leta 2001 izdana odloËba Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost (URJSV) in pa leta 2002 sprejeti zakon o varstvu pred ionizirajoËimi sevanji ter o jedrski varnosti.Slednji prav tako vsebuje zahtevo po desetletnem varnostnem pregledu elektrarne. Po naslednjem varnostnem pregledu bo NEK upravi za jedrsko varnost predlagala po-daljpanje obratovalnega dovoljenja elektrarni za naslednjih deset let. Podobno prakso izdelave varnostnega poroËila imajo tudi po drugih evropskih dræavah, vendar pa tam tovrstno poroËilo ni nujno podlaga za terminsko doloËeno obratovalno dovoljenje. ˜Izdelave varnostnega poroËila smo se lotili v veË fazah. V prvi smo pripravili program izdelave poroËila na podlagi navodil Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki predpisuje, kaj mora tovrstno poroËilo vsebovati in katere vrste ocen in analiz se pri izdelavi uporabljajo. NaËrt je odobrila URSJV, ki pa je tudi izrabila moænost, da program pregleda misija IAEA in tako ugotovi, ali ustreza njihovim zahtevam. Tako smo imeli v elektrarni septembra 2001 na delovnem obisku misijo IAEA. Njenim Ëlanom smo predstavili naËrt izdelave poroËila, pokazali dokumentacijo in imeli z njimi razprave na to temo. Tako kot je obiËaj pri tovrstnih misijah, so tudi po obisku pri nas naredili poroËilo s predlogi za izboljpanje programa in ga posredovali republipki upravi, ki nam je zatem izdala odloËbo,« je postopek priprav na izdelavo poroËila pojasnil Joæe ©piler, vodja oddelka za analize v NE Krpko in vodja izdelave varnostnega pregleda s strani elektrarne. Izdelave pregleda so se lotili v zaËetku leta 2002 in ga konËali decembra lani. Pri tem so angaæirali zunanje izvajalce, saj za tako obseæno in dolgotrajno delo lastnih strokovnjakov v elektrarni nimajo na voljo. VeËino dela so opravili Westinghouse, Geome-trix skupaj z domaËimi izvajalci na Ëelu s fakulteto za gradbeniptvo iz Ljubljane, ABS Counsul-ting in Enconet. Zunanji izvajalci za tovrstna dela po besedah Joæeta ©pilerja pomenijo tudi veËjo neodvisnost konËnega izdelka, ki je po vsebini najobseænejpa, naj- bolj sistematiËna in celovita analiza ter ocena varnosti elektrarne vse od zaËetka obratovanja pa do danes, to je v 23 letih njenega delovanja. Skladno s programom so obdelali ustreznost lokacije elektrarne, pri Ëemer so ugotavljali, ali so v letih obratovanja nastale spremembe, ki vplivajo na ustreznost lokacije. Med te spremembe bi lahko pteli jezove na Savi, mo-ænosti poplav, seizmiËnost lokacije. Posebnega pregleda so bili de-leæni desetletni pregledi in raziskave geofizikalnih meritev na terenu. Pri pregledu projekta elektrarne je bil pomemben vidik pregled in primerjava modernih varnostnih standardov z dejanskimi stanjem na elektrarni, z namenom, da se predlagajo tiste izboljpave, ki so varnostno in stropkovno upraviËene. Pregled obratovanja je zajemal vse procese, od obratovanja, testiranja opreme do njenega vzdræevanja. Pregledano je bilo stanje opreme glede na procese staranja in ko-rozijsko-erozijske uËinke, ki lahko zmanjpajo funkcionalnost opreme. Pri inæenirskih dejavnostih so ugotavljali, ali so te vodene na ustrezen naËin in ali je dokumentacija dopolnjena skladno s spremembami, ki nastajajo na opremi zaradi njene zamenjave ali dopolnitve. Poleg vsega tega so bili posebnega pregleda dele-æni radioaktivni odpadki, in sicer, ali jih v elektrarni ustrezno oznaËujejo, z njimi pravilno ravnajo in jih primerno skladipËijo. Nadalje so bili pregledani administrativni vidiki elektrarne, kot je njena organiziranost, usposabljanje zaposlenih, prenos obratovalnih izkupenj in zagotavljanje kakovosti. Prav tako so bili na repetu naËrtovanje in ukrepi ob izrednih dogodkih, vodenje elektrarne v takih primerih in ustreznost povezav z zunanjimi institucijami, ki so aktivirane za tak primer. Posebno poglavje je namenjeno tudi radiolopki zapËiti in oceni vplivov elektrarne na okolje Posodobitve so stalnica v Krškem ˜Proces pregledov v elektrarni je potekal tako, da so izdelovalci najprej pregledali moderne varnostne standarde in industrijsko prakso in s tem postavili okvir, kako bi moderna elektrarna takega tipa, kot je napa, morala izgledati, in zatem ta okvir primerjali z obstojeËim stanjem pri nas, ter ugotavljali, kje so razlike. Za Foto Minka Skubic vsako ugotovljeno razliko so predlagali priporoËilo in predlog uskladitev. Ko smo imeli listo pri-poroËil, smo se lotili presoje, katera od teh priporoËil so stro-pkovno in varnostno najbolj uËinkovita za napo elektrarno. Te predloge smo zdruæili v konËnem povzetku in predlagali URSJV, da se izvedejo do naslednjega 10-letnega varnostnega pregleda elektrarne,« je pojasnil postopke dela varnostnega pregleda Joæe ©piler. Celoten varnostni pregled je bil dokumentiran v 35 poroËi-lih, ki obsegajo skupaj veË kakor 5000 strani. Projekt je imel tri temeljne cilje. PrviË pokazati, da je elektrarna danes toliko varna, kot je bila takrat, ko je zaËela obratovati. Celoviti uËinki vseh sprememb, ki smo jih uvajali, niso zmanjpali varnosti. DrugiË, procesi staranja: erozija in korozija, ki sta opazni, sta pod ustreznim nadzorom, stanje opreme je zadovoljivo, in elektrarna lahko varno obratuje naslednjih deset let. TretjiË, z uvajanjem izboljpav iz naslova modernih varnostnih standardov pa se bodo razlike med 23 let staro krpko elektrarno in novimi tovrstnimi elektrarnami minimizirale. Sicer pa obseg predlaganih iz-boljpav ni prav dolg, ker elektrarna ves Ëas sama skrbi za modernizacijo in se prilagaja novim standardom in varnostnim zahtevam, predvsem ameripkim, kamor po tehnologiji sodi. Kot ugotavlja sogovornik, konËna ocena varnostnega pregleda potrjuje dosedanje ocene, ki so jih dobili od ptevilnih mednarodnih misij, da je krpka jedrska elektrarna primerljiva z jedrskimi elektrarnami v zahodnem svetu. Posebnih preseneËenj zanje ni bilo. Podobno kot po drugih jedrskih elektrarnah se tudi v NEK pojavlja vprapanje, kako zagotoviti Ëim bolj zanesljivo napajanje pomembne opreme z elektriËno energijo. Tudi v Krpkem razmi-pljajo o prigraditvi manjpega dodatnega dizel agregata. NaËrtuje-jo tudi dodatne prikljuËke pri obstojeËih rezervarjih za vodo, ki bodo poveËali zanesljivost pri zagotavljanju dovolj velikih koli-Ëin vode. Repili bodo tudi pibko toËko pri morebitnem zlomu cevovoda v bliæini baterijskega prostora in v ta namen vgradili izolacijski ventil. Nekaj bo tudi sprememb v procedurah za obratovanje in vzdræevanje. V manjpi meri so ugotovljene pomanjkljivosti iz varnostnega pregleda vkljuËili æe v petletni naËrt, ki ga je sprejel nadzorni svet elektrarne tik pred koncem leta. V celoti pa jih bodo vkljuËili v akcijski naËrt. ˜Izdelava desetletnega varnostnega pregleda je koristna tako za nas v elektrarni, pe bolj pa za upravni organ, kajti z njegovo pomoËjo pride do celovite ocene, kakpno je stanje elektrarne glede na procese, ki se v njej dogajajo, in glede na nove varnostne zahteve,« je konËal Jo-æe ©piler. Hkrati pa je tovrstni varnostni pregled lahko v koristno pomoË lastnikoma pri vsakokratnem sprejemanju odloËitev, ko je posredi varnost objekta, ki je nujen pogoj za obratovanje vsake jedrske elektrarne. Minka Skubic Jože Spiler v ?EC MOŽNOSTI ZA SHRANJEVANJE RAO Dokumenti s podroËja nizko, srednje in visoko radioaktivnih odpadkov, ki so sprejeti ali v pripravi, ter aktivnosti pri uresniËevanju meddræavne pogodbe o NE Krpko, ki se nanapajo na to problematiko in so po strokovni plati morale biti konËane do zaËetka letopnjega marca, so bili povod druptvu jedrskih strokovnjakov, da so druptveno predavanje posvetili razvojnim moænostim za odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov. 26 Zagotovo najbolj pristojna oseba za vse vrste radioaktivnih odpadkov, dr. Miran VeseliË, direktor Agencije za RAO, je v uvodu svojega predavanja dejal, da je imela Slovenija pri visoko radioaktivnih odpadkih doslej strategijo Ëakaj in glej, sedaj pa je priplo do spremembe v strategijo glej in beri. Za zdaj je naËrtovana æivljenj-ska doba rednega obratovanja NE Krpko do leta 2023, meddr-æavna pogodba pa predvideva delitev odpadkov iz elektrarne, Ëe se lastnika do leta 2025 druga-Ëe ne dogovorita. Trenutno je v Krpkem 650 ton urana in leta 2023 naj bi ga bilo 940 ton, dolgo-æivih RAO pa je 3700 kubiËnih metrov in jih bo do leta 2023 13130 kubiËnih metrov. Je pa realna moænost podaljpanja obratovanja elektrarne in s tem pove-Ëanja koliËin vseh vrst RAO odpadkov. Evropska direktiva trenutno predvideva, da dræave z jedrskim programom najdejo lokacije za shranjevanje RAO do leta 2008, kar pomeni sprejetje programov shranjevanja do leta 2005. V ta namen je treba prouËi-ti moænosti gradnje nacionalnega odlagalipËa, izvoza odpadkov z zaËasnim odlaganjem v tuji dræa-vi ali pa poiskati in se vkljuËiti v mulitnacionalno regijsko odlaga- lipËe. Razlika med tremi moæno-stmi je predvsem v vipini stro-pkov. Shranjevanje visoko radioaktivnih odpadkov na suhem je mogoËe v soli ali magmatskih kameninah in za napo dræavo je vprapljivo, ali sploh imamo pogoje za tovrstno odlagalipËe. V nadaljevanju je dr. VeseliË postregel s podatki, da so na ekspertni ravni s pomoËjo IAEA pri-pli do izraËuna, da bi za visoko RAO, kjer je cena odlaganja v trdnih kameninah od devetsto do tisoË evrov za kilogram urana, potrebovali od 520 milijonov do milijardo dolarjev za tovrstno skladipËe, kar ni ekonomiËna opcija za napo dræavo. Tako trenutno naËrtujemo odlaganje visoko RAO v vertikalnih japkih s horizontalnim odlaganjem, alternativa je pe odlaganje v glini, kjer so vipji vhodni stropki, in pa odlaganje v globokih vrtinah. Prav vrtine so priporoËljive za deæele z majhnimi jedrskimi programi, saj je tovrstno shranjevanje bistveno cenejpe - okrog 60 milijonov evrov za vrtino. Pri nas je ustrezna geologija tal za tovrstne vrtine v vzhodni Sloveniji. Problem pri tovrstnem shranjevanju pa je ustrezna temperatura zemlje. Pred odloËitvijo za katero koli skladipËe za visoko RAO mora imeti naša država razvojno strategijo na tem podrocju, ki bo odgovorila na vprašanje, ali se bomo odlocili za izvoz za vsako ceno in ali je to tudi eticna rešitev. Vsekakor pa bo po Veselicevem mnenju vmesno suho skladišce nujnost. 