Pritožba in odgovor
Avto izginil iz garaže
-   Ljubljanski dnevnik je 22. avgusta zabeležil:
Jože M. iz Ljubljane je si-noči ob 23. uri prijavil na po-staji milice, da mu je iz javnih garaž v Trdinovi ulici izginil fičko LJ-547-20 svetlomodre barve. To je menda prvi pri-mer, da je avtomobil izginil JB varovane javne garaže.
Novica niti ni bila toliko presenetljiva, saj vemo, da so podobne kraje češče, zlasti vlo-mi v avtomobile in odnašanje dragocenih avtomobilskih de-lov in drugih predmetov, ki so slučajno v njih.
Presenetljiv pa je bil odnos vodilnih uslužbencev do oško-dovanca.
Predvsem bi spregovaril o hudi malomarnosti pri zavaro-vanju in čuvanju občanavega premoženja, ki je bilo zaupa-no uslužbencem podjetja Avto-servis v Trdinovd uldci.
Garaža je začela poslovatl aprila 1973 in je bila še v iz-gradnji. Na začetfku garažno-poslovne stavbe, tudi še v iz-gradnji, je ozko stopnišče, ki povezuje spodnje in gornje etaže za parkiranje avtomobd-lov. Stopnišče je bilo dan in noč odprto, ponoči osvetljeno in nezavarovano. Po teh stop-nicah so lahko prihajali poleg koristnikov garaže, tudi razni ljudje z nepoštenimi nameni. 30 metrov dalje od teh stopnic pa je improviziran prdhod in odhod avtomobilov v garažo oziroma iz nje. Ves promet, ki ni majhem, je urejeval le en uslužbenec, sprejemal in oddajal žetone parkirnih bok-sov,  in  to  sam preko noei.
O vestnosti, zlasti vodilnih uslužbencev Avtoservisa, ne morem trditi. Prepuščati slu-čaju premoženja občanpv, ki gredo v milijarde starih dinar-jev, je milb rečeno huda malo-marnost.
Zelo zanimiva so njihova pravila pod naslovom »Splošni pogoji garažiranja v garažah Avtoservisa«. Popolnoma .se strinjam, da sta potrebna red in disciplina in odmerjena od-govornost koristnikov ter us-lužbencev njihovih garaž. Toda zadeve morajo biti ne samo strokovno obdelane, temveč tu-di pravno. To je šibka stran teh pravil.
Odstavek D. ima naslov »Od-govornost za škodo« in se na-naša na izključno odgovornost podjetja, če ta nastane zaradi nevestnega in nestrokovnega ravnanja osebja garaž z vozi-lom, iz nezgode ter iz tatvine ald vloma, vendar z odbitno franšizo 300.— dinarjev.
Za ?;adnji člen (pod c), ki govori o odgovornosti, ki iz-vira iz tatvine ali vloma, bi človek sodil, da je popolnoma razumljiv in nudi dovoljno ga-rancijo ozaroma zaščito korist-nika garaže. Pa ni tako!
Poslovnika, ki bi natančno in nedvourrmo določal odnos podjetja Avto-servisa nimajo! Poslužujejo se poti ozdroma predpisov, ki so veljavni za za-
varovalnice, ki upoštevajo v giavnem starost in amortiza-cijc voaila. Kaj irna opraviti pri tem franšiza ni razuinljivo, saj motorna vozila sploh niso imeli zavarovana. Sodni ceni-lec, ki ga je podjetje najelo za ta primar, je pač vestno opravil svoje deto. Toda človek se sprašuje, kam po druga sredstva za drugo vozilo, kar običajno predstavlja katastrp-fo za družinske finance. To kar Imaš skrbno neguješ in sproti obnavljaš iztrošene dede. To so stroški, ki jdh niiiče pri nas ne upošteva!
Osebno mislim, da je nemo-goče aavarovati vsa vozila, ozi-roma njihovo vrednost, kajti to bi preseglo finančne zmog-ljivosti Avtaservisa, toda z ma-lo domiselnosti bi lahko zava-rovala le nekaj vozriJ, recimo iz vsakega razreda po enega.
V  mojem primeru v garaži v Trdinovi ulici bi omenU spo-drsljaj    vodilnega    uslužbenca obeh garaž, ki je zahteval iz-plačilo najemnine za garažira-nje aa dobo,  ko  vozila sploh nisem imel v  garažd, in sicer od 21. avgusta do 29. septem-bra 1973. Ker sein se upiral ta-kemu   načinu   izsiljevanja,   so mi jasno povedali, da bodo y nasprotnem   slučaju   prekinili pogodbo za garažiranje. Plačal sem. Kajti zavedal sem se, da je v njihovem predalu več sto prošenj za garažiranje.
Oglejmo si, kako je podjetje Avtoservis večkrat podražilo taiifo za najemndno garažira-nja v obeh garažah. V šubičevi ulici: novembra 1966 je bila 65,00 din; decembra 1968 70,00 din; novembra 1969 90,00 din; leta 1971 120,00 din; novembra 1973 150,00 din. Te tarife so bi-le postavljene za vozlla zasta-va 750, dočim za ostala motor-na voaila pa je bila večja ta-rifa, odvosno od velikosti oza-roma kubature.
