____ Ts«k četrtek in ^Ha s posinino vre-! a'! v Mariboru s pošiljanjem m dom za ceh» leto dih , L tela 7 dm., četrt leia l nastopili proti sedanjim vladnim strankam. In v Srbiji? Kmetska stranka zadrugarja Avramo -Viča pridobiva tal. Kavno tako je zelo ojačen tudi vodi -telj poštenih, nam prijaznih Srbov Stojan Protič. Cela država, vsa plemena, vse poštene stranke, se pripravljajo, da ob volitvah v oblastne skupščine (de-telne zbore) strmoglavijo vladajoče stranke. In pri nas » Sloveniji so te stranke: Samostojna kmetijska in demokratska ali liberalna stranka. A nekaj nam je treba: Sloge, edinosti! Složni bodi-ojo v naši edini pravi stranki: Slovenski ljudski stranki! Republikanstvo, ki ga vsiljuje neki dr. Novačan, je slaba in gnila roba. Pisatelj in pesnik dr. Novačan ju bil že pri vseh strankah: Bil je demokrat, Pucljev sa-BJostojnež, menda celo radikalec, nato nekaj mesecev srbski zemljoradnik in sedaj bo za pol leta republikanec, potem pa bo šel zopet tje, kjer bo upal, da bo kaj «es-lo. Tudi s socialnimi demokrati naše ljudstvo ne mori »ti. Kakor samostojni Mermolja, Urek in Pucelj, tako so si tudi rdeči Kristani pridobili v kratki dobi velika pre-«Boženja, nekateri celo milijone .Za ubogo ljudstvo, za delavca, pa niso preskrbeli ne ficka. Oblastne skupščine bodo imele pred vsem gospodarsko nalogo. Ustroj teh zborov je sicer slaboten, a volitve morajo pokazati, da hoče ljudstvo samo vladati. Na tisoče naših glasov naj pomeni smrtno pesem sedanji vladni večini v Beogradu. Na delo tedaj vsi! Zaupniki, agitatorji, podučujte naše ljudstvo! Iztrgajte ga iz krempljev pogubonosne samostojne, demokratske, socialdemokratske in Novača nove stranke! Slovenija na plan! Slovensko ljudstvo, postavi se! Tvoj spas je v dobro izvršenih volitvah. Pomnite: Volitve v oblastno skupščino so predhodnik za volitve v narodno' skupščino, ki se bodo vršile jeseni ali v spomladi! Krivi prerok. Radič je človek zmešane glave in nedoslednega delovanja. Bil je najnavdušenejši monarhist, ki je svoj-čas pel slavospeve cesarjem in na vse grlo kričal živijo kraljem. Večino svojih let je porabil za to, da je zvesto služil Habsburžanom, katere je proslavil v navdušenih pesnitvah. Včasih ga pa je tudi srce potegnilo na stran Karadžordževičev in v takih trenutkih je iz polnega grla kričal: Živio kralj Peter! Sedaj psuje Srbe, svoj-čas pa se je priduševal, da je treba vsakega, ki je proti Srbom in proti združenju Hrvatov s Srbi, obesiti. To je storila njegova užaljena častihlepnost. Ker je ob raz-sulu prejšnje države in ob nastanku sedanje države ra-vnotako častihlepni Svetozar Pribičevič hotel Radiča potisniti ob stran, ni Radič hotel iti v Beograd ter je Beogradu zaklel maščevanje. Iz monarhista je postal republikanec, iz prijatelja Srbov njih sovražnik. Proglasil je med Hrvati načelo hrvatske kmelske republike. Kaj je republika in kakšna bi naj bila ta republika, to menda Radič sam ne zna. To se vidi iz njegovih pismih, ki jih piše Slovencem v celjski «Naši Vasi.« Radič piše: «Kdor ima svojo zemljo in svojo deco, ta ima tudi svoj dom, svobodni dom. Vsi svobodni domovi enega naroda — to je svobodna domovina. Političn) se temu pravi: Kmetska republika.« Radiču se takoj pozna, da je ponesrečen št ident, ki ni izvršil svojih študij, temveč je obtičal sr?ii med njimi. Radič ne zna-misliti, ali pa zavija in izkrivlja dejstva ter hoče tako vplivati na ljudi kakor kak čarovnik, ki pred strmečimi obrazi izvršuje svojo čarovniško umetnost. Pomislimo, i kaj pravi Radič! Vsi svobodni domovi enega naroda — j to je svobodna domovina, politično se temu reče: kmet- j ska republika. Sedaj pa pomislite, kmetje: Ali vaši domovi v prejšnji državi niso bili svobodni? In vendar je ta država bila monarhija. Kmetje v Nemčiji so pred vojno bili svobodni, in to bolj svobodni, kakor sedaj po vojni, in vendar je ta država bila monarhija. Francija je republika, tam pa kmetje niso svobodni, marveč ; so v političnem oziru popolnoma v kleščah pariškega centralizma in od pariških ministrov odvisnih uradni- ; kov, gospodarsko pa pod sužnostjo kapitalizma. Svojo veliko učenost je Radič tudi pokazal v pismu v «Naši Vasi« dne 1. junija, ko je zapisal besede: «če si svoj gospodar, si tudi republikanec.« S to svojo izjavo : dokazuje Radič, da je velik neznalica zgodovine. Prvo-boritelji za republikansko misel niso nikjer bili kmetje, marveč razumniki in pa delavci. Kmet kot posestnik stalnega doma bolj nagiba k stalnosti in h konzervati -vizmu (ohranitvi starega), torej bolj k monarhiji, kjer je večja stalnost doma, kakor pa k republiki, kjer se državni poglavar voli vsako 4. leto in kjer strankarstvo še bujnejše cvete ter rodi še ostudnejše sadove. Kdor pa nima stalnega doma, kdor ni posestnik zemlje, de- j lavec z roko in z razumom, se bolj zavzema za republiko in za njeno vedno se menjajoče lice, ker pričakuje, da mu bo ta spremenljivost bolj koristila, kakor ona | stalnost, ki je bolj lastna monarhiji. Take puhle besede, prepletene z neresničnimi trditvami, pošilja Radič preko Sotle slovenskemu ljudstvu. Radič menda sodi naše ljudstvo po merilu slavonskih j pastirjev, ki nikdar niso hodili v šolo ter ne znajo ne brati in ne pisati. Takim ljudem more Radič natveziti, karkoli hoče, Naš kmet pa je izobražen, on zna točno razlikovati resnico od laži, dobro od slabega, puhlo in prazno besedo od resničnega gesla in pravega izvršljivega programa. Njegova sodba, je v tem oziru pravilna in točna radi tega, ker se je naučil ljudi presojati ne po besedah, marveč po dejanjih. Radič je škodljivec hrvatskega naroda, ker s svojo hrvatsko kmetsko republiko, ki bi naj bila omejena na Hrvatsko in Slavonijo, prepušča Hrvate po vseh drugih pokrajinah: po Sre-mu, Liki, Dalmaciji, Bosni, Hercegovini, Baranji in po Bački, njihovi usodi, to je: srbski premoči! In to vse zavoljo one nesrečne hrvatske seljačke republike. In ta veliki škodljivec hrvatske stvari in usode hrvatskega naroda bi naj med našim narodom nastopal kot prerok boljše bodočnosti!? Ostani onstran Sotle, krivi prerok! Tri leta že pridigaš svojo hrvatsko republiko ,pred dvema letoma si jo slovesno ustanovil ob donenju svojih votlih, praznih besed in obljub. Pa je še vedno ni, tvoje republike! Ubogi hrvatski kmet mora plačati velike davke, služiti mora pri vojakih, njega batinirajo žan-darji. Kaj mu pomaga tvoja papirnata seljačka republika? Uresničiti moreš to republiko ne z votlo, bob- nečo besedo, marveč edino le z orožjem in s krvjo, tore| z revolucijo. Ali se to upaš, krivi prerok?! Kako zaupa Radič republikancu N(fra< čanu. Badič