229. številka. } Trst, v soboto 6. oktobra 1900. Tečaj XXV „Edinoat [ ;haja enkrat na dan. razun nedelj in praznikom ob 6. uri zvečer. Naročnin si znaša: Za celo leto........24 kron za pol leta.........32 ,, za četrt leta........ 6 - za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na n»-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. __ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo po-Bamezne številke po 6 stotink (3 nvč.): izvpn Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon S t v. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi ae računajo »oo vrstah v petitu. 'Ah večkratno naryx5ilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zalivale do mači oeiasi itd. se računajo po pogodb _ Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani (ionini se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu uglase sprejema upravniŠtvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Uredništvo in tiskarna se nabnjaLH v ulici Carintia Štv. 12. UpravniStvo. in »prejemanje inseratoT v ulici Molili piccoio Štv. .'J, II. nadfitr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. L-astnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista ,,Edinost" v Trstu Vladni epilog. u Dokaza, ki ju je oficijozus v »Pol. Corr.« na vel s triumfujočim licem o namišljeni nepristranosti vlade ozirom na stvari in dogodke v deželi Goriški, sta res klasična in bilo bi zares greh, ako bi tema dokazoma ne posvetili nekoliko pozornosti svoje. No, predno ustrežemo tej novinarski dolžnosti svoji, se moramo pobaviti nekoliko s povdarjanjem oficijozusa, da je !>il politiški pomen obiska cesarjevega še posebno akcen-tuiran s tem, da je vladarja spremljal tudi gospod ministerski predsednik Korber. Avk-tor vladnega epiloga je hotel menda povda-riti, da tako spremljanje po ministerskem predsedniku ni običajno o slavnostih, ki nimajo politiškega pomena. Navzočnost gospoda Ivorbeija naj velja torej v posebno potrdilo, da jubilejne slavnosti v Gorici niso imele le spominskega pomena, ampak tudi politiškega, ker se je prvi svetovalec krone hotel o tej priliki osebno obvestiti o politiških in gospodarskih razmerah v deželi. To da je seveda tudi storil. Stopil je v dotiko z vodilnimi osebami obeh strank. In glej : oficijozus bi zahteval že od nas, naj bomo uverjeni, da vse razmere v deželi, vsi vzroki vročim bojem mej obema narodnostima in stagnaciji v delovanju deželnega zbora leže pred gospodom Korberjem kakor odprta knjiga! Sedaj ve vse, sedaj mu je jasno in kar zaupajmo naj gospodu ministerskemu predsedniku, da nam zvari eliksir, ki ozdravi vse goriške rane, sanira razmere in dovede do dobrih razmer mej obema narodoma in njiju voditelji. Iz te čaše oficijozne opojnosti naj bi srebali mi z vso naslado in se — omamili ! Naš narod na Goriškem [pa naj se nikar ne da omamiti, kajti vladni epilog naj pripoveduje komur hoče, od nas pa naj ne zahteva prazne vere, da bi se mogel kdo v dveh dneh obvestiti o toli kompliciranih razmerah, ko so interesi v tako hudem navskrižju! In ne le interesi obeh narodnost', ampak tudi - kar še najbolj okužuje razmere — interesi klik in osebni motivi posamičnih mogotcev. Za proučevanje takih razmer in ustvarjenje zares objektivne sodbe treba časa, katerega pa ne moreta dati dva kratka slavnostna dneva, ki sta vrhu vsega posvečena — slavnostim ! Da je gospod ministerski predsednik imel kratke pogovore z možmi iz obeh tabo- PODLISTEK Zgubljeno življenje. Slika: Sla v olj u b P o d s 1 a p i n s k v. I. Pri Kočarjevih na Koritnici so imeli danes gostijo. Pri dimniku se je kadilo, da je bilo kaj. Cvrli so, da se je razširjal prijeten vonj po vsej vasi, in onim, ki so hodili mimo Kocarjeve hiše, so se kar sline cedile, ali kakor bi rekli z drugimi besedami : delala se jim je skomina. Pri Kočarjevih so res pripravljali imenitno večerjo. In kako tudi ne ! Marijana, Kočarjeva sestra, je prišla domov. Do sedaj je bivala v Trfetu in je ni bilo že več let v rodno vas. In danes je prišla po dolgih letih zopet enkrat domov, a kar je glavno, ni prišla prazna, marveč je prinesla sfe sabo za Miciko, 18-letuo Koča rje vo hčerko, lepa svileno ruto, za Koča-rico veliko zimsko ruto, in svojega brata Jakoba, to je Kočarja, seveda tudi ni pozabila.... liili so torej vsi veseli njenega prihoda in Kočarica si je prizadevala, da svoji svakinji na čast napravi imenitno večerjo. Ža- rov iu da so se v teh pogovorih tako re koč let6 omenjale tudi razmere in spori v deželi, to verujemo radi; ne verujemo pa, da bi si bil gospod Korber mogel ustvariti jasen koncept o teh razmerah. Mi smo uverjeni marveč, da se bo g. ministerski predsednik tudi v bodoče zanašal na poročila onih, ki so mu poročali dosedaj in katerih poročila so bila tajva, da je osrednja vlada delala greh za grehom, krivico za krivico ozirom na deželo Goriško. Kes obžalovati moramo -torej, da nam vladni epilog ni povedal, kaj je gospod Korber govoril voditeljem obeh strank, iz česar so isti mogli dobiti utis — kakor trd« vladino blagovestje v »Pol. Corr.