St. 460. V Ljubljani, sobota dne 10. junija 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1 ‘70. Za inozemstvo celoletno K 30'—. : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništva, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n« vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« oglašanju popust Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Novo nasilstvo škofa Antona Bonaventure, Poleg župnika Berceta je najhujši trn v peti našemu škofu Antonu Bonaventuri trnovski župnik Ivan Vrhovnik. Vrhovnik je mož, ki se za politiko ne briga, ki ne agitira po hišah za klerikalno stranko, temveč deluje povsod samo na to, da se ohrani med njegovimi župljani mir in zastopnost. On ne dela na prižnici in v spovednici politične agitacije, ki ne spada v cerkev, on ne izvablja bolnikom hranilnih knjižic v korist falitnim škofovim zavodom, oznanja pa božjo besedo in je delaven v »Družbi sv. Cirila in Metoda". On je eden tistih redkih vzor-duhovnikov, ki jih mora človek spoštovati, tudi če se sicer principijelno ne strinja s katoliško vero. Zato je pa župnik Vrhovnik splošno priljubljen ne le pri vseh trnovskih župljanih, temveč po celi Ljubljani. Strupeno pa ga zato sovraži škof Anton Bonaventura. Na vsak način bi se ga bil rad odkrižal, pa ni vedel kako. Kajti toliko slep tudi naš škof ni, da bi ne videl, da vzbudi v Trnovem in v celi Ljubljani proti sebi celo revolucijo, če bi hotel župnika Vrhovnika s silo odstraoiti. Zdaj si je izmislil nov način. Pisal je župniku Vrhovniku pismo, v katerem ga poživlja, da mora tekom 14 dni prositi za upokojitev, češ, da mu župljani več ne zaupajo, da daje javno pohujšanje in da zaradi bolehnosti ne more več opravljati svojih duhovniških opravil. Tako torej! Dolgo je moral premišljevati škof, da je prišel na svojo imenitno idejo. Ali mi bi škofa vprašali, zakaj se škof ne zgraža nad onimi duhovniki, ki z nesramnim življenjem, s pijanstvom in prešestvovanjem res dajejo pohujšanje? Zakaj škof ne pove tistih, ki se baje nad župnikom Vrhovnikom pohujšujejo in zakaj se pohujšujejo? Zakaj ne vidi škof nezaupanja ljudstva nasproti tistim duhovnikom, ki delajo klerikalno politiko v cerkvi in izven cerkve, ki se vtikajo v konzume, mlekarne, posojilnice itd., izkratka, ki so vse drugo, le ne pravi duhovniki? In zakaj ne navaja imen onih, ki baje župniku Vrhovniku ne zaupajo in ne navede vzrokov za to nezaupanje? In o bolehnosti župnika Vrhovnika govoriči škof, kakor bi mu bilo mar Vrhovnikovega zdravja! Če je župnik Vrhovnik bolehen in ne more opravljati svojih poslov, bo to sam najbolje vedel 1 Sicer je pa škofov argument o Vrhovnikovi bolehnosti prazna bajka; to lahko potrdijo vsi, ki župnika Vrhovnika poznajo. Vse P°sle— ,še tiste, ki bi jih moral -P!an ~ opravlja on sam, n plan KOchler je delal T° P . ^° w se za svoje dolžnosti ni brigal, potem dolgo časa v Tr- novem sploh ni bilo nobenega kaplana in zdaj je neki Gostiša, ki je še veliko slabši od Kochlerja. Čisto gotovo ni župnik Vrhovnik nič manj zdrav, nego škof sam, kar se pa možganov tiče, so pa Vrhovnikovi prav gotovo stokrat bolj v redu, nego škofovi. Kratkomalo: s svojim najnovejšim pismom je škof zagrešil novo vnebo-vpijoče nasilstvo nasproti vzornemu duhovniku. Celo Trnovo in vsa Ljubljana mora zaklicati fanatičnemu škofu: »Quousque tandem .. .“ Trnovčani in Ljubljančani morajo škofu pokazati, da niso pri volji prenašati škofovega terorizma, da škof ne bo prav nič z njimi pometal. Škof naj ve, da prenapeta struna rada poči in da za Ric-manji lahko pride tudi Trnovo in Ljubliana. Župnik Vrhovnik bi storil neod-pusten greh nasproti svojim župljanom in nasproti sebi samemu, če bi se uklonil fanatičnemu škofovemu terorju in v resnici prosil za upokojitev. — »Vox populi vox dei!“ — to naj si zapomni škof in naj se nikar v Ljubljani ne igra z ognjem. Mera je polna do vrha. Napredno politično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šentpeterski okraj priredi danes, v soboto 10. junija t. 1. ob 8. zvečer javni društveni volilni shod v gostilni gosp. Ivana Zupančiča, na Ahacljevi cesti 15. Na shodu se bo predstavil naš državnozborski kandidat gospod dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. Govoril bo tudi deželni odbornik gospod dr. Ivan Tavčar. Iz slovenskih krajev. Iz Logatca. Kristanov Francelj je poslal neki popravek, v katerem zatrjuje, da ni res da bi jih poslanec Drobnič svaril pred konsumom, temveč jim je napravo istega še toplo priporočal. — No nam je prav — vendar bi bilo potemtakem umestno, da bla-gohoteči Francelj prime za jezik svojega poslovodjo hvaležnega Sijanca, kateri je sam pripovedoval, da jih je Drobnič svaril. Ali jih je, ali jih ni — s tem si ne bodemo belili glave, ker Drobnič pač ve, kako je bilo s kon-sumi v Loškem potoku, Sodražici itd. — Tebi Francelj pa želimo da bi nikoli ne obžaloval, da si se spustil v trgovino, ki je ne razumeš — in da bi svoje posestvo pomnožil, ker to zahteva naša vera. Urbasov Pepček pa ni poslal nobenega popravka — škoda — kako bi se vendar lepo slišalo. — Sklicuje se na § 19. itd. prosim, da objavite na istem mestu in z istimi črkami: 1. Ni res, da sem bil kedaj ali še pred kratkim zagrizen socijalni demokrat ali navdušen naprednjak, temveč res je, da farjev nisem mogel frpeti in da sem bil velik nasprotnik tarške stranke. 