je poslal te dni v Slovenijo svoje «političar-je«, da se pri slovenskih strankah — izvzemši republikanske — informirajo o dr. Novačanu. Ti Radičevi po-> litičarji izjavljajo, da Radič nima prevelikega zaupanja v politične zmožnosti dr. Novačana, dasi je ta novo-* pečeni republikanski vodja preizkusil v kratkem času že mnogo strank. Bil je centralistični demokrat in si je dal plačati od centralistično-demokratske «Politike«, več sto dinarjev za sotrudništvo. Bil je samostojni kandidat in prijatelj Pucljev. Lani na zimo je -postal srbski zemljeradnik in je v prvih številkah «Naše vasi« priobčil program srbske zemljoradniške stranke. Z novim letom se je prelevil v slovenskega zemljoradnika, a je še ostal v zvezi s srbsko zemljoradniško stranko, odkoder je dobival podporo. Za 1. aprila pa je svojim pristašem ustanovil republikansko stranko. — V strankah zelo izkušen mož je torej gospod dr. Novačan, In vendar mu Badič ne zaupa! — A ne samo stranke, temveč tudi narodno mišljenje izpreminja. Dr. Ilešič dr. Novačanu s podpisom očita, da se je izjavil, «da ne bo nikdar več v kajkavščini (slovenščini) pisal. Danes se postavlja kot edini rešitelj slovenske narodnosti in slovenskega jezika! — Še dalje gredo njegove iz-premenitve! Tekom pol leta je izpremenil celo svoje versko mišljenje. V tretji številki «Naše vasi« pred pol letom zahteva, da se proti vesoljni katoliški cerkvi ustanovi — «narodna cerkev« in seveda narodna vera ter narodni Bog! Ko pa je videl, da se ljudstvo le trdno drži katoliške vere, je postal tudi on «katoličan« — po jeziku. Tudi liberalci, samostojneži in socijalnidemokratje so bili «katoličani«, kadar so med ljudstvom lovili kaline. Ko so pa bili izvoljeni za poslance in prišli v Beograd, pa so svoje katoličanstvo pustili doma! Dr. Novačan pač hoče biti tudi v verskem oziru podoben Radiču, ki svoje politične shode otvarja s «Hvaljen Jezus«! «Živela republika!« — v svojih spisih pa zastopa svobodno vero brez verskih resnic in brez cerkvene oblasti. V katoliški cerkvi vidi protivnico svobode in napredka! Vera mu služi le kot demagoško sredstvo! Tako tudi dr. Novačanu katoličanstvo! Dr. Novačan bi rad posnemal Radiča tudi v politiki. Ko je bil Radič izpuščen iz zapora, je zaklical: «Živijo kralj!«. Malo časa pozneje je isti Radič pri volilni skrinjici zaklical: «Živela republika!« V vseh rečeh bi torej Novačan rad posnemal Radiča! In vendar mu Radič ne zaupa in pošilja svoje političarje v Slovenijo izpraševat o dr. Novačanoviih zmožnostih. Je pač težko zaupati človeku, ki je tekom pol leta ustanovil v Sloveniji tri stranke! Ni zastonj zapisal v svoji «Naši vasi« pred par tedni, da «ima pravico vleči za nos vsakega — oslu.« Plačila — a nič pravic! Največje zasluge za -ljudsko izobrazbo si je pridobila med Slovenci — Slovenska krščansko-socijalna zveza, pri kateri so včlanjena vsa naša izobraževalna društva. Kdor pogleda glasilo slovenske mladine «NaS Dom«, ki je izhajal pred vojsko v Mariboru in sedaj na novo oživel v Celju, se mora razveseliti živahnega pokreta za prosveto in vzgojo, ki je bil baš tedaj v najlepšem cvetju med nami. Sedanji časi so pa prinesli našim društvom toliko ovir in težav, da bo marsikje vsako društveno življenje zamrlo, če se razmere ne spremenijo. Med sovražne naredbe naše pokrajinske vlade moramo prišteti tudi naredbo z dne 19. 4. 1921, «Uradni list« št. 44—21, kjer se določa, da se smejo vršiti v šol-» škili prostorih le šolske prireditve in sicer pod nadzorstvom in vodstvom šolskega voditelja. Ako se vrša gospodarska in poučna predavanja, mora šolski voditelj nadzorovati ista ter je odgovoren za to, da niso protidržavna itd. Znano je, s kolikimi stroški so naše šolske občine postavile zadnja leta obširna šolska poslopja, cele palače, z ogromno velikimi šolskimi sobami .Znano je, da ni nihče drugi prispeval za te zgradbe niti ficka im da občine morajo staviti vsako leto v občinski proračun velike svote za vzdrževanje šol. Nihče, ne pokrajinska vlada, ne okrajni zastop, ne okrajno glavarstvo, najmanj pa še Beograd, ne da za naše šole kakega vinarja. Tudi učiteljstvo je plačano iz žepov davkoplačevalcev, pred vsem kmetov. In glejte, čez šole ni gospodac tisti, ki jih je postavil in ki jih vsako leto popravlja, ampak liberalna deželna vlada! Ali stoji šola med nami le za liberalno dež. vlado?" Ali ni šola postavljena za ljudstvo? In kakor hitro b3 otrok stopil iz šole, nima več pravice prestopiti njenega praga kot član naših društev, ker deželna vlada prepoveduje društvene prireditve v šolskih prostorih. Ali se boji visoka vlada, da bo morala kaj dati iz svojega žepa, če bi društvo pokvarilo šolsko sobo? Do sedaj je še vedno tako bilo, da sem imel čez tisto stvar, ki sem si jo kupil jaz, ludi pravico. Naše ljudstvo si je s krvavimi žulji postavilo šole, pravice pa nima do teh zgradb nobene druge, kakor da še vsako leto debelo plačuje za razna popravila. Šolska vzgoja je dokazano preplitva in za življenje popolnoma nezadostna, kakor vidimo vsaki dan bolj, ako ljudstvu ne podajamo izobrazbe izven šole, smo prav kmalu v balkanskih razmerah. In kakor se vidi, to ravno hoče deželna vlada s svojo prepovedjo. Premnogo je društev po deželi, ki so imela svoje prireditve v šolskih prostorih — to je: v svojih, z lastnimi krvavimi žulji postavljenih zgradbah! Prepovedovati ljudstvu dostop v lastno hišo more le sedanji režim, ki tepta povsod drugod pravice ljudstva, ki kriči in kriči nad izmozganim kmetom: plačuj, plačuj da boš ves črn, plačuj ti, komandiram pa jaz — o domovina mila, kako srečne čase si doživela! In s takim postopanjem hočejo nadčloveško pametni cen-tralisti v našem ljudstvu vnemati ljubezen do nove države! Smešno! Politični ogled. Kraljevina SHS. V Beogradu počiva politično življenje, ker se je Beograd pripravljal na slovesno poroko našega kralja. Po poroki pa bo politično življenje oživelo in skoro gotovo se tudi preobrnilo, ker si bodo skočile v lase'dosedanje vladne stranke radikali in demokrati. O našem zunanjem posojilu še sedaj ne vemo nič gotovega. Vlada vedno razglaša o samih pogajanjih glede posojila, a o kakih sklepih še ni nič znanega. — Afero bivšega vojnega ministra generala Žečeviča preiskuje posebna komisija po garnizijali, kjer so umrli ali bolehali naši fantje-rekruti. Na Madžarskem so se vršile pod silnim vladnim pritiskom volitve, ki so po dosedanjih poročilih čisto zasigurale vladnim strankam večino. Francoska vlada namerava spremeniti dose-danjo nasilno politiko napram Nemčiji. Francozi že uvide vaj o, da' z vednim rožljanjem s sabljo ni mogoče ugnati