0 spremenjenem gledanju na multinacionalna odlagališca tudi v Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA), kjer je desetletje veljalo nacelo, da vsaka država poskrbi za odlaganje svojih odpadkov, je v nadaljevanju govoril dr. Andrej Stritar, direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost. Tovrstno odlagališce pomeni predvsem bolj racionalno porabo denarja in vecjo varnost. Gradnja vecjega števila manjših odlagališc je dražja in skrb za varnost bolj razpršena in zanesljiva, kot je ta lahko na enem mestu. Stritarja ne skrbijo velike jedrske države, te bodo rešile svoj problem (Skandinavske dežele ga že rešujejo), ostajajo male države z malimi jedrskimi programi, pri katerih bo strošek gradnje lastnega odlagališca velik, prav tako pa bo velik tudi strošek za morebitni izvoz v tujo državo, ki bo pripravljena vzeti tovrstne odpadke. Prav zato je nastala pobuda, da bi Slovaška, Madžarska, Hrvaška, Avstrija, Bolgarija in Slovenija, ki imajo skupno osem jedrskih elektrarn s 1200 MW in 730.044 kvadratnimi kilometri skupnega ozemlja, zacele razmišljati o skupnem odlagališcu visoko RAO, ki bi po do zdaj znanih podatkih stalo za vso regijo od devet do dvajset milijard evrov. Ideja je v zacetni fazi. Po Stritarjevih besedah je bila v mednarodni agenciji dobro sprejeta, bo pa za njeno nadaljnjo obdelavo nujno potrebno startati s predis-pozicije, da je tovrstno skladišce, ki bi lahko bilo komercialno zelo uspešno, v vsaki izmed omenjenih držav, pa tudi, da se to rešitev ne izbere, ce ni vsaj pol cenejša od drugih možnosti. Seveda pa bo tako kot pri nizko in srednje radioaktivnih odpadkih tudi tu glavna težava javno mnenje in pa preskok v miselnosti, ali naj cakamo ali naj kaj naredimo. Minka Skubic V Sloveniji je trenutno najbolj aktualno repevanje odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. V Centralnem skladipËu radioaktivnih odpadkov v Brinju gredo obnovitvena dela h koncu in je naËrtovan tehniËni prevzem za drugo polovico aprila. Pri visoko RAO smo v fazi spremljanja razvoja dogodkov na tem podroËju v svetu. Foto Arhiv Agencije RAO 27 ENSKE V JEDRSKI STROKI Od lanskega poletja deluje v druptvu jedrskih strokovnjakov sekcija æensk, ki delajo na podroËju jedrske tehnologije, z imenom Alfa. Vodi jo mag. Nadja Æeleznik iz Agencije za radioaktivne odpadke. Z njo je tekla beseda o delu æensk v tej panogi in njihovi prepoznavnosti v njej. 28 Æensk, ki delajo na po-droËju jedrske tehnologije, je kar precej. Ugotovile so, da so premalo prepoznavne, in zato so ustanovile svojo sekcijo. Prav tako so ugotovile, da med mopkimi kolegi poteka pretok informacij bolje kakor med njimi, kar je bil eden od povodov, da so se po vzoru iz tujine organizirale na nacionalni ravni in se s tem vkljuËile v Win Global, ki zdruæuje vsa tovrstna nacionalna zdruæenja. Po besedah mag. Nadje Æeleznik so svoje delo opredelile v programu, ki obsega ozavepËanje javnosti o jedrskih in sevalnih dejavnostih, v katerih delujejo æenske, izmenjavo informacij v zdruæenju, povezavo poklicev v zdruæenju, predvsem s predstavitvijo delovnih podroËij Ëlanic, ptudijskih ogledov in sreËanj. Nadalje je v program zajeta organizacijska podpora æenskam v tej stroki in povezava s sekcijami v druptvu jedrskih strokovnjakov. »lanice druptva, trenutno jih je dobra dvajseterica, delajo v Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost, Agenciji RAO, Onkolopkem inptitutu, Kliniki za nuklearno medicino, Inptitutu Joæef Stefan in drugih raziskovalnih organizacijah, Zavodu za varstvo pri delu in seveda NE Krpko. V omenjenih organizacijah opravljajo predvsem strokovno zahtevna dela. Kot pa so ugotovile, æensk na vo- dilnili položajih na jedrskem podrocju pri nas ni. Najvišja delovna mesta so vodje oddelkov, v NE Krško, ki je številcno najmocnejša organizacija s tega podrocja, pa jih tudi na tej ravni ni. ˜Menim, da smo æenske na tem posebnem podroËju dela lahko prav tako uspepne. Smo vestne, delovne, imamo posluh za sodelavce, ne manjka nam strokovnosti, manjka pa nam razmeram in situaciji primerno razpredeno delovanje na vseh podroËjih,« je samokritiËno povedala predsednica in dodala, da so æenske na tem podroËju neformalno podcenjene, saj se morajo bolj dokazovati in veË delati ter biti najmanj toliko dobre kot mopki kolegi na podroËju jedrske stroke. Nadja Æeleznik dela vsak dan v sluæbi do pestih zveËer. Doma ima druæino z dvema otrokoma, starima devet in trinajst let. Prizna, Foto Minka Skubic Mag. Nadja Železnik da ji je pri gospodinjskih obveznostih v pomoË mati. »e æeli opraviti vse delo, ki ga zahteva vodenje sektorja za naËrtovanje in razvoj v Agenciji RAO, druge izbire nima kot navedeni delavnik. Trenutno so na njeni pisalni mizi gradiva za pripravo dokumentov s podroËja radioaktivnih odpadkov in njihovo razgradnjo za vlado in dræavne institucije. Med njimi je najbolj aktualen Program razgradnje NEK ter odlaganje NSRAO in jedrskega goriva, ki se æe konËuje in bo pel v kratkem na meddræavno komisijo v sprejem. V devetletnem delu na Agenciji RAO je sogovornica vodila sanacijo skladipËa radioaktivnih odpadkov v Zavratcu, prav zdaj se pod njenim vodstvom posodablja skladipËe NSRAO v Brinju, bila je vodja nekaj mednarodnih projektov, trenutno pa je pristojna tudi za stike z javnostmi na agenciji. Njeno delo je zelo raznoliko, od povsem ptudijskega do raziskovalnega pa do konkretnih del. Za posodobitev centralnega skladipËa NSRAO v Brinju je bilo treba najprej narediti projektno nalo- go, pridobiti vsa ustrezna dovoljenja in soglasja, voditi upravni postopek, narediti poroËilo o vplivih na okolje in varnostno poroËilo, izpeljati javni razpis in izbrati izvajalce. Æe na tem konkretnem projektu je Æeleznikova lahko preverila koristnost sekcije Alfa. Medsebojna izmenjava informacij in pridobivanje dokumentov je postala po dobri polovici leta delovanja sekcije eno-stavnejpa. Kot fizikarko z magisterijem iz reaktorske fizike in prijavljenim doktoratom na Filozofski fakulteti iz Ëlovepkega dojemanja radioaktivnosti in odlaganja radioaktivnih odpadkov jo delo, ki ga opravlja, veseli in ji pomeni tudi sprostitev. Napisati sto strani ptu-dijske naloge, ji ne dela teæav. Zaveda pa se, da zahteva delo na podroËju jedrske fizike nenehni trening moæganov, stalno iskanje informacij, ki jih morap znati tudi interpretirati. PodroËje dela radioaktivnih odpadkov pa zahteva veliko akumuliranega znanja in diplomant fakultete potrebuje vsaj dve leti, da pridobi temeljno znanje s tega podroËja. Na vprapanje, ali so æenske bolj primerne za promocijo jedrske tehnologije v miroljubne namene in iskanje repitev za odlaganje RAO, Æeleznikova odgovarja pritrdilno. ˜Æenske smo tiste, ki poznamo veËji strah, in Ëe strokovnjakinja reËe, da je nekaj varno, to zagotovo prispeva k veËji verodostojnosti informacije,« je nadaljevala predsednica æenske sekcije jedrskih strokovnjakinj. Skupaj z mopkimi kolegi udejanjajo enega od poglavitnih ciljev, in sicer da se o jedrskih dejavnostih obvepËa objektivno. Da pa delo na jedrskem podroËju ni samo strokovno, so Ëlanice in Ëlani druptva jedrskih strokovnjakov dokazali na druptvenem plesu v zaËetku februarja na OtoËcu. Udeleæilo se ga je okrog sto pripadnikov obeh spolov. Minka Skubic KORONA INŽENIRING d.d. Cesta v Mestni log 88A, 1000 Ljubljana Tel: +386 1 280 35 00 Faks: +386 1 280 35 20 E-pošta: korona@korona.si KORONA POWER ENGINEERING CELOVITO OBVLADUJEMO ENERGETIKO inženiring svetovanje projektiranje izdelovanje študij programske aplikacije vodenje in izvajanje projektov www.korona.si 29 E-TOL TRŽI SEKUNDARNO REGULACIJO V TE-TOL so o projektu sekundarne regulacije zaËeli razmipljati pred dvema letoma. Lani so investicijo vnesli v naËrt in jo v enem letu uresniËili. Od letopnjega leta v okviru EES uspepno opravlja svojo vlogo. 30 Po besedah Staneta Ko-privška, tehnicnega direktorja TE-TOL, jih je k izvedbi projekta sekundarne regulacije spodbudil trg in z njim povezana priložnost, da to storitev ponudijo Elesu kot sistemsko storitev. Drugi razlog pa je bila potreba po vodenju proizvodnega procesa po moci proizvodnje elektricne energije na pragu elektrarne, s cimer so želeli cim bolj zmanjšati odstopanja od voznih redov, ki jih uprav-ljalec prenosnega omrežja (UPO) sankcionira. Preden so se odlocili za investicijo, so izdelali študijo možnih sistemskih storitev TE-TOL, ki je opredelila možna obmocja primarne, sekundarne ter terciarne regulacije za posamezne agregate. Ker v TE-TOL poteka kompleksen tehnološki proces, ki obsega proizvodnjo elektricne energije, toplote in tehnološke pare, jim je Siemens, ki ima izkušnje z izvedbo podobnih projektov vodenja termoenergetskeih objektov, izdelal idejni projekt zahtevne investicije, v katerem so bili opredeljeni vsi tehnološki podsklopi, ki sodelujejo v procesu vodenja celotnega proizvodnega procesa. »Instalacija centralnega vodenja pri kombinirani proizvodnji se zelo razlikuje od klasicnih elektrarn. Pri socasni proizvodnji elektricne in toplotne energije je podlaga za proizvodnjo toplotni del, ki pa se prilagaja trenutni porabi toplote, in je zato proizvodnja elektriËne energije v neposredni odvisnosti od proizvodnje toplotne energije. To pa pomeni, da mora sistem avtomatizacije nenehno usklajevati vrednosti posameznih merilnih veliËin, kot so natok pare na turbino, obremenitev kotla, temperaturo in pretok toplotnih postaj itd. Pri tem mora sistem avtomatizacije upoptevati razliËne reæime obratovanja, ptevilo trenutno vkljuËe-nih treh blokov, obremenjenost toplotnih postaj ter stalno izraËu-navati zgornjo in spodnjo mejo moæne proizvodnje elektriËne moËi. V veliko pomoË pri uspe-pnem usklajevanju razliËnih zahtev pri proizvodnji elektrike in toplote nam je akumulator toplote, ki je bil vkljuËen v toplarnipki sistem pred pestimi leti in ima mo-ænost shranjevanja do 900 MWh Foto Minka Skubic Stane Koprivšek: »Izkoristili smo priložnost, ki jo ponuja trg.« toplote, kar lahko zadostuje za deveturno najveËjo proizvodnjo toplote na pragu TE-TOL,« je zahtevnost projekta sekundarne regulacije pojasnil Stane Menart, vodja projekta. Projekt jim je izvedel Siemens, ki v tovrstne projekte vkljuËuje strokovnjake z vsega sveta, saj jih ni na pretek. Tako je v TE-TOL na primer sodeloval avstralski strokovnjak. Pomembno pa so sodelovali tudi domaËi obratovalci in vzdræeval-ci, ki so opravljali tudi ves nadzor nad 80 milijonov vredno na-loæbo. Sedaj sekundarna regulacija v Mostah deluje tako, da centralni regulator obteæbe - krmilnik Si- matic PCS7 - dobiva veËino podatkov od podsistemov (regulacija turbine ter toplotnih postaj) po protokolu Profibus. S sistemom krmiljenja 110 kV stikalipËa ter republipkim centrom vodenja pa komunicira po protokolu IEC 870-5-101. Regulacije kotlov za zdaj niso neposredno povezane v centralni regulator, kar jim omo-goËa ohraniti enostavno moænost kriænega obratovanja med posameznimi kotli in turbinami. Omejitve o proizvodnji kotlov vnese operater roËno. Zahteva po moËi na pragu elektrarne lahko pride iz RCV pri normalnem obratovanju ali pa iz podatkovne baze na operaterjevem raËunalniku, kamor operater vpisuje urne vrednosti voznega reda. Z uporabo raËunalnika je tudi mogoËe vkla-pljati posamezne agregate za sekundarno regulacijo, nastavljati sorazmerni deleæ elektriËne obremenitve posameznega agregata glede na zahtevano vrednost na pragu objekta in spreminjati meje, v katerih lahko RCV izvaja sekundarno regulacijo. Kot sta povedala sogovornika, so dela Ëasovno izvajali skladno z moænostmi spreminjanja regulacij in izvajanja zagonskih preizkusov posameznih podsklopov. Spomladi so opravili optimizacijo kotlovskih regulacij, julija je pr-viË poskusno obratoval prvi blok v sekundarni regulaciji. Jeseni so optimizirali regulacijo toplotnih postaj ter vklopili tretji blok v sekundarno regulacijo, potem ko so zamenjali sistem krmiljenja in regulator turbine, kar je bilo pogoj za zaËasni prevzem in zaËetek poskusnega obratovanja investicije. Poleg doseæenih glavnih ciljev investicije so s centralnim regulatorjem uvedli tudi napravo za vodenje, nadzor in usklajevanje obremenitev med posameznimi tehnolopkimi podsklopi, kar jim je pri vodenju tehnolopko kompleksnega objekta v veliko pomoË. Na zahtevo Upravljalca prenosnega omreæja je sistem sekundarne regulacije TE-TOL od za-Ëetka letopnjega leta vkljuËen v elektroenergetski sistem Slovenije in do danes neprekinjeno obratuje. Minka Skubic Dalen, d.o.o. Zavetipka 1, 1000 Ljubljana tel.: 01 25-61-598, 01 25-61-597, fax.: 01 25-61-596 e-mail: info@dalen.si INŽENIRING NA PODROCJU: - Daljnovodnih, prenosnih in razdelilnih omrežij - Transformatorskih in razdelilnih postaj ter razklopišc vseh napetostnih nivojev - Razsvetljave prometnih, industrijskih in športnih objektov ter žicnic za javni promet - Elektrifikacije železnic s pripadajocimi objekti in napravami POSREDUJEMO: - Idejne zasnove - Projektiranje - Gradbena, gradbenomontažna in elektromontažna dela - Zaganjanje in zagon sistemov TRŽIMO: - Elektrogospodarske prenosne in razdelilne mreže - Elektrificirane železniške vozne mreže 31 KONCESIJA ©E ZDALE» NI GRADNJA Strahovi krajanov Dolenje Trebuse o gradnji hidroelektrarne na njihovem obmocju so preu-ranjeni. Pridobitev koncesije za izkorišcanje vode se ne pomeni zacetka gradnje, pomeni pa, da ima nosilec koncesije možnost in priložnost, da bo na vodi, za katero pridobi koncesijo, gradil on in ne kdo drug. Tega so se pri Soških elektrarnah pravocasno zavedli. gradnjo pri nas tudi tujci. Pred leti so razmišljali in idejno snovali vecjo akumulacijsko