2. Ni res, da 'sem ko-ritar, ki bi rad prišel do korita pri konsumu ali pri farški stranki, rad pa bi službico, ki bi kaj nesla in ztedila moj prazni želodec itd. Ali bi ne bilo to lepo, in koliko lažje bi potem agitiral za ubeglega sodruga Gostinčarja, tudi bi ga vsi spoštovali, tako se pa vsak dela iz njega norca, da še četrt vina ne more v miru piti. Ja Pepček če te je celo vsak delavec in kmetič spregledal, je pa vendar malo nerodno kaj? No potolaži se. Ako v pondeljek na shodu ni celo predsednik hotel dati tvoje resolucije na glasovanje, ker je vedel, da bi med lastnimi pristaši naletel na odpor, se moraš pa za enkrat zadovoljiti s spoznanjem, da so tebe toliko bolj spregledali in spoznali. Slušaj torej dober svet, molči in ne laži o ljudeh ki Te daleč nadkri-ljujejo v delu za druge in plemenitosti srca — kapito 1 DNEVNE VESTI. Saneta simplicitas! Ljubljanski škof je pisal župniku Bercetu pismo, ki smo ga objavili že včeraj in v katerem župniku Bercetu ukazuje, da mora v našem listu priobčiti neko izjavo. Pri tem je pa škof popolnoma pozabil na to, da mi priobčujemo v svojem listu le take stvari, ki jih m i h o č e m o, ne pa take, ki jih želi škof, kajti škof nima nam prav ničesar ukazovati. Sicer pa smatramo župnika Berceta za toliko možatega, da nas ne bo spravljal v položaj, da bi mu morali odkloniti od škofa na njem izsiljeno izjavo, kajti župniku Bercetu ni treba po naših mislih prav nič obžalovati. Škof Jeglič se na vsak način prokleto moti, če misli, da bo v naš list prišla kaka izjava samo zato, ker jo on želi. Velikansko razburjenje se je razširilo po celem Trnovem in po Ljubljani, ko se je zvedelo, da namerava škof prisiliti župnika Vrhovnika, da bi prosil za upokojitev. Vse prebivalstvo je ene misli: da se to ne sme zgoditi, pa naj bo, kar hoče; magari če škof vse Ljubljančane izobči iz cerkve. Cel dan so oblegale gruče ljudi trnovsko župnišče. Ogorčenje proti škofu je nepopisno! Zakaj bi rad škof odstranil župnika Vrhovnika ? Znano je, da ima Ljubljana patronat nad trnovsko faro, to se pravi, ona ima odločno besedo pri nastavljanju trnovskega župnika in škof ne more v Trnovo za župnika postaviti nobenega moža proti volji 'Ljubljane. Zdaj, ko pa nimamo v Ljubljani še občinskega sveta konstituiranega, bi se škofu utegnilo posrečiti, da bi Trnovčanom vrinil za župnika kakega klerikalnega petelina po svoji volji. Kajti Laschan bi se temu prav nič ne upiral, medtem ko bi napredna večina občinskega sveta čisto gotovo ne pustila v trnovsko župnišče kakega klerikalnega zdražbarja. V tem grmu tiči zajec! Še eno pismo. Za vpokojenim župnikom Bercetom in trnovskim župnikom Vrhovnikom, je prišel na vrsto še vpokojeni župnik Škerjanc, katerem pa je škof čisto enostavno kar prepovedal nadaljno branje maš. Bog živi našega Toneta še mnoga leta. Zentralkassa der landvlrtschaft-lichen Genossenschaften fur Karnten v Celovcu v konkurzu. Česar se je bilo že dolgo bati se je zgodilo. V sredo ob pol 6 uri zvečer je napovedala centralna blagajna koroških gospodarskih zadrug konkurz. K temu so jo prisilili nemški nacijonalci, katerim gre huda ža državnozborske volitve in kateri hočejo ta konkurz izrabiti v svoje strankarske namene. Sicer se zatrjuje, da je tako daleč preskrbljeno, da pri tem zavodu včlanjene zadruge ne bodo trpele nobene škode, veendar je pa to popolnoma neverjetno, ker za ta slučaj bi ne bilo treba konkurza. Slovenskih posojilnic bilo je le nekaj pri centralni blagajni včlanjenih, mogoče samo tri. Ta polom je občuten udarec za celo Koroško, katera je itak že v slabih gospodarskih razmerah. Okrajni šolski nadzorniki se letos pritožujejo, da so ljudske šole več-razrednice po deželi grozno zanemarjene in uspehi nezadovoljivi, ker se učiteljstvo (Slomškarji!!) brigajo le bolj za politiko, karte in — čukarsko telovadbo v — Marijinih družbah. Verjamemo ! Saj klerikalnim kričačem od dr. Šušteršiča do Štefeta itak ni nič na dobrem uspehu v šoli. Čem bolj ostane kmetski otrok zabit in neveden, tem lažje bo duhovščina — odrašene-ga kmeta za nos vodila in odirala za svoj — nebeški raj na tej zemlji! Volilni shod v Spodnji Slški priredi danes, dne lo- junija zvečer ob 8. uri zvečer državnozborski kandidat g. Tribuč v salonu pri Kankertu. Zavedni Šiškarji vsi na shod. Pokažimo, da je Šiška še vedno narodna. Shod volilcev v skladovnem o-kraju Kamnik—Brdo se vrši dne 11. junija ob 11. uri dop. v dvorani »Društvenega doma“ v Kamniku. Na shodu bo govoril državnozborski kandidat dr. Ivan Tavčar. Volilci, če vam je mar blagor domovine, udeležite se tega shoda do zadnjega moža, kajti s tem zbrišete madež nazadnjaštva, ki se pripisujejo kamniškemu političnemu o-kraju. Na naslov mestne plinarne. Po Resljevi in drugih cestah so pobiti v svetilkah cilindri, drugod nekatere svetilke sploh ne gore ali pa komaj na pol. Izgovora tu ni nobenega, ker leži krivda v administraciji in tehničnem osobju. Zatorej pričakujemo takoj ureditve teh pomankljivosti; če so cevi slabe in stare, naj se nadomeste z novimi, če dobiva ravnateljstvo 6000 K kot plačo, mora denar biti tudi za tehnične potrebščine! Na novi petrazredni deški ljudski šoli v Prulah je razpisano mesto nadučitelja — voditelja. Klerikalci preže kot lačne hijene na