P «WH I (KM • I** B. MM M. D.IML »Slovcaskl Vtmotf v*I|b pm pm**: za ArskaoOgnko: za Noačty»: «*>*«*> skvp^ Mpc^ . K 40-- I cdo »do mprtj . . . . K 46 -St let. I I ; I I ?aZ I » Amerlko in m dm*e deiele: M ncMc . . • • • 3-50 | cdo tolo naprej . . . . K 50- - VpraSafljem glede Instiatut se aaj priloži za odgovor dopisnica al! snimki. VprsvaUtv« (spodaj, đvorf&e levo). KnaflOTa pU:i *L Sf Uletom M. »3, hMrati te nfuttio po p*iblJ«Ma psdum te detr: 1 sa ***. tor 54 aua Urok prostor ;ortrit po 12 *** *tfnt po 11 vfe, fcUnt po 10 v. PtaUno (oMk prostor) 30 vi*., pari« kl »hvale (oatk pmloc) 20 vta. Pit večjlh inaereffali po dogovora. ■•* s*t€tfM mj ptftijtjt iar«teiit foiM W M uktnltL -«• ■i hm pisaeac Mi*ćte feres pMlatrt omvj« te m sartaa aikaktr Mirati. .Slovenski N»đ- vetjt v I****** dostavljen na dom iN^m hodl poo|a ^ v, ^ o*> leto wpra* . «. • . K36— I Je« lete . ^JmS > f— pol teti „ .....1*— I na mesec m . i * • . *— Posamezna Itevilka veli« 2O vinarfev Dopisi aaj ae frakliajo. Rokopisl se ne vraSaJo. trtialjtm s Suflova *M«i kl(rL sađstr. levo), mitu M. *4 Uzrok ruske katastrofe. Te dni se spominjamo Petra Pre-radovića in njegovega slovanskega evangelija. Ljubezen, ne mržnja; plug, ne sablja; individualnost, ne sistem; poljedeistvo, ne tehnika. Tako Čitaš v tem evangeliju. Buditelj Preradovićevega kraljevića Marka oznanja tak evangelij, ven-dar je sprieo turškega navala prisiljen* zagrabiti za Markovo sabljo. Kaj mu bo pa roka, vajena le pluga, opravila z orožjem? iNa to nam odgovarja krakovska »Nova Reformac v posebnem članku, ki rftzpravlja o vzrokih ruske katastrofe. Današnja ruska boljševiška katastrofa je posledica vojaške katastrofe, in vzmk vojaške katastrofe? Nikolaj Nikolaj evič ni v ničemer zaostajal za drugimi generalissimi te vojne, Nekatere izmed njih je za ćelo nebo nadkriljeval ne samo po znanju, ampak zlasti po energiji in dosledno-sti. Ruski generalni štab, ojačen z nai-boljsimi francoskimi strategičnimi gla-vami, je umno zasnoval velikansko kril-no operacijo v Vzhodni Prusiji in v Galiciji. Dobro je izrabljal svojo notranjo crto in sijajno strategično bazo med Visio in Bugom. Kratkomalo vse to, kar le ▼ vojni odvisno od razuma, energije in volje vodstva, je bilo v Rusiji v začetku teh gigantskih naporov morda ne nadobičajno. ne uprav geniaino ali popolnoma pravilno. »Parni valjar« je bfl opremljen dobro in močno, po vseh načelih tehnike, Gibal se je morebiti počasi, toda tem (trdneje je drobil vse ovire, ki jih ie na*-Tetel na poti. Vojak je bil discipliniran. Njegova vztrainost v ognju je osup-nila ne enkrat. Panika in demoralizacija ni izlahka okužila niskih čet. Vsi ti znaki ru^ke armade so se pokazali brž na gališkem brnsčn. Pu^ki vojni nacrt, zasnovan pravilno in izva-jan z zadosrnimi silami ter s primemo energiio. se ie izkazal že v prvem me-secu. Inicijativa je ostala v ruskih ro-kah kliub vsem naporom avstriiskeza vodstva. Rusi so io pa rudi izdatno in vsestransko izrabili. In vendar! V dneh med 10. in 12.' septembru 1914 se je v prostoru med Verešico in Sanom obrazovala že — nakar pravi Stegemann v svoji zgod. vojne — slika novega grozne^a Kraljevega Gradca (kjer je Avstrija 1866 bila poražena). Avstrijske armade so bile v nevarnosti, da se raztrgajo v dva dela, v prvo in četrto, ki bi bili vrženi daleč nekam na zapad, ter v drugo in tretjo, ki bi morali iti za Karpate. V analogni situaciji bi nemško vodstvo ne izpustilo več iz rok svojega plena. Zvesto svojemu »Vernichtungsprincipu«, bi bilo zanesljivo našlo v sebi dosti fuzije in razmaha, da bi delo dokončalo in so-vrainika nničilo. NiČ takega pa nišo storili Rusi; imeli so čisto primemo in pametno strategično misel; vodili so mase izborno in svojo voljo razvijali konsekventno, toda v zadnjem stadiju kakor da bi post; H mehki, kakor da bi jih zapustila energija, kakor da bi mno-žeči se delni uspehi ne podžigali te energije za doserro čim najhitrejsega končnega uspeha, ampak io zmanj-Sevali. Bistven znak slovanske duše se je ti pojavil in zahteval svoj tribut, In ta znak obstoji v nesposobnosti, stopnje-vati energijo in trajno Izravnati nje primanjkljaje ter krepiti nje obilje. D o-čim pri Nemcih in Anglosa-sih delni uspehl krepijo energijo, jo pri Slovanih z m a n j š" u j e j o. Pri onih je množina energije največja na koncu, pri drugih pa je obratno te energije v začetku več nego na koncu. Rusi v septembra na nađsansld ravnici nišo več sunili močneje. Nišo izrabi?! vseh objektivnih posojer svoje končne zma*e, ki so ^ jfh itstvariti sami. Conrad je mrmd umalotfti svofe armade za San ?n jih odvesti na Ehma-jcc. močno ntnijene, raztrgane, a ne razbite. ^ Do pf?fce se je to ponovilo raesec dtt' noz^eie, ko je fTfndenbnr«: AvstrtJ-cern Mte! na oomoč, hoteč s svojim! ?je-stimi kori silno udarit! na resko flanlco nad Visio dckJ Dehlln fn Zavibost ve-loč ni Nbt gkiiM «ki A oa| M J bil na ta način pomagal avstrijskim ar-madam, da bi zgrabile južno rusko flanko med Sanom in Dnjestrom ter jo ! vpognile proti severu. Nikolaj Nikola-: jevič je v prvem hipu stai na višku svoje calose; brezpnkorno je izrabil svojo notranjo crto. Pregrupiral je ogromne čete iznad Sana nad Visio. S pohvalno energijo je sam prešet v kon-traofenzivo, s svoje strani udarjajoč na levo nemško flanko od Varšave do Deblina. Na južnem krilu so tri ruske armade generalov Ivanova, Brusilova in izpod Pfemysla vzeta armada Rad-ka Dimitrijeva prešle tuđi v ofenzivo, in to uspešno. Rusom se je otvorila drue:ič perspektiva, uničiti avstrijsko armada to pot Že v kotlini Sanka. Šitu-acifa je bila tem nevarneiša, ker se je daleč na drugem krilu pod Varšavo in Deblinom razvil položaj, ki ie ruskemu generalistmu dal resne ša^ce, obkoliti tuđi Nemce. Neobičaina. tako redka možnost 7. dveh strani obko!!ti vse nemško - avstrijske sile, je bila Rusom kakor na cHarsi: niski centrum je bi! močan; občutili sta to na lastni koži dve avstrijski amindi, armada Punktova in n?dvoivode Josipa Ferdinanda. Ko bi bili Nemci v srečnetn pol^^aiu Ru^ov. bi niih nasnrotrik ^tel zadnie ure. Tedaj pa ie na stopilo zopet neka i kakor prerano duševno izčrpanje. ffin teh ve-likan^kih možnosti mine. če tuđi opa-žen. a ne izrabHeti. Nemci in Avstriici n?H?;o zr^net rro^nnst, »o^V1e;it; se« od nerTi?2t?Tip. fr %% pustiti — v sa-motrrostl za kontemplacijo In Šcle-pet dni potem, ko je Hinden-burg slavno odskočil izpod Varšave nad Varto in pod Tarunj, stiska ruski vojskovodja svojo silno pest za udarec, takrat v centru. Zopet dobro zasnovan nacrt. Strašno maso dveh milijonov bajonetov, 100.000 sabel iu 7000 topov I vodi Nikolaj Nikolajevič nad Šieziio, med Kraknv in Vratislavo, da bi zadel v življenjska središća centralnih dr-žav in po tcj poti izpolnil obljubo, da bo na Božič izpil kavo v Berlinu. Položaj centralnih držav je bil ne:zmemo grozen, srne se reći. obupen. V moćno j manj straš^em položaju je Nikolaj Ni- | kolaj :vič sleđečega leta po prclomu j pri Gorlicah smatral za potrebno, | umakniti se za 500 kilometrov, predati j vse trdnjave in dva milijona jetnikov \ še povrh. j Ali Hindenburg je Nemec, ne Slo- i van. On se ne prizna lahko za prema-ganega. Široka vrata med Krakovim in j Vratislavo zastira 1c z lahko draperijo, j a sam organizira kontraofenzivo. Med j Inovraclavim in Torunjem se je že j pripravil za naskok Mackensen kakor tiger, ki se vrže na čredo ogromnih ru- | skih slonov od strani in od zadaj. In začenja se velika epopeja bitk med Kutnom, Lovičem in Lodzjo . . . Kapitulacija dveh ruskih armad postaja vprasanje ur. Nov Sedan je dozorel. Pa Nikolaj Nikolajević najde med tem nekje v kotu svoje duše še pozabljeno zalogo energije in se žuri s protinapa-dom . . ♦ Scenerija se menja dramatično; Nemci so skoro hermetično zaprti, a se prebijejo skozi obroč treh niskih armad: Ko se pri Nemcih enerzija jača do zadnjega napora človeških živ-cev, ko se njih vojske bijejo šest noči zaporedoma brez ure spanja in brez tople hrane, Rusi v Brezin ah, ključu svoje pozicije za obkoljevanje, mirno lezcjo spat \n Nemci utečejo, vzemši s seboj še 16.000 vjetnikov in 68 topov. Na ju£u pa zaideta pod Lima^ovo Ivanov in Dimitriiev, marširajoč kakor na izprehod čez zapadno Oalicijo. med dvojen ozenj in se nničenju izoeneta z umikom nad Bialo in Dnnajec. Večerni mrak ruske boine energije . . . £e enkrat, leta 1916. se vzpne ruski Ilija Muromec za čin. Na pozorišču nastopi Brnsilov z miliionsko svezo ar-mađo. Iznova potega Fortuna izza pr-ve*a udarca pred njim svoje brezcenne darove. Lnck ie vzet V avstrijskih li-nfjah t Vofiniji le vrzel na 80 kftome-trov. P6t na Lvov Je odprta, \z Lvova na Pfeinys! f" oć tod, Icamor neso oči. Brusilov. dasi enenričen čiovek, H fa sovražnild hvalfjo rađ! nfeirove energije in volje, zađevajoče se cilta, se Ten-dar ne rztnra fzpod orava, M vlada slo-vanski đu5i. Tuđi nlenni pade rolca po prvem retničnem adarcn. KaVor nf^ ara prifcl ninen krč, |e ne more dvismftl ie enkrat, da bi delo dokonča!. Zavfačtffe, trati Mfcaf dol časa, a md t«B po- I skoči Linsingen io napravi konec epopeji. Prolog je postal ooenem epilog velike pesmi ruske. Stiri- ali petkrat so v tej vojni imeli Rusi srečo v svojih rokah, a vsa-kikrat so jo spustili, zmanjkalo jim je v zadnjem hipu sile. Rusi so za ta smrtni ples pripravili vse, puške In topove in moštvo in oficirie in železne tračnice in vlake. Rnega pa nišo pripravili — svoje duše. Te nišo mogli predclati o pravem Času. In zato so pa dl i . . . Položa! na Češkem. H. V P r a g i, 19. marca. Zadnje dni je bila pozornost poli-I tičnih krogov obrnjena v Zagreb. Pri-| pravi jala se je dostojna delegacija za j Preradovićevo slavnost Tiho sicer, i vendar z velikim veseljem, se je pr>- čakovalo, da bodo ob tej priliki pred-I stavitelji češkega naroda poplaćali Ju-| goslovanom dolg in da jih bodo prepri-: čali o svoji iskrenosti in trdni volji 4o-i seči uspeh s skupnim