Nemcev. Nemška vlada je že predložila zakonski načrt za prisilno državno posojilo. Po Rusiji so začela nemška veleindustrijska podjetja kot Stinnes in Krupp snovati svoje tvornice. Pri teh nemških podjetjih je soudeležena ruska sovjetska vlada. Kmalu bo ustanovljena direktna železniška zveza med Rusijo in Nemčijo. Japonci so vrgli več divizij svojih čet v Mandžurijo. Čehoslovaška je podpisala trgovsko pogodbo z Rusijo. Naša zborovanja. Poslanec Fr. Žebot govori na shodu Slov. ljudske stranke v soboto, dne 10. junija zvečer ob 6. uri v Raz-vanju pri Mariboru v gostilni g. Pukl, v nedeljo, dne 11. t. m. po rani maši pa v Rušah pri Mariboru. Opozarjamo še enkrat na katoliški shod v Nazarjih pri Mozirju, ki se bo vršil 11. junija 1922. — na trojičko nedeljo— za dekanije: Gornjigrad, Skale in Braslovče. —Žup-Ijani gornjegrajske, šaleške in braslovške dekanije! Ako vam je za versko vzgojo vaših otrok, za poštenost vaše mladine in za pravično ureditev vsega javnega življenja: Manifestirajte ta dan za katoliško misel! — Pridite dne 11. junija vsi, posebno moški na katoliški shod v Nazarje, na katerega vas vabi pripravljalni odbor. Laporje pri Slov. Bistrici. Na Binkoštni pondeljek po rani maši je priredil naš poslanec Fr. Žebot pod milim nebom pri cerkvi političen shod. Udeležba je bila nepričakova no velika. Iz domače in sosednih župnij so bih navzoči najboljši možje, fantje in žene. Tudi precejšnje število takih, ki so doslej prisegali na pogubonosno Samostojno in praznih obljub polno socialdemokratsko stranko, je bilo navzočih. Poslanec žebot je v poljudnem govoru pojasnil zboroval-cem, kako slabo gospodari sedanja vladna večina — demokrati in samostojni — v Beogradu, kako mečejo milijone davčnega denarja za nepotrebne stvari, kako se godi našim fantom-vojakom ter kako so nas Slovence vkovali de mokrati in samostojni v srbski centralizem. Govornik je tudi opisal pogubonosno politiko Novačanovo. Njemu gre samo za poslanski mandat. Mož je poskusil srečo že pri vseh strankah. Edini spas za naše ljudstvo je, da se sedaj pred volitvami tesno oklene Slovenske ljudske stranke. —. Vsaka občina, vsako selo, vsaka hiša se naj pripravlja na volitve, ki se bodo kmalu vršile. Srečen izid pri volitvah je edina rešitev iz zamotanih in žalostnih razmer. Sedanjo pogubonosno vlado moramo vreči, če hočemo, da bo naša lepa domovina srečna, narod pa bo mogel izhajati in bo zadovoljen. In ves narod je pritrdil govorniku. Na volitve! Na volitve! Na vprašanje poljčanskega župana g. Prešerna glede šolskih počitnic je poslanec pojasnil, da je preložitve šolskih počitnic na poletne mesece krivo demokratsko uči-teljstvo, predvesm pa višji šolski svet, v katerem sedijo po veliki večini demokratski učitelji in profesorji. Gospod Gril iz Slov. Bistrice je še govoril o davkih ter povdarjal, da se bo pri prihodnjih volitvah naš narod po ogromnu večini zbral okoli zastave naše stranke. Izrekla se je zaupnica našim poslancem in protest proti preložitvi šolskih počitnic-, nakar je predsednik shoda župan g. Potisk iz Kočnega zaključil ta res sijajni tabor našega ljudstva. Sv. Jurij ob Sčavnici. Na binkoštno nedeljo je imela naša mladinska organizacija Orel in Orlica svoj izobraževalni sestanek. Udeležili so se ga organizirani člani, pa tudi drugi prijatelji krščanskih organizacij. Na sestanku je govoril prof. Vesenjak o potrebi in o koristi izobrazbe »a posameznika in za celi kmetski stan. Povdaril je važnost naših mladinskih organizacij in osvetlil razliko med Sokolom in Orlom. Mladeniči in dekleta so sklonili, da se še tesneje sklenejo in delajo še z večjo vnemo. Na binkoštni pondeljek je sklicala krajevna organizacija KZ političen shod pO rani službi božji. Udeležba je bila izredno velika. Zborovanje je vodil predsednik krajevne organizacije. — Navzoč je bil tudi ljutomerski okrajni glavar. Profesor Vesenjak je v dveurnem govoru pojasnil notranje politične in gospodarske razmere, govoril posebej o slabem gospodarstvu in o vojaštvu ter o državnih dolgovih. Ostro je zavrnil tudi kulturno bojne namene v šoli in zapostavljanje katoličanov Slovencev in Hrvatov v verskem in gospodarskem oziru. Zborovalci so se soglasno izrekli za resolucije Županske zveze ter izrazili dr. Korošcu in Jugoslovanskemu klubu zaupanje, zahtevali pa tudi, da se ljudskošolske po- ; čitnice preložijo na jesen iz zgolj gospodarskih razlogov. | Zborovanje je jasno pokazalo, da je Sv. Jurij po veliki večini v taboru krščanske Kmetske zveze. Sv. Florjan—Dolič. Krajevna organizacija Kmetske zve ze pri nas marljivo dela. V sejah razpravlja mesec za mescem o najbolj perečih vprašanjih in sporoča zahteve ljudstva tajništvu stranke in poslancem. Da se pouči ljud- i stvo o političnem položaju in o najvažnejših gospodarskih vprašanjih, se je priredil na binkoštno nedeljo shod, na katere mje poročal poslanec Pušenjak.. Shod je sijajno uspel, soglasno se je izreklo zaupanje Jugoslov. klubu. Pod okrl-jem K Z hočemo i v bodoče delati za ljudstvo. Št. Janž pri Dravogradu. Kakor vedno, je ludi na bin- ! kostni pondeljek Shod Kmetske zveze pri nas izvrstno uspel. Poleg domačinov so se shoda udeležili tudi somišljeniki sosednih župnij. Poslanec Pušenjak je v obširnem govoru poročal o delovanju narodne skupščine po sprejetju ustave, o proračunu, o davčni in gospodarski politiki vlade. Po govoru je več zborovalcev izražalo želje ljudstva glede Wranglovcev, vojnih posojil, 20 odstotnih bonov, pouka ve-ronauka v šoli, šolskih počitnic itd. Z navdušenjem se je sprejela resolucija, v kateri se izreka zaupnica Jugoslovanskemu klubu, se protestira proti zvišanju davkov, se zahteva skrajšan rok za vojaško službo, zahteva povrnitev škode, povzročene leta 1919 po nemšikh tolpah, zahteva izplačilo 20 odstotnih bonov, regulacija Mislinje, pouk vero-nauka v šolah po duhovnikih, dobava cene živinske soli itd. Zborovanje je zelo spretno vodil vrh župan J. Guzej. Tedenske novice. Birmovanje v dekanatih, ki pridejo leta 1922 na vrsto (Dravsko polje, Laško, Ljutomer, šaleška dolina), se bo vršilo še letos, najbrž mesca avgusta in septembra. «Naš dom« št. 2 je izšel. Vsebina je sledeča: M. K.: Katoliški shodi. (Pomen štirih velikih vseslovenskih katol. shodov za naš izobraževalni, politični in gospodarski napredek. Program letošnjih katoliških shodov). Justin J Društveni domovi. A. P.: Vzgoja značaja. Fr. H.; Bil je lep večer. (Črtica). Ivan Dornik: šolmašter Aleš. (Povest). Pod vaško lipo. (Za naše fante). Dekliški vrtec. (Govor o dobri gospodinji). Društveni glasnik. (Poročila izobraževalnih in mladeniških društev). Na