liidroelek-tarno na Ucji, ki je sedaj zašcitena v okviru programa Natura 2000, zaradi prvinskosti. »Skladno z našo razvojno politiko smo dali pobudo za razrešitev koncesijskega obmocja na reki Idrijcii. Za odsek do Bace pri Modreju že imamo podeljeno koncesijo, sedaj pa bi jo želeli podaljšati do spodnje Idrije, do naše HE Marof na tej reki. Druga naša vloga se nanaša na reko 32 Sopke elektrarne imajo skladno z zakonom o vodah pridobljene koncesije za odseke voda, kjer stojijo njihove velike in male hidroelektrarne. Pole tega so tik pred tem, da dobijo posebno koncesijo za odstranjevanje naplavin iz lovil-nih jam rek Tolminke in BaËe, saj pri SENG-u uvrpËajo ËipËenje akumulacij pri HE na SoËi, kjer se prod iz Tolminke in BaËe na-napa, kot vzdræevalna dela pri obstojeËi hidroelektrarni Doblar. Za izkoripËanje vode plaËujejo skladno s koncesijskimi pogodbami za velike HE sedem odstotkov od prodane elektriËne energije in pri malih HE tri odstotke od prodanih kWh koncesijskega prispevka, in sicer 40 odstotkov dobi dræava in 60 odstotkov lokalna skupnost. Poleg æe pridobljenih koncesij za gospodarno izkoripËanje vode za proizvodnjo elektriËne energije, kjer æe stojijo hidroelektrarne, so po besedah Alide Rejec, pomo-Ënice direktorja za razvoj SENG, pri njih zainteresirani za pridobitev koncesij tudi na rekah, kjer so pe potencialne moænosti za gradnjo hidroelektrarn. Predvsem so zainteresirani, da dobijo koncesije, preden bi bile podeljene komu drugemu, saj bodo z odpiranjem meja zainteresirani za Knežo. Za zgornji del te reke tudi že imamo koncesijo, to je del, kjer stoji naša MHE, za spodnji del imajo koncesijo zasebniki, zduženi v Knežco, d.o.o, za srednji del pa smo še zainteresirani, ker je še neizkorišcen,« je konce-sionarske želje SENG-a pojasnila Alida Rejec. Povedala je še, da išcejo koncesije za tiste dele rek, kjer je ocenjen primeren bruto energetski potencial, ki je izracunan na osnovi srednjega letnega vodotoka ter bruto padca na tem odseku. Na takih podlagah bi lahko gradili na Knezi normalno malo pretocno hidroelektrarno ali pa tudi manjšo akumulacijsko HE, odvisno, kaj bo vsebovala koncesijska pogodba. Soške elektrarne kot koncesionar so v vlogi predlagale, kaj je mogoce graditi, država kot koncendent pa se bo odlocila, kaj bo izbrala. »Toda graditev HE na Idrijci je še dalec. Zadnji zbor krajanov v Dolenji Trebuši jemljemo kot testiranje lokalne skupnosti, kako Foto Dušan Jež bi sploh sprejela energetski objekt v svojem okolju. Za omenjeni del Idrijce smo pobudo za pridobite koncesije æe vloæili. Pa tudi, ko je koncesija æe podeljena, pe ni natanËno doloËeno, kakpen objekt bo stal. To je stvar investicijske dokumentacije in pogojev sprejemljivosti v prostoru. Lahko reËem, da pomeni vloga za koncesijo priprave na gradnjo na dolgi rok. Pri omenjenih dveh rekah za naslednjih 5 do 10 let. Priprave za postavitev hidroelektrarne v prostor so dolgotrajne in traja od zamisli do udejanitve gradnje tudi veË kot deset let« je nadaljevala RejËeva, ki ji tovrstnih izkupenj ne manjka, saj æe petnajst od dvajsetih sluæbenih let dela na razvoju in umepËanju novih energetskih objektov v prostor.In kaj so pokazale njene dolgoletne izkupnje? Predvsem to, da je treba pravoËasno vklju-Ëiti okolje in priti med krajane s strokovnimi podlagami, to je z idejnimi repitvami in investicijsko oceno, ki pokaæe, ali je naloæ-ba ekonomsko ugodna ali ne. Prav tako je treba energetske objekte pravoËasno vkljuËiti v obËinske prostorske plane, ki pa morajo biti usklajeni z dræavni-mi, kar pa pri nas ni pravilo. Zato pri SENG æe vrsto let stremijo k temu, da je sodelovanje z lokalno skupnostjo ustrezno v vsestransko zadovoljstvo in korist. Tudi zato se krajanom ob Idrijci in Kneæi ni bati, da o Ëem ne bi bili obvepËeni. Ne nazadnje se o izkupnjah, kako Sopke elektrarne sodelujejo z lokalno skupnostjo, lahko pozanimajo pri krajih ob SoËi, kjer si njihovih investicij naravnost æelijo. Alida Rejec, ki je pri tem dobrem sodelovanju s krajani med najbolj zasluænimi na Sengu, je prepriËana, da preden bo priplo do kakrpne koli gradnje tako na Kneæi kot Idrijci, bodo imeli krajani dovolj pri-loænosti, da povedo svoje æelje in pripombe na investicijske predloge. Minka Skubic VELIKA IZGUBA ENBW Tretje najveËje nempko elektroenergetsko podjetje EnBW je v zaËetku marca objavilo podatke o negativnem poslovanju v preteklem letu. Kot je poroËalo, je imelo pred obdavËitvijo kar 1,1 milijarde evrov izgube, a kljub temu vodstva rezultati niso bistveno potrli, saj zagotavlja, da bo æe letos doseglo dobiËek. Tako slabe rezultate je namreË podjetje doseglo zaradi starih dolgov, sicer pa je poveËalo prodajo elektriËne energije, plina in drugih sorodnih storitev. Prodaja elektriËne energije je tako lani narasla za 1,3 milijarde ev-rov, prodaja plina za 1,4 milijarde, prodaja energetiki sorodnih storitev pa za skoraj ptiristo milijonov evrov. Vodstvo podjetja naËrtuje, da bo letos zmanjpalo stropke in naloæbe na podroËjih, ki ne ustvarjajo dobiËka, in s tem tudi bistveno popravilo lanski rezultat. www.energyforum.net FjJJjT »E©KA REPUBLIKA NA»RTI ZA GRADNJO ©E DVEH JEDRSKIH ELEKTRARN »epka vlada je v zaËetku marca sprejela dokument, v katerem je opredelila splo-pno energetsko politiko dræave do leta 2030. V njej je najveË pozornosti namenila energetski uËinkovitosti ter zmanjpa-nju toplogrednih plinov z uvajanjem obnovljivih virov energije in pirjenjem proizvodnje elektriËne energije z jedrskimi elektrarnami. Koncept dokumenta je bil sicer pripravljen æe nekaj Ëasa, vendar ga vlada ni mogla sprejeti zaradi ostrih nasprotovanj med ministrstvom za gospodarstvo in ministrstvo za okolje. Predstavnike slednjega je namreË zmotilo, da je dræava zmanjpala ciljni deleæ zmanjpa-nja toplogrednih plinov s 40 odstotkov na 30 odstotkov do leta 2030 (glede na leto 2000), poleg tega pa so nasprotovali tudi pirjenju jedrske energije. Menijo namreË, da proizvaja dræava po odprtju Temelina preseæke energije na tem podroËju in da ne potrebuje novih nukleark, temveË da bi se morala bolj usmeriti v uvajanje obnovljivih virov. »e bi to storila, bi lahko do leta 2016 celo opustila proizvodnjo elektriËne energije v jedrskih elektrarna, pe trdijo predstavniki okoljskega ministrstva. Kljub temu je vlada nazadnje le sprejela dokument, po katerem si bo v naslednjih slabih treh desetletjih prizadevala zmanjpati porabo elektriËne energije za pribliæno tri odstotke na leto, obenem pa namerava poveËati koliËino energije, proizvedene z obnovljivimi viri, za 16 odstotkov, pospepiti rabo domaËih zalog lignita in zgraditi dve novi jedrski elektrarni, vendar pele po letu 2020. 33 VTOMATIZACIJATEHNI»NEGA OPAZOVANJA HE NA DRAVI Dravske elektrarne so konec minulega leta uspepno konËale prvo fazo avtomatizacije teh-niËnega opazovanja objektov na Dravi, pri Ëemer naj bi v prihodnjih letih s sodobnimi merilci opremili vse elektrarne. Nov sistem omogoËa celovitejpo analizo podatkov, je do uporabnikov prijazen in odprt za dograjevanje in piritev avtomatizacije. Dravske elektrarne Maribor sestavlja osem hidroelektrarn. ©est pregrad na elektrarnah je akumulacijskih z betonsko-teæno-stnimi pregradami, od Maribora dolvodno pa sta zgrajeni pe dve elektrarni kanalskega tipa. Glede na gradbeno vipino, koliËino zaje-zne vode in najveËji pretok po klasifikaciji sodijo vsi objekti med visoke jezove, zato so bili za vsak objekt posebej izdelani projekti tehniËnega opazovanja, na podlagi katerih so bili v letih 1969 do 1972 vzpostavljeni sistemi tehniË-nega opazovanja na elektrarnah na Dravi in ob njih. Znano je, da je do leta 1969 na posameznih objektih potekalo le opazovanje ver- tikalnih deformacij in posamezni vizualni ogledi. Po letu 1970 pa je bil na vsaki elektrarni vzpostavljen sistem opazovanja, pri Ëemer so se izvajale meritve za ugotavljanje hidrostatiËnih in hi-drodinamiËnih razmer. Z razvojem tehnologij in zaradi mnoæice rezultatov meritev, se je pokazalo za zelo primerno avtomatiziranje meritev, ki smo se ga na Dravskih elektrarnah lotili æe v zaËetku devetdesetih let, v sodobnejpi razli-Ëici pa izpeljali v okviru prve faze prenove. Tloris HE - pozicija merilnih mest. ZaËetki avtomatizacije Æe leta 1990 smo pri Dravskih elektrarnah izvedli delno avtomatizacijo na HE Fala. Ta sistem deluje pe danes in zajema meritve nivojev in temperatur zgornje in spodnje vode, temperature zraka in betona v kontrolnem hodniku, meritve dilatacij na dveh mestih, temperature zraka in zraËni pritisk na krovu. Med instalacijo sistema je bil programski paket za obdelavo podatkov pe zelo preprost, z nekaj popravki pa je bil pozneje posodobljen. Do leta 2000 je bila konËana tudi I. faza prenove HE na Dravi, v okviru katere so bile obnovljene HE Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok. Leta 2001 smo se tako lotili tudi obnove in avtomatizacije sistema tehniËnega opazovanja na teh objektih, pri Ëe-mer je avtomatizacija zajela le doloËeno skupino stalnih meritev oziroma smo v prvi fazi avtomatizirali predvsem meritve hidrosta-tiËnih in del hidrodinamiËnih razmer. Glavni cilj pri tem so bili varnost objekta, zanesljivost in pogostost meritev (roËne meritve imajo poslediËno veËkratno napako in jih ni mogoËe opravljati 24 ur na dan), zdruæitev vseh podatkov na enem mestu s Ëim manj roËnega dela, dostop in analiza do vseh podatkov, enostavna, transparentna in hitra obdelava podatkov, moænost dostopa do podatkov od koder koli v okviru dovoljenj - dlanËnik, osebni ra-Ëunalnik ali prenosni raËunalnik - ter alarmiranje ob izrednih pojavih. V okviru tega projekta so bila v celoti prenovljena stara oziroma dodana nova merilna mesta, ki se nahajajo v objektih na Dravi oziroma ob njih. V vrtine je bila vgrajena najso-dobnejpa merilna oprema oziroma registratorji GSR, ki med drugim omogoËajo meritev in registracijo nivoja, temperature in elektriËne prevodnosti vode, nastavitev parametrov registratorja z uporabo osebnega raËunalnika, registracijo in arhiviranje podatkov o nivoju, temperaturi in elektriËni prevodnosti ter Ëas vzorËenja od ene minute do 99 ur - ob neposredni povezavi s PC ra-Ëunalnikom ali GSM modemom je Ëas vzorËenja pribliæno ena sekunda. Poleg tega sistem zagotav- lja veliko natanËnost merjenja, potopne sonde so majhnih dimenzij, zmogljivost spomina pa je kar 100.000 meritev. Posamezna merilna mesta so povezana preko kontrolerjev ali neposredno kot samostojne inteligentne sonde na lokalno omreæje ethernet Dravskih elektrarn preko ethernet vozlipË MODBus. Omreæje ethernet je del inteligentnega TK-omreæja DEM, ki s svo- Diagrami in analiza podatkov nam omogo-Ëajo pregled posameznih meritev, izbiro Ëasovnih obdobij, kreiranje skupnih diagramov, zoomiranje (vertikalno in horizontalno), drsni trak za pregled podatkov, skalira-nje, prikaz veË osi, interpolacijo in izpis. 