nastopom z Ju-I goslovani. Naenkrat pa je dobila naša Akademija brzojavko zagrebške Aka-I demije, da je proslava prepovedana. i Karakteristično je, da to ni nikogar ; razburilo. Pljunili smo hi si mislimo | svoje. i Nastop poljskih plemičev ni mogel I izpodkopati zaupanja v poljsko demokracijo, in vsi češki listi obračajo svojo pažnjo na dogodke na Poljsketn, med poljskim narodom in na živahno poljsko gibanje po nevtralnih in en-tentnih državali. V reviji »Narod« se je oglasil Poljak, nam ponudit roko, opozarjal na staro bratstvo, v nasled-nji številki pa mu je odgovoril dr. Her-ben, ki je izjavi!, da sicer dobro vemo, kaj nas loči, ali da z veseljem spreje-mamo ponujeno roko demokracije ter hoćemo tuđi skupno ž njo korakati do svojih ciljev. Veliko začuđen je je vzbu-dil interesantni predlog grofa Andras-syja v »Neue Freie Presse«, da naj se Poljska razdeli med Avstrijo in Nem-čijo. Takoj smo spoznali, da hočejo Madžari, katerim sedaj ne grozi več na vzhodu ruska nevarnost, zavarovati meje monarhije proti Ukrajini na fara čun Poljske v dogovoru z poljskim plemstvom, ki se čuti ▼ zadnjem kotu svetovne teme doma in ne da nič na »frazo o samoodločbi narodov«. Narod jim je veljal od nekdaj samo kot odje-malec žganja in v tem odra si podaja poljsko plemstvo roke z madžarskim! majmati. Nobena tajnost ni, da so ravno te vesti pribHžale naše politične voditelje poljski demokraciji, bi iz težar-nega početka bo izSa tem ott* stap-nost. PretekB teden so pffs^ ▼ Pngo prvi transporti vojnih vjetnHror, kl so pobegnili preko fronte iz Rasge, Med njim! Je dosti Cehov. Ljudstvo Je spre-Jemalo brate po kotodrorBi. PrtpeBaH so Jih mi pređmestnf kolodvor tn ne v Prafo sama popomoma at tihem, tako, da bi Hudstvo ae Uttiilulu ričesar. Vrača joa se vfetirikf m kormkaB nemo z globoko povešenimi glavami so morali možje v vojaŠnico in Če je kdo po-gledal piašno po ljudeh in po megleni silhueti Prage, je globoko zavzdihniL V enem takem sprevodu so vodili vo-jaki kot zverine na verigah vklenjenih 6 ljudi *v avstrijskih uniformah. Na vprasanje zakaj to, je nekdo tiho od-govoril: Osumljeni so, da so bili v »naši družini«,t. j. v češki legijL Tako to-rej so hoteli gotovi krogi pokazati javnosti, da se naši ljudje vračajo kot ve-leizdajalci in zato zadostuje, da kak policijski agent samo izreče sumnjo. Ze drugi dan so pošiljali te ljudi h kadrom raznih polkov, da odidejo takoj večinorna brez dopusta v vojaško službo. Z Dunaja je prispela te dni vest, da je bil vjet ne daleč od Kijeva češki urednik Bogdan Pavlu, ki je izdaja! za časa vojne v Rusiji tednik za Češke vojne vjernike. Vest je prišla, kakor smo izvedeli iz vojnoga stana, do sedaj pa še ni potrjena. Zdi se, da je to ten-dencijozna izmišljotina ter tuđi to jasno kaže, k^k?ne namerre imajo nemške vejaške oblasti v Rusiji. Od početka vojne nn do danes se ni prav nič iz-premerflo v d^šah Nemcev. Nemci so si ostari do danes enaki. Iz enakega vira rcrfhruifo ^dl r>oročilo, ki ga objav-ffajo praški rtemsTđ listi, da je bilo r^ri B?hmače\ni obkoljenfh fn vjfetfh 11.000 čeških lejnjo^anev. T^sti namigujejo, kaj se je i njirni zgodilo. hleia m\\m Joltstasa". na. Gradec 21. marca. Štajerski Nemci in Siegfriedi v svojem nemškonaciionalnem bojn proti Jugoslovanom nimajo sreče. Nemški kmet, meščan in delavec so siti vojne do grla, pa tuđi siti rnnetno podžsanega narodnega boja in ščuvanja proći ne-nemškim, zlasti proti slovanskim narodom. Sme5na komediia s »Volkstagom«, v St. Uju je prva pokazala, kako slabo nacijonalno bazo ima sedanje protestno gibanie proti naši ju?roslovanski deklaraciji in da tuđi vsn umetna in za lase na pozorišče potegniena štafaža posre-ša glavne.cra — bistvene sile nrivlačno-sti, popularnosti. Bbmaže v St. liju se zaveda denes vse štajersko boiujoče se Nemš^vo in za to se je kot rešilne bilke oprijemnlo graškesra »Vo!kstaga«. Ze so razni nemški nadjonalci in spodnje-štajerski renegati računali z impozantno vsenemško prireditvijo — v Gradcu m zooet sn se do kosti blamirali. NcmŠki graški »Volkstag« ie bil napovedan za praznik dne 19. t m. ob 2. uri v znani Stefanijski dvorani. Le počasi so prihaiali zborovalci drug za drugim, razun kak ih sto škodoželjnih opazovalcev, ki so ves čas zborovanja demonstrativno molčali: nišo sprego-vorili besedice in niti eden njih ni za-ploskal. Pričakovati je bilo, da se ob-veljavi socijalna demokracija. Poslala je na zborovanje par desetoric z argumentom: »Se ne izplača, — bodete vi-deli.« Tako je tuđi bilo. Prirejevalci zborovan"a so računali s tem, da bode zborovalna dvorana pretesna in imeli seveda y naprej vse pripravljeno za zborovanje — pod milim nebom. Na vprasanje v tem oziru, je dejal neki gospod od pripravljalnega-odbora: »O, gotovo: par tisoč. saj smo vse zbob-naK.c Pa jih je prišlo — par sto: debelo računano 600. beri: šeststo. Velika dvorana je zevala. tesno in tesneje je po-postajalo prirediteljcm. Končno, ko so prihajali le še poedinci, so venđarle pri-čeli z zborovanjem. Vršili so se govori; drugi za drugim. Vse brez krvi in mesa, samo frazarstvo, ki mu le krono nadel mariborski »auch« — politik, sloven-skega očeta in slovenske matere sin, uskok dr. Mravla^. Tega poznamo še te prejšnjih let. Njegovo govoričenje, združeno včasih z gotovo drzoostjo, cm je napravilo kot kazenskega zagovornika nekaj let »popalarnega«. Birokra-tična naša justica je takrat prišla vsled tega nastopanja nekoliko iz ravnovesja ia porote so se dale često frapirati. Potem Je prišel Čas, ko je hnei odvetnik dr. Mravlag nufi svojih drznih nasto-pov števflae kontroverze s sodniki ka-reaskih senatov. Od takrat je njegova zvezda pričela bledetl in v Gradca le padel — v pozabljenje. Sedaj se »kot novi mož nemške politike« meada zopet aekaj ▼ oepredfe sffl. Govori se, dm bode njema na Babo moral odsto-pKi celjski poskmec višji sodni svetnik Markfal... F^egov govor se ni v ni-fiemer ođMk&mL raaaa t pnokmoim I že tisočkrat rabljenih vsenemških fraz o Jugoslovanih, polnih neresniČnostL Posebno oštro je nastopil proti se-danji pralamentarni nemško-nacijonalni politiku Korošec — Nemec poslanec dr. Angerer. Na ves glas je vpfl po »novih možeh«. Pa tuđi socijalni demokraciji ni prizanesel in dejal med drugim: »Zahtevamo tuđi gospodarsko preroje-nje, toda boljševiškega gospodarstva ne maramo«. Mož Je mnenja, da Je za sporazum med avstrijskimi narodi nuj-na potreba, da zmaga nemški vojaški meč in zasi^ura hegemonijo Nemštva, kajti takrat bodo avstrijski Nemci da-jali državnemu življenju svoj pravec in delili nenemškim narodom — kulturo po nemški pravicoijubnosti. Trdil le: »Z vsemi se bodemo sporazumeli, samo sojedcev ne maramo.« Delal se je tuđi velikega nasprotnika judov in jini klical glasen »Ven!« Dr. Angerer pri-čenja igrati v južno avstrijskem Nemšt-vu svojo posebno vlogo: s pomočjo svojih mariborskih prijateljev snuje novo »volkisch-soziale Partei«. Posebne sreče ti ljudje doslej še nimajo in posebno nemški birokratizem jih z vso odločnostjo in doslednostjo odklanja... Vseučiliški profesor dr. v. Scala je nato predlagal izjavo, obstoječo iz četvero točk. Ne ponavljam je, ker je za njo zaznala naša javnost itak že potom našega in nemskega Časopisja. Tuđi ona se bistveno, kar se tiče vsebine in zahtev naše majaiške deklaracije, ne razlikuje od že leto dni potom nemške-ga časopisja premletih nemško-nacijo-nalnih trditev. Značilna je morda le v toliko, v kolikor sedai tudl zahteva od-krito. popolnoma prosto pot do našega Trsta. Mi Slovenci smo k temu vpraša-nju — k vprašanju glede bodočnosti Irsta — svoje stališče pač ie opetovano javno po svojih poslancih zavzefi (govori poslancev dr. Ravniharja in dr. Rybara). Izključeno je, da bi se bodoč^ nost Trsta odločala, kakor Nemci hočejo. Tuđi delitvi Štajerske se bodo go-spodje morali vpogniti; pa naj še tako vpijejo, da ne, iz vzemši Če bi zahtevali, da jih vzamemo v jugoslovansko državo. Večie paznosti pa zasluži stavek glede Gorice. V le tem zahtevajo sedaj naši Nemci odkrito, da se mora pri oblludenju Gorice in Goriškega — Primorja, kot kumčetu Berolina, zasigu-rati Nemštvu potom kolonizacije in korekture mej (menda misUjo na krono-vinske meje) trdna tla. S tem so pove-dafi, da prično na Čistoslovenskih tleh proti Slovencem boj za biti in ne biti! Kdor med nami je glede zahteve po samostojni juc:oslovanski državi doslei vsled komodnosti, servilnosti ali senilnosti omahoval, tega mora vsaj ta udarec s kolom zdramiti. Ce si ne bi izbo-jevaK Jn.croslovani svoje jugoslovanske države, potem se nam bode tako godilo, kakor telesu. ki se ganiti ne more, ki pa je pol no tvorov in gnjilobe. Prišla bi v kratkih desetletjžh naša narodna smrti Se nekaj opazovanj s shoda sa-mega. Obisk je bil, kakor že rečeno, slab. Zaostajal je za našimi shodi v Ormožu ali SredKu. Ves nemški »tam-tam« je odpovedal. Posebno z dežele ali okoH-ce me sta ni bilo opažati nikakega dotoka. Prišlo je nekaj Nemcev iz Maribora, iz Lipnice. Spielfelda, da, tuđi iz Celja in Prnja, Radgone in po nekaj od-poslancev iz drugih Srednje in Gornje štajerskih mest in trgov m malo nrad-ništva iz industr i jalnih krajev nemške Štajerske. Ti tajci so tvorili nekako eno tretjino zborovalcev. Ostalo publiko je tvorila delotna še ne zrela, vojaščine prosta mladež, par imiform, nadalje par tucatov nastavljencev nekaterih vsenemških podjetij, ki so oproščeoi vojaške službe, dijaštvo srednjih m visokih šol. seveda nen>skih in le mak) samo-stojnih Ijudij... Cetrta točka ima v svojem prtcat stavku pasus, da zveza z Nemčijo: »... ruhmvoll erprobt in Siegfrieds-kdmpfen gegen eine ganze Welt mnss potitisch, wirtschaftlich and nach đer Sette der Heeresmacht ansgebaut wtr» den*. Ko je v zadnjem zasedanja go-sposke zbornice govorfl bivsl (in paS tadi Se sedanji) nemški krščaaski soci-Jalec dvorni svetnik Pattai o »nemSkem zmagovitem mira«, so se aemSki kleii-kalci poslaaci, člani gosposke zbornice in delegac& tega tako prestrašnl, da so> dva dni za tem v svofih oUcOemih gla-sflih proglasiti Pattaia kot »izven državno krščansko socijalne stranke slo-ječega«, za katerega izvajania »ae pre-▼zamelo nobenen w*6tom aft pofttič- Strm 2 .SLOVENSKI NAROD*, dne 2& šarca 191S. ________________________ 67, Stev K> stnflfcv&Jct odgovornosti.