Uredniški ln »pravniški prostori: 1667 8. Lawndale Ava. Offlee e/lCbllcatloat 2A67 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4904. hub.triUlU.t JToÖ Yearly STE V.—NUMBER 165 ISPEHI ZA DELAVSTVO JUGOSLAVIJE KOLIKO JE DELOVNO LJUDSTVO NA BOLJÖEM V NOVI DR2AVI. Izjave iz imformativnega Anton Kristanovega govora. F i Chicago. — Socialna zakonodaja, vpeljanj« osemurnega delavnika, agrarna reforma in druge preureditve dalekosežne-ga pomena pomenijo po izjavah Antona Kristana velik korak naprej za delovno ljudstvo v Jugoslaviji in so tudi najboljši napredek, katerega je bilo mogoče steči v povojnih razmerah. To je bilo bistvo približno d ve ur nega govora na sinočnjem t shodu v dvorani S. N. P. J., katerega je priredil soc. klub št. 1 J. S. Z. in ksterega se je u-deležilo kakih par sto ljudi. Govornik je posegel, precej daleč nazaj v zgodovino, a če-vmur je omogočil boljše razumevanje razmer ljudstva v domovini med vojno in po vojni. Naslikal je slovenskega kmeta, kako je čutil za avstrijskega monarha. Gibanje v Avstriji je 1 začelo leta 1848, toda če ni prišlo do tesnejše konsolidacije I med delavstvom, so temu največ krivi narodnostni prepiri, i Vendar pa so bili slovenski so-I cialisti že trideset let pred raz-sulom Avstrije z* ujedinjenje s Hrvati in Srbi, kar so pokszali že s svojim imenom, kajti ustanovili so Jugoslovsnsko socialno demokratsko strsnko, ne ps slovenske. Takrat so se že vršile konference v Ljubljani, Za-• sreba, Beogradu in Sofiji. Zanimivo je bilo Kristanovo pojasnilo, zakaj so' socialistični voditelji ob razsulu Avstrije propagirali udejstvenje jugoslovanske države, četudi je ta proti njih volji postala monarhija. "Vprašanje je bilo, ali naj se izognemo vsakemu sodelovanju pri novi državni tvorbi ali naj stopimo zraven in pomagamo v ustavo uriqiti kolikor mogoče delavske zakonodaje. Kavno v onih razburkanih dneh je bilo treba hiteti z novo' gradijo države, kajti takrat se nam je posrečilo vpeljati osemurni delavnik, delavske zaupnike, socialno zavarovanje in precejšnjo vrsto drugih, delavstvu koristnih postav, katere so se danes tudi ohranile." Nekaj novegs zs poslušalce je bilo Kristanovo pripovedovanji1. kako so se zastopniki na-rodnega veča ter srbske vlade «»taK prve dni decembra, 1918 v Beogradu, da postavijo te-Mje novi državi. Na razvalinah so si segli v roke. "Beo-»rad je bil ves porušen, nikjer ni bilo zavetja in mraz je pri-tinkal. Skozi pa so se podile francoskih desperstov in drugih antantnih vojsk v po-odu za Nemci. Tam smo se-»tavljali principe nove države. S'xialiMti smo predlagali jugoslovansko republiko, ali kaj ko "mo bili v veliki manjšini. Petintrideset jih je bilo za monarhijo in samo osem za republiko." , Imeli smo dolge konferenca ko «mo se povrnili v Slovenijo." je nadaljevsl govornik. "Naši so hoteli republiko, sli po razmotrivsnju poloiajs smo se ^"rali zadovoljiti s tem, kar je bilo mogoče doseči." Največja doseg« po mnenju Kristana Je agrarna reforma. I>aai v načelih delitev zem-'Je ni socialistična, vendar j« tr> ' pohalen uspeh v socialnem prevratu v domovini. Noben 1 "l« posestnik zdsj nI mogoč, ''osameznfli v Jugoalaviji lah- laatuje največ do 500 jutar *mlie, s čemur Je odpravljen Posebne vrst« racred erietokra-in je ns tisoče in tisoče i*vaih ljudi dobilo zemljo. Iz linijski graftarji ne bodo več vstoiičeni Njih službena doba je že zdav-tiej potekla. — Noben pošten delavec v uniji električarjev jih ne pogreša. Chicago, 111. — Ko je sodišče izreklo, da imajo odborniki unije električarjev v New Yorku pravico ostati v odboru, dokler ne poteče njih službena doba, je veliko ljudi mislilo, da bodo ti odborniki zopet nastopili svojo službo. Med strokovno organiziranim, posebno pa med razredno-zavednim delavstvom je nastalo veliko godrnjanje, kajti noben veliki dnevnik ni dostavil, da je čas njih službene dobe že zdav-nej potekel. Te dni se je mudil v Chicagu H. H. Braoch, predsednik unije električarjev, ki je izjavil napram zastopniku federalizirane-ga tiska, da odborniki, ki so bili odstavljeni zaradi grafta ln ko- rupcije, ne bodo zopet nastopili svojih služb, ker je njih čas službene dobe že zdavnej potekel. Lokalna organizacija električnih delavcev v New Yorku je bila na glasu zaradi . lakomnosti njih odbornikov v vsem ameriškem industrijskem svetu. Elek-tričarjem ni bilo dovoljeno vstopiti v unijo, ampak dajali so jim le dovolienja, da smejo delati. Stavbinskim podjetnikom so ti odborniki tudi dobro puščali kri. Ukraden je bil denar is raznih unijskih skladov. Vse to se je spremenilo, odkar so nastopili novi odborniki svoje službe. U-nija napreduje, pridobiva nove člane in postaja večja in večja. Predsednik unije električarjev je na svojem potovanju skozi Chicago dejal, da članstvo ne bo dovolilo, da stari in korumpirani odborniki še kdaj pridejo v odbor. Ooohoioleziiild delavei o« oo Izročili razsodišči Stavka je s tem korakom defini-tlvno odvrnjena. Razsodišč-ni odbor odloči o mezdi nameščencev. _ Chicago.—Zastopniki organizacije cestnoželezniških nameščencev v Chicagu so se v sredo na sestanku z zastopniki cestno-železniške družbe zedinili, da se mezdna sporna vprašanja izroče razsodišču v odločitev, ako se ne bodo mogla na noben način rešiti s pogajanjem. Obe stranki PatotttM odkopala 400 mrlliev V Jeruzalemu ni niti ena hiša o-stala nepoškodovana. Mnoge zgodovinske stavbe so v ras valinah. New York, 14. jul. — Tukajšnja židovska telegrafska agentu ra je danes prejela vest iz Jeruzalemš, ki se glssi, da število ubitih vsled potresa v Psle-stini znsšs 670, rsnjenih je okoli 3000 in msterijslns škoda se ceni na dva milijona dolarjev. Prebivalci se še danes ne upajo s*s imenovali pododssk^ki «pršiti >««a bivslišča in pre- odloči, katere sporne točke pojdejo pred razsodišče in na kakem temelju naj sloni razsodišč-na procedura. Kakor danes poročajo, se pogajalci nikakor ne morejo zedi-niti glede mezde. Voditelji organizacije vztrajajo, da morajo delavci dobiti vsaj pet centov poviška na uro. Sprva so zahtevali 15 centov. Kompanija odgovarja, da vsak povišek mora pri ti iz povišane vozni ne. Ako zvišajo mezdo, mora biti voznina osem centov. 35 žrtev vročine v sredo. Chlcsgo.—Severni veter, ki je potegnil za več plohami v sredo zvečer je zaenkrat spet pregnal vročino, katera je isti dan terjala pet nadaljnlh žrtev v Chicagu. Po vsej deželi je umrlo 85 oseb; osem je bilo mrtvih na vzhodu, med temi dve v New Yorku, štiri v Buffalu in po ena v Syracusu ter Baltimoru. Klopotača ln triletni deček prijatelja. Minville, Tenn.—Neki tukajšnji farmar je te dni s smrtno grozo opazil svojega triletnega sinčka, ki je sedel poleg velikanske klopotače in jo gladil ter se igral z njo, toda kača je bila z nJim krotka kot Jagnje. Ko je poklical fantka k sebi, mu je ta pojasnil, da je klopotača "zelo pridna" odkar ji daje vsak dan velik kozarec mleka.____ ljudi, kakoršni so, se itak ne da napraviti republika ali zrevolu-cijonirati socialno stanje, ampak pogoji so sedsj boljši, ds se svet izobrszuje, ds msli kme-t»Č spoznsvs, da mu J« potrebna organizacija. , Govornik se je dotaknil tudi razmer v Rusiji. Toda mass pritlsnjens k tlom s strsšnim carskim absolutizmom j« zre-volucijonirala, ko ji J« zmanjkalo streliva na bojnih poljih in v takih razmerah je bilo Idealnim sovjetfkim voditeljem mogoče uspeti z novo dlkUtu-ro, katera Je pognala Rusijo nsjmanj za sto M nsprej. nI ps nrinek. Obsojen« J« bil« na tri leta zspors ¿enaka J« p« zahtevala smrtmi kasen, čaš d« Je ravno toliko kriva kot Klet»!kov Hodlšč«* je ugodilo njenemu apelu In Jo vče raj obsodilo na smrt. 