35 36 jo strukturo omogoËa visoko redundanco. Sonde, katerih lokacija je takpna (na kanalih), da oæiËenje ne bi bilo smiselno, delujejo kot samostojni oddaljeni objekti in komunicirajo po GSM-omreæju. Center za zajemanje podatkov je v upravni zgradbi Dravskih elektrarn in je opremljen z delovno postajo za zajemanje podatkov ter parametriranje in diagnostiko vseh sond. Postaja je srednje zmogljiv PC, podprt z UPS-zapËito in moænostjo arhiviranja podatkov in varnostnih kopij na nosilec CDR/CDRW. Povezan je na lokalno ethernet LAN/WAN raËunalnipko omreæje (TCP/IP) in na lokalno telekomunikacijsko omreæje (X 21). ©e posebej je razveseljivo, da je mogo-Ëe sistem dograjevati glede na nove potrebe, konËna oblika pa je do uporabnikov zelo prijazna in omogoËa hitro primerjavo razliË-nih podatkov in sprehajanje po merilnih mestih. V Dravskih elektrarnah nam je v zadnjih letih uspelo ustvariti tudi obseæno bazo podatkov, ki zdaj omogoËa zdruæljivost oziroma primerjavo starejpih in novejpih podatkov. Sistem tehniËnega opazovanja je bil namreË vzpostavljen æe leta 1970, do vzpostavitve avtomatizacije pa so vse meritve bile izvajane roËno. Rezultati so se prikazovali v zveznih diagramih na papirju. Meritve so sicer izvajane kontinuirano vendar v razliËnih Ëasovnih presledkih. Od leta 1994 smo zaËeli podatke vnapati v raËunalnik in obdelovati rezultate meritev v programu Excel. To je zelo olajpalo delo, vendar so bili diagrami popaËeni, ker os x ne more zaznati datuma kot Ëasovnega presledka, temveË le kot enega izmed podatkov. Poleg tega pa avtomatizacija meritev za zadaj zajema le del merilnih mest, saj se druga pe vedno merijo roËno. Napa zahteva izvajalcu je zato bila, da se da moænost obdelave rezultatov tako, da bo mogoËe v vsakem trenutku primerjati rezultate (za neko Ëasovno obdobje) avtomatskih meritev in meritev, ki smo jih pridobili roËno. Za ta namen je bila pripravljena nova programska zasnova, v katero je bila prenesena vsa baza obstoje-Ëih podatkov, tako da imamo zdaj izdelan dober in pregleden sistem obstojeËih informacij. Avtomatizacijo naj bi nadaljevali na vseh elektrarnah Avtomatizacijo tehniËnega opazovanja smo v Dravskih elektrarnah zaËeli z delnim avtomatizira-njem zajema stalno merjenih ko-liËin na treh æe obnovljenih objektih in na dovodnem kanalu HE ZlatoliËje. Decembra lani smo tako uspepno konËali poskusno obratovanje. V tem Ëasu je sistem deloval brezhibno. Pojavljale so se le manjpe konstrukcijske napake, ki jih je izvajalec nemudoma odpravil. Glavne prednosti, ki so se pokazale v letu delovanja, so, da je sistem odprt in popolnoma nadgrad-ljiv, uporabljene so standardne tehnologije in orodja, pripravljena je piritev v vse smeri - tako pte-vila podatkov in meritev, ptevila senzorjev kot komunikacijskih poti, dostop do podatkov ipd. -Uporabljena je nova tehnologija, moæna je podpora s strani proizvajalca in nenehen razvoj programske opreme ter zdruæljivost programske opreme z okoljem MS Windows. Sistem je zanesljiv, konËni izdelek pa do uporabnika zelo prijazen. Zelo pomembno je, da je omogoËeno neposredno primerjanje roËno merjenih podatkov z avtomatskimi brez obilice vmesnih korakov. V pripravi je tudi vzpostavitev seizmiËnega opazovanja objektov, razpis naj bi bil objavljen do konca tega leta, z moænostjo vkljuËitve v ob-stojeËi monitoring. Letos æelimo nadaljevati avtomatizacijo v obsegu, ki bi nas vsaj delno pribli-æal enakim objektom po Evropi. V Evropi je avtomatizacija meritev zelo napredovala, in menimo, da je tudi napa vizija v tem, da pridobimo rezultate, ki so predvsem uporabni za diagnostiko stanja objektov in namenjeni hitremu ukrepanju. Alenka Prnaver, Vladimir ©ego UVEDBA EVRA ZE LETA 2007? Janez PotoËnik, minister za evropske zadeve in kandidat za prvega evropskega komisarja iz Slovenije, je za spletni Ëasnik EU-polix dejal, da bo Slovenija uvedla skupno evropsko valuto takoj, ko bo to mogoËe. Tako naj bi se æe do konca letopnjega leta pridruæila evropskemu mehanizmu menjalnih teËajev ERM II, evro pa uvedla leta 2007. Po njegovem mnenju je dræava v dobrem in stabilnem makroekonomskem poloæaju, obenem pa je treba izrabiti piritveni zagon, ki vlada v njej - uvedbo evra namreË podpira kar 90 odstotkov dræavljanov, s tem pa se uvrpËa Slovenija v sam vrh med pristopnicami. Tudi znotraj Evropske unije same so po PotoËnikovih besedah razmere Ëedalje bolj ugodne, saj se gospodarska rast obraËa navzgor, a kljub temu je poudaril, da prinapa uvedba evra vendarle tveganja. Vsaka pristopnica, ki mora æe zaradi same prikljuËitve Uniji prestrukturirati proraËun, je s tem izpostavljena pe pritiskom poveËanja proraËunskega primanjkljaja. STA REKORDNI DOBI»EK KONCERNA EON NajveËji evropski energetski koncern Eon je minulo leto konËal z najveËjim dobiËkom v svoji zgodovini. Prodaja elektriËne energije in plina ter prav tako dobro poslovanje druæbe Ruhrgas, ki jo je E.on kupil februarja lani, sta dobiËek iz poslovanja povzdignila za 20 odstotkov na 4,6 milijarde ev-rov. Bruto dobiËek druæbe se je poveËal za 34 odstotkov na 6,2 milijarde evrov, Ëisti dobiËek pa za 67 odstotkov na 4,6 milijarde evrov. K rasti je najveË prispevala prodaja, ki je znapala kar 2,3 milijarde evrov. Prvi moæ E.ona Wulf Bernotat je bil z rezultati kajpak zadovoljen: flMinulo leto smo nastopili s ciljem spremeniti E.on v vodilni energetski koncern na svetu in na tej poti æe bistveno napredovali.« Kot je pe dejal, je usmeril poslovanje predvsem na elektriËno energijo in plin ter tako ustvaril 90 odstotkov prihodkov. Na podlagi tega je skupno ustvaril za 46,6 milijarde evrov prometa, kar je za dobro Ëetrtino veË kakor leto prej. Poleg Ruhrgasa je k temu veliko prispevalo tudi upoptevanje celoletnega poslovanja britanske druæbe Powergen. Sicer pa je E.on leta 2003 z elektriko in plinom oskrbel pribliæno 16 milijonov ljudi, ptevilo zaposlenih pa se je zniæalo za 34 odstotkov na 66.500. Kot reËeno, se je kon-cern poveËal z nakupom dveh podjetij (zanju je plaËal 45 milijard evrov), podobne korake pa naËrtuje tudi v prihodnosti. Bernotat je v tem primeru omenil dve romunski energetski druæbi, ki sta naprodaj, in pogajanja za poslovanje s plinom na ruskem trgu, a vendarle poudaril, da namerava E.on za zdaj najveË pozornosti nameniti poveËanju uËinkovitosti celotne druæ-be. STA POSLOVNI CENTER LJUBLJANA ^^^^^— Cesta 24. junija 3, p.p. 4938, 1231 Ljubljana Telefon h.c. 01/58 99 300, fax: 01/58 99 409, 58 99 429 E-mail:elektronabava@elektronabava.si www. elektronabava. si TRGOVINA CRNUCE ^^^^^^^^^^^^~ Cesta 24. junija 3, p.p. 4938, 1231 Ljubljana Telefon: 01/58 99 490, fax: 01/58 99 491 POSLOVNA ENOTA MARIBOR ^^^^^^^^~ Tržaška cesta 43a, 2000 Maribor Telefon: 02/33 01 163, fax: 02/33 01 168 POSLOVNA ENOTA KOPER Šmarska cesta 5d, 5000 Koper Telefon: 05/62 51 655, 62 51 657, fax: 05/62 51 654 vtis piiftn od J9hi ALJNOVODNE VRVI BREZ POVESA Elektroenergetski sistem je dokaj kompleksna struktura.NajveË okvar, ki povzroËajo izpade daljnovodov pa je dokaj preprostih, kot je na primer pretrganje izolatorja, stik vodnika z zemljo zaradi podrasti, prevelikega povesa... 38 Poves daljnovodne vrvi je odvisen od veË dejavnikov, kot so denimo vpliv dodatnih bremen, segrevanja vodnika zaradi atmosferskih vplivov in pretoka elektriË-nega toka skozi vodnik. Operaterji omreæij stalno spremljajo obremenitve daljnovodov ter vremenske razmere, vendar Ëe se vodniki segrejejo preveË, lahko pride do poveËanega povesa in kratkega stika z zemljo. Prav preobremenjeni vodi in preveliki povesi so pripomogli k ˜blackoutu« 14. avgusta lani v vzhodnem delu ZDA in Kanade. Izpadi posameznih daljnovodov so povzroËili preobremenitve drugih, kar je povzroËilo kaskad-ni uËinek in æe omenjeni ˜blacko-ut«. Nekateri strokovnjaki so ugotovili, da Ëe ne bi bilo prevelikega povepanja daljnovodnih vrvi, bi bil elektroenergetski sistem verjetno bolj zanesljiv. Prav zato kar nekaj svetovnih proizvajalcev daljnovodnih vrvi razvija vrvi, ki bi prenapale veËji tok od klasiËnih, ki se pri pregrevanju oziroma segrevanju ne bi razte-govale in se zato povepale. S takimi vodniki oziroma z zamenjavo obstojeËih z njimi je potem zelo enostavno poveËati prenosno zmogljivost daljnovoda in odpraviti ozka grla pri prenosu elek-triËne energije. VeË proizvajalcev take vodnike æe preizkupa v razliË-nih atmosferskih razmerah v ZDA. Zvezna uprava za energetiko upa, da bodo z novo tehnolo- gijo hitro in uËinkovito izboljpali zanesljivost omreæja. Vendar strokovnjaki novi tehnologiji niso preveË naklonjeni. Novi materiali izboljpujejo lastnosti NajveËji komercialni test novih vrvi opravlja distribucijsko podjetje v Kanzasu, kjer je dupa vodnika namesto iz jeklene vrvi narejena iz kompozitnega materiala, in sicer iz ogljikovih vlaken, stekla in epoksi smol. Kompozitni material se ob segrevanju zelo malo razteguje in celo postaja moËnejpi. Rezultat tega je, da se vrv razteza samo za desetino normalne vrvi, kar pri projektiranju praktiËno izloËi dejavnik povesa ob segrevanju. In ne samo to. Kompozitno jedro je tanjpe od ustreznega jeklenega z enako trdnostjo. Pri enakem zunanjem premeru vodnika imamo tako veË elektriËno prevodnega materiala (aluminija) in torej veËji moæni pretok energije. Pri kompozitnem jedru imamo tudi manjpe izgube prenosa, saj je ob tem, da ni jeklenega jedra, manjpe elektromagnetno polje v vrvi in poslediËno manjpe izgube energije. Seveda je nova tehnologija vrvi na tekoËi meter draæja od klasiËne. Vendar ob upoptevanju, da z novimi vrvmi dobimo dodatne prenosne zmogljivosti brez investiranja v nov daljnovod, je cena investicije pribliæno enaka kot s klasiËno tehnologijo. Velika prednost je prav v tem, da za zamenjavo vrvi ni treba prehoditi celotne poti kot pri novi investiciji. Iz lastnih izkupenj vemo, koliko Ëasa traja pridobivanje vseh dovoljenj za novogradnjo. Drugi proizvajalec (3M) je razvil vrv z jedrom iz keramiËnih vlaken. Namesto aluminijastih prevodnikov pa so uporabili zlitino aluminija in cirkonija, ki prav tako prispeva k trdnosti vrvi in je odporna na vipje temperature. Proizvajalec trdi, da taka vrv lahko nosi dva do trikrat veËji elektriËni tok kot klasiËna vrv. Vrvi so æe testirali v razliËnih atmosferskih razmerah in so se odliËno obnesle. Vendar pa, kot je bilo æe omenjeno, prenosna podjetja novi tehnologiji niso naklonjena. Razlog je v tem, da Ëasovna trajnost takih vodnikov ni dokazana. KlasiËni vodniki trajajo praktiËno ˜veËno«, saj tudi po petdeset in veË letih pe vedno opravljajo svojo funkcijo brez teæav. Druga teæava je, da novi vodniki niso tako fleksibilni, in jih je teæko navijati na bobne za prevoz iz tovarne na teren. Poleg tega pa obstaja tudi teæava s spajanjem vodnikov. Vsak proizvajalec je sicer razvil tehnologijo spajanja, ki pa je bolj zahtevna od klasiËne, draæja in zahteva posebno prilagojeno opremo. NajveËja teæava pa je vseeno v prenosnih podjetjih, ki so po navadi zelo konzervativna in noËejo prevzeti novih tehnologij, ne da bi bile te preizkupene v dolgoletnem obratovanju. mag. Milan Jevpenak Povzeto po NYTimes. UTEMELJITELJ STROKOVNEGA ©OLSTVA IVAN ©UBIC 11. marca je minilo 80 let, ko je umrl Ivan ©ubic, utemeljitelj strokovnega polstva na Slovenskem in prvi pisec slovenske knjige o elektriki. Rojen je bil 12. oktobra 1856 v Poljanah nad Skofjo Loko. Na Dunaju je leta 1881 koncal študij prirodopisa in matematike ter nato ucil na srednjih šolah v Ljubljani. Po vrnitvi z Dunaja je Ivan Subic 31. avgusta leta 1888 postal z odlokom naucnega ministrstva ucitelj in vodja na novo ustanovljeni Strokovni šoli za lesno industrijo in na Strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje cipk v Ljubljani. Z odlokom naucnega ministrstva sta bili obe strokovni šoli 1. januarja leta 1901 združeni v en zavod z imenom Cesarsko kraljeva umetno-obrtna strokovna šola, leta 1908 je postal obr-tnošolski direktor, po združitvi šol leta 1911 v Državno obrtno šolo pa njen direktor. Zaslužen je bil za zgraditev njenega mogocnega poslopja z delavnicami ob Aškercevi cesti leta 1911 in za uvedbo razlicnih programov za umetnoobrtne poklice. Leta 1917 sta bila ustanovljena na šoli dva višja oddelka: Stavbna strokovna šola in Višja obrtna šola mehansko tehniške smeri. Po ustanovitvi Kraljevine S.H.S. se je šola preimenovala v Državno obrtno šolo. V šoli je gostovala tudi Tehniška fakulteta ljubljanske univerze. 