štev. 47 Cena 15 din PTUJ, 25. november 1960 Letnik XIII Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujsk; tednik« /avod š samo>tojnim rman-siranjem Direktor Ivan Kranjčič Odgovomr urednik Anton Bauman Jredništo m uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon lob čekovni ra^un pn Komunalni banki Maribor podružnici Ptuj, štev 604-708-3-206 ftokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za inozemstvo 1250 din Veselo praznično razpoloženje navdaja vse. ki cenijo velik po- men 29. novembra kot zgodovin- skega dne, s katerim je poudar- jena predvsem enotnost jugoslo- vanskih narodov. Ob vsakem velikem prazniku se spominjamo dogodkov, ki po- menijo v življenju jugoslovan- skih narodov važno prelomnico. Dan republike pa pomeni mnogo več. Spominja nas na zgodovin- ski sklep II. zasedanja AVNOJ, na razglasitev republike 1. 1945. Dan republike predstavlja po- <*sebljenje vseh prizadevanj in zeljo naših narodov za nastanek nove socialistične Jugoslavije. Dan republike je simbol našega boja, naše enotnosti. Na prvem zasedanju AVNOJ 29. decembra 1942 je bila napo- vedana končna zmaga naše re- volucije, čeravno še ni bila voj- na končana. To je zmaga po tež- kih vojnih dogodkih, pod izred- no težkimi pogoji, brez pomoči revolucjn-narjev 4z drugih držav. Ta je tudi vplivala na naš po- seben razvoj socializma. Gradi- mo ga brez tujih šablon, brez mehaničnega kopiranja drugih izkušenj, z lastnimi silami, s pri- mernimi metodami, ki ustreza.jo našim specifičnim pogojem. VTI. kongres ZKJ je priznal te me- tode kot pravilne ter je postavil na čelo novih nalog, da je po- trebno vzbujati pri mladini za- upanje v lastne sile. da jo je potrebno vzgajati v duhu brat- stva in enotnosti, v duhu pri- dobitev naše revolucije. Na. dan republike se ne bi smeli samo spominjati važnih dogodkov bližnje in dal.jnje pre- teklosti, ampak bi se morali za- držati tudi pri povojnih uspehih. Vsak 29. november ima glede na letnico, v katerem ga proslav- ljamo, svoj poseben pomen. Ob njem se spomnimo samega časa revolucije, let povojne obnove domovine, začetka industrializa- cije, začetka delavskega samo- upravljanja, nastanka komun, iz- popolnjevanja družbenega uprav- ljanja, modernizacije kmetijstva, borbe za \'ečjo proizvodnost, za izboljševanje življenjske ravni itd. Vsako leto pomeni novo ob- dobje v našem razvoju. Vsako leto se znova ocenjujejo uspehi, ki smo jih dosegli. Skozi vedno gostejšo sito ločujemo zrnje od plevela. Nekoristno in škri-dljivo ločimo od potrebnega in uporab- nega. Vedno manj je pri nas primitivizma. zaostalosti, pred- sodkov, ostankov nestrpnosti, birokratizma, nepotrebnih spon, privilegijev. V 17 letih so izpod- rezane korenine teh slabosti in vedno vidnejši so obrisi globo- kega ljudskega humanizma v naši graditvi socializma. Socia- listična za\'est naših delovnih ljudi je vse močnejša in širša po zaslugi njihove aktivnosti v or- ganih delavskega in družbenega upravljanja. Naši svobodni Ijud- ,ie vzpodbujajo vse organe de- lavskega in družbenega uprav- ljanja k tekočemu in pravilnemu reševanju vse družbene proble- matike. Ob takem razvoju socializma raste iz leta v leto ugled nove Jn proslavi je zlasti pri tistih ljud- stvih, ki tudi belijo po lastni poti v socializem. Priznanj smo de- ležni tudi s strani tistih držav in njihovih predstavnikov, ki jih naša graditev socializma preveč ne navdušuje. Nekateri nam očitajo, da nismo komunisti, drugi nam to radi priznavajo. Nekaterim ne ugaja naša neod- visnost, da smo Izren blokov, da gradimo socializem po s vaje. kljnb temu pa nas postavljajo za zgled dmsim. Letos v tem ozim ni bilo dosti drugače kot je bilo lani. Ker nam ne morejo drugo očitati, nam očitajo vsaj to, da smo na svetu, da, smo takšni kakršni smo, da smo ustvarili tako Jugoslavijo, kakš- na je. Ali je to naša krivda, če nas ceni svet in če nas radi po- slušajo vsi, tudi ko tega ne že- limo? Nova Jugoslavija na nje ugodno vpliva. Ime naše republike izgo«varja.io danes povsod v svetu s simpa- tijami, spoštovanjem in prizna- rt.jem. Naša srca so ob tem praz- niku toliko bolj polna ponosa In ljubezni, saj se veselimo na praznik, ko vihrajo po naših mestih in vaseh zastave naših narodov, enotnih v svoji repu- bliki, enotnih v zavesti in v pra- znovanju. Naj živi in procvita naša Fe- derativna ljudska republika Ju- goslavlfaH ._______ Ob znani u^gotovitvl, da morski pes, preden napade svojo žrtev, kroži okoh nje ter jo na koncu popade, nehote primerjamo seda- nje svetovne dopodke. Okoli Kon- ga krožijo in krožijo, toda prvič so že zagrabili tako temeljito, da je tekla na ulicah Leopvoldvilla kri. Tako grabijo tudi na Karibskem področju v srednji Ameriki, kjer se ameriške šape zgrinjajo nad Kubo. Nemiri v Gvatemali in Ni- karagui so samo izgovor za pa- trtLjiranje ameriških vojnih ladij v Karibskem morju. Prejšnji teden smo ugotovili, da so v OZN sprejeJ- gansko resolu- cijo o preložitvi razprave. Ameri- čani so v tistem času preko od- bora za pooblastila zrin«li svoj predlog, da priznajo Kasavubuj^u položai uradnega predstavnika: re- publike Kongo. Na zadnji seji Ge- neralne skupščine so končno spre- jeli amensk predlog, da je Kasa- \nibu pooblaščen delegat in s tem so dobile zahodne siie formalno bitko, ki pa bo imeia velike p>osle- dice v bližnji bodočnosti. Prve posledice so b«le vidne že v Leopoldvillu, ko so Mobutujev- vojaki streljali na sile OZN. V Ge- neralni skupščini so na sipodbudo Američanov prezrli dogodke in raje pretresali formalno vpraša- nje. Zakaj gre v tem primeru? Američani so hQ v začetku za sile OZN v Kongu, ker so računal , da bodo lahko delova^li po svoje, ko pa je OZN doživela hude napade s strani neangažiranih in sociali- stičnih dežel, je začela polagoma popravljati zavoženo stališče. To Amenčanom ne ustreza m zato so šli po drugi poti. Obroč se vedno bolj zožuje. Tud na vprašanje, zakaj so na- stopil Mobutujevi ljudje proti gaffiskim predstavnikom, je odgo- vor zelo enostaven. V Afriki ima- mo med domačini dve struji. Prva, pozitivna, hoče doseči popolno go- spodarsko in politično neodvisnost, tako da bi kasneje lahko pristo- pili k združevanju afriških držav. Za takšno zarnisei je Kongo izred- no važen, ker ima poseben gospo- darski, političen in strateški po- ložaj za vso Afriko. V or:meriavi z Gano in Gvinejo je Kongo po svoji velikosti dežela, ki lahJco tvori osnovo za taksna pnzadeva- nja. Na drugi strani so konserva- tivne sile. ki podpirajo svoje bivše gospodarje. V vseh francoskih bivših kolonijah so pozaprii vse pozitivne politike. To bi radi na- pravili tudi v Kongu m zato ne storijo ničesar proti Čombeju, Ka- londžiju, Mobutuju in drugim. Ti ljudje naj b: opravili za njih po- se i, ki ga sami ne morejo opraviti, ker je Kongo končno neodvisna dežela. Če ixjdo te temne sile zmagale, je vprašanje, če bodo dobile položaje m podobno. Ob prvem resnem spopadu med OZN m Mobujujem je general Riki izrekei obžalovanje nad inciden- tom, v Generalni skupšoini pa niso sprejeli nobenega sklepa, ki bi pomagal pri rešitvi krize. Obratno, celo komisija za pomintev, ki naj bi te dni odpotovdia v Kongo, je svoj odhod prelož la ' in iz tega lahko sklepamo, da pretre.sajo, ali je odhod komisije sploh potreben. To si lahko zopet raziožimo samo tako, da hočejo za vsako ceno preprečit; delovanje lj'Jdi, ki bi imeli voljo podpreti premiera Lu- mumbo in pozitivne sile v Kongu. Obroč okrog Konga se zožuje, ker Združeni narodi ne morejo storiti. m"česar, zahodne siJe pa se trudijo, da polagoma odstranijo vse, ki hočejo Kongu pn-iznati po- polno neodvisnost. Takšen ohroč se siteza tudi okoH Kube. l7. czJoišenj vemo, da Ame- ričani in tudi vs! ostali pred-stav- niki kapitailistične družbe niso iskali pov-rdov za InTervencijo v odkritih .siporih, temveč so ."^e ved- no izgovarja"! na takšne stvari, s katerimi so vsaj na zunaj opravi- čili svoje dejanje. Treznejši poli- tiki so v takih zunanjih potezah videli notranje vzroke. Zaikaj so .se takoj odpravili v vvDde Gvate- maile in Nikarajev v tako Imenovanih »partizanskih urah«. 2. Kako uspevajo partizanske ure? Za šolske partizanske ure skr- bi pri zgodovinski komisiji tov. major Peter Rohnič. O tem vi vam lahko on več povedal. Zdi pa se, da ima premalo tovarišev priprav- ljeni, da bi mu pri nastopih v razredih pomagali. Naša želja je, da bi bila v vsakem razredu vsaj enkrat na leto partizanska ura, ko bi šolarji iz ust nekdanjega partizana in borca NOV slišali o napornem boju za svobodo jugo- slovanskih narodov. Naloga naše komisije je, da bomo to delo v večji povezavi s šolami boljše iz- polnjevali. Naloga naše komisije je tudi, opozoriti šolska vodstva na zgodovinsko pomembne objek- te iz narodnoosvobodilnega boja. kamor naj šole prirejajo izlete. 3. Knkšni sn letošnji plodovi ieia zgodovinske komisije?,___ Letos je zgodovinska komisijs po nalogu glavnega odbora ZE NOV Slovenije pristopila k parti- zanski topografiji. Po vseh KC ZB NOV so tovariši popisovali ob- jekte revolucije pa tudi okupator- jeve postojanke. Mnogi KO ZB so svojo nalogo častno izpolnili in tako svoje kraje v obdobju oku- pacije zgodovinsko orisali. Vzorne in obširne topografske zapiske je dal KO ZB NOV v Lovrencu na Dravskem pol.ju. ki jih je opiemi- lo celo s fotografijami in s topo- grafsko karto, čeprav je bilo zad- nje dvoje naloga muzeja. Pri to- pografskem delu so se izkazali še Podlehnik, Stoperce. Cirkulane, Kidričevo, Videm, Rogoznica, Dor- nava, Zavrč. Juršinci, Gorišnica in Ptujska gora. Čakamo še na pri- spevke iz Majšperka, Cirkovec, Žetal, Leskovca, izpopolnitve iz Grajene, na mnogo topografskih opisov iz Ptuja In še na nekatere. Brezpogojni rok za oddajo gradi- va je do 15. decembra t. I. Mno- go rokov smo seveda že prekora- čili. Če bomo imeli sredstva, bo- mo še posebej nagradili sodelavce, k-i so svo.jo nalogo izpolnili pred novembrom. 4. In načrti za drugo leto? Drugo leto bo imela naša komi- sija to nalogo, da bo zaznamova- la, žal. po 20 letih vstaje jugo- slovanskih narodov proti okupa- torju — mnoge objekte revoluci- je in narodnoosvobodilnega boja. V letih po osvoboditvi smo odkri- li v občini 21 spominskih plošč, 7 spomenikov in postavili 7 na- grobnikov, vse drugo nas še ča- ka. 5. Kako si zamišljate izpolnitev te velike naloge? Zaznamovali bomo najvažnejše objekte v naši občini. Ker je to delo povezano z velikimi stroški, bodo v letu vstaje morale vse množične organizacije pomagati pri tem delu in zbirati denarna f^-pdstva. Naj bodo te pisane be- sede ze zdaj spodbuda, da bi pri- reditve raznih organizacij prina- šale denarna sredstva predvserr za ta velik namen. Ne smemo j)0- zabiti naših velikih žrtev za osvoboditev in za novo domovino' Naj spominske plošče in kamni vsepovsod pripovedujejo danes in vnaprej rodovom o zmagoviti ljudski vstaji jugoslovanskih na- rodov proti okupatorju! 