'Varšava, 14. jul. — Maršal Pilsudski j« včeraj uprizoril drugi puč v teku svoje diktatorske karljer«, ko Je privede! svoje vojsške čete v senat ali višjo zbornico ln zapovedal poslsn-cem, naj ss razldejo, H tem js Pilsudski obnovil sbsolutno diktaturo, ko J« deset mesecev poskusil z demokracijo. Ko je Pilsudski v msju pro-šlegs leta Izvršil puč In si prisvojil oblast, J« zahteval, da sejm (parlament) sprejme zakone, ki Jih njegova vlada potrebuje. Hejm se nI pokoril in zaključil Je, da mora zbornica imeti zadnjo besedo o svojem razpustu. O tej zadevi je senat razpravljal včeraj ln sprejel zaključek zbornic«. Clm Je predsednik senata naznanil, da Je določba sprejeta, je vstopil na govornico notranji ministar in naznanili da Je vlada razpustila zbornico. Minister Je zagrozil poslancem, da so zunaj vojaki, ki hitro izpraznijo zbornico, ako I>oslanci takoj ne od Idejo. Zaliaak Mezde gre a afcrajjpijoii dolavalka lloetiMiaki nameščenci poulične železnic« so Uvojevsll Š4 dnevni d«lavnlk, a bo njih mezda prikrajšana. Boston. — (FP) — Prvič Zgodovini s« Je dogvslilo, da so tukajšnji nami^i^l |sHjllčne železnice isvojevali zmago š«st dni dela v twlnu, a sIJedelJstvs, smpsk to prkle z novo generacijo. Predvojni in predrevolučni ruski kmet Jo zelo trmoglav ln se drži kot klop svojih starih, primltlv-nlh metod obdelovanja zemlje. Nova Rusija zshtevs novih ljudi. TI pridejo z generecljo, ki se je rod i Is med revolucijo in se zdaj šola. KAJ JK NAMEN COMMON-WKALTII DELAVSKE ftOLE? Mana. Ark. — (PP) — Ds-Isvska šola Commonwealth College ima za svoj glavni cilj trs-nirstl mlade delavce in Jih spo-sabljati za delo v delavskih or« ganizai ijah ter v delavskem gibanju sploh. Tako pojasnjujs list "Fortnightly", ki Js glssilo te delavske šol« v arkansaškem gorovju. 'Tisti dijaki, ki imajo priti v našo šolo z namenom, da dobe 1« površno, navadno izobrazbo, nimajo prostora v naši šoli," naznanja omenjeim glasilo. "Učitelji v Commonwealth kolegiju dajo na razHago čaa In energijo za povzdigo delavske isobraz-b«. To Je namen te delavske šole." sodišča, kot s« j« to dogajalo l»r«JAnj« čsse in tako stvsr zavleklo bres povoljslh rezults- tov. [II t ■WW PROSVETA GLASILO BLOVENSIE NAEODNE PODPORNl /TOHOTB ~ \ASTNINASL0VKN8KKNAR0DNB TODTORNB JEDNOT^ orlaoor po doforan. Rokopisi oo — mi*}». mmmmmmmm ~Nicrfnlni: Codiajoi^ drfavo (Lvon Chfcofo) $0.00 no loto. 18 00 « pol kto: Chkaco i» Cicero $7 AO u» loto. 13.76 M pol WU. in sa im>- MBUltVO $».00. _. fHOBMlB» 15. JULUA. ^ Noolor M TM, kw l« «tik I -PROSVETA" •007-00 So. UwMA A Interesi delavnega ljudstva so enaki. Za to vidimo, da dostikrat celo mali podjetniki, ki morajo sami delati, simpatizirajo s stavkujočimi delavci Oni razumejo, da nizke mezde nlao koristne zanje. Tako doživimo, da ob času sporov v industriji, mali podjetniki, takoj podpišejo pogodbo z delavskimi organizacijami, trdovratno od-danjajo pa podpis le velepodjetniki in velepodjetniške tompanije, ki so dobro organizirane v podjetniških narodnih in mednarodnih organizacijah. . (Daljo prihodnjič.) «THE ENLIGHTENMENT"; Organ of Üw Slo»o«o Notloaol CNr^jg tW HIt—o NotloaoT BoaofR lodoty. Advertising ratoo on .. I I II I lil t mm—mmt—nririr United H to too (fxcopt Chkngo) ■ Subscription: United maus ***** »M ymr; Chk.ro f7A0. and for*iirn countrioo QPff Pf V—r. MEMBER of THE FEDERATED PRESS" Dota* v oklep«)« n. pr. (J— »0-lM7)»oio« « "¡¡¡™ i. 4• no Jo o te« dneve« poteklo asrotalaa. Foaorito Jo prsvotaoao. io oo ^sjasi ao sslsfl 1st» • | | | ______——— ZAKAJ SOVRAŽIMO SOCIALISTE? Proč z njimi! Socialisti niso sanjači, pa tudi ne delajo praznih obljub, kot je to v navadi pri profesionalnih političarjih Da se to dokaže, ni treba razložiti socialističnega nauka v tem članku, kajti kdor hoče poznati končne cilje socializma, naj prečita in študira knjige socialističnih mislecev in prišel bo do spoznanja, da pot do najvišje kulture . in civilizacije v človeški družbi vodi le skozi socializem. Ce se ovržejo le nekateri predsodki napram socialistom je že dokaz tukaj, da se socialisti vedno bojujejo za splošne koristi delavnega ljudstva in ne za dobrobit po-edincev. , , Kadar je na pr. konjuktura ugodna na trgu in tovarne dobivajo naročila, se delavci organizirajo v neorganiziranih podjetjih in zahtevajo priznanje delavske strokovne organizacije, povišanje mezde in skrajšanje delavnika. Kakor hitro se v podjetju pokaže delavsko gibanje; tedaj bizniški veleinteresi apelirajo na male trgovce in obrtnike, da jim pomagajo potlačiti delavsko gibanje. Te velebizniške interese podpirajo v njih stremljenju včasi javno ali tajno profesijonalni političarji in ljudje, ki sebe prištevajo k takozvanim boljšim stanovom v sedanji človeški družbi. Malim trgovcem in obrtnikom pripovedujejo, da so njih interesi identični z inte resi tovarnarjev, bankirjev sploh velikega bizrtisa, ker so tudi biznismani. Socialisti pa uče drugače. To je mogoče res do gotove meje le tam, kjer prebivajo samo tovarnarji, bankirji, borzni mešetarji in razni drugi ljudski izkoriščevalci, ni pa res tam, kjer prebiva in živi delavno ljudstvo Mali trgovci in obrtniki večinoma san\i delajo. Njih podjetje ni tako veliko, da bi zaposlili druge ljudi, da zanje delajo in jim množe njih premoženje. Vrhtega so njih odjemalci in naročniki le delavci, kajti bogatini ne na ročajo pri njih ničesar, izvzemši, kadar jih do tega pri tirata sila in potreba. Ako so tovarnarji in podjetnik primorani priznati delavsko strokovno organizacijo, iz boljšati delavske mezde in skrajšati delavni čas, teda imajo od tega velike koristi tudi mali trgovci in obrtniki ker je delo dobilo višjo vrednost Ako se je delavcem povišala mezda, imajo tudi več denarja, da ga potrošijo pr malih trgovcih in obrtnikih. Ce se zniža delavni čas, morajo tovarnarji in podjetniki povišati število delavcev v podjetjih, torej se poveča število odjemalcev in naročni kov. Ce pa delavci prejemajo nizke mezde in je delavn i čas izredno dolgotrajen v podjetjih, trpijo tudi mali tr govci in obrtniki, ker imajo delavci malo sredstev, da ji potrošijo za svoje življenske potrebščine, vrhtega je pa vsled dolgotrajnega delavnega časa Število delavcev majhno. Iz tega sledi, da imajo oni mali obrtniki in trgovci, ki delajo, da se prežive, tudi interes, da se iz boljša pološaj delavcev in pomagati morajo delavstvu hoju proti velekapitalistom. U ta primera dokazuje jasno kot beli dan, da soci alisti niso sanjači ali ljudje, ki delajo delavnemu ljudstvu prazne obljube, ali pa obljube, ki so še daleč v bodočnost ampak socialisti so praktični borci za rešitev delavstva iz mezdne suŽnosti. Socialisti izjavljajo, da ne more nihče delavcem za meriti, ako prodajo svoje blago (delovno silo) po tako v Miki ceni, ko jo morejo prodati. Kapitalisti postavljajo IKiljuhno ceno produktom, tedaj imajo tpdl delavci ne omajno pravico postaviti ceno za svojo delovno moč, ker je |>o naukih kapitalizma človeška delovna sila ravno-tako blago, kot katero drugo, ki se prodaja na trgu Zato pa nima tudi država ali katera druga oblast pravice (»odpirati podjetnikov, kadar delavci zahtevajo povišanje mezde in skrajšanje delavnika, ali se organizirajo, da 1z boljšajo svoje življenske razmere, kajti če država to štor tedaj jasno pokaže, da je razredna in da gotovemu razredu prizna privilegije. Delavec ne lastuje drugega kot svojo delavno silo in zategadelj je njegova dolžnost, da jo v svojem interesu in svoje družine, proda tako visoko, kot (o more prodati. SUKE IZ NASELBIN Prodava z Igro v Herminieju. Herminie, Pa. — Igra "Hrbtenica" je bilo v tem kraju vpri-zorjens številni udeležbi, kajti vorana je bila tako natlačena kakor žveplenke v škatlji. Nekateri oo morali celo na stopnicah stati, ker niao mogli naprej. Pomagalo je gotovo ve-iko, ker je bilo vreme zelo u-godno in kakor nalašč za take priredbo. Bil je lep in hladen dan. Ako bi bila vročina kakor e bila pred par dnevi, bi bilo ludo za občinstvo, ki se je Š< tako pritoževalo, da je bilo prevročo. Gotovo, ako jo občin stvo tako -natlačeno, mora biti vročo še pozimi. Ali udeleženci so bili vendar zadovoljni' Slišati je bilo pogovore, da ji tako prireditev res vredno po gledati. Vsakdo, s kateri* sem prišel v dotiko ter ga vpra šal, kako mu je prireditev uga ala, ml je odgovoril, da se j< /.plačala vstopnina. Veliko povpffcfervanje je bili po bratu Vincentu