ovoju je poročilo o delovanju in organizaciji Slovenske krščansko socijalne zveze — celjsko okrožje. — Mladina! Ti si s svojo vneto agitacijo pripomogla, da šteje »Naš dom* že nad 3000 naročnikov. Hvala ti! Zdaj pa pojdimo zopet na delo, da jin naberemo novih 1000! Več ko bo naročnikov, bolj po ceni bo «Naš dom«! In več lepega in koristnega vam bo mogel nuditi! Naš cilj bodi zdaj: «Našemu domu« zvišati število njegovih naročnikov na 4000! Bog vas živi! Dekliškim zvezam. Meseca junija izide poslovnik \ Dekliške zveze, kot 1. zvezek knjižnice «Našega doma«! Cena bo zelo majhna. Odbornice Dekliških zvez ga morajo imeti vse! Naročajte ga pri Upravi «Našega doma« v Celju, hotel Beli vol. Gg. duhovnike, ki smo jim poslali «Naš dom« v več izvodih, pa ne morejo za vse izvode dobiti naročnikov prosimo, da nam nerazpečane vrnejo, da moremo postreči novim naročnikom, ki se vsak dan oglašajo. Kdor do 1. julija ne vrne, ga smatramo za naročnika ozir. poverjenika toliko izvodov, kolikor smo mu jih poslali. — Uprava «Našega doma«, Celje, hotel Beli j vol. «Naš dom« 1. številka je že pošel! Dali smo ga na- | tisniti v 3000 izvodih, a za našo vrlo mladino je bilo to premalo! Čast izobrazbeželjni slovenski mladini, ki je s tako vnemo zbrala za «Naš dom« nad 3000 naročnikov! Naj nam oprostijo naši novi naročniki, da jim s prvo številko ne bomo mogli več postreči! Zato jim bomo pa s tem večjim veseljem pošiljali naslednje številke! Le naročajte «Naš dom«! Več ko bo naročnikov, več lepega vam bo mogel «Naš dom« nuditi! — Uprav-ništvo «Našega doma«, Celje, hotel Beli vol. Poroka dveh naših vrlih pristašev. Dopis od Sv. Jurja ob Taboru. Poročila se je gdč. Zofka Lukinan z vrlim mladeničem g. Josipom Golavšek. Poročal jih je nevestin brat p, n. g. dr. Fr. Lukman. Ženin in nevesta sta vrla naša pristaša, vneta in požrtvovalna agiLJarja za naše časopisje, želimo obema obilo božjega blagoslova. Kako raste Pucljeva pšenica? Posestnik, ki je bil deležen Puceljevega blagoslova — njegove jare pšenice namreč — nam piše: Kak hrup so zagnali samostojneži o jari pšenici, ki jo je Pucelj kupil na Češkem za 16 milijonov. Res, mislil sem, dobili je bomo toliko, da bomo ž njo obsejali vse njive v Sloveniji. Mermolja, Urek Dobnik in Drofenig so na shodih kričali, kako fina je ta pšenica. In glej ga zlomka! Tudi jaz sem kot bivši samostojnež šel po to samostojno seme. Napregel sem močno kobilo in hajd v trg po pšenico. Mislil sem, dobil bom vsaj en škaf tega «žlahtnega« semenja. A do- i bil sem komaj 2 kili pšenice. Zavezal sem jo v žepni robec in se takoj odpeljal domov. Pripravljeno njivo ; sem pustil v miru. Svoji ženi sem rekel: «Ti stara, odstopi mi v vrtu kos grede, da posejani Puceljevo pšenico«. Moja Treza mi je odstopila najlepšo gredo. Skrbno sem jo vsejal. Vzklila je, a samo vsako drugo ali tretje zrno. A kakšna je ta pšenica? Vsaka druga bilka je smetljiva. Pri drugih, ki so dobili pšenico, je jara Pu-celjeva setev ravno taka. Tako smo nasedli. Država in davkoplačevalci smo izgubili 16 milijonov, a pšenica je popolnoma za nič. Šolske počitnice. Vse občine okraja Slov. Gradec so vložile pri Višjem šolskem svetu protest proti upeljavi šolskih počitnic meseca julija in avgusta. Sorske počitnice naj bodo, kakor do sedaj, mesca septembra in oktobra, da morejo otroci, pomagati pri obiranju sadja, spravljanju pol-skih pridelkov, da pasejo živino itd. Zganite se vse kmet- ske občine in zahtevajte, da ostane glede počitnic vse pri| starem! \ Upravičen protest. Iz Cvena pri Ljutomeru nam poročajo: Naš krajni šolski svet je na predlog svojega vrlega in delavnega načelnika Ferdinanda Magdiča odločno protestiral proti naredbi višje šolske oblasti, ki je preložila šolske počitnice na poletni čas. V posebni spomenici na Višji šolski svet je zahteval, da se ohranijo stare šolske počitnice mesca septembra in oktobra, keu rabijo kmetski starši svojo deco ravno ta mesec za pašo in spravljanje pridelkov. — Opažamo žalostno dejstvo, da se sedanji mogočnjaki pri vladi, med katero spadajo tudi samostojneži, ki se tako radi naziva jo — kmelska stranka — sploh ne ozirajo na kmetske potrebe. Za kmeta so le tedaj, kadar rabijo njegove glasove. Zato se tudi prav nič nismo čudili, ko smo zve-dlei, da sta samostojna «kmeta«, g. Joško Rajh in J, Mursa nista bila pri seji. Kadar taki gospodje rabijo kmetske glasove, kar «gorijo« za kmetski blagor, pridejo celo v šurcih na volilne shode, kadar pa se je treba dejansko potegniti za kmetske koristi, pa o takihi ljudeh ni duha ne sluha. Mi Cvenarji si bomo dobra premislili, komu bomo dali pri prihodnjih volitvabi svoje glasove! ] Mariborski demokratski trgovci ne marajo denarja našega katoliškega ljudstva. Ti trgovci so: Ivan Soštarifi, trgovec z manufakturo v bivši Kokošinekovi hiši na Alek-. sandrovi cesti, nadalje papirnati trgovec Weixl v Jurčičevi ulici, izvozničar Tonejc v Mlinski ulici in še cela vrsta? drugih. Ti ljudje so se že preobjedli našega denarja. So-j štarič in \Yeixl javno kričita, da nočeta «klerikalnega« de-i narja. Vsi ti kramarji so v Mariboru zagrizeni liberalci ali demokrati. Radi tega je najbolje, da ugodimo njih želji in da nosimo naš denar samo v tiste trgovine, kjer nas ne bodo psovali. Podpirajmo naše poštene, mirne trgovce. Ha bomo demokratske peteline pustili same, se jim bo njihova kri kmalu ohladila. Najboljše sredstvo je, da se take kramarje užene, je — izogibati se jih. Če se bomo držali tebi pravil, ne bo dolgo, ko bodo razni šoštariči in \Veixli d(H bili culico pod rame. Viničarje bi rad vodil za nos neki Konrad Znuderl, sedaj tajnik Narodno socijalne stranke, bivši štajerci-janec, pozneje socijalni demokrat in še pred kratkim slavni tajnik Samostojne. Ta človek roma od župnije do župnije in obečava viničarjem nebesa na zemlji. Nje» govi govori so sladke obljube, prazna slama ter hujskanja. Pametni viničarji so že sami sprevideli, da iz Žnuderlovih otrobov ne bo kruha in povsod zavračajo njegove dolgovezne neslanosti. Vsak otrok ve, da Na-rodnosocijalna stranka ne pomeni pri nas praa nič. Saj ' jo že zapuščajo celo železničarji, ker vidijo, da takai 1 strančica nima nobenega pomena. Našim viničarjem j toplo priporočamo, da se organizirajo v Viničarski in Strokovni zvezi. Ta zveza je krščanska in prava vini- j carska organizacija. Razširjena je že po vseh vinorodnih krajih, prav posebno pa v ljutomerskih goricaHi V župnijah, kjer še ni ustanovljena podružnica Vini-čarske zveze, pišiti na naslov: Strokovna in Viničarska zveza, Maribor, Gregorčičeva ulica 10. Upravičena pritožba. Reven