« To i&» |avo so njih listi prinese ca, posebno ridnih mestili (»Rcichsposi«. »Orazer VoLkLsbiaa«X Na icie*o*o so pa ▼ Gradcu kar farefi veselja n> Misa bur-10 pk>skalL *Crazer VoikžEia tu se uiđi ^ećDo 4eia ocloča**! aajpr:>auka »po* &£čao • co&poGarvie oife z4nLL:-ipoije v čmji tiik-..^, taUrnh ic suia-ceii rn<2 tena iiv A.iao pnirjeval:. Da, da: oemtib jtl«rika.r-i procraLSU ;z t miih vsebovana ter-.rjoa ry>::-.'~oe *ora^-€ »brtz po^r tcat&a o&ikac — 1* rt-kej, će b; "ć ^yz^cli v&i ivsir^^ke ia-oa.ike viaie. Zato pa treba. „2 :rvo- |Cj€CnO k^T t£DO 5: Sastavili V .U*O>iO- jrac&ki lejUjLraLCiji- **r-,ostr»po jygaslo-S&a&tjo oržavo... SLjajao ;e obračuna! z 2ospc4a ki £• v Uraaai pro^iassuaia dovo «em-s*o devizo: »Avstnja čv aii nrnrtka, ^Ui pa je splet ne ixr« Uč;še ai nogoče grnačm nemškega p*trvot;^enaj jraijd .»Ajbe:terwiiie«, &i piie: V Gradcu se j€ vrši* v torek takozvani >YouL3t*£*, , ki ie — skoro bi kiti rekM — razpra*-Lai 0 jato*k>raoakeo ▼praSanju. 10 ! trlm pa lii bilo napa^mo, kaju. fctr se zfcere;o pravi ia pristat ftHB&ki nacijo- j naići, taru se ni5 sttafl» a« razprav- j iia» tam se .1 rji^agap profesora ia ; — frizira, ^r^ KvrdsiBje drageg* ; go oko se pairt:; zlztr- sodu PovrJi jo Mi t~ spcrč. ..-■.^--■- sadjonaki, Mr&vU^i. a-;:.;.-. vakor se že većinoci^ ~ t l . * :. . - i i~» cfinvfarji x •vokali in b:.- •.*.*!../* 1 x izgabtiem-taL itreitcazu Da scfc'.^zJi—^ Avstriia se ;ežko b&rt za *w.. Treba U> vse cržanaike uaae*»ocn in na,ve^;« « modrosti, da spravinso st:- -._. "-•-iko državo iz vc;nega Et:..- .^.»4 1 potrebna bo pri tem prcu.i;-..:: -finsko - meićaztskiii politikov, da v i-*i- I ,¥l, ki ofcstoja iz •/• Necemctv, r..: r.; pouga pobijanje, teanreć da jo r-:re lAraaatt Is tpravUivost. Te 5pravi;;vo-M pm na Volkstagifr. kjer je ^:roka ni mro^o videtL Voflcsta^ota se ćopa-dajo krepke besede, ki ae precesejo Bebene attaKre r!ede na svojo •K'tra-aio vredaost ia krepki sklepi o -ate-rOi sami ne ^edo. katera sila _- v bo BV1UBL vJIUUJU BI OOnBCD- cTii sapi svoje narodne naspretn-jte ćolže ▼eleizđajst^a. Istc^ssao pa sami crore x velefzdajstvcm. Prav crna Memcv ^ mora stućiti tairo nemstvo, ?e?tavijeoo b prevzetr^ti Li !aka?3rra. — Kosfeo pravi »Arb*:ter«iHe«: Avrtrija. kakor |e sicer slaVtna, bo sraski Votota« 5e sđržak. Ako bi pa njeni roditelji Tiravnafi s^^Jo pofitlko po skkpffi ▼ofctajcL p-Dtem bi |e bilo kmala ^otiec Odlocilna bitka na zapadu ss je pričela. NA^E UPADNO POROCILO. Das^i 21. mar^a. (Kor. uraiJ Avstro - ogr&ka artilierfta ie po- safia mt zapadnem ^uicai v bol proč Jraucozorn k A u.otežem. >"a bfeo^čai^kem i« bcjoo delovan^e aa t©č to^kab sek» oživdio, — Sef ge- jicriire^a štaba. NEMSKO URADNO POROCrLO. Berofin, ^1. marca. OCor. t:racf J Z—~i". - "*ce. Sknpir.?. rfrr! ^bP'ć: - M đ Dix 111 ulrtaii \m in La Baasejein je tud! včeraf ost ^5 izv?dn. Bavarske stotnile 50 t oe-sadnetn napada predrle ju^orapadBO od Ornesa prve »ovratne črtc prodrJe do soteske BmJe t2f vfe!e ec baurjonski itab ta nad 244 Francozov, .ned nSuri JO častnikov. Zapadno od Apresofita |i vdrio ret?sko In dolerrie &aksonfko MObrj»i5tvo t franeosice iarte ter fjrtpegalo nazal 75 v)etla. — Skupi-jii vojvode A i b r e h t a W3r-jemberSkega. Hm Trboćnem bre-S> MozJe in pri Nonieti>in smo irvrstH yQyw>ž^a podvzetia. Lnićcvabri oirettj franeoske artflicrtie oh sozda Parror Ie traiaL V iiroklfa ođseUb zapadne fronte ie ds« zlotraj Tzptazstela arttljer^-«ka bitka s poioo 5&0. Avstro - ogrska «-tiQeriia se |e adeležUa bo$a pf%ti Aa-^Seiem ha Francozom. * Vzhod. Sknpina ffm. ven iiackefisena- Cett fenenla ton-ttdk Kosclia fo t LkTElimi zarzeie tr-Korifisko ta pristanBlto m^sto Mersoa. -— v. Lcdendorff. hTMSKO VECCRNO POROCILO. Bcrota, 21. marca. (Korcsp. urađ.) Ha belgijskeii! In fraaco-tfkcm flandrskem, severno od Reimsa, v CharapacaU pred Verdooon in na Lota-rioSkem 50 st artllierijskl boli oja£ilL Med Canbra-|am in La Perom smo vdrl! T dele angleikih potlcil. Ovaai IL atareav Odlootiiia bitka %i^. sap&đu ć>e je^pri^ela. Vsled seaut aacMko - frsnooeke froate artil|«fff> ska biikjL ki ie iako silna, kakor ■• BiMar N**a? t^«n - MrraalB tHMtlm aataril »ođelaitL Gleda a«ari aaamda a»lei aenL^ko pcr^^ćilo la lmuglgliih oalrov No>^M«a uvoraa a« ai 4b •• ie i^amako arTia^trto v^isrr^ fe» ^ftaiuv-ao od!očl!o. kai boce da— Si • ta« n*-Da4on. Tuii •odlML k&ko 4c!«o W tr*-iala art::eriiaka pr.rrara. U bila da-r*e« aeTLU^smjL Dos^i^i 90 ae vršile tak« :r.rr»Tt ^4*«:h ^Ufto po par nr Pri Gr; ak Bekrr^ia ia Kobariiti araiK^:-<» bitka m ^ajaia doUra. do-čim m. ~: TT+knJa. na z~±t>+ćm stoj« z+o- ^•jTn c- ^D*rdiriai«Bi Istd reUkansJce ' iike, ^ io bi "o Nen>ci aa aap&iiv: ".ovali 9% fr:rirO V kratke a to B**;orii3 ci fran-r 8cz!i^;xa t»oro- pr^akxje aa sa^ada &^^>^ka of«A- Berotin. 21 inarr^ Kor Hrid."' Xa z-ar&ar:: fronu szeo lrjiii od 1. do 20. v. ~. 2"r*y raoi, iaad ftjTwri 70 čaoTr.:^:v la ^^r bm^aflnnai'i ataam. bl^cz: d =?da-— h roroa? *^ bik> v tm eam abitfli 21 privwnih laloanr ta tOt •ovrmtel italL VplMitl IM40 szrcšnilt T>oAk in 30 bi1 eq*Ii v laili 9vHc» OKTRELJirrAKJB DL~NK£RQCA. B#rolia. 21. m&rtm. rKcr arad) MVir^ke ;c-n»dcvk' na Fl^ndrskeis »o S*L t. el »tao1^! v treia *kTrDin*h moćro i'rr mijguk irAaiavc Du^ercm« in vojA&Jn M»i»ft vri Braf* IxmCT". in La Panan. Zadel« «o dobro. V" obš.mem i&boriača L* Paihw. kaioor ie bilo od-daa& 900 •tx*k>v i« na dveb fcr»iih ir-bf-uhnil omerr Na -?—s'-m -« unšlo bitke • ecrražmr^ r^j 1^1 ki so bf!i aadsti lm ao b« ^s\kniIL Lad^e ?o »^ bras p»ožkodi> ia U#«b ▼nale. £>vv n*#i c^-ažni lađB ae ifnnri pomoći r -v-nin*« aap«aao o4 Oaatatds ni^t« vrnMi *?t rh )• amatrati aa poere&ani. — e«i adsu-rmlakef & š:aba» Nasilje proti Nizozemski. Ha**. T n---:a._ V de^t! 0 ?a€;?-skeis v-rr3Ji" 1 •• ir-ikTi! ranan"'i idj-Bide? L : - - :■ n . ii vi-ii v Tia»:irri kA-ko *e :e č-i:.a izrekla, or-orc-. Dobro je. ča K! ^:- >ći se iatno čuj kIm ai-wg»i-^^fa zareda* Jk*teffGričai, čepa-«ti 4»tr.L -zii Dd^ovor V«aSie ie bU vutfke ra:- := -: z^ odioćitrr. Vlada i« morala r:-i"2^ zanio odgovorsogt la }> ni oo£l& nainUI ibormici. MinU^r cl očita i* 10. ČM ni tjtpI r*!ir)rc rotori! z vcdivelji «tr»nk. ^rjrcir* 5 c«Io zbornico. Vlada ;a - r:-:^;^-* dati na razrolas^ r/v 1" • ' " .:ven ie-varnecft okrož;^ h:'.o ie cojcto. da ':: biio ▼ slučaju vriraeja rekviriranih *n Toilifo^k ^n in z-crah-lieaih v n?ra.-^e-okrotm. VaW '.»t* ** ▼!a*da ni mozla đtšm hnalfl da se uda ▼ s:varL ki &:-li ie tpoiie-del^k: - * ----. da b: bilo dobro, nar^ro-siti S' — '..— z& ICO 000 to« pšenice. Od lavercikcT- «la.v1i«ai w>?oa so irranredno teiki. oni od Amerike t>a oaravDos; taiuvi. Minir^er ni otmstil term ^"ashinr^onii povedatl. P:rajan1a s S^zžiio nišo še toliko napredovala, da bi ztoeel redati o niih ooro^ilo. 5£i-nifter i6 zajrowvlL Sa bi 2^d:-**ena 4r-ž?iTe ćsj« žito. r*s *Drejr!*;c za vere: ti -' T- '*~clri T>redloc ;l!mrrio 2 njiaa ?»*l ^t 2.1 krlil Bf-vtrflil^.oaTi. k*?r bIot-ta - -^*^0^ '":rož-u nint otravka r n*1^.-i-------- ^r>'ili «ir^ da moraino ^ r4- °ti lalizv« x£vt£-v** "-^ -'A ze*o o~ -aija4 pocofi in sr:' rr^r •:.:*. da ž* ^'■".'e ae moramo i;: Dvor^L ki iih i* izr±zi\ zofL Doorn. da v'a-di n€ bo hk>-ff*z» -veljaTi^ rvoiet^i nalisča. so i^o-polsooa Deot>r&v!Se>aL Vlada ne steri flftt Itofaica uatrrpi. F*?**ff*rs r^r*)t!r*vo].'* ^ vt>raia1. č*» da vlada zavensikotn Ia41e «ama na ra*rx>la^o. ali o* st/»r* u> lad-*i<9t!iiki v 5O?lafiTQ i vlado. Mi7n*t*»r ^e cid^ovoriL da tmi£a ▼ tetn pro«to roko. icAtere Iadje bodo oddac^ zsv. Lcndoa. 21. m&rea. Balfour 1e «t>o-ro^il v t>oc!an«ki zbornici dA se bodo ni7OTvm?)Le lad>e na kr^lf«»x Tika? 22. t. us- filtra3 v aae!e*kih Dii^ani*^ili Wa-kiy»rtoB. 20 »ar^« fKor. nrad.) Rim ter Pr**isAdnik Wilao?! i* izda! urok!ar?ačiio W izreka tx>ob!a«ti-lo ra Kat)lenitcv ni^x«ni«kih ladif v anKTišikih pri«t*tii4^ih. Za^^eni'er caj s« iar-Tai ▼ »rerio r^noči- Vojni treo-vitiBki nrad ie naiLr^c dobil ooro^ilo. da je Kizozamćka odkloniia an>eriiki £eu«vm. 21. TJ3axc* Pariški H»t1 t>o-ro^ajo ii Ix)Tifi1 mod >"iro»em=ko in niTimi kclonilaini. I># t»lor»tveni nrad nkazal por"J#iti del niiof«n«kera ladilakao pro«Kfra t* Drtfvsžaci« iivi!. Amsterdam. 21. m«xa Od dano« orx>!dne obatoia pr»i>ovei da ni*ozei»-iltd I«Mii? c^ «u«io v N*»7Hif> io ▼ Bal-riio. NeniSks vlada c« dovolfn^ tiizo-r^pm^kira l%djam, kl !ef« v nfm#fclh fa Wlri jakih prteftaai&Hh. «KJoo4orania otif. DOTTatka na NitoMaaako. V aata-lem m stolni«, da nartMrt Tlada almv stmeki ne 4»la teikoč. **aVlflVaWvAKaVaV 3v- aa^flka^dkk, ^!aJBaV90a^^UHlar^ iki saatopnik Wolffor«ffa urađa $• ia-ved#i iz haaakib oarluMĐiar&Di kro-•or, da vj% e«ht4rr« aavvsaiiklll vla4 !• v Hsosc^aatv« »i» B*h*tato£ia \mAil Wa»himri»JL 11. mv«a >Ca«m H«wb< p^roća: V ar»dogrra6ar fe aka-r«l mornartajd tajnik Pan^b % ori- ■a^^^KAJa^ ^ a V^^^^^^k^^^^mi ^^m«^^a^ft^^aW\^ biadk od drtavne^m pudaai rrtarja ^k>m. ••■aeli« pcniaif is|s^» wtoš* a«a^atea*m ataiisca ▼ v^raamaM aluiMi" rili ladti sa Ni—a—li ■ |« ttttatoraU va«tr» liivok. Do %, are daaat pop#Woe ni MI ob> iavijen ia avobes mradad odjro^or aa Loudo&ov» Don ud Sa. T«4i poroU o i»-rršeLih ami>!em:^h ia bL t>enua obavim T»ea t—fif"v PlMttr lao_e Pradbidi^ik WUaoa W izradi želio, da a« interesi HUoaaftinVe In nje-nin ^odamikov v tmJkmb o^ira upoš;e» vaK> Izjavil e da Zdrumme driav« nm bodo i-ortopž'e krivico proti Miaozem-»ki. čv •• po^ 'Aiijo t tei vt^ni pravi:-«,, izvezli kontrola nad tuio. na smeriAtera ozerLlju »e c^hs ■ • ^oćo la*Uiino. Način ni>or-b^ t« rr^-riee nai »»uži v doka«, kako r««vo >«• »riiaielierro, ki >• Aaw- Wj»ahii^r;on, 21 c:-xe<*. rr*cnier.) Mom&riisi iain.k Daniela j« «porodIL da s« ;e uiu-r. prcv?