boljša učna mesta ljudskih šol in priznavajo da je tudi to učiteljsko mesto (a la Jeglič na Cojzovi cesti) — važno. Zato bodo šli v boj za kakega Slomškarja čeprav kako nesposobno menžo (kakšna je na pr. na Vrtači!) Mestni in deželni šolski svet naj gledata v prvi vrsti na sposobnost in službena leta, ker politično prepričanje nima s kvalifikacijo ničesar opraviti! Prijatelje športa opozarjamo, da je začel izhajati nov list »Českž špor- tovni korrespondence“, ki bo izhajal v negotovih obrokih v češkem, nemškem ev. tudi francoskem in angleškem jeziku. Urednik je dr. Prachensk^, administrator J. V. Kaufmann. List se pošilja vsakemu brezplačno. List ima namen tujino prav informirati o češkem oziroma slovanskem športu in pojasnjevati važna sporna vprašanja ki jih pogosto izrabljajo Nemci za bojkot na polju športa. Prva številka prinaša članka: Razmerje med Unijo (U. 1. A. F.) in Federacijo (F. I. F. A.) in Zakaj ne morejo Čehi vstopiti v avstrijski Fussball-Verband. Oba članka sta nemška. Umrl je včeraj v deželni bolnišnici občeznani slikar - portretist gosp. Karol Kramaršič. — N. v. m. p. »Sokol 1“ priredi v kroju z odsekom Moste v nedeljo 11. t. m. popoldan pešizlet skozi Štepanjo vas, Dobrunje v Vevče in nazaj skozi Slape, Studenec, Moste v Ljualjano. Korakanje spremlja trobentaški zbor. U-deleženci se zbirajo ob pol 2 pop. na Ledini pri I. mestni deški šoli. Odhod točno ob 2. V Vevčah odmor pri br. A. Kuharjn. Izlet je pomenljiv, udeležite se ga bratje polnoštevilno ! Člani »Sokola 11“ bratsko — dobro došli. Priporočamo p? se za udeležbo tudi cenjenemu občinstvu, ki je naklonjeno sokolstvu. Na zdar! Slov. del. pevsko društvo »Slavec" v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 11. junija 1911. leta veliki semenj v Šiški in sicer na vrtu, v gozdu in notranjih prostorih nove restavracije na »Za j če vem razgledu“ v Spod. Šiški. Sodelujejo: društveni pevski zbor, popolna »Slovenska Filharmonija" in kmetska godba. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 50 vinarjev, čč. društveniki in otroci do 10 let prosti. Velikanski daljnogled In zrakoplov. Gosp.^ Dragotin Jurman izprašani optik v Šelenburgovi ulici, je oskrbel za semenj ki se vrši v nedeljo dne 11. t. m. v Šiški na Zajčevem razgledu velikanski daljnogled, ki poveča 96 krat in bode sejmarjem in obiskovalcem semnja ves čas na razpolago. Ker je avijatik Lettis tako grozno potegnil Ljubljančane s svojim poletom, se je prijavil Lord Inemces iz Londona, da se dvigne v nedeljo naravnost iz semnja v velikanskem zrakoplovu s krmilom, ki bode obkrožil Šiško in Ljubljano in se zopet spusti med sejmarje. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ima uradne ure ob sobotah in dneh pred prazniki od 8. dopoldne do 1. popoldne. Druge dneve izvzemši nedelj in praznikov pa od 8.—12. dop. in od 3.-4. popoldne. Vsem oskrbovalcem nabiralnikov In podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda. Družbina pisarna vodi o prispevkih iz nabiralnikov posebno knjigo. Tam se zapisujejo vsi zneski vsakega nabiralnika. V knjigi je upisano mnogo nabiralnikov, ki niso še poslali nobenega zneska, ali pa v teku par let tako majhen znesek, da ne kaže, da bi se nabiralnik pustil še Mm* LISTEK. MlCHEL ZfcVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. — Ne poročim se z Altierijem, ker sem zaročenka Rolandova. Ker pa ne morem biti njegova, se poročim s smrtjo! Da, to bi bila morala misliti in zaklicati ter se zabosti ob 2nožju oltarja čistih devic, devic, ki znajo ljubiti s pravo ljubeznijo. Tu je treba, da povdarimo: vsebina te ljubezenske tožbe ni Izmišljotina pisatelja naše povesti: našel jo je v dolgem pismu, j1 ga je pisala Leonora nekoliko pozneje in ki tvori nekakšno 2Poved njene ljubezni. . Takšne so bile torej vidne oblike, ki si jih je izbral njen . °**n. In ta zločin, ki je obstojal v dvomu in v zanikanju lju-ezni, je trajal šest let — do minute, ki jo je oslepila z bleskom nePobitne resnice. Roland ni bil mrtev. Roland ni bežal iz Benetek. Roland je ostal šest let v podzemeljski temnici. Ona, zločinka — za nas pa uboga mučenica! — je zakrivila *|ajhujšo nezvestobo in je na vekomaj oskrunila čistost svoje ‘Jubezni s tem, da je sprejela nase madež takega zakona. Zaman je ohranila s poslednjim in skrajnim naporom zvestobe neomadeževano čistost svojega telesa; zaman je položila »ned sebe in med moža, ki ga je bila sprejela za svojega soproga, •cprekoračljivo mejo: njena nesreča zato ni bila manjša, njen sfch ne odpustljivejši. t 1,1 to si je moral misliti tudi Roland, ker je bil pri tistem mrzel m svideniu na 01ivo*skem otoku tako nem, tako ledeno niB^^esa ona ni storila, da bi mu dala občutiti, da je še zmerom Njegova zves‘3 ljubljenka! Ublekla je bila obleko, ki jo je nosila kot dekle. biv«P * njunega srečanja je bila izbrala staro cedro, ki je čase pričevala njunemu oboževanju drug drugega. Izbrala je uro, ob kateri so se takrat njiju roke stiskale bolj tesno in goreče nego podnevi. In vse to zaman! Roland je ostal nepotolažljiv. In prav je imel: on je ostal zvest, dočim se je ona izneverila . . . izneverila se mu je pred Svčtom Desetorice, izneverila pred njegovo materjo, izneverila pred oltarjem 1 Torej je bilo vse končano 1 Zadnji poizkus se je klaverno ponesrečil, ločitev na