14. decembra 1920 je bil ugodno rešen predlog Ivana Subica, da se Državna obrtna šola preimenuje v Tehnicno srednjo šolo z moško in žensko obrtno šolo. Kot najzaslužnejši za obrtno in umetno-obrtno šolstvo je bil za direktorja imenovan Ivan ©ubic. Kulturno poslanstvo in prosvetno pedagopko delo Ivana ©ubica je v razvoju obrtnega in umetno-obrtnega polstva na Slovenskem pionirsko in izredno pomembno. Ravnatelj Ivan ©ubic se je kot zaveden Slovenec zavzel za slovenski uËni jezik. Od leta 1906 do leta 1919 je bil polski nadzornik vseh slovenskih obrtnih nadaljevalnih pol na Kranjskem, ©tajer-skem in v Primorju. Leta 1919 ga je narodna vlada imenovala za referenta obrtnega polstva v Sloveniji, leta 1922 pa je bil kot vipji polski nadzornik za trgovsko in obrtno polstvo postavljen na Ëelo celemu obrtnemu pouku, ki ga je vodil in nadziral z nesebiËnostjo in uvidevnostjo 36 let. Bil je ustanovitelj, preroditelj in voditelj obrtnega polstva. Pred njim ni bilo niË. Vzgajal je mlade v dobre delovodje in obrtnike, dijake v tehniËno kvalificirane poslovodje in veliko je storil za gospodarsko osamosvojitev slovenskega naroda. Bil je ustanovitelj slovenske moderne industrije, ko je pravzaprav iz niË ustvaril napo umetno obrt in nap industrijski zna-Ëaj. Napisal je tudi obseæno delo ˜Elektrika, nje proizvajanje in uporaba«, izdano v dveh zvezkih leta 1897 in leta 1898, ki je prva slovenska knjiga o elektriki in je bila kar 34 let edina pouËna literatura med Slovenci. Posebno vrednost knjigi dajejo slovenski strokovni izrazi za nove pojme, predmete, naprave v zvezi z elektrotehniko, ki jih je izoblikoval v duhu domaËe govorice in izraæa-nja. ©ubiËevi izrazi so se ohranili pe desetletja, mnogi celo do da-napnjih dni. Drago Papler Foto Drago Papler Doprsni kip Ivana Subica (1856-1924), utemeljitelja in dolgoletnega ravnatelja prve Državne obrtne šole (pozneje preimenovane v Tehniško srednjo šolo), ki ga hrani njegova vnukinja Zorka Subic. 39 ANTE TUDI V TRETJE Z ELESOM Dante je organizacija, ki je v Evropi pristojna za naËrtovanje, gradnjo in obratovanje vseevropske raziskovalne in izobraæeval-ne mreæe. Dejansko je Dante v lasti evropskih nacionalnih raziskovalnih in izobraæe-valnih omreæij NREN, katerega predstavnik v Sloveniji je Arnes. Dante (Delivery of Advanced Network Technology to Europe) je v partnerstvu z evropskimi NRENi (National Research and Education Networks) in v sodelovanju z Evropsko komisijo najbolj zasluæen za uspepno delovanje evropskega raziskovalnega in izobraæevalnega omreæja, pri Ëemer je ravno Dante tisti, ki to omreæje vzpostavlja s svojimi napravami preko najetih zvez ali optiËnih vlaken pri evropskih telekomunikacijskih operaterjih. Zdruæenje vseh akademskih mreæ v Evropi se imenuje Terena. »lan tega zdruæenja je tudi Slovenska akademska in raziskovalna mreæa Arnes. Dejansko se Arnes z uporabo omreæja, ki ga vzpostavlja organizacija Dante, povezuje kot enakopraven Ëlan v vseevropsko akademsko raziskovalno in izobraæevalno omreæje. Akademske in raziskovalne mre-æe opravljajo naslednje funkcije: - izvajajo poskuse, uvajajo in testirajo nove storitve, internetne protokole itd. - praktiËno ves razvoj interneta je potekal v akademskih okoljih, na primer www v CERN-u). - povezujejo izobraæevalne in raziskovalne ustanove z zmogljivimi povezavami. Pri internetu je, v nasprotju s telefonskim omreæjem, pomembno tudi, kako zmogljivo si povezan. Zmogljive povezave so drage, zato je to mogoËe narediti le na izbranih relacijah. - v okolju z veË operaterji te organizacije izvajajo javne razpise za pridobivanje najcenejpih povezav (to je najdraæji del servisa). Akademske in raziskovalne mreæe niso lastniki infrastrukture, to najemajo pri telekomunikacijskih operaterjih. V razvitem svetu je teh operaterjev veliko, cene padajo, tehnologija se menja, zato akademske mreæe stalno izvajajo razpise, kjer ipËejo najcenejpe povezave Trenutno so evropske akademske raziskovalne in izobraæevalne mreæe povezane s povezavami s projektom, imenovanim Geant. ZaËetek tega projekta je bil novembra 2000, omreæje pa je zaËelo delovati 1. decembra 2002. Projekt bo predvidoma konËan marca 2005, ko ga bo po predvidevanjih nadomestil projekt z imenom Geant 2. Pospešeni razvoj raziskovalnega omrežja Prenosne hitrosti v projektu Geant 2 naj bi po predvidevanjih bile 10 Gbit/s. Celotno omreæje bi tako imelo prepustnost predvidoma nekaj Tbit/s. Namen projekta Geant je izboljpati predhodno vzpostavljeno vseevropsko raziskovalno in izobraæevalno omreæje z imenom TEN-155, z zgraditvijo nove hrbteniËne mreæe s prenosno hitrostjo nekaj Gbit/s. Poglavitni cilji projekta so veËje prenosne hitrosti, veËja geografska razpirjenost, globalna pove- zljivost, zagotovljena kakovost storitev. ObstojeËa mreæa Geant je pesta generacija vseevropske podatkovne komunikacijske mreæe, ki se uporablja izkljuËno za raziskovalne in izobraæevalne namene. Predstavlja najveËjo mednarodno zdruæenje znanstvenikov in akademikov na svetu, ki si medsebojno izmenjujejo raziskovalne podatke hitreje kakor kdaj koli doslej. Do danes je bil Arnes povezan v omreæje Geant z dvema STM-4c (622 Mbit/s) podatkovnima vodoma, in sicer enim na Dunaj in enim v Budimpepto. Povezavo na Dunaj sta udejanila UTA (United Telecom Austria AG) in Eles, povezavo v Budim-pepto pa Slovenske æeleznice in druæba Pantel. Junija leta 2003 je druæba Dante objavila nov mednarodni razpis za nadgraditev obstojeËega omreæ-ja Geant, na katerega se je skupaj s partnerjema UTA in HEP prijavil tudi Eles. Na tem razpisu je Elesu in UTA uspelo zadræati obstojeËo zvezo proti Dunaju ter pridobiti dodatno povezavo Ar-nesa na Carnet v Zagreb. Prenosna hitrost obeh zvez po tem novem razpisu je STM-16c (2,4 Gbit/s). Tako zveze, ki jih je ure-sniËil Eles s svojimi partnerji od 1. marca 2004 naprej, sestavljajo pomemben del zanke evropskega akademskega raziskovalnega in izobraæevalnega omreæja. Relaciji predmetnih zvez sta: ACOnet -UTA - avstrijsko/slovenska meja - Eles - Arnes in Arnes - Eles - slo-vensko/hrvapka meja - HEP -Carnet. Elesu je uspelo projekt Geant uresniËiti v sorazmerno kratkem Ëasu, saj so od podpisa pogodbe do predaje zvez v obratovanje pretekli slabi trije meseci. Pri tem pa ni plo za enostavno pove-Nadaljevanje na strani 49. B OLJ©I »ASI ZA EVROPSKO GOSPODARSTVO ©ELE PRIHODNJE LETO Dræave evroobmoËja si, kot kaæe, tudi letos pe ne bodo gospodarsko opomogle. PriËakovale so namreË, da se bo rast vendarle nekoliko bolj strmo obrnila navzgor, vendar se to pe vsaj eno leto ne bo zgodilo. Gospodarska rast letos zagotovo ne bo presegla 1,8 odstotka v dræavah, ki imajo skupno valuto, in ne dveh odstotkov v vsej Evropski uniji. EvroobmoËje tako letos ne bo doseglo napovedane dvoodstotne gospodarske rasti, temveË jo je priËakovati pele prihodnje leto. Sicer pa je bila Evropska komisija razoËarana tudi nad lanskimi rezultati. Gospodarstvo omenjenih dræav je namreË takrat napredovalo za kar 0,4 odstotka manj, kot je sprva napovedovala omenjena ustanova, in tako ob koncu leta doseglo stopnjo, ki je bila priËakovana za tretje trimeseËje. Razlogov, da si evropska ekonomija, pe zlasti v dræavah, ki so sprejele evro, pe ne bo hitro opomogla, je veliko, sicer pa je bilo brækone tudi precej utopiËno priËakovati, da se bodo dræave po svetovnih dogodkih v zadnjih dveh letih tako hitro pobrale. Obrestne mere so pe vedno dokaj nizke, moË skupne valute pa vzdræujejo bolj notranje sile kot zunanje, kot ugotavlja bilten Evropsko poroËilo (European Report), ki ga dvakrat na mesec izdaja Evropska informacijska sluæba. Æe tako poËasno okrevanje bodo pe dodatno obremenili primanjkljaji posameznih dræav. Na podlagi tako imenovane ˜politike nesprememb«, kot je zapisal omenjeni bilten, bodo ptiri dræave -NemËija, Francija, Italija in Portugalska - pe prihodnje leto prekoraËile omejitve primanjkljajev v proraËunih, ki jih predpisuje pakt o stabilnosti evroobmoËja. ©ibke investicije Slabo gospodarsko napredovanje tako Evropske unije kot tudi dvanajsterice dræav, ki so sprejele skupno valuto, je bilo najbolj vidno leta 2002, vendar se je kljub napovedim o napredku nadaljevalo pe leta 2003. V prvi polovici lanskega leta je rast sicer nekoliko poskoËila, vendar se je kaj hitro spustila æe v naslednjih treh mesecih, predvsem zaradi slabpe zasebne porabe. Prav tako so ponovno zaËele upadati naloæbe, ki so ob koncu devetdesetih let kontinuirano narapËale in se tudi obetavno odraæale na borzah, temu pa je sledil pe nekoliko slabpi izvoz. Tako je bilo dræavno povprapevanje edino, ki je nekoliko pospepevalo napre- dovanje gospodarstva v drugi polovici lanskega leta. Med razlogi za slabo gospodarsko rast je Evropska komisija navedla predvsem slabo zaupanje potropnikov in podjetnikov, ki je bilo posledica geopolitiËnih nasprotij, nastalih zaradi vojne na Bliænjem vzhodu. Tamkajpnje napetosti so namreË sproæile negotovost zaradi nihajoËih cen nafte, v dræavah evroobmoËja pa so take razmere pe dodatno poslabpale napetosti na podroËju sociale. Prihodnost ljudi namreË ni bila niË kaj svetla - dræave vse slabpe skrbijo za zdravstvo, upokojevanje ljudi je pod pritiski nenehnih sprememb, povsem logiË-na posledica tega pa je tudi nezaupanje ljudi v dræavo in Unijo. Opisani kazalci so tako negativno vplivali tudi na nadaljevanje lanskega leta, ko so si sodelujoËi zaËeli prizadevati predvsem, da bi si pridobili nazaj zaupanje naloæbenikov, partnerjev in ne nazadnje porabnikov. Proti konca leta se je razpoloæenje ljudi vendarle nekoliko izboljpalo, a pe zdaleË ne tako, da bi dovolj pozitivno vplivalo na napredek gospodarstva Unije in evroobmoËja v tem letu. Previdnost namreË ostaja in je povezana s pe zmeraj nizkimi obrestnimi merami, tako dolgo- kot tudi kratkoroËnimi. RastoËa nezaposlenost Ena izmed socialnih posledic slabe gospodarske rasti je kajpak tudi veËja brezposelnost prebivalstva. V dræavah evroobmoËja je namreË lani dosegla rekord v zadnjem desetletju, saj je leta 2003 izgubilo sluæbo kar dvesto tisoË ljudi. Nezaposlenost se je tako v teh dræavah dvignila na 8,9 odstotka, v vsej Uniji pa na 8,1 odstotka. Glede na to, da je v tem obdobju, kot reËeno, gospodarstvo stagniralo, je na trgu delovne sile nastalo tudi malo novih zaposlitev, in prav niË boljpa prihodnost se brezposelnim ne obeta niti letos. Evropska informacijska sluæba tako v svojem biltenu celo napoveduje, da se bo pe poveËala, in sicer na 9,1 odstotka v evroobmoËju in na 8,2 odstotka v Evropski uniji kot celoti. Umirjati naj bi se zaËela skladno z gospodarsko rastjo pele leta 2005. Nekoliko bolj optimistiËni so podatki, ki jih je zbral evropski statistiËni urad Evrostat, a kljub temu kaæejo na narapËanje ptevila ljudi brez dela. Kot je sporoËil v zaËetku marca, je bila brezposelnost januarja v evroobmoËju in v vsej Uniji nespremenjena, dosegla pa je v prvi skupini 8,8 odstotka, v drugi pa osem odstotkov. V tem mesecu je bilo v dræavah z evrom brez dela 12,3 milijona ljudi, v celotni povezavi pa 14,2 milijona. K temu je Evrostat pe dodal, da ostaja brezposelnost v obeh od novembra lani nespremenjena, januarja 2003 pa je imela dvanajsterica 8,7-odstotno brezposelnost in petnajsterica 7,9-odstotno. Podatki so torej za odtenek boljpi od tistih, ki jih je objavil omenjeni bilten, in za zdaj ne napovedujejo bistvenega poveËanja ptevila ljudi brez zaposlitve. 