viničar nam piše: Za časa svetovne vojne sem moral kot vojak prepotovati mnoge dežele in države. Bil sem na Rusko-Poljskem, na Mauzarskem, v Galiciji, Nemčiji in Franciji, toda nikjer še nisem doživel, da bi se bilo kje z menoj postopalo na tak način, kakor sem doživel na mariborskem kolodvoru. Imel sem pri sebi nekaj malo moke in masla, vse to moj pridelek. Mariborski cariniki so mi hoteli vse odvzeti, ali pa zacariniti tako visoko, da bi bila carina mnogo višja, nego vrednost blaga. Stoj rojstni kraj sem moral zapustiti ter iti z družino vred s trebuhom za kruhom. Cele štiri dni so me v Maribora zadrževali, vsled česar sem imel popolnoma nepotrebno zelo velike stroške. Gospod urednik! Povem vam, da * nobeni drugi državi, ki se hoče prištevati med kulturne, ne postopajo z lastnimi državljani tako brezobzirno, kakor ravno v Jugoslaviji. Slovesnost blagoslovljenja novih zvonov pri Sv. Martin nu pri Vurbergu se je vršila v nedeljo, dne 21. maja L b Ta dan je bil dan veselja za celo župnijo. Župna cerkev je dobila dva nova bronasta zvonova, katera je mojsterska vlila znana mariborska tvrdka Buhl. Večji zvon tehta 15, manjši pa 7 meterskih stotov. Okrog zvonov se je zbrala nepregledna množica ljudstva od blizu in daleč. Zvonova je blagoslovil mil. g. stolni župnik in kanonik Moravec i* Maribora, slovesno službo božjo je pa daroval mil. gosp, kanonik dr. Vraber. V spremstvu obeh gospodov kanonikov je prihitel na slovesnost še tudi č. g. prof. dr. Jeraj i* Maribora. Zvonoma sta kumovala Dominik Ramuta in Ja-. 1 nez Klemenčič. Ta prelepa majska nedelja ostane v veselem spominu vseh šmartinskih župljanov. Zanimivosti od Sv. Jurija na Pesnici. Zadnjega majnika je bila tu pokopana gospa Gabrijela Leber, neizprosna jetika jo je ugrabila žalujočemu možu Ivanu Leber, posestniku na Jodlovniku in bivšemu občinskemu gerentu na Teznu pri Mariboru, kjer sta v svoji hiši par let imela gostilno. F ako je morala biti rajnica tudi tam priljubljena, je pričalo to, da je poleg velikegai števila domačinov tudi iz daljnega Tezna prišlo ozir. se pripeljalo toliko njegovih znancev, da tolažijo moža, ter pokojni posodijo zadnjo pot. Naj v miru počival —» V soboto, dne 27. maja je med nalivom padala tudi po nekaterih delih župnije gosta toča, a na srečo drobna, ter ni prehude škode napravila. Bog nas varuj hujšega! — Drevje je letos prekrasno cvetelo, a hi povsod srečno odcvetelo-, tako, da v posam znih legah ni ve- : liko ostalo na drevju; posebno sliv in plavkic ponekod ne bo. Vinogradi kažejo lepo. Wranglovce še imamo tudi pri Sv. Juriju na Pesnici, da stražijo Nem. Avstrijo pred nami! Ko je tukajšnji njihov vodja zloglasni «Turek«, čisto po nedolžnem v obraz hudo zbil in poškodoval nekega na-, šega kmeta in njegovega sina, je bil edina priča temrt dogodku Rus-stražnik. Nato pa je sam kapetan, mestd bi tej nečloveški zverini oskrbel primerno kazen, Nagovarjal stražnika, naj priča, da on ni ničesar videl 0e slišal. Tako so pri nas nekateri teh srbskih povelj -pikov hujši in torej tudi večji škodljivci naše državne jjjsli, nego njih tuji podložniki — Rusi! Bog nas obojih Ijuialu reši! Toda poprej še morebiti pride Drofenik 9li tudi sani Pucelj k nam ogledat mejo ter nam povedat, da se nam blaženo dobro godi, kakor je Drofenik s pvariši-samostojneži trdil o naših vojakih v Srbiji. — ,[i komaj čakamo nanj! Kaj se je zgodilo novega pri Sv. Jakobu v Slov. g0r.? Dne 1. in 2. junija smo obhajali dvojno poroko sester Kraner. Posetila sta poročence poslanca Žebot in toškar, katera sta v svojih prelepih napitnicah izdala svoje posebno veselje nad plemenito zabavo, na jateri sta si oddahnila od divjerazburkanega političnega Jivljenja v Beogradu. Priporočala sta novoporočencem josebno, da naj vse svoje moči porabijo v to, da si bodo njihove rodbine ohranile slovensko in katoliško za-yest. Gostje so bili očarani o ljubeznivosti gg. poslancev. Za nove zvonove pri Sv. Jakobu se je nabralo tfOO kron. — Dne 2. junija smo spremili k počitku gnano kuharico po primicijah in na neštevilnih gosti jah in drugih priložnostih, Mimiko Reismanovo. —< got dolgoletno zvesto Marijino družbenico so nosile in spremljale na zadnji poti članice Marijine družbe. Več stotin drugega ljudstva je pokazalo, kako je bila priljub Ijena vse povsod. Počivaj v miru zvesta hči Marijina! Vzorna vas. Dopis iz Oslušovec. Ta majhna vas, ki šteje borih 34 številk velja v vsakem oziru za eno najuglednejših v okolici. Tamkaj najdeš napredne gospodarje, solidne obrtnike, vsi pa se kavalirsko izkažejo, kadar treba dati v dobrodelne namene ali pa bližnjemu lomagati ter imajo v obče smisel za napredek. Kar še tiče mlajših, velja tudi tem vso priznanje. Za cilj so si itavili izobrazbo ter imajo v to svrho ustanovljeno izobraževalno društvo s precej bogato knjižnico, kjer se najdejo knjige gospodarske, zgodovinske, leposlovne in druge koristne vsebine. Na razpolago imajo okusno opremljeno čitalnico, katero prav radi posečajo tovariši iz sosednjega Formina, katerim se v tem oziru ae sme odrekati marljivosti in vztrajnosti. Da se pa kvari ugled in kali mir poštenim vaščanom, se je na binkošt-ni pondeljek priklatilo par ničvrednih pobalinov iz Male vasi na čelu njim mlečezobi Murkovičev ter razupiti Boškar iz Gajevc, kateri so izzvali prepir in pretep. Da-siravno miroljubni domači fantje, so vendar bili prisiljeni poskrbeti, da je ta svojat dobila, kar je iskala ter so jo pognali čez Pesnico, da zamore v domači župniji rogoviliti in kazati svojo oliko. Po našem mnenja bi bilo najboljše, če že nimajo smisla za kaj podučnega, >a jih naj doma starši zaprejo v hlev da vsaj ne bodo lelali nemira, po drugi strani pa kradli čast vseskozi poštenim Osluševčanom. Pika! Toča in inštalacija v Halozah. Od Sv. Trojice v lalozah zlasti iz občine Podlehnik nam poročajo: Dne junija popoldan ob drugi uri je prihrumela silna nevihta s točo — debelo, kakor orehi — od ptujskega polja semkaj v naše revne Haloze. Toča je padala saj v Do-enskem vrhu gotovo pol ure, po drugih vrhovih kraj-. Nalivi pa taki, da je pri vsem tem, da so bile povso-di grabice narejene za odtok vode, je vcvda zemljo odnesla in z isto v nižini travišča in vso setev poblatila ter več ali manj uničila. Lani nas je suša silno oškodovala — no in letos pa že v drugič toča. — Davki pa vedno večji. Davkoplačevalci bomo skoraj popolnoma uničeni, ako se nam ne pomaga. — Dne 1. junija je bil ukaj pri Sv. Trojici v Halozah slovesno vmeščen č. g. "Tanko Baznik, bivši1 kaplan v Selnici ob Dravi, kot župnik te fare. Dvajset čč. gg. sobratov iz petero dekanij