Cainkarju 3rug za drugim so pri vstopi povpraševali, da-li je brat Cain car tukaj, zato sem moral ne malo odgovarjati, da brati Cainkarja radi tehtnega zadri ka ne bo in za to da ga nadomesti brat podpredsednik VI drich. Brat Vidrkjh ni govoril dolgo, ker bržkone tudi ni bil pripravljen na dolgi govor, ko e bil pa tako pozno obveščen, ampak kar je govoril, je pove dal dobro. Govoril jo o pomenu in obstoju S. N. P. J. kako jc bila ustanovljena in da sta šc dva ustanovitelja med nami, drugi pa so ¿e pomrli. Rekel je, kako nekateri nasprotniki ru-,ejo proti naši jednoti, Češ, da ni dobra in da je brezverska, samo da bi s tem odvračali rojake, da bi ne pristopali k nji. To seveda nI res, kajti Slovenska narodna podporna jednota ne zabranjujejo nikomur njegove vere, vsakdo ima lahko tako, kakor sam hoče. Govornik jo tudi podal nekaj navodil gle de zadružnih prodajalen ter po-oojilnic, kako potrebne so tc< med delavci in da bi si s temi lahko pomagali. Jaz to popolnoma odobravam, kajti delavec potrebuje gospodarske organizacije ravnotako kakor strokov no in politične. Apeliral je tu dl na starše, da privedejo v našo organizacijo svoje otroke ker bodo s tem naredili dobro sebi in svojim otrokom. Gledati moramo, da ne bo opešala naša organizacija, ko mi izumr-jemo, pač pa da bo takrat še jačja. Ko je govornik nehal, jc ljudstvo apla vdiralo. Medtem je stopila pred njega deklica in mu podarila šopek cvetlic imenu mladinskega oddelka. Govornik je smehljaje sprejel Šopek in stisnil deklico k sebi ter se zahvalil za podarjeni šopek. Po govoru je nastopil režišer Ben Willig, ki je razložil program "Hrbtenice". S tem jo spravil vrte navzoče v smeh in obenem |>omagAl, da so navzoči bolje razumeli igro. Igralci so dobro izvršili avo-jo vloge, posebno po vol j no pa atari rudar Seljan. Vse okol so {spraševali po igri, kdo je tisti, ki je igral vlogo starega rudarja. kajti vse ga jo hotelo spoznati. Gledalci so bili vea čas pozorni, | »oslu Aal i no z zanima njem, le otroci so bili kakor fte navadno, malo nagajivi. V imenu društva št. 87 se Igralcem "HrbUateo'N najlepše zahvaljujem. Vaa ne bomo In tudi ne smemo poaabiti za trud In dobro delo. katerega ste storili xa naše društvo. Pripomo* li ste do velike udeiešbe in sa dovolj ili občinstvo, obenem pa nam še {tomnoOili društveno blaga Jno. I .epa hvala tudi govorniku bratu Vktriehu, ki je pri-šel tako daleč k nam in ni ničesar računal sa svoje otroške. Zahvaljujem se vsom, ki ste se udeležili naše prireditve. Kadar boste imeli kaj posebnega vam hočemo vrniti. Z bratskim pozdravom—John Steban. Smrt nladega člana. Virginia, Minnesota. — Kri ta smrt je nenadno ugrabila iz naše srede našega ljubljenega sina in brata Josepha Spretizer-ja, ki je utonil dne 4. junija t. 1. Pogreb se je vršil civilno dne 17. junija na Greenwood pokopališču. Pokojnik je bil rojen v Ameriki dne 14. maja leta 1906. Bil je član društva "Vir ginia" št. 215 S. K. P. J. na Virginiji, Minn. Da je bil priljubljen pri Slovencih, Hrvatih in prebivalci*» drugih narodnosti, je najbolje pričalo veliko Število vencev in cvetlic ob njegovem odru.• Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetlic, zlasti društvu "Virginia" št. 216 za krasni venec. Hvala vsem udeležencem pogreba, k io prišli z avtomobili, našemu predsedniku bratu Mike Stima-zu, tajniku Johnu Jeleniču in blagajniku Franku Vuketiču, k io skrbeli, da je bilo vse v redu in da je bil pogreb tak, kakor-Jnega mesto Virginia še ni videlo. Hvala tudi pogrebnikom, ženskemu društvu "Smarnica" št. 838 S. N. P. J. v Virginiji, dvem drugim društvom, katerih pokojnik ni bil član, ali so vseeno izkazali prijaznost. Hvaležni smo tyidi S. N. P. J., ki je zelo hitro izpolnila svojo dolžnost. Tebi, dragi in nepozabni sin in brat pa želimo miren počitek v ameriški zemlji. Odšel si od nas v najlepših mladeniških letih in nas za vediio zapustil. Spomin nate ostane vedno v naših srcihr Žalujoči: Jos. in Mara Spreitzer, starša, Amalija, Rozalija, Matilda, sestre, Hane-rih in Rudolf, brata. dopadel, da ni hotel" domov. J* dejal: Ti kar domov pojdi, jaz bom pa tukaj ostal, ki jo bolj luštno kot doma. No, in mu nisem čisto nič zamoril, ker sem sam ravnotako mialil. In drugi dan jo pa vzel "štofletn cug" pa se je pripeljal po dvaindvajsetih točno ob sedmih na ju-njen stejšn. Lepa hvala družini Bognarje-vi, ki je prišla iz Kansas City ja za kratek čas na obisk. Dru žina je jako svobodomiselna, kar sem videl prvikrat, ko smo bili skupaj, želim, da bi se še večkrat sestali, da bi si potožili, kako nas stiska ta lepo cvetoči kapitalizem. . Upam, da se nisem s tem ni komur zameril in pozdravljam vse. — Jacob Arh, tajnik društva št. 434 v Armi, Kansas. Praznovanje srebrne poroke. Girard, Kaaaaa. — Dne 3. ju-ija smo na Starešinovi farmi obhajali 25-letnico dobroznane družine Polutnikove. Zabava se je vršila v prosti naravi in je začela ob dveh popoldne. K zabavi je Še pomagal godec Frank Sotošek, ki nam je pomagal očistiti podplate, Ampak na tej nenavadni zabavi so bile tudi druge interesantne stvari. S celo procesijo smo šli po nekako živalico, katero je sukal nad žareČim ognjem Ja-cob Kogoj, ht od daleč sem razsojal, kako ugodno bo to za naše želodce. Ko se je sprevod pomikal proti mizi, je mrs. Sta-rešinova držala v rokah oster nož in operirala živalico, kar je tudi izvrstno " izvršila, da smo vsi častita» iz vseh svojih želodcev. . Nastopili pa so tudi razni govorniki in čaatitali družini Po-lutnikovi, da bi doživela še mnogo srečnih In zdravih let in da bi še toliko časa živela, da bi obhajali zlato poroko. To je naša iskrena želja. — Sledila je prosta zabava v pozno noč Ko se je storila noč. smo šli vsak po svojo liziko, da bi nas spremila domov, ali areče ni bilo Mrs. Starešlaova so nam rekli "Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan . . Fj, kako smo radi ubogali, ker smo vedeli, da bo še nekaj, kar pa nI rav no za v list. In smo se res veselili do ranega jutra in še malo dalje. In ko smo zapuščal kraj. som dejal mrs. Starešinovi, da hi «edfopna mojo liziko In je storila tako, ampak lizika, ki je včasih samosvoja, je bila tako trmoglava, da je mrs. Sta-rešinova že mislila dol; no. pa sem jo v*oeno pregovoril, da sem jo domov peljal. Za sdaj naj oprorttijo, drugikrat bom pa še tako godal, da bo lizika plesala. ne jai. In še ena je! Oni prostor se je mojemu "so-p*čl*rju" , taka Glas tajnika Slovenskega delav takega doma v Sharonu. Sharon, Pa. — Kot tajnik Slovenskega delavskega doma si štejem v dolžnost, da vabim vse delničarje od tu in iz okolice na redno sejo, ki se vrši 17. junija. Ko je žakelj poln se mora raz-vezati, tako je tudi tega zadosti. V začetku, decembra, 102«, je ztčela govorica, da bodo razkrinkali tajnika in so s tem namigovali, češ, da tajnik flhtta vsega v redu. No, sedaj pa že kar javno govore, da tajnik goljufa. Zato sem prknoran pozvati članstvo doma, da me zasliši ter obtoži, na kar morajo vsi, ki vedo kaj proti meni, do kazati, kar govorijo, drugače sem primoran z vati jih pred sodnijo, kar bom tudi storil. Vsi ki so govorili o nepravilnosti glede mene, pridite dne 17. t. m ob dveh popoldne na sejo, da dokažete goljufijo. Cel ostali od bor pa poživljam, da se s prej šnjimi odborniki udeleži seje kajti če je goljufija, so tudi oni prizadeti. Tajnik namreč pre-ema denar od drugih in ga vknjlži na določenem mestu Opozarjam tudi delničarje, ki žive v okolici in drugod, ter pošiljajo denar, naj se vprašajo, da-li je bil denar na pravem mestu. Vabljeni so tudi, da se ude eže seje ali pa .pošljejo zastopnika, da sliši in se prepriča, Če je vse v redu. Sedemnajst let mojega delovanja v Farreliu in Sharonu sem bil za napredek slovenskega naroda, za ustanovitev društev in za zgradbo slovenskega -doma večinoma tudi vedno kot tajni in agitator. To pa dobivam v za hvalo za moje pošteno delo. A i če mi more kdo kaj dokazati goljufiji, sem pripravljen po vrniti. Reči moram, da smo v šesti mesecih tega Teta