#ti nio^ia^kc !ad-:e v^rtj ob 7 rrečer irrreiL fDe! ni-!.ze^ske4ra Oioatrm bo tarosl^fir. na Iz..: -^ :md bodo pa, čs žei.io ^x«;. t»r:drtaai t An:*iiki in amenSki vlada jun bo lK^laČAla x>l*čc Mornarii. ki bi »e ie*«u vri^u aa N.^-LčniAka, bodo ka-it;-r hi-ro m:-?o6e, ria r.rer?'**asi. Haajg. 5*1- nm G!j*om kore«T»T!- le, d:. '. li rr* uma^iem mi ni str. ^ 1. t:--- 7- :-^ ,^ nosnih Tftšti od ta-veiz-.:.'T ^-.-. _r l-i:i*ke£ra vzrs^anja. Politika Švedske. Stocknoim. 21. marca. e v sredo v ve ixem govoru iz.-av.L da ie r>ostaviJ preebrat v Vzh^rer rr -;u Švedsko prid s;!a važne i an.epcaiivic probiernc. Da se rrerrar^'- :ef:::Ic, 5i je v'.i^i „s:van-.2 prCj;Ta.*r.. !-;: •:-r<:*ga neornajno ne-VTra!r.os: : t.r.u od^ovarjaioio trz"-vr?ko ^~ : ::>. Licvoril je nato o rirski :er ,e ^^^ovarjal na očitanja opozicije, da je vlada s svojim nastopom iz-r:i . f -; - -■ V.-: .: Finska vlada 'e J-vj:.a <:w-ie m ~-r.:c?K> ir švedskih čržavr.ih zalog ter ie pezneje potom nr.sicesa poslanika v Sickholmu rahte-vala večJrrat oboroleno p^sredoN-arre v državljanski vo'nL švedska ie morala o^o:e odkloniti. si jer bi bila potesr-r.jena v vcino. Firrska ie nato samo po-klicala Nemlro na r>omoč in gotovo je, ć^ se Nern^iia od Švedske ne bo dala ?zpcdrin:ii. Nemo^oce ie bilo rrepre-w.*-i rr"druži;t:v Finske NemčijL Varo-vsri pa se mora Svecsria nasiopa v rin-?*-- krizi, ker^bi to pc«nienilo vojno in ?.\~ '-' '--'~ko ?većska prišla ce!o v od-'---: ri kake ćruze države. G'ede i -?-.: = •:- oiokov je ir^avil ministrski ZTti'^i" •:. fa ?o prtjšrje vlade prosi'e P-s.'. -2 r^j ?;-»pi v dogovor glede ocustitve ntrdb in asrvarjenja ^arancij za re: tsk'rivost teh otokov. Ni se ;:rn --r_J !:* letci tak e ga razgovora. Med - -: - — rogaianji v Brestn Litov-s--;č~ }ć vlada ponovila s\*ojo želio. Sele do vc".\y\ peticiji prebivalstvs Alanc!-sk:1: otokov, ki >e zahtevs!o združen'e *-:--:4cov s Švedsko, je mogla vlada rt>-ri*3 korake v tem \"praianja. Sralilv^e vlade »e lzraie?jo v kr?*''evem odgovoru alandski dep^itacij. Tuđi finski vUdi je bil ta od^o-vor sporocen. SCurenska Nemtiii. BcrofoL 21. marca. 'V'čeraj zveče r se fe vr! : v ćr*t"rr,crm rtoru pogovor o T!eTn??h vzh^c ";C'!~! * rs'rifri pro^ricsih \"*i grovnrr!iki s-o povdariaM fc!io po per-«o naići aniji Knronske 2 Neiflčij© in so z vso enerarijo pobijali vedno se ron?v!jajoče bafKe. da že-ie rrir:tcu!tev Kuronske Ie karonski b?.-rorii in pruski junkerti. E>eželni zbor v decembre je ie zahteva! nattef^c^e zdru^eTiie z Nemći^o. kakor ^e deželna ^knpsći*'! v septembre izrazila isto željo. In k tei delelni staričini ne pripa-c'2^0 -imo Nemci- ampak tndi Leti, za-st"^r--:i vseh stanov. S toplini beFeća-m* ^roši1*^ znova ce^?.r*a- naj sprejme knror. = <; vojvodski klobuk in da na? ne odvrne rok. ki se prožijo BemŠkLnn bratom. __________ Utevsk« zm Nem*3jo. BeroCn, 21. marca. Kakor izve »TSglichc Rur.schsu«. bo useda Lir\'e v naikrajiem ćaso odložena. Pokajanja v svoje pri-\o[]en^e. Obvezno je tilo zatrjerto. da Lirvinska že!i biti takoj in za večno v najožji zvezi z nerr5ko državo, da ho-č« stopiti z Kemčfjo v nafoŽJo gospodarsko, ca^mko. f eleznfiko. .ienarr?^ in voja^ko skuDnost in da «* 6o korene državne tvorbe ustvari nem^ko-Iitvin-ski uprava. Tem linir^Kim žePam. kl jlh zastopa ^kof iz Kovna, s« jpira !e 7 dr, S od«ttotkov močno židovsko prebi-valstvou ki strerrr: za nadalino skupnost->o z Rnsiio. m pa PcHaki v enakem ste-vflo. Kakor Z2fotav]ia »Tadiche Rundschau«, je bil med vrhovnim armadnim, med dr Zavri im vodstvom in med iitvin-skirn zastopriStvcm doseien popoln sporazum, ki dobi v naikiajfcem čmsu javni, ttkoo&ki THf r^i Hir s Rušilo. Berofh, 21. marca- OCor. ur.) Po na* ročilo Ijwd$keg:a kom i sa na za zvnanje sadeve je Uroci! d*nc* predsednik ko-nnteia sa zvoanie zadeve c Petrov v zenaniein nrado oficiialno pismeno poroćiia da je izredni vsernski zbor sovjetov deiavskih. volaSkOi. kmeti^iri ia kozaških odposlancev ▼ Moskvi dne 16. marca ratificira! mirovno pofcđbo v Brestv Litavskem. Mir i Ukraiino rali- KlieT. U. martm. HT^or. nrmd> Mala Rada je i veliko većino ratificirala el rovco posudbo ta-4 Nemčijo la Lkraiino. Bcr*li*. -1- marca. (Kor. nriui) Famo akraiiB^^e^a njtranieca sini* §:ra fK>sivit» frai;co>k'i, l>eiriia|[# m &nxl«4ka čaainike. ki ao oct^H ▼ K.ii»» vq in okolici da n%i sapuAte Tkralino, Premirle i Romunsko BO9«t potiaiiiano. Dtmaw 21. rriarca. (Kor. ur.) lx voi-r-rji | roCcvaiskera 5>a«« poroiajo -1 rr^i^a zvećer, da je bilo premirje med centraln:ml vojska mi in romunsko volsko zo^et za na dal inih 72 or podaij- Razne vajna vesti. ITAUJANSKO CRADNO POROĆILO. XX marca. Zapadno Gaj dike ga jezera list mouJtoi otenj obfh artiljeri). Od Garde ćo MenteUa od časa do Časa slabot-bo ariujeriJsAo ifateoinje. Ob navi ojenj iz ?-U -cd irviAnmi oddelki preko reke, parrl^kf oraste na regacm olrreffiL Učte-i km : ■- -_ -;i ox«5j r«5ih baterij ca ?o-i vTAi-e poijcije levtfa brcgi cd Novc::tt do Grl^oiere. Dva scvraina privexna ira-koševa so vfeall raM letald pri Ccneglia-na icakor tud! pri Cclmiranu ▼ alansicj kct-liaL Dv* sovrmina letaJca sta bila zbira pri Saa Gia^omo di Vesna, edea pe aaaleSkih, druži j>o fran^oskih letalcih. 21. marca- Severo - vzicdno \Tha Tre Slffnori je sovraira cddćlck r.27adtl s poškami eno na^ih ^prednjih straž, aJi $o-vrainik s« !e moral tr?raV?*iti. Pri Cat^o Sile sa prizadlaH na4i eddend sovražnim tz^ube iu M) se vrnili r nekaj vjetnikl In planom. So-*TaJno letalo in hidroplan sta bili sestreiler.a pri Campu di Pictra severo - vifcodiTo Zcnsoca ia na brejn pri Cor-telazKi. m___________ Dorodki v Ra*ifi Petrt>rra4, 20. insj-ca. ^Kor. nraA) Renter poroda, da ic bil Jcffe imenovan sa kemi-sra rtmairih zade^ Pe^roarađ. 20. marca* CKot. arad.) Mornariški komisar Dibenko ie Ml are-tiran, ker :> o^n~ti! potrebno obrambo AmFterdaBi 20. rr, = rca. Petrosrraj-fki dopisnik >Pailv Ext>r^ss< poroča. da *o demobilizirani voia>i t>ovzroHli v rn***.er-* K!oskov Dravo k-inje. BrI© je bilo 500 c?eb boljih stanov nmorie-nih. leti doDi^aik ooroča. da ie bilo đ^anajst ćlariom rodbine Roin?nov. med njimi velikemu knera S'ikolafa Mibal-lovi^a irć&n nkar. da so ?lftni t>re*?nie dina*fri"e ^ro£man; v odd«]^ene kraie norram* Rt!«i1« Večii del oreenanoev ie bres sredslev. Pctroarad, 19. marca. rReuterjev nrsd.^ Sovietsk© oblasti v Sibiriii &o s^ zedinile s k!"""*=ko vlado o ureditvi ob-mejnih vDra^anj. Boli i; a Fin«kem ^to^klto!ia 20. m&rca. fKor. Ttrsd.1 li Vaše poroc,vo: Glavni stan eviera-!a Mannerhcima se ie nreloži! v Har>a-meki. S\\ni bcH pot«?ka^o n^odno ta Belo sr&Ho. Položai Rdsče garde ie brez-urven. R4eča armada «ili i ffrofoiaini vse mc^ke od 1S do 45. leta v svoie vrste Tridi zabtevaio. da bero duhovp^i-ki r-'ih r»rr>klamacifo f lec dnhovniki pa ie^a ne vrše. Nemei nm Almadskih otokih. ĐeroliR. 21. maera. (Kor. ar%±i Glavni ođsek nem^ke^a driavneea zbora, ki se je bavi] đ&nes z mirom z Rušilo, ie rar-oravijal o predlosru neodvisnih soošiHa čet, niti orozja* Pred!os ie b:! 2 12 srl^sovi uroti 10 elafeovom odklonfen. prfavnj Dod-tafnik von dem Bu&«cho i*» iriavil. da ekspediciia na Aland«ke otoke ne bo traiala delj. kakor ie neobhodno potrebno. Na Finskens se ie treba še nade lie boje vati z boli-evi?ki!i!i tolpami. ker so te v radnjeia času dobile iz Pe-trograda okior^e avtotnobile, Jar>on§kji akeija. Ženeva. 20 marca- N>wvor?ki >Evenine World< poroča. da bodo ja-ponski voiatki obvezand v Zedinjenih državah vpoklic&ni. kar povzroća vo-dilnitn pmerik^ri^^iTn krceom T!?veod-no?:i odkar i> Wilaon ?avzel proti ia-ponskl akciji v Sibiriii svoie etališće. Politične vesti. = Preradovieev dan ▼ Zagreba. Zagreb je navziic prepoveđi oficijalne slavrtosti dostojno in v pravem narod-nem duhu prosiavil stoletnico Prerado-vićeve^a rojstva. Mi smo o tej proslavi obsirno poročali. tođa n^ši čitatelji nišo debili pred oči niti na?Iova tega po-ročila. To je specifično ljubljanska cen-zurna metoda! Ljubljanski cenzor se ne zadovolji 5 tem, da crta tište očstavite, ki se mu zdijo protivni dozdevnim zvt-nk.n'}č - politićnim interesom, oziroma na katere se nana5a eventaelna prepoved s!a\7ie dunajske ministenjalne komisije. naS cenzor zastavi svoj sviiKmk in v!e-če in vleče. dok]er ni prišel do konca Tako nam je vćeraj iz poročUa pobral ttidi podrobnosti o proslavi, ki jih čitamo ▼ \'seh drugih listih- Proti taki tne-todi protestiramo. = Uspeli slovenska socijalne đe-■okracije . . . »Žaiska in zazrebška re-solucija sta sepopolnoma pri-b I i f a 1 i socijalno demokratični tlvolskl resoluciji }r leta 1909. in resofaciji, ki jo je sprejel socijalno demokratični strankin zbor o božifu v > LjnbUani !