6. Katere objekte'revolucije na- meravate zaznamovati s spomin- skimi ploščami in kamni? Pri odločitvi se bomo opirali na pomembnost objektov, na zbrana denarna sredstva in na predloge KO ZB NOV. Za sedaj imamo v načrtu: 1. Odkritje spominske plošče na Vičavski poti 9, kjer je delovala pred vojno ciklostilna tehnika KP, med vojno pa je bila tam važna postojanka OF. 2. Na Ljutomerski cesti bomo odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je bil leta 1941 osnovan od- bor OF za ptujski okoliš. 3. Spominsko ploščo namerava- mo odkriti tudr na nekdanjem Klepovem domu v Krčevini, kjer je pred vojno delovala partijska tehnika, ki je razkrinkavala hi- tlerizem. 4. 'Na desnem bregu Drave v Ptuju bomo postavili spomenik na mestu, kjer je okupator ustrelil 6. aprila 1945 6 talcev. Izven Ptuja imamo za sedaj v načrtu znaznamovati; 1. Nacistično delovno taborišče v Strnišču, kjer je bilo zaprtih okoli 1200 političnih jetnikov. Na baraki iz časa okupacije, na- m.eravamo odkriti spominsko plo- ščo, notranjost pa opremiti s sli- kami nekdanjega taborišča. 2. Toplakova hiša v Gorisnici bo dobila spominsko ploščo, po- svečeno boju partizanov z Nemci 4 februarja 1945. 3. Spominsko ploščo na spopad naših borcev z okijpa^-orjem 6. februarja 1945 bomo odkrili tu- di T Bratislavcih na Kovačevi hi- ši. Zaznamovali bi še kraj bunker- ja X Selah, v Trnovski vasi, v ču- vajnici pri Moskanjcih, kraj Osojnikove smrti v Krčevini, kraj napada na gestapovce pri Bolfen- ku v Halozah in druge. Želeti bi bilo. da hi šolsko vodstvo v De- Etemiku imenovalo šolo po bratih Resih in odkrilo primerno ploščo. a. Ali bo mogoče izvesti me te naloge ? Če bodo KO ZB z množičnimi organizacijami pridobili dovolj denarnih sredstev, bo velika nalo- ga izvršena, saj bo vsak KO ZB razen v Ptu.ju. zaznamoval le naj- več dva objekta. S prostovoljnimi deli bi opravili kar se da, da bi delo pocenili. Pred namJ so novo- letna slavja, ptistna rajanja. Vse to naj služi za dostojno prosla- vitev obletnice vstaje za zaznam- bo vseh velikih Hoaodkov iz naših bojnih dni. Pa fonohlh rcvoluciic bomo preimenovali nchotcrc ptuishc iillcc Naše malo meetece se razvija in raste z mnogo večjim tempom kakor pred letom 1941. Boj za svobodo, v katerem je padlo to- liko dragocenih življenj, nam je ustvaril nove življenjske pogoje za večji gospodarski razvoj in z njim za večjo gradbeno dejavnost. Prav je, da tistim junakom, ki so padli za nove dni posvečamo tudi imena novih ulic, ali preimenu- jemo ulice, ki opravljajo s svojimi stavbami pomembne naloge v so- cialistični domovini, a nosijo se- daj še imena, ki izgubljajo na zgodovinski pomembnosti. Zgodovinska komisija pri obč. odboru ZB NOV je na svoji zad- nji seji nakazala nujnost preime- novanja ptujskih ulic in prav je, da Ptujčane o tem obvesti naš list in da da s tem to vprašanje v javno diskusijo. KATERI BORCI ZASLUŽIJO. DA BODO PO N.TIH IMENOVANE ULICE? Junakov narodnoosvobodilnega boja, ki so padli za našo osvobo- ditev je veliko in med prve uvr- ščamo: Toneta Znidariča, špan- skega republikanskega borca in organizatorja ter vojaškega po- veljnika NOV. Njegovo ime nosi ena najslabših ulic v Ptuju, kar moramo čimprej popraviti! Mor- da bi bilo najprimernejše, da bi imenovali po njem ulico Na pri- stanu, kjer stoji z njegovim ime- nom tudi šola. Po Francu Čučku, komunistu od leta 1933, ki je bil tudi sekretar Mestnega komiteja KP v Ptuju, med vojno pa kurir CK KPJ in CK KPS, predanemu borcti za pravice delavskega razreda, bi imenovali sedanjo Zrinjsko-Fran- kopansko cesto. Ob tej cesti je bil njegov dom, kjer so se shaja- li člani KP. Po Francu Osojniku, organiza- torju upora v Slovenskih goricah, naj bi se morda imenovala seda- nja Masarykova cesta, vzporedno z železniško progo. Cesta ob železnici proti želez- niškemu skladišču, ob novi pekar- ni, bi lahko dobila ime Reševa cesta. Po vzorni borki za pravice de- lovnega ljudstva bi imenovali ce- sto na Vičavo — cesta Olge Meg- lic, saj je bil na Vičavi njen dom. §e veliko je borcev, ki bi za- služili, da bi po njih imenovali ulice, ali prosvetne in kulturne ustanove, pa tudi podjetja. Misli- mo na to. in ne pozabimo imen: učitelja Viktorja Svajgerja, kro- jaškega pomočnika Karla Arnuša, mizarskega pomočnika Rudija Znidariča, delavca Karla Hreniča, dr. Spindlerja in Franca Toplaka, ki so med prvimi dali za svobo- do svoje življenje. Pozabiti ne smemo na imeni Lazarja in Do- lenca, ki sta padla med borci španske republikanske armade. Naj letošnji 29. november — dan republike, spomni vodstva kulturnih in prosvetnih ustanov ter podjetij in politične ter uprav- ne forume, 'da bodo ovekovečili imena junakov revolucije' Naj živi spomin na narodno- osvobodilni boj! R. V. Otvoritev doma SZDL na Turnišču Terenska organizacija SZDL Tumšče pri Ptuju .je gonilna sila političnega, gospodarskega in kulturnega dela na svojem pod- ročju. Poleg vse večje aktivizaa- je članstva, si je vodstvo organi- zacije postavilo pred meseci na- logo, da S! v Turnišču u'-edi last- ne prostore, oziroms d<-»m. kjer se bo v h'vio'*'=' od\Ti3l-o poirtično in ostalo življenje področja. Dom bo odprt v nedeljo, 27. no- vembra 1960, ob 17. uri popoldne 5 proslavo dneva republike — 29. novembra z lepim kulturnim pro- gramom Ob tej pr:ložnost: vabi- mo občinstvo tudi s Ptuja in oko- lice, da se udeleži naše slovesno- sti ob praznovanju ro.jstncga dne- va naše republike -.n ob otvoritvi našega doma. Inž. Z. E. Strcn 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 25. NOVEMBER 1960 Slovenski delegati na poti v Jajce Kmalu po Kočevskem zboru, na katerem je bila med drugim izvoljena 40-članska delegacija za II. zasedanje AVNOJ, se je pričela nem.-ka ofenziva. Nem- žki okupatorji, ki so jih podprli domači izdajalci, &o se z ogrom- nimi silami vrgli na osvobojeno ozemlje Slovenije in tudi na Ro- ško področje. Člani lOOF in Ple- numa OF ter CK KPS so 22. ok- tobra zapustili svojo bazo T 20 in se podali v bunker nedaleč od tiskarne »Urška«, ki je bila na bazi T 13. V bunkerju smo bili kakor odrezani od sveta; le to smo vedeli, da Nemci hajkajo tudi po Ronu in da so bili v naši neposredni bližini. Kljub teža- vam pa je bila v nas vera v ne- premagljivost naše narodno- osvobodilne vojske. Nemški vpad na slovensko ozemlje se je kon- čal brez uspeha, ki so si ga obe- tali. Res so trenutno zopet za- sedli del slovenskega osvoboje- nega ozemlja, toda na Rogu je ostalo šc naprej vodstvo OF, CK KPS ter NOV in POS in to trd- no na svojih postojankah. Komaj smo zapustili bunker, v katerem smo pi^eživeli 10 dni, je prišel na »Urško« tov. Miha B. (dr. Marijan Breeelj), ki nam je sporočil, da bo slovenska de- legacija nemudoma odpotovala na II. zasedanje AVNOJ. Med nami je tedaj zavladalo veliko zanimanje za to, nam še neznano pot. Odhod delegacije Naslednje jutro, 10. novembra, se je zbralo na bazi Glavnega štaba NOV in POS na T 24 16 članov na Kočevskem zboru iz- voljene delegacije. Se isti dan zvečer smo odšli na pot čez Crmošnjice in Semič proti Črnomlju. Kako tajinstveno so odmevali v tihi noči naši koraki po prazni cesti mesteca, ki je bilo pozneje kot glavno mesto slo- venskega osvobojenega ozemlja, tako živahno. Črnomelj je bil kmalu za nami. Nadaljevali smo pot čez Dragatuš in z jutrom dospeli na Sinji vrh, kjer sono prebili dan za počitek. Le pod okriljem temne noči smo lahko upaU, da se prebijemo skozi, od Nemcev in ustašev kontrolirano ozemlje; na drugem bregu Kolpe je bila že »NDH«. Z nočjo smo se spustili k reki. Za prevoz de- legacije in zaščitnega bataljona, ki nas je spremljal v Jajce in nazaj, je bil na razpolago samo en čoln. V popolni tišini, ki nam jo je narekovala bližina sovraž- nika, smo se vkrcavali in izkrca- vali po šest in šest. Čolnar je po- časi, skoraj brez šuma, veslal enakomerno tja in nazaj. Čeprav premraženi, so tovariši potrpež- ljivo čakali na obeh bregovih, da bo prevoz čez Kolpo končan. Trajal je pet ur in to v ledeno mrzli noči. Na hrvatski strani nas je čakala hrvatska partizan- ska zaščitna četa, ki nas je tudi spremljala skozi vse posebno nevarne predele. Hodili smo vso noč in naslednji dan nekje v strogi konspiraciji počivali. In tako je bilo naprej dan za dnem; ponoči dolgi pohodi v mrazu in blatu, ki so trajali tudi po 14 ur, podnevi počitek, največkrat na prostem, sredi gozda. Večkrat smo slišali odmeve borb na raz- ličnih straneh, tudi v neposredni bližini. Pot nas je vodila čez Kordun in Liko proti Otočcu, po osvobojenem ozemlju. Ven- dar nam je bil cilj naše poti še vedno neznan. V Otočcu smo že našli člane ZAVNOH, s katerimi je bilo snidenje prav prisrčno in tovariško. Združili smo se in v pravem razpoloženju bratstva in enotnosti nadaljevali pot čez porušeno Korenico, Udbino, ki je bila močno ustaško leglo, Dolnji Lapac, proti izviru Une in Srb v Livno. Povsod naokrog divja pokrajina, dež, blato, razdrte ceste — žalostna slika v pozni jeseni. Tu in tam smo srečavali čete partizanov in partizank. Čvrsta bosenska dekleta, bosa, slabo oblečena, toda s puško na rami gredo v mrzlem dežju po blatnih poteh pojoč naprej. Ve- selo nas pozdravljajo, ko zvedo, da je tukaj delegacija iz daljne Slovenije, kjer se bije isti boj. V Livno smo se prii>eljali v naj- hujšem nalivu na dveh kamio- nih. Sele tukaj smo zvedeli za cilj našega potovanja. V Livnu nas je sprejela pod streho gosto- ljubna partizanska hiša Hasan Brkiča. In dobro smo se odpočili, preden smo nastopili zadnji del poti. Med bivanjem v Livnu smo zvedeli o smrti prvoborca v naši narodnoosvobodilni borbi, juna- škega skojevca in člana Vrhov- nega štaba NOV in POJ, Ive Lole Ribarja. Livno smo zapustili 28. no- vembra ter se ponoči pripeljali s kamionom čez Kuprcz, Bogo j- no in Vakuf v Jajce. Ob prihodu v to mesto sem se spomnil svo- jega prvega prihoda v Jajce: ko sem leta 1910 kot dijak potoval peš po Hrvatski, Srbiji in Bosni in ko je tukaj vladal še črni dvo- glavi orel avstro-ogrske monar- hije. Takrat smo mladi, revolu- cionarni preporodovci že mislili in delovali za združitev vseh južnih Slovanov v enotni in ne- odvisni državi Jugoslaviji. Zdaj, po 33 letih, sem zopet — tokrat kot partizan in delegat sloven- S)kega naroda — v tem kraju, kjer se bo naše davno mladostno hrepenenje uresničilo. Noč od 29. do 30. novembra v Jajcu bo postala mejnik v življenju vseh, ki so prisostvovali zasedanju AVNOJ. Navdušenje, izrazi brat- stva in enotnosti, borbenega du- ha za osvoboditev ljudstva in za zgraditev nove Jugo.