ga j e počastilo pri tej slovesnosti. Da, tudi selniški možje-)ostenjaki so mu izkazali svojo ljubezen in hvaležnost i tem, da so se iz daljne Selnice pripeljali k Sv. Trojici. Sog živel č. g. novega župnika mnogo let! Silno neurje. Iz Slov. Bistrice poročajo: Pretekli )etek je med nevihto udarilo na Devini v hišico J. Agreža, ki je do tal pogorela. Ker je bil posestnik slab ) zavarovan, je škoda velika in velika tudi revščina, — vTa Binkoštno nedeljo popoldne je zopet razsajala tu-taj nevihta s točo. Po toči prizadete so posebno občine .ovačavas, Ritoznoj, Šentovec,- pa tudi Klopce in Gor. tiskava. Škoda je velika na polju in vinogradih. — Zadnji so posebno poškodovani vsled tega, ker je voda oa nekaterih krajih odnesla zemljo. Bog nas varuj hudega vremena. Strela je udarila pretekli petek v Makolah v prešo in viničarijo g. Bogdana. Lendovšek, kaplana v Ločah, ter ju popolnoma upepelila. Sode in nekatere druge teči so rešili. Strela jo'je ubila. Iz Konjic nam pišejo: Na Binkoštno nedeljo popoldne med nevihto je udarila strela v hišo našega vrlega pristaša g. J. Pukl v Zrečah pri ionjicah. Mož in žena sta stala v veži in se pogovarja -a. Naenkrat trešči v dimnik in žena se mrtva zgrudi 'red svojega moža. Bila je poštena in pridna mati in gospodinja stara še le 34 let. Zapušča tri nepreskrbljene otroke. Bog daj dobri mamici večni mir in po- ' blago rodbino pa tolaži ob bridki izgubi. Pri nevihti pretečenega tedna je v fari Sv. Lenart Sv. Anton v Slov. gor. strela na petih krajih udariln v razna poslopja ter napravila lastnikom ogromno ^odo. Opozarjamo posestnike, naj ne zanemarjajo skrbi za zavarovanje, še stroške za tesarje ne krijejo, kje je pa drugo. Razbojnik ustrelil samega sebe. Pred kakim dobrim Jescem je pobegni.1 iz mariborske kaznilnice neki KampL Kot begunca sta ga lovila dva žandarja, a je Kampl enega u'trelil in na to se je skrival po mariborski okolici dober c sec dni. Žandarji so ga lovili in iskali, a zamanj. Kampl ¡e tilJ iko drzen, aa je delal izlete v Maribor, popival po Sostil^ah in kupoval patrone za svoj revolver. Dne 6. t. m. pa so ga žandarji, osem po številu izsledili v vasi Rogoza. Kampl je hotel pobegniti preko krompirjeve njive in eden od orožnikov je ustrelil za njim, ne da bi ga bil zadel. — Kampl je tudi streljal, a ko je videl, da je obkoljen od orožnikov, je nameril sebi v glavo, se ustrelil in bil takoj , mrtev. j Za Kmetsko zvezo so na gostiji Jožefa Golavšek in j Zofke Lukmanove v St. Jurju ob Taboru gostje nabrali 973 i kron! Bog povrni! Romanje k ^ailj« Pomagaj, če hočemo dobili posebni vlak k Mariji Pomagaj, že moramo najpozneje do 22. junija vedeti število udeležencev. Zato pozivamo vse tiste, ki se romanja letos gotovo udeležijo, da se najpozneje do 20. junija javijo svojim župnih uradom. P. n. g. župnike in duhovnike pa uljudno prosimo, da to vernikom takoj to nedeljo razglasijo in zbirajo udeležence ter romarskemu odboru v Mariboru, Cirilova tiskarna, do 22. junija po dopisnici javijo skupno število romarjev. Vožnja bo stalaTe^ tos za 50 odstotkov več kakor lani, ker namerava želez • niča zvišati cene od 1. julija naprej za 50 odstotkov. — Natančneje poročamo prihodnjič Gospodarita ima res samo bogata gospoda pravico do lova? Pri nas je še v veljavi stari štaj. lovski zakon, ki daje občinam pravico, da smejo dati občinska lovišča v najem ali v zakup domačinom ali pa izvršuje občina lov po svojem zaupniku. «Slovenski Gospodar« je v letošnji zimi prinesel dva strokovnjaška članka v tem o-zim. Povdarjamo, da štajerski lovski zakon ni bil u-kinjen, oziroma spremenjen s prav nobeno naredbo ali zakonom. Veliko število občin je že lansko leto potom občinskih odborov in glasovanja občanov napravilo pra vilne sklepe, da se občinski lovi ne dajo na javno dražbo, ampak se prepusti izvrševati lov po domačinih. Te sklepe so napravile občine radi tega, ker bogataši, ve-rižniki in advokati iz mest hočejo za vsako ceno priti v posest lovišč. Kako ti gospodje potem vršijo lov v naših kmetskih občinah, je znano. Ob času lova po-mandrajo drzni gospodje lovci iz mest kmetom poljske pridelke, lovijo po vinogradih, streljajo mačke in pse-varuhe. Drugi so zopet taki, da prva leta lovskega zakupa zaredijo zajce in drugo divjačino v tako veliki me ri, da ista dela ogromno škodo poljedelcem. Okrajnih glavarstev, oziroma ministrstva za šume in rude (oddelek v Ljubljani) pa se je letos prijela posebna bolezen. Odbila so vse pravomočne sklepe občins kih odborov z motivacijo, da trpi občinska blagajna, ako lov ne pride na dražbo. Povdarjamo, da po določilih veljavnega lovskega zakona glavarstva nimajo pravice proglasiti pravilnih sklepov občinskih odborov kot neveljavne. Ako je občinski odbor zadostil zakonskim predpisom, okrajno glavarstvo prav nič ne briga, koliko dobi občina za lov. A nekateri politični uradniki so take pravilne sklepe naših proglasili kot neveljavne in so odločili, da se morajo lovišča oddati na javni dražbi. Take pritožbe dobivamo pred vsem iz: ptujskega, celjskega in mariborsKega okraja. Prozorni namen tega protoljudskega postopanja je, da dobijo lovišča v zakup lovci iz bogatih protiljudskih krogov. Lovišče je skupna imovina občanov in občinski odbori, izvoljeni pri občinskih volitvah, so zakoniti zastopniki občanov. Ne dajte si kratiti pravice, ki Vam jo daje zakon. Uradniki, ki pa hočejo tako razlagati zakone, kakor jih razlagajo v zadevi zakupa lovišč, pa naj pomislijo, da je za državnega uradnika najslabše spričevalo, ako ne pozna zakonov, ali ako jih namenoma ne upošteva. Prizadete občinske urade pa pozivamo, da pošljejo takoj Tajništvu Slovenske ljudske stranke v Mariboru natančne podatke o protizakonitemu postopanju okrajnih glavarstev, v zadevi zakupa lovišč. Podatki morajo biti opremljeni s točnimi dokazi. Ob tej priliki opozarjamo, da bodo oblastne skupščine (deželni zbori), katere bomo volili še tekom letošnjega poletja, imele nalogo, da uredijo vprašanje občinskih lovišč. Na vsak način se ne more za celo državo skleniti enoten, centralističen lovski zakon. Razmere v Srbiji ali v Črni gori so stokrat drugačne, nego pri nas v Sloveniji. Zanimajmo se torej za volitve v oblastno skupščino in zahtevajmo, da bo ta skupščina kot naš deželni zbor reševala tudi vprašanja lovskega zakona. Kedaj je treba Škropiti vinograde? G. B. Skalicky je na to vprašanje obelodanil naslednje navodilo: Pri škropljenju vinogradov je na važnejše, da se vrši o pravem času. Osobito velja to o prvem in drugem škropljenju. Prvo škropljenje je treba izvršiti poprej, nego okuži peronospora trto