vekomaj je bila nepreprečljiva: nikdar več ne bo videla Rolanda, njen nežni in ponosni pogled se ne bo nikdar več srečal s pogledom ljubljenega moža . . . Kaj zdaj? To je bilo slovo od ljubezni, slovo od življenja. Edino zavetje se ji je še odpiralo v naročju rešiteljice smrti. Takšne so bile Leonorine misli v tisti obupni uri, ko ji je delirij ponehal in se je življenje zopet jelo oglašati v njeni močni naturi. In ko je ležala tako strta v nad in je še krčeviteje zapirala klicati večno noč, je nenadoma dveh glasov v najbližji bližini. Kdo je neki govoril? Prisluhnila je in se zdaj prvikrat, odkar je mogla zopet misliti, začudila, da leži tu v svoji postelji. Mahoma se je spomnila, da se je zgrudila sredi sobe. Gotovo so jo služabnice slekle in spravile v posteljo. Toda koliko časa je poteklo od tistih dob? Ena ura? En dan? Prisluhnila je. Glasova sta se razgovarjala tiho, toda zelo razločno. Bila nista ženska, kakor je menilo v prvem trenotku: sta moška glasova. Spoznala ju je takoj. Le z naporom vseh moči, ki so ji bile še ostale, se je mogla premagati, da se ni ganila in je zadržala grozo, ki je hotela izbruhniti na njenih ustnicah. Glasova, ki jih je spoznala, sta bila glasova Altierija in Dandola — moža in očeta! . . . Kaj počenjata tu, v njeni sobi? . . . uničevanju vseh svojih upov in oči, kakor da hoče hitreje pri-udarilo na njeno uho mrmranje bila Za hip je mislila, da jo imata že za mrtvo. Krčevito je napela mišice, braneča sama sebi,, da ne bi vstala, zakričala in jih pregnala . . . Prisluhnila je . . . — To traja že pet dni! ... je dejal Altieri. Pet dni smrtnega strahu in peklenske tesnobe . . . — Torej je govorila! je povzel Dandolo. — Govorila je . . . in bo še govorila . . . kakor hitro se ji vrne delirij, govori dolgo in široko o zaroti in izgovarja imena . . . — Moje ime! je dahnil Dandolo. — Ne! Vsa druga imena, samo vašega ne. Kako minuto sta obadva molčala. Leonora je začula, hripav vzdihljaj. Prišel je iz prs njenega očeta, ki je stal poleg nje ter si je globoko oddahnil, ko se je začutil varnega. Leonori se je razjasnilo vse! Spoznala je, da se ji je bledlo, da je v deliriju povedala vse, kar je vedela, in da se je Altieri naselil pri njej, da jo nadzoruje! . . . In zdaj je bil povabil Dandola, očeta svoje umirajoče žene, nedvomno z namenom, da storita kdovekak strašen sklep . . . — Mogoče ne ve, je menil Altieri, da ste izmed naših; mogoče pa ji ostaja celo v deliriju še misel, da noče ovaditi vas, svojega očeta . . . — Vse govori, pravite ... vse, samo mojega imena ne pove I — Vse, samo tega ne! — Toda, če bi jo kdo slišal... oh, če bi jo kdo slišal!... — Neizogiben pogin preti tudi vam, ako nam pridejo na sled! Zopet je nastopil molk. Leonora je čutila, da trepečeta obadva moža, ki stojita ob njeni postelji. Držala se je otrplo, kakor mrlič, ter skušala sopsti enakomerneje. Altieri je povzel: — Delirij jo napada zvečer in ponoči; zdaj pa spi mirno... Oh, te noči! . . . ___________________________________ (Dalje.) nadalje v takem lokalu. Družbina pisarna je pričela vse one oskrbovatelje nedelavnih nabiralnikov opozarjati, da iste vrnejo, da se odpošljejo na tak kraj, kjer bodo družbi v korist delovali. Zgodi se lahko, da bo, ali je že bil kak nabiralnik tirjan, če tudi je dal že dokaj prispevkov. Pripetiti' se pa zna to le v takem slučaju, kjer se ni sporočilo, da je bil poslani znesek nabran v tem in tem nabiralniku. Če bi se to kje prigodilo, riaj se to ne šteje v zlo družbini pisarni, temveč pripiše naj se pogrešek onemu, ki ni sporočil, kje je poslani znesek nabral. Pisarna želi imeti povsod jasnost in točnost. V par mesecih bo dobil vsak nabiralnik vpisno tablico, kamor bodo oskrbovatelji istih vpisavali čas, kedaj so ga odprli in koliko so v njem prejeli, ter kedaj so denar odposlali. Toliko v uvaževanje. Ustanovni občni zbor Slovenskega nogometnega društva »Ilirija* se je vršil sinoči »pri Roži". Udeležba je bila mnogoštevilna. Sprejela so se pravila, z izpremembo, da se društvo ne imenuje »Šparta* ampak »Ilirija". Barva zeleno-bela. Izvolil se je odbor. Za predsednika je bil izvoljen g. Kandare, za podpredsednika g. Rohrmann. Vstopnina je 2 K članarina 2 K podporni člani 10 K ustanovni 50 K. Društvo obeta kar najlepši razvoj. Klub ljubljanskih diletantov priredi danes v soboto v areni »Narodnega doma" enodejanko Zofke-Kveder Jelovškove: »Pijanec*. Od pol lOmre naprej ples. Prosimo, udeležite se' te prireditve polnoštevilno! O. BERNATOVIČ Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. »Slovenske Filharmonije" oddelek koncertira danes v restavraciji »Pri Rimljanu" (Val. Mrak), na Rimski cesti št. 4. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta. Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker re res najboljša. Glavna posojilnica pred poroto. Četrti dan razprave. Začetek nadaljevalne razprave ob 9'30 dopoldne. To pot je v klopeh poslušalcev veliko sedežev praznih. Kot prva priča se zasliši ravnatelj Kreditne banke, VI. Pečanka in izpove o zvezi Kreditne banke z »Glavno*. Zavoda sta si bila od I. 1902 v zvezi. V pomanjkanje trgovskih menjic je Kreditna banka od »Glavne* sprejemala tudi portfeljne menjice v eskompt. Istotako sta si bila zavoda tudi z lombardom v zvezi. Ko »Glavna" ni mogla svoje obveznosti urediti in je banka odklonila nove prolon-gacaje, so na protest banke zadevo tako uredili, da je Zadružna zveza v Celju nakazala banki 20.000 K. Dne 16. decembra zapadle menjice pa so se eksekulivnim potom vknjižile pri vseh članih upravnega sveta. Banka ima terjati 60.000 K, katera vsota pa je vknjižena. Nadsvetnik Višnikar izpove o stanju za časa poslovanja likvidacijskega odbora. Brez prave varnosti so se dajala velika posojila, nastopile so tudi nesrečne špekulacije. Člani so se neredno vpisavali. Vpisanih je okrog 800 članov, v resnici pa jih bo le 500. Dolg se danes ne da določiti,: Manjših deležev po 5 K bo 1000. Če dolg znaša 2 milijona, tedaj pride tak delež po 2000 K. — Pri seji, v kateri se je sklepalo o asana-ciji, je Bradaška z neko trdno odločnostjo zahteval napoved konkurza. Priča je temu ugovarjal, ker je treba popreje še druge važnejše točke rešiti, predvsem pa sestaviti pravilno bilanco. PavŠlar n. pr. jo trdil, da bo ves dolg (že nad 2 milijon) poplačan, Zato je tudi prosil, da ga odvežemo od dolžnosti deležev. To je zvezano s pravnim vprašanjem, ki se ne da tako hitro rešiti. O rentabiliteti njegovih vodnih sil še nismo gotovi. (Našteva še druge terjatve Lavrenčič, dr. Hudnik, Mauer, Turk, Meglič.) Brez PavŠlarjevega dolga bi tedaj znašal dolg »Glavne" 1,200.000 K. Bradaška je tako silil v kon-kurz, da je to na pričo napravilo utis, da hoče preprečiti asa-nacijo. Po mnenju priče za konkurz ni bilo neposrednega povoda in da bi se dalo izogniti konkurza. Dr. Hudnik vpraša pričo, če je prišel na sled kaki nepoštenosti od njegove (dr. Hudnikove) strani. Dr. Neuperger protestira proti takim •■•'.ra rnjem, i.ji. Novak ugovarja protestu. »Zakaj se drž. pravdnik tako krčevito brani takih vprašanj?" Sodni dvor sklepa o tem in vprašanje odkloni. Na vprašanje dr. Novaka, če si je dr. Hudnik kaj denarja prihranil, odgovori priča, da ne ve. To pa ve, da je dr. Hudnik najemnino od dunajskih hiš pobral ter jo v posojilnici naložil. Megličevo gospodarstvo. Priča VI. Vršeč, trgovski korespon-dent pripoveduje, kako je, ko je bil še pri Megliču sestavljal bilanco, ki je izkazala 150.000 K pasiva. Ko je šel od Megliča stran je to zaupno povedal Roglju. Rogelj: Meglič mi je rekel, da Vršeč tako okrog govori le iz maščevanja, ker ga je odslovil iz službe. Rogelj, da je bil prepričan, da Meglič z ozirom na odprte terjatve ni pasiven. Na vprašanje dr. Neupergerja, kaj se je Megličev pastork Tomc hvalil, odgovori priča, da je Tomc rekel: Mi imamo »Glavno" v rokah, če mi zapremo, bo tudi »Glavna" šla. V istem smislu izpove tudi priča Stanislav Udovec, knjigovodja, ki je bil takrat tudi pri Megliču. Ko je Udovec Megliča opozoril, da je 200 tisoč K pasiva, je Meglič kar rdeč postal. Prečitane izpovedbe žene Megliča ter pastorka Tomca zanikujejo izpovedbe teh prič. Nadaljna priča Janko Traun pove, da je imel 80.000 K dolga pri »Glavni", da pa je ta dolg s tem pokril, da je dr. Hudniku izročil svoje terjatve. Dr. Hudnik izjavi, da je od teh terjatev že izterjal 6000 K. druge se pa še sedaj izterjujejo. Nova huda obtožba. Priča Robert Polak priseže po hebrejski šegi, govori pa slovensko. Pripoveduje o že znanih stvareh ob priliki smrti Vršeča. Ravnihar vpraša pričo, če ve o Roglju kaj nepoštenega. Priča pravi, da ne. Dr. Novak ponovi isto vprašanje glede svojega klijenta dr. Hudnika. Priča zopet odgovori da ne. Dr. Neuperger protestira proti vprašanju in ko dr. Novak ugovarja, da dosedaj razprava še ni .dognala kakih nepoštenosti, dr. Neuperger razburjen zakliče: »Pa mi smo jih spravili na dan!" Dr. Hudnik: »Jaz nisem zakrivil nobenega nepoštene-gadejanja!" Dr. Neuperger: »Jaz j i h b o m pa še dokazal." Naslednja priča Anton Vadnal pripoveduje, kako je moral svojo vlodo s posredovanjem policije dvigniti pri »Glavni". Vprašan, če je Rogelj bil tisti, ki mu ni hotel izplačati, priča pogleda Roglja ter pravi: Ta je bil, pa je bil tistokrat bolj močan. (Veselost.) Rogelj pojasni celo zadevo in pravi, da bi bil Vadnal tudi brez policije opravil, ravno takrat je bil pri »Glavni" velik naval. Pavšler in njegove vodne sile. Pavšler se zapriseže. Izpove zadevo njegovih načrtov in glede koncesije ugotovi, da je od ministrstva dobil zatrdilo, da se na njegovo ime se glaseča koncesija v slučaju prodaje vodnih sil prenese tudi na kupca. Potem pojasnuje njegov načrt v Zbeljah, kjer ima tudi dežela svoje načrte in je na poziv dr. Lampeta on sam šel tja nakupovat mline za deželne projekte. — Glede vrednosti njegovih vodnih sil, pravi priča, da so jih vnanji izvedenci ocenili na 2 milijona 14.000 K. Predsednik: Ali Vas je dr. Hudnik kdaj terjal ? — Priča ; Da, večkrat! — Kako pa je s tisto Vašo izjavo glede provizije dr. Hudniku ? Priča: Dr. Hudnik mi je rekel, da ker jaz toliko denarja potrebujem in me »Glavna" toliko časa čaka, bo treba plačati nekaj provizije. Podpisal sem prostovoljno dotično izjavo. (Predsednik prečita njegovo izpoved v preiskavi. Dr. Neuperger opozarja, da ta prvotna izjava ne soglaša z današnjo izpovedbo.) Glede Joštove provizije, pripisane na Pavšlerjev konto, priča izpove, da je o tem še le sedaj zvedel, ker vpo-slanega mu računa ni pogledal. Tistih 3000 K pa odobri. Kar se tiče njegove, dr. Hudniku dovoljene provizije, pa prizna, da sc take