41 42 Francoski tednik La Tribune meni, da je lanski veliki, 4,2-odstotni proraËunski primanjkljaj v francoski blagajni predvsem posledica velikih izdatkov zdravstvene blagajne. Kot pe pipe, bi bil pe vipji, Ëe elektroenergetsko podjetje EdF francoski vladi ne bi plaËalo zaostalih davËnih dajatev v vipini 1,2 milijarde evrov. ProraËunski primanjkljaji Kot smo že omenili, bodo imele države evro-obmocja najvec težav z uravnavanjem proracunskih primanjkljajev. Od leta 2002, ko je povprecni primankljaj znašal 2, 2 odstotka (v vsej Uniji 1,9 odstotka), je namrec lani narasel na 2,8 odstotka bruto domacega proizvoda (BDP). Podobno je poskocil tudi v vsej povezavi, in sicer na 2,7 odstotka BDP. Tudi v tem primeru se je Evropska komisija pri napovedih nekoliko uštela, saj je predvidevala, da države evroobmocja ne bodo presegle povprecja 2,5 odstotka, ocene pa se po poznejših analizah niso mogle uresniciti zaradi slabših razmer na tem podrocju v Avstriji, Belgiji, Španiji in na Portugalskem. A kljub vsemu pri primanjkljaju še zmeraj vodita Francija in Nemcija, ki že tri leta bistveno presegata tri odstotke BDP - natancneje: lani sta v obeh državah znašala ta deleža 4,2 odstotka, leta 2004 pa naj bi se znižala pod štiri odstotke. Letos bosta mejo, ki jo doloca pakt stabilnosti evroobmocja, predvidoma prekoracili še Portugalska in Italija, nevarno pa se ji bosta približali Španija in Nizozemska. Med državami, ki nimajo evra, najslabše kaže Veliki Britaniji, kjer je primanjkljaj lani znašal 2,8 odstotka BDP, letos pa naj bi se znižal na 2,7 odstotka. Med preostalimi državami so imele lani primanjkljaj v proracunu še Grcija (1,7 odstotka), Avstrija (odstotek), Irska (0,9 odstotka) in Luksemburg (0,6 odstotka), letos pa kaže vse najslabše prvi izmed njih, saj naj bi se ji primanjkljaj povecal na kar 2,4 odstotka, podobno naj bi znašal luksemburški 2,1 odstotka. Avstrijski se bo predvidoma zmanjšal za 4,0 odstotka, irski pa prav tako povecal, in sicer na 1,2 odstotka BDP. Z najboljšim rezultatom se lahko pohvali Finska, ki je imela lani v proracunu za kar 2,4 odstotka BDP presežka (letos 1,7 odstotka), blizu odstotka ga je imela le še Danska; Španija, Belgija in Švedska pa so se približale pozitivni nicli. Prihodnje leto naj bi po napovedih biltena, iz katerega povzemamo podatke, primanjkljaj v evroobmocju znašal 2,7 odstotka, v vsej Uniji pa 2,4 odstotka. Najvec bodo k dokaj slabim rezultatom še zmeraj prispevale Nemcija, Francija in Portugalska, ki bodo tudi leta 2005 presegle tri odstotke. Inflacija upoËasnjena Gospodarski upocasnitvi navkljub državam vendarle uspeva, da dræijo inflacijo na vajetih. V Evropski uniji je tako lani znapala 2,1 odstotka, v evroobmoËju pa 2,3 odstotka. Letos naj bi se po napovedih Evropske komisije v dvanajsterici zmanjpala na dva odstotka, leto za tem pa na 1,7 odstotka, podobni pa naj bi bili rezultati v vsej povezavi. In katere dræave prispevajo najveË k skupnemu povpreËju? Lani je bila inflacija najvipja na Irskem, saj je presegla ptiri odstotke, vendar naj bi se letos bistveno umirila ter padla na tri odstotke. Nekoliko drugaËe je v GrËiji, kjer je lani dosegla 3,6 odstotka, letos pa naj bi narasla pe za kakpno odstotno toËko. Sledi Portugalska, ki je imela lani 3,4-odstotno inflacijo in jo namerava letos zniæati na 2,6 odstotka. Tri odstotke je lani presegla pe ©panija, ki jih naËrtuje letos zmanjpati za 0,3 odstotka, preostale dræave evroobmoËja pa so imele inflacijo pod tremi odstotki. Italijanska je znapa-la 2,8 odstotka (letos predvidoma 2,4 odstotka), nizozemska 2,4 odstotka (1,3), luksem-burpka 2,2 odstotka (2,0), francoska 2,1 odstotka (1,8), belgijska 1,5 odstotka (1,6), finska 1,4 odstotka (1,0), avstrijska 1,3 odstotka (1,6) in nempka 1,1 odstotka (1,6). Med trojico, ki niso sprejele evra, sta imeli Danska in ©vedska lani 2,3-odstotno inflacijo, Velika Britanija pa 1,4-odstotno. Letos jo bodo predvidoma po tem vrstnem redu zniæale na 1,8, 1,4 in 1,5 odstotka. Foto Brane JanjiÊ ¦mumnfy . .¦ jaLv/rcaaara Ocene in napovedi za nove Ëlanice Kljub težavnemu mednarodnemu okolju so države, ki se bodo maja pridružile Evropski uniji, ohranile gospodarsko rast na dokaj visoki ravni, pospeševala pa sta jo vecidel izvoz in rastoca proizvodnja. Lani so tako te države v povprecju izracunale 3,1-odstotno rast BDP in tako bistveno izboljšale rezultate iz leta 2002, ko je ta znašala 2,3 odstotka. Najbolj je napredovala Litva, kjer je rast dosegla lani kar 6,6 odstotka, predvsem zaradi vecjih investicij, na repu pa se je znašla Malta z 0,8-odstotno gospodarsko rastjo. Tako slab rezultat je posledica manjšega dobicka v turizmu, ki ga še zmeraj pretresata vsesplošna negotovost in strah. Letos bo po izracunih Evropskega porocila gospodarstvo v teh državah še napredovalo in naraslo na 3,8 odstotka, prihodnje leto pa naj bi ta delež dosegel celo 4,2 odstotka, predvsem zaradi vse vecjega izvoza, vecjih naložb in povecanja zasebne potrošnje. Nekoliko naj bi zaostajale le baltske države. Precej manj obetavne so napovedi glede inflacije in zaposlenosti prebivalstva. Prva naj bi se letos z ravni, lani še primerljivi evroobmocju, povecala na 3,5 odstotka, prihodnje leto pa predvidoma spet nekoliko zmanjšala, in sicer na 3,1 odstotka. Do takega skoka naj bi prišlo predvsem zaradi rasti cen, liberalizacije in višjih neposrednih davkov. Podobno naj bi se povecala tudi brezposelnost - prihodnje leto naj bi znašala celo 15 odstotkov. Prav tako niso nic kaj obetavni podatki o proracunskih primanjkljajih v novih clanicah. V povprecju so imele te države kar petodstotni primanjkljaj, omenjeno raven treh odstotkov, ki sicer velja za evroobmocje, pa so presegle Ceška Republika, Ciper, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška. Letos naj bi se te razmere izboljšale, razen na Poljskem, kjer se bo primanjkljaj predvidoma povecal z letošnjih 4,3 odstotka na 5,9 odstotka. Podobno bo višji v Litvi in Estoniji - v prvi se bo povišal z 2,6 na 3,1 odstotka, v drugi pa z nic odstotka na 0,4. V Bolgariji, Romuniji in Turciji, ki se še pogajajo za vstop v Evropsko unijo, naj bi gospodarska rast letos dosegla 4,5 odstotka, leta 2005 pa pet odstotkov. Najvec bodo k temu pripomogle narašcajoce naložbe in bolj razsodna monetarna politika držav, a kljub temu se vse tri države še vedno borijo z visoko inflacijo. Napovedi Evropske komisije iz porocila, ki ga je pripravila Evropska informacijska služba, so torej vsaj v primerjavi s preteklim letom .obetavne, a vendarle nekoliko previdne. Gospodarska rast evroobmocja še vedno ne bo dosegla zaželene ravni, tudi proracunski primanjkljaji držav se ne bodo bistveno zvišali, nekoliko bolj obetavne so le napovedi glede inflacije, a še ta bo bolj ali manj le ostala na sedanji ravni. Simona Bandur Povzeto po European Report (European Information Service), november 2003 Uspeh energetike ni prinesel RAZVOJA GOSPODARSTVA Dræave so se v sedemdesetih letih, ko jih je na realna tla postavil energetski pok, na razliËne naËine lotile zagotavljanja energetske neodvisnosti. Francija se je naslonila na proizvodnjo v jedrskih elektrarnah, kot smo pisali v zadnji ptevilki Napega stika, Velika Britanija, ki je sicer v preteklosti premagala æe nekaj podobnih kriz, pa je zaËela iskati nafto v severnem morju. Kmalu je res postala energetsko samozadostna, vendar posledice tega niso bile tako dobre, kot je bilo priËakovati. Velika Britanija se je z energetsko krizo srecala kot prva država na svetu - doživela jo je namrec že v 16. stoletju. Ljudje so takrat zaradi hitrega in nepremišljenega krcenja gozdov v bližini poseljenih okolišev skorajda ostali brez lesa za kurjavo. Takrat je država težave rešila s premogovništvom in kmalu postala vodilna proizvajalka tega goriva. V 19. stoletju je tako izkopala šestkrat toliko premoga kot vse druge države na svetu. Ko je James Watt izumil parno napravo, je postal premog pogonsko sredstvo industrijske revolucije, ki se je zacela prav v tej državi in se tudi nadaljevala z veliko hitrostjo. V Veliki Britaniji so namrec nastale še številne druge inovacije, ki so pripomogle k razvoju oskrbe z energijo na vseh podrocjih, najvec pa je k temu prispeval izum Michaela Faradaya. Izumil je dinamo, ki je omogocil pridobivanje elektricne energije. Iskanje virov Med prvo svetovno vojno je bila oskrba v energetiki nekoliko okrnjena, zlasti zaradi slabše dobave nafte. Takratna druga energetska kriza je spodbudila podjetji British Petroleum in Shell, da sta zaceli intenzivno iskati možnosti za uporabo lastnih virov in tako odigrali glavno vlogo pri razvoju nafte na Srednjem Vzhodu, kjer je imela Velika Britanija številne kolonije. Oskrba je bila zagotovljena in država preskrbljena, a ne za dolgo - po drugi svetovni vojni je namrec izgubila vecino kolonij in se ponovno podala v iskanje naftnih virov, tokrat v Severnem morju. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je tam odkrila zemeljski plin in zacela razvijati proizvodnjo te vrste ter kmalu postala odvisna predvsem od tega vira. Zgradila je številne plinovode in podpisala dolgorocno pogodbo z državnim podjetjem za prodajo plina po relativno nizkih cenah. Sredi osemdesetih 43 44 let je dræava tako pridobila pribliæno Ëetrtino vsega zemeljskega plina v Zahodni Evropi, v britanski porabi energije pa je zajemal ta vir pribliæno 40 odstotkov. Preostali del pogaËe porabe so s pribliæno enakimi deleæi sestavljali elektriËna energija, nafta in premog. Leta 1973, po svetovni energetski krizi, ki jo je povzroËil silovit skok cen nafte z Bliænjega Vzhoda, je dala dræava prednost premogu in tako se je ta vir po dolgem upadanju spet vrnil na trg. Obenem se je Velika Britanija pe bolj intenzivno zaËela ukvarjati z iskanjem nafte v Severnem morju in kmalu ponovno dosegla energetsko samozadostnost. Energetska samozadostnost je bua premalo Posledice energetskega razvoja so bile razliËne, predvsem pa ne takpne, kot bi bilo priËakovati. Cene elektriËne energije v Veliki Britaniji in na Norvepkem, torej v dræavah, ki sta zgradili najveË zmogljivosti v Severnem morju, skorajda niso rasle. Od leta 1978 do 1984 so se v prvi dræavi povipale le za 3,9 odstotka, v drugi pa za 4,1, kar je bilo sicer primerljivo z Zdruæenimi dræavami Amerike, kjer je bil ta skok 4,8-odstoten, ne pa tudi z drugimi evropskimi dræavami ali Japonsko. V Zahodni NemËiji so se v tem obdobju cene povipale za 5,5 odstotka, v Franciji za 5,6, v Italiji za 6,8, na Japonskem pa za 6,6 odstotka. Po energetski krizi v sedemdesetih letih so vse dræave na veliko zaËele investirati v razvoj lastnih energetskih virov, pri tem pa sta bili v ospredju prav Velika Britanija in Norvepka, a le pri iskanju novih virov, ne pa tudi pri razvijanju zmogljivosti za pridobivanje elektriËne energije, ki jih je zlasti britansko gospodarstvo nujno potrebovalo. Med letoma 1974 in 1981 je bil namreË v tej dræavi upad proizvodnje glede na bruto domaËi proizvod med najvipjimi v Evropi, predvsem zato, ker so Italija, NemËija in Francija veliko veË pozornosti namenile gradnji in proizvodnji. Tako so v Veliki Britaniji naloæbe v razvoj virov rasle predvsem na raËun gradnje, na Norvepkem pa na raËun storitev. Energetska samozadostnost v tem primeru torej ni mogla prekriti gospodarskih teæav, s katerimi se je sreËevala ta otopka dræava, predvsem ne slabih zalog, pibkih investicij v industrijo, slabe produktivnosti in nizke gospodarske rasti. Naloæbe v razvoj proizvodnih zmogljivosti so bile v takih razmerah nemogoËe. Nacionalizacija Britanska elektroenergetska podjetja so bila v tem obdobju v rokah dræave, veËinoma so imela neuËinkovito vodstvo, ki je bilo med drugim krivo za to, da je sektor, ki sicer je hitro napredoval in se razvijal, padel med podroËja, ki so stagnirala ali celo nazadovala. Po prvi svetovni vojni je namreË dræava prevzela podjetje British Petroleum ter si s tem zagotovila nadzor nad iskanjem novih naftnih virov, po drugi svetovni vojni pa je oblast v dræavi prevzela delavska stranka in spodbudila pe nacionalizacijo zmogljivosti na podroËjih pridobivanja premoga, plina in elektriËne energije. Deloma zaradi ideolopkih razlogov in deloma zaradi povojnih obnov je dræava kmalu oblikovala nacionalni odbor za premog, britansko plinsko zdruæenje in odbor za proizvodnjo elektriËne energije, v sedemdesetih letih (po odkritjih v Severnem morju) pa pe britansko naftno podjetje. Tako je bil ves energetski sektor popolnoma nacionaliziran, kar pomeni, da so bile ptevilne odloËitve pogojene s politiËno voljo in javnim mnenjem. Na primer: ko je bilo treba zniæati stropke in povipati cene, so se takoj pojavili socialni pritiski. Prav zato podjetja niso napredovala - njihova bistvena naloga je bila namreË (poceni) oskrba, ne pa tudi prizadevanje za Ëim vipji dobiËek in dolgoroËni razvoj podjetja in sektorja. Odnosi med dræavo, ki je strogo nadzorovala podjetja v svoji lasti, in organizacijami so se tako iz