plačali že $2300.00 dolga na slovensk dom. Ce bi goljufali, bi tega ne bilo. Vidi se, da se odbor zavzema za atvar in dela po svo, moči, da bi se izrinili prej iz dolga. Kimovec pa seveda nisem in sem se vedno poganjal za pravice ter izvrševal naloženo mi delo. 2rtvoval sem čas in denar, vse brez pritožbe in gleda da vsem zadostim, kar pa je najtežje; vsaj takim, ki iiiDMi koli ni prav. Da se vsi udeležite aeje, je potrebno tudi vsled tega, ker mojega dela za tajništvo zadosti in bomo volili drugega ta. nika. Jaz sem se jih že nabra sedaj naj ae jih pa še kdo dru gi. Naznanim tudi vsem, ki imeli še pošiljati denar za de niče, da ga več ne aprejmem dokler atvar ne bo v redu in dobite obvestilo. Do danea sem jaz odgovoren vsega, potem ne več —Anton Valentinčič, tajnik Piknik. Luseme, Pa. — Mednarodna delavska organizacija v Wilkes-harru, ter Luzernu in okolic priredi izlet dne 17. julija farmi Johna Prushka (Bunker Hill). Na pikniku bo raznovrstna zabava in tako tudi dovolj jedi in pijače, a še posebej bomo imeli na ražnju pečene jagnjetlne in svinjine.' Začetek je točno ob desetih dopoldne. Truck bo votli z Bennet St. v Luzernu. — Izfctakl 2arkomet Kontrabantarji! Francoski pisatelj je obiskal Ameriko in odnesel je takele vtise: V Ameriki je vse prepovedano in vse prepovedi so pre-omljene. Prebivalstvo je sestavljeno iz milijonov kontra-bantarjev, ki na vse načine varajo bedaste postave in hinav-Čijo. Vsa dežela gnije v hinavstvu. Kip Svobode je kolosalna farsa." Bridka resnica, katero Amerikanci vidijo samo takrat, kadar im jo pokaže kdo drugi; sami ne morejo videti. Ameriško hinavatvo prohibicije in moralnega zakonodajstva najbrž nima para v vsemirju. • Pač! Blažena Fašija se neko-iko uči od Puritanike. Z istim datumom je prišla tudi vest iz lima, da je Vatikan izdal nov :perman: "Na golih prsih ženske ne sme biti križa. Simbol darit ve ne sme počivati na mesu, ki ,e simbol umazane zapcftjir vosti!" . Tukaj imate duplikat funda-mentalističnega licemerstva. >Le svinje vseh svinj, ki že 1900 let onečaščajo najlepše in najčistejše procese življenja, morejo pasti tako nizko, da so (iim prsi matere, iz katerih pijejo življenje — simbol umazani zapeljivosti! Ne vem, katera kontrabanti-ja, afheriško-puritanska ali pa-^eško-fašistovska, je nižje padla; bistvene razlike menda ni. Obe se pačita v imenu perverzne religije, ki tudi nima, ne- prej in ne poslej, para v vsemirju. • 00- ^ Tragedija "svete" dežele. V Palestini je bil te dni hud potres in baje je tisoč mrtvih. To ni bil prvi potres v deželi, ki jo potegovale! imenujejo pveto^ Dežela, o kateri so judovski pesniki peli, da se po nji cedita med in mleko, ima že od nekdaj silno porcijo smole. Pred malo manj kot sto leti je potres tamkaj pokončal 4000 ljudi. ' ' Zakaj to prokletstvo za sveto deželo? Ce bi ljudje to naredili namenoma, bi bili kot velezlo-činci obsojeni in kaznovani dvakrat: prvič na tem svetu in drugič v peklenskem ognju. Poteg-njenci verjafflSjo še danes, čeprav smo že v 20. stoletju, da je vsaka elemetnarna katastrofa božja kazen za take in take gre-he. Ali ne more priti potegnjen-cem na misel vprašanje, kako j{ to, da Jehova, ki kaznuje kristjane, muslimane in Žide v Palestini, ima manj spoštovanja do svetih krajev kot kristjani sami? Kristjani jih čuvajo in čaatijo malikovalaki, njihov tx> Jehova jih pa enostavno podere in zraven še pobije tisoč ljudi j deželi, ki je sveta! Človek, ki pozna procese pri. rodnih sil, ima še vedno čuteče srce, da simpatizira s prizadetimi ljudmi, obenem pa upa, da vsaka taka nesreča prinaša zrno za zrnom — spoznanja. Natura je grozno neusmiljena, ampak najboljša učiteljica. * * * V» Zdravniški nasveti. Fantje, pazite, da se ne pre-hladite! Obleci te se dobro — dobro si omota j te dragoceni vrat!—Dh Spufar. , 0 0 0 Filozofija starega Šojca. Stari Soje je rekel: "Rocke-feller bo lahko živel sto let. Ni ma nobenih skrbi. Drugi skrbij kaj bo on jedel in pil in drugi štejejo njegov denar in njegova leta. Res bi bil neumen, če sploh kdaj umrl. Saj lahko drugi umrejo namesto njega! Jaz nisem Rockefeller." • •o Odgovor fte pride. Dragi Zarkomet! Kompanija mi je dala počitnice in v času Istih me bo Bog plačeval. Kei mi je doma dolg čas, bi jo rad ubral v kakšno letovišče. Svetujte mi, čitatelji kolone, kje je tak rezort, v katerem se dob soba, hrana, čoln, kopalna oble ka in dobra služba, za vse to pa Bog plača? Jaz ne morem. — Lepo vas pozdravim in ostajam vaš Čarii Horseraddish. o * * Zaman ga učite. Dragi Žarkometar! Pojasn enkrat komisarju iz metropole da opičar je oni, ki lovi in go; opice — kakor je čebelar oni, k redi čebele, ovčar, ki redi ovce svinjar, ki redi svinje itd. — Bučar iz metropole. 0 0 0 Zemljepis je. Ix>ndon je največje meg^ najmanjših ljudi na svetu. K. T. B na NAROČITE SI KNJIGO AMERIŠKI SLOVENCI." Smola od Lemon ta do New Yorka. Pred par leti je bila ustanovljena božja pot v Lemont, pa do sedaj ni bil razglašen še noben čudež. Zdi se mi, da morajo imeti smolo, kakor se drži smola naših z newyorikim slovenskim domom, ki ima do zdaj že tri ali štiri mrtve fonde. Fond, ki je bil nabran že pred dvanajstimi leti, drži sam škrat nekje v nogavici. Ko se je pred petimi leti zbrala Jcopica naprednih naprednjakov in so u-stanovili napredno družbo, ki bi zbirala fond za napreden slovenski dom, je počU sod, vino so izpili, fond pa razdelili. E-den je vlekel viktrolo, drugi je dal čez ramo ^karpet", tretji je vtaknil v žep petdesetak, kimajoči so pa dobili figo, kar je približno toliko kot prazna obljuba slovenski matici. Pa še ni dolgo, ko se je bila zopet razvila taka živahna agitacija. Mislim, da je bilo ravno sveto leto, ko se je ponovno zbrala navdušena družba, se ki-korporirala, izvolila odbor in tiskala ter razprodajala delnice. Vrli narodnjaki so peli: Ne poU-tike, ne cerkve! Bratstvo in slogo hočemo gojiti. To je naše geslo! Navdušenost je bila tako velika, da ni mogla dolgo časa prestati, zato pa je zadremala v par mesecih. Korpor*» cija ae je premislila in dejali so, da nočejo zidati doma, ker je predrag, bodo pa rajši zidali cerkev in farno šolo. Tako se udejstvuje newyor-ški slovenski dom: enkrat v cerkev, is cerkve pa zopet v slovenski dom in h doma zopet v cerkev in farno šolo. Najbolj čudaški pa je dfrektorij, ki je bil agilen in navdušen tako, da mu je kar naenkrat zmanjkalo sape. Rad bi vedel, česa se je zdaj tako grdo prestrašil, da ne da glasu od sebe. • Ker je vprašanje, Če se sploh še kdaj postavi na ohromele noge, bi mu svetoval, da pobere svoje berg-Ije ter odroma v Lemont. Morebiti se mu posreči tam narediti kak čudež. — Brooklynnki škrat. Pr«M za lafarmaeiji Odgovori na vprašanja. J. K., Buckner, III.: NemAki cepelin ZR-3, ki je bil potem prekrščen v "Los Angeles," je res prvi preplul Atlantik v letu 1924, ampak to ni bil aeroplan, temveč balon, ki ga nosi helijev plin. Lindbergh je prvi preletel ocean v aeroplan u ali letalu. Milwaukee, Wisconsin. — 0-brniti se morate na občino, kjer je bila hči rojena in priglsftens. Pisati morate kajpada v angleškem jeziku. Muskegon. Michigan. — U-redništvo ne izdaja Imen. Dawson, N. Me«. — Uredništvo Prosvete rt razpečavs knjig. Obrnite se na upravm-štvo Proletarca, 3639 W. 26. street, Chicago, IH. Ne zna kuhati—samomor. Litchfield, 111. —Mary Spu-rich, stara 19 let, se je v sredo obstrelila in zabodla trikrat blizu srca iz razloga, ker ne /n* pripraviti ameriških jedil. Soprog jo je okregal. da je *lal* kuharica. Zdaj se bori s smrtjo v bolnišnici. Netu-je aničilo polJ» ▼ Avstriji-Dunaj, 14. Jul — Utrgani' oblaka v okolici Linca je včeraj aničilo 60 odstotkov U < letine. Razdejane so tudi c«**' porušene hiše in mnogo glsv *> vine je utonilo. HKOBVHSX Vesti iz Jugoslavije |h x PONEVERBA INSKEGA DENARJA V PTUJU. OB- Ptui je zopet doiivel veliko Ejo. V petek, dne 10. ju-se je raznesla vest, da jka v mestni blagajni 35,-Din, v soboto je bilo že 100,-I najdeno, v torek nato pa kar ,000 Din primanjkljaja. Me-'j in vse občinstvo se je raz-,rjalo in vpraševalo, kako je , mogoče. • Ka mestni občini je bil naoljen kot blagajnik Menoni lan. Začetne plače je imel 700 na mesec, pozneje dolgo ča-£l200 Din, letos meseca apri-pa" 90 mu povišali plačo kar •¿O.OOO para, tako da je imel .