^lavije so na tem mestu dosegli svoj vrhunec. Zgodovinsko zcsssdanje Zgodaj zjutraj tega zgodovin- skega dne je šla slovenska dele- gacija v bunker, oziroma nekak tunel (to je bilo zaklonišče za tovarno dušika), kjer je bil Vrhovni štab NOV in POJ. Za mnoge izmed nas je napočil tre- nutek, ki smo si ga tako dolgo želeli: srečanje s tovarišem Ti- tom. Prišel je veder, nasmejan, s svojim spremljevalcem. Pri- srčno je pozdravil nas, sloven- ske delegate, ki smo imeli za se- boj najdaljšo pot ki smo kljub težavam srečno dospeli na zase- danje. Zanimal se je za naše na- pore, nčiše žrtve v narodnoosvo- bodilni borbi ter nam čestital k dosedanjih uspehom. Pozdravil nas je tudi tovariš Kardelj, ki je že bil pred nami v Jajcu; z njim smo se razgovarjali o vsebini in sklepih zasedanja in izdelali tudi predlog o uvedbi maršalskega čina in o podelitvi tega tovarišu Titu. V bunkerju sem bil še pri- jetno presenečen, ko je Moša Pijade zaklical moje ime, se mi približal in me tovariško objel. Najino prvo srečanje je bilo namreč v prvih dneh prve sve- tovne vojne, ko sva se kot dobro- voljca prijavila v komit.ski odred Vojvode Vuka v Valjevu. Tito postane maršal Tega dne zvečer ob 19. uri je začelo II. zasedanje AVNOJ v zgradbi Doma kulture (v bivšem Sokolskem domu, za katerega zgraditev je imel največ zaslug Slovenec inženir Šlajmer, ki je bil direktor tovaime dušika v Jajcu). Zasedanje je v nabito polni dvorani pričel predsednik Izvršnega odbora AVNOJ, dr. Ivan Ribar, katerega sin Ivo- Lola je ravno to noč ležal v Jajcu v mrtvašnici. S herojskim zata- jevanjem, s strtim srcem, toda z neizmernim pogumom je tov. Ribar začel z govorom slavnostni del zasedanja, orisal dogodke in spremembe med prvim in dru- gim zasedanjem AVNOJ in pri- kazal notranji položaj. Zaseda- nje je trajalo vso noč do 5. ure zjutraj. Navdušenje je naraščalo od pozdrava do pozdrava iz u.st članov posameznih delegacij, aplavz je bil vedno večji in dol- gotrajnejši. V imenu slovenske delegacije je pozdravil II. zase- danje AVNOJ tov. Josip Vid- mar, predsednik lOOF Slovenje. Glavna točka zasedanja je bil referat Vrhovnega komandanta NOV in POJ, tovariša Tita. Ko je stopil na govorniški oder, so ga vsi navzoči delegati, gostje in zastopniki; zavezniških sil na- vdušeno pozdravili. V svojem skrbno in vestno sestavljenem referatu je opisal vse faze naše narodnooisvobodilne borbe m po- udaril, da je ustanovitev AVNOJ ena največjih in najpomembnej- ših pridobitev naše borbe, ki je položila temelje za graditev bratstva in enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije. Podčrtal je tudi uspehe slovenskega upora ter osvobojenje Istre in Sloven- skega Primerja po kapitulaciji Italije. Referat Vrhovnega ko- mandanta NOV in POJ je bil sprejet z nepopisnim odobrava- njem, ki se je kar naprej stop- njevalo zlasti ko je izjavil, da je naša slavna ljudska vojska ustvarila vse pogoje za ustano- vitev svobodne demokratične federativne Jugoslavije. Nastale so burne ovacije. Delegati so vstali in vzklikali: »Živel naš voditelj Tito! Živela naša voj- ska!« itd. Nemogoče je prikazati atmo- sfero, ki nas je obdajala v tej zgodovinski noči. Val prekipe- vajočega navdušenja nas jo tako prevzel da nismo pozabili samo na vse napore nevarnost in te- žave naše dolge poti iz Kočev- skega Roga do Jajca, marveč da smo se tudi jasno zavedali, da bomo kljub težkočam in zapre- kam, ki so še pred nami, prema- gali sovražnika, zunanjega in notranjega in da bomo ustvarili novo domovino, novo Jugosla- vijo, v kateri nam je tako pre- pričevalno govoril tovariš Tito. Res je: nobena knjiga ne more d c volj globoko opisati vseh ttst.h, ki smo priscst vovali zasedanju! Dospeli smo v Jajce utrujeni, toda te noči je ta izginila; izginili so vsi znaki iz- črpanosti, oči so se odprle, glave dvignile in tud^i najstarejšim med nami je mladostno navdu- šenje napolnilo dušo. Tudi slo- venski delegati so se oglasili v diskusiji: Kidrič, Avšič, Lubej, Mikuž, Jeras, Kocbek; njihove besede so bile sprejete z velikim odobravanjem. Kako ponosni smo bili, ko je tovariš Vidmar v imenu slovenske delegacije pred- lagal, naj predsedstvo AVNOJ (v katerega so bili od Slovencev izvoljeni: Jaka Avšič, France Bevk, Tone Fajfar, Jo.-^ip Jeras, Kdvard Kardelj, Boris Kidrič, Franc Leskošek, Metod Mikuž, Jože Rus in Josip Vidmar) sprejme odlok o podelitvi čina maršala Jugoslavije Vrhovnemu komandantu NOV in POJ, tova- rišu Titu. Nastalo je nepopisno navdu- šenje: vsi delegati so vstali, plo- skali, klicali maršalu Titu in mu prirejali ovacije, ki so se nekaj- krat ponovile. To je bil eden najbolj svečanih trenutkov za- sedanja. In pri tem so naše misli hitele med tovariše v daljno Slo- venijo, z željo, da bi vsi naši borci mogli prisostvovati temu zgodovinskemu zborovanju, ko so bili položeni temelji naše bo- doče socialistične domovine. Pred odhodom iz Jajca smo vsi delegati odšli še na pogreb Lole Ribarja. Posebno pretresljiv je bil govor očeta, dr. Ivana Ribar- ja ob krsti mladega sina-heroja; v marsikaterem očesu se je utrnila solza ganotja. Jajce smo zapustili 2. decem- bra in .smo se vračali v Slove- nijo po drugi poti: skozi Mrko- njič, Ključ, čez Uno, Glino, Kol- po in mestece Pisarovino. Sredi decembra smo bili zopet na osvobojenih slovenskih tleh v Suhorju pri Metliki. Dolg in naporen je bil povra- tek iz Bosne: megla, blato, sneg, vse to je v teh zadnjih jesenskih dneh otežkočalo našo pot. A če- prav utrujeni — nekateri izmed nas bi skoro opešali — nam je bilo ob misli na II. zasedanje AVNOJ toplo pri srcu in tako- smo laže kljubovali vremenu in drugim neprilikam. Kot najstarejši član slovenske delegacije, kot dobrovoljec iz prve svetovne vojne, ko je bil storjen prvi korak za združitev jugoslovanskih narodov, sem bil neizmerno srečen in ponosen, da sem se udeležil II. zasedanja AVNOJ. Josip Jeras SEDANJA PANORAMA JAJCA Ob o^iirltio spominske plošče Spolenluho imm m brešUl osnovni šoli Hvale vredna je zamisel šolske- ga vodstva na Bregu, da bo le- tos, 27. novembra, cdkr lo spo- minsko ploščo velikemu pobor- niku za pravice delovnega ljud- stva, Ivanu Spolenjaku. Spolenjak je eden izmed ti- stih sinov slovenskega naroda, ki se je popolnoma odrekel osebr^im željam in stopil na bojno pot de- lavskega razreda za pravičnejši družbeni red, v katerem ne bo ne ekonomsko izkoriščanih in ne izkoriščevalcev. Za to veliko ide- jo je Ivan Spolenjak, mladi ko- vaški mojster, doma na Bregu pri Ptuju in zaposlen v železni- ških delavnicah v Mariboru, delal od leta 1926 med vodiln:mi orga- nizatorji Komunistične partije. Zasluge tega lepega, postav- nega mladega moža, starega leta 1926 petindvajset let, pa so ne- precenljive, ne le pri naprednem delavskem gibanju v Mariboru, kjer je bilo glavno torišče njego- vega revolucionarnega dela, am- pak tudi v Ptuju, kjer je prido- bil za komunizem nove mlade mo- či in pomagal pri revolucionar- nem delu ptujskim železničar- jem. Leta 1932 je navezal stike z mladim dijakom na ptujski gim na;lji(, Ivanom Bnatkom 'in na gimnaziji je ideja bratstva, miru in socializma vzplamtela v mla- dih srcih v mogočen plamen. Mla- di ptujski komunisti so širili ide- jo naprej med gimnazijce in v vr- ste obrtniške mladrne. Ta mladi rod bojevnikov za boljši svet jc nato pomagal razkrinkavati hitle- rizem, "ki je pripravljal tla faši- stični okupaciji naše zemlje. Ta mladi rod je bil med najpreda- nejšimi borci za osvoboditev na- še domovine. To je bogata zapu- ščma revolucionarnega dela, s ka- tero je Ivan Sf>olenjak tako po- sredno {X)vezan z ljudsko vstajo proti okupatorju, in z ljudsko re- volucijo nasploh. On je moral umreti, njegovi učenci pa so delal: dalje in sa- dovi tega dela so bogati — na.ša osvobojena domovina. Spolenjaka so reakcionarne oblasti preganjale in ga obsodile na več kakor devet let ječe. Je- ča je uničila tudi njegovo živ- ljenje. Umrl je, 16. aprila 1940. Spolenjak zasluži z vso pravico naslov heroja ljudske revolucije. Spominska plošča na breški šo- li bo mladim kar naprej pripo- vedovala o človeku, ki je svoje življenje posvetil boljši bodoč- nosti slovenskega naroda. Rojic V. Šola na Bregu pri Ptuju SPORED proslave dneva republike pri csemletki na Bregu-Ptuj z ctvori- tvi.io šole m cdkritjem spominske plošče prvoborcu Ivanu Spolenja- ku, po katerem ima šola na Bregu ime. Začetek proslave pred šolo v nedeljo, 27. novembra 1960, cb 9. uri. V slučaju slabega vremena proslava v notranjosti šole. 1. Himna (godba na pihala DPD »Svobode« Ptuj). 2. Pozdrav gostcv, pregled ob- nove šole in ■ctvcritev šoie (Kari Sakelšek, predsednik šolskega odbcra). 3. Recitacije. (Učenci). 4. Zborna recitaciia. (Učenci). 5. Slavnostna pesem. (Šolski pev- ski zbor). 6. Zgodovina šole ter življenje in napredno delo Ivana Spc- lenjaka. (Ravnatelj Franjo Go- rup). 7. Odkritje plošče ter nagovor predstavnika organizacije SZ- DL Breg. (Ivan Rudolf, pred- sednik). 8. Narodne tn partizanske pesmi. (Pevski zbor SZDL Breg — di- rigent Franjo Petek). 9. Polaganje vencev. (Učenci, or- ganizacije, društva). 10. Ogled obncvljene šole. Proslavo je pripravila š:la Breg skupno z organizacijo SZDL Breg. Izvoljen svet slu- šateljev SPS Ptuj V torek, 22. novembra so se slušatelji Sindikalne politične šole Ptuj že drugič sestali na svoj posvet in razgovor. Tokrat je bila razprava posvečena obli- kam dela v študijsko-debatnih krožkih. Formirano jc bilo osem študijsko-debatnih krožkov in istočasno izvoljeni vodje krož- kov. Slušatelji so izvolili devet- članski svet, v katerega so bili izvoljeni: Kukovec Ivan, Milošič Ivan. Cimerman Vlado. Konšak Alojz, Anžel Silva, Cernivec Franc, Malek Franc in Cemezel "^anko. Za predsednika sveta je bil izvoljen Ivan Kukovec iz Projektivnega biroja Ptuj, ki je bil istoča.sno izvoljen kot pred- stavnik slušateljev v upravni odbor Sindikalne politične šole Ptuj. Vsi krožki se bodo enkrat tedensko sestajali na skupno štu- dijsko delo p>o predavanjih ter podrobneje proučili posamezna vprašanja. Slušatelji so se že do- bro vživeli v delo in življenje šole, ki dobro napreduje ter lahko pričakujemo, da bo do- segla zaželjene uspehe na vseh področjih svojega dela. F. B. IZ PROGRAMA DPD »SVOBODA« PTUJ Delavsko prosvetno društvo SVO- BODA — dramska sekcija Ptuj — ima namen v sezoni 1960/61 upr - zcriti nekaj novejših dramskih del ter vabi v svoj krog vse ljubitelje dramske umetncsti m vse Hite, ki imajo veselje so- delovati na odru, da se prijavijo na naslov: Tajništvo DPD SVO- BODA, Ptuj, Trstenjakova ulica 2. Vabimo in sprejemamo gralce za m'-ške in ženske vkge. Ravno tako pripravlja DPD SVOBODA PTUJ v gledališču v mesecu decembru nastop neznanih talentov v okviru prireditve »Pokaži, kaj znaš« ter vabimo vse člane amater, kult. prcsv. društev, skupin in posa- meznike (soliste pevce, instru- mentaliste, ansamble narodne glas- be, manjše pevske zbore, humo- riste, rec.taiorje itd,), da se pri- javijo do 30. nov. 1960 na naslcv Tajniš^ v. DPD SVOBODA. PTUJ. Trstenjakova ul ca 2. PTUJ. 25. NOVEMBER 19&0 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Sem od Macija pa tja gor do Gomile, sem od Pragerskega do bližine Ormoža obstoja gospo- darska, kulturna in upravna skupnost nad 64.000 ljudi ptujske občine, ki gospodarijo z ogromnim naravnim in ustvarjenim bogastvom v korist ce- lotne skupnosti, v lastno korist ter v korist bodo- čih pokolenj. To je skupnost marljivih ljudi