« —, d a sedanja v 1 a ti a rada ustreza opravičenim narodnim željam ter da po-I laga veliko važnost na harmonično sodelovanje obeh narodnosti na gospodarskem polju ? ! Obžalovati moramo, da nam vladno blagovestje ni povedalo, na kaj je oprta nada, da so ti dnevi izdatno povspešili to sporazum -ljenje ? ! Ker nam oficijozus ni povedal tega — kajti to, da je gospod ministerski predsednik blagoizvolil govoriti s par odličnjakov z obeh strani, se nam ne vidi še epohalen čin za ustvaritev dobrih razmer —, nam tudi ne gre pa v glavo insinuvacija oficijozusova, da moramo biti hvaležni gospodu Korberju. Dolžnost hvaležnosti pride še le tedaj, ko bomo videli dejanj od strani vlade v ta namen, da razmere postanejo drugačne, — nego so. O tem pa prihodnjič. Onietiiišia razstava v Ljubljani. (Imenik razstavljavcev.) (Dalje.) Grošelj Josip, kipar v Selcih na Gorenjskem, je poslal na razstavo «Madono« v navadni običajni podobi. — Gvaiz Anton, slikar in učitelj risanja v Gorici, kaže se nam kakor portretist, žan-rist, pokrajinar, slikar cvetlic in tihožitja ter letnih časov. Njegove slike, zlasti plein-airi-stični pokrajinski prizori, u. pr. « Moti v iz Kenč«, «Jablane v cvetju* in «Motiv iz Ko-lezijepri Ljubljani*, imajo kaj prozoren, lahkoten, mehak in topel kolorit, (ločim je ospred-nji sneg na njegovih »zimskih* slikah pretežak in prejednoličen ! V slikanju snega iu po-zimskih krajinskih motivov, vedut iu panoramskih razgledov je pač jedini — Vereščagin nedosežen mojster! — klala je cel6 petelina, kar se morda do onega dne še ni bilo zgodilo pri Kočarjevih. Vaške ženice pa so si šepetale: vidiš, kaka gospa je Kočarjeva Marijana... Vidiš, vidiš, kdo bi bil si mislil... In Kočarjeva Marijana je bila res oblečena tako, da so se mogle čuditi te priproste ženice, katere navadno niso nosile (lruzega, nego krila iz kotonine. Marijana je bila res cela gospa! Prišla je domov, ne morda iz ljubezni do svojcev, ali iz ljubezni do rodnega kraja. O, nikakor ne ! Ona je prišla domov največ le radi tega, da se pokaže, kaka gospa da je, a poleg tega je imela tudi neki drugi postranski namen... Ona je bila prišla v Trst kakor služkinja in tu se je kmalo pokvarila, da je zgubila vsaki čut moralnosti in dostojnosti... Padala je nižje in nižje, dokler je ni nekega dne pokril oni glasoviti del mesta tržaškega... Nekega dne pa je zapustila oni temni del mesta iu šla je ter živela »na vero« s človekom, ki je bil kakor ona... Živela je, kakor jih živi na stotine in na tisoče družili.. Da bi laglje izhajala, sprejemala je na stanovanje in hrano tudi dekleta, ki so prihajala z dežele iskat službe in samo ob sebi Horvat Fr.. slikar v Gornji Radgoni, je poslal po otvoritvi razstave 1 portret in 1 tihožitje, po katerima se ne da še izreči sodba o njegovem ostalem umetniškem delovanju ! — J ager Ivan, arhitekt "na Dunaju, je marljiv proucevalec in nabiratelj slikovitih, pestrobojnih — slovanskih motivov, o čemer nam je lep, vzgleden dokaz v ljubljanski « Narod ni kavarni*, ki je slikana po njegovih navodilih ! Na razstavi je dal n i ogled izvirne načrte za razne knjižne platnice. — Jakopič Riliard, slikar v Ljubljani, zastopa na slovenski umetniški razstavi, re-:<.e\ bi, najmodernejšo strujo koloristiških eksperimentaeij, v katerih z nekakšno naslado skuša gigantsko-smele, predrzne vzlete! Poleg prirojenega mu čuta za žive, žare, pisane barve in njihove tajnostne spremenjave, ima krepkostasni mladenič bogat zaklad poezije v svoji duši, kateri pa, žal ! kakor marsikateri lirični pesnik, ne more dati pravega, jasno-zvonečega izraza ! Koliko milobnega, pesniškega razpoloženja (Stimmung) je n. pr. v njegovih pokrajinskih motivih, zlasti: «Po atomi solnca*, (štev. 40), «Po večernem solncu* (št. 42) « Ribnjak v mraku to opazi in čuti le s pesniškimi slutnjami navdahnjeni človek! In pa v tistem njegovem •«Veslaču* (št. 95), ali pa na «Portretu* (štev. 50), — kolik balianal opojljivih, heterogenih barv in kontrastujočih tint, odsevov in spreminjajočih se nians! Plastični hrbet, zlasti pa leva rama «Veslačeva* — kako žari v intenzivni polnolučni osvetljavi ! Ta predrzoviti, uprav provokatorični barvni naskok na naše utrujene medlosojne oči je naj privlačnejša točka vse razstave, kateri se ne more z lepa izogniti nobeden njenih obiskovalcev, kakor je tudi naš Jakopič jedini slikar, ki se je osmelil razstaviti takozvane aktove študije po živih, človeških modelih (štev. 39 in 53.) Jama Matija, slikar v Monakovem, je drugi naš impresionist, z bistrim pogledom za slikovito razmerje in vzajemno prelivanje luči in teme, osvetljave in sence. Njegove slike so več ali manje zgolj produkti takozvanih lučinih učinkov in ostro očrtanih prehodov z bliščega sijaja v polno, bojno, sočnosenčno obratno plat dotičnega predmeta ! To je kaj zgovorno izraženo v sliki «Na trgu«, (št. 140) in «Pred Souvanovim skladiščem* ! Na sličici: «Pri obedu* (štev. 139) pa se je naš Jama pokazal velenadarjenega humorističnega žanrista! Ti trije otroci, po svoji vuanjosti umevno je, da je tudi skrbela, da so ta dekleta dobila službe; a ni delala tega morda iz skrbi za blagor teh deklet, ampak iz skrbi za svoj žep, ker je od gospodinj, katerim je preskrbela služkinje, dobivala nagrado; a dobivala je plačilo seveda tudi od služkinj, i katerim je preskrbela službe. Na tak način je bil pri njej kmalo nekak zavod za posredovanje služb, seveda — brez koncesije. Marijani pa se je dobro godilo pri tem... Pred kratkim je začela pomišljati, tla bi šla enkrat pokazat se v svojo vas. Kar je prišla k njej soproga bogatega trgovca in se jej priporočila, naj jej preskrbi mlado iu nepokvarjeno sobarico. Obljubila jej je ob enem bogato nagrado, ako jej poskrbi sobarico, ki bo po njeni misli. To je bilo za Marijano kakor nalašč. Mislila si je: dobro, pojdem domov iu tu se že dobi kako mlado dekle. Tako se lahko pokažem doma — na tuje stroške... A čim je prišla domov ter ugledala svojo nečakinjo Miciko, je bil že storjen nje sklep, da pridobi svojega brata in svakinjo za to, da pustita svojo hčerko v Trst... (Pride še.) toli različnega značaja, so skladno vbran ter-cet, katerega prešiuja jedno ter isto čuvstvo — jedilne slasti ! — Kobilca Ivana, prva naša slikarica, je porojeni tu v Ljubljani, živi pa večinoma izven svoje domovine: na Dunaju, v Monakovem, v Zagrebu, v Parizu, poslednjo dobo v Sarajevem. Ona je, da-si ženska, prva izmeti vseh