leta v leto slabpali, pe zlasti ko so se pojavili veliki razkoraki v razvoju posameznih energetskih podroËij. Elektroenergetska in plinska industrija sta namreË napredovali in poslovali z dobiËkom, po drug strani pa je bilo poslovanje premogovnikov zelo slabo, zato bi jih bilo treba zapreti. Dræava tega zaradi interesov delavcev ni dovolila, vsaj sprva ne, sredi osemdesetih pa je vendarle nehalo delati nekaj obratov te vrste. Obenem pa kljub dobremu poslovanju elektrarn dræava ni namenjala pozornosti nadaljnjemu razvoju celotnega elektroenergetskega sektorja. Stropki proizvodnje v termoelektrarnah so bili tako dvakrat vipji kakor v Franciji in Italiji. Podobno je imel teæave tudi sektor z zemeljskim plinom - vlada namreË ni odobrila podraæitve, zato ni bilo denarja za razvoj, pa tudi zaloge so bile Ëedalje skromnejpe. Težave s privatizacijo S predlogi, da je treba energetska podjetja pri-vatizirati, je pripla na plano konzervativna stranka. NaËeloma so bili sicer sprejeti, toda nihËe ni natanËno vedel, kako jih izvesti. Treba je bilo ustanoviti organe, ki bi nadzorovali potek privatizacije same in nadaljnjega dela podjetij. Toda konzervativna stranka ni bila naklonjena ustanavljanju tovrstnih agencij, pravzaprav dræava za to niti ni imela sredstev. Tako je bil potek procesa zelo poËasen in je uspel bolj ali manj le na podroËju oskrbe z nafto: britansko naftno podjetje je bilo ukinjeno, njeno premoæenje pa sta prevzeli podjetji Britoil in Enterprise Oil. Plinska in elektroenergetska podjetja so morala vsaj formalno na svoje trge spustiti zasebne proizvajalce, toda to je bilo teæko izpeljati, saj so bili stropki vstopa na trg zelo visoki, poleg tega pa so imela dræavna podjetja pe vedno veliko moË v dræavi in na trgu. Zato si zasebniki niso upali posegati na tako tvegano podroËje. Konzervativna stranka je opisanim zapletom navkljub vztrajala pri privatizaciji, zlasti na podroËju oskrbe z zemeljskim plinom, toda dr- æava se je v tem primeru znapla pred drugo oviro - ni mogla zapËititi interesov javnosti. Ustanovila je sicer posebni inptituciji za nadzor tega sektorja, ki naj bi pazili predvsem na cenovno politiko in zagotavljali praviËno tekmovanje ter skrbeli za to, da bi oskrbovalci poslupali tudi mnenje porabnikov. A kljub temu je bil potek privatizacije preslabo opredeljen, liberalizacija uvoza in izvoza nepopolno izpeljana, zato ni obrodila sadov, ki so jih politiki priËakovali. »etudi je Velika Britanija dosegla energetsko samozadostnost, to ni bistveno vplivalo na razvoj gospodarstva. Dræava, ki je vzela podjetja pod svoje okrilje, je namreË premalo pozornosti namenjala razvoju zmogljivosti, po drugi strani pa preveË iskanju novih virov. Tako se je sektor znapel v teæavah, procesi privatizacije, ki so bili sicer nujni, pa so zmedo pe poveËali. Simona Bandur Povzeto po knjigi Controversial Issues in Energy Policy (Alfred A. Marcus) ROPSKA ZADNJA OPOZORILA ZA NOVINKE Evropski parlament je na zasedanju, ki je bilo 11. marca, s 382 glasovi za in 17 proti potrdil sklepno poroËilo o pripravljenosti Slovenije in drugih novih Ëlanic na vstop v Unijo 1. maja letos. Kljub naklonjenosti in pohvalam za prizadevanje Ëlanic, je na deseterico vendarle naslovil vrsto opozoril, tudi na Slovenijo. Pripravljenost dræave je sicer ocenil za najbolj ugodno v primerjavi z drugimi pristopnicami, a se kljub temu se ni izognil pozivom k ukrepanju, zlasti na podroËju gospodarstva, opozoril pa je tudi na ureditev odnosov s Hrvapko. Poslanci so pohvalili slovensko gospodarsko rast, ki je lani dosegla 2,6 odstotka bruto domaËega proizvoda. Pri tem pa vendarle niso pozabili na dejstvo, da gre za træno gospodarstvo, ki se pe razvija, in da je dræava ukinila omejitve na neposredna tuja vlaganja. K temu so pristavili pe zaskrbljenost zaradi dviga stopnje brezposelnosti na 6,8 odstotka in vlado opomnili, da lahko konkurenËnost zagotavlja le z nekaterimi strukturnimi reformami, med drugim privatizacijo. Zmotila jih je pe skrb zbujajoËe visoka inflacija, ki jo je vladi lani uspelo zniæati s 7,2 odstotka (leta 2002) na 5,6 odstotka. Sicer pa so parlamentarci ugotovili, da ima Slovenija najmanj zaostankov in da je skoraj vso svojo zakonodajo prilagodila evropski Omenjeno poroËilo je bilo zadnje v vrsti podobnih, ki jih je Evropski parlament pripravljal od leta 1997 naprej. KljuËnega je oblikoval æe pred letom, ko je dal soglasje k vstopu desetih dræav v Unijo, a vendarle se je odloËil na novinke nasloviti pe nekaj priporoËil Celotno skupino je tako opozoril na varovanje okolja, na urejanje podroËij, kot so javna naroËila in dræavne pomoËi, na nujnost dobro delujoËega in neodvisnega sodstva, posebej pa je poudaril pe teæave, povezane s korupcijo, in pozval dræave k odpravljanju razslojenosti na trgu dela, k veËjim vlaganjem v izobraæevanje, razvoju evropske infrastrukture, zagotavljanju socialne varnosti ter spodbudil h krepitvi skupne odgovornosti za oblikovanje prihodnosti Evropske unije. Poleg tega je parlament obravnaval tudi poroËila kandidatk - Romunije, Bolgarije in TurËije. Ocenil je, da ni nujno, da se bosta prvi dve Uniji pridruæili æe leta 2007. Bolgarija sicer dobro napreduje, ne pa tudi Romunija. STA Ne EM»IJA IN EVROPSKI ENERGETSKI TRG Evropska unija ima - preden bo v resnici zaËela delovati kot skupni elektroenergetski trg - pred sabo pe dolgo pot. Do konca lanskega leta je namreË trg popolnoma liberaliziralo manj kot pol Ëlanic, kar pomeni, da je povezava le 75-odstotno dere-gulirala to podroËje. Nempki elektroenergetski trg, ki smo ga opisali v februarski ptevilki, je prvi na lestvici popolnoma odprtih za tekmovanje. Med dræavami, ki so do konca lanskega leta v celoti odprle trge z elektriËno energijo, so NemËija, Danska, Finska, Velika Britanija, Avstrija, ©vedska in ©panija. Preostale Ëlanice Evropske unije so od konËnega cilja pe precej oddaljene. Nizozemska je namreË vsaj do konca leta 2003 trg odprla 63-odstotno, sledita pa ji Luksemburg, ki ga je liberaliziral 57-odstot-no, in Belgija, ki ga je odprla nekaj veË kakor polovico, natanËneje 52 odstotkov. Za manj kot polovico odjemalcev so ga liberalizirale Portugalska (48 odstotkov), Irska (40 odstotkov), Francija (37 odstotkov). Italija (35 odstotkov) in GrËija, ki je pele na tretjini poti. Vsa Evropska unija je torej skupni elektroenergetski trg doslej uresniËila le 74-odstotno. Prav zaradi nekoliko dolgotrajnejpih postopkov se je Unija odloËila, da bo rok za liberalizacijo podaljpala, in doloËila 1. julij 2007 za zadnji rok, kot je opredelila evropska direktiva avgusta lani. V dræavah, ki se bodo maja pridruæile Evropski uniji, porabniki lastnega ponudnika elektriËne energije pe ne morejo izbrati. Po podatkih, ki jih je zbrala Zveza nempkega elektrogospodarstva (VDEW), lahko le skromen deleæ komercialnih porabnikov sodeluje v tekmovanju, toda po vstopu v Unijo bodo morale tudi te dræave upoptevati evropske direktive in roke za liberalizacijo elektroenergetskega trga. Do takrat imajo pristopnice vsaj po veËini pe dolgo pot, saj morajo trge pripraviti na tekmovanje. VeË kakor tisoË sodelujoËih Kot je znano, je bila NemËija prva med dræavami Ëlanicami Evropske unije, ki je popolnoma liberalizirala elektroenergetski trg. Leta 2002 se je tako tam zaËelo hudo tekmovanje, v katerem je sodelovalo veË kakor 1100 podjetij. Trg je raznoliko strukturiran tako vertikalno kot horizontalno, kar pomeni, da sodelujejo na njem poleg velikih tudi srednja in manjpa podjetja, obenem pa si ta delijo vsa podroËja delovanja - proizvodnjo, omreæje in distribucijo. 45 46 V NemËiji porabijo najveË elektriËne energije za pogon elektromotorjev, in sicer 32 odstotkov, 19 odstotkov je gre za procese ogrevanja, 15 odstotkov za ogrevanje bivanjskih prostorov in toplo vodo, 14 odstotkov za hlajenje in zamrzovanje, deset za osvetljavo, sedem za informacijske in komunikacijske storitve in tri od-stotke za prevoz.___________________ Velikih podjetij je 25, srednjih in manjših dobrih sedemsto, tistih, ki delujejo le regionalno, približno 60, majhnih zasebnikov pa sto. Približno 150 podjetij se je na trg prebilo iz tujine, povecini pa se ukvarjajo s trgovanjem in distribucijo. Med domacimi oskrbovalci so po podatkih VDEW na nemškem trgu najmocnejši Stad-twerke Rostock, EnBW, EV Gera, Energie Sa-ar LorLux, SWB iz Bremna, Stadtwerke Görlitz, Stadtwerke Weiflwasser in Vattenfal Europe, v katerem so zastopani Bewag, HEW in VEAG. Med tujci pa na tem trgu nastopajo Vattenfall iz Švedske, EDF in Veolia iz Francije, Electrabel iz Belgije in Essent iz Nizozemske. Po drugi strani kajpak tudi nemška podjetja sodelujejo na trgih zunaj meja svoje države, predvsem v Zahodni in Vzhodni Evropi. Trgovanje s sosednjimi dræavami Prodaja elektricne energije prek nemške meje je sicer narašcala že v zadnjih dveh desetletjih, uvoz in izvoz pa sta po podatkih VDEW bolj ali manj uravnotežena. Nemcija tako izvozi na leto v povprecju 45.500 GWh, kar sestavlja osem odstotkov energije, proizvedene v tej državi. Leta 2002 je najvecji delež prodane elektrike odšel na Nizozemsko, in sicer dobrih 14 tisoc GWh, nekaj manj - 11.859 GWh je država izvozila v Švico, 8.458 GWh v Avstrijo, 4.815 GWh v Luksemburg, 2.865 GWh na Dansko, 1.872 GWh na Poljsko, 1.382 GWh na Švedsko, 194 GWh v Ceško Republiko in zgolj 47 GWh v Francijo. Po drugi strani pa je prav Francija tista, ki izvozi najvec elektricne energije v Nemcijo, in sicer kar 40 odstotkov vsega svojega deleža, namenjenega izvozu. Leta 2002 je tako tja prodala 18.818 GWh elektricne energije. Velik delež elektricne energije proda v Nemcijo Ceška republika, in sicer 10.557 GWh, sledijo Danska, ki izvozi tja skoraj pet tisoc GWh elektricne energije, Avstrija (4.270 GWh), Švica (3.836 GWh), Nizozemska (1450 GWh), Luksemburg (883 GWh), Švedska (832 GWH) in na repu Poljska s 605 GWh izvoza v Nemcijo. Vsega skupaj je tako Nemcija uvozila za 46.217 GWh elektricne energije. Pri navajanju tem deležev pa je treba še enkrat poudariti, da gre za številke iz leta 2002, ko mnoge države še niso popolnoma liberalizirale trga. V naslednjih letih je tako pricakovati povecanje deleža cezmejnega trgovanja. Trgovanje z elektriËno energijo Zaradi vecjega števila sodelujocih podjetij na skupnem trgu temu primerno nihajo tudi cene in kolicina prodane elektricne energije. Na podrocju zgolj trgovanja sodeluje na trgu po podatkih iz lanskega leta 112 elektroenergetskih podjetij, industrijskih koncernov, borznikov in financnih servisov, skoraj polovica pa jih prihaja iz tujine. Soocajo se, kot ugotavlja omenjena zveza nemškega elektrogospodarstva, predvsem na treh glavnih »frontah«: 1. prodaja na dnevnem trgu, ki se uravnava vsak dan posebej, 2. prodaja po pogodbah (oziroma vnaprej) in 3. prodaja na nenadzorovanih trgih. Kot so ugotovili na VDEW, so podjetja, ki prodajajo elektricno energijo na prvih dveh podrocjih, samo v prvi polovici lanskega leta dosegla menjavo v višini 155,2 milijarde kWh. Na dnevnem trgu se je v tem obdobju trgovalo v višini 23,5 milijarde kWh, po pogodbah pa so podjetja prodala 131,8 milijarde kWh elektricne energije, in sicer 87,1 milijarde po letnih pogodbah, 25,8 po cetrtletnih in 18,8 milijarde kWh po tedenskih. Zanesljivost oskrbe Konkurencna prednost, ki jo ima Nemcija pri trgovanju z elektricno energijo pred drugimi državami Evropske unije, je zagotovo dokaj velika zanesljivost oskrbe. Pomembnost slednje je postala izrazita zlasti po letošnjem poletju, ko so se nekatere države srecale s številnimi pomanjkanji elektrike, med njimi je bila v ospredju Italija. Ta država sodi tudi po podatkih iz preteklih let med tiste, ki so imele najdaljša obdobja prekinitve dobave. V Italiji so bila po sicer starih podatkih iz leta 1999, ki pa vendarle veliko povedo in veljajo tudi za naslednja leta, dolge vsega skupaj 191 minut. Takoj za njo je Nizozemska, kjer so bili prebivalci v