v ve- liki ptujski občini. Organizirani v kolektivih, v go- spodarskih organizacijah in združenjih, v politič- nih organizacijah in v raznih društvih, si prizade- vajo storiti čimveč, da bi dosegli vse, kar zmore industrija, kmetijstvo, gradbeništvo, promet, trgo- vina, gostinstvo, turizem in obrt, do bi dosegli čim več na kulturnoprosvetnem, zdravstveno-social- nem in stanovanjsko-komunalnem področju. Sedaj ob dnevu republike se veselimo doseženih uspehov v 15 letih po osvoboditvi, zlasti pa se veselimo ob tem prazniku enot- nosti ljudstva v naši republiki, obenem tudi enotnosti ljudstva v naši občini. Edino ob njem je bilo mogoče doseči dosedanje uspehe. Ob zaupanju v enotnost našega ljudstva bo mogoče tudi v bodoče storiti še več z manjšim trudom, ker nam bodo pri tem v veliko pomoč dosedanje dragocene iz- kušnje in vsi tehnični pripomočki, ki jih vedno več uporabljamo na vseh področjih našega gospodar- stva. Naše naravno bogastvo, njive, travniki, gozdovi, sadonosniki in vnogradi zaihtevajo vedno več nege in skrbi, da bodo lahko dali skupnosti več kot doslej. Tega se zavedajo zadružniki in kmetje v vseh vaseh in naseljih. Ne Ustrašijo se naporne in strme poti ter poskusov, da bi dosegli naj- naprednejše oblike dela in zaže- lene uspehe. Dosedanje njihovo prizadevanje ni zaman. Ob svoji skromnosti ne gledajo tako na uspehe kot na vedno nove naloge, potrebe in možnosti ter so v stal- nem pohodu naprej, naprej proti cilju, v stalnem spopadu z zaosta- lostjo in razdrobljenostjo, ob trdnem prepričanju ter spozna- nju, da je danes čas, ko se mo- ra vsakdo iz naše skupnosti na svojem mestu boriti za boljše gospodarstvo, za več boljšega pri- delka, za večji narodni dohodek, za višjo kulturno stopnjo, za boljše življenje delovnih ljudi v naši skupnosti. Danes premalo strojev, včasih vsak odveč Napredka kmetijske proizvod- nje po vojni, zlasti v zadnjih le- tih v naši občini ne more nikdo oporekati. Tega so dosegli mar- ljivi ljudje ob pomoči vedno šte- vilnejše in popolnejše mehaniza- cije na površinah kmetijskih go- spodarstev »Haloze«, »Dravsko polje« in »Ptujsko polje«, na po- vršmah zadružnikov in zasebni- kov. Predsodkov o strojih v kme- tijstvu ni več, obratno, namesto njih je povsod zelo glasna zahte- va po njih. Mnogo jih ie že in vendar za vse potrebe še vedno premalo. Nekdaj so bili stroji po graščinskih dvoriščih in na večjih gospodarstvih posebnost, danes pa so stroji po gospodarskih dvo- riščih kmetijskih gospodarstev m kmetijskih zadrug razumljiva nujnost in dokaz, da se človekova moč vedno bolj sprošča ter da stopa na njegovo mesto mehan- ska sila ki jo človek upravlja. Večji pridelek, hitrejše delo in manj truda N2jtežja dela opravljajo v na- šem kmetijstvu traktorji in bul- dožerji ter razni priključki. Kom- bajnov je iz leta v leto več. Sča- soma bodo pozabljeni časi, ko so žanj.ce odhajale ob 2. ali 3. uri na njrive in žele s srpi. Prihodnja leta se bo število traktorjev in raznih priključkov še znatno pomnožilo. Vedno več bo s stroji obdelanih, zrigolanih in kultivi- ranih površin. Vsako leto je več mladih vozačev in kmetijskih strojev. Občina Ptuj se uvršča med močno" mehanizirane kmetijske občine v državi, saj ni v njej več kmetij-ske zadruge, ki bi bila brez najnujnejših strojev. Vedno manj je na strojih okvar, kar pomeni, da je za njihovim vola- nom večina vestnih in strokovno sposobnih ter izkušenih vozačev. Vedno več je s stroji obdelanih površin. Vprežno oranje je le še izhod v sili v krajih, kjer še z mehanizacijo ne zmorejo vseh nalog. Kmetijska zadryc;a naj skrbi za večjo proizvodnjo Ko je šlo za usmeritev dejav- nosti kmetijskih zadrug na po- speševanje kmetijske proizvod- nje, je bilo precej kritike zlasti s strani vodstva zadrug, manj pa pri zadružnikih, ki so občutili, da se njihova organizacija ne bavi toliko z vprašanjem izboljšanja proizvodnej, narodnega dohod- ka zadružnikov, okrepitve stroj- nega parka itd., kakor z vpraša- njem trgovine, raiznih obrtnih in drugih poslov. Prav je bilo, ka- kor so želeli zadružniki, kmetij- ska proizvodnja naj bo glavna skrb zadružne organizacije. Skle- njene pogodbe o proizvodnem so- delovanju so navezale zadrugo na razne usluge, na oi-anje, rigola- nje, škropljenje itd., na preskrbo z vsemi potrebnimi zaščitnimi sredstvi in gnojili. Traktorjev je vedno manj na cesti, ker oprav- ljajo sedaj svoje delo v proizvod- nji. Nekatere zadruge so se glede na mehanizacijo in druge mož- nosti, lotile kmetijske proizvod- nje na površinah splošnega ljud- skega premoženja in trstih, ki jih dajejo v najem in izkoriščanje zasebniki. Po vseh zadrugah isto želja: strokovni kadri v kmetijski občini, kot je ptuj- ska, nočejo zaostajati na področ- ju proizvodnje mti v Halozah ali Slovenskih goricah, na Dravskem niti na Ptujskem polju. Po vseh KZ se enako čuti potreba po sposobnih kadrih. Dobra organi- zacija proizvodnje, potrebna fi- nančna sredstva in strokovni ka- dri dajejo vsa zagotovila, da bo proizvodnja v kmetij.stvu dosegla potrebno stopnjo. Ee kmetijska zadruga z močno mehanizacijo, strokovnim kadrom, finančnimi sredstvi, zašaitnimi sredstvi, umetnimi gnojili in semenjem je sposobna zagotoviti skupnosti svojega območja vso potrebno gospodarsko pomoč, da bo lahko v njej vsak član zadruge, vsak kmetijski proizvajalec dosegel z boljšiim in umnejšim gospK)darje- njem več kvalitetnega pridelka. V letošnjem in prejšnjih letih so se pokazali zadovoljivi uspehi in- tenzivnejše kmetijske proizvod- nje. Ti uspehi so najzgovornejši dokazi koristnega in uspešnega uporabljanja strojev, umetnih gnojil, zaščitnih sredstev itd. Večina članstva kmetijskih za- drug je spoznala, da je zemlji pctrebna večja skrb in nega, pra- vilna obdelava, gnojenje in setev, nakar lahko pričakujemo tudi za- dovoljiv uspeh. V občini je sklenjenih iz leta v leto več pogodb za sodelova- nje. Največ pK>godb se nanaša na pridelovanje pšenice in na iz- boljšanje travniških površin, manj pa tudi za povečanje hekt- arskih donosov ostalih poljedel- skih kultur, sadjarstva in vino- gradništva. Ob zadružni pKjmoči bi naj bilo 1961. leta obdelanih, pognojenih, posejanih, poškrop- ljenih in zrigolanih mnogo več hektarskih površin kot prejšnja leta. Kmetovalci, ki so bili že prej v kooperaciji, so za 1961. le- to pogodbe obnovili, nekaj je sklenjenih na novo, nekateri pa bodo izpolnili zahteve odloka o minimalnih agrotehničnih merah. Živinoreja šele v razvoju živinoreja se bo v ptuj- ski občini z leti uveljavila kot ena izmed glavnih panog gospo- darstva. Že v obdobju 1957 do 1961 je doseženo znatno poveča- nje živinore.iske proizvodnje. Proizvodnja mesa in mleka je znatno presegla stopnjo proizvod- n;je iz leta 1956. K temu je znat- no pripomoglo izboljšanje pride- lovanja krme, večji pridelek krmnih rastlin na njivah, siliranje krme, dobra organizacija živino- rejsko-veterinarske službe pri kmetijskih zadrugah m po vaseh. V občini Ptuj bo v bodoče pride- lanih na 1 ha vsaj 40 meterskih stotov kvalitetne krme, organi- zirani bodo pregonski čredni paš- niki, silirane večje količine krme, pc. njivah bo več krmni^h rastlin, pravilno bodo vzrejene in odbrane teličke, povečana bo skrb za vso plemensko živino in za razvoj prašičereje ter perutninarstva. Za vse to so pri zadrugah pogoji. Tako bodo lahko kmetijska go- spodarstva in zadruge ter kme- tovalci zalagali trg z mesom in mesnimi ter mlečnimi izdelki najboljših kvalitet. Kmetijske zadruge še čakajo velike naloge, ki pa ne bodo več težke, zlasti ker živinorejci več ne gledajo nastalih potreb samo z vidika lastnih potreb, am- pak tudi iz potreb skupnosti. Življenje se zelo spremi- nja tudi na podeželju Življenje po naših vaseh se spreminja in z njim vred tudi razpoloženje. Pri uvajanju novih stvari ni več odpora in nevolje, ko gre za boljše gospodarjenje, za boljše delo in za večje nove uspehe. Kmetijske zadruge širijo svoje poslovne prostore, gradijo lope za stroje in orodje in skla- dišča za pridelke. Širi se elek- trično omrežje, strojev za razna gospodarska opravila je vedno več, več kino dvoran in kino apa- ratur, televizorjev, radioaparatov itd. Kjer so spodbudne in gospo- darsko trdne kmetijske zadruge, je doma življenje, tam se gradi in dela. Več veselja je za delo in v prostem času več razvedrila. Obstoječe pomankljivosti počasi izginjajo. Nedovršeni zadružni domovi bodo tudi prej ali slej izročeni namenu po predhodni dovršitvi. Na sedežih kmetijskih gospodarstev so nova gospodar- ska poslopja. Med njimi so naj- bolj vidne sušilnice za hmelj, no- vi hlevi in druge zgradbe. Inve- sticijskih sredstev je v kmetij- stvu še vedno premalo. Od za- drug se zahteva vedno več in mnogih zahtev članstva ni mo- goče odkloniti. Življenje se spre- minja. Vasi niso več osamljene, tihe in zapostavljene. Tudi v njih se je udomačil ritem življenja kot v industrijskih središčih. Nedavno tekmovanje traktoristov pri Ptuju Dušična gnojila iz Ruš so se dobro uveljavila Čreda goveda KG Kidričevo Kidričevo je proslavljalo Udetežencl na pro slavi v Kidričevem Kolektiv tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič«, Kidri- čevo je v soboto, 19, novembra 1960, po dobro pripravljenem sporedu proslavil 10. obletnico delavskega samoupravljanja in 6. obletnico proizvodnje. Slavja so se udeležili povabljeni pred- stavniki oblasti in političnih or- ganizacij iz Ljubljane, Maribora in Ptuja ter predstavniki pod- jetij iz Ljubljane, z Raven, iz Slovenske Bistrice in Ptuja. Program proslave je imel ma- nifestativen pomen in je bil v celoti tudi dosežen na slavnostni seji delavskega sveta, potem pa tudi na zborovanju kolektiva v strojni delavnici obrata glinice. Navzočnost gostov: predsedni- ka IS LRS Mihe Marinka, čla- na lO LRS ing. Viktorja Kotni- ka in drugih predstavnikov iz Ljubljane, Maribora in Ptuja kot Jožeta Plevnika, Miloša Le- dineka, Jožeta Tramška, Ivana Janžekoviča, Zorana Stiplovška, Zorana Žagarja, Lojzke Stropni- kove, Ivana Kranjčiča, Vinka Zigmana, Franca Tetičkoviča in drugih, govori predstavnikov delavskega sveta in upravnega odbora tovarne, šopki in čestit- ke pionirjev iz nove šole v Ki- dričevem, brzojavne čestitke dr. Jožeta Potrča in drugih so bile priznanje kolektivu v Ki- dričevem za dosežene uspehe v delavskem upravljanju in pro- izvodnji, obenem pa zahvala za vso skrb za delovne ljudi. Izre- čena priznanja in pohvale so kolektivu, njegovemu upravne- mu in strokovnemu vodstvu dra- gocena spodbuda za bodočo raz- širitev tovarne in podvojitev njene kapacitete pa tudi za na- daljnjo skrb za srečno življenje celotnega kolektiva. Na seji delavskega sveta so navzoči prav prisrčno pozdravili vse navzoče goste iz Ljubljane, (Maribora, Ptuja in iz drugih krajev Slovenije. Prisrčni so bi- li tudi otroci iz nove šole Kidri- čevo, ki so prinesli čestitke in šopke za delavski svet, predsed- nika republike Miho Marinka in predsednico občine Ptuj LojzIoD