°!7. Deklaracijska politika iugoslovanska Je krenlla na t i s t o pot, ki jo socialna demokracija ruovarja ie dejetletia prrvsem očitno. Tn za resoluciii, k! sta W\ sprejet! na otnenjenj zasrebšici knn-ferenci ter na falikem taboru, kolikor se ti četa deklaracija Uhko clasnjt ta- di socijalna UćmGkraciia. Ju^oiiovan-ikd demokracija je torej pred oego v enein letu dosegla v vpraianju dtkla-racijske politike dva pomembna uspebi Socijalna demokracija je izjavijala, da je predpogoj u ujtdis-jenje Jjgoslovanov demolrratixacUa, Tema ražom se je priđnižil driavno-zborski Jugoslovansld klub. za^reb§ka revolucija in časopisje. Ob« omenjerd resoluciji dokazujeta, da se je deklaracijska politika naslonili tuđi sicer na mio soci-alnodemokratično resoln-c i J o, ča torej rahtevata prav isto, kar je izrazila socialna demokracija v rvo-;:::• dveh detičnih resolucijah. Ti dve ^cmembni dejstvi dokaxujeta, kako krivična je fonja proti socialno demo-krac:;: raraJi deklaracijske politffce, ki ie ostala ves čas na pravem stalisču, in Ie vztrajnosti In tremi raz-sodnosti s 0 : i a! n e demokracije Je p r i p I s o v a t i. da Je ▼ dveri važnih, da bfstvenih vpraianjih nastal pameten preobrate Kie je to zarisano? V »Naprefuc §t. 65 z d^e 21. marca 1918. = Nt^i prijateffL »Arbeiter Ztz* rriobčuje pod zgomflm naslovom čla-nek. kl čtidno ja^no ocrtava naJe (av-^tfij^l-ro^ in rern^kr> ro^lHni^rvo v seda-nji dobi. V objektivni določitvt vlojr in razmerij obeh držav naznača vso smer njihove poliul-ie. Tako pravi: »Sploh je znzč'lno. katere stranke na svetu so nali prijatelji Na Finskem so naši prija-tel?s »beli«. švec'ski gospodski razred; "ro;i »r^ečimc, finskim kmetom in de-bvcem pročirajo na^i nemški 2tavezni-ki. Na Švedskem so strogo konserva-tivni. visoko aristokratski aktivisti; li-beralei in socija-isti. meščanstvo in do-lavci nimajo ba$ preveč simpatij ^o osrednjih držav. \7 Kuronski. LJvlanćifi in Estonski so naši zaveznikj baltiški baroni. Letski in estonski kmet je goje do nas bolj malo prijateljske misIL Na Poljskem iščejo magnati, ki &e tresejo za svoio zemljo, našega varstva proti »boljševizmu«; da smo pa varuhi vele-Dosestniške lastnine, nas pri kmetih ne bo ba§ priljubilo. Ćelo v Spaniji so baš r.ajbolj crni med črnimi gennanofili: liberalne in demokratične ljudske plasti na^ibajo k ententi. Romunija DOtriujejo tore« Ie splošno pravilo; ni slučaj, da so tuđi tam ba§ konservativci naši naj-boliši prijatelji Vsepovsod smo zavez-niki sil iz preteklosti; in baš za to so povsod vstajajoče ljudske mase naii nasprotnilo. Ni baš razumno, a naša usoda je ta, da se družimo povsod s preteklostjo proti bodočnosti = Kie je vzhođna ukrmjinska moja? ćlen V. prelimiBarnega mira z Ro-m unijo dolaca demobilizacijo osmih romunskih divizij, ostala romunska ar-mada naj se demobilizira, ko bo mir med »Rusijo in Romunijo*, kolikor ne bo potrebna za varnostno službo na rusko-romunski meji. Zaman razmiš* ljamo, kje bi prav za prav Romunija mogla mejiti z rusko državo: Sai so nara rekli, da se je dne 9. lebruarja v Brestu Litovskem ustvarila ^neodvisna Ukrajina«. Med Romunijo in pravo Rusijo leži torej ćela ogromna neodvisna Ukrajina ... Ali je pojem neodvisne Ukrajine bil dober Ie, dokler je bilo treba v šahu držati petrograjsko vlado? Fikcija Ukrajina pa ima Še tuđi v toliko pomen, kolikor je Ukrajina na dalj§i »pacifikacijski« vojni pohod tkh zvaia nemšTce vojske v notranjost Rusije. Tako daleč, kakor pridejo te vojske. taJco dnle5 je mogoČe pote^niti meje »Ukrajine« — makar čez evropsko Rušilo in Nemci ne bodo niti za hip prelomili mirovne pogodbe, ker v njej vzhodna meia ni določena: oni bo-đo samo >ćoloča!i« meje med Veliko Rusifn in Ukraiino. Kakor vidimo, je *ra nebu in na zemlji mnofro reci, o ka-terirt se riti filozofom ne sanja. = Nova neznška mirovna ponudba? Londonska cficiiozna »Westminster Gazette« javlja: V zbornici poslancev se govori- da je NemČija stavila novo mirovno ponudbo. Nemčiia je pripravljena h koncesijam na zapadu, aka |i entents pusti proste roke na vzhodu. Angleška vlada ni voljna pečati se s to ponudbo in tndi zbornica poslancev odklanja tako mirovno podlago. — Sslandra za volflao reformo V »Corriere della Sera« se zavzema An-tonio Salandra za vclilno reformo v Italiji, po kateri bi imel volilno oravico vsak Italijan brez razlike starosti, ki Je slnžil v vojni vsaj šest mesecev. Starost za izvolitev poslancem naj se do-Ioči s 25. letom. = Proti pacifisHčtietno glbanlii ▼ Itali L Minister Bernlni je imel v Neap-!ju ^ovor proti pacifističnemn gibanju. Vlada je izdala stroge odredbe proti razširjevalcem vesti, da Italija v krat-ken sklene mir. Kosar zalotijo, bo ob-toŽen veleizdaje. Socijalist Ettore Lan-dini je bi! od vojaške sodnijc v Cienovi obsojen na dve leti ječe radi manifesta* cij proti vojni. Veleizdaje je obtožen ravnatelj električne centrale v Oenovi Hanfeld, rojen v NemČiji, radi sabotaže sta bila aretirana v Novari dva švicarja po imenu Sutter. ki sta bila zaposlena na zaupnem mestn v municijski tovarni. = Eksplozija t Conrneuvn ▼ fran-coskem parlamentu. V seji 19. t. m. je rahteval notranji minister Rcms kredita pet miliionov v pomoč žrtvam eksplozije v Courneuve. Vlada ima v take svrhe še prejšnjega kredita 130 milijo-nov. Ob interpelaciji o katastrofi ie iz-vajal poslanec Laval da je biio prostora samo za 200.000 granat, ali naKroma-dili so jih skoro 30 r Kljonov. med njimi stare in forslorne granate, ki se pri kontakta z zrakom t2koj same vžjro. ^= Po$ku5en napad na nemOtl kr zulat v Lausamiu. Iz Berna poročf i Kakor je bil fz\T5en 13. februvarla ? 1 pad z vii^aJnimi bombami na aetn --------—------'-----------------___________________________u_________________,SLOVfcNSKI NA.«JL>-, dne 2l marca 19I8. Stali*. poslanstvo v Berolinu, tako so posku-sili slučen napad sedai na ncmiki konzulat v Lausanu. m=* Votfrve n*> Portugalske*. Parilki Hsti poročajo 12 Lizbonc: Predsedniske in zbormčne volitve se vrse 7. aprila. Vse republikanske akupine 10 sklenile, postaviti proti Paesu nekega, dozdaj še neznane^a kandidata. = Anflcika ljudska mirovna zbo-rovanja. U Londona poročaio, da je bilo v nedeljo v londonski £rofni 37 ljudskih zborovanj za sprazumno akcijo med vojujočimi se drZavami. >Daily Tc-lesraph« pravi, da Je to doslej najvisje število nedeljskih ljudskih shodov proti nadaijevanju vojne. 2a fflaratiie in n pulta looo-sloioBskeoa tla. Občina Zrcčc, okraj K o -n i i c e, St a J e r s k o, se Je v seji občin-skega odbora dne 19. marca so^lasno izrekla za deklaracijo Junosiovanskega kluba. __________ Slovensko ženstvo za deklaracijo. 2ene in dekleta iz občlne Šent Lampert pri Litiji se pridružujemo izjavi Jusroslovanske^a kluba z dne 30. maja 1917. Izrekamo tuđi zahvalo prevzvišenemu g. knezošknfu driu Antonu Bonaventuri Je^liĆu za nlejrov txl-ločen javen nastop in vsem voditeljem slovenskega naroda, kateri so izjavili podpirati majniško deklaracijo za našo srečno bodočnost. Sledi 284 podpisov. — 2ene in dekleta so ob tej priliki nabrale med seboj 356 kron 98 vinarjev za Krekov spomenik. V vavtovški fupniji se Je podpisalo na podpisovalne pole za deklaracijo zelo veliko Stevilo zavednih žena in deklet. Natančno število nam ni bilo naznanjeno. Farani Dragatuša se v tretilČ navdušeno pridružujejo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba. — Sle-dijo oodpisi. Žene in dekleta občine Rađen* ce se krepko pridružujejo majniški de- I klaraciji in izrekajo jugoslovanskim po- 1 slancem popolno zaupanje. — Sledi 112 podpisov. 2cne in dekleta, možie in fantje ob-Cine Butorai pri Crnomlju se navdušeno pridružuiejo mainiški deklaraciji Jugoslovanskega kluba. M iz Mislit iM. Z bajoneti in kazenskim preffanja-nfem proti ituroslovanski deklaraciji. >EdinosU porota 21. t. m.: Iz Marezigr v Istri fo nam pikali 16. t. hl, a pismo smo preieli se le veeraj. 21. t. m. Pieejo nam: 3 Kakor smo Vam že naznanili. je e. kr. orožniški postajevođia v Marezi-cah zaplenil podpisovaiiio poio za majniško deklaracijo firdč. učiteljici An-jreli SteirtL. Sedai pa ie državpo pravd-ništvo obtožilo sro3T>odično uČiteliico t>o §§ 65 a in 305 kaz. zak. V ponedeljek, 18. t hl. je bila povabliena k za« li sanju na c. kr. okraino sodišče v Kopra.« — Kako se le iztekla stvar ?a nabiralko. nam doslej se ni znano. Znano Da nam *9 iz zanesljiveg-i vira, d* fe orožniStvo avnalo po viMem ukazu. Stvar najnuj-neje priporočaito Jugoelovanskeizm klub*. Dezelni nomožni odbor za Gori- i ško - Gradišćansko. 21. t. m. se ie vrši-ia v Trstu seja dež^inejra Domoraesa odbora za Gorisko - Gradi?&vn?ko. v katerem se 1e resilo več t>ro3eni za T>o-sojila v vzdržeValne svrhe, več dnisrih vlosr, ladevaiočib Dodoore za vznosta-virev dožele ie bilo odtazanih dotičnim tiradom v Gorici oziroma voinokredit-nemu zavodu v Celovcu. ki ie že pričel delovatL Knjijrr s» briske otroke. Solsko vodstvo v Lieofni pri Vrhniki ie poslalo Posredo valni ci ea roriSk© besranc© I zavoj šoltkih kniie za ubosre beeunCke v Brdih Solskemu vodstvu, kakor rudi onđotni mladini ee Posredovalnica prav toplo zahvaliuie. Za hrvatsko »redni© iolo t Palim. »Hrvatski liste poziva hrvatske starice, ki imajo otroke za srednio Solo. naj se prijavijo pri njegovi upravi, Via Cenide 2. Ta prijava 1e nnino potrebna, da se more s številkami izkazati potreba hrvatske srednie sole. Kdo ve kaj? Aloiziia La«ar. be-srunka iz Bukovice, zdai stalnio5a ▼ Pihembercrn St. 168. na Gorilkem, pro- I si vjetnike. ki ee vrafaio iv Rusiie, ako kaj vedo o nienem možu Petru Lazar-?u, ki ie bil viet v Przemvslu leta 1915. in se ie nahajal isotern z bratoma Fran-cem in Silveetrom Saksido i« Prračine, ra to z Antonorw Hmnarjem z Đauišio. Od vse^ra tesa časa je pisal samo en-krat pa ni bil nam a ni 1 naslova. Kđor bi kai vedel, nai sporoSi ženi na ome-Djeni naslov. Nova ministerijalna naredba v varstvo najemnikov. V velikih mestlh }• vojna s preseltt-'vijo mnogoštevilnih beguncev, s koncentriranjem velikih vojafkih poveljniStcv in z nastajanjem novih urađov in obratov pro-^rr>eila pomanjkanje stanovmnj, ki so ]e h!5ni lastniki irrabljali v rvi$anjc na-Jemnin. Vlada U Se pred sestankom parlamenta izdala naredbo, kl bi naj odpomogla temu izkoriščanju gospodarsko slabejiih. S to naredbo določeno varstvo pa se Je !z-Hzalo nezadostno in sato ie vlada aa Dod-laii pooblastitveneca zakona od 24. JuIIja 1917, drf. zak. št. 307 izdala v varstvo iia-?emnikov novo naredbo. To Je naredba od 20. jznaarja 1918. drž. xak. It. 2U W velja xa vso Avstriio fn ki Je stopfla v velfavo z dnem razglasitve, torej z 22. januar-Jeai 1918. I Korist! najemnikov fcoGe varovaH v I Siavsen na dvojen naOsu prvlč s pre- I povedjo neupr a vICenega ivi-sanja najemoioe ia drusič z ome-Jllvijo odpovidoe pravice, V prvem oziru dolo£a, da *e najeaK nikom, kalerlh najemiiiaa ne prtkoraćule doloćeneea zaeska, smt svisati najeirmin* te v posebnih, natanćno navedenih slučatlh. TaJd slučaj i so, ako so se hiinemu lastniltu po začetku