novejših slikarjev v Slovencih priredila razstavo zbranih svojih del že pred nekaterimi leti ! Tudi na 1. skupni slovenski umetniški razstavi zdaj" v Ljubljani je kaj častno nastopila, kakor to dokazuje sezna-mek razstavljenih umetnin od št. 1 do 7 ter št. 80. Njena velika slika «Po leti* je bila razstavljena že drugod : v Pragi, v Monakovem in menda tudi v Parizu in portret jugoslovanskega apostola, Strossmaverja, katerega je svetovnoznaui naš Mecen sam naročil ter mestu ljubljanskemu podaril, dela jej vso čast v veliki dvorani »Mestnega doma* ! (Pride še.) V Trstu, dne »3. oktobra 1900. Pozdrav metropoli slovenski. Jutri zjutraj za rano se odpelje iz Trsta v Ljubljano poseben vlak z izletniki! Mnogi so se čudili, kako tla ravno naš list s toliko vnemo propagira idejo izleta v Ljubljano na umetniško razztavo, ko vendar razmere med voditeljnimi krogi tržaških Slovencev in onimi v Ljubljani — na obeh straneh niso najprijetneje in padajo tu pa tam jako pikre besede. Mi pa se čudimo onim, ki so se čudili nam. Čudimo se, da. še ne umejo našega stališča, katerega se držimo tako krčevito, kakor se drži značaj človek stvari, o kateri je uverjen. da je — dobra ! Saj ravno zato prihajamo mi v navskrižje z rojaki v osrednji pokrajini slovenski, ker ne moremo umeti, zakaj naj ne bi — kraj vseli druzih diferenc — delali skupno, kjer gre za stvar, ki nam mora biti skupna, ako res ljubimo rod svoj!! Blaginja, napredek in vsestranski razvoj našega naroda — to je menda program nas vseh. Le glede poti, po katerih naj bi prišli do cilja, gredo menenja navskriž. Temu se ne čudimo, niti ne obžalujemo tega, ker je naravno. Razvoj vseh narodov se je vršil tako. Tudi mi Slovenci ne moremo biti čudo, ki bi delalo izjemo. Ali, kar želimo v svojem narodnem čut-stvu, je, da bi bili zložni na delu, kjer smo lahko zložni brez škode za svoje politično prepričanje in v n a j i z d a t n e j e p o-v s p e š e v a n j e našega kulturnega n a p r c ti k a. Ta misel je vodila nas, ko smo pomagali propagirati idejo izleta v Ljubljano na umetniško razstavo, ta misel sprovede jutri tudi naše izletnike v metropolo slovensko. V pri vrsti na polju umetnosti nam je lahko torišče skupnega delovanja, z deli slovenskega uma se moramo ponašati vsi, pred ve-ličastjo božanstvene umetnosti morajo utihniti politiške borbe. Naši izletniki ne b o d o g 1 e d a 1 i v Ljubljani politiških strank, ampak veselili se bodo in divili temu, kar so nam ustvarili od Stvarnika oblagodarjeni umetniki naši v čast in povzdigo našega naroda pred ci vilizovanim svetom ; veselili se bodo, tla je tudi Slovenec začel s plemenitim tekmovanjem na tej strani človeške kulture in civilizacije. Pa še nekaj je, ki vabi obmejne Slovence, da r a d o s t n i m srce .m polete jutri v Ljubljano: želja, tla vidijo, da pozdravijo in da se prepričajo o razvoju in r a z c v i t u naše slovenske metropole! Ta želja je jako veselo zname-menje ; priča nam, da vsa od urnost političnih odnošajev ne more preprečiti, 'd a ne bi vedeli in se zavedali, k a j j e narodu njega središče! Hramoma slo- venske umetnosti, umetniški razstavi in slovenskemu gledališču ter naši Ljubljani, glavi in srcu naroda, velja naš obisk ! Pozdrav torej metropoli slovenski ! Imenovanje gospoda pl. Rubel- lija. »Slovenski Narod« je posnel, kar smo rekli mi o tem gospodu, naj nov ej cm okrajnem glavarju na Kranjskem. Obžaljujemo pa, da ni posnel tudi uvoda in zaključka našega en tref i leta, da 'bi vedeli njegovi čitatelji, da smo tudi mi pritrdili načelu, da narodu ni smeti usiljevati tujih uradnikov, ile že desetletja in desetletja naseljene v večini desnice, hiti dunajski list opra- Nemčiji in so bili šteti med posedovalne vičevat se, da Nemci niti niso bili v polo- sloJe' Iliti v taki,) slučajih, ko so morale te žaju, da bi mogli kaj vplivati in da sdood- družine od danes do jutri in brez pardona loku vlade izvedeli še le tedaj, kakor Itali- in odlašanja zapustiti vse svoje imetje: niti j za krčme. jan: iz uradnega lista v Innsbrueku. |v fcakih slučajih se ni »Piccolo« nikdar spo- Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer Za nas pa je ta nov dokaz, da postaja j minJal načel humanitete, s katerimi meče j ob 7. uri zjutraj 17.8, ob 2. uri popoludne 23.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 766.S — Danes plima ob 7.46 predp. in ob 8.3 pop.; oseka ob 1.33 predpoludne in ob L\6 popoludne. pametnejim Italijanom — in to so tirolski — okol° sehe vsikclar, kadar gre za njegove vedno bolj jasno, kako nezmiselna je bila do- ljubljence • * To treba pribiti, da vidimo v sedanja taktika Italijanov v parlamentu na! Pravi lnSi vso enostranoet laškega človeko- Dunaju ravno z njih lastnega narodnega ]J!! ravno (lanes zoPefc Poro6a v hr" stališča! zojavki iz Draždan, kako je ministerstvo Volilno gibanje na Štajerskem. V Saksonsko naložilo svojim organom v obmej- «Slovenskem Narodu« čitamo: nih okrajih, naj ne dopuščajo, da bi se polj- Slov. pol. društvo v Mariboru sklicalo ski in Seški izseljenci tatu naturalizirali, ter slijo udeležiti plesa tega društva, da bo vsako je za včeraj v Narodni dom shod zaupnih j pristavlja — »Piccolo« namreč —, da se ta nedeljo zvečer po navadni plesni vaji pouk mož, ki je bil precej dobro obiskan ter do- Uredba opravičuje s potrebo, da se ohrani v plesih »Češka beseda« in »Kolo«. Plesalci ločil za državni zbor sledeče kandidate: za nemški značaj obmejnega ozemlja! >Piccolo« 0beh spolov, ki se mislijo udeleževati tega kmečke občine Maribor dosedanjega poslanca nima ni besede oporekanja proti takemu p0Ilka, so naprošeni, naj to prijavijo povo- g. F. Robiča, za mestno skupino Maribor- j opravičevanjn! No, če njemu zadošča tako dom plesnih vaj v znani dvorani (ulica Kos- Ptuj g. dr. Radoslava Pipuša, odvetnika v opravičevanje, potem pa nima nobene pravice setti št. 4) ali odboru, ali plesovodji, gosp. Mariboru, in za peto kurijo Maribor-Slove- več oporekati izganjanju italijanskih poda- Umeku. nji gradeč, Lipnica-Feldbach g. J.Mlakarja, nikov iz Trsta! KaJti resn,ca Je' da s ° 11 veleposestnika v Laporji. Ta mandat je imel italijanski podaniki 8tokrat bolj doslej nemški klerikalec J. Kurz, ki je bilnevarni avstrijskemu značaju Trsta - Vesti IZ ostale Primorske. voljen vsled kompromisa Slovencev z nemškimi Trst je menda še pod Avstrijo — nego x Gradnja istrake železnice. klerikalci. Glede kandidature za kmečke ob- Pa čcški in PolJski delavci nemškemu značaju ^^ ^ |ijšejo dne oktobra UHX). n, • t ■ . i i , -i Saksonske, kakor je tudi neoporečna resnica, .r , , t ... .,.1 cino Ptuj-Ijjutomer ni shod ničesar ukrenil ' J t ' \ torek, dne 2. t. m., vršila se je tu lepa m ,-11 1 i vi o da jih ni na svetu tako objestnih, tako izzi- . , ... ter prepustil slov. pol. društvu «rozor« v J ... pomembna slovesnost. \ lozil se je namreč .. 1 , 1 • 1 . r . . , ,1 valnih, tako intrigantnih, tako arogantnih in P tuj 1, da imenuje kandidata. Istotako skle- "" " & * & - 11 i - 1 j-] j nasproti domačinom tako nehvaležnih izse- nilo se je stopiti glede ločene kandidature .1 •• t-• „ „ v .. 1 v, ljencev, negro so ti laški priseljenci, ki uži- za peto kurijo v Celji s tamošnjim društvom 'J^'"^ » & .. .. x- • 1 r7 ... i vajo gostoljubnost naših pokrajin in jedo kruh, «Aaprej» v dogovor. Z a u p n 1 k 1 s o o d - J 6 J / J J ' 1 v 1 . i • j - 1 • katerega so domačini lačni! ločno zahtevali, da novi poslanci fc 7 - 1 1 • . 1 Tako, zdaj je to laško človekoljubje po- v državnem zboru radikalno •>"- ' J J J J 1 sto p a j o. jednostransk kadar Politični pregled. V TRSTU, dne 6. oktobra 1900. Pozor, volilci v Istri ! Poročila, ki jih dobivamo od raznih strani Istre, naznanjajo z gotovostjo, da c. kr. oblasti jako hite s pripravami za volitve v državni zbor. Gotovo po ukazu c. kr. namestništva so 'C. k«, okrajna glavarstva pozvala občinska glavarstva, naj izrečejo svoje menenje glede volilnih sekcij. Ista okrajna glavarstva so razposlala občinam tiskovine, v katerih naj napišejo volilce toliko za V. kolikor za kurijo kmečkih občin. Nadalje so ista c. kr. okrajna glavarstva podala občinam uzorce, po katerih naj oglasijo dneve, ob katerih imajo biti liste razložene 11a u pogled za eventu valne reklamacije, in sicer tudi toliko za V., kolikor za kurijo kmečkih občin. Po teh uzorcih, vsaj nekaterih okrajnih glavarstev, b". se volilne liste imele razložiti med 15. in 22. oktobrom. Volilne sekcije, ako niso že določene, se določajo in se konečno določijo v najkrajšem času. Sekcije, posebno za V. kurijo, se po zakonu lahko napravijo v vsaki občini, ki ima nad 1000 volilcev. Prirejajo jih okrajna glavarstva, zaslišavši menenje občinskih glavarstev. O tem se v nekaterih okrajih strogo gre za tera, da se mesta oddelijo od zunanjih občin. Ako pa bi se v nekaterih okrajih tako delalo, moralo bi se v vseh, da ne bo prigovora radi pristranosti. Potrebno je to posebno tam, kjer so mesta jedne, občine pa druge narodnosti. Sekcije niso toliko potrebne tam, kjer so prebivalci jedne narodnosti, in kjer so središča občin pravo naravno središče za vse občinarje. Občinska glavarstva izpolnjujejo gotovo že tiskovine toliko za V. kurijo, kolikor za kurijo kmetskih občin. Hkratu pa ne morejo tega končati. Ća«a se hoče, da se izvrši to, ako se hoče, da bodo listine kolikor mogoče točne in popolne. D a bi se to moglo storiti do 15. okt., se nam zdi skoro nemogoče. Ali tudi s tem treba računati, da se bo namreč sililo na to, da b o <1 o liste volilcev do 15. oktobra dovršene in da bodo iste izložene od 15. do 22. okt. Za ta slučaj, s katerim se mora računati čaka veliko delo v najkrajšem času vse naše .rodoljube širom vse Istre. Treba se nemudoma pripraviti na to, da se bo moglo listine popravljati. V dobi 8 dni, ko bodo liste, izložene imajo volilci pravico, da pregledajo iste in da jih — glasom neke ministerijalne naredbe — tudi prepišejo ter da reklamirajo proti onim, ki so bili vpisani v liste, da-si nimajo pravico v to in z a one, ki niso v listah, a imajo pravico do tega. Volilno pravico v V. kuriji imajo vsi oni možki, državljani avstrijski, stanujoči v dotični občini najmanje 6 mesecev, ki so dovršili leto v času, ko so volitve razpisane. \ kuriji za kmečke občine imajo pravico biti volilci vsi oni državljani, ki — poleg ostalih zahtev — plačujejo najmanje 4 gld. (-S kron) direktnega davka. Reklamacije proti onim, ki so vpisani v liste, a nimajo pravice, in za one, ki niso vpisani, a imajo pravico, imajo se uložiti na občinskem glavarstvu v roku 8 dni, določenih za to: opozarjamo torej naše povsodi, naj pazijo, za kedaj bo določen ta 8-dnevni rok, ker po tem roku ne bo koristilo reklamirati »Zve/a tržaške slovenske mladine« javlja svojim udom in vsem onim, ki se mi- prvi temeljni kamen tukajšnje železnične postaje. Okolo 5. ure popoludne zbralo se je na postajinem prostoru veliko ljudstva, vsi želez-nični delavci, gospod nadžupan dekanski, Iv. Mahnič, občinski svetovalec Lovro Grižon, Tržaške vesti- občinski tajnik g. I. Bubnič in dekanska stavljeno v pravo luč, da vidi vsakdo, kako godba Qb & ^„dne pripeljali so se na — jednostransko je ! ! slavnostni prostor, odičeni z narodnimi in ee- Iz SV. Križa nam pišejo : Minolo ne- sarak;mi zastavami, sledeči gospodje: C. kr. deljo je bil med nami naš zastopnik v mest- viši žaleznieni nadzornik \Vach, železnični nem oziroma deželnem zboru tržaškem, gosp. stavbenik Pola, viši inženir Schindler, c. in k. Izlet v Ljubljano. Iz ljubljanskih listov | dr. Gustav Gregorin. Prišel je med svoje stotnik Koch, stavbeni podjetnik Steimnetz, posnemamo, da se Ljubljana pripravlja, da volilce, da se pogovori žnjimi in da jim sve- viši finančni uadkomisar Lampl, več dam in najprisrčneje vsprejme svoje goste od sinje tuje. Ćuli smo lepili poukov in razmotrivanj drugih odličnih gospodov. Adrije. Mestni magistrat razobesi na svojih <> politiških in gospodarskih stvareh. Zlasti ao jmenovana gospoda podpisali spo- poslopjih zastave, a župan se je obrnil do je bil pogovor, kako bi se dalo pomoči na- mjIlsfc0 letino, sestavljeno v slovenskem je- posestnikov hiš s pozivom, naj store isto- še m u ribištvu. Nasvet našega zastopnika je spregovoril je g. nadinženir Schindler tako »v znak veselja, da dospe toli veliko ta, da bi si ustvarili zadrugo, da ne bi kratek a lep slavnostni govor, koncem kate- š te vilo obmejuih rodoljubov in rodoljubk po- bili tako odvisni od tujcev in da bi ložje re^a je zaklical trikratni »živio!« presvitlemu setit narodno središče Slovencev« ! Vsprejema konkurirali. Naši ribiči so se strinjali s tem cesarjUf Zbrano občinstvo je navdušeno zaorilo na kolodvoru se udeleži tudi »Ljubljanski predlogom. Gospod zastopnik seje obvestilo mogogeu »živio« našemu vladarju, godba je Sokol« in corpore. Operna predstava v gle- j vseh drugih potrebah naših, katere hoče pov- zasvjrala cesarsko hitnno, katero so navzoči dališču prične že ob G. uri, da bo potem darjati v mestnem zboru. Uverili smo se pOSiušaU stoje in razoglavi in topiči so gro- tem več časa za prijateljski sestanek v »Na- t*>rej, da ima naš gospod zastopnik naj boljo meIi _ Xa to je gospod nadžupan 1. Mah- rodnem domu«. voljo, da bi nam pomagal in povspeševal ni- viQžil v pripravljeni temeljni kamen spo- Slovenci ! Kdo bi hotel — ako ni res . »aše koristi. Hvala mu iskrena v imenu vseh mjnsk0 listino, katero je v slovenskem jeziku zadržan —zamuditi tako divno bratsko slavje, | prebivalcev svetokrižkih ! sestavil in navzočemu občinstvu prečital g. tako priliko, ko more za tako nizek trošek Iz »Skednja nam pišejo: Večkrat že je Bubnič), nekoliko sedaj tekočega denarja (1 poleteti v glavno mesto Slovenije! Vse hvale bilo pritožb tudi v cenj. »Edinost-"«, da se h, 2 h, 10 h, 20 h, 1 K, 2 lv>, eno škat-vredna je inicijativa ugledne »lame slovenske za ta izlet in umetniško društvo v Ljubljani bo vedelo hvalo nam tržaškim Slovencem, ako so oni s tem obiskom podali impulz za obiskovanje umetniške razstave v masah od Slovenci malo brigajo za užigaliee družbe sv. ljico Ciril-Metodovih užigalic za Istro in po Cirila in Metoda. Tako je tudi pri nas. V en list »Edinosti« in »Naše »Sloge«, narodni gostilni pri R. jih še danes ne vi- Po dovršenem vzidanju temeljnega kadimo, da-si je tam shajališče Slovencev. Ne mena je godlja intonirala naš veličastni »\a-zadošča, da so v omari, marveč na mize prej« in občinstvo je zopet navdušeno zaorilo strani Slovencev po deželi. Prihitite torej, I treba žnjimi! Bil bi že čas. Posnemaj mo naše naš »živio«, da je daleč odmevalo. Gospod daj .no, da bo ta prvi posebni vlak na umetniško razstavo čim impozantneji toliko po številu udeležencev, kolikor po njih navdušenju za sveto domovinsko stvar ! Opozarjamo še enkrat,, da vlak odide ob 5x/s uri. Vsakdo naj pride raje malce poprej, da ne bo nepotrebnega pehanja. Izleta v Ljubljano se udeleži tudi deputacija »Velesile«, »Čitalnice« in »Gospodarskega društva« iz Skednja.) Laško človekoljubje! Z ozirom na notico, priobčeno v včerajšnji št., v kateri smo povdarjali po vsej pravici, kako italijanski listi zahtevajo najrazsežnejo, uprav razbrzdano slobodo za ljube goste iz bližnjega kraljestva, dočim bi za domačine Neitalijane pritrjevali in ploskali z obema rokama tudi najkrutejemu prosledovanju in kratenju vsake slobode v gibanju : bilo v narodnem, bilo v socijalnem, bilo v gospodarskem in trgovskem življenju — z uzirom na to včerajšnjo notico hočemo danes, v še boljo ilustracijo človekoljubja in liberalizma laških politikonov, nasprotnike stavbeni podjetnik Steimnetz je pogostil vse Lloj'd v Afriki. Dne 2. t. m. je odšel železnične delavce, kateri so istega popoludne iz Lourenzo Marqueza proti Trstu parnik imeli praznik. Stavbeni voditelj železnične našega Llovda »Stvria«. ki je odprl linijo, j proge g. Pola je zgoraj imenovane gospode katere do sedaj Llovdovi parniki niso rabili, j jD dame povabil na krasen in zanimiv banket, S to prvo vožnjo je odvel v Evropo nad pri katerem je bilo izrečenih lepih napitnic, 500 dobrovoljce v iz Transvaala, mej kate- tako 11. pr. g. Schindlcrju (Čeh), gosp. Pola, rimi je tudi več Burov. - g. Kochu ^Slovenec), gospodu \Vachu (Ceh), Kriiger v Trstu? Širi se govorica, da gospodu Tomasinu (dalm. Hrvat), nadžupunu predsednik Transvaala v kratkem pride v Trst, od koder se takoj odpelje v Belgijo, kjer bo posvetovanje vseh v Evropi mudečih se transvaalskih diplomatov. Ako ni komedija. Včeraj so prišli v Trst trije Kalabreži, kateri pripovedujejo, da gredo peš okolo sveta, kar morajo tlo vrši ti v 7 letih. Tu hočejo nabrati nekoliko drobiža, potem pojdejo naprej. Do kje da pojdejo, niti sami ne znajo, ali — nočejo povedati ! Šolske ustanove. Razpisanih je šest ustanov pok. bar. Reinelta in sicer ena 600 K za jurista; ena 600 K za tehnika; dve po 300 K za dva mladeniča, ki se učita na- Mahniču itd. Pelo se je tudi, in sicer skoraj v vseh slc-vanskih jezikih: slovei.ski (največ), hrvatsko-srbski, češki, bolgarski, a uprav očarala nas je gospa Steinmetzova (Poljakinja) z otožno-milo, krasno poljsko pesnijo. Na to je gosp. c. kr. viši železnični inspektor \Vach napil nežnemu spolu, posebno pa preljubeznivi gospi Steimetzovi, kateri gre vsa zahvala za tako zabaven in krasen večer." Pred .ločitvijo smo še skupno zapeli cesarsko himno ter se vrnili vsak na svoj dom v nadi, da nam bodoča železnica donese velikih koristi v kulturnem in gmotnem o/.iru. Konečno naj omenim, je opravičeno ogorčila pošteno prebivalstvo sežansko. 