Fiom-Cgil: Razširiti omizje o Štandreško krožišče po enem letu še vedno nedokončano in nevarno Goriški Expomego slovensko obarvan V ponedeljek od 15. ure dalje. ■ volitve 2013 ■ na naši spletni strani www.primorski.eu Primorski Glasujmo zase tn vtztfo prihodnosti Dušan Udovič Te dni kroži glas, da bo udeležba na današnjih in jutrišnjih parlamentarnih volitvah pičla, tako kot že dolgo ne. K temu naj bi svoje prispevale tudi neugodne vremenske napovedi, s katerimi strašijo vremenoslovci. A glavni razlog za pričakovano abstinenco naj bi bila med ljudmi široko razširjena skepsa do politike, z njo povezanih škandalov, njenih metod in klavrnih predstav, ki jih imamo malodane vsak dan pred očmi. Skepsa ljudi je upravičena in razumljiva. Izhoda iz krize ni videti na obzorju, čakajo nas težki meseci, morda leta. Marsikoga se loteva obup, posebej naraščajoče kategorije ljudi, ki izgubljajo delo kot osnovni vir preživetja in se vse teže prebijejo do konca meseca. V takem položaju bi morala ravno politika, še zlasti tista na oblasti, ponuditi ljudem primeren zgled in perspektivo za boljši jutrišnji dan. Brez demagogije, populizma in praznih obljub, ki smo jih te dni poslušali s prižnic dobro znanih, starih in novejših manipulatorjev javnega mnenja, ki so italijansko politiko spravili na raven zmerjanja, kravjih kupčij, prodajanja megle in komičnega teatra. Mislim, da se moramo, mimo vse te folklore, zavedati velikega pomena teh volitev. Obnavljamo parlament države, ki je bila še pred enim letom na robu grškega scenarija in to ne zaradi globalne krize, temveč zaradi neodgovornega obnašanja tedanje oblasti, katere čast je reševal le predsednik republike. Nekaj nam mora biti jasno: da se italijanska država in družba izkoplje-ta iz težav, potrebujeta temeljit preobrat v politiko, ki bo temeljila na verodostojni podlagi varčevanja in spoštovanja evropskih parametrov, a bo hkrati pozorna do tistih družbenih slojev, ki jih je kriza najbolj prizadela. Pogoji za takšen preobrat obstajajo, kajti politike in politikov nikakor ne gre vseh metati v isti koš, to je največja napaka, ki jo lahko naredimo. Nobena jeza nam ne bo pomagala, še manj glasovanje za tiste, ki takšno jezo še bolj razpihujejo, ne da bi pri tem znali dati primerne in verodostojne odgovore. Prav tako ni nobena rešitev volilna abstinenca, kajti jasno je, da bodo v takem primeru namesto nas odločali drugi. Kot italijanski državljani slovenske narodnosti imamo pri obnovi parlamenta in vladnih organov še dodaten interes, da bodo težki problemi, s katerimi se soočamo, upoštevani in se bo našla pot za njihovo reševanje. dnevnik NEDELJA, 24. FEBRUARJA 2013 Št. 46 (20.674) leto LXIX._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € italija - Volišča odprta danes in jutri Parlamentarne volitve za prenovo Italije? Več kot 50 milijonov volilnih upravičencev - Senat največja neznanka sp v skokih Peter Prevc presenetil UKVE - Srečanja in Prešernova proslava Ministrica Novakova s 3. mestom z rojaki v Kanalski dolini PREDAZZO - Na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih v Predazzu na srednji skakalnici je še ne 21-letni Slovenec Peter Prevc iz Dolenje vasi nepričakovano osvojil bronasto odličje, kar je njegova prva uvrstitev med prve tri na najvišji mednarodni ravni sploh. Po prvi seriji je bil na 5. mestu. »Dolgo sem čakal na te stopničke, a se je splačalo, saj se je izšlo ravno na svetovnem prvenstvu,« je uspeh kariere komentiral Prevec. Na 20. strani RIM - Več kot 50 milijonov volilnih upravičencev ima danes in jutri priložnost, da na političnih volitvah izvoli nov italijanski parlament. Notranja ministrica Annamaria Cancellieri je pozvala volilce, naj se volitev udeležijo. Največje zanimanje velja za izvolitev senata, ki bo v veliki meri pogojeval sestavo nove italijanske vlade in njegovo trdnost. Pri tem naj bi bili odločilni izidi volitev na Siciliji in v Lombardiji, kjer bodo tudi izvolili novega deželnega predsednika. Notranje ministrstvo je naročilo prefekturam, naj - ob napovedanem slabem vremenu - primerno poskrbijo, da bi bila vsem volilnim upravičencem dana možnost za sodelovanje na volitvah. Na 2., 8. in 17. strani Na Tržaškem spet močno snežilo Na 3. strani Nasprotovanje načrtovani prenovi Ponteroša Na 4. strani V Skednju proslavili dan slovenske kulture Na 5. strani Razsodba zaradi Menicalijevega umora odjeknila v Trstu Na 9. strani Na Goriškem osem fotovoltaičnih streh Na 10. strani Sk&r Ivan Bratrna, Bojan Brezigar, Miloš Budin, Ivo Jevnikar, Igor Kocijančič 50 let FJK: ne-koriščena avtonomija? petek, 1. marec 2013, ob 18. uri Kulturni dom - Gorica Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama bč V Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 2 Nedelja, 24. februarja 2013 ALPE-JADRAN, DEŽELA / kanalska dolina - Obisk ministrice za Slovence po svetu in v zamejstvu Ljudmile Novak Srečanje s predstavniki združenja don Mario Cernet in SKS Planika Ministrica tudi na proslavi dneva slovenske kulture - Poziv k odpravi nesoglasij med organizacijama Ministrica Novakova z županom Omanom in predstavnikom Cerneta Sivcem t.g. Ministrica se je ločeno sestala tudi s predstavnikom Planike Bartalothom t.g. UKVBE - »Zelo sem vesela, da sem lahko danes (v petek, op.a.) cel dan preživela v teh krajih in spoznala lepote Kanalske doline. Zadovoljna sem, da sem se pogovorila s trbiškim županom Car-lantonijem, z zanimanjem sem si ogledala ukovško šolo, še posebno pa me je razveselilo srečanje s predstavniki slovenskih društev, ki delujejo v teh krajih. Lepo je, da se toliko ljudi tu zavzema za ohranitev slovenskega jezika in kulture ter da imajo tudi za prihodnost veliko načrtov.« Tako je slovenska ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednica slovenske vlade Ljudmila Novak povzela svoj enodnevni obisk v Kanalski dolini, ob zaključku katerega se je v večnamenski dvorani v prostorih bivše mlekarne tudi udeležila prireditve ob prazniku slovenske kulture, ki sta jo prvič skupaj organizirala SKS Planika in Združenje don Mario Cernet pod pokroviteljstvom Občine Naborjet-Ovč-ja vas in Gorske skupnosti za Guminsko, Kanalsko in Železno dolino. Pobudo za prvi obisk slovenske ministrice Novakove v Kanalski dolini je dalo konec lanskega leta obujeno Združenje don Mario Cernet, katerega predsednik je župan Občine Naborjet-Ovč-ja vas Aleksander Oman. Predstavnica slovenske vlade se je popoldne sestala z nekaterimi člani društva, ki »ima zelo široko bazo, saj združuje ljudi iz različnih krajev Kanalske doline.« Ob predsedniku združenja sta o načrtih in potrebah organizacije spregovorila še Antonio Si-vec in Anna Wedam. Izpostavljena je bila potreba po prostorih, v katerih bi združenje lahko delovalo, po sodelovanju tudi z nemško skupnostjo in organizacijo Kanaltaler Kulturverein. Glede načrtov za prihodnost so bile omenjene tudi nekatere publikacije, med temi naj omenimo knjižico in zgoščenko za otroke. Sicer pa so predstavniki združenja poudarili, kako se je v Kanalski dolini v preteklosti slovenska beseda ohranjala v povezavi s cerkvenim življenjem, s slovensko mašo, slovenskim petjem in preko vaških običajev. Ministrica Novakova pa se je pred tem pogovorila tudi z Rudijem Bartalothom, ki ji je v glavnih obrisih predstavil zgodovino in delovanje SKS Planika ter Glasbene matice - Šole Tomaža Holmarja v Kanalski dolini, ki v teh krajih deluje že petintrideset let. Bartaloth je omenil povezanost SKS Planika s krajevnim šolskim sistemom, jezikovne tečaje in delavnice ter prispevek društva k ustvarjanju pozitivnega vzdušja do Slovenije in vsega, kar je slovensko. Glavni cilj delovanja Planike ostaja vsekakor ohranitev kulturnega bogastva Kanalske doline in slovenskega jezika ter krajevnega narečja, ki se postopoma žal izgublja. Po srečanju s predstavniki slovenskih društev v Kanalski dolini je slovenska ministrica Novakova, ki jo je spremljal funkcionar Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, izrazila željo, da bi obe organizaciji med sabo sodelovali in se skupaj zavzemali za ohranitev slovenskega jezika in kulture v teh krajih. K odpravi obstajajočih trenj oziroma k zbliževanju stališč, pa so pripravljeni prispevati tudi na Uradu, če bi se izkazalo, da je to potrebno. Na ločenih sestankih s predstavnico slovenske vlade je bila sicer z obeh strani poudarjena odprtost in načelna pripravljenost na sodelovanje. Ob ugotovitvi, da se da in da je potrebno še veliko narediti za ohranitev slovenske kulture v Kanalski dolini in da je krajevna skupnost tako majhna, da so razprtije znotraj nje ne- smiselne in škodljive, je bil izpostavljen zlasti pomen glasbenega pouka v slovenskem jeziku in tečajev slovenščine, h katerim bi bilo po mnenju nekaterih treba privabiti večje število ljudi. Kako učenje slovenskega jezika in glasbena vzgoja rojevata sadove, pa je bilo več kot očitno med lepo uspelo Prešernovo proslavo, ki je med krajani vzbudila tolikšno zanimanje, da je bila večnamenska dvorana v Ukvah celo pretesna. Bogat kulturni program so sooblikovali učenci osnovne šole iz Ukev pod mentorstvom učiteljic Alme Hlede in Lee Jesterle, obiskovalci izbirnih tečajev slovenščine pri Planiki pod vodstvom učiteljice Katarine Kej-žar, nekateri gojenci Glasbene matice - šole Tomaž Holmar v Kanalski dolini (njihov mentor je prof. Manuel Fig-heli), skupina otrok iz Kanalske doline z igrico, ki sta jo režirali Anna Wedam in Hana Kanduth in med katero smo lahko slišali tudi krajevno narečje, Mun Gard Quartett iz Zabnic, flavtistki krajevne godbe in cerkveni pevski zbor Ukve-Zabnice. T. G. SSO: Slovenija naj ohrani ministrstvo za Slovence v zamejstvu in posvetu TRST - Svet slovenskih organizacij z začudenjem jemlje na znanje vest o nameri nastajojoče vladne ekipe, da namerava ukiniti ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu ter pristojni urad priključiti ministrstvu za kulturo. SSO poudarja, da so se tako figura ministra kot dejavnosti Urada v vseh teh letih izredno dobro uveljavili. Zato poziva odgovorne pri sestavi novega vladnega programa, da pustijo pri življenju Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki naj ga vodi poverjeni minister. Taka struktura je omogočila pravilen razvoj bilateralnih odnosov, od katerih je imela tudi Slovenija pomembne koristi. »Ukinitev ministrskega mesta in združitev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu z minstrstvom za kulturo bi bilo sporno dejanje, saj delovanje Slovencev izven meja Republike Slovenije ni le kultura, saj smo se uveljavili tudi kot uspešni gospodarstveniki, športniki in politiki, veliko je narejenega na področju sociale, še več je cerkvenega in verskega delovanja,« poudarja v tiskovnem sporočilu SSO. V Zagorju so se poklonili spominu na Janeza Drnovška ZAGORJE - Gibanje za pravičnost in razvoj ter občina Zagorje ob Savi so se ob peti obletnici smrti nekdanjega predsednika Slovenije Janeza Drnovška pri spominskem obeležju poklonili njegovemu spominu. Predsednik gibanja Stane Pe-jovnik je povedal, da Slovenija takšnega človeka, kot je bil Drnovšek, ta hip zelo potrebuje. volitve - Volišča odprta danes od 8. do 22. in jutri od 7. do 15. ure Dve glasovnici, nobenega imena Skoraj 51 milijonov volilnih upravičencev - Iz Furlanije-Julijske krajine 20 parlamentarcev - Volilni molk na spletu? Sploh ne! TRST - Danes in jutri so v Italiji na sporedu predčasne parlamentarne volitve, na katerih bo 50.731.312 volilnih upravičencev izvolilo nove senatorje in poslance. Volišča bodo danes odprta od 8. do 22. ure in jutri od 7. do 15. ure. Glasovanje je enostavno: na volišču dobimo dve glasovnici, rumeno za senat (s 13 simboli, desno spodaj) in rožnato za poslansko zbornico (s 16 simboli, desno zgoraj), na njih pa prekrižamo en sam simbol stranke in s tem neposredno podpremo vse kandidate na tej listi. Preferenc ne oddamo -imen in priimkov na glasovnico ne pišemo. Preštevanje se bo začelo v ponedeljek ob 15. uri. Volilna sistema za senat in zbornico sta povsem različna. Na senatnih volitvah šteje deželna raven, zmagovita koalicija dobi v deželi FJK štiri senatorje. Preostale tri si glede na izide delijo ostale stranke, ki so prestopile prag 8 odstotkov. Razporeditev poslancev pa je odvisna od volilnih izidov na državni ravni, kjer je predvidena večinska nagrada za zmagovito koalicijo. Ostale poslance si proporcionalno razdelijo poražene stranke, vstopni prag znaša 4 odstotke (2 odstotka za stranke, ki so v kaki koaliciji). Iz Furlanije-Julijske krajine gre v Rim 7 senatorjev in 13 poslancev. Splet brez volilnega molka V teh dneh je v veljavi volilni molk, ki pa ga ne spoštujejo vsi. Krivi so zastareli zakonski predpisi, ki gredo v korak s časom. Zakon o volilni kampanji iz leta 1956 prepoveduje politično propagando med volitvami in dan pred njimi, in sicer v javnih prostorih in tisku ter na lepakih, pa tudi 200 metrov od volišč. Šele zakonski odlok iz leta 1984je k temu dodal prepoved televizijske in radijske propagande. Kaj pa internet? Omrežje zaenkrat ni na seznamu (v Sloveniji je) in vse je prepuščeno občutljivosti posameznih politikov in njihovih sodelavcev. Tako se zgodi, da nekatere stranke tudi v teh dneh pošiljajo volilne pozive po elektronski pošti, Facebooku in Twitterju, na dan curljajo tudi podatki iz neobjavljivih javnomnenjskih raziskav. Vprašanje je, kako bo v prihodnje. Volilni molk je po predvolilnem »bom- bardiranju« za marsikoga težko pričakovan trenutek, ko se končno lahko oddahne - vsaj do ponedeljka. Mnogi pa meni- jo, da »počitek« morda ni več aktualen. V ZDA se volilna kampanja recimo nikoli ne prekine. (af) / TRST Nedelja, 24. februarja 2013 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu škedenjska železarna - Opozorila pokrajinskega tajnika Fiom-Cgil Stefana Borinija Usoda obrata še negotova Deželno omizje naj se razširi Področni sindikat kovinarjev Fiom-Cgil zahteva nujen ponoven sklic deželnega omizja za škedenjsko železarno, ki naj se razširi tudi na predstavnike države in skupine Lucchini s ciljem, da se doseže programski dogovor za pridobitev sredstev za rešitev vprašanja usode obrata. Delo omenjenega omizja, pa tudi omizja, ki na vsedržavni ravni poteka o usodi celotne skupine Lucchini, namreč doslej ni obrodilo zaželenih sadov, še več, v zadnjem času se omizji sploh nista sestali, opozarja tržaški pokrajinski tajnik Fiom-Cgil Stefano Borini, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu sindikata upokojencev Spi-Cgil v Drevoredu Campi Elisi podal obračun poteka krize železarne. Borini zelo kritično gleda na dejstvo, da se deželno omizje že od vsega začetka ni razširilo na predstavnike države in grupe Lucchini, kot je svojčas zahteval sindikat. Deželna, pokrajinska in občinska uprava so bile takrat drugačnega mnenja, rezultat pa je, da danes še vedno ni odgovora na vprašanje o usodi železarne, medtem pa se je gospodarski položaj Trsta še dodatno poslabšal. Glede vprašanja bonifikacije onesnaženega območja železarne je Borini poudaril, kako deželna uprava v zadnjem letu ni vanjo vložila niti evra, za sindikat pa bi bilo tudi zelo negativno, če bi škedenjski obrat ločili od ostale grupe Lucchini, za kar so se januarja letos zavzele krajevne uprave, prav tako pa je možnost prodaje obratov skupine razen škedenjskega omenil Lucchinijev odgovorni za stike z javnostjo Francesco Semino. Če bi prišlo do tega, bi Trst ne mogel koristiti evropskih prispevkov za ko-vinarstvo, prav tako bi izpadel iz snujoče-ga se odloka o kriznih območjih, za katera naj bi bili predvideni primerni socialni blažilci in sredstva za preureditev. Prav tako ni znano, kakšne načrte ima za območje železarne pristaniška oblast, potem ko se je deželno omizje nagibalo k preureditvi, ki bi šla v smer ohranitve industrijske namembnosti. Za sindikat Fiom-Cgil je čisto možna nadaljnja industrijska prihodnost območja obrata, ki bi moral prenehati z delovanjem leta 2015, saj bi se lahko usmerili v okolju prijazno oz. »čisto« kovinar-stvo. Po Borinijevem mnenju namreč ni mogoče misliti na prihodnost gospodarstva, ne da bi vzeli v poštev tudi industrijo, brez katere ni razvoja. Vsekakor bo morala nova vsedržavna vlada, pa kakršnakoli naj bo, najti rešitev v najkrajšem možnem času, končno pa naj se oblikuje enotno omizje z vsemi krajevnimi in vse-državnimi akterji, je dejal pokrajinski tajnik Fiom-Cgil, ki je tudi zagotovil bližino svojega sindikata delavcem železarne. (iž) Omizji o škedenjski železarni (desno) doslej nista obrodili zaželenih rezultatov, je prepričan pokrajinski tajnik Fiom-Cgil Stefano Borini kroma APrimorski ~ dnevnik radio ts a - Danes Slovenski jezik temelj slovenske identitete Ob mednarodnem dnevu mater-nega jezika, ki smo ga praznovali 21. februarja, bo Radio Trst A danes ob 12.00 predvajal oddajo Glasovi svetov z naslovom Slovenski jezik - temelj slovenske identitete. Gre za skupno oddajo, ki jo enkrat mesečno pripravljajo tri javne radijske postaje, in sicer Radio Trst A , Program Ars Radia Slovenija in Slovenski program ORF v Celovcu. Tokrat bo v središču pozornosti slovenski jezik kot temelj slovenske identitete in njegov položaj v zamejstvu. Sogovorniki v treh radijskih stu-dijih bodo dr. Simona Bergoč, vodja službe za slovenski jezik pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije, dr. Marija Kostnapfel, profesorica slovenščine na Državnem tehničnem zavodu Ž. Zois v Gorici in predavateljica za slovensko literaturo na Fakulteti za vzgojne vede tržaške Univerze, prof. Vera Tuta Ban, javna in kulturna delavka ter dolgoletna tajnica pri Slavističnem društvu Trst Gorica Videm, Marta Marinko, asistentka za slovenščino na dveh celovških šolah, Danilo Katz, predsednik koroškega Strokovnega pedagoškega združenja in direktor ljudske šole v Šmihelu na avstrijskem Koroškem. Pogovor bo vodila novinarka Mirjam Bevc, urednica oddaje je Ines Škabar. Ponovitev bo na sporedu jutri ob 14.10. vreme - Več padcev na ledu, marsikje je bil promet oviran Nov snežni metež Včeraj popoldne in predvsem zvečer je na Krasu spet močno snežilo, in tudi v Trstu se je dež kmalu spremenil v sneg. Promet je bil v nekaterih vaseh na Krasu in v Bregu močno oviran, na primer na Pesku, v Gročani, na območju Repna in v Križu. Občasno je bil promet zaradi nesreč ustavljen tudi na večjih prometnicah. Danes naj bi padavine oslabele, jutri se bo zjasnilo. Zjutraj so bili javni prevozi okrnjeni, avtobusi podjetja Trieste Trasporti so v Lo-njer in Ricmanje vozili z verigami, medtem ko do bazovskega sinhrotrona, Peska, Gro-čane, Drage in Jezera avtobus ni vozil. Sli-vno je bilo prav tako začasno izločeno iz proge št. 43. Na mejah s Slovenijo so se zjutraj pojavile vrste tovornjakov, ker je bil promet tovornih vozil v noči na soboto na slovenskih avtocestah prepovedan. Služba 118 je v Trstu včeraj med 8. uro in 15.30 prejela 330 klicev, mnogo teh je bilo povezanih z ledom in snegom. K sreči ni bilo hujših poškodb, z veliko večino primerov so se ukvarjali dežurni zdravniki. Re-šilec pa je nekaj ljudi (v Nabrežini, Seslja-nu in pri Sv. Ani), ki so padli na ledenih pločnikih in cestah, odpeljal v katinarsko bolnišnico. Tam so jih zadržali na opazovanju. Zvečer je bil Kras dobro zasnežen, plugi pa so skrbeli, da so bile ceste kolikor toliko prevozne kroma pfsTOSfc ^ " p* / 1 ZASTEKLITVE Z VISOKO TERMIČNO IZOLACIJO Z OZNAKO CE - DRŽAVNI PRISPEVEK V VIŠINI 55% NOTRANJA VRATA - BLINDIRANA VRATA - GARAŽNA VRATA VELIK SHOW ROOM PUNTO RAM Ul. Colombara di Vignano 8 - Z.I. OSPO (Milje - TS) tel. 040 231611 - fax 040 231141 -info@puntoram.it-www.puntoram.it 4 Nedelja, 24. februarja 2013 TRST / urbanistika - Pomisleki Italie Nostre o občinskem načrtu Nasprotovanje načrtovani prenovi območja Ponteroša Združenje Italia Nostra se ne strinja z načrtom, kot ga je za obnovo Ponteroša pripravila občinska uprava kroma Urbanistična prenova