Stropnikovo. O delu upravnega odbora je poročal na slavnostni seji delav- skega sveta njegov prf»dsedniik Peter Gegič, predsednik delav- skega sveta Franc Klemenčič pa je objavil sklep delavskega sveta o podelitvi priznanj 44 za- služnim delavcem in nameščen- cem. S slavnostne seje je odne- sla delegacija pred spomenik Borisa Kidriča v avli tovarne lep venec. Za slavnostno zborovajnje je bila strojna delavnica lepo pri- pravljena in ozvočena, pK>lna gostov in članov kolektiva. Predsednik sindikalne organi- zacije Viktor Prelog je uvodoma pozdravil goste in kolektiv. Predsednik delavskega sveta Franc Klemenčič je nato poročal o razvoju delavskega upravlja- nja, proizvodnji in skrbi za ko- lektiv tekom minulih 10 let, na- zadnje pa je razdelil priznanje zaslužnim 44 jubilantom za nji- hovo vestno in požrtvovalno 10- letno delo. Kolektivu sta izrekla priznanje inž. Vitkor Kotnik, član Izvršnega odbora LRS, in predsednica občine Ptuj Lojzka Stropnikeva. Godba na pihala »Svobode« Kidričevo je zaigra- la v začetku in na koncu sloves- nosti, pevski zbor »Svobode« Ki- dričevo pa je pod vodstvom Fran j a Luževiča zapel nekaj pesmi. Na seji delavskega sveta in na slavnostnem zborovanju je snemal reporter RTV Ljubljana za televizijsko oddajo. Gostje so obedovali v Grajski restavraciji v Ptuju. Za kolektiv in go.ste je bilo zvečer v resta- vraciji v Kidričevem veselica. Igrali so Viteki. Za ta jubilej tovarne je Ptuj- ska tiskarna natisnila posebno izdajo almanaha, ki so ga dobili gostje in vsi člani kolektiva. V njem so v besedi in sliki prika- zani uspehi kolektiva v delav- skem upravljanju, proizvodnji in skrbi za kolektiv. V. J. Za praznik REPUBLIKE pošilja kolektiv Tovar- ne glinice in aluminija »Boris Kidričec Kidričevo mem kolektivom v domovini tovariško čestitke in pozdrave in jim želi tudi v bodoče mnogo uspehov. »Zadružnik« v Ptuju ve dno dobro založen Vedno več dokazov ustvarjalnosti našega časa Postopoma bo kmetijstvo dohi- telo industrijo in z njo vred osta- lo panoge gospodarstva. Območje občine Ptuj se polni iz leta v leto z novimi spomeniki ustvarjalnosti našega časa, marljivih ljudi, nji- hove predanosti napredku in gra- ditvi socializma. Oko vam obsta- ne na enem ali drugem novem objektu, glasno ali natihoma si priznate, da ste bili skupno z vsem ostalim ljudstvom veseli vsake nove stvari, ki je zrasla v občini po osvoboditvi. Radi po- gledate na polje in prisluhnete ropK>tanju motorja pri oranju, setvi, žetvi in pri drugih oprai- vilih. Obstanete ob Pesnici, ki ima novo strugo, se umaknete na rob ceste traktorju, naloženemu z umetnimi gnojili, ali avtomobilu, ko pelje pitano živino. V mestu radi pogledate po oknih noviih stavb, pomislite na srečne dru- žine, ki so dobile nova zračna, sončna stanovanja; na vožnji z vlakom ali avtobusom radi po- gledate mostove in ceste, ki so nastale v zadnjih petnajstih letih- Da, to je delo ljudi, ki jih združuje v domovini c-na misel, ena zavest, ena želja tn en cilj — živeti v miru, delati za napre- dek in lepšo bodočnost, graditi socializem za vso skupnost člo- veštva. To si vsi želijo ob tem prazniku, ko se snidejo doma ali na potovanju, to pomeni njihova čestitka za dan republike. V. J. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 25 NOVEMBEF 1960 Iz reformirane šole v žlvlienje o šolski reformi in o vlogi šo- 1? v socialističnem družbenem redu danes mnogo govorimo in pišemo, zlasti pa poudarjamo, da se mora naše celotno šolstvo prilagoditi in vskladiti z nastaja- jočo družbeno stvarnostjo in j njo organsko rasti. Šola v socializ- mu n? more svojo izolirano pot ker. bi potem pomenila suho veje na socialističnem drevesu. Glede na vraščanje šole v naše družbeno življenje smo v zadnjih letjh prišli do cele vrste novih, naprednih rešitev v organizaciji šolskega sistema in tudi v vsebi- ni ter metodah vzgojnega in iz- obraževalnega dela v šolah. Žal še ni,v zadostni meri prodrla zavest o globokem pomenu sprememb v sistemu šolstva in o nujnosti bo- ja, za novo vzgojno in izobraževal- no vsebino niti med vse pedagoš- ke delavce, še manj pa med star- še in ostale državljane. Na ta pro- ces gledamo nekako s prostega vi- dika, da bodo naši otroci prišli do zaželenega uspeha na čim lažji na- čin, primerno organizacijo šolske- ga življenja. Ne zavedamo se, da je" problem šolstva za nadal.injo graditev socializma prav tako važen kot vsi drugi najaktualnej- ši problemi našega družbenega razvoja. Naša industrializacija in vsestranski razvoj proizvajalnih sil n eprestano zahteva dvig iz- obrazbe proizvajalcev, mnogo vi- sokokval if iciranih stro} središče, saj vcdi,io z nje elektrovodi v smen Dolena—ViJ- don. Kočice. Redni vrh. Janžki vrh in Bolečka vas. Za elektrifikacijo tega ■cbmo.^ja je bilo porabljen:h <'krog 15 mili.ioncv d narjev, Naj- več le sta'o omrežje, in i-icer nad 10 m lijonrv. nad 5 mOijonov pa trafopostaja. daljncvod m ostak. Sredstva s-^ deloma prispevaj in- teresenti V gotrvini so zbrali nad 1.800 cm din. 1.800.000 din so zbrali posoi la. za nad 4 milijcne d'n so priSDevah dr:gov. prevozov ■ n dela. 0'krajni 'n r-bč^ns-k. ljud- ski odbor Manbcr m Ptuj sta jih podprla z nad 2 mili.i€noma dinar- jev. Podjetje EIcktro Maribor-oko- lica je vlož lo skoraj 5 miii,jonov dinarjev Nekaj so prispevale to- varne in kmeti.jska zadruga :z Majšperka. Slovesnost v zvezi z začetkom uporabljanja elektrike v Doleni in na Rednem vrhu je bila prav pri- srčna in prijetna. Povsod so lepo sprejeli elektrifikac ,jski odbor m goste, zlasti pa pri Letcnje\'»h v Do eni in na Rodnem vrhu. Tam- kajšnja šola je pripravila prijeten program. Na magnetofonski trak je pasnela razne tcčke, pripravlje- ne za to pnliko, da ni b:lo cb njej potrebno muč ti ctrok. Mnogi so slišal, svoj glas, posnet na magnetofonski trak. Trvariš Glazer. predsednik elek- trifikaci.iskega odbora, je v krat- kem nagovoru •cpsal težave v zvezi z eiektrifikaci.jo kraja. Za n.iim je gov<-riIa predsednica ob- čine tov. Lojzka Stropnikova, nato pa še uprav te'j šole tov. Franc Beiohlavec m obratr vodja DE^ Ptuj tov. Stane Horvat. Vsi so priznali, da je posebno veselje jud- stva povs-^d D'! vs?h uspehih, zla- sti ob začetku uporabljanja elek- trike in pov.scd radi pozabijo na težave, ki jih je bilo potrebno prebroditi do tega napredka z združenimi mcčmi n ob pomoči. V nedelji-) d^-poidne 27. novem- bra 1960 bodo začetek uporablja- nja elektrike prosaviU tudi v Na- rapljah in Nadolah v Halozah, :n ta slovesnost bo z* nje tudi lepo praznovanje dneva republike. Ko bodo te dni drugod prazn<->va'i. jih b-do že lahko poslušali pn radij- skfh sprejemnkih in se tako z njimi udeležili velikega praznova- nja veikega praznika nase domo- vine, ko se vesel:.jo enotnosti naro- dov Jugoslavi.je v svobodni repu- bliki ter doseženih vsestranskih usp=hov. M.V. Majšperk v torek, 29. nov. 1960, bo ob 11. un v Domu k-ulture v Majš- perku razvitje prapora sindikalne podružnice Tovarne strojil Majš- perk Ob tej pnhki bo tudi otvo- ritev novega sanitarnega poslop- ja Tovarne strojni Majspek. Sve- čanosti se bo udeležil predsednik Ob-in=kega sindikalnega sveta Jože Šegula. Sindikalni koledar Občinski sindikalni svet Ptuj in sindika-ne podružnice ptujske ob- čine se pripravljajo .na I. delovno konferenco Občinskega sindikal- nega sveta, ki b^> v sobcto. 10. no- vembra 1960. ob p:l devetih v ve- liki dvorani Občinskega komiteja ZKJ v Ptuju. Na kcnferenci bedo obravnavali organ-:zacijskc-p,->l tič- na vprašanja sindikalnih pcdruž- mc, njihovo delo, prcb'eme in vlo- go, ki .jo mora.-jo im?t! v delovnih kolektivrlh. Konferenca bo nadalje obravnavala nalo^ge s področja izobraževanja in kulturno prosvet- no dejavnost v komuni. Konferen- ca je pomembna tud zatr*, ker se bodo predsta-'.Tiiki sindikalnih po- dnižnic izreki: glede izgradnje delavske.ga doma. ustanovitvi po- čitniške skupnosti in problemih glede družbene prehrane. Raz- prava bo zajela tudi smernice no- vega pefetnega družbenega pla- na. Na konferenc: bodo sodelovali vsi člani Občinskega sindikalnega sveta, predsedniki in tajniki sin- dika-'n«h podružnic ter vabljeni predstavniki Občinskega ljudskega odbora, obč nskh političnih vod- stev, DPD »Svobo<1« in drugi. Prih'dnje dni bodi:> v sindikal- nih p:druznic sestanki članstva, na katerih se bo članstvo izreklo o gradnji delavskega dOma, usta- novitve po;r'tn{ške skupnosti, pro- blemih družbene prehrane m o osta' h vprašanjih. V sob "to. 26. n-vembra. in v nedel.jo. ter v. ponedeljek 27. :n 28. novembra 1960 bodo v sindi- kalnih p-druznicah svečani se- stanki in prc-ilave v počastitev Dneva republike — 29 novembra. ★ OBVESTILO Ker vlada med članstvom sin- dikata veliko z-inimanje za otvo- ritev delavskega kluba Ptuj, ob- veščamo vse dane sindikata, da bo svečana otvoritev delavskega kluba v počastitev Dneva republi- ke in 10 obletnice delavskega samoupravljanja v soboto, 10. dec. 1960. ob 16. uri pred Sindi- kalnim domrm zelezmčsirjev — Ormoška c. Delavski klub bo od tega dne dalje redno odprt vsak dan v času od 1^ do "l^^, ure. V tem času bodo imeli ciaa. sin- dikata v klubu na razpolago dnev- no časopisje, revije, šah m druge igre. nadalje bodo lahko sprem- ljali programe televizijskih in ra- dijskLh postaj. Delavsko prosvet- no društvo »Svoboda« Ptuj pa bo v klubu prirejala kulturne m za- bavne programe. Občfinski sindikalni svet Ptuj Delavska univerza Ptuj 2. dec. 1960. ob 19. uri IC Jur- šinci: Feldin Meta — Alkohol in mladina (s filmom). 2. dec. 1960, ob 19. uri IC Mar- kovci: Osnovna naloga v medna- rodnih odnosih je boj za mir. — Ivo KRAJNČIČ. 4. dec. 1960, ob 8. uri IC Cir- kulane: Feldin Meta — Alkohol in mladina (s filmom). Večema političncE šola Kidričevo četrtek, 1. dec. 1960. cb 16.30, tema A3: Presežno delo m pre- sežni produkt. I. del predava Bo- rut Carli. — Oprmba; Predavanja VPS Kidričevo brdo v sejni dvo- rani DS Kidričevo. Večerna politična šola Ptuj Petek. 2. dec. 1960. ob 16. ur, tema A3: Presežno delo in pre- sežni produkt, I. del, predava Bo- rut Cari. Mladinska politična šola Ptuj četrtek. 1. dec. 1960. ob 16. uri. tema ID4: Socializem — svetovn« proces, I. del. predava Ivo Kraj-n- Čič. — Opomba: Preda-vanja VPŠ Ptuj m MPŠ Ptuj N-d^ v mal- dvo- rani občinskega komiteja ZKS Ptuj. Sindikalna politična šola Ptuj Petek. 