vojne zvisali vzdrževalni la upravni stroiki. Javne davtčine (ne pa pre-nehanje davčnih oiajiav!) in obresti od hl-poicic, bremer-ečih na hi$i. Pa tuđi v teh slučaj ih mora biti zvišanje najemnine v od-fovarjtjočem razmerju z zvl$an]em corlna-vedenlh fospodarjevlh izdatkov. Ako Je bila najemnma po začetku vof-ne rnižana, jo je snu-ti zvišati na prednji znesek. To pa ne velja za najcmnlke, ki dobivaj o državne podporc, ako bi zviSanje ogrožalo njihovo vzdrževanje. Zviianja, ki ne odgovarjajo gornjim določbam, so nevel'avna; tudl prostovoljna višja plačila se smejo z obresrmi vred na-zaj zahtevati. Tej pravici se ne more nihče v naprej odreci ter zastara ta pravica v treh letih. Kar se tiče omejitve o d p o -vedne pravice, doloća naredba, da srne lastnik najemno pogodbo odpovedati Ie \z tehtnih razlogov. Taki so, ako je najemnfk ostal dolžan najem-nlno, ako se v hKi slabo obnaša, ali pa najete prostore pošfcoduje, ali oa. če hoče gospodar hlšo prezidati; nadalje ako gospodar najete prostore nujno zase potrebu-Je In bi sicer trpel precejšnjo Ikodo. Da oh-stoje taki razlogi, mora gospodar dokazan. S stališa varstv* najemni§kih intere-sov ima naredba tuđi nekaj določb, ki varu je Jo tuđi gospodarja pred izkorI5JanJem. Tako se brez tehtnih razln^ov ne sme tv\-šati obrestna mera njegovih vknif^enih dol-gov; sodnlk sme olačilni rok takih dolgov pođalf^ati do 31. decembra !91S. O dopustnostl z\i?art»a kake nafem-nlne odločuje naiemnl urad In, koldne v hotelu Union, po možnosti v narodnih nošah — Minister ZoUrer ter*»" liSki profesor Cesar ie pojeli! orivat-nema ^oc^ntu na dunaiskein vpeurill-šcu, tajnemu pvetniku. ministru drin Ivanu vPezn 7j o 1 z e r i u naslov \z~ redne«:a rseučiliskepa nrofe^oria. — Odlikovani«. Orožnički «traž-moiister Franc P e 11 e 1 12. orožniškesra povelistvm v Liubliani i© odlikovan z železnim križeem s krono na traku hrabroetne »vctini«. Odlikovanec le služi 1 Dred voino na Bledu na Goreni-skem in le to odlikovanje ie tretie v vojnem ^asu. . # . — Odicovor saviiiintiji žen m oe-kle« ktroikeznn rodoltnb«. I« Savini^ke doline nam pi&ejo: Brale smo ćUnek dne 18 t. m. >Ju^oslovan«ka žen»< t >Slov. Narodu«. Na Vaš« blas» in n»-vdoienia polne besede ne moremo mol-čati, tem već Vam oderovariamo in om-čamo. da ee na nas lahko zanalate.. da borno storile rte. kar bo v nali moći j prid nače domovine, naže svobodne Ju-ffoelaviie. Voina nam <• dala dosti okusiti, kai se reže trpeti, ako človek v svoji hi§i ni svo1 eosood. NeTn^io foIb emo prelile za nr&p brate, rnože in sinove, ki so ponadali na, boilSćih. naM srca so krvavela in ?e krv&ve. zaradi Dres?*nta,nih nedoTtnlh Srter. Kelti ni ] bilo malo onih, ki so trrw»li in trpjto, pod zločinsko roko na$ih orerantal-o»v. Zato Vam obljubliamo bla«i rodo- • ljub, da radi nas ne boste nikdar rms-očar∋ naše trplienio na« bo operni-nfalo. da ne borno nlkdar screftile po-Uk! Naa cilj bode vedno vtrajati naio deco v etro«ro fuKOslovanskem duhu, držale se borno j?esla> »svoii k svojim* ter smo pripravlieni storiti v tem Času vse, kar bo uiopoče, da dosežemo nai eili, naio svobodno Jiuroslavijo ( Pove-mo tuđi nem^kim >Wolfovcemc, da se lako motijo ako misUio, da me sloven-ake žene ne vemo, takai rre in kai nam ie >Jufroslavijac! Mi vemo, kai smo podpisale, mi smo to same hotele, nihče nas ni silil^ če pa i i na ni sadosti, lahko se zeodi. da iina pridemo enkrat osebno povedat na Dunai, da bodo po-tem vrdeli. da razumemo ter da nas bodo tuđi oni razumeli. Vam koroeki ro-tak prisrčna hvala za Vaee veoodbudne r-esede. V z doo^enje Vam bodi, da smo me Slovenke odložene vse žrtvovati za svobodno »JueroElavijoc. — Mas«. P u n-cer - Skornsek. — Zaplemb« presielenla. Odreie-na ie znplcm^a aremoženju 2Tletne^a I diiakft Fr?.nn Peternela t Bleda. kademeera aspiranta bos-her. p. 2., sedai \oinera vi etnik a v Ru>!ii radi zločina proti voini sili države in radi veleizdaje. — Enkratna dratrinj-ka doklada državnim uradnikom. Z Dnnaja poro-čajo: vaem drta\Tiim uradnikom nanie-ščencem železničarir»m in državnim delavrem se iznlača 1 aprila enkratna draerini^ka doklada v isti visini, kakor pri akciji v novembru 1917. Troski znašaio 100 mi li ion ov kron — lTpravni svet južne železniee se ie v svoii seii 21 t. m pečal med dru-irim s položajem svojih n-imeščencev. z zvišaniem voiaskih tarifov in »viša-n.iem dohodkov vpokojencev; tozadev-ni predio*? ie bil izročen pododseku. — I* kroirov vpokoienefira atiteli-*tvft nam pi?eio: V 63. šteyilki >Sloy. Narodac z dne 16. marca 1916 se nahaja članek: >Drafiniske dok lađe sa očiteliitv o<. — Tam «o ome-niena drssriniske doklade, koiih bi bili deležni aktivni učitelii. — V naivi?i>m razreda so omenieni oni uči-tetii. ki učiteljuielo od 23 do vštevših 10 let. — Ti nai bi dobivali 3024 K, S336 K. 3600 K in 4056 K. — Dočim bi ti učitelii dobivali — pole* svojih letnih r»la6 — Se te lepe doklade, nai bi vnolroienH bili dopoTđne. ob nedeliari od 9. do 12. ure dopoldne in ob praznikih od 8. do 12. ure dopoldne. — Državna org-an izučila hišnih posesrnikov. V odbor državne zveze druitev hišniK poDeželneTT!Ti mestu za \-nov^evan1e živine v LjabHanic, da sme kl«\-no živino plakati 1 K za ke žive teže pri vsa-ki katecroriji vilie kot doeedaju to pa le tištim rejcem. ki odiaio živino >Kran1skemu deželnemu mestn za vnovčevanje živine«, oziroma n^ear* zaupnikom proetovolino. Ce je treba vzeti žival potoni prisilna rekvizicije, pla^a se le dosedaj veljavna cena. Pri živini določeni «a civilni konznm po občinah se bo pod zeroraj omenjenimi poeoji plačevala radi zrorai omeniena višja cena. Meso pa ostane pri sedanji I cerii ter se cena meiro za civilno prebi- I valstvo ne zvisa. Diferenco med sedn-njo ceno in visio ceno. katero bo reiec prejel.bo nakazslo finančno ministrstvo >Krcnjskeiriu deželnemu mestu sa vnovčevinie ži\-ine*. — Zakon o spleSnl d*»1žno«=ti do đelft. Dunaiska vlada ie izdala zakonski nacrt o splošni dolžnosti do dela* ki vsebuie te-le Doclariroe točke: § 1. Z ozirorn na izredne razmere, nastale v?led vojne, so rsi mofki v državi od pilčeteff-a 17. do dopoln1en**sra 60. leU in vse ženske od nričeteea 19. do dopol-njenes-a 40. leta dolžni delati za sploš-nost. i 2. To je javna dolžnost. Delo se sme zahtevati ne samo za državne svrhe, marveč rudi za dežele. okraje in občine ter v interesi! sr»Tošnosti rudi za I gotove fizične ali juridicne osebe. $ 3. I Izvzete so osebe ki so le mimosrrede [ ^v državi, osebe, ki vživaio mednarodno eketeritorijalnost in osebe, ki so na podlagi mednarodnih poeodb oproščeni. § 4. Ker so že itak v slulbl sploinosti, so nadalje opro^čeni teira dela: aktivno služeče osebe oborožene sile in orož-ni^tva. osebe, ki so savezane k oseb-nenra službovanju v voine svrhe, aktivni dvorni. državni, detelni, okraini in občinski uradnlki, 61ani ustavnih korporacij. načelniki okraj ni h zastop-stev in niih namestniki ter dlani ob-činakih predptojništev, duhovniki, no-ttrji in učitelji na imvnih golah. § 5. Oproščene so nadslie tuđi osebe ▼ tdraviliščih. preakrbovalnicah v pri* silnih delavnieah in v vzeojilnjcah. • 6. K delu #e pritesmejo obvezsncL če se cielo ne more izvrBiti s takiim oseb.^mi, ki se prostovoljno iavijo. § 7. i Uposievatl ie o^^bna 7,:nožr?ost za vsa-ko posarnezno delo. Podrobne đolofbe ae ozirajo na posamezne stanove in slasti na uporabo mater pri skrbi za oakrbovanjaL potrebne osebe. I 12. do- • loča razmerje med osebami, kl se pri- i te«neio iavnemu delu, in delodajalcem, ter dotoca tuđi sa vs*k slućaj metdo. Komteo vsebuje nacrt tuđi kasni sa de* lodajaJca in delojemalea v slnftaju, da se ne šrim predpisov. — Cink***«. iMcteisse ia psti»lf>-ne ielesBe pMeviae obrtniki na Kranjskem že po većini ne morejo već dobiti, ker tesa blaga sploano priman!-kuje. Da se lim nreskrbi tera materi jar la vsaj za najnujnejšo potrebo, po«iv-lja Zavod za pospesevanje obrti vse kleparje stresne krovce in obrtnike, ki pode 1 avaj o navedeno ploče vino. da pri-glasijo in sicer vsako vrsto oosebej. ki jo rabijo na Četrt leta Zavod sa pospe-ševanie obrti bo potem preskrbel potrebno pločevino veeh treh vrst in skr-bel, da io bodo vsi prielasitelii dobili v takih množinah. kak^r bo odpadla na vaakegra prigla&enca in po originalnih cenah po 31 marcu ea splob ne bo veo oziralo in tuđi ne odgovarjalo na even-tuelne prošnje. — Do4elitey cementa. Trgovska in obrtniška zbornica naznanja, da je v bodooe dodelitev cementa mocroča le po erospodarski zvezi cementne industrije na Dunaju (VVirtschaftsverband der Zementindustrfe Wien TI T/2 Ditschei-nergasse 2). Prošnje za dodelitev cementa za vse nevoiaške stavbe brez \%-ieme ie torej ne pri minietretvu za javna dela. temveč neposredno pri navedeni gospodarski zvezi na predpisanih formularjih vlaga ti. Ako pa gre za cement za vojaske 6tavbe, je dotične prošnje pošiliati na c. in kr. voino ministrstvo, oddelek 8/H. B. na Dunuju. Navedene tiskovine Tformularji) ee dobe pri imenovani zvezi in pri vsaki cementni tovarni. V svrho hitre rešitve teh prošenj. je posebno paziti na natančno izpolnitev formulariev in osobito na danes zahte^anega uradnega potrdila o potrebi in nujnosti dotienega porabnega namena. — Informaciie pri trsrovski in obrt-niški zbornici. Interesentie dobe pri tr-govski in obrtniski zbornici v Ljubljani pojasnila: o uravnavi prometa s ciko-rijakim koreninjem iz letine L 1918. ter o prevzemnih cenah (odredba z 8. marca 1916, drž. zaJt. št. 8S5; o osnovi stro-kovne^a oddelka trgovcev • kovinami (odredba z 7. marca 1918, drž. zak. St 89); o razpisih za dobavo službenih oblek in uniformskih nrodmeiov / ■ bos.-hercegov. deielne železniee ,'po-nudbe je vložiti do 1. aprila pri ravnateljstvu bos.