Ponteroša, ki naj bi se začela v prihodnjih dneh, je sprožila nemalo nezadovoljstva v združenju Italia Nostra, ki je na včerajšnji novinarski konferenci predstavilo argumente, s katerimi zavračajo urbanistični načrt občinske uprave. Predlog prostorske ureditve trga v mestnem središču se jim zdi neprimeren iz več razlogov, najbolj pa jih moti predvidena nadomestitev kamna (peščenjaka), s katerim je tlakovan večji del Trsta. Po oceni okoljevarstvenega združenja adaptacija in nadgradnja obstoječega okolja ne upoštevata zgodovinske celovitosti in podobe trga. Še več. Urbanistična prenova naj bi celo skazila dejansko identiteto trga. V obrazložitvi protesta je izpostavljeno, da bi bila odstranitev peščenjaka, ki se nahaja pod asfaltom, velika napaka, in da bi pristojni morali upoštevati dejstvo, da so kamni pod asfaltom odlično ohranjeni, poškodovane pa bi lahko nadomestili s kamnitimi ploščami, ki jih hranijo v kleteh občinskega arhiva. Izpostavili so nedosledno upoštevanje in vključevanje starejših ostankov našega mesta v kontekst urbanistične prenove, v okviru katere bi morali spoštovati tudi člen št. 9 italijanske ustave, ki predvideva varstvo naravne dediščine. Člane združenja Italia Nostra moti tudi manjši drevored, ki ga predvideva načrt urbanistične prenove. Teh sedem dreves bi Trg Pon-teroš presekalo na dvoje, so poudarili na včerajšnjem srečanju in spomnili prisotne, da je bil trg zasnovan kot celota, ki je ne bi smeli spreminjati. Ob tem so govorniki poudarili, da jih nikakor ne moti zelenje, moti jih le odločitev, da se sadi tam, kjer ni potrebno. Za konec pa smo slišali še negodovanje nad novim mostom, ki naj bi krajinsko in perspektivno skazil podobo kanala pri Trgu Ponteroš. Iz povedanega smo prišli do zaključka, da je po oceni okoljevar-stvenega združenja Italia Nostra pri obnovitvenih projektih treba ponavljati preteklost in dosledno upoštevati in vključevati starejše arhitektonske elemente. Koliko pa bo ta protest dejansko upoštevala občinska uprava, pa bomo videli v prihodnjih mesecih, ko bi urbanistična prenova Trga Ponteroš morala biti zaključena. (sč) DSI - Jutri Mojca Kavčič o pritrkavanju Pritrkavanje - glasbena igra na cerkvene zvonove - je zelo razširjena glasbena praksa v Sloveniji in priljubljena tako med mlajšimi kot starejšimi generacijami. Na večeru v Trstu, ki ga prirejata Društvo slovenskih izobražencev in Zveza cerkvenih pevskih zborov, bodo prikazani načini pritrkavanja v različnih pokrajinah v Sloveniji in v zamejstvu, značilnosti pritrkovalskih viž in kako je pritrkavanje umeščeno v širši kontekst slovenske ljudske ali cerkvene glasbe. O vsem tem bo na jutrišnjem večeru govorila dr. Mojca Kovačič, etnomuzikologinja z Glasbenonarodopisnega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ki nam bo kot največja strokovnjakinja na tem področju predstavila pritrkavanje kot manj poznani del slovenske ljudske kulture. Predavanju z zvočnimi in videoposnetki, ki je namenjeno tako aktivnim pritrkovalcem kot širši publiki, ki se zanima za glasbo, slovensko kulturo, ljudsko in versko tradicijo, je dala naslov Glasba in kontekst v pritrkavanju. Srečanje, ki ga organizirata Zveza cerkvenih pevskih zborov in Društvo slovenskih izobražencev, bo potekalo v ponedeljek 25. februarja ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti, 3 (Trst). Na voljo bosta tudi njena temeljna študija na tem področju, knjiga »Pa se sliš... Pritrkavanje v slovenskem in evropskem prostoru« ter zgoščenka »Pritrkavanje-Bell chiming«. slovenski program rai - Danes zvečer takoj po TV dnevniku Zanimiv Lynx magazin Na sporedu mesečnika bodo štirje prispevki o premagovanju takšnih in drugačnih meja Danes zvečer (takoj po slovenskem TV dnevniku RAI, na mreži 3/bis ob 20.50) bo na sporedu mesečnik Lynx magazin, ki nastaja v sodelovanju med televizijskima hišama RAI in TV Slovenija in specifično štirimi programskimi enotami, slovenskim in italijanskim TV programom RAI ter slovenskim in italijanskim programom TV Koper-Capodistria. Tokrat ustvarjalci oddaje vabijo gledalce na ogled štirih prispevkov, kjer bo ponovno govora o premagovanju in preseganju takšnih in drugačnih meja. Loris Braico iz koprskega uredništva se je usmeril v čezmejno delo. Običajno slišimo za primere, ko se ljudje v iskanju zaposlitve z vzhoda preseljujejo v zahodne države naše celine, izjeme pa potrjujejo pravilo. Spoznali bomo mladega veteri-narija/anestezista iz Veneta Tom-masa Pillo, ki se dnevno vozi v Postojno, kjer je zaposlen v tamkajšnji veterinarski kliniki. Pilla se je rodil v Švici, stara mama pa je bila istrska begunka iz Pule. Spregovoril je o tem, kako so se številni njegovi kolegi odločili za delo v Angliji, Franciji ali Nemčiji, sam pa je ugodno priložnost našel na »vzhodu«, v Sloveniji. Odpirajo se mu še dodatne, zelo vabljive možnosti za napredovanje. Urednica Tamara Stanese se je »potopila« v svet mladih. Od le-ta1955 deluje v Italiji poklicni zavod IAL, ki ima svoj sedež tudi v Trstu. Ta zavod obiskujejo mladi od 14. do 18. leta, ki se pripravljajo na poklicno pot. Zavod je izraz multikul-turnosti Trsta, saj ga danes obiskujejo mladi vseh narodnosti, ki so prisotne v Trstu. Delovanje tega poklicnega zavoda že nekaj let uspešno koordinira zamejska Slovenka Katja Superina. ManifeTSo 2020 je naslov projekta, ki združuje in navdušuje skupino mlajših arhitektov v Trstu. Na- men projekta je, da se kot družba izognemo zapuščanju starejših stavb. Veliko je takih, ki naj bi sodile v kulturno dediščino, kljub temu pa se zanje odredi rušenje ali se jih prepusti postopni degradaciji. Arhitektom so se v mestu pridružili tudi mlajši urbanisti, pa tudi ekonomisti in konceptualni ustvarjalci, ki za take stavbe iščejo nove vsebe in možnosti za »preživetje«. S temo se je ukvarjal Piero Pieri. V Trstu obstaja prav poseben laboratorij, v katerem ponovno oživijo velikani, ki so nekdaj naseljevali naš planet: dinozavri. Skupina strokovnjakov v različnih merilih izdeluje take primerke, kot jih za razstavne in študijske namene potrebujejo najrazličnejši muzeji in raziskovalne inštitucije po svetu. Prispevek je pripravila Helena Florenin. Ponovitev oddaje bo kot običajno na sporedu v četrtek, 28. februarja ob isti uri. združenje hospice adria onlus O zdravljenju, ko ni več pomoči Združenje prostovoljcev Hospice Adria onlus vabi na predavanje »Zdraviti, ko ni več pomoči« v četrtek, 28. februarja 2013, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento št. 8 v Trstu. Predavala bo Rita Marson, didaktična koordi-natorka Študijskega centra za paliativno oskrbo »F. Gallini« iz Aviana. Pred četrtkovim predavanjem je predavateljica Marsonova na kratko povzela, o čem bo tekla beseda. »Zdraviti, ko ni več pomoči: skratka to naj bi bilo geslo paliativnega zdravljenja. Paliativno pa ne pomeni, da nima smisla. Izraz prihaja iz latinske besede "pallium', kar pomeni pokrivalo, zaščita. Paliativno zdravljenje, s katerim so začeli v Angliji pred približno tridesetimi leti, je globalno in multidisciplinarno zdravljenje, namenjeno pacientom, pri katerih specifično zdravljenje ni več učinkovito. Pri palia-tivnem zdravljenju je kontrola fizičnega trpljenja, drugih simptomov ter psiholoških, socialnih in duhovnih problemov bistvene pomembnosti. Namen paliativne oskrbe je, čim bolj izboljšati kvaliteto življenja tako pacientov kot njihovih družin. To zdravljenje je namenjeno pacientom, ki se nahajajo na terminalni stopnji katere koli kronične ali razvijajoče se bolezni, v prvi vrsti onkoloških, a tudi nevroloških, dihalnih in kardioloških obolenj. Namen palia-tivne oskrbe je, da se nudi pacientu čim bolj kakovosten nivo življenja, v spoštovanju njegovih želja, in da se mu pomaga, da čim bolj mirno preživi zadnjo fazo bolezni,« je zapisala Marsonova. aferavds Srečanja med Serracchianijevo in Sardočem ni bilo Pričakovanega razčiščenja med vodstvom Demokratske stranke in Mirkom Sardočem ter ostalimi zgoniškimi in repenta-brskimi občinskimi upravitelji in svetniki Bersanijeve stranke včeraj ni bilo.Po protestnem izstopu zgoniškega župana in njegovih sopotnikov iz Demokratske stranke jih je deželna tajnica DS Debora Serracchiani povabila na soočenje. Srečanje je bilo napovedano za včeraj popoldne na sedežu tržaškega vodstva stranke. Sardoč je včeraj malo pred poldnem prejel od Serracchiani-jeve sporočilo, da je srečanje potrjeno. Kaki dve uri pozneje pa ga je pokrajinski tajnik Francesco Russo s sporočilcem obvestil, da je deželna tajnica zadržana zaradi nujnih družinskih obveznosti. Tako je srečanje odpadlo. Preloženo je bilo, očitno na čas po volitvah. Ricmanjci volijo v šoli Občina Dolina - volilni urad obvešča volivce iz Ricmanj in Loga, da so zaradi nepredvidenih okoliščin volilno sekcijo št. 4 premaknili iz srenjske hiše v Ri-cmanjih št. 64 v osnovno šolo Ivan Trinko Zamejski v Ricma-njih št. 144. Volišča in volilne izkaznice Občina Trst sporoča, da bo urad za stike z javnostmi (Ul. Procureria 2/A) odprt tudi danes od 9. do 13. ure. Tam nudijo informacije o voliščih, potrebnih dokumentih in izdajanju novih volilnih izkaznic. Telefonska številka je 0406754850, elektronski naslov urp@comune.trieste.it, na spletni strani www.retecivica.trieste.it pa je tudi sekcija o volitvah. 120 let od rojstva Iga Grudna SKD Igo Gruden vabi na praznik slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 3. marca ob 17. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Posvečen bo 120-letnici rojstva Iga Grudna. Prireditev bo imela naslov »Pozdravljeni, bratje in sestre« in bo predstavila doslej še neobjavljene Grudnove pesmi, ki jih bodo recitirali učenci OŠ Virgil Šček in NSŠ Igo Gruden. Slavnostni nagovor bo imela prof. Tatjana Rojc. Program bodo sooblikovale še društvene skupine: baletke, mladinski pevski zbor, dekliški zbor Kraški slavček in mešani pevski zbor, ki bodo izvajali uglasbene Grudnove pesmi. Ob tej priliki bo izobešen stoletni nabrežinski pevski prapor. Na proslavi bo sodelovala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Etika v kozmetiki O tem in še o drugih sorodnih vprašanjih bo tekla beseda jutri ob 17.30 v Gregorčičevi dvorani. Na pobudo združenja za pravično trgovino Senza Confini Brez Meja bo Valeria Calamaro, odgovorna za kozmetiko pri konzorciju Altromercato, opisala postopek pridobivanja kozmetičnih preparatov po etičnih in ekoloških načelih. Tako bomo lahko spoznali, kdo so in v kakšnih pogojih delajo tisti, ki gojijo in predelujejo različne tropske rastline, s katerimi potem pridobivamo izdelke za osebno higijeno ali tudi kozmen-tiko, nakazala bo, kako poteka postopek odkupa teh surovin po načelih pravične trgovine, ki ščiti pravice soudeleženih delavcev in skrbi za naravno bogastvo okrog njih. Vstop je prost. Retrouver Trieste Danes med 10. in 19. uro bo v muzeju Revoltella v Trstu zadnjič na ogled razstava Retrouver Trieste, ki so jo na pobudo zbornice arhitektov, Občine Trst in muzeja Revoltella priredili v sklopu niza dogodkov Trg arhitekture. Na razstavi so na ogled fotografije Basa Princena, Giovanne Silva, Amedea Marteganija, Armina Linkeja in Stefana Grazianija na temo tržaške zgodovine in traj-nostne regeneracije mesta. Srečanje s Klepetulkami Zlasti najmlajši gledalci se bodo razveselili ponovnega srečanja z razigranimi Klepelutkami, na sporedu danes ob 20. uri na slovenski televiziji RAI. Naši papirnati prijatelji nas bodo pozabavali z novo dogodivščino o »Tejinem rojstnem dnevu v maskah«, polurno oddajo pa bo obogatila tudi risanka, otroški kviz o velikih izumiteljih ter terenski prispevek z zgodbo o čarobnem drevesu zelja. Scenarij je napisala Deva Pin-čin, za režijo je poskrbela Živa Pahor, klepetave lutke pa je izdelala Magda Martinci. Gre za izvirno polurno mozaično oddajo v produkciji slovenskih programov Deželnega sedeža RAI v Trstu. / TRST Nedelja, 24. februarja 2013 5 škedenj - Proslava dneva slovenske kulture v organizacij domačih društev Narodna zavest kot trajna in aktualna vrednota Narodna zavest ni nekaj staromodnega, ampak ostaja - ob spoštovanju drugega in torej zunaj vsakršnega nacionalizma omejene vrste - trajna in aktualna vrednota. To je sporočilo petkove večerne proslave dneva slovenske kulture, ki so jo v Skednju priredila krajevna društva - SKD Ivan Grbec, PD Kolonkovec in Dom Jakoba Ukmarja. Proslava, ki vsako leto poteka na enem od društvenih sedežev, je tokrat bila v dvorani Doma Jakoba Ukmarja, ki se je za to priložnost napolnila do zadnjega kotička. Organizatorji so kot slavnostnega govornika v svojo sredo povabili novinarja in nekdanjega urednika slovenskih poročil državne radiotelevizije RAI Sašo Rudolfa, ki je, izhajajoč iz verjetno najbolj znanega verza Prešernove Zdra-vljice »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan,« opozoril na njegovo aktualnost, danes mogoče še bolj kot pred skoraj 170 leti. Po izidu je Zdravlji-ca postala del slovenske zgodovine in je to ostala tudi v naslednjih desetletjih bolj kot katerakoli druga pesem. Vendar, je dodal govornik, nas vsakdanji dogodki znova in znova presenečajo, ker smo hote ali nehote pozabili na polpreteklo zgodovino: »Iz preteklih izkušenj, pozitivnih ali negativnih, uspehov in napak, bi se lahko marsikaj naučili, toda kaj ko zanje ali ne vemo ali pa jih nočemo videti,« je dejal Rudolf, za katerega pa ostajajo vrednote, ki se v stoletjih niso spremenile in bi se tudi v prihodnje ne smele. Med te spada narodna zavest, o kateri nekateri menijo, da je »zadeva, na kateri je patina preteklosti, ki naj bi bila izven mode v da- Petkovo proslavo so sooblikovali tudi učenci OŠ Ivana Grbca-Marice Gregorič-Stepančič in pevke ŽPZ Ivan Grbec kroma našnjem, naglo spreminjajočem se svetu. Toda poudarjanje, da se časi spreminjajo, da smo v Evropi, vse preveč spominjajo na prva leta po drugi svetovni vojni, ko je vladala "fratelanca', ko ni bilo več važno, da si Slovenec, pač pa si moral biti inter-nacionalist. "Fratelanco" smo zdaj zamenjali z ev-ropeizmom, večkulturnostjo in spet smo mi tisti, ki se moramo odpirati, postati zgledni Evropejci, nič več trdni in zavedni Slovenci, pač pa le slovensko govoreči, lojalni italijanski državljani,« je opozoril Rudolf, ki se je v svojih izvajanjih oprl na rajonski svet - Živali iščejo hrano na Proseku, Kontovelu in naselju S. Nazario Divji prašiči na Zahodnem Krasu Rajonski predsednik Cattaruzza obvestil o nevarnosti tržaškega pokrajinskega odbornika za kmetijstvo Dolenca Divji prašiči strašijo po vaseh Zahodnega Krasa. Zadnje čase so jih opazili na Proseku, na Kontovelu in v Naselju S. Nazario. Na podvečer se v skupinah - od štiri do pet - približajo dvoriščem, »obiščejo« vrtove, breg, vinograde. Opazili so jih tudi na ulici, ki pelje skozi Naselje S. Naza-rio v neposredni bližini otroškega vrtca Silvestri. Očitno so se tako približali obljudenemu naselju v iskanju hrane. Domačini so o njihovi prisotnosti obvestili sedež rajonskega sveta, pritožili so se pri rajonskem predsedniku Robertu Cattaruzzi in ga zaprosili, naj - za božjo voljo -poseže pri »pristojnih oblasteh«, da bi kaj koristnega ukrenile. Ljudje se divjih prašičev bojijo, mnogi ob mraku sploh ne zapustijo svojih domov, da jih ne bi presenetilo srečanje s ščetinci. Cattaruzza je prejšnje dni pisal pismo tržaškemu pokrajinskemu odborniku za kmetijstvo Igorju Dolencu. Obvestil ga je o vse večji prisotnosti divjih prašičev v vaseh Zahodnega Krasa in ga zaprosil, naj »iztakne tiste sisteme in načine posegov, ki so potrebni, da bi zagotovili varnost občanov.« Divje prašiče zadnje čase vse bolj pogosto videvajo v Naselju S. Nazario arhiv kroma Včeraj danes tri svetle zglede narodne zavesti: Primoža Trubarja, Borisa Pahorja in Jakoba Ukmarja. Zdravljica je zadonela tudi v okviru kulturnega sporeda proslave, ki ga je povezovala Sara Tram-puž, oblikovali pa so ga otroci domačega vrtca in Osnovne šole Ivana Grbca-Marice Gregorič-Ste-pančič, ki so se v belokranjskih nošah predstavili s pesmimi in plesi, dalje ŽPZ Ivan Grbec pod vodstvom Silvane Dobrilla, medtem ko je večer dodatno popestril recitator Tomaž Susič s podajanjem nekaterih hudomušnih Prešernovih pesnitev. Danes, NEDELJA, 24. februarja 2013 MATIJA Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 17.45 - Dolžina dneva 10.53 - Luna vzide ob 16.38 in zatone ob 5.42 Jutri, PONEDELJEK, 25. februarja 2013 SERGIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,9 stopinje C, zračni tlak 1006,7 mb ustaljen, vlaga 48-odstotna, veter 11 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8 stopinj C. OKLICI: Edwin Bukavec in Anna Valentino, Michele Burg in Gabriella Doz, Livio Malossi in Angela Miele, Giuseppe Longo in Edda Massarelli, Andrea Cucchini in Tiziana Tramonti-ni, Luca Chemello in Anna Tanzi, Giampaolo Cotis in Erica DAndrea, Raffaele Zingone in Silvia Lodi, Mau-rizio Repetto in Gloria Sapio, Dario Manzoni in Frances Caroline Lopez, Dario Di Santolo in Ayumi Hatanaka, Giacomo Mandro in Camilla Luvisut-to, Adriano Panarello in Elisabetta Ca-salini, Andrea Corrado in Monica Mary Ballarin, Alberto Debrazzi in Astrid Bellon, Antonio Giacomin in Frances-ca Debelli, Antonio Zambon in Valentina Barani, Claudio Pistidda in Leila Lo Bello. □ Lekarne šolstvo - Z ekskurzije profesorjev zavodov Zois in Stefan v Velenje in Šoštanj Seznanitev z delom Termoelektrarne Šoštanj ter z zgodovino velenjskega rudarstva nekoč in danes Profesorji tehničnih zavodov Žige Zoisa in Jožefa Stefana smo lanskega 3. septembra šli na ekskurzijo, ki nam jo je pripravil Zavod za šolstvo Republike Slovenije. Naš cilj je bilo mesto Velenje. Prva točka našega ogleda je bila Termoelektrarna Šoštanj. Po kratkem filmu in po razlagi delovanja tega obrata smo si ogledali tudi notranjost elektrarne in spoznali njen sistem delovanja, ki ga v celoti upravljajo računalniki, energijo pa zagotavlja lignit iz velenjskega rudnika. TEŠ v normalnih pogojih zagotavlja Sloveniji eno tretjino vse električne energije, vendar zmore proizvajati do 60 odstotkov elektrike, ko je to potrebno. Sledil naj bi ogled velenjskega rudnika, vendar to ni bilo mogoče, ker je njegov muzejski del januarja lani prizadel požar in ga uničil. Kljub temu smo si ob video posnetku in muzejski razstavi uspeli ustvariti vsaj delno predstavo o tem, kakšno je bilo rudarsko delo nekoč, pa tudi o tem, kako delo v rovih poteka danes. Po kosilu smo se po stopnicah povzpeli še do velenjskega gradu in si ga ogledali. Poleg običajnih muzejskih eksponatov, ki pričajo o njegovi zgodovini, je bil zanimiv ogled »afriške« zbirke fotografij in raznih predmetov (orodja, orožja, mask vseh vrst itd.) in seveda ostankov dveh mastodontov, ki so jih odkrili na tem območju. Med povratkom je bil še obvezen postanek na Trojanah, v večernih urah pa smo se vrnili domov. Najlepše se zahvaljujemo pedagoški svetovalki dr. Andreji Duhovnik Antoni z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za zanimivo in prijetno izkušnjo. Ekskurzijo profesorjev zavodov Zois in Stefan je omogočil Zavod Republike Slovenije za šolstvo Mara Zerjal Danes, 24. februarja 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7/B, Ul. Gin-nastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 - 040 308248, Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7/B, Ul. Gin-nastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27 -040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. Od jutri, 25. februarja, do sobote, 2. marca 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 4 Nedelja, 6. februarja 2013 TRST / Po oblaku snežink je prisijal sonček Uroš Mamici Anji in očku Matjažu iskreno čestitamo, malemu korenjaku pa želimo veliko veselja, sreče in ljubezni med nami noni Stanka in Bonija, nonota Egon in Walter, tete Maja, Tina in Nina, stric Boštjan z Urško, vse pranone in pranonoti ter pra-prababica Dobrodošel Uroš Srečno in veselo življenje