¿no po 1400 Din. Imel je ila z blagajno, kjer je bilo enega prometa od 300,000 400,000 Din. Doma je pa i-¡1 družino z otroci, zadnje ča-bolno ženo in mater. Slednja je pretečeno zimo tudi umr-Razumljivo je, da pri današ~ jih razmerah s tako mizerno ¿0 ni mogel izhajati in je v , sili posegel po tujem denarja' katerega je imel pri rokah. mi*Hnost, da se je tako P^"' plačanemu uradniku za-Sedaj pride mesto v pri-J">n l"»lo/.aj, da se bo zopet P^ikatero doklado povišalo In P^tvar tako urejena. L huj*ka občina ima res smo->: Komaj m« j« pozabilo nekoli-j P afere izza prve povojne komaj se čaka na izid v zadevi odpusta uradni-¿a, ki se te vleče tri le-občino * stala sigurno " "čaka, že ae pojavi nov «P neprijetnosti. Seveda ae bo moglo najti tudi za to krivce in se jim bo moralo klasificirati — ob prihodnjih volitvah. O poteku zadeve bomo še poročali, ker vidimo, da se meščansko časopisje ne upa prav povedati. do!* Irtw t* in U/k, Delavska zbornica za lečitev stanovanjske krize v Sloveniji. — Delavska zbornica za Slovenijo je poslala ministrstvu za socialno politiko v vprašanju stanovanjske akcije v Sloveniji daljše s preglednimi podatki u-temeljeno mišljenje. V naslednjem podajamo nekatere važnejše odlomke in podatke. Iz podatkov je razvidno, da bi se moralo graditi v Ljubljani od leta 1914—1026 1750 stanovanj. Dejansko se jih je zgradilo le 550, toraj jih manjka 1195. Glasom "Statistike stanovanjskega u-rada v Ljubljani" je prosilo, odkar je ta urad obstojal, za stanovanje 1889 oseb. Stanovanja pa so se mogla dodeliti le 678 prosilcem, medtem ko so ostale 1302 prošnje •nerešene. Iz tega je razvidno, da smo cenili pomanjkanje stanovanj v kalkulaciji, navedeni v prvi prilogi, z vso previdnostjo, da smo se izogibali vsakega pretiravanja in navedli minimalne številke. — Maribor bi moral zgraditi po slič-ni kalkulaci v letih od 1914— 1926 960 stanovanj. Zgradil jih je 250, toraj mu jih primanjkuje 710. Tudi ta številka je po-trj^ia po cenitvah stanovanjskega urada. Zaključek: V najvažnejših krajih teritorija podpisano zbornice je doseglo pomanjkanje stanovanj leta 1926 —1927 svoj višek. Popolna svoboda pri razpolaganju s stanovanji in pri določanju najemnin bo imela tele posledice: Ona bo dvignila najemnine do take višine, da jih del najemnikov ne bo več zmogel. Za gospodarsko jačje sloje, ki bodo te najemnine zmogli, bo pomanjkanje stanovanj prenehalo. Oni bodo lahko dobili v starih hišah dovolj stanovanj. Gospodarsko šibkejši sloji bodo stisnjeni deloma v slaba stanovanja, deloma pa izrinjeni iz njih. — MestQ gospodarsko jačji sloji, bodo postavljeni baš gospodarsko najšibkejši sloji pred nalogo, da bi bili reflektanti na najdražja stanovanja v novih hišah. Pomanjkanje stanovanj bi moglo prosto razpolaganje s stanovanji le v toliko in v tem slučaju omiliti, v kolikor bi navajalo k prezidavanju obstoječih velikih stanovanj s» tem ciljem, da se napraviti z enega stanovanja 4ve. — Vendar svobodno in ne-regulirano razpolaganje s stanovanji ni najboljše sredstvo, da se to doseže. — To sredstvo bi u-činkovalo še le v tem slučaju, če bi ostajal radi previsokih cen del stanovanj i>0 ukinitvi stanovanjske^ zaščite prazen, tako, da bi silili na prezidavo gosjx>dar-ski razlogi. Zaključek: Stanovanjski zakon se iz zgoraj navedenih razlogov ne sme končno likvidirati, ker bi bile preneše-ne s, tem vse posledice pomanjkanja stanovanj, na rame socialno najšibkejših slojev in ker bi to vprašanje po stanovanjskih hišah še zmanjšalo. Govaraar Fuller zaslišal sodnika Thayarja Rame druge priče poklicane v preiskavi. Zaslišanih bo okrog 200 prič. Boston, Mass. — Governer Fuller in njegov posvetovalni odbor sta v sredo zaslišala sodnika Thayerja, ki je obsodil Sacca in Vanzettija na smrt. Dolgo časa sta bila sodnik in governer sama zaprta v privatni pisarni. Zaslišan je bil Robert C. Benchley, dramatski urednik revije "Life", ki je pred nekaj tedni izjavil pod prisego, da je v teku obravnave proti Saccu in Vanzettlju slišal sodnika Thay-erja, ki je med igranjem golfa govoril o obtožencema zelo za-ničljivo in je grozil, da jima on "že da vetra." Vsak dan prihajajo nove priče. Kakor poročajo, bo zaslišanih okrog 200 prič. Mnoge pri-če, največ Italijani, izjavljajo, da Vanzetti ni nikdar izvršil ropa v Bridgevvaterju, katerejm je bil obtožen in s)>oznan kn* vim še pred procesom v Ded-hamp. Trmoglavost podjaMkov ja dokazala raft Unija je sprejela rasnodiftče, kompanija ga je oftabno odklonila. — Trmoglavost je tako očividna, da se ne more tajiti. Židje nočejo odpustili Fordu. Washington, D. C. — Predstavniki židovskih kongreganj v Kolumbijskem distriktu so v sredo na svojem zborovanju sklenili, da izjava Henry Forda glede odnehaja njegovih napadov na žlde še ne zadostuje. Ford mora pokazati z bodočim obnašanjem In dejanji, da ni več sovražnik židovstva, ne pa samo z besedami. Kako papež eavaja nmeriške Modnike in kapitaliste. Rim, 14. ju!.—Victor Dow-ling član vrhovnega državnega sodišča v New Yorku in George Mac Dona Id, newyorlki kapitalst, sta bila včeraj «prejeta pr. papežu v privatni nvdijenci. I a-pet je oba imenoval «Ujns ko-mornika meča In mantiije. Chicago, III. — Chicago Flex-ible Shaft kompanija ni le pokazala, da je trmoglava, temveč tudi, da je njeno postopanje bedasto. Kompanija se je obrnila za sodnijsko prepoved na sodnika Denis Sullivana. Dobila-je sodnijsko prepoved, ki je bila izredno ostra. Bila je začasna sodnijska prepoved, ki ostane v veljavi, dokler se ne prekliče. Sodnik je po izdani sodnijskl prepovedi pregledal fakte. Pro-našel je, da je bila Flexible Shaft kompanija edina Izmed šestdeset tvrdk, ki se je branila podpisati pogodbo s kovinskimi likarskimi delavci. Ravnotako je bHa edina tvrdka, ki se je branila povišati mezdo od ure z enega dolarja na dolar in deset centov. Pronašel je, da je unija pravilno obvestila delavske organizacije v Avstraliji in Argentinijl. Ko je sodnik prečital fakte, se je ponudil za razsodnika v spor ni zadevi. Unija je sprejela ponudbo sodnika brez obotavlja nja. Kompanija se je posvetovala z Narodnim tovarniškim društvom ln na to je sodnikovo ponudbo odklonila. Ta akt od strani kompanije ni le pripisati trmoglavosti kompanije in Podjetniške organizacije, ampak je tudi skrajno bedast. Unija zdaj pričakuje, da sodnik dovoli, da se zadeva lahko predloži drugemu sodniku. Kadar se to zgodi, bo unija zopet postavila svoje stavkovne straže. 1 Sovražnik zamorci» izgibil službo V knpitolu je zapostavljal črnce. Washington. — ti. V. Hpfcel man, sovražnik zamorskih u-ftlužbencev v Kolumbija distrlk-tu, je bil prisiljen reslgnirat kot registrar In na njegovo mo-Hto je bil imenovan drugi republikanski priljubljen««, ki daje zamorskim delavcem le malo u panja, da bo bolje postopal Ž nji mi. . ... Speelman Je dosledno loči zamorci; v kapi tola k i službi, da je napraviti stene In druge «e-gregacije, da so bili črnci popolnoma ločeni od svojih belih to-1 sev. Ta gonja v kapitolu m jt. pričela šele z adminlstraci jo Hardinga in Coolldga. Pre, je biki v navadi, da Je zamorec držal omenjeno pozicijo kot v |mi\ račilo za lojalnost republi kanski stranki zamorcem. No* vi načelnik zamorskih delavcev je VV. Wi»od Iz Kansasa. AfHtraJta za "Prostata"! NAROČITE 81 KNJIGO -AMERIŠKI 8LOVKNCL- SalMaraoat britskaga orgaa. dalavstva Delavci na AngleAkem spoznali nakane torijev, ki hočejo streti unijaki duh britaklh delavcev. Velike protestne demonstracije v l^ndonu. Amariiki iaiaairji * aa dal« v Rasi ji Pomagali bodo pri delu modernega obratovanja premogo-rovov. Najela jih je sovjetska vlada. — I > London. — (FP). — "Zapomnite si delavci, da dobre in močne strokovne unije so vaša zadnja obramba proti kapitalističnemu . brezsrčnemu izkoriščanju vašega dela/* Tako se ie čital klic, ki je pozival brltsice delavce na veliki protestni shod proti torijskemu vladnemu predlogu naperjenemu proti strokovnim unijam. Rili so shodi v Šestindvajsetih indu-strijalnih centrih, medtem ko so se obdržavali shodi na stoterih drugih krajih. londonski shod v Jlyde Parku je bil tako velik, da je bilo dvanajst platform postavljenih, na katerih je obenem času govorilo dvanajst govornikov. Velikanska demonatracija je bila to proti torijaki vladi. Veliko Savdušenje in delavska vzajem noat se je zopet pokazala na teh shodih. "Strokovne unije morajo Imeti fonde, s katerimi lahko financirajo svoje kandidate, kajti volilna pravica sama na sebi še nikakor ne ppmeni demokracije. Delavci morajo postaviti sami svoje kandidate, ki jih izberejo med seboj." Tako je dejal G. Hlcks, član Kongresa brltsklh unij. Vsi govorniki so močno zahtevali od delavstva, da se zavzame za pravico stavkanja "Vlada ne sme odvzeti delavcem te njih avete pravice. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi seda nja kapitalistična vlada na Angleškem pomandrala to naše orodje. Ali se moramo bojevati zoper to grdo torijsko nakano, s katero hoče zadati britskemu delavstvu smrten udarec," j< dostavil Hlcks. "Tukaj stojim pri prvi demon stracljl v Hyde Parku/' je dejal A. V. Alexander, ki je govoril v Imenu kooperativ, "ki je demon stracija kooperativnega gibanja s 5,250,000 člani, k t stoji za 1st* pravice s strokovnimi unijami za pravico in za delavsko giba nje in prvič sem na demonstraciji, ki protestira proti predlogi ki hoče streti delavski duh." Delavski ||st v Londonu "Dally Herald" je pisal o demonstra cijl naslednega dne sledečo: "Brezdvoma lahko rečemo, ds včerajšnja demonstracija pre-ksša vae sllČne shode, ki so bil političnega značaja. Delavstvo je manifestiralo svojo solidarnost ln duh deldvskega gibanja živi." NadvHiaa aaata samo za aftomafclla f 0Maa|« 1 Podzemeljski hodniki za paaan ; ie na križttčlh kot prva prak tlčna od pomoč proti pobojem na ceaUh. Chicago.—Mestni svet se Je v sredo bavil z vprašanjem zgra denja zvišanlh cest samo za av tomobile. Tako cesto iz konkre ta, zgrajene na način kot so nad-ullčne ali elevatirane Železnice ki bodo križale mesto na vse strani, bodo prvi praktičen korak za rešitev vprašanja sedanje avtomobilske konfuzlj« In konsekventnega dnevnega pobi janja jmsantov, ki že presega vse meje. Zupan Thompson je toplo pri poroči) načrt teh cent. V načrtu so tudi podzemeljski hodniki za pasante Izpod vseh glavnih kri žiftč v mestu, tako da bosta člo-vetki ln vozllnl promet enkrat ločena. Mestni svet Je odredi prometnemu odseku, naj izdela deta j Hran načrt ln proračun stroškov. Najprej nameravajo zgraditi zvišano cesto, ki bo obkrožala "downtown" ali sredi Ače menta, potem |>a eno na za padno, drugo na aeverno In tret jo na južno stran mesta. Po teh eesUh, ki bodo dovolj široke za tri ali Štiri avtn« kolone bodo avti lahko drveli brez skr bi 30 do 40 milj na uro. spoda bodo pa hodili ljudje, ki jim ne t ki več treba "vz*ti svojega Siv Ijenja V roke," kadar hočejo prekoračiti eMto. New York. (PP). — Ameriški inženirji ImkJo pomagali v Rusiji urediti moderno premogo-rove v Doneč dolini, kjer leže bogate naslage premoga. Sovjetska vlada je najela te inlo-nlrje, da izdelajo vse načrte, ki bodo odgovarjali najmodernejšim, kar jih je sedaj v premo-gorovih. Donugol premogar-ska družba, ki je v rokah ruske vlade, je dala ameriški inženirski firmi preiskati dotično o-zemlje ter pripraviti za kopanje premoga po modernih metodah. Omenjeno delo je dobila ameriška inženirska družba Stuart, James & Cookc Inc. Skoro vse potrebno orodje in stroji, za o-bratovanje rovov v Doneč dolini bo nabavljeno v Ameriki, je dejal Charles K. Stuart, ki ima izvršiti delo za sovjetsko vlado. • Obenem pa je Stuart dejal, da se čudi, kako je možno, da ae širijo zunaj Rusije vesti o nemirih v Rusiji. Stuart je do» stavil, da on nI opazil drugih kot patriotične manifestacije In parade ter da je po vsej Rusiji lep red ln mir. Amtorgova trgovska kotf>o-racija v New Yorku nabavlja za Donugol s^jetskopremi»g«r-sko družbo v Združenih državah stroje. VLADNK LADJIC HO DOBlC-KAN08NK. Promet je bil velik. Washington. — Več kot $260,-000 dobička je bilo oddanega vladi od M issisaippi-Warrior pa-robrodov, ki vozijo po teh rekah. To je bilo ts fiskalno Isto, ki se je prsvkar zaključilo. Celokupen promet v tem času je znašal skoro deset milijonov dolarjev. Te ladje vozijo po rekah Mississippi In Warrior v Alabsmi. Frederic Iloutet; NEUSTRAŠNI UÖENJAK Halpherson, znani učitelj eks perimentalne fiziologije, Je slonel visok ln širok, z rokami v hlačnih žepih, na kaminu svoje delavnice ln je sklanjal' svojo mogočno glavo z gladko obritim obrazom In kratko oatrttenlmi lasmi k svojima poalušaleema, Anatomu Jeffrlesu In biologu Moffatu, gledajoč Jima ostro v oči. "Dovolil sem si," Je rekel s svojim umerjenim glasom, pod-črtavaje vsako besedo, 'da vaju povabim k sebi zaradi drznega, senzacijonalnega poskusa, ker mi ni do tega, da bt ga delal sam. Malenkoatne duše bi se u-strašile te drznosti, posledice pa utegnejo biti za vse človeštvo valikega pomena, tako da mora umolkniti vsak pomislek . . . Izvolita sedaj v moj laboratorij!' Klektrlčne svetiljke so lile Iz I »od stropa svojo bolo luč na prostoren, skrbno zaprt labora torij. Oba učenjsks sta zapeti la v tem čudnem ,njima dvema dobro znanem prostoru sago netno kopalno kad, ki ao Jo bili pravkar napolnil! t vročo vodo. Poleg kadi Je sedel na nizkem stolu mož v sami srajci In epod-njih hlačah. Bil Je smrtno bM, tresel s« J« po vsem taksu, noge in roke so mu bila vklenjene v tanke verižice. Poleg njaga Je stal, oči vidno, da ga straži, za^ moreč herkulsk« postave, Hal phersonov osebni sluga. 'Gospoda", ja rekel Halpher •on goatomo, "mož, ki ga vidita tu, me j« sinoči napadel na cesti z namenom, da me umori In oropa. Toliko se mu Ja posrečilo (odpel ai Je suknjo in srajco in Je pokazal globoko rano na levi strani prs). K sreči sem ga s sunkom v brado "uspaval", ka kor se izražajo borllcl; to ie mi je pripetilo skoro pred durmi, tako da sem ga s pomočjo sluge lahko spravil v hišo. Ko m je o-sveatII, sem ga pripravil do go vora. Ime mu J« Wataon: zlo- glasni, na smrt obsojeni morilec, ki se mu^je posrečilo, da ga vzlic zasledovanju še niso zagrabili. Moja državljanska dolž-noat je, da ga predam sodišču t. j. električnemu stolu--" Njegove besede so težko padale v mučno tišino. Uk len jene-ga moša je Izpreletelo drhtenje. Halpherson je nadaljeval: "Moj načrt pa je drugačen. Znani so vama koraki, ki sem j)h storil, da bi nam prepuščali na smrt obsojene zločince v svrho znanstvenih poizkusov. Praksa in predsodki pa so nam bili vedno sovražni, kadar je šlo za preaojo te ponudite, in nastal je tak nesporazum, da sta prišla moj značaj in moje delo v nepojmljivo slab sloves. Srečno naključje mi je sedaj dovedlo tega Watsona. Predlagal sem mu: ne. izročim ga politic!, odpustim mu napad, omogočim mu, da se izseli v katerokoli deželo in mu dam v ta naiten še 10,000 dolarjev, da bo lahko začel novo življenje — vse to |>a s pogojem, da mi sluti pri poizkusu, ki se vsekako lahko konča z njegovo smrtjo. Pri tem gre za nastopno: iz u^) sem aerum, ki, tako sem Vsaj uverjen, popolnoma nadomešča človeško kri, ln Ima. tako upam, lato vrednost k*kor naravna kri, aH pa celo boljše lastnosti. Pravim, da upam, za kaj Čisto uvorjen bom Šele po končnem, dogotovlJenem poiz kuau, ln za ta poizkus naj mi služi Watson. V kopeli mu odprem žile v zapestju, in Čim bo "mrtev"Amu vbrlzgnem svoj serum, ki bo Iznova ollvll vse or gane. Ako še moj izum obnese, kakor pričiskujem, tedsj bo Wstson mbgoče zo|>et oživel, Prsvlmt*"mogoče" In vsju prosim, ds vzameta to na znanje. To Je vse, kar Imam povedati. Vsekako dajem temu možu, ki je po zakonu itak zapisan strašni smrti, možnost, da poizkusi srečo In vstsne po lahki, brez mučni smrti k novemu življenju. Watsrtn Je o stvari dobro poučen In Je pristal. Sam vama bo to potrdil," Uklenjenl mož je s težavo požrl silno. "Da," Je rekel koma slišno, 'prlstsnem'. Nihče nI rekel besedice. Ko je mož, oproščen* vezi, 1 sključen pod orjsškiml zsmor-čevlml rokami, sedel v kopeli, >e mu je približal Hadpherson In ga Je prijel za levo roko. "Ali ste trdno odločeni 7' ga je vprašal ponovno. 