po svojem prvem poletnem semenu (trosih). Učenjaki, ki se pečajo z biologijo (življenjeslovjem) peronospore so dognali, da gre prva okužba od zemlje potom pomladnih trosov. Prvi izdatni in topli dež v drugi polovici meseca majnika vrže klice (pomladne trose) peronospore na naj-spodneje liste trte, kjer se razvijejo in razmnože tekom 10—12 dni. To je inkubacijska (valilna) doba peronospore v tem času. Ako pade proti koncu te dobe zopet dei, razvije peronospora na spodnji strani okuženih listov poletne trose in ti so še le nevarni splošni okužbi vinogradov. Predno ti poletni trosi okužijo trte, morajo biti trte proti njim zavarovane, to je poškropljene s strupeno bakreno soljo (gali-. co, bosnapasto itd.), ki jim ne da izrasti. Kakor hitro izka- le, jih strupena bakrena sol uniči. Dobro poškropljene? trta je pred njimi varna. Sropljenje učinkuje torej le pre-: ventivno (zabranjevalno), ne pa kurativno (zdravilno). Letos je padel prvi izdatni dež 27. majnika. Ako bo po preteku 10—12 dni zopet deževalo, je pričakovati 'okrog 6. da 8. junija prve poletne trose peronospore na najspodnejšiB listih trt, ki so vidni v obliki rahlih belih lis. Ti trosi okužijo vse trte v vinogradu in ko pade zopet dež, trosi izkale ter se zarastejo v notranjščino vseh zelenih trsnih delov, ! (listov, grozdov). Do takrat mora biti trta poškropljena. Vinogradniki, poškropite tedaj vse trte do 8. junija. Le če vlada suho vreme, čakate lahko tudi dalje, a na čez 10. junij. Drugo škropljenje sledi 14 dni za prvim, tretje tri ; tedne za drugim. Trikratno škropljenje zadostuje v nor-: malnih letih popolnoma. V mokrem poletju škropimo v kraf ših presledkih štirikrat na leto. — B. Skalicky. Zagrebški živinski trg. Na zagrebškem živinskem trgu ni prave živahnosti več, ker so cene živini preveč poskočile. Hrvatski kmet je tudi preko potrebe preskrbljen s pašo i» ne goni svoje živine na sejem. Hrvatski živinski trg bo zo-: pet oživel v avgustu in septembru in v tem času pričakujem jo, da bodo znatno padle cene živini. Izvoz živine se je u-stalil, ker je povpraševanje po mesu v letnih mesecih kot običajno padlo. Za Italijo so izvozili slovenski trgovci mU nuli teden iz Zagreba 100 komadov govede. Izvoz naše ži-; vine v Nemčijo miruje, ker doba za izvoz v Nemčijo traja od avgusta do januarja. Treba pa tudi omeniti, da se Nemci' zelo zanimajo za našo živino in bo živinska trgovina v av-t i gustu zelo oživela. Čehoslovaška se je pred kratkim še ze-; lo zanimala za našo mast, a je sedaj zamenjala našo mast-i z amerikansko, ki je znatno cenejša kot naša in stane 1 kg 16.5 čehoslovaških kron,' med tem, ko bi stala naša mast Čehoslovake 21 čehoslovaških kron. Živinske cene so ne gibale minuli teden v Zagrebu po živi teži 1 kg sledeče: govedina prve vrste 40—44 K, druge vrste 32—36 K, tretje vrste 22—28 K. Svinjske cene 1 kg žive teže so bile: prve vrste 80—90 K, druge vrste 76—80 K, lažje svinje prve yrr ste 72—75 K, druge vrste 68—70 K. Težkih svinj sploh ni, ker je to blago že vse Izvrženo. Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem v Maribor dne S. junija 1922 se je pripeljalo 291 svinj, 4 koze in 2 ovci. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov komad 300— 550 K, 7—9 tednov 600—700 K, 3—4 mesece 1300—1400 K, 4—6 mesece 1500—1600 K, 8—10 mesecev 2000—2500 K, ena leto stari komad 3000—3500 K, koze po 500—90 K, ovce pa 400—500 K. Zagrebški žitni trg. Prošli teden so na zagrebškem žitnem trgu znatno poskočile cene žitu. Vzrok, da so se cene žitu dvignile je pač v tem, ker gredo vse žitne zaloge h koncu. Veliko pomanjkanje je v koruzi. Zdrave, dobre koruze sploh ni več dobiti na trgu. Minuli teden se je od nas žita izvozilo zelo malo. Pšenici je cena poskočila in so se gibale med 1600—1620 K. Treba pa tudi omeniti, da je povišana izvozna carina na pšenico. Najbolj je poskočila v ceni koruza. Koruzo so plačevali začetkom prošlega tedna po 1270—1280 K, koncem tedna pa po 1340—1360 K. Rrž prihaja na trg v velikih količinah in so jo plačevali povprečno pa 1400 K. Srbijanski ječmen so plačevali po 1280—1300 K. Cene ovsu so se gibale med 1260—1280 K. Moka se ni podražila, akoravno so poskočile žitne cene. Moka nularica se je gibala v ceni med 23.5—24.5 K 1 kg. Otrobi so bili po 700 do 720 K. Otrob je bilo zelo mnogo na trgu, ker je izvoz otrobov še vedno zabranjen. Stanje setev je po naših južnih in žitorodnih krajih srednje. Po Hrvatskem so setve prilično dobre. V Slavoniji in virovitički županiji sta pšenica in koruza zelo dobri. V Sremu in Vojvodini so setve slabše. Iz Vukovarja javljajo, da tamkaj kaže pšenica precej slabo. Zadnje dni so bili v Srbiji močni nalivi, ki so škodovali ovsenim in ječmenovim setvam. Žatcc, C. S. R. dne 27. 5. 1922. Minuli teden smo imeli prav lepo, poletno vreme in tople noči. Včeraj je bilo nekoliko dežja, kateri je pa le nekaterim krajem prinesel za-željeno mokroto, večina krajev je pa ostala brez nje. V rano obrezanih nasadih je rastlina poponloma zdrava in že 2—3 m visoka, krepka in brez vsakega mrčesa. Precejšnji del po bolhaču oroženega okoliša se je toliko poravil, da se poganjki že privezujejo k drogom ali napeljujejo na žico, med tem ko je ena tretjina vse s hmeljem zasajene ploskve tako močno popadena po bolhaču, da je videti la; v takih nasadih tudi rastlina ne bo kaj posebno obrodila. V mnogih karjih se je pokazal tudi hmeljski keber in ogrci, katera škodljivca glodata hmeljevo koreniko in tak« slabita rastlino. Povprečno se mora reči, da je stanje zelo neenako; dasi se je nekoliko zboljšalo, je vendar še ne-< zadovoljivo. Bolhača bi pregnale le prav izdatne padat vine. Kupčija je zopet precej oživela in je hmelj napredoval ne le glede kakovosti, ampak tudi v ceni in sicer za 100 do 200 čehoslovaških kron pri 50 kg. Češki hmeljarji ne silijo več k prodaji, ker se nadejajo še boljših cen. Ko-nečno razpoloženje in cene so čvrste. — Zveza hmeljarskih, društev. IV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanja hmeljskih nasadov. Žalec, Savinjska dolina, dne 1. 6. 