V  garaži, Trdinova ulica, ki je začela obratovati aprila 1972, je veljala enotna tarifa 150 din za vsa motorna vozila. Od no-vembra 1973 dalje pa so povi-šali na 200 dinarjev.
Vse te podražitve so šle mi-mo koristnikov garaž. Vodstvo podjetja Avtoservis, oziroma organi upravljanja, niso sma-trali za potrebno, da bi o teh podražitvah predhodno obve-stili koristnike garaž. Do danes niso pred svojimi najemniki razgrnili, vsaj skromne bilanč-ne podatke o njihovem poslo-vanju, iz katerih bi se korist-niki garaž prepričali o upravi-čenosti   tolikšne   podražitve.
Samoupravljavskl interesi koristnikov garaž so bili po-polnoma prezrti. Dobil sem vtis, da tehnokracija v tem podjetju prevladuje, ker v na-sprotnem slučaju bi v teh letih obstoja, zlahka našli poti za sporazumevanje s svojimi na-jemniki, samo če bi hoteli ...
Jože Martinčič Ljubljana, Trdinova 8
Odgovor Avtohiše v Ljubljani na članek Jožeta Martinčiča iz Ljubljane, Trdinova 8
Avtohiša v Ljubljani, v ok-viru katere delujejo tudi gara-že (PPH) v Trdinovi ulici, želi v prvi vrsti odgovoriti na tisti del članka, s katerim v celoti soglašamo, to pa so predlogi o ustanovitvi sveta uporabni-kov garaž, ki naj bi na samo-upravni način varovali intere-se vseh občanov, ki se poslu-žujejo našega objekta in naših storitev. To idejo pozdravlja-mo in jo bomo skušali skupaj s krajevno skupnostjo uresni-čiti, kakor hitro bo le mogoče. Pri tem bo seveda treba pois-kati posebne oblike sodelova-nja, kajti Avtohiša je organiza-cija združenega dela kot vse druge;   temeljne oblike   samo-
upravljanja pa gredo njenemu delovnemu kolektivu.
Prav tako tudi soglašamo, da. je mogoče popraviti in iz-boljšati naša pravila poslova-nja, znana pod naslovom »Splo-šni pogoji za garažiranje«. Za vsako sugestijo v tej smeri bomo hvaležani in borao v vsa-kem primeru razmislili, kaj je mogoče storiti, da bi bilo vsem interesom zadovoljeno. Ome-njena pravila poslovanja so bila izdelana ob izgradnji na-šega prvega garažnega objek-ta na Trgu revolucije in smo jih doslej utegnili le malo do-polniti.
Žal, ne moremo pa sprejeti sugestije (če smo predlog prav
razumeli), da bi pri vlomih v vozila in tatrvdmah posamezsnlh delov vo^il ne odštevaU odbit-ka 300 dinarjev, ki mu pravlmo franšiza. Ta odbitek smo si-v pravilih morali izgovoriti, da ne bi plačevali vsakega, kdo ve kje izgubljenega vzvratnega arcala, antene, okrasne letve in podobno. To določilo v pravi-ldh nam je narekovala praksa. Pokazalo se je, da so nekateri, res maloštevilni lastniki vozil poizkušali doseči od nas po-vrnitev vsake malenkostne &ko-de, ki jim je nastala izven ga-raž. Nismo se mogli spuščati v dolgotrajne in drage spore iza majhne vrednosti.
Razen omenjenih prarnerov se nismo svoji materialni od-govomosti nikoli izogibali. Tu-di   prieadetemu   piscu   članfca
smo škodo poravnall. Zaveda-mo se namreč natančno, s kak-šniml riziki poslujemo in da je naša odgovomost večja, kot je odgovomost tistih, ki orga-nizirajo parkiranje na odprtih površinah.
Seveda je res, da smo začeli z garažiranjem v objektu PPH že takrat, ko objekt v celoti še ni bil zgirajen. Borili smo se z aačetnirni težavami in pojav-ljale so se napake. Toda ob-jektfrvmi opazovalec bo gotovo prizmal, da se je od takrat že mnogo spremenilo: garažni del poslopja je adaj gotov, sodob-no opremljen in primerno za-varovan. Naše stranke so za-dovoljne in pritožbe so pri to-likšnem obsegu poslovanja skrajno redke. Trudimo se, da ne bi povzročali povodov za-nje.
In končno: mesečne najem-nine garažnega mesta po 200 dinarjev se tudi uprava garaž ne veseli. ker ve, da utegne biti za marsikoga to velik iradatek. Toda cena je odvisna od šte-vHndh vzročnikov, zlasti tistih, ki na splošno povzročajo po-dražitve. Enota PPH ima tudi obveenosti, ki jih krije lahko samo iz dohodka tega objekta, pri tem pa mora ostati likvid-na. Naše gospodarjenje z druž-benimi sar&dstvi je vsakemu, ki ima upravičen inteares, vselej na vpogled, tako kot v vsaki drugi organlzaciji združenega dela. Tudi formiranje cen so-di sem raraven. Ne nasprotuje-mo misli, da nam tudi v tem pogledu pomaga svet uporab-ndlkov garaž, seveda v okviru racionalne eškonomike.