4, Galicije 2, Srbije 28, Italije in Amerike po 9, Turške 8, Švice 4, Francoske 3, Nemčije in Kumunije po 2, Azije, Angleške in Crne gore po 1 oseba. Iz te razdelitve vidimo, da vzdržujejo deželno kopališče na Slatini po večini Slovani, kajti med gosti iz Ogerskeje bila najmanj tretjina Slovanov. Vendar je uredba taka, kakor da je iz Nemčije 2000 gostov, ne pa le — dve osebici. Vesti iz Kranjske. * O 1 i k o v a n j e. J ur v svetovne razstave v Parizu je ravnatelju c. kr. obrtnih strokovnih šol v Ljubljani, gosp. Ivanu Sulicu kot sotrudniku pri kolektivni razstavi specijalnega komiteja za gozdarstvo in lesno trgovino podelila srebrno svetinjo. Navedena kolektivna razstava pa je v celoti dobila najvišje odlikovanje Grami prix. — Deželni muzej kranjski j« dobil na razstavi Grand prix in sicer za ribe, ki jih je prepariral muzejski asistent g. Schulz. Ta je kot sotrud-nik kolektivne razstave za gozdarstvo in lesno trgovino dobil bronasto svetinjo. * V Skocijanu na Dolenjskem so osnovali novo gasilno društvo. * U I) i 1 se je posestnik Simon Slapar iz Gradišča v občini Kolovrat. Padel je z drevesa. Razne vesti. Da maščuje mater je potoval 2000 milj bogati živinorejec Frank Ali ing iz Tacome in pretepel v hotelu Nelson v Roekfortu svojega svaka Filipa Dankvja. V hotelu se je z napačnim imenom vpisal, poslal Dankvju pismo, s katerim ga je povabil v hotel zaradi »kupčije«. Na mostovžu hotela sta se srečala, Alling je vzel iz žepa volovsko žilo ter udrihal toliko časa po svojem svaku, tla se je zgrudil. »Potoval sem 2000 milj daleč, da ga pošteno naklestirn, ker je obrekoval svojo mater«, rekel je Alling prisotnim gledalcem. Svaka se nista videla že 25 let, in 45 let je rainolo, odkar je bil Alling v Roekfortu. 01 >h sta stara 70 let. Da, tudi v Ameriki je še nekaj idealistov. Tatvina v Vatikanu. Listi pišejo o veliki tatvini, izvršeni nedavno v Vatikanu. Uvela se je ostra preiskava. Pozaprli so baje že nekoliko oseb, mej temi nekega kovača in nekega zidarja. Ni pa vse gotovo, kar listi pišejo. — Primanjkuje baje nekoliko deset-tisocakov. Mejnarodni unikum. Ravnatelj poljskega gledališča v Poznanju angažoval je pred nekaj dnevi igralca Štefana Lochman, o katerem se po vsej pravici more reči, da je mejnarodni unikum. Lochman rodil se je namreč v Drenopolji na Bolgarskem od očeta Turka in matere Rusinje, ter je francoski podanik, da-si francoske dežele niti videl ni. Za čast podanika francoske dežele zahvaliti se ima svojemu očetu, kateri je v Drenopolji bil v službi pri francoskem konzulatu. Izvršil je Lochmau šolo v Bukovini ter je popolno poljsko vzgojen. Ta zavidanja vredni Lochman je torej poljski igralec z nemškim imenom, francoski podanik, sin Turčina in Rusinje in v bolgarski deželi rojeu. 60.000 kron znaša glavni dobitek invalidne loterije, kateri se izplača z 20°/o odbitkom v gotovini. — Opozarjamo naše oenjene čitatelje, da bo srečkanje dne 10. novembra 1(J00. LONDON 6. (K. B.) »Daily Cronicle« javlja iz \Vashingtona: Vlada Zjedinjenih držav je predlagala vlastim, naj bi se kitajskega cesarja pregovorilo, da se vrne v Peking ter da sestavi ministerstvo, ki bi bilo naklonjeno napredku in potrebnim reformam. Nadalje naj bi cesar izdal razglas, da je izgubila cesarica-vdova vsa dostojanstva. Ce-saričinih spletkari] naj bi cesarja branili bajoneti čet civiliziranih vlastij. Vlada Združenih držav zahteva odločno, da princa Tuana u s m r t 6. LONDON 6. (K. B.) Kakor so brzoj ^ vili iz Shanghaia »Timesu«, naznanja kitajska vlada preselitev dvora iz Taiuenfu-a v Singanfu. Trgovina in promet. Veliki napredek »Tržaške posojilnice in hranilnice« (registro-vane zadruge z omejenim poroštvom) nam označujejo sledeče številke : Promet 30. sept. t. 1. je znašal K 4,277.538*46 ; vse lansko pa K 4,196.054*12; torej je letos v 9 mesecih K 81.484*34 več, nego vse lansko leto, oziroma K 1,211.137*74 več, nego lansko ''///, leto v istem času. Prva slov. zaloia pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia ^ (Rosario) št. 1. ^ (11a desni strani eerkve st. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago %£». Senzacijoi) a lita novost! Petrolejska svetilnica z nepregorljivo lučjo ^ZZ „PITTNER" Ima te-le ugodnosti: Pritrditi se jo zamore na vsako jabolko svetilnice, ki Ima obroč in vijake v premerju 4 cm. Sestava i 1 11 pora ha zelo priprosta. Crori ne da 1 >i se napravile saje, brez smradu in nevarnosti, plamen briljanten in bel ter močen za približno 80 sveč. En liter navadnega petroleja zadošča za \W/7i. Tak lep napredek mora veseliti ne samo nas tržaške Slovence, ki vidimo v tem na- 15 do 16 ur, kar ne pomenja le velikega Čudovi-šem zavodu našo diko, naš ponos, ampak tega vspeha, ampak tudi veliko prihranitev. vsaeega človeka, ki se peča z gospodarstvom Prospekti gratis in franko. in v e, kako težko je ustanoviti denarni za- ALFRED LENNER, DUNAJ A'11. SehottcntVldsrasse št. •">(>. Glavni zastopnik za Trst, Istro, Dalmacijo in Bosno-Hercegovi 110: Karol Franz, Trst. via Acquedotto. Zastopniki vod in še težje ga povzdigniti na tako stopinjo, in to v mestu, kjer je polno konkurence in kjer nam nasprotujejo od vseh strani in odgovarjajo ljudstvo, posebno pa vslužbenke in druge posle, da naj nikar ne vlagajo tukaj denarja. Slovenci in Slovenke! Le pridno obiskujte naš zavod in nabirajte ter spravljajte denar ! Štajerske vesti. — Tudi S taj are i prirede poseben vlak na umetniško razstavo v Ljubljani. Izlet bo v nedeljo dne 21. t. m. — Na S taj a rs