ti iz srca želijo bisnona Meri, Damjana, Giancarlo in Aron Anji in Matjažu se je včeraj pridružil Uroš Staršema in bodočemu odbojkarju želimo obilo sreče vsi pri Slogi in Slogi Tabor Na tržaški univerzi je uspešno diplomirala iz komunikologije Karin Ota Ob življenjskem uspehu ji iskreno čestitamo vsi njeni V Borštu praznuje okrogla leta Edvin Rapotec Vse najboljše in še mnogo srečnih dni mu želimo vsi pri SKD Slovenec Na tržaškem konservatoriju G. Tartini je odlično diplomirala iz kitare Tanja Cibiz Čestitajo ji vsi domači ¿i Čestitke Dragi nečak UROŠ, dobrodošel med nami. Tvoje tete smo te nestrpno pričakovale in sedaj te bomo neskončno razvajale. Tvoje Maja, Tina in Nina. Dobrodošel mali UROŠ med vsemi nami!Z ljubeznijo tvojiprapra babica Valčka, prababica Marija, pradedek Stanko, teta Mojca in Jana. Dobrodošel UROŠ! Naj ti sije vedno sonček sreče in veselja, prano-na Adrijana in pranono Albino. Dobrodošel UROŠ!Mamici Anji in papačiju Matjažu čestitava in malemu Urošu želiva radostno bodočnost. Presrečna pranona Anica in pranono Marčelo. UROŠ se je rodil, da bi srečen bil, da postal bi junak, velik in krepak! Vse naj naj mu želi sestrična Ni-kita. Anji in Matjažu se je pridružil sinček UROŠ. Vsem iskrene čestitke, še posebno nonotoma Boniji in Val-terju. Novorojenčku pa želimo vse najboljše v življenju. Emil, Florjana, Erik, Marko in Matej. lintili v itavemkiti Iialirnimcev /ivlj ffrkveuih ^rviJtih : fri'njv vabila jtflrt v PelwIinaYQ dvorano. Oc^izaCHiova 3. Mil V-T-L-T F Glasba in kontekst v pritrkavanju r Üüvtr'a bo dr. Mqca Kovafai I Gl&SbCfWarOtfciptîntga iniumta ZRC 6AZU Začetek ob 2G.30. Q Kino M Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 19.00 »Lincoln«; 21.30 »Django Unchained«. ARISTON - 16.45, 18.45 »Quartet«; 15.30, 21.00 »Aspromonte«. CINECITY - 11.05, 13.15, 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »Gangster squad«; 11.15, 13.20,15.35,17.50,20.05,22.10 »Gambit«; 13.40,19.30,22.00 »Anna Karenina«; 11.00,16.20,19.00, 21.40 »Beautiful creatures - La sedicesima luna«; 11.15, 13.30, 15.40,17.40 »Pinocchio«; 21.45 »Lincoln«; 19.30 »Broken city«; 11.00,13.05,15.15,17.20 »Noi siamo in-finito«; 11.05,13.30,15.40,17.50,20.00, 22.10 »II principe abusivo«; 17.45,20.00, 22.15 »Die hard - Un buon giorno per morire«; 11.10, 13.20, 15.30 »Zambe-zia«; 18.20,21.30 »Django Unchained«. FELLINI - 15.30, 20.30 »Noi siamo infinite«; 17.10,18.40,22.10 »Re della terra selvaggia«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Anna Karenina«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.30 »Les Miserables«; 19.00, 21.40 »Zero dark thirty«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30,17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Viva la liberta«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.50, 15.15, 20.50 »Čudovita bitja«; 20.25 »Django brez okovov«; 12.20, 16.45 Ernest in Celestina«; 20.45, 22.45 »Film 43«; 17.00 »Hvala za Sunderland«; 15.10, 18.05 »Lincoln«; 12.30, 15.05, 18.30 »Lovca na čarovnice«; 12.00, 14.10 »Mali veliki panda«; 19.05,21.10 »Mama«; 12.05,17.45 »Nesrečniki«; 11.20, 13.30, 16.05, 18.20 »Razbijač Ralph 3D«; 21.00, 23.20 »Tatica identitete«; 16.10, 18.15, 20.20 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.00,18.05, 20.10, 22.15 »Beautiful creatures - La sedicesima luna«; Dvorana 2: 15.30 »Zambezia«; 17.10,18.50,20.30,22.15 »II principe abusivo«; Dvorana 3:15.30, 17.10, 18.45, 20.30, 22.15 »Gambit -Una truffa a regola d'arte«; Dvorana 4: 15.30,16.50 »Pinocchio«; 16.15,18.20, 20.15, 22.15 »Gangster squad«. SUPER - 16.00, 20.00 »La migliore of-ferta«; 18.10, 22.10 »Die hard - Un buon giorno per morire«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:15.00, 17.30, 19.50, 22.10 »Anna Karenina«; Dvorana 2: 15.30, 17.50, 20.00, 22.10 »Gangster squad«; Dvorana 3: 15.15, 17.40,20.00,22.10 »Beautiful creatures - La sedicesima luna«; Dvorana 4: 15.00, 16.40 »Pinocchio«; 18.20 »Viva la liberta«; 21.20 »Zero dark thirty«; Dvorana 5:15.30,17.30,20.00,22.00 »II principe abusivo«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da za š.l. 2013/14 sprejema vpise otrok, ki bodo dopolnili 3. leto od 1. januarja do 28. februarja 2014. Na razpolago je 6 mest v otroškem vrtcu M. Štoke na Proseku. Info na tel. št.: 040211119 ali www.vsopcine.it. POPOTOVANJE PO ROMUNIJI - Župnija Repentabor prireja od 14. do 21. maja 8-dnevno popotovanje po Romuniji. Datum je bil prenesen zaradi volitev. Potujemo iz letališča Ronchi. Prijave (do konca februarja) in informacije na tel. št. 335-8186940. SO SPDT prireja avtobusni izlet v Bad Kleinkirchheim 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mladin- ski@spdt.org in na tel. 348-7757442 (Laura). Toplo vabljeni! DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave na tel. št. 00386-31372632 (Metka). KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za velikonočni izlet v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Veroli, od 29. marca do 1. aprila. Dodatna pojasnila na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KLEKLJARSKA SEKCIJA SKD Lipa iz Bazovice vabi na dvodnevni izlet v Ra-pallo in Genovo, ki bo 20. in 21. aprila. Informacije, program in vpisovanje na sedežu društva v Bazovskem domu ob torkih od 17. do 20. ure. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v Andaluzijo od 5. do 9. maja. Informacije na tel. št. 00386-41800938 (ga. Minka). POPOTNIKI IZ GABROVCA se odpravljajo z avtobusom na Slovaško v Bratislavo in njeno okolico ter s katama-ranom po Donavi do Dunaja. Odhod v petek, 14., povratek v nedeljo, 16. junija. Informacije in vpisovanja na tel. 340-2741920 (Mirela). Ü3 Obvestila ASZ GAJA organizira promocijski orientacijski tek v parku pri Sv. Ivanu v Trstu danes, 24. februarja. Težje in lažje proge za športnike, začetnike in skupine. Vabljeni! Informacije na www.origaja.it, tel.: 349-6932994. SKD LIPA iz Bazovice prireja »Dan včla-njevanja ob kavici« danes, 24. februarja, od 10. do 13. ure v Bazovskem domu. Toplo vabljeni vsi novi in stari člani. SZSO vabi vse svoje člane na Dan spomina, ki bo potekal danes, 24. februarja. Letos se bodo tržaški in goriški skavti spomnili svojega ustanovitelja z izletom v zasneženo Kanalsko dolino, v vas Ukve. VOLILNI URAD OBČINE DOLINA obvešča volivce iz Ricmanj in Loga, da se je zaradi nepredvidenih okoliščin volilno sekcijo št. 4 premaknilo iz Srenj-ske Hiše v Ricmanjih št. 64 v Osnovno Šolo »Ivan Trinko Zamejski« v Ricmanjih št. 144. MARKETING in komunikacija za promocijo teritorija: 80-urni tečaj po univerzitetni diplomi, namenjen brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: marketing plan, komunikacijska orodja, sestava tržnega plana. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen. Info 040-566360, ts@adfor-mandum.org. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v ponedeljek, 25. februarja, od 17.00 do 19.30 delavnico EFT tehnike in čiščenje nereda ali metodo tapkanja. Za nepodkovane bo ob 16. uri predhodna obrazložitev EFT tehnike. Informacije in vpisovanja na tel. 3472787410 (Barbara Žetko). SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 25. februarja, ob 18. uri v Štalco v Šempola-ju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Zmote in resnice o hujšanju«. CCYJ - KulturniCenterYogaJnanakand-a vabi na konferenco »Dobrobit sklepov z yogo, prehrano in masažo« v torek, 26. februarja, ob 19.00, Ul. Mazzi-ni 30, 3. nadstropje. V mesecu marcu bo tudi praktični seminar s kosilom (s predhodno najavo). Info 333-4236902, 040 2602395. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. FOTOVIDEO TRST80 vabi v sredo, 27. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predavanje »Pustne fotografije«. Analiza, stil, način in metoda fotografije. Predaval bo deželni predstavnik FJK fotograf Tiziano Neppi. Več na www.trst80.com. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV S TRSTA IN MILJ vabi na dru- go srečanje z mag. Janezom Ferkoljem, župnikom na Bledu, na temo: Moja vera v času gospodarske, politične in verske krize; v sredo, 27. februarja, ob 20. uri v Šentjakobskem domu v Ul. Concordia 8. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja srečanje, kjer bo predstavljen projekt za melioracijo proseškega brega s strani Konzorcija za bonifikacijo v sredo, 27. februarja, ob 18. uri na sedežu rajonskega sveta na Proseku št. 159. Vabljeni! KRU.T vabi na predstavitveno konferenco »Qi-gong - tehnika gibanja za zdravje in dobro počutje«, ki bo v četrtek, 28. februarja, ob 19. uri na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B. Dodatne informacije na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA DOLINA sporoča, da do četrtka, 28. februarja, potekajo vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini (št. 200) za š.l. 2013/14, medtem ko bodo vpisovanja v otroške jasli Colibri (Ul. Cu-riel 2 - samo za mesta v konvenciji z občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) od ponedeljka, 18. do četrtka, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci na občinski spletni strani www.san-dorligo-dolina.it. OBČINA DOLINA sporoča, da je do četrtka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2012/13, učbenikov, individualnih učnih pripomočkov, vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in je na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Zdraviti, ko ni več pomoči« v četrtek, 28. februarja, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento št. 8 v Trstu. Predavala bo Rita Marson, didaktična koordinatorka študijskega centra za pa-liativno oskrbo »F. Gallini« iz Aviana. CCYJ - KulturniCenterYogaJnanakanda - vabi na konferenco »Yoga za tretjo pomlad« v petek, 1. marca, ob 19.00, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info 3334236902, 040-2602395. BIOTERAPIJA v Bazovici bo v Bazov-skem domu (Ul. I.Gruden 72/1) 5., 6. in 7. marca, od 17.00 do 19.00. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje v torek, 5. marca, redni občni zbor ob 19.30 v prvem sklicanju, ob 20.00 v drugem. Letos je volilnega značaja. V teku večera bo možno poravnati članarine. BABY BAZEN Šc Melanie Klein prireja tečaje v bazenu za dojenčke in otroke od 1. meseca do 4. leta starosti. Tečaji, ki se bodo začeli v soboto, 9. marca se odvijajo na Pesku ob sobotah popoldne. Koledar srečanj: 9/3, 16/3, 23/3, 6/4, 13/4, 20/4, 4/5, 11/5. Vsako srečanje traja 45 minut in predvideva vstop za oba starša. Za urnike in vpisovanja: info@melanieklein.org, tel: 345-7733569. KRU.T obvešča prijavljene dedke, babice in vnuke, da je 2. srečanje v sklopu projekta »Obiščimo Kru.t« preneseno na soboto, 9. marca, ob 10. uri v društvenih prostorih. Info na tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 3470741740 (Ervin). S Poslovni oglasi RESTAVRACIJA PESEK prireja v soboto, 2. marca, TIROLSKI VEČER z DENISOM NOVATOM. Za informacije 040/226294 Vabljeni! GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. 00386-31-879781 0 Mali oglasi NA PUSTNI TOREK sem v šotoru v Briščikih izgubil: jopič črne barve z napisom Boxeur s kožuhom na kapi, majico temno plave barve z rdečim napisom San Diego, ovratno ruto znamke San Diego ter rokavice. Poštenega najditelja vabim, da pokliče tel. št.: 349-1446484. DAJEM V NAJEM na Kozini komaj prenovljeno malo stanovanje. Informacije: 392-2225821. DAJEM V NAJEM stanovanje blizu Kulturnega doma v Trstu, kuhinja, spalnica, garderoba, shramba, kopalnica, centralna kurjava, 6. nadstropje z dvigalom. Cena: 500,00 evrov mesečno in 100,00 evrov stroškov. Tel. 339-5840600. DAJEM v najem zagrajen vinograd, opremljen z vodo, primeren tudi za vrtnarstvo. Tel. 040-231578. PRODAM 5 hektolitrski sod iz inoxa. Cena po dogovoru. Tel. na tel. št. 349-2374635. PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje, lastne pridelave. Tel.: 339-8201250. UGODNO prodam opremljeno prikolico z baldahinom in parcelo v neposredni bližini odkritega bazena in plaže v kampingu Adria v Ankaranu. Tel. št.: 328-9077215. V NAJEM dajem stanovanje blizu Burla, zadnje nadstropje, prib. 68 kv.m., najemnina 435,00 evrov, stroški 165,00 evrov. Tel. št.: 3493626187. ^ Turistične kmetije Bi Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. OSMICO NA KOLONKOVCU je odprla družina Debelis, Ul. G. Ventura 31/1. Tel. 347-3648603. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni! Loterija 23. februarja 2013 Bari 54 59 18 58 7 Cagliari 59 46 83 80 15 Firence 59 60 28 20 9 Genova 60 42 65 84 17 Milan 18 32 51 45 49 Neapelj 56 87 55 60 18 Palermo 66 81 12 31 89 Rim 44 28 5 72 89 Turin 76 43 46 6 73 Benetke 46 88 5 57 82 Nazionale 15 57 74 47 27 St. 24 PRODAJAMO mlade kokoši. 00386(0)41584116 1 11 21 50 67 75 jolly52 Nagradni sklad 2,369,585.90 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 49.574.469,80 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 16 dobitnikov s 5 točkami 22.214,87 € 1.460 dobitnikov s 4 točkami 245,46 € 53.970 dobitnikov s 3 točkami 13,22 € Superstar 34 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 5 dobitnikov s 4 točkami 24.546,00 € 317 dobitnikov s 3 točkami 1.322,00 € 3.233 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.677 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 40.869 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ŠPORT Nedelja, 24. februarja 2013 7 SKD Krasno polje[ IGročana, Pesek in Draga vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO v sklopu pobude vzhodnokraških kulturnih društev »Prešerno skupaj« Predstavitev knjige "Zgodbe mojega življenja" Sodelovali bodo: avtorja Drago Slavec in Boris Pangerc ter MoPZ V. Vodnik DANES, 24.2.2013, ob 18.00, v srenjski hiši v Gročani ¿Pogteßno podjetje sa OHURAMJU: nJVLSUJ ALABARDA na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 fjjfjf SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Modri abonmajski sklop V sodelovanju z Glasbeno matico HOMMAGE A STRAVINSKY koreograf: Edward Clug v petek, 1. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani rezervacija in nakup pri blagajni SSG (vsak delovnik od 10. do 15.ure) Tel. št. 800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.teaterssg.com H Prireditve ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje. DANES, 24. FEBRUARJA, ob 10.30 bo v Škedenjski cerkvi komemoracija ob 200-letnici rojstva škofa Jureja Dobri-le, ki je pred leti vodil tržaško škofijo. Govoril bo prof. Elvis Orbanič. Po maši bo sledil razgovor v domu Jakoba Ukmarja. Vabljeni! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ sporoča, da prireditev »Dan slovenske kulture 2013«, ki je bila napovedana za danes, 24. februarja, je prenesena zaradi bolezni v obeh sestavih. Naknadno bomo sporočili datum. KD KRAŠKI DOM - Prešerno skupaj vabi na počastitev dneva slovenske kulture danes, 24. februarja, ob 17. uri v kulturni dom na Colu. Predstavili se nam bodo člani slovenskega dramskega društva Jaka Štoka s Proseka-don-tovela z enodejanko Slawomirja Mro-žeka »Na odprtem morju«. Režija Gregor Geč. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vabi danes, 24. februarja, ob 18.00 v srenjsko hišo v Gro-čani na Prešernovo proslavo s predstavitvijo knjige Zgodbe mojega življenja. Sodelovali bodo: avtorja Drago Slavec in Boris Pangerc ter MoPZ V. Vodnik. Prireditev poteka v okviru pobude Prešerno skupaj v sodelovanju z društvi vzhodnega drasa. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Zveza cerkvenih pevskih zborov vabita v ponedeljek, 25. februarja, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na večer z dr. Mojco Ko-vačič z Glasbenonarodopisnega inštituta zec SrZU, ki bo govorila na temo »Glasba in kontekst v pritrkavanju«. Začetek ob 20.30. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 27. februarja, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Ivan Tavčar bo spregovoril o svoji pesniški zbirki »Vrtoglavost duše«. Avtorja bo predstavil urednik zbirke Peter dovačič Peršin. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v četrtek, 28. februarja, ob 18. uri na predstavitev knjige Dušana Jelinčiča »Nocoj bom ubil Chomskega«. Avtorja bo predstavil eobi Šabec. V ČETRTEK, 28. FEBRUARJA, bo v pro- storih knjigarne Minerva, v Ul. San Ni-colo 20, profesorica Gabriella Valera Gruber predstavila pesniško zbirko Elene Cerkvenič »Sapor di.vini« -»Božanski okusi«. Prisotna bo avtorica. Prisrčno vabljeni! VZPI - sekcija Devin Nabrežina in SKD Igo Gruden vabita v četrtek, 28. februarja, ob 20.30 v kulturni dom Igo Gruden v Nabrežini na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče«, risbe in pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji. Sodelujejo mag. Metka Gombač, dr. Bor-si M. Gombač, dr. Dario Matiussi in MePZ Igo Gruden. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 1. marca, ob 20.30 na filmski večer slovenskega programa deželnega sedeža RAI »Mario Magajna - Fotograf svojega časa«. eežija in scenarij Marko Sosič, tehnično vodstvo eoberto Calligaris, snemalec Sergio Ferrari in uredništvo Nataša Sosič. FINŽARJEV DOM IN PEVSKI ZBOR SV. JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede«, ki bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v soboto, 2. marca, ob 20.00. Nastopajo MlDPS Vesela pomlad, tenorist Marjan Štrajn, moški in mešani pevski zbor Sv. Jernej, pianistka Jana Zupančič ter glasbenika eok Dolenc in Niko Trento. Kratke govore bodo imeli Metka Sinigoj, Vilma Purič, Majda Artač in Aleksander Furlan. Otroška igralska skupina Tamara Petaros bo podala odlomke iz njihovih del, ilustrirale pa jih bodo tudi likovne podobe Irine Tavčar, Mateja Susiča, Jasne Merku in Edija Žer-jala. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na prireditev ob prazniku slovenske kulture in ob 120-letnici rojstva Iga Grudna »Pozdravljeni, bratje in sestre«, ki bo v nedeljo, 3. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Sodelujeta šoli OŠ Virgil Šček in NSŠ Igo Gruden; slavnostni nagovor prof. Tatjana Rojc; ob tej priliki bo izobešen nabrežinski pevski prapor. PREŠERNO SKUPAJ 2013 - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor, SKD Grad: četrtek, 7. marca, v Prosvetnem domu na Opči-nah Prešerno za šole: gledališka predstava »Živalske novice«, v izvedbi srednješolske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela, režija Vesna Hrovatin; sobota, 9. marca, ob 20.00 v Prosvetnem domu na Opčinah, osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa z odprtjem razstave risb dijakov srednje šole S. Kosovel, plesno gledališka predstavo »Prost bo vsak?«, idejni koreografski projekt Da-še Grgič, sodeluje gledališka igralka Ni-kla Petruška Panizon, video Luca Quaia; glasbeni utrinek Eva Škabar (harfa) in Vera Sturman (violina), go-jenki Glasbene matice iz Trsta; sobota, 23. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Primorska poje. SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev in pogovor ob izidu knjige Bogomile Kravos o delovanju izjemne amaterske gledališke skupine SAG v Trstu. Govorila bosta direktor SGM Ivo Svetina in avtorica, prisotni pa bodo tudi člani vodstva te skupine Sergej in Ivan Verč ter Boris Kobal. Srečanje bo v petek, 8. marca, ob 18.00 v Gregorčičevi dvorani (Ul. S. Francesco 20/II). OTROŠKE URICE v NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri v četrtek, 21. marca, »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Bi-serka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! t V 76. letu starosti nas je nepričakovano zapustil Albert Pečar (Berto) Žalostno vest sporočajo nečaki Branka, Milan, Nadja ter svakinja Danilka Pokojnik bo ležal v četrtek, 28. februarja, od 12.15 v cerkvi sv. Martina v Dolini. Sledila bo sv. maša ob 13. uri in pokop na domačem pokopališču. Dolina, 24. februarja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda ŠALVE, Berto! Tvoj vsakdanji pozdrav bo ostal vedno v našem spominu. Fantovska in dekliška Dolina t Nepričakovano in mnogo prera-no nas je zapustila naša draga žena, mama in nona Jožica Štimac por. Glavina Žalostno vest sporočajo mož Peter, sin David s Klaro, hčerka Lidia z Livianom, Emilia ter ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v torek, 26. februarja, od 9.30 do 11.00 v ulici Co-stalunga. Sledila bo sveta maša v cerkvi na pokopališču pri Sv. Ani. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Žavlje, Ljubljana, 24. februarja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Bodi za vedno najina zvezdica. Vnučka Dana in Jan Ob izgubi drage mame izrekamo Davidu in svojcem globoko sožalje prijatelji Vera Luigi, Nataša Max, Ester David, Tanja Niko, Barbara R. Ivan, Barbara G. Saško in Walter Globoko prizadeti ob nenadni izgubi drage Jožice sočustvujemo s svojci. Družini Bubola in Barrai Ob nenadni izgubi drage žene in mame Jožice izrekamo Petru, Lidiji in Davidu občuteno sožalje. MoPZ in KD F. Venturini t Tiho je odšla Emilia Zafran v vd. Cok (Milica) Žalostno vest sporočajo nečaka Bojan in Eva ter svakinja Darinka Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 25. februarja, ob 14.30 v cerkvi na Katinari. Ricmanje, 24. februarja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav dragi Milici Edvin in Nadja z družinama t Zapustila nas je naša draga Stefania (Fani) Kosmina vd. Rebula Žalostno vest sporočajo sinova Miloš in Gianni z Lauro in Dunjo ter vnuki Nikol, Daniel in Erik Pokojnica bo ležala v torek, 26. februarja, od 11.00 do 13.00 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v petek, 8. marca, ob 11.30 v šempolajski cerkvi. Sledila bo sveta maša od 12. uri. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Šempolaj, 24. februarja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Pridružujeta se Silvano in Marica Zadnji pozdrav dragi Fani Gigi, Marija, Ivanka in Cvetka z družinami Žalovanju se pridružujejo Mirko, Gaby in Dario Sočustvuje s prizadetimi svojci družina Markovič Ob izgubi drage mame izrekamo Gianniju in svojcem iskreno sožalje Ketty, Fabio, Tamara, Corrado, Elena in Lara Ob težki izgubi drage mame Fani izrekajo Gianniju in Milošu najgloblje sožalje Alenka, Mitja, Davorin, Franko in Marta z družinami Ob izgubi drage Fani Rebula izreka svojcem iskreno sožalje SKD Vigred Zapustila nas je Roža Mauri Žalostno vest sporočajo nečaki Ada, Rado, Nino in Paulo z družinami Uro pred pogrebom ob 14.30 bo v torek, 26.2.2013 žara izpostavljena v veži na openskem pokopališču. Ferlugi, Melbourne, 24. februarja 2013 Pogrebno podjetje Zimolo ZAHVALA Albino Clarici Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami pospremili na zadnji poti našega dragega Albina. Posebna zahvala sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so nam pomagali in bili ob strani v tem težkem trenutku. Zahvalimo se tudi domačemu župniku in nosilkam cvetja. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Edi Kapun Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Svojci Božje Polje, 24. februarja 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Giuseppe Miliani (Pepi) Zahvaljujemo se vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Zahvaljujemo se pevcem Rdeča zvezda in g. župniku. Svojci Repnič, 24. februarja 2013 ZAHVALA Ivan Kante Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali in se poslovili od našega dragega. Posebna zahvala naj gre operaterjem družbe Televita. Družina Ob izgubi očeta in moža CORRADA COLOMBINA izrekamo hčerkama Diani in Martini, ženi Neviji ter ostalemu sorodstvu iskreno sožalje. Vsi v Društvu Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga in MePz Slovenec-Slavec Diani iskreno sožalje ob izgubi očeta. Združenje prostovoljnih gasilcev Breg in dolinska občinska skupina Civilne zaščite Učno osebje večstopenjske šole Sv. Jakob izreka g. Adriani Canziani iskreno sožalje ob izgubi mame VINICE 4 Nedelja, 8. februarja 2013 TRST / O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu štandrež - Nedokončano krožišče med ulicama San Michele in Carso Po enem letu županov poziv k potrpežljivosti »Bodite potrpežljivi! Z zadevo se ukvarjajo tehnični uradi, ki preverjajo, kako preurediti krožišče, da bo varno in da bo ustrezalo zahtevam domačinov.« Tako pravi goriški župan Ettore Romoli v zvezi s kro-žiščem med ulicama San Michele in Carso v Štandrežu, ki je po več kot enem letu še vedno nedokončano. Medtem ko gradbišče klavrno sameva, so pa prometne težave na dnevnem redu. Številni avtomobilisti izsiljujejo prednost, šoferji pa s svojimi tovornjaki kar pogosto zapeljejo kar po gredici sredi krožišča, saj drugače ne morejo naprej, ker je cesta preozka. V Štandrežu so županovih pozivov k potrpežljivosti seveda povsem naveličani. Občinski svetnik Božidar Tabaj je že pred enim letom s svetniškim vprašanjem opozoril, da je krožišče nevarno in seveda še nedokončano. Potem je septembra lanskega leta skupaj z bivšim predsednikom rajonskega sveta Marjanom Brescio pospremil do krožišča župana Romolija, ki se je na licu mesta prepričal, da je treba krožno križišče preurediti. Župan je tedaj napovedal, da bo takoj stekel postopek za preureditev krožišča, doslej pa po njegovih besedah tehnični uradi še niso pripravili potrebne dokumentacije za nadaljevanje gradbenih del. Romoli pojasnjuje, da naj bi se zadeva pozitivno razpletla v kratkem času, čeprav obenem priznava, da imajo z izvajalcem del - podjetjem Pessot - kar nekaj težav tudi v drugih delih mesta. Tlakovanje Ulice Diaz se ravno tako vleče več kot eno leto, kar spravlja v obup prebivalce tega dela mestnega središča. Za Štandrež Tabaj še opozarja, da se ni zaključila niti gradnja parkirišča v Ulici Trivigiano, kjer so se dela prekinila pred kakimi štirimi meseci tik pred svojim zaključkom. »Manjka le še nekaj malenkosti; župan je zagotovil, da bo sam postavil nekaj manjkajočih cestnih znakov, vendar lahko pričakujemo, da bo to storil skupaj z deželnim odbornikom Riccardom Riccardijem le nekaj tednov pred deželnimi volitvami,« s kančkom ironije poudarja Tabaj. Tudi pred lanskimi občinskimi volitvami je Riccardi obiskal Gorico in skupaj z Romolijem predal namenu novo avtocestno krožišče pri Štandrežu, čeprav še ni bilo povsem dokončano. Od takrat so se dela okrog avtocestnega krožišča nadaljevala, ravno v zadnjih tednih pa so prenovili zadnji del Ulice Tabai, ki vodi do krožišča. Gradbeni poseg, ki ga opravlja podjetje Strade FVG, je v zaključni fazi. Na poveljstvu goriških mestnih redarjev pojasnjujejo, da je ponovno odprtje Ulice Tabai predvideno za torek, 26. februarja, vsekakor pa ima gradbeno podjetje še možnost, da zaprosi za podaljšanje cestne zapore. Cestišče je treba namreč še asfaltirati, zato pa ni znano, ali se bodo gradbena dela uspela zaključiti do torka. (dr) Bager v Ulici Tabai (levo), nevarno krožišče sredi vasi (zgoraj) Karabinjerji na Travniku Karabinjerji so včeraj opravili vrsto preverjanj na bolšjem sejmu, ki je potekal na goriškem Travniku. Ugotavljali so, ali so imeli kramarji vsa potrebna dovoljenja za prodajo svojega blaga, nakar so se odpravili še v trgovine, v katerih kupujejo in prodajajo zlato; lastniki teh trgovin morajo voditi evidence kupcev in prodajalcev zlata, ki jih bodo karabinjerji poglobljeno preverili. Brez matičnega urada Zaradi poteka volitev bo jutri popoldne zaprt matični urad v Gorici. Občani se bodo vanj lahko odpravili le dopoldne med 8.45 in 12. uro. Stodvajseta obletnica Pred 120 leti so v Gorici ustanovili nacionalistično združenje Lega nazionale. O vlogi združenja nekoč in danes bodo Rodolfo Ziberna, Diego Redivo in Ivan Buttignon spregovorili jutri z začetkom ob 17.30 v predavalnici UGG na Trgu Battisti v Gorici. Višarska Marija v Gradišču V stolnico v Gradišču bodo 1. marca prinesli Mater Božjo iz svetišča treh narodov na Sv. Višarjah. Tu bo ostala do 3. marca. Slovenski verniki se ji bodo poklonili v soboto, 2. marca, ob 15. uri. Srečanje o cepljenju otrok Na sedežu združenja Nuovo lavoro v goriškem Raštelu bo jutri ob 18. uri javno srečanje na temo cepljenja otrok; prireja ga združenje Comilva, ki opozarja, da ima cepljenje lahko tudi stranske učinke. gorica - Danes in jutri volivci obnavljajo parlament Za poslansko zbornico 111.575 volilnih upravičencev, za senat sedem tisoč manj V volilne sezname goriške pokrajine je pred današnjimi in jutrišnjimi parlamentarnimi volitvami vpisanih 104.500 upravičencev za senat, 111.575 pa za poslansko zbornico. V obeh primeru je večina potencialnih volivcev nežnega spola, saj je med upravičenci za senat 49.636 moških in 54.864 žensk, za poslansko zbornico pa 53.271 moških in 58.304 žensk. V Gorici je upravičencev za poslansko zbornico 27.960 (13.079 moških in 14.881 žensk), za senat pa 26.216 (12.190 moških in 14.026 žensk). Osemnajstletnikov, ki bodo prvič volili, je okrog petdeset, medtem ko je 2.620 Goričanov, ki živi v tujini, že glasovalo po pošti. V Gorici bo skupno 37 volišč, tri volišča bodo postavljena v bolnišnici, zaporu in domu za starejše občane San Giusto. Na voliščih bo skupno 148 skrutinatorjev, ki jim je treba prišteti še šest skrutinarorjev iz bolnišnice, zapora in doma za starejše občane San Giusto. V Tržiču je upravičencev za poslansko zbornico 19.942 (9464 moških in 10.478 žensk), za senat pa 18.725 (8832 moških in 9893 žensk). Trži-ških volilnih upravičencev, ki živijo v tujini in bodo lahko glasovali po pošti, je 1650 za poslansko zbornico (812 moških in 838 žensk) in 1498 za senat (743 moških in 755 žensk). Volilni upravičenci bodo prejeli dve glasovnici - rumeno za senat in rožnato za poslansko zbornico. Seznam list in kandidatov bo objavljen na plakatih, ki bodo razobešeni na voliščih. Vsak volivec bo moral prinesti s sabo na volišče veljaven osebni dokument in volilno izkaznico. Kdor je nima ali je že »izrabil« vse razpoložljive žige, jo mora dvigniti na pristojnem občinskem volilnem uradu, ki bo odprt z urniki volišč. V volilno kabino bo prepovedano vstopiti z mobilnim telefonom in fotografskim aparatom; kršitelje čaka od tri do šest mesecev zapora in denarna kazen od tristo do tisoč evrov. Predsednik volilne komisije bo vsakega volivca pozval, da naj izroči zgoraj omenjene naprave, ki mu bodo vrnjene po koncu glasovanja. Danes bodo volišča odprta od 8. do 22. ure, jutri pa od 7. do 15. ure. Takoj po zaprtju volišče se bo začelo preštevanje glasov. V volilnih uradih posameznih občin so seveda tudi tokrat na voljo dvojezične volilne izkaznice, za katere lahko zaprosi tudi, kdor ni še »izrabil« vseh razpoložljivih žigov na svoji enojezični izkaznici. V kolikor smo včeraj ugotavljali, so tokrat dvojezične volilne plakate razobesili tudi po voliščih v središču Gorice in ne le v primestnih rajonih. Slovenski letaki na volišču v Ulici Codelli v Gorici tržič - V zaključni fazi reorganizacija transfuzijskega oddelka bolnišnice San Polo Ponoči brez dežurstva Odvzem krvi bumbaca Potem ko so občinski upravitelji izrazili zadovoljstvo nad predajo namenu 200 novih postelj v tržiški bolnišnici San Polo, so še naprej skeptični nad napovedano reorganizacijo delovanja transfuzijskega oddelka. Po novem bo namreč tržaško zdravstveno podjetje upravljalo transfuzijska oddelka tako iz Tržiča kot iz Gorice, kot predvideva dogovor na medpokrajinski ravni izpred dveh let. Pred poldrugim letom je vodstvo goriškega zdravstvenega podjetja zagotovilo tržiškim upraviteljem in krvodajalcem, da združitev ne bo oškodovala krajevnega zdravstvenega sistema, v kar pa v Tržiču še vedno niso ravno prepričani. Pred koncem prihodnjega meseca v tržiški bolnišnici ponoči ne bo več dežurnega zdravnika, ki je doslej skrbel izključno za transfuzije; namesto njega bodo imeli na razpolago hemoteko, v primeru potrebe po posvetovanju pa bodo imeli na voljo specifično telefonsko povezavo s Trstom. »Strinjamo se s potrebo po reorganizaciji zdravstvenega sistema in s krčenjem stroškov, vendar ne smejo nastradati vedno eni in isti. Doslej nisem še opazila, da bi v okviru sodelovanja s Trstom del osebja premestili na Goriško,« poudarja tržiška občinska odbornica Cristiana Morsolin, ki se je glede tega vprašanja pogovorila z zdravstvenim direktorjem zdravstvenega podjetja Fulviom Caluccijem. »Potrdil mi je, da od konca prihodnjega meseca v tržiški bolnišnici ne bo več dežurnega zdravnika, ki je skrbel za transfuzije ponoči. Namesto tega bodo v bolnišnici imeli na razpolago hemoteko s 150 vrečkami krvi, vendar brez krvnih derivatov. Ta rešitev nas nikakor ne navdušuje, čeprav nam potrjujejo, da reorganizacija transfuzijskega oddelka ne bo oškodovala specialističnih oddelkov in porodniško-pediatričnega oddelka,« pojasnjuje Morsolinova in napoveduje, da bo podobno reorganizacijo doživela tudi goriška bolnišnica. Morsolinova razlaga, da so se svojčas dogovorili za razširitev in prenovo trži-ške transfuzijskega oddelka, kar pa je zdaj pod vprašajem, ker so se v Trstu odločili, da ohranijo svoj transfuzijski oddelek. Calucci je vsekakor napovedal, da bodo okrepili delovanje tržiškega transfuzijske oddelka, v katerem vsak dan opravijo dvesto odvzemov krvi. Po njegovih besedah bodo v kratkim omogočili odvzem po naročilu, povečali pa bodo tudi število odvzemov, ki jih opravijo v ambulantah po teritoriju. Reorganizacija transfuzijskega oddelka vsekakor ne bo vplivala na dejavnost krvodajalcev, ki so vsekakor tudi sami zaskrbljeni zaradi stalnih krčenj v zdravstvenem sistemu. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. februarja 2013 9 nova gorica - Umor Roberta Menicalija Razsodba močno odmeva v Trstu, kjer so bili narejeni odločilni koraki v preiskavi Vest o razsodbi, ki jo je v petek izrekel sodni senat novogoriškega okrožnega sodišča zaradi umora tržaškega finančnega posrednika, 58-Ietnega Roberta Menicalija, je včeraj močno odjeknila v Trstu. Ravno na tržaški kvesturi se je namreč zače-Ia intenzivna kriminaIistična preiskava, ki je privedla do prijetja domnevnih morilcev. Kot smo včeraj že poročali, je bil za umor iz koristoIjubja obsojen na dvaindvajset Iet zapora 30-Ietni bosanski državljan Zlatan Blagojevič (na fotografiji pred sodiščem), medtem ko je bila drugoobtoženka, 29-Ietna Ljiljana Balič, oproščena zaradi pomanjkanja dokazov in je po devetnajstih mesecih pripora že na prostosti. »Preiskavo sem osebno vodil od vsega začetka,« nam je včeraj pojasnil Mario Bo, vodja tržaških kriminalistov: »Menica-Iijeva žena je pri nas prijaviIa moževo izginotje. Najprej smo pomislili, da je moški po lastni izbiri zabrisal za sabo vsako sled. Samo nekaj dni prej se je v Trstu zgodiI podoben primer: finančni posrednik je zbe-žaI z denarjem kIientov. Sum o prostovoIj-nem pobegu so podkrepiIi karabinjerji iz Gradišča, ki so nas obvestili, da je bil Mencali vpleten v večmiIijonsko goljufijo. LotiIi smo se preiskave po ustaIjenem vzorcu: najprej preverjanje Menicalijevih telefonskih klicev in nato uporabe bančnih kartic. Dočakalo nas je presenečenje. Ugotovili smo, da je na dan izginotja prejeI kIic bosanskega državIjana in da je biIa njegova bančna kartica uporabIjena na bencinskih servisih v Sloveniji. Povezali smo se s koprsko po-Iicijo, ki nam je omogočiIa ogIed posnetkov z bencinskega servisa v Sežani. Na njih smo ob MenicaIiju opaziIi neznanega moškega, pa še tretjo osebo, ki je sedeIa v avtomobi-Iu, po vsej verjetnosti žensko.« SIedenje operacijam z bančno kartico je Maria Boa pri-vedIo v Bosno, kjer sta biIa najdena Meni-caIijev Mercedes in mobiIni teIefon, tamkajšnja poIicija pa mu je sporočiIa, da sta Blagojevič in Baličeva v Črni gori. Na podlagi tega podatka je slovenski Interpol iz-daI mednarodno tiraIico za njima. »RazpIet te srhIjive zgodbe je dokaz zgIednega sodeIovanja poIicij, predvsem seveda našega sodeIovanja s sIovensko po-Iicijo,« je posebej poudariI Mario Bo, na račun razsodbe pa je pripomniI: »Ugoto-vIjeno je biIo, da je MenicaIi dobiI prve udarce z zadnjih sedežev avtomobila, kjer naj bi sedeI BIagojevič, toda po naših informacijah naj bi tam sedeIa tudi ženska. Brez odgovora bo ostaIo tudi vprašanje, aIi se ni morda zgodiI umor na itaIijanskem ozemIju, saj je trojica v Mercedesu med vožnjo iz Trsta v Gorico iz neznanega vzroka zaviIa skozi mirenski mejni prehod v Slovenijo. Kraj, kjer je bilo najdeno tru-pIo, pa je od meje oddaIjen samo nekaj ki-Iometrov.« (ide) gorica - Zaključni dan vzorčnega sejma Expomego Slovenci partnerji Prireditelji zadovoljni z množično prisotnostjo slovenskih razstavljavcev - Danes ples, aerobika in glasba Petkovo popoldne na goriškem sejmu Expomego je bilo slovensko obarvano. V pa-viIjonu D je biI na sporedu »Goriški dan«, ki sta ga pripravili Območna obrtno-pod- jetniška zbornica iz Nove Gorice in Regijska razvojna agencija Severne Primorske. Šlo je za predstavitev raznih dejavnosti iz projekta Heritaste, ki temelji na čezmejnem so- deIovanju. Pobuda je naIeteIa na veIiko zanimanje, saj se je predstavitve udeležilo mnogo Ijudi z obeh strani meje. Posebno je biIa opazna prisotnost vseh županov s širšega novogoriškega območja. PoIeg novo-goriškega župana Mateja Arčona so se predstavitvene sIovesnosti udeIežiIi še župani Mi-Ian Turk iz Šempetra-Vrtojbe, Martin Ma- Razstavljavci ponujajo pohištvo, opremo za udobnejše bivanje, frizerske in kozmetične storitve, izdelke za dobro počutje, knjige, peči, varnostne naprave, bazene, računalnike, telefone, športne artikle in še marsikaj bumbaca gorica-vileš - Aretirali tuja državljana Mejni policisti izvršili dva zaporna naloga Prvi je bil obsojen v Modeni, drugi je zbežal iz zapora v Vareseju Goriški mejni poIicisti so v petek izvršiIi dva zaporna naIoga, tako da sta se v zaporu v UIici BarzeIIini znašIa dva tuja državIjana. Pri cestninski postaji pri ViIešu so najprej preveriIi dokumente treh romunskih državIjanov, ki so se pe-IjaIi na kombiju z itaIijansko registracijo. Za enega izmed njih - 40-Ietnega B.M. - se je izkazaIo, da je biI junija Ie-ta 2011 na sodišču v Modeni obsojen na 5 mesecev in 29 dni zapora zaradi kraje v obtežiInih okoIiščinah. Nekaj ur kasneje so mejni poIicisti ustaviIi kombi z ukrajinsko registrsko tabIico, s katerim sta se proti SIoveniji peIjaIa ukrajinska državIjana. Enega izmed njiju je sodišče iz Vareseja avgusta Ieta 2008 obsodiIo na en mesec in 27 dni zaporne kazni, ker je svojčas zbežaI iz zapora. Moška so po-Iicisti pospremiIi v UIico BarzeIIini. rušič iz Mirna-Kostanjevice, Franc Mužič iz Brd, Andrej Maffi iz KanaI in AIeš Bucik iz Renč-Vogrskega. Le-tem se je nekaj minut po začetku prireditve pridružiI še goriški župan Ettore RomoIi. Zaradi močnega sneženja med LjubIjano in Razdrtim je z zamudo na predstavitev prišeI tudi predsednik SIovenske obrtne zbornice AIojz Kovš-ča. Izmenično z nagovori prirediteIjev sta Goriški dan popestriIa še nastopa godaIne-ga kvarteta Podokničarji in ženskega pevskega zbora Aktiva mestnih žena iz Nove Gorice. Pevke so biIe odete v obIačiIa, ki so biIa v modi pred kakimi štiridesetimi de-setIetji. V vseh nagovorih je v ospredje pri-šIo predvsem zadovoIjstvo, da je po dveh Ie-tih odsotnosti zaradi prenovitve haI sejem Expomego ponovno odprI vrata obiskovaI-cem. Novogoričani so svoje zadovoIjstvo še nadgradiIi z ugotovitvijo, da je na Ietošnjem sejmu sIovenska prisotnost kar opazna. Med 160 razstavIjavci jih kar dobra tretjina prihaja iz SIovenije, v veIiki večini s Severne Primorske. PozdraviIi so tudi dejstvo, da so k soudeIežbi na sejmu pristopiIe vse občine novogoriškega območja. Pobudo sta uvodoma predstaviIa Franc Rojc, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice iz Nove Gorice, in tajnica Boža Lovarčič-Špacapan, ki sta poudariIa predvsem žeIjo po povezovanju in skupnem nastopanju obrtniških podjetij, zIasti ko gre za predstavitev dejavnosti v tujini. Prisotne je nagovoriIa tudi predsednica ustanove Udine-Gorizia fiere, Luisa De Marco, ki