'AH sa ne boste upirali med poizkusom? Bt lo bi namreč prepozno.'* 'Začnite! je rekel mož In zaprl oči. Razločno se Je slišalo ¿klepetanje njegovih sob. Halpherson se je sklonil t nožem k nJemu. Pacijent se je lahno zdrznil, rdeč curek J« brizgni |S) njegovi ievlcl, s le Jo Je potopi! Halpherson v mlačno vud&lj "Kaj aledl, vama Je znano gosjioda," Je rekel mirno, kakor bi predaval. "Zlla bije )>ospe!s no, č»dalje hitreje, pritisk krv {»opušča, pacijenta se loteva o-medlevlca, aVetlikanJe pred 06 ml ln neznosna žeja; konec Je iwsavoat." i Umolknil Je. Palač na desnem zapestju moža, ki Ja silno ječal je S tel utrli««, Nato Je s |s>mo-čjo neka priprave o|>asoval pri tisk krvi. Asistenta sta bila sil no razburjena. Zamorec Je sta |M>leg in Je uboga i kakor stroj Halpherson pa Je ostal isipoloo ma miren In mož v kopeli J« ne* hal ječati; ■ stisnjenimi zobm in z zaprtimi očmi Je bil videt kakor mrlič. Voda se Je rdsčlla čedalje bolj. 'Utripi so stopnjujejo In pri tisk krvi pada," Je /.«mrmra Halpherson čez neksj časa. "Žejen sem," Je naenkrat hrl I* v o izpregovoril Watson. O-močili so mu ustnice s cltnmo-vim «okom. Kmalu nato Ja zaje-čal dvakrat zaporedoma. Zopot mo tekle brezkončne minut«. "Omedlevam," Je zajecljo strshoten glas. Obsojen«« Ja široko odprl oči, ki so buljile, ne da bi videle. Njegov obraz Je bft bled kakor vosek. "Proč!' Je rekel zdajci t braz močnim poskusom^ da M aa dvignil. "N^emr "Nezavest!" )e A«f«UI llal pherson, "konec , . ," "Ne, ne . . ." je hropel mož. Obupno se je napenjal, da bi u-bežal, a poarečili so se mu samo krčeviti sunki. Na njegova ramena so pritiskale težke zamor-čeve roke. Padel Je nazaj v rdečo vodo in glava mu je klonila na stran. Halpherson se je dvignil: "Izkrvavel je do poslednje kaplje krvi .. ." Anatom Jeffries Je priskočil: 'To je konec. Pvignimo ga hitro iz vode, počakajmo |>et minut in vaš serum*. . . A vražji pogum jo imel ta siromak . . . Ud bi ga rešil! Kakšna slava sa vas, Halpherson. ako se polt-kus ponesreči . . .!" Fitijolog se je pomembno smehljal: "Poizkus se je posrečil," je rekel mirno. Asistenta sta začudeno strmela vanj. "Da," Je ponovil Halpherson smehljaje se. ".Nisem vama povedal resnice, gospoda. Poizkus je bil drugI, nego sem vsms gn bil napovedal. Vse to ni bilo nič drugega kakor — avtosu-geatlja." Profesorja it a gledala drug drugega kakor Iz uma. Da, vaša prisotnost tukaj v laboratoriju, moj skalpel, vse, kar sem govoril, nI bilo drugega kakor trik, da sem vzdržal moža v napetosti. S poizkusom sem hotel ugotoviti, kako daleč sežejo, da Jih tako ImenuJom, živčni vplivi. Možu, kl ga tukaj vldito, aploh nisem odprl žile. On Je to samo mislil, kakor ata tudi vidva mislila.M Flzljolog je prijel levo, od rdeče vode mokro roko moža, ki je bil Še vedno nezavesten, obrisal Jo Jo |n jo dvignil v polno svetlobo. "Poglejte, niti sledu o kskl krvavitvi! S konico svojega Instrumenta sem ga lahno oprss-nll, obenem sem pa stisnil a toplim karmlnom na|»olnjeno ampulo. Na ts enostsvnl način se je vods v ksdunjt polagoma rde-čila. — Možu sem narekoval razvoj Izkrvavltve In res si Je točno prisvojil moje besede, do popolne nezsvestl, v kateri Je še sedaj , .. Zanimiv poizkus . .." "Posrečilo se Je bolje, nego sami mislite," Je zdajci rekel profesor Moffstt, kl Je med tem prelskal pacijenta. "Mol Je mrtev!" V laboratoriju Je postslo tesnobno tiho. "Nu .. . morilec, kl bi bil Itsk usmrčen , . ." Je zamrmral Jaf-frles med zobmi. Profesor Halpherson pa je vendar zelo pobleddt. POJASNILO DRUSTVftfllM TAJNIKOM IN POAllJATK-URM KAZNIH NAZNANIL. Kadar pošljete listu Presve-U, kakorAnakol! nasnaaiia In zahvala o amrti, tedaj vselej povejte v pismu, sli ftsUt* Imeti plačan oglas sN kol navadno veni. Ako Js priobtano list na* rad na va*4, se Izpnetl Is na ms-nils vaa osebne zahvale in Ime-ns possmesnlkev, ter ns tako naznanilo priobči brezplačno. Kafer pa hoMe Imeti priobče no celo vrat« raznih Imen In drugih atvsrl, je ps to ogles, ss katerega se mom plačati, lo velja sa Člane In sa nečlsne. Ns-dalje veljs lato tudi as rssno prireditve, vaaolles, shode, itd Vae tej je treba povedati aH ho-lote Imeti plačan oglaa ali asmo navadno časnikarsko vest, t ud v lakom slučaju se ss navad »o vest, naredi stvar bolj na kratko ln ae pove Is vslnejftl del. če ps nsročlU, da naj bo plačan gtaa, ae priobči vos, kar ssJiU-vato. lato tak« velja ss vss drn-«s naznanila le as kogn Učo, lani trene ponudbe, prodaje. Itd Za vm take atvart m mera vedno povedati, da naj bo to ogtan, keUMrat naj a» lati priobči In da bodelr sanj plačali. Ti p» JaimUo dajem rodi toga, kor Je to sklop konvencijo, da ne potem ravnamo vrf, draštva, liani, na-ročaiki in mnavaffttva Mata. Prosim, da to upaStersU In ss ravnat«. — FIM» fledina vHeiJ. Ali eU le naročili FTemU all Mlsdlmdil Hat avojmnn prijatelju ali sorodalks ▼ liniftm? T» J« «dlnl dar trajaš mlnsstl, kl ga is mal denar lakka poli Jote svojce «• f % losu, «Ti«i t*fco m jetjrtatfe! Drog f dragim ■•»"•M ti ne po U**. kec je * nUk. Eém tr* kot čran sten, drag* ae m u*et aa* n tUjt te boij Bo*- l* tí Im MmiUtebr m ki v kkt te zid ja pri- te« te krak», je pe« z atfsm ¡a „M » »tat» V« it tele po *bi kotom je rtoodtlepes ' tesje Ki» MM te* l kaj me t*> 1 ki bi t* tfm K kod njih litr ilve tkasT^okao Í fl* v mat; o i» fti «nijt ^ IdpnaiKéM kliče u* sunil m» Md m m ogtedel po ejih. »te ja je NESREČN1CA "Cm Mrl te dvajaet ar to »t odpeljali v v aefce oidaljrao tonsko hite te okdeii to ata a otroimki t moiáki krttiomi Mali test tedooví MUI «M mteote ateem bfla mm ,., Peaaeje asm ivsdsls. da ia atoj o«» tet po prihode Mteotis obdal a joge te mano s io ptdknpil step». ki ia paaradaral , destessoče te .. Oeoiaio pro-kleL Mihoel aa ia pa to« zaklel, da aiegove no-ptUvtétt otopi r gaspadikn hilo, te odéel ia v Petrograd. Pa odar. katerega ia prizadeial ttoj očim meni ia aadtl todl njo«* Semen Matvejič no ia objav*** da oa ao more več o-atoli oo ojegovem poeeetvu te gospodariti: kajti aopočne gorečnoot aa na odpoiče te tro-bo M bilo preiokoveti kdo io kriv toga Iken-dalo. Maor. ia Samao Matvejič dobro nagradil foopodo Eetča; dal mo ia tredotve, da aa ia mogol preeellti v Moskvo te oatoliti aa tu. Prod odhodom v Moekvo ao prtpoJJaJi mono topet v not prizidek te drioli ao mo tam pod ttrogim nedtorom. Da jo "po moji mllootT Izgubil mastno' tluibo, to ia moioga očime lo bolj raikačilo proti meni. — "Kaj al io Ismlslil te starec? io roko! nevolljen: — taroal Starec aa io malo prenaglil • svojo gorečnostjo In ooramotil to jo; zdaj io ioljooo njegovo tomoljubjo in notgoda to no da več popraviti. Ko bi bil počekel kaka dva dni, pa bi bilo vao lio, kakor namasano In vi M tdej no sodoll v topom ob kruhu In vodi. jas po bi bil ostal, kar sepi Mi Roo jo, da tonsko i moto dolgo laae ... pa kratko pamet. No, dobro. od vaa bom U dobil svojo. In U golobček (Imel jo v mislih Mihaela) mo tudi no bo pote-bil. Jas toveda, tom morala mol¿e prenoto ti vaa U taljenja. Sem eno Metvejiča pa nisem videla vat. Ločitev t einom ga je pretreoU. On oe io kooal ali — kar jo verjetnejše, hotel me io prikovati to vselej na goepodo Retče In njegovo drutlno!! — kajti odločil ml jo samo pentljo, katera se Ima lipls/sti mojemu očimu. In ae mi bo dajala do toga časa, ds to omofttm. To ponMovaJno miloščino dobivam do donet.. . to io, goepod Rotč jo dobivo xo mene ... ProoolUi amo so v Moskvo. Prisegam pri spomin« moje uboga pokojne matere, dva dni. tudi dve uri ne bi bila oetola pri tvojem očimu, priledli v met to . . . . Slo bi bilo ne vem vte kam ... na policijo, vrglo bl to bila k nogam