k em ne obiskuje ljudskih šol izmed 500 slovenskih otrok po 17, izmed 50i» nemških otrok pa samo eden. To je najjasnejši dokaz, da dežela skrbi tudi v tem oziru bolj za Nemce nego za Slovence. — Hijene! Ni še dolgo, ko seje zgražala »brunma« vahtarioa, ker so nekateri slovenski listi zapisali, da samomorilec Rakusch ni bil normalne pameti. Tačas je ta hinavka javkala, tla se neha po smrti vsako politično nasprotstvo. Sedaj pa, ko je zaslužni, rnirni in tolerantni g. notar Kačič v Šoštanju za-tisnil po hudih mukah trudne oči, blati imenovana cunja pokojnika z najpodlejšim natolcevanjem, ko piše: »Kačič se je pokazal posebno prejšna leta fanatičnega nemcežrca, v ostalem pa ?je bil popolnoma brezpomemben«. Sram vas bilo lačne hijene, ki žrete mrtvega ob odprtem grobu ! Fej ! »Dom«, — Letošnji gostje na Slatini. Do 30. septembra obiskalo je kopališče rogaško Slatino 1953 strank z 2902 osebama. Od teh jih je bilo: iz Ogerske 1143, Sta-jarske 604, Hrvaške in SIa\onije 539, Spodnje in Gornje Avstrije 278, Primorskega in Trsta 108, Koroške 38, Kranjske 38, Dalmacije 26, Češko in Moravske 17, Tirolske Brzojavna poročila. Laško odposlanstvo. BUKAREŠTA 5. (K. B.) Laško odposlanstvo, kateremu je naloga, da kralju prijavi nastop vladanja kralja Viktorja Ema-nnela,je došlo semkaj. Vsprejeto bo v graj-ščini Peleš. Ustaju 11 a Kitajskem. KOLON J A 4. (K. B.) Iz Berolina naznanjajo, da je ministerstvo za zunanje stva-rij pr jele neko francozko noto. LONDON 5. (K. B.) «Reuter» javlja iz Tienčina : Jutri nastopi Li-Hung-Cang potovanje v Peking. Spremljajo ga en ruski general, jedna stražna četica in njegova osebna straža. NEW-YORK 5. (K. B.) «Reuter» javlja iz Pekinga 30. sept.: Amerikanske čete so odpotovale v sredo. Pomorščaki so odšli v Tienčin. V kratkem bo sledil 14. polk. AVASHINGTON 5. «Reuter» javlja: Glede na razglas carja Kvangsu-a o kaznovanju vstajnikov, se je včeraj naznanilo kitajskemu poslaniku, da bi moral predsednik jako obžalovati, ako bi princ Tuan, katerega sploh smatra ves svet vodjem vseh vstajnikov, ušel kazni. \VASHINGTON 5. (K. B.) (Reuter). Tukaj sodijo, da je nota, ki jo je nemški upravitelj predložil tajniku Hav-u, jako važna, ker dokazuje jedinstvo mej Nemčijo in Združenimi državami glede na daljnjega postopanja. To jedinstvo se je doseglo po mnogih pogovorih nemškega upravitelja z državnim tajnikom. Želje Nemčije, naj bi {diplomacija v Pekingu gledala na to, da bodo krivci v resnici kaznovani, so bile priobčene predsedniku Kinley-u, kateri jim je popolnoma pritrdil. Državni tajnik Hav je še danes napisal noto, katero je odposlal v Berolin. Upanje je, da ta nota zadovolji v Berolinu ter provzroči novo vez mej obema vladama. Vlaga se lahko tudi v malih zneskih od se iščejo za neko epohalno amerikansko novost, katera se zamore prav lahko i ti igraje prodajati. Predmet je v Ameriki v - obče razširjen in zadobiva tudi v Nemčiji velik odmev, ('enjene ponudbe pod II. <>. 10.000 na Haasenstein & Vogler X. <;., Frankfurt a. .11. 1 krone! Iz malega raste veliko ! Tržne cene. Cene se razumejo na debelo s carino vred. Kolonijalno blago: za. 50 kg. v kronah. Kara : Santos 1..............104*— „ II.............. Rio 1..............102.— II..............96-— Santos in Rio lavć 1........120.— tt »1 II- ....... • Laguaira lavč 1...........138'— Laguaira lavč II..........119.— Maracaibo.............114.— Guatemala.............1<>6.— Išče se mladenič. Kakor vajenec se išče inteligenten okoli 1">-leten mladenič z dežele, kateri bo vdobival skozi 4 letno učno dobo potrebno stanovanje, hrano in obleko. Pogodba se sklene po ]»re-S "siUviulor* * . . * . . . . . . . . 121.— teku enomesečne poskušnje. Ponudbe: Henrik Costaricca.............141.— Bremitz, c. kr. dvorni zalagatelj glasovirjev Portoricco.............155.— , _ . . « S. Domingo -............113.- v Trstu, Borzni trg st. 9. Jamaica Malabar Plant...........159.— Java W. J. B............186.— Moka...............155.— Poper : Singapore.............98.50 Penang..............93.— Tellicherv.............97.— beli . . ..............141 — Piment :.................62— Sladka skorja: (cimet)..........88.— ^ „ eleeta..........92.— fi RI2: italijanski.....•..... 18.— 23.50 2 Indijski............ 10.25 15.50 " Japonski...........15.— 17.— £ Južnosadje: ^ Rožiči : (novi)............12.— 12.50 Datelji:...............—--— Smokve: (Calamata) v vencih novi . . . 16.— 16.50 „ proste ..... 19.50 26.50 puljsko (Puglia).........—'--.— smirnske (v škatljicah)...... 36.50 46.50 Mandeljni : sladki I. Bari novi . . . . 153*--.— Lešniki : siciljski...........—'--.— istrski .............55*--.— levantinski olupljeni....... 90.— 93.— Suho grozdje (cibibe): Eleme..... 45.— 64* — Sultanine...........70*— S3.— * iz Perzije „ črne Cism& . . . „ n Morea . . . „ n Lipari..........—.--.— Pomeranče (zaboj)..........—.--.—- Puglia [zabojJ........—.---.— Limone „ ..........6.— 17.— Olje oljkino italijansko I. Bari.....78.— 81.— „ albansko.........—.--.— „ dalmatinsko........ 40.— 42.— bombaževo amerikansko .... • . 36.50 39.50 bombaževa angležko........—.--•— sesamovo.............53.--.— OBUVALA! j PEPI KRAŠEVEC pri cerKvi Sv, Petra (Piazza Eosario pod limisto šolo) priporoča svojo bogato zalogro raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroko Postne nnročbe izvr>e v tislem dnevu. OdpoŠiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako ilelo na dpbelo in drobno ter izvršuje inte z največjo natanjčnoatjo ib točnostjo po konkurenčnih c^nali. Za mnogobrojne naročbe »e priporoča Josip Stantič čevlj nv>j«ter I » t » i) ) » 9 9 Novoporočenci pozor! Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, . 33.50 —.— in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako- . —.--vrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del* . —.--.— Anton Brešeak, Goriea, Gosposke ulice štv. 14. . —.__.—. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. „Gospod^sko društvo na Kontovelju" • v v isce krčmar j a S kavcijo 500 kron. Pismene ponudbe naj se pošljejo odboru omenjenega društva najkasneje do 15. oktobra t. 1. Krčmar bo imel prosto stanovanje in bo dobival pogojeni zaslužek od litra. Ku.jav. pristen, navaden angleški sladkor dobiva se edino v moji zalogi ter ga prodajam po zelo ugodnih cenah. Priporočam se Anton Godni g, trgovec. Via Nuova. Paziti na ponarejanja, točilo samo Drelierjevo in Plzensko pivo. Nadejaje se mnogobrojne udeležbe, beleži udani Anton Bernkopf, lastnik. > Tržaška posojilnica in hranilnica ^ iegistrorana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sani. M. AI TE Trgovina maiiifakturiiega blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. 8. Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odjemalcem, da seni prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za jesen in zimo in sicer : sukno za moške in ženske obleke, flaneio. perkal za obleko in bluze v najnovejšem risanju, barvan in bel barhent. piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s podvleko ali volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena. Drobnarije za krojače, kitničarke in Šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo. Velik izbor blagii za zastave in narodnih trakov za društvene znake. Vse po naj nižjih cenah. Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. : odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljadneje M. A i te. Trev.-oMi reiistrovana nflnm z neomejenim jamstvom. T GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na nknjižbo po 51/s°/OJ na menjico po t> °/0 na zastave po 5V20/0- Uradne ure so : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Po&ino hranilnični račun 816.004. Sta.ro in preekušeno sredstvo (mašilo) za jačeuje in krep ljenje kite in mišice človeškega života je Kwizde fluid Znamka kača (tekočina proti trganju) To tekočino rabijo hribolazci, kolesarji in jezdeci z vspehom za oja-Čenje in okrepljenje po velikih naporih. Cena 1 steklenice 1 gld:, V* steklenice 60 nč. ter se dobi priatna v vseh lekarnah. Glavna zaloga t okrožni lekarni v Kornedvrp pri Dnnaju. GORIŠKI LJUDSKA. POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. M — Hranilne vloge sprejemajo se od vsaeega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/o» »c da hi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se sumo elanom in sicer na menjice po t> °/0 in na vknjižbe po o1/^0^- Uršul »je vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Miio-hran. račun str. 837.315. jtiartin jtiarc priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo gostilno All'antica lavandaia" 2ICP u licii Iiidustria štv. 39. pri Sv. Jakobu ; toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, vipavsko belo vino ter Koslerjevo pivo. Izvrstna kuhinja, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili. Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 4l/ž°/0 in vloge na Conto - corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. One naše gosp. kupee ki pošiljajo po blairo z vozom, prosimo naj opozorijo voznike r i s.) J. PIPAN & c.o Zaloga kave, riža in olja. vj . —___^ ^ '^aDut^ malincev sirup [_. lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani dvornega založnika N]. Svetosti papeža, se prireja kar iiajskrlmejše Iz riisoeih murskih ina iiiovili jairoilili v srebrnem kotlu s pomočjo para in je torej najbolj čir-1 izdelek nepre- sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava /. malinovim sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajor v sebi zdravju škodljive snovi in baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizovana. velja K 1*30. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, in 40 kilogr. ter se 1 kilo za račun i z K 1.10. 105 kilojrr. 100 kron Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje-se franko po vsi jivatro-ogerski monarhiji proti-povzetju z K 5*30. Razpis službe. Razpisuje se služba tajnika-orga-nista z letno plačo 10OO kron oziroma tajnika z letno plačo 800 kron. Zahteva se popolna spretnost v tajništvu in znanje slovenskega jezika. Komen, dne 2o. septembra 1900. Z.Upanstvo Komen. .Viktorija" moderci Jfajino zahvalo izrekava prav toplo vsem nama naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah najine testenine zahteva. Z vsem spoštovanjem II. Bistrica oktober ltM'10. Žnideršič S Valenčič za gospe in gospice j po 50, TO n ve.. 1 gld., 1-2"». 1*30, 1-SO, 2-20, :{•—, i ii 4-20 7 7 7 -------- Velik izbor vseli uredetov za pomlad in leto, volneno blago, perkal za obleke in srajce, i cefir in oxford. lavvn-tennis, satinets gladki, tiskani in i mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke in kinčanje. velik izbor čipek. trakov, zavratnikov. modnih specijalitet vsake vrste, rokovic iz svile, niti in kože,, dežnikov. Velik izbor perila Uriva se v mannfaktiirnej zalogi JAKOBA KLEMENCA V TRSTU, — nI. Sv. Antona št. 1. — V TRSTI' Na zahtevan je odpošljejo se uzorci z dotiunimi cenami pošt. prosto j Zadnj i mesec Vojaških invalidov velika zlata in srebrna loterija Glavni dobitek: KRON v gotovini z 20% odbitkom. INVALIDNE SREČKE PO 1 KRONO PRIPOROČAJO: Josip Bolaffio. Mandl & C.ie. Mercurio Trieshno. Ign. Neumann. Henrik Schieffmann. Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA ITALI A TRST — Via Malcanton št. t — TRST Zaloga pohifitva za jedilnice, spalnice in »prejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in želežnih blagajn, po cenah, da se ni bati konknrence.