2 dec. 196", ob 16. un, tema: Prosvetna m kulturna po'i- tvka Jugoslavije, predava Ivo Krajnč'c — Opomba: Predavanja v Sindikalni po-iticm '-:i b>Jo v seini dvoran: magistrata, Trg mla- PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Ob priliki, ko je delegacija Ob- činskega sindikalnega sveta E*tuj obiskala Občinski sindikalrii svet in Železarno Jesenice, so se čla- ni delegacije predvsem zanimali, kako se v železarni razvija delo In življenje železarjev. Na vsa p>ostavljena vprašanja so odgo- varjali predstavniki organizacij Zveze komunistov in sindikata ter predstavniki organov delavskega samoupravljanja Železarne. Ob priliki našega obiska smo si ogledali izredno zanimiv muzej o razvoju železarstva na Gorenj- skem in železarno. Pogovarjali smo se z delavci v železarni in tako nam je bilo omogočeno, da smo podrobneje spoznali življenje in delo železarjev. Naše bralce želimo v kratkem seznaniti o tem, kar smo zvedeli in videli ob pri- liki našega obiska in ogleda tam- kajšnjih znamenitosti. Zgodovina železarstva na Go- renjskem sega daleč nazaj. Mu- zej železarstva živo pn.poveduje o ustvarjalnih silah in spretnosti rok ž&lezarjev na Gorenjskem. Zgodovina socialnih in gospodar- skih bojev je dokaiz žilavosti, ne- zlomljive volje in vztrajnosti. De- lo železarjev je bilo skozi zgo- dovino zelo težko m nevarno. Zgo- dovina oripoveduje o bedi in iz- koriščanju železarjev v prejšnjih časih. Ob osvobodit'/! narodov Jugo- slavije je postalo življenje za je- seniške železarj^ lepše in sreč- nejše. Spremenili se je delovni proces m delovni pogoji. Pre- prosta ognjišča so zamenjale mo- deme peči, preprosta kladiva in druge naprave — sodobne valjar- ne in stroji. Železarna Jesenice je danes sodoben železarski obrat. Proizvodnja je usmerjena v iz- delavo plemenitih jekel v zelo širokem asortimanu. Leta 1939. je znašala proizvodnja 124.000 ton. Ogledali smo si železarno in se seznanili kako se izdeluje va- ljano, paihčasto m profilno jeklo, debela, srednja in tanka ploče- vina, vlečeno, brušeno in lušče- no jeklo, varjene cevi, črne in pocinkane, hladno, valjeno zračno jeklo, toplo valjana in vlečena ži- ca, varilne žice, elektrode za au- togensko in električno varjenje, žeblje in druge proizvode. Ob tej priliki, ko smo videli celoten proces proizvodnje, smo se zanimali, kako v železarni skr- bijo za strokovno uspasabljanje delavcev in higiensko tehnično za- ščito pri delu. Na to vprašanje .so nas seznanili s svojimi obli- kami pri sprejemanju novih de- lavcev m načrtnem izobraževanju. Preden na novo za}>aslen]m de- lavcem določijo delovno mesto, najprej na najsodobnejši način preiščejo njihove telesne m um- ske spoi^obnosti, ki jih vskla- dijo z osebnimi željami in nag- njenji. Na ta način ne dosežejo le večjo delovno vnemo, temveč je to obenem zelo pomemben ko- rak, s katerim se izognejo mož- nim nesrečam pri delu. Vzpored- no s takšnim usnorejanjem ljudi na ustrezna delo\'na mesta, je razvit tudi sistem za praktično izobrazbo vodilnega kadra m to po najnovejših izkušnjah m uspe- hih v najnaprednejših industrij- skih deželah. Prednost tega na- čina je predvsem ta. da se z nje- govo pomočjo vodilni kader se- znani, kako delavca hitro, prak- tično poučimo. Za strokovno usposabljanje de- lavcev ima.jo v podjetju kratko- ročne in dolgoročne programe, ki obsegajo izobraževanje v štirih osnovnih oblikah. Za mladince obstaja posebna šola učencev v gospodarstvu. Posebni strokov- njaki jim dajejo teoretično in praktični strokovni pouk, nato sledi mojstrska šola. v kateri imajo nekvalificirani in polkvali- ficirani delavci možnost, da si pridobe specializirane kvalifika- cije delovodij. Za Ijtidl, ki so pri praktičnem delu pokara h lepe rezultate m zanimanje za nadalj- nji razvoj svojih strokovnih spo- sobnosti, so ustanovili delavski tehnikum, ki je le-ta 19,56 pre- rasel v tehnično srednjo šolo za metalurško stroko. Zraven tega ima.jo program, po katerem .šti- pendirajo študente na raznih od- delkih tehnične visoke sole in na ekonomski fak-ulteti, prav tako pa na tehnični srednji šoli m na eko- nomski srednji šoli. S tem si za- gotavljajo dotok visoko kvalifi- ciranega kadra. Zraven tega organizirajo raz- hčne strokovne tečaje za posa- mezne vrste dejavnosti v podjet- ju, v katerih si delavc. izpopolni- jo svoje praktične izkušnje z ustreznim teoretičnim znanjem. Ta oblika strokovnega izpopolnje- vanja delavcev ima neposredno zvezo s preusmerjanjem proiz- vodnje na kvalitetne vrste jekla m na izdelke, ki zahtevajo visoko stopnjo obdelave. V zadnjih treh letih je podjetje organiziralo 129 tečajev, skozi katere je slo 796 delavcev, :n to predvsem: topil- ničarjev, delavcev pn ogrejeval- nih pečeh m pri plinskih regula- torjih, itd. Za varnost m preventivno za- ščito delavcev na njihovih de- lo-mih mestih skrbi posebna or- ganizacija v podjetju. Le ta ima pravzaprav dva dela, od katerih :ma vsak svoje posebne naloge. Po eni strani deluje varnostna služba, ki s svojimi inšpektorji nadzoruje delovne pogoje na po- sameznih delovnih mestih, vod: evidenco o številu in vrsti nezgod, na osnovi ugotovitev In svoje ocene daje predloge m navodila za zaščito delavcev na ustreznih delovnih mestih. V žele7ami je dobro organizirana sanitetna služ- ba, ki obsega 4 pogonske ambu- lante s 15 posebej lOTicenirm bol- ničar,jil, ki nudijo ponesrečene- mu prvo nujno pomoč, še pred zdravnikovim posegom. Sanitetno službo vodijo trije stalni zdrav- nJki, ki jim po potrebi dajejo še honorane plačane specialiste za posamezne vrste bolezni aH po- škodb. Sanitetna služba je tudi dobro opremljena z modernimi aparati za ugotarvljanje diagnoze in za zdravljenje pacientov. Če delavca zadene pn delu težja nezgoda, zaradi katere po- stane mvalid z zmanjšano delov- no sposobnostjo, skrbi zanj po li- niji socialne zaščite center za re- haibilitacijo. Prav tako pa imajo svoj notranji sistem, tako da pre- kvalificirajo invalide za dela. ki ustrezajo stopnji njihove delovne sposobnosti. Posebno skrb vodijo za življe- nje upokojenih članov kolektiva. Na Jesenicah so zgradili nm dom, ki služi upokojencem za razne oblike družbenega raz\'edrila. Konec pnhodn.jič Jesenice Pravijo, da zgodovine Jajca ni nihče pisal in da sta edmi priči junaških borb domačinov s Turki, rasti in propada srednjeveške bo- senske države le Pliva in Vrbas. To drži le do neke meje. Druga- če pa govorijo nešteti spomeniki iz davnih dni, pa tudi iz novejše dobe,, ko se je bosensko ljudstvo skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi znova uprlo ter zmagalo in ko so se zastopniki jugoslovan- skih narodov zbrali v tem me- stu na drugem zasedanju AVNO.J in položili temelje nove države. Zaradi teh spomenikov pa tu- di zaradi svoje čudovite okolice. prelep«:h slapov Plive, Plivskih jezer postaja Jajce čedalje bolj obiskano in priljubljeno turistič- no mesto. V Jajce lahko pridete z vlakom. Na progi Zagreb—-SarajeA.'o (eks- presni vlak) izstop.te v Las vi, od koder pelje v Jajce ozkotirna že- leznica. Krajša in dosti lepša pa je ipot po cesti preko Banja Luke, po dolini Vrbasa. Na tej progi (Zagreb—Bugojno) je vzpostav- ljena redna avtobusna zveza. Davna preteklost Jajca je ve- zana na trdnjavo, ki se dviga nad mestom. Vendar ta trdnjava ne pomeni začetka mesta. Sodeč po arheoloŠKih izkopaninah, je bil ta kraj naseljen že v rimski dobi. Po zapiskih carja Porfirogeneta in pozneje Dukljanina. ki omenjata župo Plivo, lahko sklepamo, da so imeli tod naseljeni Slovani že v desetem stoletju organizirano državno življenje. Pozneje se Jaj- ce omenja v 14. stoletju z gra- dom Sokolom, pod katerim je bo- senski han Tvrtko lofi.3. leta uni- čil madžarsko vojsko. Po tej zma- gi je Tvrtko poklonil žu^po Plivo Vuku Hrvatimcu, očetu junaške- ga vojvode Hrvoja. Tudi potem, ko je Hrvoje podedoval plivsko župo za očetom, je grad Sokol še nekaj časa ostal njeno središče. Vendar se je Hrvoje dobro zave- dal, da bo obdržal svojo oblast le, če bo zgradil močnejšo trd- njavo. Tako se je začela grad- nja trdnjave v Jajcu. To je bilo v času od 1391. do 1404. ieta. V tem razdobju se tudi prvič pojavi ime Jajce za kraj ob izlivu Plive v Vrbas. Po zgledu srbskih vla- darjev je tudi Hrvoje hotel zgra- diti cer'ire- šlo neposredno pod državno ob- la.st. Šele pozneje so si ga bo- senski vladarji izbrali za svoj se- dež. Glede na to bi človek priča- koval, da se bo Jajce v tem raz- dobju silno razmahnilo. Vendar tega razcveta zarad», turške ne- varnosti, pa tudi zaradi razdora med vladarji, ki so začeli u\'ajati katobško vero. m ljudstvom ni bilo. Po smrtu kralja Toma je ob!as+ prevzel n.iea<^v sm Stjepan Toma- sevic, k: se je kmalu po očetovi smrti julija 1461. leta kronal v tem mestu za bosenskega 'kralja. Kakor oče, tako je tudi sm za- pustil staro vero. Ko pa sta mu rimski papež in madžarski kralj zaradi tega obljubila pomoč, je odrekel pokorščino sultanu Meh- medu Fatihu II. To je napotilo njega samega, da se je odpravil z vojsko proti Jajcu. Na tem po- hodu so se mu pridružili mnogi domačini, ki so sovražili kralja zaradi prestopa v tujo vero. Zra- ven tega pa so se mu predale ne- štete trdnjave in mesta. Ko je Stjepan spoznal nevarnost, ki mu je grozila, je zbežal iz Jajca v Ključ. Medtem, ko .je sultan z vojsko začel oblegati trdnjavo in jo zavzel, je Stjepana zasledovala posebna turška, patrulja pod vod- stvom Mahmuda paše. Legenda pravi, da so btile podkve na konjih Stjepanovega spremstva narobe obrnjene, samo zato, da^ bi zme- šali sled zasledovalcem. Toda, \Tnes je prisila izdaja in Mahimud je ujel bosenskega kraljat Turki -SO ga nato ubili v svojem tabori- šču nedaleč od Jajca. Ta dogodek je spra^''i] na noge Madz-are, kt so se pod vodstvom kralja Matije takoj odpravili nad Jajce. Po nekaj tedenskem ob- leganju, so se Turki predali. Zma- govalci so na tem območju usta- novili banovino Jajce, kr! je pri- padala madžarski kroni. Turki po- raza niso pozabili, zato so vno- vič nap.idli, toda zaman. Ker je v času teh napadom/ trdnjava po- kazala marsikatero šibko stran, so jo Madžari začeli obnavljati. Okoli leta 1.500 se znova pono- vijo turški naipadi na Jajce. Tudi takrat brez uspeha. Končno s© je šele 1527. leta Husrefbegu po- srečilo zavzeti to trdnjavo. Po padcu Jajca v turške roke je v mestu zavladalo mrtvilo. Jaj- ce je izgubilo svojo pomembnost kot trdnjava, kajti voj.^kovanja .so bila usmerjena na druga območ- ja- Mestna trdnjava .se je še en- krat izkazala v 1873. letu, ko je avstroonrska vojska okuoirala Bo5no. Pravijo, da je trdnjava padla šele takrat, ko .so menihi nekeaa katoliškeaa samostana Do- kazali tuji vo.jski u-streznejš«^ do- hode do zidu. T s ko sf i p kon- čalo zadnje oblenanjn mooočne, a vendar že razpadajoče trdnjave. PIRTT7flN!Sin HUMOR MAZI l^IRA Ko smo na Boču izpraznili vin- sko klet, se je Mazi mučil s šika- fom žganja. Pod nekim kozolcem se je s porcijo opira! ob škafcvo dno in čudovito počasi zavijaj z očm: in mežikal, kot miš iz moke. »Mazi, kaj pa delavš?« ga pobara k-mandir. »Mhuk-brr.« je bil odgovor. »Ali se boš umiil?« »Mhuk-brr,« spet kolčne Mazi »pa ne boš umri?« zaskrbi ko- mandirja. ;>Mhuk-brr,« . .. »Mučenik. kdo te pa je?