-herc. dež. železzde v Sarajevu); o iznajdbi novega aparata sa snaženje kotlov: o peterih podjetjih V Ronmniji, ki se bodo prisilno likvidi-ralftS o osnovi c. kr. i eda val niče pre-hodnih listov v Gorici (k. u. k. Pas-sierscheinstelle in G5rz); o angleSkem trgn za les in papir; o neki spedicljski tvrdki v Varšavi; o neki amsterdamski agenturi in komisijski tvrdki; o položaju kemicne industrije na Franco-skem; o gospodarakem polotajn v Svl-ci; o Švedski industriji za okensko steklo (spojitev vse te industrije v trust). Informacije je le pri krajftih porociUb moči dati tuđi pismeno. — »Unetniška propagaada«. V ie-ložbenem oknu >Umetnižke proparan* de< Sodna ulica 5 ie rasstavUeno ve6 slik Emila Pođkrajjška. Ljubitelje umetnostl posebno opozariamo na njegov >TrigIavc ih >Pogled na Skuto<. —- Promet sasebnih vojnonostnlh smvftkov na vojnopoitni urad 387 je od-slej ustavljen Umri ie v Krvavem potoka pri Dragi gospod Andrei 2 e r j a v, po* sestnik in gostilničar. star 66 let. Sanomer. V Dol. Logatcu se ie ustre« lilo neko 191 etno dekle v spodnji đel f i vola. PripeljalI so jo v deželno bolnišnlco. Dekle ie drufi dan omrlo. Tatvine. V Brodu pri Dol. Losatco le bilo ukradeno Franu MtCkn 80 kz mest in šest memikov kromplrja. V KllovCah so ukradi] neznani tatovi Ivanu Bajcu pra-šiča In za zaklali blfzu njesrove hI5e. V St. Jurju je izzlnllo iz trgovine Marije GaSper-Unove razneia blaga v vrednosti 4700 K. Are ti rali so nekega fanta, kl ]e sumljiv te tatvine. Mllnarici Josipini Tronteljevi v Cerovem so odnesll tatovi Ipehs, mesa ta moke ta 600 K. Pred Katoličko tiskamo v Ljubljani ie bilo ukradeno kolo. Drugo kolo je izginilo ispred Narodne kavarne, tretie iz Zormanove vefe v Šf§W. Svojo iMM vstrelfl. Gozdni paznik Jankovič v Kalu pri Postojn! ie v prepiru sproži! revolver na svojo ženo in jo zadel v prsi. Bfla je tokoj mrtva. V neki cottflnl v Cerovca Je zaspal neki posestnlk I« Jablanskih laz. Ko se je zbudil, fe opazfl, da mn Je Izglnila dentr-nlca z 2800 K. Is Zagorja eb Savi nam pi$ejo: Bujna fantasija razli Čnih gospodov, i kateri imajo pri socialno - demokratie-nem glasilu »Naprejc glavno besedo, je rodila nekaj dopisov in notio glede resolucije, katero so tukajsnji premo-garji podpisali in jo z dopisom prloV Žili v >Slov. Narodu«. V svoji zadregi gedaj trdijo, da laže, kdor lim o&ta da so bili proti podoisovanjo. Zelo potrebno se je videlo zlasti g. Petejann, da pojasni javnosti, čeS vsaj nisem grajal tistih, kateri so podpisali, pač pa tište, ki 60 >na tako neodkritosrSen načine iskali podpise. Resnici na liubo pojasnimo, da ie ideia izšla direktno iz vrst organiziranih socialnodemokratičnih premogarjev in kolikor je nam znano« samo nekaj nad 50 delavcev ni resolucije podpisalo. G. Petejan trdi nadalje tuđi, da ima Zagorie 7000 prebivalcev. Ne zamerimo mu, da ie tako slabo podučen. Zagorje je imelo pri rađnjem ljudskem stetjn 8796 prebivalcev. Bas tako se ie tudl ćobal laosko leto pri obČlnskl seji osmešil. ko je trdll, da ni nas Jugoslbvanov nič več in nič mani kot 2H milijona, — >Naprei< ie is Za- Krja tuđi objavil dopis o oofi&ski setf, tere se vsied nujne odstotnosti ne-kaltri naši odbornik! nišo mogli udele-žiti. Tako ta seja elučalno, ko so socl* alno - demokratični odborniki zapustili dvorano, ni bfla veft sklenćna. Tu pred-baciva čobal lupanu Koprivcu, da mu je med drugim tuđi reket da 1« aprovi-saciia sadeva sagorake posoiilniee, ne I pa občinskega odbora. Teh besed pa se župan nikdar ni poslulil. »EdinU go- • •pod Cobal boco, da bode delavec in kmet imel >ja?en vpogledc. Pa poglej-mo malo po njesrovem zelniku! Leta 1916. je imelo konzumno draStvo v za-loffi dovoli Schichtove«a mila, Mesto, da bi milo imel r zalod za đelavstvo . gM je Cobal večjo mnrt*im> prodal tr^ * govcu Werboletu. Leta 1917. fe le! K tvrdki Pollak v Ljubliano, da bi dobi} devlje sa delavce, Tvrdka le Ula lakoj pripravljena dati vtftio mnoilno 6ev ljev pod poffoisa. ce Oobal priskrbi vs* vajconov premosja v kosih sa nio, od* nosno isposluje dobavo. Oobal se odps* lie na Dunai k Trboveljski premogo* kopni drutbi io res is isposlovat vse vorov premoga za Pollaka m tako Ja dobil čevlje. Pollak le moral biti lako zadovoljen, ker je poslal otrije potom enega svoiih uradnikov, da fih je oseb» no isročil Cobalu sa konsumno dnH štvo. In kako so se ti osvljl rasdsHUt Gospod ravnatelj koneuma je oposoril dobro 6ituirane posestnika, ursdnlksj itd-t kateri ie danes nišo člani konsuin-nega društva in jim je dal po dva do tri pare na eno osebo, tako. da so so prav dobro žalo Uli s obuteljo. Kal !• dobilo delavstvo, to ono najbolfe samo ve. Taka je vneta liubesen g. CobaU in njegova skrb za ubogo delavstvo«. Takih in enakih slucajev imamo ie do« voli, a za danes naj zadostuie samo to* — Zadnji>Naprejc poroca zopet od sejs občinske — na dolgo in Široko: pri tena pa popolnoma z&molči, da je stavil napredni odbornik Flisek protestno reso* luci i o glede prehrane, katera se na| odpofelie na okrajno glavarstvo dežeino vlado in »Jugoslovaliskenm klubu<, da bode interpeliral v državnem sboru« kako krivična je razdelba moke, ker im četrti meseo dobivamo samo po 8 kg ta sedaj le po 2 kg moke in drugega popolnoma nič. G. Cobal naj se ne spi* š£a v prepire radi prehrane, kajti iken do od teh prepirov bo imel le — 09 sam. Klao Ideal Spored sa danes, peteJc, dne 22. marca: »Življenje — ten«, drama Roberta VVleneJa v treh dejanffli. Poleg tega še Izborna burka v treh dellh z Ero- I stom Lubftschem v flavnl vtogi: »Vesela { lefia«. Spored te predvaja do ponedeUlo^ 25. marca, ter ni prlstopea mladini. Krao Ideal. Izgubljen fe MI nretekli tsden oe-> velj od Dunajsk* ceste, po Mariie Te* režije cesti do Spodnje Siške. Pošten naiđiteli se prosi, da ga ođda proti dobri nagradi v upravništvu >81ovenske-1 ga Narodac. Ugabilesa je bila včeraj dtnarnlca s 160 K zlato nro In nekaterimi Httkl. Odda naj se v Linhartovi ulici 32. Denar s) khko naJ4JtelJ obđril, če vsa] drugo vrns. Na zborovaaiH zatassiesriev |t bila »menjana palica. Dobi s« v aalen ured* niStvu. V mesmi Matajni te )• naSa vesraj, dne 21. marca krušna izkaznica (rodbinska iskaznica) in mala vrota denarfa. Izfubttsll na) se zgfas! pr! mestnsm blasajalka. , Aprovizacila. 4 Dsželao meito za dobavo kfanr« ne živine je odstopilo mestni aBroviza-cfjf nekaj izdelkov li svoje prtkajevak niče. Ti izdeiki ss bodo rasdelfll aa bo« le izkaznice za nakup mesa, ki Jih ima* }o one stranke, ki nišo pri nobttl obožni akciji žev rokah. Me*g se bo delilo v torek, dne a6.tm.yi voini prodajalni v Oosposkj nllcl In afc cer: št 1 do 60 od 8. do 10, it 60 <|q 1^0 od 10. do 12., It 130 do 160 od a. sarski svetnlk Ivan Mathlan. Ta dvt bistroumna (Oipoda sedita že pol leta" na blagu* ki ga občinstvo že pjbupno nestrpno zahteva, In 34.000 vretenc si>-kanca 1e2! v skladišču, dasi nimajo na* le gospodinje nit! toliko sukanea* da bi vtaJ rattrfane otroke zaSile. Dvoru! dobavitelj in cesarski svetnik Iv. Ma-thian ima pač že prehnde bolečfne v svoji r ^bnld, wto se tako silno trn* za — zavUčevanJe, Pa njegovi kftv4l Stran 4-____________________________________________________________.SLOVENSKI NAKOD\ dDC 21. marca 191«. 66. Stev. trpi Ljubljana veliko škodo, ker med-tem se blago po drugih mestih že prodaja ter bodo ondi skladiića kmahi praraa. Tam se na to skiadiiča napol-nijo iznova, za Ljubijano pm ne ostane ali nič več ali pa le še — papirnato blago. Uradništvo v Ljubljani si že fretj« leto ne more nabaviti novih oblek in perilo, ker cene so postale ne-■nogoče. Vse hodi ogoljeno, zakrpano ali razcapano; vse si je dalo obleke obrniti in jih j« nato še drugič ponosila Zdaj pa smo pri koncu! Naši otroci ne morejo na ulico, naše žene se ne npajo v nobeno družbo več. Dospeli mio do kraja! Grof Giovanelli in ces. avetnik Mathian pa vendarle zavlaču-jeta. ker si hočeta s tem prisluiiti odlikovanje. Toda mera našega potrp-ljenja je Že rvThoma polna. če se za-deva tekom 14 dni ne uredi, naj nosijo frofje in baroni pri c. kr. deželni vladi t Ljubljani odgovornost za posle diče, ld postanejo neizogibne! Z vso resnobo se obračajo organizirani ljubljanski uradniki brez razločka kategorij na predsedstvo c. kr. deželne vlade s prošnjo: Poverite ta posel nujno sposobnim ljudem ter odslovite zavla-čevalce, ki so brez sočutja z občin-stvom! — Organiziran urad-nik. f Samo za seđem tnftftoftOT metr-s*fti stotov so se zmotiii v urada za prehrano. Novi načelnik orada za prehrano je povedal pri opisu živežnih razmer, da živimo z roko v usta. Od-kritosrčno je govoril. Resnico treba govoriti. Uradno poizvedovanje o lanski fetvi m o razdelitvi se je bilo zmotilo samo za sedem milijonov metrskih st otov za pol leta. Stalo pa je uradno poizvedovanje 15 milijonov kron* Ako bi se bil ta deaar porabil za pospeševanje produkcije, U bili več imeli od tega U ud je, ki ne morejo živeti od papirnega žita. t Kom« Je poveden uvoz akrajfta-skeca žita. Te dni se je ustanovila na Dunaju družba za uvoz žita z imenom »Gig«, kateri bo poverjena naloga, da bo uvažala iz Ukrajine žito v Avstrijo. Doslej je naročenih 11 komisijskih tvrdk, ki bodo vse delovale v Ukrajini. V vodstvu družbe pa so mož:e z imeni Kohn, Gehorsam, L6wy itd. Prava nova židovska centrala, ki bo služila ogromnega denarja. Da žito v takih rokah ne bo po ceni, se ume je samo po sebi. In vprašanje je, kdo ga bo dobil. Sicer pa rudi Nežidie na takih mestih nišo nič boljSi od Židov. 