1922 V kljub ugodnemu vremenu se stanje hmeljskih nasadov ni bistveno spremenilo in se še vedno lahko označi kot dobro, če tudi neenako. Od našega zadnjega poročila ni deževalo in zjutranja temperatura je znašala povprečno nekoliko več kakor 8 stopinj R, kar rastlini ni bilo v korist. V posameznih krajih zahodnega ozemlja se je prikazal tudi bol-hač, kateri pa ni povzročil posebne škode. Nekoliko mokrote in tople noči bi kaj ugodno uplivale na razvoj hmelji slce rastline. Cena lesu. Kubični metre franko naloženo na vagon: Hrastovi hlodi prvovrstni po 2000—3200 K, drugovrstni 1000 —1600 K, za furnire 3000—4400 K, fina hrastova roba 6000 —7000 K. hrast za zrcalni rez 8000—11.00 K, hrast izborna blago 11.000—14.000 K, hrastove deske do 5 cm debele 4009 —6000 K, čez 5 cm debele 4800—5400 K. Bukovi hlodi prvovrstni 600—800 K, javorovi hlodi 2000—240 K, jaseuovl hlodi 2000—2400 K, brestovi hlodi 1600—2000 K, mehek tesan les 800—1200 Iv, mehek rezan les 1200—1800 K, brzojavni drogi 600—800 K, jamski les III. razreda 30-420 K, mehka drva 300-400 K, brezov les 600—900 K, jelšov le» 500—700 K, lipov les 1200—2000 K, kostanjev les III. vrste 100 kg 350-420 K. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 236 do 240 in francoski frank 24.50 do £1.60 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 2—2.44, Za 100 čehoslovaških kron 519 do 548, za 100 nemških mark 95—98 in za 100 laških lir 1320—1400 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.82 centima (1 centim — 1 vinar). Od zadnjega, poročila je vrednost naše krone padla za 4 točke. , Antiseptično, čisteče, osvežujoče in krepčujoče delu-|a lekarnarja Fellera prijetno dišeči «Elsafluid«, mnogo močnejši in boljši, kakor francosko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kosmetikum, za negovanje kože, las in ust, skozi 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalno steklenico z zamotom in poštnino za 48 kron pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, ~~ 329, Hrvaško. 626 ce imet! res dobro in zanesljivo uro, 74a« je izpolnjena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d. verižic, prstanov, Harmoniko na 4 «rite, dobro ohrinjeno proda Matij» Jag, Pirol» itev. 31, p98ta Hoje. 459 Ncl 408/J2-S Sklep. Na prošnjo Mihael» in Jakob» Pahlč, po«, t Lokanjivasi, dovoljuje se javna prostovoljna dražba zemljiič vi. iter 187 ln 169, k»t. ob5. Čreinjefeo In vloi. itev. 36, kat. obč. Statenberg ■ priti ilino ta premičnino in te za to določa dan na 17. junija 1922 dop., ob pol 11. uri na lica mesta v Lokanjivasi. Iikliona cen» je 606.000 E, pod tem ineikom >e ne prodaj». Vadij 10 odstotkov v gotovini ali vložnih knjižicah. — Daljnji pogoji ee zamorejo pri pod pisani sodaijl v aabj štev. 8 vpo-gledati. Kr. okrajno sodili« v Slovenski Bistrisi, odd. I., dne 2. junij» 1923. 445 Gozdni delarci pridni, 12 do 16 moi aa isdilater hlodov, drv »a kurivo, trebijo aja hmelovk, oglja i. t. d, se išSejo. Potrebni živež po cenah na debelo na zalogi. Ponadbe na „Velepo-seitvo Boštanj, p. Radnj», Dolenj •ko. 2-8 887 Cebelni vosek kupaje n» debelo in na drobno po najvlijl ceni Franc Cvilak, ivečar, Slov. Bistrica. 2—8 890 Na prodaj ? mlinski kam-»a žrmjje. brusni kamni VBake velikosti, k brusni kamni i» kose brusit. Josip Planina, Rogatec. 6-6 228 Izjava. 3SS0CNE DRE. Bogata izbira «hanov, naročnic predmetov iz zlata in srebra vsake ji-20 vrste. — Zahtevajte cenik s slikami od: Tvorniške tvrdke H. SUTTNER. Ljubljana št 992. ScM t dinar Vam je treba poBlati za poStnino, ako že- ... m», tis se Vam brezplačno in takoj pošlje veliki katalog.; h. st. 19, jo prosim javno odpu- ^__r___ | lian]» ter se njej sakvaljujem, di '. je odstopil» cd kaienskega poito-! "-"¡a. Bernarda Adamič. Podpisana Bernarda Adamič, posistnica v Drakovelk, k. it. 12, preklliem vse le meni lastne ne-■načajn« in brezvestne žaljivke, izražene v sovraStrn coper Rosiko Lak, gospodarico v Drakovoih, Za Amerikance! Na prodaj je grad pri Zsgreba. P«t in pol johov zemlje, 19 sob, 1 km od železniIke po ¡t» je. Tino in sadjnodni kraj, pripravno «a trgovino z vinom in 8 velikimi vinskimi kletmi. Cena 1.800.003 K. Ponudbe na Orsiiek, mlin na Loki pri Ptuju 24. 2—8 8E2 Med. univ. dr. Ludovik Novak Razlagova ulica 25, (blizu gl. kolodvora) ! Podpisani obialijem in prekli- Učenca i kamnoklesartk« In podob&rsi» obrti, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji, Jakob Oolobii, podoba» ln klesar v Ljutomeru, 3—S 84< Vodni mlin mogoč« v dobrem stanu ter ob stalni vodi. Pismene ponudbe pod Mlinar" na uprave tega lista. 3—8 868 FRANJO PERGLER Maribor, Mlinska ul. Izdelnle najfiaejle raznovrstna kočije, luksusne, tovorne in gospodarske vozove. Velika salona novih in starih vozov. Isvršaje tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. 2—1 496 DvoFprežni voz Son) in vos s» vprego osla se prs-» i oslom in vprego vred pri Francu F«rk, I Maribor. Jugoslovanski trg 2-8 410 Mizarski S. se sprejme. Maribor, Koroika eeata 24.2—2 Malo posestvo Pri H »n N»«. « »«t »'ar r I1UÜU ieli dela n» kmetih, sni prav obleke izvrieratl. llit». dobro platne ln drug« 1 Nailov v upravi 2—2 417 Mali Ukoj. mlin na močni vodi vsa-me v najem, ali pa kupi Franc Sumenjak, Ormoi. 2-8 427 Velika izbera volnenih štofov za birmance od 180 K naprej, enako tudi dr. manufakturo ee doM ji najceneje pri is—26 J. TRPIN Maribor, GIM trg 17. p»n7nn stde v veakl mno-L 1 «fiii" üni, pripravni z« vino, Ima na prodaj Jugoslovanska vinarna Kopitarjeva ulica itev. S Maribor. 2-3 420 Vina Ob nedeljah in praznikih od 10, 1-3 453 do 11. ure dopoldan. . , , „n , . , - ojo .! *em svoje napram gosp. Jakob» ordmira od pol 12. do^ 1. ure dop.jn 2. do S^ure pop |žifIotU) p0Ststniku v Rogozi, iz- Ar\ j- a, j u rejeae žaljive besede in se mu zahvaljujem, da j« oditopil od tožbe. 8v. Miklavž, dne 1. junija 1922. 460 Mihael Grašič. V o «v*1a aa občni »bor « Okrajni cosoiilnice v Ljistomern. ki se bode vriil v Mboto, me 17. junija t.l.ob 8. uri nopo!asie * jcoiiliutn' pMarni t Ljntoraira. — Daevni rea: i. Po-rofllo načalntStva. •¿.PoriMlorad-zorsiišiva o riiunu z.a :eio 1?21 in odobrenje litega. 3. Izločitev odo v. 4. Slučajni predlogi. Ako bi ta na 8. uro sklicani občni »bor ne bil sklepčen, te vrli ob ». uri istega dne ti istim dnevnim redom in v istih proitorih drugi občni »bor, kateri bo v zmisla § 88. pravil sklepal valjavno tudi na oziraje se aa število navzočih zadružnikov. V Ljutomera, dne 80. maja 1923. 467 Jožef Velnar, načelnik. Posestvo. Hlevi za govejo živino, ivinjiki hlevi, vse prostorno, 4 in pola zemlje, vse pri hiši, čotrt ure cd Maribora, jo takoj na prodaj. Eufeti Ima takoj itanovanje. Vpraiu le predpoldan v menici na Raiki cesta 8, Maribor. 465 Dobroohranjene ženske obleke se oeno prodajo, tanova ulica 46, Maribor, Sme 470 Iščem službo za golpo^njo, kuharico k mali d-užlni. Vpraiatl pri: Kump,' Oospojna ulic» 4. Maribor. 460 i—a A VII 224/22-2 Prostovoljna ju "a dražba nepremičnin. Okrajno lodiiče Ptuj naznanja, da m * zapuščinski zadevi po dna 19. maja 1922 narli Mariji Pienfrid, vrfi pri tej sodnijl t ■o.i sten. 19. __ 1 -m dn-®,^ "2L ¡W