se je na kratko spreho-diIa skozi pretekIost Expomega in izposta-viIa ugotovitev, da SIovenci niso več Ie njegovi obiskovaIci, saj iz Ieta v Ieto postajajo vse pomembnejši soustvarjaIci sejma. »Skupaj bomo premagaIi še tako trdovratno krizo,« je svoj poseg zakIjučiIa De Marcova. Podobnih misIi je biI tudi goriški župan Et-tore RomoIi, ki je izpostaviI pomembnost novega vetra, ki je zaveI nad Goriško. Kot zadnji je spregovoriI Črtomir Špacapan, predsednik krajevne Regijske razvojne agencije. Podrobno je orisaI projekt Heri-taste, ki sIoni na čezmejnih dejavnostih na področju turizma in gastronomije. Projekt žeIi uresničiti ovrednotenje turističnih, kmetijskih, zgodovinskih, kuIturnih in gospodarskih posebnosti s promocijo tematskih poti, ki bi IokaIne produkte in zanimivosti umestiIe v skupno ponudbo. Ob spremstvu godaInega kvarteta je sIediI skupen ogIed razstavnih haI, ki so biIe kar dobro obiskane, kar pomeni, da je Expomego privIačen za prebivaIstvo z obeh strani meje. OgIed se je zakIjučiI v haIi B, kjer je biIa na voIjo degustacija krajevnih dobrot in po-kušnja domače kapIjice. Vse to so pripravi-Ii gostinci z novogoriškega območja. Sejem bo tudi danes ponudiI nekaj spremIjevaInih pobud. Ob prisotnosti podpredsednice pokrajine Mare Černic bo ob 11. uri predavanje o prvi svetovni vojni, med katerim bodo predstaviIi spominske poti, ki vodijo na odkrivanje goriškega Krasa. Ob 16. uri bodo mIadi pIesaIci predstaviIi razne hip hop pIesne točke, ob 17. uri bo prikaz aerobike, ob 18. uri pa še krajši pIesni tečaj. Ob stojnicah z goIažem, ki bodo odprte do 22. ure, bo igraIa skupina Benandanti. (vip) GORICA Peterin: »Slovenski konzulti naj sodelujeta« David Peterin, predsednik pokrajinske konzuIte za sIovensko jezikovno manjšino, izraža zadovoIjstvo nad imenovanje sIovenske konzuIte na goriški občini. »Ob ukinitvi rajonskih svetov v Gorici prevzema občinska konzuIta za našo skupnost še večjo vIogo. Do konca svojega mandata bo prvi sogovornik goriške uprave pri obravnavi potreb, ki jih ima sIovenska narodna skupnost. V doIgem devetmesečnem obdobju od voIitev občinskega sveta do imenovanja nove konzuIte je biIa odsotnost tega organa še kako občutena. VrzeI so skušaIi kriti štirje sIovenski občinski svetniki, ki pa ne morejo nikakor nadomestiti vIoge konzuIte. Po prvi seji občinske konzuIte bom predIagaI no-voizvoIjenemu predsedniku sestanek s pokrajinsko konzuIto, da bi uskIadiIi de-Iovanje obeh konzuIt gIede skupnih vprašanj, ki zadevajo uporabo sIoven-skega jezika v javnosti in čezmejno so-deIovanje z Novo Gorico in Šempe-trom-Vrtojbo,« pravi David Peterin. Poimenovanje parkirišča (zgoraj), kot je zabeleženo v zadnjem stavku današnjega zapisa; tako so gledali na prostor sedanjega parkirišča prebivalci judovskega geta (spodaj). Staničevo parkirišče Tako se imenuje površina, sedaj namenjena parkirišču, ki Ieži pod bivšo judovsko sosesko in za nekdanjo gIuhonemnico s sIovenskim oddeIkom, katere prvi ravnateIj je biI na raznih področjih angažirani VaIentin Stanič. Njegovo ime je uve-IjaviIa s poimenovanjem parkirišča toponomastična komisija goriške občine v času Ievosredinskega Brancatijevega županovanja skupaj z imeni nadškofa Frančiška B. Sedeja (oširek pred svetoivansko cerkvijo), pisateIja in prevajaIca Andreja BudaIa (park pod Štandrežem ob cesti za Sovodnje) in pionirskih piIotov bratov Rusjan (eden od cestnih pasov med Jeremitiščem in Mirenskim IetaIiščem). Pred gradnjo KuIturnega doma je površina sedanjega parkirišča sodiIa pod istega Iastnika, a je v skIopu pogajanj za izdajo gradbenega dovoIjenja občinska uprava zahtevaIa, da morata nova gIedaIiška stavba in teIovadnica imeti ustrezno parkirišče. Dodatno je biIo dogovorjeno, da parkirišče ne bo zasebnega značaja, temveč naj postane javna dobrina. Škoda, da so v ta namen posekaIi nekaj zeIo veIikih dreves. GIede poimenovanja pa gre zapisati, da je sIovenskima čIanoma komisije uspeIo uveIjaviti sIovenski zapis priimka namesto nemško uradnega Staniga. Aldo Rupel 10 Nedelja, 24. februarja 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V Dijaškem domu se je zaključilo prvo šolsko polletje V filmih nastopajo in prek njih spoznavajo Marca bo začela delovati psihološka svetovalna služba za starše gojencev V Dijaškem domu v Gorici je v teh tednih, tako kot ponavadi, zelo živahno in delovno. Po zaključku prvega polletja (gojenci so prav v teh dneh dobili spričevala) je vzgojiteljski kolektiv že pripravil bogat program, za naslednje mesece do poletja. Zaključek prvega dela šolskega leta je zaznamovalo po eni strani zelo odmevno srečanje za starše »Slovenska šola: premišljena izbira«, ki sta ga vodili Suzana Pertot in Matejka Grgič, po drugi strani so se gojenci na izviren način poklonili Prešernu z že tradicionalno Malo Prešernovo proslavo, ki je tokrat potekala v Dijaškem domu ravno 8. februarja. Za Dan slovenske kulture so gojenci pripravili izviren program, ki je bil osredotočen na premierni predstavitvi dokumentarnega filma za dijake »Bela krajina«, v katerem nastopajo nekateri domski gojenci. Po lanski izkušnji filma »Življenje ima svetlo stran«, ki je bil predstavljen publiki konec novembra, je tudi ta projekt rezultat sodelovanja s podjetjem Videopro iz Slovenije. Gre za serijo oddaj, ki so namenjene otrokom in mladini v Sloveniji in zamejstvu in ki želijo prikazati in predstaviti slovenske pokrajine, njihovo kulturno in naravno dediščino, slovenska narečja, ljudsko izročilo in povezavo s pesniki in pisatelji. Zato nosijo oddaje tudi zanimive naslove, kot so Dežela kralja Matjaža (Koroška), Dežela štrkov (Prekmurje), Dežela Zelenega Jurija (Bela krajina), Dežela Petra Klepca (Kočevska), Dežela Martina Krpana (Cerknica). Oddaje so bile posnete v lanski jeseni, v vsaki oddaji nastopata dva ali trije gojenci. Ker je bila izkušnja tako lepa, so se v domu odločili, da ta projekt nadgradijo z novim, v katerega bodo vključeni prav vsi gojenci, tudi tisti, ki v filmih ne nastopajo. Tako bodo vsak mesec v domu predstavili en film in torej eno slovensko pokrajino, za katero pa se bodo posebej »pripravljali« ves mesec. V ta namen so že izdelali velik plastični zemljevid Slovenije, ki ga bodo iz meseca v mesec bogatili z novimi podatki, slikami, odkritji, povezavami z literaturo. Na ta način bodo preko filmov in aktivnega raziskovanja, po skupinah in individualno, spoznali Slovenijo bolj od blizu. Poleg tega projekta in seveda rednega programa pošolskega pouka, ki ga letos obiskuje preko 80 učencev, se pripravljajo v domu še drugi programi. V kratkem bo stekla dejavnost ludoteke Pikanogavičke, ki ponuja vse od leta 1999 raznolike in zanimive dejavnosti za otroke iz vrtcev. Lani je program obiskovalo skoraj 20 malčkov od 4. do 6. leta starosti. Program bo predstavljen v začetku marca, ko bodo v domu organizirali dneve odprtih vrat. Dijaški dom v teh tednih namreč že sprejema predvpise za naslednje šolske leto (do zasedbe razpoložljivih mest) in želi seveda staršem prikazati vse priložnosti, ki jih nudi otrokom obiskovanje Dijaškega doma: bogato in skrbno opremljene učilnice, kvaliteten vzgojiteljski kader, zdrava in dobra prehrana, številne in raznovrstne možnosti sprostitvenih in športnih dejavnosti, veliko dodatnih dejavnosti, varstvo do 18.30. V zadnjih letih pa ponuja Dijaški dom tudi zanimive dejavnosti tudi za starše, predvsem znotraj projekta »Šola za starše«. Poleg predavanj in srečanj, ki bodo v kratkem predstavljena, bo z marcem začela delovati za starše gojencev svetovalna služba psihologa. Starši, ki bodo potre- bovali in želeli pomoč pri soočanju in razreševanju problemov in dvomov v zvezi s svojo starševsko vlogo, se bodo lahko obrnili na strokovno pomoč psihologinje Jane Pečar, ki je poleg drugih specializacij na področju psihologije pridobila dodatna znanja in izkušnje v družinski mediaciji. Dijaški dom je torej, ne oziraje se na finančne težave, ki so zaznamovale pretekle mesece, uspešno izpeljal programirane dejavnosti in se intenzivno pripravlja na drugo polovico šolskega leta z bogatim programom dejavnosti, ki bodo stekle tudi v sodelovanju z drugimi organizacijami. Na Prešernovi proslavi so predvajali film »Dežela Zelenega Jurija«, gojenci pa so poskrbeli za recitacije pesnika Otona Župančiča, saj si Bele krajine ne moremo zamisliti brez Cicibana foto d.d. gorica - Slovik Beg možganov resen problem V torek predavanje izvedenke Člani konzorcija Slovik se bodo v torek zbrali na redni skupščini, ob zaključku katere bo ob 19.30 predavanje, ki bo odprto javnosti. Tema torkovega predavanja v Tumo-vi dvorani KB centra v Gorici se glasi »Beg možganov - nevarnost intelektualne revščine«. Slovikova gostja bo Alenka Stanič, strokovnjakinja za kadrovske zadeve in karier-no svetovanje. Beg možganov je aktualen, zaskrbljujoč pojav, ki lahko v nekaj letih hudo opustoši cele države in manjše skupnosti, kakršna je zamejska. Vse več mladih ljudi se namreč odloča, da se izseli in si v tujini poišče boljše delovne in življenjske pogoje. Za razliko od preteklosti, ko so se iz naših vasi in mest odseljevali nizkoizobraženi delavci in kmetje, ki so si v tujini zagotovili vsaj možnost preživetja, se danes selijo predvsem intelektualci, znanstveniki, mladi strokovnjaki z različnih področij, ki si želijo delati v okolju, ki njihove ambicije razume in jih podpira. Dejstvo, da se mladi odločajo za študij ali prehodno delovno obdobje v tujini, samo po sebi ni problematično - take mednarodne izkušnje so kvečjemu dobrodošle in v globaliziranem svetu celo nujno potrebne. Problem nastane takrat, ko neka skupnost ali država ni sposobna ustvariti takih pogojev za delo, da se uspešni strokovnjaki po izkušnjah v tujini vrnejo domov oz. da z »domačimi« institucijami sodelujejo vsaj na daljavo, kar današnja tehnologija omogoča brez večjih težav. Kolikšna je škoda, ki jo že sedaj povzroča intelektualno opustošenje? Kaj lahko neka skupnost oz. država naredi, da zajezi beg možganov oz. da ustvari pogoje za njihovo vrnitev? Kakšne so perspektive tega trenda? O vsem tem bo spregovorila Staničeva, ki je v svoji doktorski disertaciji raziskala pojav bega možganov iz Slovenije. Drage vzgojiteljice iz štandreškega vrtca, za izdelavo ročnega izdelka iz našega dnevnika boste še malce počakale! Najprej morajo otroci zvedavo prebrati vremenske napovedi in druge dnevne novice ... gorica-doberdob - Na voljo so izključno papirnati obrazci Še do četrtka poteka vpisovanje v vrtce in šole, • V*l I »IV « ■• «V« v ■ ■ • ■ na nižji srednji šoli tudi višješolske vpisne pole Še samo do četrtka, 28. februarja, poteka vpisovanje v šole vseh stopenj. Medtem ko za italijanske šole velja, da vpisujejo preko spleta, v slovenske otroške vrtce, osnovne šole, nižji srednji in višje srednje šole pa poteka vpisovanje izključno preko papirnatih obrazcev. Do zapadlosti vpisnega roka bodo uradi Večstopenjske šole v Ulici Grabizio v Go- rici odprti v torek med 15. in 17. uro, v sredo med 10. in 13. uro ter med 15. in 17. uro, pa še v četrtek med 15. in 17. uro. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu v Ulici Grabizio in na vsaki posamezni šoli. Za vpis v vrtce in šole, ki delujejo v okviru Večstopenjske šole Doberdob, bo tajništvo odprto v torek in četrtek od 7.45 do 9. ure, v ponedeljek in sredo pa med 14.30 in 16. uro. Tudi za višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom velja, da poteka vpisovanje v tradicionalni papirnati obliki. Dvojezične vpisne pole so na voljo na tajništvu nižjih srednjih šol, najdejo pa se tudi na spletnih straneh obeh polov slovenskega višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici: www.solskicenter.net (licejski pol) in www.potep.org (tehnični pol). Izpolnjene pole bo prevzela nižja srednja šola, ki jih bo nato posredovala ravnateljstvu višjih srednjih šol. Ko bodo tretješolci opravili ob koncu šolskega leta državni izpit, bodo prinesli spričevalo na izbrano višjo srednjo šolo. To bo pomenilo neke vrste potrditev vpisa; če pa so si premislili, se bodo morali ravno tako zglasiti na šoli, kjer bodo dobili navodila za prepis. gorica - Pokrajina izbrala izvajalca okolju prijaznega javnega dela Osem fotovoltaičnih streh V prihodnjih tednih se začenja tudi gradnja krožišča pri San Pieru - Plazišče pri Štmavru bo predmet preverjanja Na pokrajini so izbrali podjetje, ki bo namestilo osem fotovoltaičnih naprav na strehe višjih srednjih šol in drugih poslopij v pokrajinski lasti. Poseg, ki je vreden 1.421.273 evrov, bo opravilo podjetje Enereco iz Ulice Terza Armata v Gorici, ki je javno dražbo zmagalo z 9,89-odstotnim popustom na izklicni ceni. Fotovoltaične naprave bodo delavci goriškega podjetja namestili v zelo kratkem času, saj bodo z delom predvidoma zaključili pred koncem junija, tako da bo poleti že mogoče izkoriščati sončno energijo za proizvodnjo elektrike. »Najprej bodo namestili fotovoltaične naprave na strehe državnega arhiva, zavoda CISI, civilne motoriza-cije, tehničnega zavoda za geometre Pacassi iz Gorice, poklicnega zavoda IPSIAM iz Tržiča, višješolskega središča Einaudi-Marconi iz Štarancana in hotelirske šole iz Gra-deža. Za zavod IPSIA iz Ulice Boito, zavod IPSSC iz Uli- ce Baden Powell in znanstveni licej Buonarroti iz Tržiča bo treba malce počakati, saj moramo najprej pridobiti okoljsko dovoljenje in zeleno luč spomeniškega varstva. Zaradi tega bomo za omenjena tri poslopja lahko najeli posojilo le, ko bomo imeli v rokah vsa potrebna dovoljenja; računamo, da bomo zato izvršni načrt pripravili do decembra, gradbišča na teh treh tržiških šolah pa bomo postavili januarja prihodnjega leta,« pojasnjuje pokrajinska odbornica za javna dela Donatella Gironcoli in napoveduje, da se bo spomladi začela gradnja krožišča na pokrajinski cesti št. 12 v San Pieru. »Javni razpis je s 8,47-odstotnim popustom na izklicni ceni 241.283 evrov zmagalo podjetje Natison Scavi iz kraja San Giovanni al Na-tisone. Gradbena dela se bodo začela v kratkem in se predvidoma zaključila pred koncem poletja,« pravi Gironco-lijeva in pojasnjuje, da bodo s krožiščem povečali varnost na državni cesti št. 12, po kateri vsak dan pelje veliko avtomobilov in tudi tovornih vozil. V pokrajinskih tehničnih uradih se zaključujejo postopki za izbiro izvajalcev drugih šestih javnih del. Na pokrajinski cesti št. 8 pri Zdravščinah bodo tako v prihodnjih mesecih zgradili nov podporni zid, v Štmavru bodo opravili študijo na plazišču za cerkvijo, med Sovodnjami in Mirnom bodo zgradili odsek kolesarske steze, ki je predviden v čezmejnem projektu Croctal, preuredili bodo križišče ob vhodu v Zagraj in opravili redno vzdrževanje na pokrajinskih cestah. V prihodnjih mesecih bo pokrajina s svojimi javnimi deli zagotovila nekaj kisika gradbenemu sektorju, ki je kot znano že mesece v krizi, sploh pa Gironcolijeva opozarja, da bodo nadzorovali potek vseh javnih del, saj hočejo, da bodo časovni termini povsod spoštovani. / GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 24. februarja 2013 1 1 PEVMA - Slovo od domačinke Pogrešali bodo Zorin nasmeh V Pevmi so se pred dnevi poslovili od Zore Škorjanc vd. Gabrielcig, ki je za posledicami neizprosne bolezni umrla v bolnišnici v Vidmu. Pri pogrebu v pevmski cerkvi se je zbralo veliko ljudi, saj so Zoro mnogi poznali in jo imeli radi. Po obredu so krsto odpeljali na upepelitev, nekaj dni kasneje pa so ob prisotnosti družinskih članov žaro s pepelom položili v grob njenega moža Dušana, ki je umrl pred 22 leti. Zora Škorjanc se je rodila v revni družini v Števerjanu 24. junija 1938. Njena mama Ivana Jerončič je bila z Ukanja pri Mariji Cel. V Števerjan je prišla služit k bogati družini in kmalu zatem spoznala domačina Karla Škor-janca, ki je bil že vdov z dvema sinovoma. V novi družini so se rodili še štirje otroci, Iva, Karlič, Jerica in Zora kot najmlajša. Zorin oče je umrl leta 1948, tako da so morali komaj dorasli otroci že zelo zgodaj zdoma. Najprej je odšla služit v Rim najstarejša sestra Iva, kmalu sta se ji pridružili še Zora in Jerica. Medtem jim je zbolela mama, tako da so se tri sestre kmalu vrnile domov. Leta 1954 jim je umrla tudi mama. Zora je dobila zaposlitev v tekstilni tovarni v Podgori. Še zelo mlada je spoznala svojega bodočega moža Dušana iz Pevme in se z njim kmalu poročila. Nova družina si je dom uredila v Pevmi. V zakonu sta se jima rodila sinova Danjel in Dario. Zla usoda je hotela, da je Zora ovdovela, sinova pa ostala brez očeta že leta 1991. Življenje sta ji kasneje popestrila vnuka Alex in Dean, katerima se je zelo posvečala. Zaradi veselega in dobrosrčnega značaja se je Zora zelo hitro vključila v kulturno in družabno življenje v Pevmi Zora Škorjanc in okoliških vaseh. Bila je vselej radoživa, družabna in radodarna. Rada se je družila z vaščani in prijatelji, vselej je bila prisotna na raznih predstavah, vaških veselicah, udeleževala se je tudi izletov. S svojo prirojeno živahnostjo in prisrčnostjo je povsod spravila ljudi v dobro voljo in smeh. Nikoli se ni branila priložnostnih opravil, kot sta čiščenje v cerkvi ali sodelovanje pri pripravah na razne prireditve. Ob odsotnosti lastnikov si je velikokrat prevzela nalogo, da je nahranila njihove mačke in druge domače živali. Kot vedo povedati nekateri so-vaščani, so se mačke naenkrat razburile, ko so že od daleč slišale in spoznale Zorin avto Ford escort starejšega letnika. Njena velika ljubezen sta bila vrt in gojenje cvetic. S svojimi cvetnimi kompozicijami je vsako leto sodelovala na vaškem natečaju V našem vrtu cvetijo. Zora je bila aktivna do zadnjega. Konec lanskega leta je izvedela za zahrbtno ljubezen, proti kateri se je na začetku uspešno borila. Svojo bitko za življenje je izgubila prvega februarja v bolnišnici v Vidmu. Pogrešali jo bodo vsi, ki so jo poznali. Pogrešali bodo njen nasmeh, njeno voljo do življenja, zlasti pa njeno prisrčnost, ki jo je znala vnesti v vsako družbo. (vip) ŠTEVERJAN Od Prešerna do mimoze v priredbi dveh društev »Od Prešerna do mimoze« je naslov večera, ki ga kulturno društvo Briški grič in Fotoklub Skupina 75 prirejata ob Dnevu žena. V soboto, 2. marca, bodo namreč v Števerjanu odprli razstavo umetnic Aleksandre Rustja in Alde Grudina iz društva Briških likovnih ustvarjalcev iz Da-bla, članov društva Keramikov iz Bilj in Janine Cotič iz Sovodenj. Kultur- H Čestitke ni spored bodo obogatili mladi društveni recitatorji in gojenci Glasbene matice iz razreda prof. Ambre Cossutta. Ob koncu kulturne prireditve bo publika prisluhnila še glasbenemu presenečenju mladih tržaških ustvarjalcev, ki so pred kratkim ustanovili nov glasbeni sestav. Priložnostno misel bo podala Slavica Radinja, mlada slavistka, ki je pred kratkim diplomirala iz primerjalne književnosti v Ljubljani. Sobotni dogodek v Števerjanu bo potekal s pričetkom ob 20. uri v kulturnem domu na Bukovju. Maša se je rodila in družino Ferfolja razveselila. Petri in Silvanu čestitamo pri godbi vsi in želimo mirne dneve in noči. Vse najboljše Pihalni Orkester Kras PODGORA Ženski liki v kulturi Kulturno rekreacijsko društvo Paglavec iz Podgore prireja ob dnevu žena večer na temo »Ženski lik v slovenski kulturi«. Publiko bo nagovorila Tatjana Rojc, nastopili bodo še ženska vokalna skupina Danica z Vrha, skupina učencev pevmske osnovne šole Josip Abram ter učenca Glasbene matice Štefanija Šuc (flavta) in Giacomo Zotti (klavir). Dogodek bo v nedeljo, 10. marca, ob 17. uri na sedežu društva v Podgori. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ISKRIVI SMEH, IMA UST|H VSEH DANES, 24. FEBRUARJA 2013, OB 17. URI Dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana Achille Campanile UMOR V VILI ROUMG v Režija: Franko Zerjal Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 15.00 - 16.40 - 18.20 »Pi-nocchio«; 20.45 »Zero Dark Thirty«. Dvorana 3: 15.30 »Il principe abusi-vo«; 17.40 - 20.00 - 22.00 »Re della terra selvaggia«; DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 15.30 - 17.50 - 20.00 -22.10 »Gangster Squad«. Dvorana 3: 15.15 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »BeautifUl Creatures - La sedicesima luna«. Dvorana 4: 15.00 - 16.40 »Pinocchio«; 18.20 »Viva la liberta«; 20.20 »Zero Dark Thirty«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Il principe abusivo«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 17.45 »Pinocchio«; 20.45 »Zero Dark Thirty«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Re della terra selvaggia«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Gangster Squad«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Beau-tiful Creatures - La sedicesima luna«. Dvorana 4: 17.40 - 19.45 »Pinocchio«; 20.00 - 22.00 »Viva la liberta«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.10 »Love iz all you need«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »Va-jont«. 5 Mali oglasi GOLF GTI 2000, v dobrem stanju, letnik 1993, 220.000 prevoženih kilometrov prodamo; tel. 348-0412729 ob uri obedov. Gledališče AMATERSKA GLEDALIŠKA REVIJA v tržaškem narečju »L'armonia a Mon-falcone« v gledališču San Nicolo v Ul. 1. Maggio 84 v Tržiču ob 16. uri: danes, 24. februarja, »Lo squartatore di Roiano«, nastopa gledališka skupina I Zercanome; predprodaja vstopnic eno uro pred predstavo. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh« v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici danes, 24. februarja, ob 17. uri nastop dramske družine SKPD F.B. Sedej iz Števerjana z detektivko Achilleja Campanileja »Umor v vili Roung«, režija Franko Žerjal. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v četrtek, 28. februarja, ob 20.45 deželna ekskluziva »Principals of New York Ballet«; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU: 26. februarja, ob 21. uri glasbena komedija Franka Loesserja »Bulli 6 pupe« (»Sipario musica«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sau-ro 17 v Krminu, tel. 0481-630057. 9 Šolske vesti AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managementa v upo-ravljanju gostinskih obratov, marke-tinške strategije v gostinstvu. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adformandum.org). 90-letnici, tovarišici ROMANI NANUT čestitajo tovariši in prijatelji iz Pevme. S Izleti SPDG priredi v nedeljo, 3. marca, društveno tekmovanje v Forni di Sopra; prijave za tekmovanje in avtobus po tel. 0481-22164 (Marta). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest, prijave so možne do polovice marca. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Kor-zu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. KRUT obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za velikonočni izlet v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Ve-roli od 29. marca do 1. aprila; informacije v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure ali po tel. 040-360072, krut.go@tiscali.it ali pa na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tisca-li.it. NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481-533177 ali mohorjeva@gmail.com. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA sporoča, da bo pohod na Polda-novec, ki je bil napovedan danes, 24. februarja, prenešen na 7. april zaradi velike količine snega in napovedanega slabega vremena. SZSO vabi vse svoje člane na Dan spomina, ki bo potekal danes, 24. februarja. Letos se bodo tržaški in goriški skavti spomnili svojega ustanovitelja z izletom v zasneženo Kanalsko dolino, v vas Ukve. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je za izlet v Bassano del Grappa ob dnevu žena v petek, 8. marca, prostih še nekaj mest in prijave so še možne do konca februarja. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina). Na račun 20 evrov. Avtobus št.1 bo odpeljal ob 6.30 iz Gorice s trga na Go-riščku/Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri telovadnici, Štandrežu pri lekarni in na Pi-lošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal ob 6.45 iz Štandreža s Pilošča, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah in v Doberdobu pri cerkvi. Priporoča se točnost! 13 Obvestila KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OB DNEVU ŽENA organizira KD So-vodnje večerjo v priznani gostilni v okolici Sovodenj. Vabljene vse gospe in dekleta! Za vpisovanje in informacije: tel. 0481-882215 (Maura) in 3493017831 (Patricija). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo volilni sedež št. 1 premeščen iz srednje šole v sejno dvorano na občini, Rimska ulica 30. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro. RIBIŠKI ZAVOD ETP prireja čistilno akcijo na bregovih reke Soče v nedeljo, 3. marca, zbirališčem ob 8.30 na parkirišču pevmskega parka. ZMAGOVITE ŠTEVILKE LETOŠNJE PUSTNE LOTERIJE: srečka št.7428 (križarjenje »Klasična Grčija in otoki« za dve osebi z ladjo Costa Magica); 0250 (19-palčni led televizijski sprejemnik), 3170 (mikro glasbeni stolp Hi-Fi), 1317 (večerja za dve osebi v znani domači gostilni), 8420 (digitalni fotoaparat), 2156 (naprava za kavo), 8331 (MP4 predvajalnik), 7101 (večfunkcijski tiskalnik Wi-Fi), 7779 (opekač kruha) in 5460 (košara z ga-stronomskimi dobrotami). Za prevzem nagrad, ki so bile izžrebane 21. februarja, se morajo lastniki zmagovitih srečk zglasiti na gabrskem sedežu društva v roku tridesetih dni od objave rezultata žrebanja; informacije po tel. 380-6335315. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje. KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Pod-gore prireja prikaz obrezovanja sadnega drevja. Prijavljeni udeleženci se bodo zbrali v četrtek, 28. februarja, ob 15. uri pred podgorsko cerkvijo; informacije po tel. 0481-390788 in 0481-391027. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi ob dnevu žena na večerjo v Domu Andreja Budala v soboto, 2. marca, ob 19. uri; informacije in vpisovanje po tel. 0481-21407 in 347-2620204 (Marta). KROŽEK KRUT vabi na delavnico »Razgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar od 7. marca do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. »TRENIRAJMO KOMUNIKACIJO« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar: srečanja bodo ob četrtkih, 14. in 21. marca ter 4. in 11. aprila, od 20. ure do 21.30 na sedežu krožka KRUT v Gorici, Korzo Verdi 54/int.; informacije in prijave na sedežu krožka KRUT v Gorici ali po tel. 0481530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. 13. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA: PD Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica, razpisuje 13. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Zlata grla 2013« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Re-vijski del srečanja bo v soboto, 13. aprila, ob 18. uri, tekmovalni del pa bo v nedeljo, 14. aprila, ob 16. uri. Prijavnico je treba poslati najkasneje do 15. marca na faks 0481-882964 ali po elektronski pošti na naslov pdvrhsvmihaela@yahoo.it. Informacije po tel. 347-1425443 ali 0038631807036 (Mateja Černic) ali pdvrhsvmihaela@yahoo.it. IS Prireditve KULTURNI CENTER TULLIO CRALI v sodelovanju z Videmsko univerzo prireja srečanje z direktorjem centra za duševno zdravje Francom Peraz-zo z naslovom »I benefici dell'arte come terapia« v ponedeljek, 25. februarja, ob 17. uri v konferenčni dvorani vile Lenassi v Ul. IX Agosto 8 v Gorici. Na ogled bo razstava del Brune Albertin. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na »Predavanja 2013« v domu Franca Močnika v Svetoivanski ul. 9 v Gorici ob 20. uri: 25. februarja, zakonca Vilma in Dani Siter na temo »Ali najin zakon potrebuje "transfuzijo"?«. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 25. februarja, med 16.30 in 18. uro srečanje v sklopu niza »Linea di sconfine« na temo tehnike portreta v fotografiji. Vodil bo Alfredo Zu-lian; vstop prost. »VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: 26. februarja, ob 18.30 srečanje na temo vegetarijanske etike; vstop prost, več na www.vege-tariani.it in www.veganima.it. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 26. februarja, ob 17.30 srečanje v sklopu niza »SOS cervello« na temo psihoterapije; vstop prost. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitvi knjig v občinski knjižnici v Sovodnjah: 5. marca ob 18. uri Emilija Pavlič » Mamica, nauči me kuhati« in 16. aprila ob 18. uri Branko Marušič »Sosed o sosedu«. Prispevki V spomin na Marjeto Marussi daruje Marko Butkovič z družino 100 evrov za KD Sovodnje. V spomin na Franca Tuniza darujejo letniki 1947 občin Doberdob in So-vodnje 115 evrov za žensko vokalno skupino Danica z Vrha in 115 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje. V spomin na drago Marjeto darujejo Roby in sodelavke 80 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.00, Anna Ferjan-cic vd. Bertossi v cerkvi v Podturnu in na glavnem pokopališču. 12 Nedelja, 24. februarja 2013 NOVINARSKA DELAVNICA SKD TABOR / Mladi novinarji na preizkušnji SKD Tabor je v letošnjem šolskem letu organiziral na Opčinah novinarksi krožek za mlade srednješolce. Mladi uredniški odbor je spoznal sodobni slovenski tisk in se preizkusil v pisanju različnih vrst besedil. Že vrsto let se profesorji slovenščine ukvarjamo s tem, kako bi motivirali učence oz. dijake, da bi z večjo vnemo pisali spise. Poskusili smo že marsikaj s takim ali drugačnim uspehom. Tokrat sva s pomočjo SKD Tabor organizirali novinarski krožek. Šest openskih srednješolskih učencev sva v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah spremenili v mlade novinarje. Na desetih srečanjih od oktobra lani do januarja letos smo pregledali slovenski tisk, ga razčlenjevali in primerjali ter odkrivali različna besedila, ki jih najpogosteje srečujemo v časopisih in revijah. Mladi so raziskovali in prebirali praktičnosporazumevalna besedila ter sestavljali svoji starosti ustrezna pisna neumetnostna besedila. Ob tem smo se pogovorili o razliki med subjektivnim in objektivnim pisanjem, med krajšim in daljšim zapisom ter o posebnosti prispevka za televizijo, radio oz. časopis. Poudarili smo pomen jasnega, natančnega, izčrpnega in verodostojnega besedila, ki mora biti zapisan v knjižni slo- venščini in jezikovno ter slogovno pravilen. Dekleta in fantje so svoje prispevke pošiljali v namišljeno uredništvo po elektronski pošti in jih že na naslednjem srečanju dobili popravljene. Precej pozornosti smo posvetili jezikovnim in slogovnim napakam. Učili smo se tudi različnih strategij iskanja idej in poudarjali izvirnost besedila ter prepričljivost osebnega pisanja. Na zadnjem srečanju smo si ogledali prostore Primorskega dnevnika, kjer nam je odgovorni urednik Dušan Udovič nazorno razložil zgodovinski pomen edinega slovenskega časopisa v zamejstvu. Z njim smo se sprehodili po prostorih in se pogovorili o delu novinarjev, fotografov, tiskarjev in urednikov. Meniva, da so bila srečanja uspešna, saj sva uspeli vzbuditi radovednost sodelujočih in jih prepričati, da z vajo lahko izboljšajo svoje pisno izražanje v slovenskem jeziku. Radi bi se zahvalili SKD Tabor za zaupanje in podporo, Noel Piščanc, Chiari Di Stanislao, Katharini Carli, Eriki Amežič, Danjelu Stefaniju in Jordanu Štekarju za vneto sodelovanje ter uredništvu Primorskega dnevnika za prijazen sprejem. Marija Štekar Košuta in Katja Orel intervju O mornarju, ki se je zasidral na kopno Vsak od nas bi želel potovati preko oceana ali okoli sveta z veliko kri-žarko. Vsi vemo, kdo so mornarji, toda ne vedo vsi, kaj pravzaprav delajo na ladjah. Andrej Piščanc je pred leti bil mornar na raznih ladjah. Danes je tukaj z nami, da nam bo opisal svoje mornarsko življenje. Katera je bila tvoja prva izkušnja na ladji? Moja ljubezen do morja je vzklila že v otroških letih, ko mi je dedek pripovedoval o svojih dogodivščinah na morju. Ko sem s starši šel na obisk v Dalmacijo, sem imel priložnost spoznati razne vrste čolnov, stric pa me je učil prvih mornarskih veščin. Tudi ko smo v šoli prebirali Seliškarjevo povest Bratovščina Sinjega geleba, me je ta zelo navdušila. Od takrat sem si želel na ladjo kot mornar. Ko so me poklicali na obvezno vojaško služenje, so se mi nekako uresničile želje. Stopil sem na minolovec Agave kot mornar. To je bila moja prva izkušnja na pravi ladji. Kako to da si se odločil za ta poklic? Ko sem končal svoj vojaški rok, ki je trajal leto in pol, sem si pridobil diplomo strojnika. Imel sem možnost nadaljevati z delom na ladji ali si dobiti drugo delo. Ker sem imel to veliko ljubezen do morja in ker sem si želel izkušenj, sem se odločil, da bom nadaljeval s tem poklicem. Na katerih ladjah si delal in katera opravila si imel na njih? Večinoma sem delal na tankerjih. Najprej sem se vkrcal na tanker Eptalofos, s katerim smo prevažali razne tekočine, trdne snovi in goriva, na premer benzin, nafto, premog in žito. Na tankerjih do 80.000 ton je delovalo približno 27 ljudi, in sicer na krovu: komandant, trije oficirji krova, poveljnik palube, tankist, trije mornarji, pomočnik krova, kuhar, pomočnik kuharja in natakar; v strojnici pa direktor, trije oficirji, trije strojniki, mehanik, elektricist in markonist. Na tej ladji sem delal kot strojnik. Druga ladja, na kateri sem delal, je bila ladja Storm z izrednimi tovori. Na njej je bilo malo ljudi in veliko dela, vsi smo delali vse. Delal sem kot pomočnik na krovu; bil sem odgovoren za čistočo na zgornjem delu ladje in popravljal ter barval krov. Zadnja ladja, na kateri sem delal, je bil tanker Isolaturchese. Tukaj je bilo dela veliko manj. Imeli smo več prostega časa. Kako si preživljav dan na ladji? To je bilo odvisno od ladje. Na tankerjih smo pluli več dni, zato smo imeli več prostega časa. Delovni urnik je trajal 4 ure, nato smo imeli 8 prostih ur. Med prostim časom nismo gledali televizije, kot bi si kdo mislil. Raje smo prebirali knige, se kopali v bazenu na ladji in igrali namizne igre. Ko smo imeli izredni tovor, smo delali več časa, ker je bilo manj ljudi. Bili smo kot velika družina. Pomagali smo drug drugemu. Pristajali smo tudi v dveh pristaniščih na dan, kjer smo vkrcali in izkrcali razne tovore s pomočjo velikih žerjavov "bigo". Katera je bila tvoja najdaljša plovba in o čem si razmišljal takrat? Moja najdaljša plovba je trajala 18 dni. Pluli smo s tankerjem. Odpluli smo iz pristanišča v Kostanci v Romuniji in pristali v New Jerseyu. Bilo je lepo, ko smo pluli preko Bosfororja, Dardanelske ožine in Egejskega morja, ker smo si lahko ogledali čudovito grško obalo in razna otočja. Imel sem veliko časa za razmišljanje. Pomislil sem na to, kako smo majhni v primerjavi z oceanom okoli nas. Razmišljal sem tudi, kako bi se vrnil domov, če bi se morje izpraznilo. Obiskal si razne kraje. Kje ti je bilo najbolj všeč in zakaj? Stari pregovor pravi, povsod je lepo, a najlepše je doma. Ko smo bili v pristanišču, ni bilo časa za potepanje, razen ko smo bili v pristanišču več dni in smo si lahko zamenjali delovni urnik s kolegom. Ogledal sem si svetovno znani New York. To mesto mi je bilo všeč, ker sem si lahko ogledal nebotičnike, Kip svobode in mostove, katere sem prej videl sa- mo v knjigah, na fotografijah ali po televiziji. Ali bi opisal kakšno posebno dogodivščino? Dogodivščine na ladji so na dnevnem redu. Že samo plutje je dogodivščina. Nepozabno je bilo v Romuniji, ko je ponoči močno snežilo. Naslednje jutro je bil krov popolnoma zasnežen in morali smo se privezati, da smo lahko očistili sneg iz palube. Kako to, da si zapustil ta poklic? V mladih letih sem si lahko privoščil tako pustolovsko življenje, ko pa sem spoznal dekle, sem se zasidral v domači kraj in sem si ustvaril družino. Noel Piščanc OBVESTILO Spoštovani, obveščamo Vas, da bo v soboto, 22. 12., in v nedeljo, 23. 12. 2012, od 9. do 20. ure, na šolskem dvorišču večstopenjske šole Srečko Kosovel na Opčinah potekal božični sejem. Učenci bodo prodajali izdelke, ki so jih izdelali sami. Prispevke bodo porabili za nujna popravila na šoli. Vljudno vabljeni Lep pozdrav Katharina Carli S Poslovni oglasi zlatega prinašalca. Ubogljiv. Cena po dog. Tel.: 000000 Noel Pischianz Andrej Piščanc v strojnici na Eptalofosu IZGUBILI SMO 21. 10. 2012 pred Slovensko zadružno kraško banko na Opčinah pet mesecev staro črno mucko z rumenimi očmi. Kdor jo najde, dobi denarno nagrado. Tel. 000000 Erika Amezic / NOVINARSKA DELAVNICA SKD TABOR Nedelja, 24. februarja 2013 13 poročilo Obisk Rižarne Tretji razredi srednje šole Srečka Kosovela z Opčin vsako leto obiščemo Rižarno Sv. Sobote. Tudi letos smo si 31. oktobra 2012 ogledali nemško policijsko taborišče v predmestju Škednja v Trstu. Že teden prej smo se o Rižarni pogovarjali v razredu. Zvedeli smo, da so v njej ob nastanku luščili riž, med drugo svetovno vojno pa so jo spremenili v policijsko taborišče, v katero so zapirali jude, Slovence in pripadnike osvobodilnih gibanj, jih pošiljali v nemška koncentracijska taborišča ali usmrčevali na okruten način ter upe-peljevali v krematoriju, pepel pa stresali v morje. Ob 9.30 smo se v spremstvu profesoric Alenje Zobec in Majde Kodrič napotili proti Trstu. Šele ob 10.30 smo prispeli pred Rižarno, kjer nas je sprejel zgodovinar Sandi Volk. Najprej smo si ogledali Križno sobo, v kateri nam je vodič predstavil zgodovino Rižarne. Za tem smo stopili v celice, v katere so zapirali ljudi. Ogledali smo si še razstavo fotografij in slik ter dokumentarni film o Rižarni. Na zadnje smo učenci prebrali poezijo Alojza Gradnika o Rižarni in pod spomenik položili vazo kri-zantem. Na koncu smo se učenci napotili z autobusom proti šoli, kjer smo nadaljevali s poukom. Noel Piščanc intervju O učiteljici country-western plesov, ki obožuje Trebče Sonia Covolo se je rodila v Trstu pred sedemindvajsetimi leti. Že od malega je članica Slovenskega kulturnega društva Primorec v Trebčah. Pet let je aktivno vključena v odbor tega društva, danes pa opravlja funkcijo podpredsednice. Poleg tega je učiteljica country-western plesov pri društvu American country dance Trieste in dela pri Zvezi slovenskih kulturnih društev v Trstu. Do osemnajstega leta je živela v Trebčah, nakar se je preselila v Trst, kjer živi še da- Kako si doživljala domači kraj Trebče skozi otroške oči? Ko se kdaj odpravljam na kakšno potovanje, naj bodo to poletne počitnice na Hrvaško ali pa daljše potovanje, čutim po par dnevih hrepenenje po svoji rojstni vasici, Trebče. Tudi sedaj, ko živim v mestu, vsaj enkrat na teden zahajam v Trebče na obisk k mami, nečakinji in k babici. Že kot otrok sem se udeležila vseh pomembnih vaških dogodkov. Ni bilo božiča, če nisem šla na polnočnico v cerkev in tam srečala vse vaščane, ni bil november, če se nisem odpravila na spomenik padlim borcem, ni bil pust, če nismo koledovali s šolo po vasici. Vse te običaje in dogodke, ki so mi bili pred dvajsetimi leti skoraj nepomembni, čuvam sedaj v srcu in ob raznih priložnostih obujam spomine na svoje otroštvo. Spominjam se, ko sem se s sestrami in prijateljicami potepala s kolesom po gozdovih, kjer je danes lepa rdeča steza za športnike, ki redno s kolesom ali peš zahajajo v Trebče. Nekoč je bila to bela steza, ki je peljala vse do slovenske meje oziroma do Ferne-tičev. Ostali so mi v srcu tudi trenutki, ko sem s sestrami sedela pod murvo, ki je pred vhodom v osnovno šolo, ali pa ko sem se z žogo igrala po vaških ulicah. Glede na to, da se počutim Tre-benka, dam rada svoj doprinos vasici s tem, da redno sodelujem z vaškim Slovenskim kulturnim društvom Primorec. Pred par leti sem prevzela vlogo podpredsednice. Odgovornost je res velika, ampak zadoščenje še večje. Kje si se izobraževala? Vrtec in osnovno šolo sem obiskovala v Trebčah, srednjo šolo pa na Opčinah. Po opravljeni diplomi na Državnem trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois sem se vpisala na Filozofsko fakulteto tržaške univerze, smer jeziki in tuje