provizije zahtevajo tudi od drugih denarnih zavodov. Provizijo je prvotno namenil le osebno dr. Hudniku, ta pa je to odklonil, nakar je bil prepričan, da provizija pride v dobro »Glavni*. Zadevo vloge hranilnice v Kranju na »Glavno* pojasni priča tako, da ga je Rogelj nekoč prosil, če je mogoče da hranilnica kak večji znesek naloži pri »Glavni*. PavŠlar je v tem smislu predlagal, ker je Rogelj tudi rekel da bo denar dobro naložen in da ga zavod drugi mesec že lahko nazaj dobi. Zatrdilo deželnega glavarja. Dr. Novak: G. priča, Vi ste od »Glavne" dobili toliko posojila na Vaše vodne sile, ali ste dr. Hudniku kedaj dali kako zatrdilo, da imate za vresničenje projektov kako trdno podlago? PavŠlar: Da, to zatrdilo sem dr. Hudniku dal in sicer na gotovi podlagi. Namreč, dne 11. junija 1909 sem se v tej zadevi zglasil pri gg. deželnem glavarju in dr. Lampetu. Po obrazložitvi mojih projektov v tej zadevi, mi je deželni glavar v roke segel in obljubil za moje projekte 1 milijon 600.000 K. I n sicersemi 1 milijon takoj izplača, glede 600 000 K p a b o deželni odbor sklepal v k a-terihobrokih se ta ostanek izplača. Predno pa se je to sklenilo, so odpoklicali dr. Lampeta vun, tako da sva bila z deželnim glavarjem sama. Še tisti večer sem o tem poročal svoji ženi, ki je bila v Portore, dotično pismo imam tukaj. Lani pa je deželni odbor zahteval naj predložim tozadevno pismeno — pogodbo tekom 48 ur. Mene ni bilo doma, pa takoj ko sem to prejel, sem se odzval. To je bilo 7. oktobra. Reklo se mi je, da se mora ta zadeva še pred deželni zbor spraviti, potem pa takoj dobim denar. Takrat so si bile stranke v nasprotju in ne vem, ali se je deželni odbor vstrašil opozicije, ali kaj. Začel se je sam zanimati za vodne sile. (Nato opisuje že prej omenjeni projekt Zbilje h kateremu ga je dr. Lampe brzojavno pozval. Ta projekt Zbilje je v ozki zvezi z drugimi Pavšlarjevimi projekti, tako, da če si dežela ta projekt osvoji, trpe Pavšlarjevi ostali projekti.) Potem nadaljuje: Neki visok uradnik deželnega odbora se je proti osebi izrazil: Čemu bi mi zdaj PavŠlar j e v e vodne sile tako drago plačali. Počakajmo raje, PavŠlar boitakkmalo vkonkurzu tedaj jih bomo dobili zastonj! — Če je torej kdo mogel biti uverjen o vresničenju takih projektov, in sicer po obljubi deželnega glavarja in dr. Lampeta, ki sta obljubila, dabodežela moje projekte kupila, sem bil to gotovo jaz! Dr. Novak: Ste to povedali dr. Hudniku? PavŠlar: Le nekoliko! Dr. Novak: Ali bi bili te projekte kam drugam prodali? Pavšiar: Že desetkrat lahko. PavŠlar vprašan, zakaj ni prodal, odgovori, da je hotel, da ostane načrt, za katerega je vse žrtvoval, v domačih rokah. Našel sem pa povsod ovire. Vlada me je kot žogo metala sem-tertja! Dr. Oblak bi rad vedel, kam je Pavšiar ves denar dejal, ker dvomi, da bi ga bil vsega porabil za vodne sile. Pavšiar odgovarja, da je ves denar porabil le za te projekte. Dr. Neuperger: Vi Pavšiar! Vi tukaj napadate deželni odbor in vlado, glejte da se bomo še kje drugje videli! (Dr. Hudnik seže vmes. Dr. Neuperger mu energično zakliče): »Vi pa nimate prav nič govoriti, Vi sedite!" (Proti Pavšlarju): Vi ste priznali, da ste za žito veliko izgubil, da je vse šlo le za te projekte. Zadnjič ste bili proti proviziji, zdaj je pa vse dobro. Zagovorniki ugovarjajo. Predsed nik jih resno opozarja, da ne motijo drž. pravdnika, sicer jih kaznuje. In sedaj pride na vrsto v graj ščini Thal in v celi aferi »Glavna" usodepolna priča Alojzij Lavrenčič, ki pa se ne zapriseže. Predsednik: Kje ste poslovodja? Priča: Pri tvrdki M. Lavrenčič. Predsednik: Kdo je to? Priča: Moja žena. Predsednik določi odmor. Po odmoru se prične zaslišanje. Priča pripoveduje, da je leta 1904 ko je imel v Ljubljani trgovino, prišel k dr Hudniku, če mu Glavna dovoli kredit. Dr. Hudnik mu je dovolil 30000 K kredita. On si je nakupil več blaga deželnih produktov, ki jih je nameraval prihodnje leto dobro spraviti v denar. Skladišče je bilo polno, kupčija dobro vpeljana. Medtem pa se je pojavil načrt graščine Thal. Priči se je ponudilo, da vstopi v konsorcij. On se je branil, ker ni nič imel, pa tudi sposoben ni bil za lesnega trgovca. Mauer pa je dejal, da bo že on kot veščak vodil lesno kupčijo. Ker je pa moral trgovino v Ljubljani zanemariti, je zahteval 10.000 K letne plače. Pogodili so se in Lavrenčič je postal 3. družabnik konsorcija Thal. Naenkrat pa ui'.: Dimice!j poroča, da je v ljubljanski trgovini 120000 K primankljaja in da je vse izgubljeno. To je dr. Hudniku povedal. »Nesramna laž" je torej, da me je dr. Hudniu vzel v lcom-panijo le v svrho pokritja dolga iz ljubljanske trgovine. Priča trči, da je njegovo ime kot revizor v ra 'inskih zaključkih »Glavne" falzificirano. Rogelj ugovarja, da podpis v izv. miku obstoji. V daljšem z drastičnimi opazkami opremljenem navajanju priča zavrača očitke glede slabega gospodarstva. Ort je delal kot živina, ne kot človek. Denarja ni dobil, še iz svoje ljubljanske trgovine je žrtvoval 3.500 K. — Dr. Hudniku je predložil svoj račun v znesku 21.518 K ki se je pozneje popravil na 19.518 K, odobril se pa ni. Zahteval je razdružitev, poleg odobritve računa tudi 10 000 K odstopnine. — Da je les prodajal na svoj račun, pa je prišlo tako: Dr. Hudnik mu je nekoč pisal, da je on sam osebno odgovoren