vsem letu brez elektricne energije v povprecju 180 minut, sledi Švedska s 152 minutami prekinitev dobave, v drugih državah pa so bile te bistveno krajše. V Veliki Britaniji, so, denimo, znašale 63 minut, v Franciji 52 minut (v to številko niso vštete poškodbe zaradi neurij), v Avstriji 43, na Nizozemskem 25, v Nemciji pa zgolj 15 minut. Podatki torej nedvomno kažejo na to, da je oskrba zlasti v zadnji državi zelo zanesljiva. Toda zanesljivost ima svojo ceno, kot ugotavlja omenjeno nemško združenje, in sicer investicije v razvoj omrežja, toda predvsem do leta 2002. V državi, kjer v zadnjih dveh letih zaradi hudega tekmovanja po liberalizaciji sicer niso veliko pozornosti namenili naložbam v elektroenergetiko, je bilo v obdobju pred tem veliko denarja vloženega v nadgradnjo in zanesljivost omrežja - kar 30 milijard evrov. O tem pricajo tudi izboljšave in napredek pri »kilometrini«: ce primerjamo med sabo leti 1992 in 2002, ugotovimo, da se je dolžina povezav v tem obdobju povecala za sto tisoc kilometrov in tako dosegla skoraj 1,6 milijona kilometrov. V tem casu je država zmanjšala obseg nadze- meljskih povezav s 37 odstotkov na 29 odstotkov ter jih nadomestila s kabli, s Ëimer je oskrba manj obËutljiva na motnje, ki lahko nastanejo zaradi vremenskih in drugih zunanjih vplivov. Glede na izboljpave v dopolnjevanju elektroenergetskega omreæja v zadnjem desetletju, je v NemËiji zanesljivost oskrbe torej zagotovljena vsaj pe za nekaj Ëasa, vprapanje je le, kaj bo prineslo obdobje bistveno niæjih vlaganj po liberalizaciji, ki se je najbolj intenzivno zaËela prav leta 2002, iz katerega imamo podatke. Prav tako zanimivo bo videti, kaj bodo prinesla NemËiji, pa tudi drugim dræavam Evropske unije, vkljuËno z novimi Ëlanicami, naslednja leta, ko bodo posledice liberalizacije æe bolj vidne. Vsa Unija bo skupni elektroenergetski trg popolnoma uresniËila pele leta 2007, a pe to le pod pogojem, da bodo njenim direktivam sledile res vse dræave, tudi tiste, ki se ji bodo kmalu pridruæile. Simona Bandur Povzeto po bropuri Electricity Market Germany, Autumn 2003, Facts & Figures on Electricity Supply ROPSKA JANUARJA UPAD INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Obseg industrijske proizvodnje v Evropski uniji se je januarja glede na lanski december zmanjpal za 0,2 odstotka, v dræavah Evropske gospodarske in denarne unije (EMU) pa za 0,4 odstotka, je sporoËil evropski statistiËni urad Evrostat. V tem mesecu je najbolj upadla proizvodnja netrajnega potropnega blaga, in sicer za 0,5 odstotka v evro-obmoËju ter za 0,4 odstotka v vsej Uniji, po drugi strani pa je proizvodnja trajnih potropnih izdelkov narasla v prvi skupini za 0,4 odstotka, v drugi pa za 0,1. Obseg proizvodnje polizdelkov je upadel za 0,5 odstotka v EMU in za 0,1 odstotka v petnajsterici, nespremenjena pa je ostala proizvodnja energetskega sektorja v Uniji. V ev-roobmoËju je tudi slednja upadla za 0,4 odstotka. Sicer pa se je v omenjenem mesecu najbolj povipala industrijska proizvodnja na Danskem (za tri odstotke), Nizozemskem (za 1,9 odstotka) in na ©vedskem, kjer je narasla za 1,7 odstotka. NajveËji padec pa so izraËunali na Portugalskem (za 3,7 odstotka), Irskem (za 2,9 odstotka) in na Finskem (za 2,7 odstotka). Evrostat je pripravil tudi podatke o poveËanju industrijske proizvodnje na letni ravni - v evroobmoËju je narasla za 0,6 odstotka, v celotni povezavi pa za 0,7 odstotka. Najbolj uspepne so bile Irska s skoraj devet-odstotno letno rastjo, ©vedska s 5,8-odstotno, NemËija z 1,6-odstotno in Belgija z 1,2- odstotno rastjo. Po drugi strani pa so manj proizvedli Portugalci, in sicer za 3,5 odstotka, Danci (1,5 odstotka) ter ©panci in Finci - oboji za 1,1 odstotka. STA S POMNIMO SE NA ZAPISKE Æe v pretekli ptevilki smo ugotovili, da mora vsak posameznik najti ustrezen naËin, kako osvojiti znanje, ki ga potrebuje. Kdor ima tako dober spomin, da je dovolj, Ëe si snov le prebere, je lahko temu daru le hvaleæen, sicer pa si je treba poiskati bliænjice, bodisi naËine hitrega pomnjenja bodisi izpiske. Toda prvi pridejo v poptev le pri posameznih vprapanjih, naptevanjih in podobno, ko pa je treba osvojiti mnogo bolj obseæno besedilo ali snov, zahteva uËenje veliko veË Ëasa. V tem primeru je najboljpi naËin delanje izpiskov. Marsikdo meni, da je izpisovanje izguba Ëasa. Morda res, toda velikokrat je v veliko oporo pri uËenju, pe zlasti Ëe je snov zapletena ali Ëe imamo teæave s koncentracijo. Z nizanjem kljuËnih podatkov ali dejstev si namreË laæe zapomnimo snov, laæe jo razumemo in - kot reËeno - se s pisanjem tudi zamotimo ter odvrnemo misli od morebitnih motenj v okolici. Poleg navedenega ohranimo z zapiski snov za uporabo v tudi prihodnje. Tako nam ne bo treba pe enkrat brati literature. Kajpak morajo biti zapiski dobri in res skrajpati obravnavano snov. Ne bomo namreË najbolj uËinkoviti, Ëe jo bomo zgolj prepisovali ali po drugi strani tako skrajpali, da se pri ponovnem branju izpisanega ne bomo veË spomnili, kaj smo dejansko prebrali v knjigah. Najbolje je, da snov najprej preletimo in dobimo prvi vtis o temi, nato pa izlupËimo najpomembnejpe toËke. Slednje nanizamo v logiËno zaporedje in vmes dopolnimo s potrebnimi pojasnili. Pri tem je priporoËljivo, da si zapipemo tudi strani, kjer smo besede bodisi povzeli bodisi citirali, Ëe so bile res pomembne. Na koncu naredimo pe nekakpen povzetek. NaËini izpisovanja Obstajata dva glavna naËina izpisovanja. Prvo in najbolj pogosto uporabljeno je tako imenovano sekvenËno zaporedje, pri katerem zgolj nizamo glavne poudarke. Najlaæje in najbolj pregledno jih organiziramo, Ëe jih zapisujemo pod naslove in podnaslove. Drugi tip so miselni vzorci, kjer so izpiski veliko bolj vizualni. V sredino strani obiËajno zapipemo temo, potem pa jo povezujemo z glavnimi dejstvi in podatki ter ipËemo morebitne relacije tudi med njimi. Takpen naËin je najbolj primeren za ljudi, ki si laæje zapomnijo podatke glede na njihovo podobo. Zapiskov kajpak ne delamo le pri prebiranju literature, temveË pe ob drugih priloænostih, denimo, na sestankih, predavanjih, sejah, sreËanjih in podobno. Podobno se moramo tudi v teh primerih osredotoËiti na najpomembnejpe poudarke in jih zapisati na naËin, da se jih bo- 4:7 48 Nekaj koristnih napotkov pri izpisovanju: pomembne poudarke je pri-poroËljivo pe posebej oznaËiti in podËrtati, dobrodople so okrajpave -a take, ki se jih bomo po predavanju spomnili - in diagrami, pe boljpi pa bodo izpiski, Ëe bomo uporabljali Ëim veË svojih besed in s tem jezik knjige ali predavatelja spremenili v lastnega. To je na predavanjih sicer teæko storiti, zato si je treba vzeti Ëas po njih, s Ëimer bomo snov pe dodatno okrepili. mo pozneje spomnili. Pri zapisovanju sleherne besede se bomo namreË kaj hitro izgubili. VËasih je morda bolje, da samo poslupamo, si poskupamo Ëim veË zapomniti in pele pozneje kaj zapipemo. Seveda pa je pomembno, da se dogodka sami udeleæimo, ne pa da zapiske zgolj prefotokopiramo - to je sicer bolje kakor niË, a vendarle so tuji izpiski teæje uporabni, saj ima vsaka oseba svoj naËin dojemanja pomembnosti spregovorjenih besed in naËina nizanja poudarkov. Slednje je pe posebej pomembno za razumevanje, Ëe predavatelj velikokrat zgubi rdeËo nit. Takrat uredimo zapiske tako, da se lahko vrnemo na prejpnjo temo. Mnogokrat se zlasti pri manj povezanih predavanjih pojavijo vprapanja, ki si jih sproti zapisujemo in jih zastavimo govorcu ob koncu, Ëe vmes nanje æe ni bilo odgovorjeno. »e pa ugotovimo, da je njegovo razlaganje res brez repa in glave, ga kaæe na to opozoriti. Ob zapiskih si je dobro delati tudi opombe o nadaljnjem raziskovanju, branju in lastne misli, ki se porodijo ob poslupanju. Priprave na preverjanje znanj Prebiranju, delanju izpiskov in uËenju po navadi sledi preverjanje znanja. Slednje je postalo tudi neloËljivi del poklicnega æivljenja, saj Ëedalje veË podjetij in organizacij zahteva dodatna izobraæevanja. Tako se izpitov po opravljenem izobraæevanju v srednji poli ali na fakulteti na delovnem mestu nismo znebili, kot Tudi tokrat smo nanizali zgolj nekaj nasvetov, ki veËini ljudi obiËajno vendarle pomagajo pri uËenju. Po veË letih premora od ptudija se sicer zdijo kupi literature mnogokrat nepremagljivi, a ko se spomnimo starih ‘trikov’, marsikdaj spoznamo, da je uËenje kljub uvajanju vseh tehnologij pe zmeraj bolj ali manj prepupËeno nam samim. smo poudarili æe v prejpnji ptevilki Napega stika. Zato pe nekaj nasvetov, kako se (ponovno) pripraviti za preizkuse znanja. VeËina ljudi se pred takpnimi dogodki sooËa z velikim strahom in tremo, Ëetudi je pred tem opravila æe niË koliko podobnih preizkupenj. Pravzaprav to ni niË slabega, kveËjemu dobro deluje na ljudi, saj jih dodatno spodbuja k ptudiju, a vendarle se najde nekaj posameznikov, ki tega stresa ne znajo obvladati, zato je njihov nastop veliko slabpi. V tem primeru si je treba okrepiti predvsem samozavest, se spomniti na pretekle uspehe, si predstavljati, kako bomo tudi tokrat premagali teæave ... Sicer pa bo trema veliko laæje premagljiva, Ëe se zaËnemo uËiti pravoËasno in ne v zadnjem trenutku, kar nam omogoËa tudi, da imamo na koncu pe nekaj Ëasa za ponavljanje glavnih tematskih sklopov. Zlasti ta del je zelo pomemben, saj si takrat velikokrat najveË zapomnimo - snov namreË æe dodobra poznamo in sproti odkrivamo morebitne pomanjkljivosti, obenem pa si s tem zapiske vse bolj vizualno zapomnimo. Snovi nikoli ne ponavljamo v celoti, temveË le njene kljuËne dele. Tukaj spet pride do izraza, kako pomembni so dobri izpiski - biti morajo namreË tako urejeni, da kljuËne poudarke takoj opazimo, drugaËe pa si jih dodatno oznaËimo, morda pe enkrat izpipemo le kljuËne besede. Zelo koristno je tudi ponavljanje s kolegi ali sodelavci, saj odkrijemo morebitne teæave, ki jih prej niti nismo opazili, obenem pa dobimo na snov bolj celovit pogled, saj se drugim velikokrat zdijo kakpni drugi poudarki kljuËni. S takim naËinom si snov velikokrat bolje zapomnimo, saj jo pe enkrat slipimo. A vendarle je treba pri brainstormingih take vrste paziti, da pogovor ne odtava v povsem drugo smer ... Na izpitu O poteku izpita si pred dogodkom pridobimo dovolj informacij od kolegov in se pripravimo na morebitna preseneËenja. Tako si bomo potek tudi laæje predstavljali, se pripravili na odgovarjanje in na izprapevalca samega. Sicer pa mora vsak posameznik najti naËin, kako se sooËati s strahom pred izpitom. Vsekakor je treba ohraniti mirno kri, se najprej posvetiti vprapanjem in se lotiti odgovorov pele, ko jih povsem razumemo. In Ëe imamo naenkrat obËutek, da je glava prazna? Najbolje je, da si poskupamo v spomin priklicati vizualno podobo zapiskov ali se spomniti morebitnih trikov, ki smo jih uporabili, ko smo se zaËeli uËiti. »e pe vedno ne pride niË iz glave, se posvetimo naslednjim vprapanjem in pustimo teæje za konec, saj nam sicer lahko zmanjka Ëasa. Velikokrat se namreË pele potem, ko repevanje steËe, spomnimo drugih odgovorov. Simona Bandur Povzeto po priroËniku How to succeed, Students’ Guide (HarperCollins Publishers) Nadaljevanje s strani 40. Ëanje prenosnih zmogljivosti ob-stojeËega omreæja, paË pa za na-Ërtovano poveËanje zmogljivosti prenosnega omreæja, ki ni namenjeno zgolj zagotovitvi zveze za projekt Geant, paË pa tudi pove-Ëanju prenosnih zmogljivosti za potrebe Elesa in celotnega elektrogospodarstva na relaciji HE Dravograd-RTP Podlog-RCV Ljubljana ter na relaciji RCV Lju-bljana-TE Trbovlje-RTP Krpko. Zveze na teh relacijah so bile izpeljane z uporabo nove generacije prenosnih naprav Elesovega dolgoletnega partnerja ECI Telecom ter njihovega slovenskega zastopnika podjetja Masterline, d. o. o., iz Ljubljane. Uspešna uvedba novih tehnologij TehniËna zasnova uresniËitve zvez temelji na omreænih elemen- Povezave za projekt Geant ADMCC ^. Podlog UTA n 40 51Km/13dB s^ E^ A 16 \ 71.4Km/19.1dB Dravograd <& I 40 I A