literature. Trenutno pišem tezo v nemškem jeziku o vplivu pravljic bratov Grimm na družbo. Katere so tvoje delovne izkušnje? Med obveznim študijem sem redno opravljala poletno prakso pri Zadružni kraški banki na Opčinah in pri potovalni agenciji Aurora viaggi v Trstu. Med prvim letom študija na univerzi sem delala kot tajnica pri upravi nepremičnin Oberdan na Opčinah, naslednje leto pa sem opravila državno civilno službo pri združenju Arci ser-vizio civile v Trstu, nakar sem se redno zaposlila pri Zvezi slovenskih kulturnih društev v Trstu, kjer delam še danes. V prostem času se ukvarjaš s country plesom. Kdo te je za to navdušil? Zakaj si se za to odločila? S country plesom se ukvarjam že od leta 2001. S sestrami sem obiskovala tečaj tega manj znanega plesa in se takoj navdušila. Po enem letu sem opravila izpit za poučevanje, kmalu zatem sem tudi sama začela voditi plesne te- čaje. Trenutno vodim plesne tečaje pri društvu American country dance Trieste. Ali sodeluješ še kje? Seveda. Že tri leta vodim plesne tečaje v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu. Pravkar smo imeli božičnico in predstavili staršem dva plesa. Poleg tega bom v naslednjih mesecih vodila tečaje pri slovenskih kulturnih društvih. Koliko časa se že ukvarjaš s tem? Plesne tečaje sem začela obiskovati pri šestnajstih letih, to se pravi pred enajstimi leti. Takoj po prvem letu sem opravila izpit za poučevanje in od osemnajstega leta dalje ples tudi poučevala. Torej, ples poučujem približno deset let. Kako težko je bilo doseči tvoje cilje? Ko sem se vpisala na izpit za poučevanje country plesa, sem imela komaj šestnajst let in mi ni bilo še popolnoma jasno, kaj to sploh pomeni. Še zdaleč si nisem predstavljala, da bom potem vodila tečaje s petdesetimi učenci. Seveda sem si želela opraviti izpit čimbolje, a sem vzela to kot osebno izkušnjo in nič več. Mislim, da mi je to pomagalo pri zaključnem izpitu, saj sem se predstavila popolnoma umirjeno in opravila vse brez napake. Popolnoma drugačni pa so bili izpiti na univerzi. Najbolj me je bilo strah, ko sem morala opraviti izpit s profesorjem Magrisem, ki je obenem slavni germanist in pisatelj. Morala sem zagovarjati njegov esej o Goetheju in osebno menim, da ni slabšega izpita, kot zagovar romana-eseja, ki ga je napisal sam profesor. Glede na to, da sem istočasno delala, se mi je študij malenkost zavlekel, ampak ni večjega zadoščenja kot delati, služiti denar za življenje in hkrati zaključiti univerzitetni študij. Zakaj si se odločila za ta tip plesa? Odgovor je zelo enostaven: ker je nov in ga skoraj nihče ne pozna. Ampak pravila so za vse country plese ista, bodisi za latinoameriške kot za irske, koraki in pozicije so vedno iste, zamenjan je samo vrstni red korakov. Zanimivo je tudi to, da ne potrebuješ part- nerja. V country line dance plesu se plesalci postavijo v kolone in vrste ter istočasno plešejo enake korake. Kdo obiskuje tvoje tečaje? Tečaje obiskujejo mladi od šestnajstega leta dalje, pa tudi gospa, ki je stara osemdeset let in je aktivna kot dvajsetletnice. Dokaz, da je country ples namenjem mladim in tudi malo manj mladim. Kje nastopate? Nastopamo, kjerkoli nas povabijo. Nazadnje smo nastopali na Novoletnem plesnem festivalu v organizaciji Amaterskega športnega društav Che-erdance Millenium. V poletnem času pa smo nastopali v kampingu v Seslja-nu, še prej pa na zaključnem prazniku italijanske osnovne šole v Škednju. Redno zahajamo na country praznike. Po Furlaniji obstajajo lokali v country stilu, kamor redno zahajajo ljubitelji tega plesa. Kdor tega še ni videl, predlagam, da gre vsaj enkrat na tako zabavo, ki je zlahka ne bo pozabil. Kako potekajo srečanja? Tečaji potekajo ob sredah in četrtkih zvečer, od 21. do 23. ure. Ob sredah vadijo nadaljevalci, ob četrtkih pa začetniki. Prva ura je namenjena učenju novega plesa, drugo uro pa ponovimo ostale plese, ki so šli v pozabo. Poleg tega učenci redno prinašajo razna peciva, tako da takoj nadoknadimo, kar smo med učno uro porabili. Ali imaš kakšne načrte za bodočnost? V kratkem bom opravila še par izpitov za poučevanje plesa. Poleg tega zaključujem tudi študij na univerzi. Potem bi se rada vpisala na specializacijo. Trenutno sem vesela s tem, kar imam in ponosna, da sem s svojimi močmi in trudom dokončala študij in dobila redno službo v slovenski organizaciji, ki mi daje tudi možnost, da uporabljam materni jezik in sodelujem s slovenskimi kulturnimi društvi. Pomemben življenjski načrt je tudi ustvariti družino. Glede na to, da je današnja kriza predvsem v slovenski manjšini še kar vidna, je to eden od razlogov, da nisem poročena in nimam otrok. Ampak to sem nadoknadila, saj sem že pred nekaj leti posvojila deklico iz Indije, točneje iz mesta Puri. Ime ji je Manik Sahoo. Enkrat letno ji preko humanitarnega združenja Shanti Onlus pošljem denar. Glede na to, da je tam velika revščina, ji tista malenkost, ki ji jo pošiljam (100,00 evrov), služi za izobraževanje, udobna oblačila in nekaj ostane tudi za starše. Chiara Di Stanislao nes 14 Nedelja, 24. februarja 2013_TEDENSKI POUDAREK MEDNARODNO LETO SODELOVANJA NA PODROČJU VODNIH VIROV Voda je življenje, ne tržno blago Dušan Kalc Danes gremo na volišča in prav je, da gremo. Naša dolžnost je, da gremo, ker s tem uveljavljamo pomembno načelo demokracije, ki je v tem času pred vse večjimi preizkušnjami. Mnogi bodo šli na volišča razočarani nad vsem, kar je bila politika sposobna, ali, bolje rečeno, nesposobna proizvesti v teh zadnjih letih, in ogorčeni zaradi pritlehne ravni volilne kampanje, usmerjene veliko bolj v medsebojno blatenje, vzajemno očitanje in de-magoško obljubljanje, kot pa v nakazovanje žgočih problemov današnje družbe ter predlogov za njihovo stvarno reševanje, pa naj bo na krajši, srednji ali daljši rok. Čeprav se kljub vsemu odpravljam na volišče v prepričanju, da le niso vsi politiki in vse stranke enake, kot skušajo dokazovati prebrisani populisti, se mimogrede sprašujem, kako je mogoče, da stranke (in ne samo v Italiji), niso sposobne oblikovati neke širše vizije sveta, v kateri naj bi ne bilo več prostora za sebične osebne in strankarske koristi ali za trenutne politične ugodnosti, temveč v kateri naj bi našel svoje mesto nek kritičen odnos do velikih problemov današnjega časa. Pri tem je ob neskončni finančni in gospodarski krizi mišljena tudi kriza vladajočega svetovnega sistema, ki širi neenakost in omogoča, da postajajo (redki) bogataši vse bogatejši, (premnogi) reveži pa vse revnejši, kar ne velja več samo za nerazviti svet, temveč tudi za našo družbo takoimenovanega izobilja. Mišljeno je vprašanje moralizaci-je javnega življenja, ki ga vse bolj onesnažujejo naraščajoča korupcija ter organiziran in z oblastjo povezan kriminal. Mišljene so človekove pravice, ki jih sicer predvideva deklaracija Združenih narodov, a so v praksi teptane po vsem svetu. Mišljeni pa so tudi vsi tisti problemi, ki zadevajo usodo našega planeta in njegovih dobrin, do katerih imamo kar naprej skrajno podcenjevalen in iz-koriščevalski odnos. Z vseh strani nas priznani znanstveniki in izvedenci svarijo pred nevarnostjo prevelikih izpustov toplogrednih plinov v ozračje, pred prekomernim črpanjem rudninskih zakladov, krčenjem gozdov, pred izkoriščanjem vse bolj omejenih vodnih virov itd. O vseh teh vprašanjih skoraj ni sledu v volilnih programih, če izvzamemo redke primere, kot bi šlo za neko postransko, nebistveno zadevo. Še hujše pa je, da zanje ni posluha v odločitvah posameznih svetovnih vlad, ki so jim sebično pri srcu le gmotne in oblastvene koristi, usoda človeštva pa jim je deveta briga. V tem zapisu se bom omejil samo na enega od nakazanih problemov, in sicer na problem ene od bistvenih, strateško pomembnih dobrin človeštva, to je vode. Temo sem izbral tudi zato, ker je Generalna skupščina Združenih narodov na svojem plenarnem zasedanju decembra 2010 razglasila letošnje leto za Mednarodno leto sodelovanja na področju voda. Poleg tega pa bo čez slab mesec dni (22. marca) vsakoletni Svetovni dan voda (World Water Day), ki ga je prav tako Organizacija združenih narodov proglasila že leta 1992 z namenom, da bi spodbudila ljudi k razmišljanju o problemih, ki zadevajo dobavo in porabo vode. Iz Steklene palače v New Yorku se neprestano in glasno dviga poziv vsem državam-članicam naj združijo moči, da bi primerno zavaro- vale ta nenadomestljivi in neobnovljivi vir ter da bi z njim bolj umno gospodarile, kajti vodne plasti niso neizčrpne, povpraševanje pa se občutno veča, kot se množi število svetovnega prebivalstva, ki je doseglo mejo 7 milijard in bo leta 2050 preseglo 9 milijard. Svoje pa k zaostrovanju razmer prispevajo še podnebne spremembe, ki po eni strani širijo puščave, po drugi pa povzročajo hude poplave. Vse to bo treba upoštevati, če želimo res obvarovati ta nepogrešljivi življenjski vir ter ga prepustiti prihodnjim rodovom pri kolikor toliko dobrem zdravju. Žal pa se vsiljuje občutek, da je glas iz Steklene palače še vedno premalo slišen, kajti še vedno se večina močnejših in bogatejših držav kratkovidno ravna tudi na tem področju tako, kot je samo zanje koristno in ne kot bi bilo koristno za vse človeštvo. V Deklaraciji Združenih narodov o novem tisočletju je zapisana obveza o razpolovitvi deleža svetovnega prebivalstva, ki še nima dostopa do pitne vode in osnovnih zdravstveno-higien-skih pogojev. Da se ta obveza uresničuje prepočasi in da je v prihodnje potrebnega več čuta odgovornosti ter sodelovanja, je bilo rečeno tudi ob uradni otvoritvi omenjenega Mednarodnega leta, ki je potekala pred dvema tednoma na sedežu organizacije UNESCO v Parizu. Tudi ob tej priložnosti niso bila sredstva javnega obveščanja ravno gostobesedna, kar je dodaten dokaz o veliki brezbrižnosti do resnih vprašanj današnjega sveta. Vprašanje vode je prav gotovo eno od teh. Brez vode ni življenja. To sicer vsi vemo, a se tega mnogokrat ne zavedamo, kot bi bilo treba. »Voda ima kot vera in ideologija to moč, da premika mi- lijone ljudi. Od samega nastanka človeške civilizacije so se ljudstva pomikala v bližino vode. Ljudje se premikajo, kadar je vode premalo, ali kadar je je preveč. Ljudstva potujejo po vodi. Ljudje ob vodi pišejo, pojejo, plešejo in sanjajo. Ljudje se bojujejo za vodo in vsi, v vsakem kraju in v vsakem času, so je potrebni. Potrebujemo jo za pitje, kuhanje, pranje, kmetovanje, industrijo, energijo, prevoze, obrede, zabavo, za življenje: vsaka oblika živlenja je odvisna od vode za svoje preživetje.« Tako je zapisal Gorbačov v svojem članku o svetovni vodni krizi za ameriško revijo Civilization. Dejansko voda ni le izvor življenja, temveč naše življenje tudi uravnava. Med redke prizore iz mojega zgodnjega otroštva, ki se niso izbrisali iz spomina, sodi pohod z babico do vaškega vodnjaka, kamor je hodila z vedrom na glavi po vodo. Vodovod takrat še ni prilezel do hiše, vodnjak z deževnico na dvorišču pa je komaj zadoščal za zalivanje povrtnine. Za žejo, za kuhanje, pranje posode in umivanje (dokaj občasno in površno) je bilo treba zajemati s kan-glico in bognedaj, da bi se z vodo kdo igral. Predstavljala je dragoceno tekočino, do katere je bilo treba imeti spoštljiv odnos. Tako je bilo na suhem in skopem Krasu pravzaprav od zmeraj. Vode ni bilo na njem nikoli v izobilju. Namestitev vodne pipe sredi vasi je predstavljala zato že veliko pridobitev, kajti pred tem je bilo treba v posebno sušnih časih po vodo tudi ure daleč. Ded je rad pripovedoval, kako je romal z volovsko vprego s planote do Boljunca ter si iz Glinščice natočil par sodov. Na te prizore iz nekdanjega življenja na Krasu pomislim, kadar berem ali gledam dokumentarec o življenju v revnih in nerazvitih deželah, ki je neprimerno bednejše od nekdanjega pri nas, kjer so še vedno potrebne ure hoda, ali pa neskončna čakanja v vrstah, da prideš do vode, ki je običajno vse prej kot bistra in čista ter vzrok za raznovrstne bolezni. Dobava vode je kot mnoge druge pomembne in težke naloge predvsem žensko opravilo. Lotijo se ga v ranem otroštvu in se morajo zanj seveda odpovedati vsem drugim možnostim, začenši s šolanjem. V takšnih pogojih še vedno živi nešteto ljudi. Po podatkih Unicefa 1,1 milijarde ljudi še vedno nima dostopa do čiste, pitne vode. Samo v Afriki jih je več kot tristo milijonov. V Zambiji na primer 73 % prebivalstva nima dostopa, v Burkini Faso pa kar 78%. Dobre pol milijarde svetovnega prebivalstva ne razpolaga s sanitarijami, zato ni nič čudnega, če vsakih 15 sekund umre en otrok za črevesnimi boleznimi zaradi pomanjkanja čiste vode in skrajno nehigienskih razmer. To pa ne velja samo za nerazvite dežele Afrike, Azije ali Latinske Amerike, temveč tudi za zahodni razviti svet. V Evropi (predvsem v vzhodnih državah) naj bi živelo brez vode 16 odstotkov prebivalstva in kar 140 milijonov ljudi naj bi ne imelo dostopa do povsem varne pitne vode ter do dostojnih higienskih razmer. Človek potrebuje dnevno za preživetje vsaj pet litrov vode, pravijo izvedenci. Za kolikor toliko dostojno življenje pa potrebuje vsaj 50 litrov. Cilj Združenih narodov je, da bi zagotovili vsaj 40 litrov vode dnevno na osebo. Ta cilj je tudi glavno vodilo Svetovnega dneva vode. S tem bi rahlo znižali neenakost, ki vlada v svetu tudi na področju uporabe vode. Za primerjavo naj povemo, da porabi prebivalec ZDA povprečno okrog 450 litrov vode na dan, medtem ko je srednja poraba prebivalstva dežel v razvoju le okrog 20 litrov dnevno. Italija je z 213 litri dnevno na osebo prva v Evropi in porabi osemkrat več kot Velika Britanija ter desetkrat več kot Danska. Zgovoren je tudi podatek, da 11 % prebivalstva razvitih držav porabi kar 88 % vse razpoložljive pitne vode. Največ te dragocene tekočine, skoraj dve tretjini, gre za potrebe kmetijstva in živinoreje, zelo veliko pa tudi za industrijo. Vodi, ki je potrebna za kmetijsko in industrijsko proizvodnjo, pravimo virtualna voda. Za pridelavo enega kilograma govejega mesa je na primer potrebnih 15.497 litrov vode, za eno kokošje jajce 3.340 litrov, za en kilogram fig kar 3.160 litrov, za kilogram češenj 1.543 litrov in za kozarec vina 120 litrov vode. Dodaten problem, o katerem gre razmišljati, je potrata. Kot primer naj navedemo raziskavo univerze v Bologni, po kateri so leta 2010 v Italiji porabili 12,6 milijard kubičnih metrov vode, kar znaša eno desetino Jadranskega morja, za -/ proizvodnjo 14 milijonov ton povrtnine, ki je neuporabljena segnila na polju. Prav tako zgovoren je podatek, da v Italiji porabimo letno za telesno čistočo toliko vode, kolikor je vsebuje celo Gardsko jezero. Podobnih primerov je veliko, zato je eden od ciljev, ki so si jih zastavili Združeni narodi s svojimi pobudami, zmanjšanje potrate vode za 50 odstotkov do leta 2025. Ker začenja vode počasi zmanjkovati, je treba resno razmišljati, kako ravnati z njo v prihodnje. Mnogi najbrž ne morejo razumeti, ali se ne potrudijo, da bi razumeli, da pomanjkanje vode povzroča migracije in ustvarja situacije, v katerih so človekove pravice zanemarjene ali celo ogrožene, in s tem lahko pride do nevarnih socialnih trenj. Voda, ki ji pravijo tudi »modro zlato«, postaja kot strateško blago pomembnejša od črnega zlata - nafte, za katero je bilo že toliko prelivanja krvi. V prihodnje lahko povzročijo še hujše konflike nerazčiščena vprašanja posesti in uporabe vodnih virov. To zlasti v krajih, kjer si več držav deli vodo velikih rek, kot je na primer Nil, ob katerem kar sedem držav stremi po njegovem vodnem, sicer že dokaj iz-črpanem bogastvu. Kar 90% ljudi živi v državah, ki si delijo porečja in kar 60% od skupnih 276 čezmejnih porečij je zaenkrat še brez kakršnegakoli dogovora, ali sporazuma o sodelovanju. Že sedaj je v tem pogledu dovolj sporov in resnih žarišč napetosti. Eden od razlogov so na primer gradnje ali predvidene gradnje jezov na velikih rekah, ki uničujejo cele predele, obubožajo vodne vire in silijo ljudi v odseljevanje. Drugi razlogi so politične, strateške in ekonomske narave. Na Bližnjem vzhodu, ki sicer od nekdaj ne pozna miru, je voda, ki je v tem predelu ni veliko, še dodaten razlog za spore, začenši z reko Jordan, iz katere črpajo Izraelci neprimerno več vode kot Palestinci. Tudi med Sirijo, Irakom in Turčijo je veliko vroče krvi zaradi uporabe rek Tigris in Evfrat. Indija in Bangladeš se prepirata zaradi onesnaženega Gangesa. V Aziji se vzajemno obtožujejo zaradi Bramaputre in Mekonga in tudi v Evropi niso povsem čisti računi glede Donave. Mednarodno leto vode naj bi spričo vsega tega spodbudilo razne države k večjemu sodelovanju, To seveda ne bo enostavna zadeva, ker je v igri preveč interesov posameznih držav, pa tudi interesov vsemogočnih multinacionalk, ki so dejanske gospodarice sveta in izkoriščajo svetovne vodne vire za lasten dobiček. Mednje lahko prištejemo združbe, kot so Coca-Cola, Nestle, Danone, Chiquita, Del Monte, Monsanto, Procter & Gamble, naftne družbe Shell, Esso itd. Svoje prste imajo pri tem vmes tudi Svetovna banka in mnoge druge velike banke. Za vse te in še mnoge druge je voda čisto preprosto tržno blago, ki prinaša dobiček, in se pri tem ne ozirajo na množice prebivalstva, ki si ne more privoščiti te dobrine niti za preživetje. Skratka, voda je sicer potreba za vse, pravica pa samo za nekatere. Ob Mednarodnem letu sodelovanja na področju vodnih virov in ob Svetovnem letu voda bo treba razmisliti tudi o tem, kako pravzaprav obravnavati vodo. Kot vir življenja, ali kot vir dobička? Kot naravno in nenadomestljivo naravno dobrino, ali kot tržno blago? Kot bogastvo za preživetje vseh, ali kot sredstvo za bogatenje nekaterih? Kot pravico, ali kot potrošniško kategorijo, ki je sicer vsem potrebna, ne pa tudi vsem dostopna? Odgovor zaenkrat, žal, ni spodbuden. Tudi na mednarodnih forumih se še zdaleč niso zedinili okrog koncepta vode kot pravice za vse in še vedno prevladuje tržna logika, ki ščiti industrijske kolose in njihove skomine po vodnih virih ter se zavzema za privatizacijo vodnih podjetij in za naložbe vanje. Tudi v našem svetu spet prihaja v živo razprava o privatizaciji vode. V Evropski uniji na primer buri v zadnjem času duhove direktiva o vodnih koncesijah, ki predstavlja nekakšno bližnjico do dejanske privatizacije vode. Proti direktivi so se dvignili marsikje v Evropi. V Nemčiji je zadevno peticijo, katere glavni cilj je doseči globalni dostop do vode ter zavarovati javne vodne vire za prihodnje rodove, podpisalo že skoraj milijon ljudi. Tudi v Sloveniji podpisujejo peticijo. V Italiji nisem zasledil podobnega glasu. Čeprav smo v času volitev, se med eno in drugo žolčno polemiko menda nihče ni spomnil odločneje reči, da je voda življenje in ne tržno blago. / KMETIJSTVO Nedelja, 24. februarja 2013 15 NOVE RAZISKAVE Bo žvepla v vinu čedalje manj i? Nemalokrat se slišijo kritike na račun vinarjev, češ da je v vinu preveč žvepla v obliki dioksida (SO2), ki naj bi bilo zdravju škodljivo. Znanstvene raziskave so dokazale, da količine žvepla v vinu, ki jih dovoljuje zakonodaja EU, niso škodljive za človekovo zdravje, še posebej zato, ker se uporabljajo v odmerkih, ki so znatno izpod meje škodljivosti, ki jo določa omenjena zakonodaja. Ne glede na odnos potrošnika do žvepla v vinu in drugih živilih, se to sredstvo uporablja, ker je protimikrobno in protioksidant. Glavna prednost dodanega žvepla je kombinacija antioksidativne dejavnosti s sposobnostjo preprečevanja encimske porjavitve živil, na primer sveže narezanih jabolk ali nezavarovanega vina. Poleg tega deluje kot konzervans, ki preprečuje rast mikrobov. Ob navedenih pozitivnih lastnostih pa ima žveplov dioksid, ki je na embalaži označen kot E220, tudi nekaj negativnih, zato ga mnogi uporabniki, predvsem vinarji, nemalokrat označujejo kot nujno zlo. Morda je uporaba te besede pretirana, ostaja pa dejstvo, da sulfiti močno zmanjšujejo vsebnost vitamina B1, kar lahko povzroči