« se istraši komandir. »Šnr/ps,« skozi sline prizna Ma- V., hoče vstat. pa se s škafom vred zatrklja v dolino pod kozol- cem ... ■ Taborniki za dan republike v Ptuju že več let obstaja od- red tabornikov Jožeta Lacka. To je mala skupina mladink m mla- dincev, ki gojijo v Ptuju lepo misel tabomištva in si prizade- vajo za njo pridobiti vedno več svojih vrstnikov. Sprva se je ta- borništvo precej razmahnilo. Po odhodu starešine tov. Mira Bra- čiča iz Ptuja je nastala v odredu kriza. Sedaj je taborništvo v Ptuju v reorganizaciji m se mu obeta zopet močan razm.ah. Tabornik je prijatelj narave. V prostem času rad pohiti v gc/zd, tam preživlja vesele ure taborni- škega življenja, nato pa se z ve- seljem vrne k trdemu vsakdanje- mu delu. V počitniških dneh, po- zimi in poleti odhite taborniki na taborenja. Povsod po naši domo- vini je poleti polno taborov, ki so jih postavili taborniki. V prosti naravi se mladina navžije življe- nja, obenem pa se v prostovoljnem podrejanju skupnim koristim na- vaja na organizirano m discipUni- rano delo v družbi. Za mladega človeka predstavlja zato delo v taborniški organizaciji prekrasno druženje lepote taborniškega živ- ljenja z življenjsko solo, ki bo vsem pozneje še dostikrat kori- stila. Ptujski taborniki bodo imeli v nedeljo. 4. decembra 1960. ob 16. uri letni občni zbor. Na njem. bo- do ocenili letošnje delo m sesta- vili načrt dela za novo delovno leto. Pred zborom bo mala prire- ditev. Želeli bi, da bi njihov zbor obiskali tudi starejši simpatizerji taborništva. Radi bi ustanovili klub tabornikov, ki bi bil mladini v p)omoč: tega si mladina nadvse želi. V počastitev praznika republike 29. novembra bodo taborniki in tabornice prikazali po ptujskih ulicah taborniško igro »Ilegalci«. Začela bo ob 17. uri. Povabljeni mladi in odrasli gledalci iz Ptuja. Dq leta 1975: atomske elektrarne tudi pri nos Pred zadnjo vojno smo v državi proizvedli 59 kWh električne ener- gije na prebivalca, letos pa že 480 kWh. Do 1. 1965 se bo ta šte- vilka dvignila na 900 kWh (celotna proizvodnja 17.5 milijard kWh) — kar pa je še vedno precej pod evropskim povprečjem, ki znaša že letos 1600 kWh na prebivalca. Če bomo hoteli v naslednjih 40 letih doseči evropski povpreček v proizvodnji električne energije na prebivalca, bomo morali letno po- večati proizvodnjo za 6.2 odstotka. V tem primeru bodo klasični iz- vori energije v naši državi (hidro- energija in fo.=;!lna gonva) izčrpani najkasneje v dvajsetih letih. Zato bodo morale že leta 1975 pričeti obratovati prve Jugoslovanske atomske elektrarne, ki bodo mo- rale okrog leta 1990 prevzeti okoli 70 odstotkov naše energetske proizvodnje. t.e v tem primeru bomo lahko povečal proizvodnjo v državi vsako leto za 10 odstotkov. Atomske elektrarne, kakršno nam je v maketi prvič pokazal sara- jevski »Energoinvest« na letošnjem sejmu Tehnike v Beogradu, bodo torej že kmalu postale nujnost? OBVESTILO v praT-nicnih dnph bodo v dvo- raml doma SZDL Bre od 16. ur*» dal.ip televiziisfo P'"enn.';i prazničnih prireditev iti drugih sporedov. — Veselice ne ho. Odbor Lunine spremembe in vremenska napoved za ca« od 25. novembra do konca meseca Prvi krajec dne 25. novembra 1960 ob 16.42. Oblačne. zameglMio m nepr.jazno vreme. Ikm^h ZEEBiiNJE OBVEZ- FOSOJILii BEOGRAD, 18. novembra. Udiung)- Vierai so v Beog.radu opravili M. žre- banje obveznic Ii. ijudSKega posojila. Amoruzirane so obveznice unajo eoodaj navedene številke v vseb senjan: 3 17 43 45 94 101 115 121 122 123 134 191 196 244 295 301 317 333 344 397 409 447 456 463 483 488 321 524 344 550 553 611 629 641 660 674 701 731 757 759 763 776 779 820 881 8S8 924 931 943 998. IZŽREBANI DOBITKU 100.OOO din ]e dobila obvezoka 6 štev. 881 serije 5511; dva dobitka i>o 30.000 din so dobile obveznice s štev. 463 naslednjih serii: 1574 in 4018. 487 dobitkov po 10.000 din so dobi- le obvezflice s številko 779 naslednjih serii: 9 12 16 20 25 29 32 41 45 46 67 117 137 144 215 234 262 293 301 302 304 325 328 33S 339 341 337 380 388 389 403 414 419 422 434 446 44« 457 468 472 527 549 569 615 652 654 657 659 671 714 723 727 739 750 763 787 808 812 822 834 851 872 881 88« 930 931 947 962 969 977 1004 1030 1033 1057 1069 1121 1179 1185 1191 1208 1227 1231 1267 1297 1299 1333 1363 1371 1373 1390 1396 1407 1414 1416 1426 1432 1437 1453 1455 1477 1478 1479 1526 1537 1551 1555 1570 1593 1597 1603 1516 1&51 1655 16S6 1720 17-40 1743 1745 1756 1765 1766 1768 1772 1789 1807 1825 1827 1839 1841 1870 1S72 1877 1886 1889 1893 1907 1919 1920 1942 1971 1974 1977 1981 1989 2009 2012 2016 2018 2037 2073 2084 2091 2092 2096 2110 2111 2115 1240 2162 2212 2254 2298 2318 2332 2366 2376 2414 2426 2431 24.50 2464 2481 2497 25.56 2558 2560 2565 2568 2571 2581 2584 2591 2593 2606 2607 2622 2640 2643 2559 2666 2681 2696 2703 2713 2719 2738 2747 2755 2757 2760 2767 2772 2797 2819 2832 2863 2867 2869 2873 2910 2915 2941 2947 2952 2982 3022 .3044 3076 3101 3110 3111 3114 3125 3126 3130 3132 3137 3158 3166 3176 3190 3200 3218 3231 3237 3254 3260 3266 3286 3339 3376 3397 3423 3467 3482 3493 3517 3529 3542 3555 3571 3586 3588 3600 3602 3708 3716 3746 3762 3786 3845 3863 3661 .3670 .3687 3693 .3699 3701 3703 3708 3716 3746 3762 3786 3845 3868 3926 3938 3945 3966 3973 4006 4016 4034 4041 4047 4055 4063 4089 4090 40o3 4106 4115 4135 4155 4156 4167 4170 4179 4195 4201 4204 4217 4231 4243 4258 4259 4263 427! 4278 4296 4208 4331 43.39 43.50 4356 4368 4373 4376 4378 4389 4406 4416 4428 4441 4445 4449 4455 4463 4465 4468 4476 447R 44qq 4502 4503 4524 4526 4530 1538 4545 4558 4563 4572 4578 4580 4588 4591 459 4 4600 4605 4619 4622 4623 4657 46R5 4688 4696 4713 4731 4734 4737 4755 4761 4763 4779 4825 4883 4885 4893 4897 4901 4911 4919 4930 4935 4937 4985 4990 4994 5004 5012 5017 .5048 5050 5057 .5076 5092 5118 5119 5125 5127 5142 5144 5154 5167 5188 5206 5219 5257 5272 5276 5'95 5306 5325 5336 5349 5356 5359 5374 5433 5450 5451 5490 5,500 5510 5523 5532 5547 5565 5575 5584 .5607 56^7 5634 5636 5639 5648 .5660 5676 5682 5688 5711 5721 5722 .5729 5740 5780 5785 5804 5808 5813 5830 5894 5898 5908 5931 5932 5945 5958 5962 5965 5977 5982 6129 6149 6158 6163 6163 6182 61S9 6190 6212 6216 6217 6721 6235 6255 6260 6272 6285 6307 6321 6327 6331 6344 6346 6382 6404 6405 6429 6436 6459 6475 6490 6513 6542 6546 6552 6557 6632 6637 6641 6645 6653. 2617 dobitkov po 5.000 din so dobile obveznice s štev. 629 v vseh parnih se- rii ab. 26.170 dobitkov po 2.000 diti sr> dobile obveznice vseh serij z naslednjimi šte- ^tkaffij 122. .301. 317 820 in 888. Amortizirane obveznice se izolačuieio ; nominalni vrednosti s pripadajočimi obrestmi Amortiziranrm obveznicam pri- ■ pada nominalna vrpdno'?t m S% obresti od 1. ianuaria dn 31. decembra 1960. Amortizirane obveznice in izžrebali «Wh!tki se tzpJačujeio 15. dan po ob- javljenem žrebanj«, to je od. 3. decem- bra 1960 dredloftti v irptačilo po veljavnih ttredirrsih. Priznanje jugoslovon- skemu strokovnjaku Društvo za kirurgijo v Mim- chenu je izbralo predstojnika kir- urške klinike medicinske fakul- tete v Zagrebu prof. dr. Dimitrija Juzbaštča za svojega dopisnega člana. Dr. .luzbašič je že do- pisni član Mednarodnega kole- gija v VVashingtonu ter društva kirurgov v Londonu in v Rimu. Zadnja leta je imel nekaj preda- vanj na strokovnih sestankov ki- rurgo\'- v Zahodni Nemčiji, nedav- no pa je dokončal pisanje dveh velikih poglavij iz kirurgije kot sestavna dela velikega kirurškega priročnika, katerega avtorji .^o priznavali kirurgi jz Zah. Nemčije in drug'h evropskih držav. Sekira v kamnolomu Ko je nekega dne šel Ilija Bo- bič, logar iz Mlake v Liki skozi star kamnolom, je opazil neko iz kamna štrlečo sekiro. Ker se mu je zdela čudna, jo je previdno iz- drl ter jo vzel s seboj domov. Po- zneje so arheološki strokovnjaki ugotovili, da gre za sekiro še iz starogrških časov. Takrat so nam- reč v teh krajih sekali les za gradnjo svojega brodovja. Nekdo od drvarjev je verjetno sekiro tu pozabi! in skozi dve tisočletji je skorajda zarasla v kamen. Zoološki vrt v Sahari v .Saharski puščavi so nedav- no odprli zanimiv zoološki vrt. Namenjen je proučevanju vseh vrst živali, ki živijo izključno v puščavah. Razen plazilcev, se- salcev, glodalcev in ptic iz Sa- hare so v tem vrtu tudi živali iz drugih puščav na svetu. Med redkima pnmerki tega vrta je tudi puščavska miš, ki v vsem svojem življenju sploh ne pi.je vode. Na velikem področju zem- ljišča so tudi razne rastline, ki uspevajo samo na puščavskem pesku «n ki jih botaniki še po- sebej prouču.iejo, da bi odUcrili najprimernejšo vrsto za pcmorvno ozelenitev nepl<^dnega peska Sa- hare in izboljšali siLho klmo. Ta nenavadn vrt se stalno obogatujs 7. n'>\"mi ir-imerki pustinjske fte- re m favTie. Proces proti Eichmannu bo 6. marca 1961 Kot se napoveduje bo začela 6. marca sodna razprava proti zna- nemu nacističnemu zločincu Eich- mannu. ki ima na vesti okrog 6 milijonov pomorjenih Judov. Kot znano so Eichmanna ugrabili izraelski agenti v Argentini, kjer 5« je zadnja leta skrival, ter ga prepeljali v Izrael, kjer je sedaj zaprt in kjer bo tudi sodna raz- prava proti njemu. Stroški za ta proces bodo zelo veliki in jih bo nosila izraelska vlada. Tudi obramba bo imela mnogo .stroškov, računajo okrog 25.000 dolarjev (preko 15 milijonov lir). Uradno nafj bi te stroške poravnal Eichmannov brat, ki je advokat v Avstriji, ziano pa je. da ta ne pre- more vec kot 1000 dolarjev. Zato ment nemška revija »Der Spiegel«, da bodo ostali znesek prispevali svobodni nacisti, ki so na dobrih položajih v Zahodni Nemčiji. Vsem delovnim ljudem sirom naše domovine želimo prijetno praznovanje dneva republike. Obenem sporočamo bralaem in naročnikom »Ptujskega tednika«, da bo izšla prihodnja števil- ka šele v petek, 9. decembra 1960 zaradi prazno- vanja v dneh 28., 29. in 30. novembra 1960, ko tiskoma ne bo sprejemala rokopisov in stavila za čoiopise. Uredništvo in uprava Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 25. NOVEMBER 1960 Občinski f.judski odbor OBVESTILO Prebivalstvo obveščamo, da bo- do trgovine in prodajalne ob dr- žavnem prazniku za DAN REPU- BLIKE pasle vale takole: Ponedeljek, dne 28. nov. 1960: a) vse trgovine in prodajalne na območju občine Ptuj bodo normalno odprte, t. j. od 7.30 do 12. ure in od 14. do 17. ure; b) mesnice bodo odprte od 7. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Torek, dne 29. nov. 1960: vse trgoviine in prodajalne so zaprte. Sreda, dne 30. nov. 1960: so odprte a) mesnica v Ptuju v Mikloši- čevi u.ici od 7. do 10. ure; b) prodajalna mleka v Prešer^- novi ulici od 7. do 10. ure. Oddelek za gospodarstvo KINO MESTNI KINO PTUJ predva.ia od 25. do 27. novembra 1.1. ameri- ški barvni fiim »DREVO ŽIV- LJENJA«, od 29. novembra do 1. decembra jugoslovanski film »KOTA 905«. KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO predvaja 26. in 27. novembra ameriški barvni film »PUŠČAVA ŽIVI«, 30. novembra in 1. de- cembra francoski film »DVIGA- LO ZA MORIŠČE«, 3. in 4. de- cembra jugoslov. film »VLAK BREZ VOZNEGA REDA«. KINO MAJŠPERK predvaja 26. ;n 27. novembra ameri.