general-gubernatorju In aenotorjem. tama ne vem, kaj bi bila veo storile, ko bi tisto minuto pred našim odhodom ne bilo dobila pisms od Mihaela. Oh, to pismo, kdikokrat sem ga pre-čitolo, kolikokrat sem poljubovslo U vrstice. Mihoel me je proeil, noj nikor ne obupom, noj so trdno nadejam In noj bom trdno prepričono. do me ljubi; takllnjal te je, do nikdor ne bo ljubil druge, imenoval me je tvojo leno. rital je podobo najine bodočnoeti. prosil me je tomo: noj le molo potrpim. molo potokom ... In jsz sem sklenila čakati In trpeti. Oh. kaj ne bi bila v tega storil t. kaj ne bl bilo vtegs prendáis, so-mo do bl izpolnilo njegovo voljo? To pismo je postolo moja svetinjo, mojo rešilno zvezde, moje krmilo. VVosih mi koj oiite moj očim in ioll me, po tiho polotim roko na pral (nosila sem sto to zalite) te am a*, lotim bdi aaiari te peoie goopod Betč, tam teti« te tfajie mi ia ... Nazedaje aem Tapoii-te v ajegovik očeh, do je ročd misliti do »-«am prar pri pameti .,. Zo tam p te prfBo drog», ia terfi veoalo te gp... Govorilo i«, do oe karate vidiva. Ob. annrrrt" togo orideoia izvedete sam neko jntro ... So adaj vidtet, k ateni pride go-spod Rotč — te topel mo i« sijalo hodoteto voaaliooo obrazu — v rokah io čoaoik -Invebd," tom io stote, do io umrl gardni stotnik Mihoel Kottoorakl . . . te ia te-briooo iz zapisnika. "Koj Ia moram priaUviti? Oatote aem tl-«o te bivole dalje pri Botte. On me oovrnfi ko-kar prej, Ia bolj kokor prej — io prevečkrot te pred menoj razkril avojo črno dalo, ne mort mi odpaotiti tega. Pa o^ni j« voo ono. Pootala tom aaobtetUiva. moja laotns usoda mo voč na zanima Spominjam ae njago, drugega me nit ne veaetL Moj ubogi Mihael, nad j«x mojim imenom no ustnih. Tu mi je povedo! njemu u-doni sluga, kolori j« bU prild tudi i njim no delalo. Moj ottn oe je še to leto oienil z Eleooo-ro Karpovno. Kmalu potem je umrl Semen Motvejič, potrdil ia in povečol v poolodni oporoki mojo panziio... Ako po jaz umrem, dobival bo to panzljo zase gospod Rotč ... "Minuli aU dve. tri 1«U . .. preteklo io sodem lat... Mojo iivijenje ja teklo te jaz aem samo glodala, kako jo teklo. Tako v otročjih lotih neredi! pri vodi jez in te no voo načine trudiš, da ga ne podere voda ... Ko gn pa podere, pusti! vaa akrbi, te veoalo gledat, kako odnalt. kar si noradfl.. . 'Tako aem tivelo, tako aem životarila, dokler ml ni nor tarok evetlobe in toplote dal upanja..." . S to beoodo m je koočoval rokopis, sledeči Sati bili ao odtrgani, in nekaj vrat, ki ao končevale to frazo, bilo je prečrtanih in zamazanih. XVIII. Citanje toga zvezke me jo tako razburilo. In Suzonin pdfeod je ne pre vil neme tak utia, da celo noč nJ*m mogel zespoti; zjutraj som hitro nepisaJ Pustom pismo in odposlal ga a posebnim poštnim jeadacem. v pismu sem ga zakli-njal, naj m precej vrne, ker bi njegova nena» vtročnoot utegnite imeti tlobe posledice. Omenil sera tudi Suzanin pohod in zvezek, ki ga jo ' pustilo v mojih rokah. Ko aem odpoelal pismo, nisem tel cel dnn Ia hile in premišljevol sem, kaj te je morate zgoditi pri Ratčevi. Do bi tem šal tja, tega aa nleem upol. Jaz nisem mogel, de na bi zspezil, da je mojo tete bila jako nemirna, ukazovala je, kaditi vsak trenutek in prekladale je kverte. Pohod tuje dama, pa Io ob taki uri ji ni eatal skrit: predstevljala si je brt zevajoča brat d no. no robu katerega sem stal jaz, vsdlhovalo jo in deklamovala polgiosno froncooke p«»govore, a zvečer sem dobil ne mizi Gerandooo delo, odprto pri poglavju: o škodljivoatl ttraeti. To delo jo prineslo ne mo-jo mito ne tetino povelje njeno tovarilica, katero to imenovali Amiško, ker je bile jeko podobno kodru iatega imena, bila je jako senti-mentolne in tudi romantično devico, po pre-trels. Drugi den minil je v težkem pričokovs-nju Fustovljenego prihode, ali vssj kakega pisms od njega In poročil od Retčevih... če tudi nI bilo nHcokego povode, pošlljotl meni poročilo. lx>šje bl bilo Suzano pričekovala. da jd obi-ščem . ;. Po meni jo monjkolo pogume. do bi šel k njej. dokler nisem govoril t Futtovom. V mislih sem ponovil vse izraze, katere sem vpo-trebljeval V pismu. Zdelo se ml je. do so bili dovolj sihti In potno t večer Je on res prišel. ----- (MltieftemjM) -Trsti k ki NAZN ABOLO nice to «VTA. U ZDRAVLJENJE ^ ^(¿^BOLAIIIH NOG HA1G0CRB 81 KNJIGO SLOVENCI' Revmatizem SPX J AMČENO ZDRAVLJENJE TISOČE OZDRAVLJENIH pie," omn roktiml te % It Mi* Ker «ije. |lo, do ie ariško r gajbicL mi oednjp kaj rf Ite ponoči! AU ne vet, < trpeti razbojnikov, te InaaaJ al mi jih pripeljalo prad oči celo trumo te bmj | je bfl med njimi. AH joz oe zlo-teboj, iodQt te I po lapo deklico, te ako ji zbndit otmiMa, si prosta." — Mič |me nI poalnšala te ie hnastola pečeno tkorjkoi Ze hip se je brez strahu, kakor I bi al miolilo, aaj nI mogoče, da I bi ari priende! kaj talego ta sB- L pokoro! naj-| lepšo izmed deklet, ko cena ato* pa te prag In zagledal üri vot-ni venec. "Midka, pridi gorr I Govoriti temm a teboj T Ia je priUo te eadte k meni TI j, Mirike! Izpij, da bo! male te židana volje. Ne I zdravje, le le pij! Kar poteg-I ni, potete ü bom nekaj vpraiaL Dobro Mfeka, dektiček celi pravkar cent vjel tola milko. Ali I ni sirotke? Vidit, dva srebrna pnan ime na kotoitu, okoli vra-Itn enega te na hrbtu enega. Koj mié» «. Id ai pametno, kaj j neredim t njo? Joz mislim, do | bi io izpuatü ali no, Midkar "Kaj K io reklo dekle z ne* | nemiljenim gteoom. "Se nikoli nbem slišolo, do W kdo izpoščel v jete mili. ako ai prifrknjen. I Ha-haT t Miciko me je pogledala tako | nedvomno, da aem takoj vedei I kom meri |"AH — jaz si umijem roke. I Pij le, Midka, da boi bodo vesela. Ne dobro »drevje! Kar do dna te poglej akoai kozarec Iv nebooa! — Tako, in zdaj, Mi-Icika, vzemi to abogo milko, nosi po roba goric sredi dilečega trae in maha, kjer oe sliii fvr-! gojenje kom in Ikorco, naoi jo v dolino, kjer teče tisU biatri j studenec. Tudi zapo j medpoto-Ima veselo pastenco. In spodaj, kjer je voda čista in svetlo-tele-no, kjer ae Igrajo aotečni žarki po gladini kjer m priklanje temno jetteeje te luml v ozadju vioold, lepi »jarer, tam opusti nato milko v studenec, na snet-no-bell pesek. Srečno opravi, M krika? In pridi povedetr Iz veoeliái smehom je dekle odtlo, in kmalu tolem te je eme-jal cel rotnl venec, ki je bil nanizan okoli gorice. | MAli boš adoj tl mojo milko r aem vpralol lepega dekleta, ko se je vrnite. "Ali ponoči me ne omet strašiti T — "če me bo! pustil no miru,** je odgovorilo Miciko. In ker ji to obljubil, je eprejeU meo to miške. him jt SL H. P. J. pg| lete «EJS isa celo leto 17-50, pal fca Za Evropa li^fliiKMiptiMi iflmlmdri IM gtmm : crin teta SL20. Namarimn Ukkm tm» ga- uPBAVjnftrvo u PROS\CETA,f 2657 S. Lawadale Ate. CHICAGO, ILL. te laj- AKC r. ira s. S.S.P.J I I ami j iva knjiga* ^ in lahko raz- učenje angleičinat s dottollfffn raznih tam ▼ arhiva'te JBi oe dobi IWeiiem vselej pošljete «o i be j. UprnvnHIvo i BBBlmlia pimat li lli Uenje maarfflcfli frančgknnov, te doBvljajl rojaka, iz- * vratno apapofavjaaa s alliiml . m...................I1Ü tjtdalii tmaiFaa is.iml teprava flaatradjndoaiej tkri-tega dete itrUaaJn alaf mak lk datevcor r AmarikL|l-7S ' fcstarie niggtee krasna poveet, M Jo Je apiaol sloviti § - - _ * z\- f — t - a. -1 e Vle^^^™ O . _ „ „ m 1 fl ^^^ t«. ■ amentia pisatelj upton Sinclair, poslovenil pa ivan Molde--$1-06 ¡ kaaiamya S.il. F, J^gtt strani mehko f a—aou ■ i».....................m..............Jtc i t trak dojenjih s piulugam te api- B sna, ahina aaiao ............... ttr | 9 1_ - - _ » »lft___1 - ilj . —knjižica z vaeml potreonnat paaetoi o | 8. N.J. Belo priporočljiva m < KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. SSS7 8a Laandala Aa, CUcngo, ML Tiskarna S. N. P. J. • SPREJEMA VSA V " " TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI One zmerne, unijsko ddo prve vrste. Vsa pojsanite daje vodstvo tiskarne PBÜo po iaformaetfe ao & N. P. J. PRINTERY 2S67-S« So. Lawadalo Avmm CHICAGO, m. TAM SE DOBE NA 2ELjO TUDI VSA USTMENA POJASNILA