za škodo pri kupčiji lesa. Obenem je zahteval denar. Priča je sklenil več kupčij, zahteval naplačnino, ki jo je poslal »Glavni". Ker pa so graške oblasti ši kanirale zaradi izsekanja lesa in se je bilo bati, da se izsekavanje ustavi, on pa je napravil več zaključkov, se je s tem zavaroval (priča pravi, da je to »Fersendeckung") na ta način, da je on sam kupil 10 vagonov lesa, od katerih je dal 3 na račun konsorcija, 7 pa je sam prodal. — O komisiji, o kateri je zadnjič Maček poročal, priča izjavi, da je bila pijana in ni ničesar napravila. Zanj je bila ta komisija povod odslovitve. Dr. Hudnik je rekel: Ti boš 6000 K dobil, na kar mu je priča odgovoril: Na Tvoje besede ne dam nič, si me že večkrat obrnažil. Kljub temu, da je bil družabnik, je bil odslovljen od »Glavne" vsled sklepa upravnega sveta. Priča očita Putrichu, da je kupoval les ter ga prodajal, a za kašno ceno? Konec dopoldanske razprave. Ob 1. nri popoldne predsednik prekine razpravo. Ker je priča Lavrenčič se obtežilno izražal za soobtoženca Mačka in Putricha, predlaga dr. Novak, da se priči popoldne zaslišita. Predlogu se ugodi. Popoldanska razprava. Ob 4'20 popoldne se je razprava nadaljevala. Na zatožnih stoleh sedita tudi Maček in Putrich. Dvorana je to pot do zadnjega sedeža polna. Lav-renčičevo pričevanje je zbudilo po celem mestu zanimanje. Prvi se zasliši Maček, da opraviči napad na pijano komisijo. V graščini Thal Maček izpove, da je komisija prenočila v Gradcu, drugo jutro so se napotili na lice mesta, za-jutrkovali so le kavo. Došli v Juden-dorf, jih sreča neki rojak, ki jih je zato ogovoril, ker so v nemškem okraju slovenski govorili. V domnevj, da gredo v Thal, jim je rekel: »Če bo tista graščina imela tega Lavrenčiča, bo vse šlo, ta človek je en falot." Prišli smo do graščine, vse pregledali, videli vse v neredu. Predsednik: Torej ni res, da bi bili pijani? Maček: Jaz za svojo osebo še v Ljubljani nisem pijan, takrat pa še manj. Predsednik: Lavrenčič pravi, da ste v pijanosti dvakrat toliko videli. Maček: Seveda za Lavrenčiča bi bilo to dobro. (Splošna veselost.) Res je, da smo prišli k Lavrenčiču ter tam nekaj pili, pa to je bilo moje vino, ki smo ga seboj prinesli. Rekel sem Lavrenčiču: G. Lavrenčič, to je prav Dolenjec, ampak malo kisel je za vas. Isto potrjuje tudi Putrich, ki je bil takrat v tej komisiji. Putrich nadalje tiidi pojasni očitek, da bi bil naročil 2 vagona lesa po 42 na njegov račun, dočim je bil les skoro polovico več vreden. Maček še pristavi, da je oskrbnik rekel, da je Lavrenčič les rezal in prodajal, kam se je pošiljal, se ne ve. Od Lavrenčiča so zahtevali knjige, pa ni imel nobenih knjig. Lavrenčič pravi, da to ni res. Dr. Novaku se čudno zdi, da če je bil Lavrenčič res tako zaposlen, kot on trdi, da je moral delati kot živina, ne kot človek, kako je potem mogel voditi obenem tudi svojo tako obširno trgovino v Arnožu (Ehrenhausen). Dr. Neupergerju pa se v prid Lavrenčiču čudno zdi, kako so se porabile tako visoke vsote, kot jih je »Glavna* pošiljala v Thal. Poslala je tja 1,151.412 K. Kam so Izginile menjice? Naslednja priča Andrej Mauer, se ne zapriseže. Glede liste pijane komi sije priča soglaša z izpovedbo Mačka. Porotnik Pavšek vpraša pričo, kaj je s tistimi menjicami, ki so mu izginile. To v javnosti že znano vprašanje je vzbudilo splošno senzacijo. Iz dotičnih izpovedb posnamemo sledeče: Mauer je »Glavni" dolgoval večji znesek. Knific se je radi tega peljal v Gradec k Mauerju ter mu predložil 6 menjic za znesek 60 000 K v podpis. Knific je podpisane menjice izročil dr. Hudniku. Cez kakih 5 mesecev pa Mauer Knificu piše, da so menjice izginile. Knific je šel s tem pismom k šefu, ter ga vprašal, kaj je s tem. Dr. Hudnik pa je odgovoril, to je že v redu, poslal sem jih Lavrenčiču. Cez nekaj časa pa Mauer Knificu zopet piše glede teh menjic, )a že preti, da bo stvar ovadil. Knific e zopet šel k šefu in isti mu je zo-)et rekel, da je stvar že davno ure- jena. Ker je Widmayer baje videl te menjice je zadeva prišla pred sodišče, kjer pa je Mauer moral priznati, da je njegov očitek, da je Lavrenčič te menjice vzel iz zaprte miznice ne-osnovan. (Dotični preklic je bil svoj-čas tudi v ».Jutru".) Dr. Neuperger: Kje so torej menjice ? Lavrenčič: Vprašajte dr. Hudnika! Najhujši sovražnik. Dr. Novak prečita Lavrenčičevo pismo na naslov dr. Hudnika. Zadnji odstavek se glasi: Za to me smatraj za najhujšega sovražnika, dokaz za to boš dobil! Zavrnjen državni pravdnik. Dr. Hudnik se zglasi k neki iz* povedi, dr. Neuperger Jzopet ugovarja, tedaj predsednik dr. Neupergerja zavrne rekoč: »Prosim g. drž. pravdnik, kdo ima za govoriti, to imam le jaz pravico določiti!" Izvedenca za Pavšlarjeve vodne sile. Izvedenec Pelc izpove nemško, dr. Novak in porotniki zahtevajo, da izvedenec govori slovenski. Izvedenec se opraviči glede tehničnih izrazov in izpove nemško. Za njim izpove slovensko ing. Orel. (Poročilo radi pomanjkanja prostora odložimo.) Izvedenec o knjigovodstvu pri »Glavni*. Po odmoru 15 minut se prečita poročilo izvida o knjigovodstvu. Na to se pozoveta dr. Lavš in dr. Škrbinec, da kot izvedenca o bančnem in poso-jilniškem knjigovodstvu podasta svoje mnenje o knjigovodstvu pri »Glavni". Dr. Lavš izpove v daljšem temeljitem izvidu kaj in kako je našel knjige in