ški barvni film »GOSPODAR BALANTREA«, 3. in 4. decembra nemški film »VRAŽJI KROG«. KINO MURETINCI predvaja 26. in 27. novembra francoski film »SALEMSKE ČAROVNICE«, 3. in 4. decembra ameriški barvni film »DIVJA LETA«, 29. novem- bra francoski film »NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL«. TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Hišne obiske vršijo zdravniki Zdravstvenega doma Ptuj po sle- dečem razporedu: 25. 11. 1960 — dr. Ladislav Pire, 26. 11. 1960 — dr. Emil Blago- vič, 27. 11. 1960 — dr. Emil Blago- vič, 28. 11. 1960 — dr. Slobodan ^ 29. 11. 1960 — dr. Ladislav Pire, 30. 11. 1960 — dr. Franc Rakuš, 1, 12. 1960 — dr. Milan Carli. 2. 12. 1960 — dr. Nada Pavličev. Hišne obiske na področju Zdrav- stvene postaje Juršinci naročajte osebno pri ZP Juršinci po možno- sti v dopoldanskih urah, v nujnih primerih tudi telefonično na po- što. Zdravnik ZP Juršinci bo vršil obiske na domu na področju KU Juršinci, KU Polenšak in KU Vi- tomarci ter bližnje okolice v po- poldanskih urah. Zdravstvena postaja v Juršincih posluje vsak ponedeljek od 14. do^ 19. ure, ostale dneve pa od 8. do 13. ure. Zdravstvena postaja Podlehnik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje; Vse informacije na naročila hišnih obiskov sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj, telefon številka 80; Hišne obiske naročajte v dopol- danskih urah. Pozneje naročeni hišni obiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih; Proti tuberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj posluje do nadaljnega razen torka od 7. do 13. ure. Rentgenski pregledi pljuč bolnih na TBC in zdravljenje se vrši ob torkih od 13. do 18. ure, ob sobotal od 7. do 13. ure. Ob sredah so rentgenski pregledi pljuč za vse ostale osebe. Specialistične ambulante poslu- jejo: Internistična dnevno razen sre- de in sobote od 12. do 14. ure; Očesna specialistična ambulanta ob torkih od 17.30 ure dalje; ob sredah in sobotah od 13. ure dalje; Specialistična ambulanta za uše- sa, nos in grlo ob sredah in so- botah od 13. ure dalje; Neurološka specialistična ambu- lanta ob ponedeljkih od 13. ure dalje; Dermatovenerološka ambulanta bo poslovala zaradi bolezni dr. Breznika do nadaljnega ob torkih in petkih od 13.30 do 16. ure; Rentgenski pregledi želodca so ob ponedeljkih in četrtkih od 7. do 12. ure. Uprava ZD Ptuj Zmaga domačega moštva Drava : Sever (Sladki vrh) 4:0 (2:0) v nedeljo je bila zadnja nogo- metna tekma mariborske podzve- ze med Severjem in domačo Dra- vo. Težko in razmočeno igrišče Drave je precej vplivalo na potek igre. Igra ni bila na višini zaradi slabega terena, vendar so doma- čini prevladovali in se borili za vsako žogo. Gostje so večkrat nevarno ogrožali vrata domačinov, vendar je bil vratar stalno na svo- jem mestu. V 17. minuti nevarno prodre po sredini igrišča Komel in nepričakovano strelja mimo vra- tarja v gol. Tudi do drugega gola niso gledalci mnogo čakali. Napad Drave je bil vedno nevarnejši in v 31. minuti sodnik iz Maribora po- kaže na belo črto. Najstrožjo ka- zen izvede vratar Drave, ki je v zadnjem času postal »specialist« za enajstmetrovke. Žogo pošlje neubranljivo v spodnji kot ter tako postavi končni rezultat pr- vega polčasa. V drugem delu do- mačini prevladujejo in obe ekipi igrata dokaj dobro, toda obramba gostov je imela polne roke dela. V nadaljevanju v 62. minuti igre doseže Kovač iz lepe solo akcije tretji gol in je bila skoraj usoda gostov zapečatena. Gostje so ho- teli na vsak način doseči časten gol, vendar jim zaradi dobrega vratarja to ni uspelo. Nekaj minut pred koncem tekme ponovno do- seže Kovač četrti gol ter lako postavi končni rezultat tekme. Čeprav je domača ekipa igrala v okrnjeni postavi, je bila igra do- mačinov na dostojni višini. Na tej tekmi smo opazili tudi nekaj mla- dih igralcev, ki bodo kaj kmalu zamenjali stare. V napadu se je odlikoval Kovač mlajši, v obrambi pa je bil dober srednji krilec Si- rec Leopold, Markovič in vratar Gorjup. Sodil je pred 300 gledalci Babic iz Maribora dobro. V pred- tekmi je domača mladina visoko porazila Severja iz Sladkega vrha z rezultatom 5:0 (1:0). Pa. Obvestilo kmečkim zavarovancem železniški zdravstveni dom — Splošna ambulanta Ptuj, Ormoška cesta 2 — bo od 15. 11. 1960 da- lje vsak dan, razen nedelje, od 13. do 15. ure (1—3) ordinilrala tudi za kmečke zavairovance. Podružnica soc. zav. Ptuj Obvestilo Živinore.isko-veterinarski zavod Ptuj obvešča vse živinorejce, da v torek — na Dan republike 29. no- vembra — osemenjevanja ne bo. V ponedeljek, dne 28. nov., in v sredo, dne 30. nov., bo osemenje- vanie po nedeljskem razporedu. Živinorejsko-veterinarsiki zavod Ptuj Preklic Podpisana KEKEC ANA, de"avka, Belski vrh, preklicujem in obža- «, lujem žaljivke, katere sem izrekla !■ O Petrovič - Štefaniji,. gospodinji, ' Belski vrh- 94, ter se'zahvaljujem, da je odstopila od pregona. Ptuj, dne 12. nov. 1960. KEKEC ANA Preklic Preklicujem besede, ki sem jih Izrekla proti tov. Rudiju Koširju, poskvoKiji pcslcvalnice trgovskega podjetja »Izbira« na Ljutomerski cesti, in se mu zahvaljujem, da me ni tožil. Angela Majcenovič, Ptui na ptujskem živilskem trgu v sredo, 23. novembra 1960. PO VRTNINA: krompir 18—20, čebula 60, česen 160, rdeča pesa 40, korenček 50—60, luščeni fižol 60, špinača 80—120, solata v gla- vah 70, kislo zelje 50, zelje v glavah 15—20, ohrovt 30, solata endivija 40—50, koleraba 20, čr- na redkev 50, por 50, rdeče zelje 30—40, zelena 60. SADJE IN SADEŽI: jabolka 40— 50, hruške 60, orehi '250. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: koruza 35—40, proso 60, ko- ruzni zdrob 50, ajdova moka 60, koruzna moka 40. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 40, smetana 200, sir 60— 100, surovo maslo 600. PERUTNINA IN JAJCA: ko- koši 500—700, piščanci 600—700, purani 800—1.400, jajca 25 din za komad. Popravljamo: V našem članku »Iz Rogoznice« v predhodni številki našega lista smo navedli, da bo knjižnica Pro- svetnega društva Rogoznica nudila knjige vsako prvo in drugo nede- l.jo v mesecu. Neljubo napako po- pravljamo: knjižnica bo odprta vsako prvo in vsaiežno 20 — nekdo jo je napadel m mu poškodoval rebra; Horvat Jožef, Gomila 2 — pri delu S(' je poškodoval nogo; Lackovič Matija, Logarovci 62 — pri žaga- nju drv si je poškodoval levo ro- ko; Fijačko Marija, Ptuj, Zagreb- ška 10 — padla je in si poškodo- vala glavo— Kolairič Jože, Dežno 43 — pade", mu je hlod na levo nogo; Kramar Rudi, Kidričevo 46 — padel je in si poškodoval levo nogo; Simonič Matjaž, Destemik 44 a — padel je in si poškodoval glavo; Pavličič Stanko, Hum 105 — podrl ga je avto in mu poško- doval glavo; Stebih Franc, Hum 47 — padel je s kolesa in si poško- doval desno nc^go; Jerenko Anton, Apače 79 a — vsekal se je s se- kiro v levo roko; Firšt Pavel, Ča- kovec, Kalniška 17 — padel je in .si poškodoval desno nogo; Černe Stane, Kidričevo 1 — nerodno je stopil in si f>oškodoval levo nogo; Samec Alojz, Budma 63 — nekdo ga je podrl s kolesom fn mu po- škodoval glavo; Vajda Franc, Mala vas 3 — pri delu si je poškodoval glavo. Tekmovanje za »ljudsko športno značko« v letošnjem letu se je uvedlo med telesncvzgojnimi in športnimi organizacijami ter LMS tekmova- nje za »l.judski športni znak«. Pri tem tekmovanju se zahtevajo razne norme telesne zmogljivosti v atletskih disciplinah. Po dose- ženih rezu"tatih se potem osvoji stopnja značke, in to zlata, sre- brna in bronasta. Na Okrajni zvezi društev »Partizan« Maribor so spc^počili, da je tekmovanje z 20. nov. 1960 zaključeno, nadalje- valo se ho oa s 15. marca 1961 za prihodnje leto. Med partizanskimi društvi je Okra.ina zveza »Partizan« Maribor razpisala tekmovanje po tem si- stemu: osvojena zlata značka šte- je tri točke, srebrna dve in bro- nasta eno. Od 7 partizanskih dru- štev na teritoriju ObLO Ptuj so tekmovala do 20. nov. 1960 4 dru- štva, katerih uspeh je v občin- skem merilu naslednji: Poleg zgoraj navedenih sta tek- movali še mladinski delovni bri- gad, v Lenartu v Slov. goricah ter srednja šola za telesno vzgojo v Mariboru, med katerimi so oziro- ma so bili tudi pripadniki iz Obl. Ptuj. Za začetek je število osvo- jenih značk zadovoljivo. Za pri- hodnje leto pa jih bo prav gotovo več. OP ŠPORTNE PRIREDITVE V KIDRIČEVEM v počastitev 10. obletnice DS je bilo v Kidričevem v zadnjem času zelo živahno. Pripravljalni odbor si je mnogo prizadeval in v po- častitev organiziral razna športna tekmovanja. Sindikalna podružnica je orga- nizirala najprej obratna športna tekmovanja med kolektivom in ob zaključku prav v dnevih prazno- vanja ta zaključila in podelila vsem prvakom lepe pokale. Tako je v najzanimivejši športni pano- gi v nogometu osvojil pokal obrat ALUMINIJA ter sprejel v trajno last pokal. Tudi v ostalih panogah športa je ves mesec potekalo tek- movanje. Med tednom je bila prijateljska nogometna tekma med reprezen- tanco sindikatov Ptuj in sindi- kalno reprezentanco Kidričevega. Tekma je bila zelo zanimiva in v delni premoči domačinov. Domače moštvo je bilo tehnično boljše in je brez velikih težav premagal-^ svojega nasprotnika z rezultatom 4:1 (2:0). Tri gole je dosegel Palfy Ivan. Sodil je dobro Klojč- nik iz Maribora. Domača ekipa je sprejela s to zmago lep pokal. Na dan praznika je bil šahovski dvo- boj med sindikalno reprezentanco Ptuja in sindikalno reprezentanco Kidričevo na dvajsetih deskah. Zmagali so Ptujčani s tesnim rezultatom 11:9. Zmagovalna eki- pa je prav tako sprejela lep pokal. V dvoboju so nastopili nasledni člani sindikatov: Bohak — Majce- novič remi, Rudolf — Zupančič remi, Podkrajšek — Antolič 0:1, Drofenik — Korpar 1:0, Fijan — Jagorinec 1:0, Košir — Lesjak 1:0, Kancler — Vodošek 1:0, Kav- čič — Hojnik 1:0, Gobec — Mla- kar 1:0, Runovec — Kosi 1:0, Kle- men — Štimec 1:0, Žličar — Ba- ranašič 1:0, Fideršek — Beras 0:1, Mijan — Ferleš 0:1, Marčič — Rajšter 0:1, Pišek — Amejšek E. 1:0, Polajžer — Levanič 0:1, Vi- her — Fekonja 0:1, Lesjak — Arnejšek M. 0:1, Bračič — Parfy 0:1 (prvo imenovani so igralci Ptuja.). Pa. ROKOMET DRAVA (PTUJ) : REPREZENTAN- CA OKRAJA MARIBOR (ŽENSKE) 13:5 (8:4) V nedeljo, 13. 11. t. L, je bila v Mariboru prijateljska rokometna tekma med žensko reprezentanco mariborskega okraja in prvakom Slovenije ptujsko Dravo. Kljub slabemu vremenu, je prišlo na igrišče Branika v Mariboru nad 600 gledalcev. Tekma je bila zelo zanimiva in so prvakinje zaigrale zelo lepo.. Pričakovati je bilo, da ne bo prevelika terenska premoč, toda tehnična boljša ekipa iz Ptuja je nadigrala reprezentanco in brez velikih težav premagala z visokim rezultatom 13:5. Najboljša na terenu je bila napadalka Potoč- nikova, ki je sama dosegla 8 go- lov, sledi Fric. Butoren po 2 in Gojkovič po enega. S tako visoko zmago nad reprezentanco mari- borske podzveze je bil dosežen lep uspeh in upamo, da bodo mla- de igralke Drave tudi v prihod- njem letu zaigrale dobro in osvo- jile prvenstvo Slovenije. Rolomet: moški: Rudarska šola Varaždin : Gimnazija Ptuj 16:8 (8:4). V nedeljo so gostovali v Ptu.ju učenci rudarske šole Varaždin in se pomerili z gimnazijci. Zmagali so gostje z rezultatom 16:8.