4- LTtrajfnsko žito za Svteo. Iz Basla poročajo. da je Nemčiia ponu-dila Svici ukrajinsko žito. Prosveta. — CHoiiiacijo to te đul otvorili v srb- skem Kragujevcu. Pouk se vrši precej primitivno. NavzMc temu se je vpisalo nad 1300 (!) diiakov in difaVlnl. Na jcimnazM Je pole* nem$Čine rudi madžarSčina (!) ob-veren predmet. Kot Solski nadzornik vo-JaSke oprave ie nastavljen Slovence nad-poročnik dr Matlja Heric, Polec: profesorov podučajeio na gimnaziji tuđi profesorice. $nm stvari. * Oštre kazni proti zakotnl trgovini. V Nemčiji je stopila v veliavo naredba proti za!:otni trgovini. Kazni so iako stroge. Pename globe moreH doseći pol milijuna ■mrk. Pri potioval obsodbi se glasi kazen ■a ječo In prisilno deio. • DaaaJ kurira, V času od 7. do 15. t m. Je doseglo dnevno Itevtio pogrebov 1000. Na osrednjem pokopalilćii ie bila U-obeiena Crna sastava, kf pa ni bila sneta, ker se grosao ltavflo aograbov ie nrfšule ta je doseglojto HM __ ev ■Mpaajav poajajaBl v fjpsnji' Nort" ■■■■irtiadi,!. U grafijo Nortaumberland-- -. j p^iau nuniioiorju sa prehrano Lordu Rhonđi pismo, v katerem pozivalo vlado na boj proti podganam, katerih ie v tej gro-ftji 40 mHiloaov in kl napravijo na leto Škodo 360 milijonov funtov. ZviSanie naročnine. Kakor smo ie objavili smo primorani naročnino „Slov. Naroda" s l.mare«a. 1S18 zrUatl ,.Slovenski Narod" velja sedaj: po pošti v Avstro - Ojjrski; eeloletno. . • . K 40-— 1 Jetiio . . . . , 20#— 14letM . . . . . !••— mesećne ...» 3 51 Za Nemčijo ćelo let« K 45—t za vse druge dezele K 50—. Dariia. Za Krekov dom so darovali župljanl po gosp Pfajfarju. Župniku v Rudniku pri Ljubljani 313 K 60 vin. Za forlike begunce: Oosp. dri. fn dež. poslanec Josip Pon je nabral pri članlh Ju-foslovanskefs kluba 320 K, katere je po-klonil v prid goriSkim beguncem. Zm gorila« begunce. Gosp. Rafael Orobljar, voditelj krlžauske dekliške Marijine družbe v Ljubljani, je darova! 20 K za begunske otroke. Ljubitelju mladine se Po-sredovalnica prisrCno zahvaljuje. Zm slepe vojake. Potom upravništva »Lalbacber Zeitung« je prejel deželni odbor v označeni namen znesek 100 K kot dar družine Neuwirth mesto venca na grob svojemu dražemu rajnkemu. Za slovenske oslepeie Tojake je darovalo slovensko katoiiško izobražcvafco društvo v Mengšu 186 K 17 vin. kot čisti dobiček društvene prireditve z dne 10. februar ja 1918. Na družabnem sestanku pri Henriku Ir-goliču na Vičanskem vrhu so darovali Po-sredovalnici za goriske begunce sledeči: Marica dr. Offnerjeva 40 K, dr. Senjor 2 K, Venček Sok 10 K, Henrik Irgnlič 10 K, Aloj-zija Veldin 10 K, Kiistl Tribnikova 10 K, Anton Geć 5 K. Ivan Irgoiič 5 K, Alojzij Irgolič 2 K, Ivana Irgoiič 2 K. Liza Sok 10 K. Vsem cenj. gg. darovaicem, kl se spominjajo trpečih rojakov se Posredova!-nica prav toplo zahvaljuje z željo, da bi našli mnogo posnemovalcev. • Upravništvu naših Hstov so poslali: Za »dr. Krekov spomenik« friderfk Živic-Valle v Istri 10 K, Jos. Velkavrh, učitelj iz Trbovelj 50 K, zbrala družba Plav-šak - Parašich v Trbovljah, poročnik Jos. Klemenčič iz Albanije 25 K, ga. Marija Tavzes v Ljubljani 75 K, zbrala v izbrani družbi povodom Sestletnice, odkar Je lastnlk hotela »Loyd« g. Karei Tavzes. slo-vens'd dijaki 7. realke 10 K, in poročnik B. Kurbus iz bojišča 25 K. Skupaj 195 kron. Za »Ciril- Metodovo družbo« Marko Deržič, c. i. kr. vojnopoStni kočijaž iz bo-jiSča 12 K, ga. Julija Bizjak iz Smartna na Pakj 20 K, mesto venca pokojni ge. Anto-nlji RajSterjevi, dr. Ivan Dimnik, odvetnik v KrSkem 20 K, mesto venca na grob bla-gopok. jre. Rozaliji Plav^ak iz Trbovelj, slovenski fantfe težk. artilj. polka št. 16, bat. I, iz tirclskega bojiSča 71 K, s pozdravom vsem zavednim Jugoslovanom in vo-ičeč jiin veselo veliko noč, Ana Dimnik iz Trbovelj 20 K, mesto venca na grob ge. Ro-zalije Piaviak, Jos. Velkavrh, učitelj iz Trbovelj 72 K, nabrano o prilikl pogreba ge. Rozalije Plavšak v Trbovljab, Kat Gušti-nova iz Metlike 20 K, mesto venca na kr-sto blag. prijat, dr. Rud. VVeiblu in v go-stilni g. J. Jesiha v Florjanski ulici zbrala vesela družba 31 K 20 vin. Skupaj 266 K 20 vin. Za »oslepelega starčka Dagarina In ženo iz Hotlča pri Lltijl« Milena Debevec, učiteljica iz Ubeljskega pri Razdrtem 6 K 28 vin^ zbrala med tamošnjimi šohkimi otroci. Za »slovenske invalide« dr. Jos. Kraut, odvetnik v Kamniku 30 K, plačal Jakob Strah kot globo vsled tožbe Marjete Tav-čar iz Trzina. Za »oslepeie slovenske vojake« učiteljice T. Oman, K. Droll, Fr. Pogačnik, A. Fatur in M. Huth iz Radovljice (vsaka po 5 K) skupaj 25 K, mesto venca na grob dobri prijateljici Jožefi GrČar In ga. Marija Tavzes v Ljubljani 75 K, zbrala v Izbrani družbi povodom sestletnice, odkar Ie lastnlk hotela »Lioyd« g. Karei Tavzes. Skupaj 100 kron. Za »odbor za skrbstvo mater In đo-Jenčkov« Ivan Krajnik, nadučit. v Kozjem 16 K, zbralo omizje ob prilikl zborovanja »Kozjanskega učit. društva« na Pilštanju dne 14. t. m. Za »Gorlške begunce« nadporočnik J. Sire iz bojišča 10 kron. Za »oslepeie slovenske vojake v Od?-Itenbeimn v Građen« rodbina Iv. Oc:orelc 30 K, mesto venca na krsto g. Iv. PFibila. Srčna hvala! Izdajatel] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina fn risk »Narodne tlskarne«. Deklica stara 15 let teli vsto?lti kot mmX**^tm** v trgovino v mestu MCOflKS tlinadeželi. Nasl v pove oprava »Slov. Naioda« 1271 Bleblovano sobo i tvarna posteljama ia đw gompo-41tni a« di'bo laća. Ponudbe rod JBv poatalfl 131§« na upr. >SI. N.« Hlša se proda ie proste roke. V hlSi se nahaja ^o stUniSka obrt in trafika — A. €>B, aiaa d»Una »rt HaBljanL 1296 : IZDneno Tlaoalko: A. SltATMAR v BaotaHm. f Sće se prodalalka *■ kttera je ft v papirni trgovi ni al knjigami službovala. Nastop siulbe po odgovoru. Cenj. ponudbe naj s« poš- |Wio na opravo »Sior Naroda« pod — „ttim I041M - IC4S M PRODAŠE >: oftrof 1009 stskitafe sm mlaeraL T+49 razltčnc velikosti od rol ćo dva Mtrm, piatasia aaloaia, stekl«ale« sa Uktrf« s iteklenimi zam^Ski, okrog ttO kf rakik karvi • aodov u karo m •• rasitcn« asalankoatl, Odfda •• flotpoaka nllea «tr. 9, Ff, Kraitffcar, Ll«kl|aaa. 1316 IM« m M tak4>| ali poiaiola Tectl likal alij[aile ■atiiSlMl — Pmazne ponudbe na ^ToMt pr^al *t 144, Liakllaaa. uospodicna e~~» : Dobro Idoča jostllna: 9% w%mwkm v Ba|«ai ali aa raeva pod ugodnim! pogojl. Cenjenc ponudbe naj se blsgovolijo pos'ati na upravo .Slov. Naroda* pod arftćoa hototnmmt 1174' Konjski hlapec se tprtlMt pri tvrtfki *r. Stiiplca ¥ jJtflUiatii. wm~ Proda se "W tebM ohrui|«si str«! sa »•kas!« masa z štirimi nozi in ■laloraMlM grasatMa. Kie, pove uprav »Slov. Naroda« 1^08 tapijo t Unjepisko aprafaiaaa v aro|# o«lTetaiUk« »laaimo. Zdasiti se je osebno. LJvMJan«, O«tnMtineva m. 3. Velika izbira velikonočnih umetniSkih in drugih RAZOLEDIIIC. Narodna knjigama, PreSeraova ulica 7. I Tufnfm srcem nazrrarrjamo vsem sorodnfVotn, prifa- I teljem in znancem tužno vest, da nam je neizprosna smrt I prerano ugiabila naSo nenadomtstljtvo soprogo in mamico, gospo Marijo Marinšgk roj. Križaj I danes ob 1. uri ponori, dne 22. marca po dolti mu ini bo-* I Iczni, previđeno s sv. zskramenti v 40 letu njene starosti. I Pogreb predrage rajnice se vrši v soboto. dne 23. marca I ob 5. ori popoldne iz deielne bolnice na pokopa)isče k Sv. I Križa. I Sv. maše zadušnice se bodi darovale ▼ ve£ cerkvah. I V Ljubljani, dne 22. marca 1918 I Asfttm Slariaulakv uradnl slu^a deZ. odbora, sopros;. — I Tllka in atlTSf otro ka. — Jaal« BrttaL cp-rni pevec, I kr. gleđ. ▼ Zagrebu, brat. — Fritrffc in traa, polubrsta. Lt^^iBffaBBBaaaaaaaaaaaaaaaammmvaaaaaBaaaaBaaaBaaaaaaaBaaBBBBBaaai Kupim ■Faj#vasi# kla# s aavtsa kavastavfaaa in tuđi nekaj pajsatia zraven, ter prosim ponudbe z aavedeno ceno in po-diobnim opisom Naslov p ve upravn »Sovenske^a Naroda« 12vM ^| W0*~ Kd >r *i Žci* nabaviti po ^1 bbb I 'KaaVts^aaF^afl Aaaaaatal IO aaVaa^ataaaMP' ^^aaaaaaV I ■■■ IIM laiMKlit I I m. liian. (li I ■ ter ostalo Speceiijsko in ko- ■ I lonijalno blag--, naj zahteva ■ ■ cenik od saiaallAaafaa ter ■ I slovenske tvrdke 1140 ■ I ■•* r.tisniii"Vi I ■J ABaUA-IINfcllflBMBTBi II Dprava bas. hara. iaisziraa ■ Tarata paita Tarai-War •• Pm**} kapi pHMliaa 12 kom. lb laiikih koz lobrih mlekaric z kotlifki. Prijazne >onudbe z navedbo cene, se prosi nemudoma na gornji naslov. 1280 Priprave1"11" za režiranje orglhce, en groš: svinl-nike, notese, iepovlake, maže za tevlie r vrste, •ajBOM Mm a«i^w» Rudolf BodenmOllgr, UjaMhma. Start trg St 8. [ i^"—------------------- i ',^-T Sgr.raclalnm novost! -»a 1 | LURION [ M^VOSAK ZA CIPELE TA S ĆASAKA more avakl od Jednog komada Lorion lrreui*voska em cipele fetvrt kilu M)bol|eg krema ?a olpele skuhali. Cleoa fe S krODt). Dobiva se svagdje I Montanwmcbs*Werke A.-G, VVIetuI^ Nassdortersinaae «O. jqw Proda a« dobro ohraaiaa otroški voziček. Kje, pove uprav. »Slov. Nar.« 1322 Pohlit o za ielilno solo skoraj novo aa sartidt aelltre tako| *>roda. — Ki? se Doi^ve pri hitalel ■fiatraaa, aiadaiUka ailea st 7. Kislo vodo VINO in žganie raspalili« A. Of BT, poita Saitaal, Koroika. ■«P""""■"■■■■■■•■ [Razprođajam 1 svojo trgovina z faffkfm skte«- I Vtmm annfaUtirM In metale I strate za lako ugodno tono* I Pismene pondbe na: Vita I Wck, Zogrob, Savska c 68. I awa%___________________MM : Kožušna garnitura :: odra lisica ali podobno, dobro ohran- na, a a kspL Ponudbe z navedbo ine pod „Soivh 1327" na upravn. »Slovenskega Naroda«. 1327 lecimalna tehtnica i!500 kg •• s«m«nja aa Ipeh II kako drugo blago. Ponudbe >d „Tebtnica 13141' na upravništvo »Slovenskega Naroda«, 1324 I ekonoma inesljiva, poštena in z večletno prakso i lsfteia k valepoaestv* % vao otkrbo ia takottnll naatop. — apt aa ano kolo i dvifoo pre-mvoi bol|ie vrste Ist plamlol stroj. islov pod 414/127711 na upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 1177 I-SOBA- I laps sMaarsas soba* sIobhm z dooro doauo knao t Mfflal tojalnlcs t SEUd st EKs za taolatetfa arostsvollci h odKM sMtsQL Plača se dobro. — Samo ponudbe Iz boljših krogov izvolijo naj se poslati v a\bbasia I „Irrandhotel" aoba «v. 34. PjBjBjvajBjVBjiBjVBj^BjiBaaaaaaaaai^B Prra kranjska nidioa draaonia |i€»*r»WMWf>B-a|i| fotografa BiimifiiaThiTsi ItiL Olaift. kncetijonlTaia prodaja stropoi. IMa«ovli«na tata 1897. ANTON KANG Ljubljana, Židovska ulica I CanHrt na raspetoga. Prva slov. razpoiillalnica svetovno- I znanih srebrnojeklenih 1 l/a^^^ z *n«»w> razredne laterije.______________________________________ aitii«»w «•«» FBSlSaJia: Banaa naročita in |ib izvrSuje oajkulantneje. j Brzojavni misIovi JADRABSKA. , Telefon *t. 2S7. i