bilance. Njegovo mnenje posebno glede bilanc v bistvu soglaša z mnenjem drž. pravdnika. Škrbinec se strinja z izvidom dr. Lavša. Nato sledi čitanje izpovedb nezaslišanih prič. V soglasju zagovorništva in drž. pravdništva se čitanje omeji le na glavne izpovedbe. Danes konec obravnave? Po mnenju predsednika je pričakovati, da bo danes — gotovo še le v pozni nočni uri — konec obravnave. Sinoči ob pol 9. prekinjena razprava se nadaljuje danes ob 9. dopoldne. * * * Naše zadružništvo. Včerajšnje rtaše poročilo o obravnavi je bilo v toliko nepopolno, da g. Trstenjak ni govoril proti slovenskemu zadružništvu, ker je znano, da so slovenske posojilnice splošno znane kot solidni zavodi, katerim se imamo Slovenci morda v prvi vrsti zahvaliti za naš gospodarski napredek, kar pri* znava tudi naše ljudstvo, pri katerem uživajo naše posojilnice navzlic polomu »Glavne" neomejeno zaupanje, kakor ga v polni meri tudi zaslužijo. Več zraka 1 V porotni dvorani je taka sopara, da se nam smilijo člani senata, porotniki, zagovorniki, publika in tudi obtoženci, ki jo morajo tudi prenašati, Okna naj bi bila odpjta, ker porotna dvorana vendar ni kuhinja, v kateri bi se kuhali — ljudje, Footbali tekme v Gorici. Za Binkošti je ljubljansko srednješolsko fottball moštvo napravilo dvadnevni izlet v Gorico, kjer je iz-vojevalo dva matcha, ko j i h rezultat je prineslo že predvčerajšnje »Jutro*. Obe tekmi sta pokazali lep napredek ljubljanskega moštva od zadnje tekme in zato prinašamo nekaj podrobnosti o teh zanimivih tekmah. Prvi dan se je vršil match med ljubljanskim in goriškim slovenskim moštvom. **" Igrišče zelo lepo, toda vsled silneg® deževja vse razmočeno. Ob strane so bile grape polne vode, ki so škodovale v prvi vrsti našemu moštvu, ki polaga veliko važnost na takozvano krilno igro, dočim se nasprotniki odlikujejo po dobrih driblerjih. lgra r. je začela ob 4. ob lahnem dežju, je igro oviral skoro cel čas. Ljubljančani sc odlikujejo po kombinacij^, Goričani pa v hitrosti. Lep napa_“je 8 minuti si naši skvarijo z °.IIStre. pozicijo, v 10 minuti so prisiljen' om ljati prvi kot, v 11 pa se G°r£Ward posreči prvi napad, njih center streli prvi gol. zei0 Žoga je bila vsled d”j?alo in spolzka, kar je igro znatno o vrhu tega niso imeli Ljubljan jega gol mena g. Dolenca, r _ Schiffrer pa tega ne doseza v g nosti z roko, temveč skuša žogo us* liati z nogo, kar se je pri tej teK ponovno izkazalo za povsem napač -K prvem golu napadajo naš n*tro. tako da sledi gonškemu ko “ gol od ljubljanske strani, katerega je ustrelila leva zveza. Vendar se Goričanom posreči v 34 minuti streliti drugi gol, takj da je bil rezultat prve polovice 2:1 v korist Gorice. Drugo polovico začno Goričani, naši jih napadejo, odvzamejo žogo, še par razburljivih momentov in Ljubljančani zabijejo v 3 minuti svoj drugi gol. Po zelo razburljivem boju naredi Gorica v 17 minuti svoj tretji gol in nadkrili tako Ljubljančane. Igra je bila sicer zanimiva do konca, vendar ;ni prinesla nobenega gola več, ker je slabi teren izmučil igralce do skrajnosti in je bila žoga vsled mokrote tako težka, da je bil vsak siguren in močen strel izključen. Izmed Ljubljančanov moramo pohvalno omeniti desnega branilca in pa srednjega krilca (načelnika), ki je kljub temu, da si je takrat spahnil roko, igral do konca in pripomogel do uspeha. Zmožnosti naših zunanjih napadalcev niso prišle do veljave, ker je voda ovirala njih igro in vsled težke žoge nista mogla dajati nobenih centrov. Tembolj pa so delali srednji trije. Med Goričani sta se odlikovala poleg srednjega napadalca, g..Lasiča najbolj branilca g. Gorjup in Čeh, g. Tono, ki je vzbujal s svojo mirno in sigurno igro splošno pozornost. Večje nesreče ni bilo, le našega desnega branilca je koncem igre prijel krč, kar pa je postalo kmalu dobro. Tekma, pri kateri je fungiral kot sodnik Ljubljančan g. R. Šlajpah, se je vršila povsem mirno in sta po tekmi prebili obe stranki par veselih ur skupaj. Merile so se tu med seboj slovenske moči in pokazalo se je, da nismo zadnji. Krasna pa je bila zmaga slovenskih moštev druzega dne. Vršili sta se dve tekmi, pri jako krasnem vremenu. Prvo je tekmovalo ljubljansko moštvo z laškim moštvom Studentesca Sportiva iz Gorice. Moč laškega moštva se lahko sklepa iz dejstva, da jih je tržaško moštvo, ki je igralo tudi v Ljubljani, nabilo samo 1:0. Lahi so vsi močnejših postav in v svojih črno belih oblekah in zavarovani z football-gamašami izgledajo precej nevarno. Igro prično naši in takoj začetkom je bilo videti, da imajo .svoj dan“. — Kombinacija krasna, igra premišljena, streli pa sigurni in močni. Temu nasprotno imajo Lahi lastnost, da lahko tolčejo žogo iz vsake pozicije, kar pa ima zopet slabe posledice, da so streli nepremišljeni. Žoga prekorači malokdaj stranske meje, igra se suče po sredi. Sprva so bili naši bolj reservi-rani, ker smo se bali driblerjev, ko so pa spoznali nasprotnike, so začeli ostro ofenzivo in kljub temu, da so prišli vsi laški napadalci branit, zabije nas srednji, ko mu je centriralo desno krilo, krasen gol. Od tega časa pride žoga malokdaj v našo polovico, tekom cele igre se posreči Lakom prodreti samo dvakrat gola, od koder sta jih hitro pregnala naša branilca, ki sta v zvezi s krilci takoj razbila vsak poskus napada. (Konec.) •**«*