več zdravstvenih težav, kot na primer alergijske odzive ali druge neželene učinke, predvsem glavobole. Čeprav večina ljudi lahko prenaša majhne količine žvepla v hrani, ki jo zau-žijejo, so pri nekaterih prej omenjene posledice močne, kar je spodbudilo Evropsko unijo, da je financirala projekt z naslovom SO Say, ki ga vodi neprofitni raziskovalni inštitut Bremenhaven iz Nemčije. Ta meni, da je našel kombinacijo dveh izvlečkov, ki bi se lahko uporabljala namesto žvepla. Na podlagi ugotovitev projekta naj bi se v vinu prisotnost SO2 zmanjšala za 95 odstotkov. Glede kakovosti vina, ki vsebuje nov aditiv, so pokuševalci iz raznih držav (Španija, Nemčija, Združenega kraljestva) ocenili, da po kakovosti v ničemer ne zaostaja za referenčnih vinom z žveplom. Poskusi, ki so se začeli junija 2009, se nadaljujejo. Pri poskusih, ki bodo po mnenju izvajalcev projekta uspešni, sodeluje devet članov iz držav EU. Če bo ugotovljena tehnična izvedljivost proizvajanja novega izvlečka, se bodo po vsej verjetnosti začeli tudi postopki za njegovo odobritev. V pričakovanju pozitivnega izida prikazanih raziskav se morajo vinarji posluževati žvepla, da zavarujejo svoje vino pred neželenimi posledicami. Pri tem pa naj spoštujejo obstoječo zakonodajo, ki določa uporabljive od- merke žvepla. Predvsem pa naj se držijo napotkov strokovnjakov, ki jim bodo svetovali najnižje možne odmerke žveplovega dioksida, ki so potrebni, da vino ohrani svoje organoleptične lastnosti, ne da bi negativno učinkovali na potrošnikovo zdravje. Svetovalna služba Kmečke zveze AFERA S KONJSKIM MESOM Nikoli nismo varni pred sleparijami RIM - V Italiji so pred par dnevi potrdili, da se je afera s konjskim mesom razširila tudi k njim. Odkrili so namreč primer lazanje, ki je bila deklarirana kot goveja, a so v njej našli tudi konjsko meso. Sporno zamrznjeno lazanjo »po bolonj-sko so odkrili ravno v regiji, od koder ta priljubljena jed izvira - v neposredni bližini Bologne. Pri podjetju Pri-mia, ki je izdelalo laza-njo, so oblasti zasegle šest ton mletega mesa in 2400 kosov že pripravljenih zamrznjenih izdelkov. Podjetje naj bi sicer meso pridobivalo od dobavitelja iz Bre-scie, ta pa naj bi imel dva druga dobavitelja z istega območja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Lazanjo so odkrili v okviru naključnih testiranj, ki so jih pristojne oblasti opravile na izdelkih 121 znamk po vsej državi. Sicer pa v Italiji niso našli sledov konjskega mesa v izdelkih švicarskega velikana Nestle. Ta je v začetku tedna s polic v Italiji in Španiji umaknil dva izdelka, in sicer raviole in torteline z govedino, v katerih je v okviru lastnih testiranj odkril sledi konjskega mesa. Škandal z izdelki, ki so deklarirani kot goveji, a vsebujejo tudi konjsko meso, je izbruhnil sredi januarja v Veliki Britaniji. Po vsej Evropi je sprožil pozive k večjemu nadzoru, boljšemu označevanju in sledljivosti izdelkov in njihovih sestavin, razširil pa se je tudi v Azijo. Uporaba uree za odstranjevanja listja s sadnih dreves Na našem območju je sicer zelo malo strnjenih sadovnajkov, so pa zelo razširjeni sadni vrtovi, kjer je pogosta združba enoletnih kultur (predvsem vrtnin) s sadnim drevjem. Od tu zanimanje številnih članov naše zveze za opravila, ki zadevajo sadna drevesa. Med temi je odstranjevanje listja z ureo. Strokovnjaki priporočajo ta poseg, ker pospeši odpadanje listja in na ta način hitreje preidejo v mirovanje, predvsem pa je vir dušika, ki se iz listja hitro premika v lesnate dele in korenine, kar poveča količino skladiščenega dušika v drevesu. Višje količine dušika pa omogočajo spomladi hitrejši začetek rasti in razvoja. Poleg tega uporaba uree za jesensko škropljenje močno zmanjšuje nastajanje glivičnih bolezni. Priporočljivo pa je tudi škropljenje že odpadlega listja, zato da se hitreje razgrajuje in povečuje količino humusa v tleh. Glede časa škropljenja pa smo seveda pozni, saj je listje že davno odpadlo, kmalu bo s prihodom pomaldi začelo poganjati novo. Za škropljenje v prihodnjem letu pa si zapomnimo, da je najboljši čas za to opravilo predno se barva listja spremeni v rumeno ali rumeno-rdečo. Škropljenje opravimo s 5-7 odstotno koncentracijo uree, kar pomeni 5 do 7 kg uree v 100 litrih vode. V tej koncentraciji lahko škropimo vse pri nas razširjene sadne vrste (jablane, hruške, slive, orehe, mandljevce, breskve, smokvovce in druga drevesa). Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB ELEMENTI, KI SO POTREBNI ZA USPEVANJE RASTLIN Dušik, fosfor in kalij Da rastlina normalno raste in se razvija, potrebuje veliko elementov, med katerimi so najbolj pomembni dušik, fosfor in kalij. DUŠIK je za vsa živa bitja zelo pomemben, saj je sestavni del beljakovin in nukleinskih kislin. Sestavlja listno zelenilo. Pri zelenjadnicah je zlasti pomemben pri tistih, kjer uživamo liste. Pomen dušika je tudi v dejstvu, da je sestavni del zraka, kjer se nahaja v obliki plina in sicer za kar 80 odstotkov. Rastlina ga ne more vsrkati kot takega, vsrka ga le v obliki nitrata. Slednjega so nekoč pridobivali naravno, večinoma v Čilu. Danes nitrate umetno izdelujejo iz dušika, ki se nahaja v zraku. Tovarne izdelujejo tudi dušik v obliki amonija. S pomočjo določenih bakterij se amonij v zemlji spremeni v nitrite in nitrate. Amonij ima v zemlji daljši obstanek, saj ga zelo drobni delci zemlje bolje zadržijo. Zemlja je pač v glavnem negativno naelektrena, amonij pa pozitivno. Nitrat je negativno naelektren, zato ga delci zemlje odvračajo. Prav zaradi tega nitratna gnojila uporabljamo po malem, ker jih voda izpere. V primeru pomanjkanja dušika ostanejo poganjki tanki in kratki, listi majhni, bledi in predčasno odpadejo. Cvetovi so redki in plodovi drobni. Ze- lenjadnice postanejo blede. Obratno pa s presežkom dušika postane rast poganjkov močna, podaljša se pozno v jesen, poganjki ne olesenijo in so zato bolj občutljivi na nizke temperature. Listi so veliki, mesnati in temnozele-ni. Redki plodovi postanejo debeli, brez okusa, dozorijo pozneje in niso obstojni za daljše skladiščenje. Najbolj pomembne oblike dušika so štiri: dušik, ki se nahaja v zraku, amonij, nitrat ter organska snov. Vse štiri oblike se neprestano spreminjajo iz ene v drugo s pomočjo mikroorganizmov. V glavnem razlikujemo nitratna, amonijeva in amidna gnojila. Nitratna gnojila so najbolj topljiva. Med slednje prištevamo kalcijev nitrat, natrijev nitrat in čilski soliter. V skupino amonijevih gnojil, spadajo amonijev sulfat, amoniak in amonijeva raztopina. Med amidnimi gnojili je najbolj razširjena urea. Z njo ne smemo pretiravati, saj je precej koncentrirana. Poznamo tudi amonijev nitrat, ki vsebuje bodisi nitratno kot amonijevo obliko. Dušik je zelo topljiv. Z dušikovimi gnojili gnojimo spomladi, po možnosti v dveh ali treh obrokih. Gnojilo potresemo po površini ali pa ga plitvo vdelamo v tla. FOSFOR je zelo važen pri tvorbi beljakovin in nukleo beljakovin, pri tvorbi plodov in semen. Fosfor pospešuje rast korenin daje jim večjo trdnost, da manj poležejo in pozimi ne pomrznejo. Fosfor uravnava buj-nost rasti, vpliva na pravočasno dozorevanje lesa, pospešuje cvetenje, oplojevanje in zorenje plodov. Ugodno vpliva na kakovost pridelkov. Obratno od dušika se fosfor zelo počasi premika v zemlji. Pri rahlem pomanjkanju fosforja ostanejo poganjki kratki in tanki, listi se ne dovolj razvijejo. Pri hujši obliki pomanjkanja se začno listi zvijati in rasti pod ostrim kotom, postanejo škrlatno ali bakreno rdeče barve, nakar predčasno odpadejo. Cvetni brsti in cvetovi so redki, plodovi ostanejo drobni in slabo obarvani. Pridelek se precej zmanjša, prav tako odpornost proti zimski po-zebi. Pri enoletnih rastlinah ostanejo rastline nizke, pozneje rastejo, stežka tvorijo semena. V glavnem poznamo dve fosfor-ni gnojili: bolj razširjen superfosfat in Tomasovo žlindro. Superfosfat je rahlo kisle reakcije, zato ga uporabljamo v nevtralnih ali bazičnih tleh. Primeren je za naše kraje. Tomasova žlindra pa ima bazično reakcijo, uporabljamo jo v primeru kisle zemlje. Fosforna gnojila vnesemo v globlje plasti zemlje, saj so zelo težko topljiva. Po možnosti gnojimo jeseni. KALIJ sodeluje pri nastajanju beljakovin in skladiščenju ogljikovih hidratov, uravnava rast korenin in ugodno vpliva na kakovost plodov. Pospešuje nastajanje škroba in sladkorja. Ob fosforju tudi kalij uravnoveša razmerja v tleh v primeru presežka dušičnih gnojil. Kalij pomaga, da so rastline odpornejše proti raznim boleznim, zimskim pozebam in suši. Sadno drevje potrebuje v glavnem precej kalija. Več kalija vsebujejo mladi deli rastline. Pri rahlem pomanjkanju kalija rastlina slabše raste in rodi. Listni robovi potemnijo, začne- jo se sušiti in vihati navzgor, listi postanejo rjavo rdeči. Plodovi so drobni, slabo obarvani in brez okusa. Preveč kalija v tleh ovira sprejem kalcija, magnezija in natrija. Pri trti lahko zmanjša kislino v vinu. Glavna kalijeva gnojila so kalijev sulfat in kalijev klorur. Najbolj uporabljen je kalijev sulfat, ki ima kislo reakcijo. Zato je primeren za nevtralna in bazična tla. Tudi s kalijem gnojimo v globino, po možnosti jeseni. Najbolj pogosto in praktično pa je, da posebno v manjših nasadih gnojimo z mešanimi gnojili, ki jih na splošno označimo kot NPK, saj vsebujejo vse tri glavne elemente v različnih razmerjih. Magda Šturman 1 6 Nedelja, 24. februarja 2013 PRIMORSKA POJE SEZNAM NASTOPOV PRILJUBLJENE PEVSKE PRIREDITVE V marcu in aprilu bo Primorska spet zapela Ljubitelji zborovskega petja vedo, da sta marec in april obdobje, ko se odvija tradicionalna zborovska revija Primorska poje. Letošnji otvoritveni koncert bo v petek, 1. marca, na gradu Dobrovo s pričetkom ob 20. uri, v nedeljo, 28. aprila pa bosta potekala zadnja dva koncerta; že skoraj tradicionalni koncert v cerkvi sv. Florijana v Za-varhu ob 15.30 in v cerkvi sv. Roka v Nabrežini ob 17. uri. Zborovska revija Primorska poje, katere prva izvedba sega v leto 1970, ni tekmovalnega značaja, zaradi tega je tudi nivo pevskih nastopov zelo raznolik. Temeljni cilj Primorske poje pa je spodbujanje slo- venskih pevskih zborov in povezovanje le - teh, ne glede na raznolikost tehničnega nivoja. Ponudba je vedno pestrejša: letošnja izvedba šteje 32 koncertov, zborov pa je celo 204. Organizatorji in promoterji revije so Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete. Zaradi številčne prijave pevskih zborov na tradicionalno zborovsko revijo obveščamo, da so še vedno možne spremembe v razporedu zborov po koncertih. Spremembe lahko spremljate na spletni strani www.zpzp.si GRAD DOBROVO ob 20h, petek, 1.3.2013 1. ŽPS Stu ledi 2. ŽePZ Sožitje Pod-melc 3. CMePZ Zvon 4. VoS Drež-nica 5. VoS Sraka 6. Komorni zbor Iskra Bovec BRANIK, Kulturni dom ob 20h, sobota, 2.3.2013 1. Društvo kmečkih žena Ilirska Bistrica 2. MoVS Kantadore 3. ŽePZ Marjetice 4. MePZ Rupa-Peč 5. MoVS Lig 6. MePZ Cominum POSTOJNA, Kulturni dom ob 17h, nedelja, 3.3.2013 1. ŽeVS Šmihel pri Pivki 2. MoPZ Fantje s'pod velba 3. ŽePZ Rože Nova Gorica 4. Oktet Godovič 5. Komorni zbor Monošter 6. Portoroški zbor BILJE, Dom krajanov ob 17h, nedelja, 3.3.2013 1. Starši ensemble 2. ŽeVS Jezero-Do-berdob 3. MoPZ Štmaver 4. ŽePZ Ivan Grbec 5. MePZ Primorje Ajdovščina 6. Komorni zbor Grgar OPČINE, Župnija Sv. Jerneja ob 20.30, petek, 8.3.2013 1. Združeni zbor ZCPZ Trst 2. Oktet Aljaž 3. ŽeCPS Zgonik 4. DePS Kraški slavček-Krasje 5. ŽePZ KD Korte 6. MePZ Lipa Šempas 7. VoS Radost TRST, Marijin dom (Ul. Risorta 3) ob 20.30, sobota, 9.3.2013 1. MePZ Klasje, Bukovica-Volčja Draga 2. MePZ Maestral Koper 3. MoPZ Srečko Kumar 4. MoPZ Lopar 5. Oktet Pr'farci 6. MoPZ Provox GRAČIŠČE, Dvorana Gračišče ob 20.00, sobota, 9.3.2013 1. Dekleta s Škofij 2. VoS KD Borjač 3. Skupina ljudskih pevcev VAL Piran 4. Skupina pevk ljudskih pesmi KD Man-drač 5. ŽeAPZ Pedagoške fakultete UP 6. Vocal Bača KNEŽA, Kulturni dom ob 17h, nedelja, 10.3.2013 1. MePZ Rečan 2. MoPZ Lipa Ravnica 3. MoPZ Sv. Štefan Vipava 4. Idrijski oktet 5. MePZ Rdeča zvezda 6. MePZ Postojna IZOLA, Kulturni dom ob 20h, petek, 15.3.2012 1. ŽePZ Miren Orehovlje 2. MoPZ Dra-gotin Kette 3. ŽePZ Tuščak 4. MoPZ Pobje 5. MePZ Senožeče 6. MePZ Hrast ŠTANDREŽ, Cerkev Sv. Andreja ob 20.30, petek, 15.3.2013 1. ŽeVS Tamariska 2. ŽeVS Žene iz Dornberka 3. MoPZ Janez Svetokriški 4. Mešani cerkveni PZ Sv. Jernej 5. Ko- morni zbor Musica viva 6. MePZ Frančišek Borgija Sedej 7. MePZ Obala TRST, Marijin dom (Via Risorta 3) ob 20.30, sobota, 9.3.2013 IDRIJA, Osnovna šola ob 20h, sobota, 16.3.2013 1. MePZ Varda 2. MoPZ Tabor Lokev 3. MePZ Planinska roža 4. MePZ Gor-jansko 5. MoPZ Šempeter pri Gorici 6. MePZ Encijan JASEN, Vaški dom ob 20h sobota, 16.3.2013 1. Klapa Škvadra 2. Košanski oktet 3. MoPZ Tabor Opčine 4. MoPZ Lijak 1883 5. ŽePZ Pristan Univ. za 3. življenjsko obdobje Koper 6. MePZ Jože Srebrnič JAMLJE, Kulturni dom ob 20.30, sobota, 16.3.2013 1. MoPZ Fantje pod latnikom 2. MoPZ Upokojencev iz Brega 3. MoPZ Kazimir Nanut 4. MoPZ Triglav Trenta 5. MoVS Quercus Quintet 6. MePZ Lipa Bazovica UKVE, Kulturni center ob 14.30, nedelja, 17.3.2013 1. VoS Šumljak 2. ŽePZ Rož iz Št. Jakoba v Roža 3. MePZ Duri Col 4. MoPZ Kralj Matjaž iz Libuč 5. MePZ Canto ergo sum 6. Komorni zbor Borovlje GORICA, Kulturni center Lojze Bratuž ob 17h, nedelja, 17.3.2013 1. MePZ Sveta Lucija 2. ŽeVS Danica 3. Oktet Castrum 4. MePZ Brnistra 5. MePZ Bazovica, Rijeka 6. MoPZ Pivka CERKNO, Osnovna šola ob 17h, nedelja, 17.3.2013 1. MePZ Žaga 2. MoPZ Vesna, Križ 3. MoPZ Golobar 4. ŽePZ Večernica 5. MePZ Slovenski dom Zagreb 6. Dekliški PZ Mavrica 7. Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič VIPAVA, Kulturni dom ob 20h, petek, 22.3.2013 1. MePZ Pobegi-Čežarji 2. MoPZ Jezero 3. Lovski oktet Javorniki 4. Oktet Rožmarin 5. VoS Vinika 6. MePZ Zdravko Munih VRTOVIN, Osnovna šola ob 20h, sobota, 23.3.2013 1. MePZ Ahec Jasen 2. Lovski pevski zbor Zlatorog Vipava 3. MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak 4. MePZ Haliaetum 5. MoPZ Kras, Opatje selo 6. MePZ Lojze Bratuž SENOŽEČE, Osnovna šola ob 20h, sobota, 23.3.2013 1. ŽePZ DU Piran 2. MoPZ Napev 3. ŽePZ Justin Kogoj, Dolenja Trebuša 4. -/ VoS Studenec Pivka 5. MoPZ Fantje izpod Karlovice 6. MePZ Vrtojba OPČINE, Prosvetni dom ob 20.30, sobota, 23.3.2013 1. ŽePZ Žarek 2. MePZ Alojz Kocjan-čič 3. MoPZ Skala Gabrje 4. ŽePZ Prem 5. MoPZ Mirko Filej 6. MePZ Ciril Si-lič 7. VoS Chorus '97 Miren PIVKA, Osnovna šola ob 17h, nedelja, 24.3.2013 1. MoPZ Ciril Kosmač 2. MePZ Tončka Čok 3. Komorni zbor Vox Ilirica 4. MePZ DU Avgust Šuligoj Ilirska Bistrica 5. VoS Slavna 6. MePZ Slavec-Solkan 7. Nonet Primorsko SV. PETER, Kulturni dom ob 20h, petek, 5.4.2013 1. VoS Grlica Budanje 2. MoPZ Vinograd Vrtovin 3. MoVS Zgun 4. MePZ Košana 5. MoPZ Anton Klančič Miren 6. VoS Goldinar KNEŽAK, Osnovna šola ob 20h, sobota, 6.4.2013 1. Klapa Semikanta 2. DeVS Ubeljsko 3. ŽePZ Prosek-Kontovel 4. Lovski PZ Dekani 5. MoPZ Valentin Vodnik 6. ŽeVS Korala 7. VoS Bodeča neža HRVATINI, Kulturni dom ob 17h nedelja, 7.4.2013 1. ŽePZ Cerklanke 2. MePZ DU Cerkno 3. ŽePZ Sinji galeb DU Izola 4. MoPZ Fran Venturini 5. MePZ Mačkolje 6. MePZ Igo Gruden 7. MePZ Divača DOMJO, Kulturni center Antona Ukmarja ob 20.30, petek, 12.4.3013 1. MePZ Sežana 2. MoPZ Jagodje-Do-brava 3. MePZ DU Postojna 4. Oktet Sotočje 5. VoS Liška dekleta 6. Barški oktet 7. ŽeVS Deve ŠEMPAS, Kulturni dom ob 17.00, nedelja, 14.4.2013 1. MePZ Studeno 2. MePZ Fran Ven-turini 3. Združeni MePZ Repentabor 4. ŽePZ Spodnja Idrija 5. MePZ Obalca 6. MePZ Stanko Premrl Podnanos LOKEV, Kulturni dom ob 17h, nedelja, 14.4.2013 1. MePZ Barkovlje in Glasbena Kam-brca 2. MoPZ Kraški dom 3. MoPZ Skala Slovan 4. Jasenski pevci 5. MoVS Lipa, Bazovica 6. MePZ Triglav Split 7. MePZ Rado Simoniti BRIŠČIKI, Dvorana KRD ob 17h, nedelja, 14.4.2013 1. MoPZ DU Bertoki-Prade 2. Slovenski lovski pevski zbor Doberdob 3. MoPZ Pergula 4. MoPZ Slavnik 5. Fantje izpod Grmade 6. MePZ Štandrež ZAGREB, dvorana Vatroslav Lisinski ob 19.30h, petek, 19.4.2013 1. KD Kraški šopek Sežana 2. ŽePZ Kalina 3. MoPZ Kromberški Vodopivci 4. Župnijski MePZ Šempeter 5. MoPZ Izola 6. MoPZ Franc Zgonik 7. Primorski akademski zbor Vinko Vodo-pivec TRENTA, Info center TNP ob 17h, nedelja, 21.4.2013 1. MePZ DU Idrija 2. ŽePZ Univ. za 3. življenjsko obdobje Nova Gorica 3. MePZ Slovenec Slavec 4. Dornberški fantje 5. VoS Unica 6. Oktet Bori ZAVARH, Cerkev Sv. Florijana ob 15.30, nedelja, 28.4.2013 1. MoPZ Matajur 2. ŽePZ Ivan Rijavec 3. MoPZ Poljubinj 4. Župnijski zbor Sv. Urbana 5. MoPZ Sv. Jernej Opčine 6. MePZ Frančišek Lampe 7. MePZ Adriatic NABREŽINA Cerkev Sv. Roka ob 17h, nedelja, 28.4.2013 1. MePZ Tre valli / Tri doline 2. MePZ Angelski spev 3. Duhovni MePZ Anton Martin Slomšek, Slovenski dom, Zagreb 4. MePZ Mirko Špacapan 5. MoPZ Vasilij Mirk 6. MePZ Jacobus Gallus 7. MePZ Ipavska / ITALIJA, SVET Nedelja, 24. februarja 2013 17 italija - Danes in jutri parlamentarne volitve Več kot 50 milijonov volilnih upravičencev RIM - Več kot 50 milijonov volilnih upravičencev bo danes in jutri izvolilo nov italijanski parlament. Volilnih upravičencev za izvolitev poslanske zbornice je nekaj več kot 47 milijonov, senat bo izvolilo nekaj več kot 43 milijonov volivcev, k tem pa je treba prišteti še skoraj tri milijone in pol italijanskih državljanov bi-vajočih v tujini. Volišča bodo danes odprta od 8. do 22. ure, jutri pa od 7. do 15. ure. Volišč je skupno 61.445. Italijanska notranja ministrica Annamaria Cancellieri je včeraj pozvala volilne upravičence, naj se udeležijo volitev. »Volite, volite, volite!« je trikrat ponovila, da bi Italijane spodbudila. »Na volitvah izrazimo svobodo in demokracijo, ter predvsem izrazimo lastne ideje,« je poudarila, in zaželela, da bi bila volilna udeležba res velika. Notranje ministrstvo se je odzvalo na opozorila vremenoslovcev, ki napovedujejo za danes slabo vreme. Na vsaki prefekturi so ustanovili štab, ki bo s pomočjo gasilcev in krajevnih uprav zagotovil volivcem dostop na volišča tudi v hudih vremenskih pogojih, »kajti hočemo, da lahko vsi volivci pridejo do volišč,« je še pojasnila ministrica Cancellierijeva. Po zaprtju volišč jutri ob 15. uri bodo začeli na voliščih najprej šteti glasove za senat (rumena glasovnica). Po mini-stričinih napovedih naj bi že pred večerom izvedeli, kdo bo zmagal v Lombar-diji in na Siciliji, to je v dveh ključnih deželah, ki naj bi - po napovedih političnih komentatorjev - pogojevali sestavo novega senata. Štetje glasov za poslansko zbornico (roza glasovnice) se bo začelo takoj po koncu štetja glasov za senat. Cancellieri-jeva je ocenila, da bo rezultat volitev v poslansko zbornico znan malo po polnoči. Seveda, če ne bo prišlo med štetjem glasov do kakih presenečenj. Ob 15. uri bodo v kraju Castelnuo-vo di Porto odprli tako imenovane diplomatske kovčke, s katerimi so italijanski konzulati poslali v domovino glasove italijanskih državljanov, bivajočih v tujini. V skladišču civilne zaščite v rimskem predmestju bodo uredili super-sedež z več kot tisoč volišči (iz tujine). S temi glasovi bodo izvolili 6 senatorjev in 12 poslancev, bivajočih v tujini. Cancellierije-va je menila, da je sedanji volilni sistem za državljane bivajoče v tujini preveč zapleten, zato je zaželela, da bi nov parlament spremenil sedanji volilni zakon in sprejel novega, ki naj bi izglasoval boljši volilni zakon. rim - Kritike na časopisno pisanje o stanju v Cerkvi Vatikan vrača udarec Predsednik republike Napolitano na poslednjem obisku pri Benediktu XVI. Joseph Ratzinger (levo) in Giorgio Napolitano VATIKAN - Sveti sedež vrača udarec. Državni sekretar, kardinal Tarcisio Bertone, je zelo ostro odgovoril na pisanje nekaterih časopisov o ozadju, ki naj bi privedlo do odstopa papeža Benedikta XVI. V tiskovnem sporočilu je označil govorice o domnevnih spolnih škandalih in o sli po oblasti v cerkvenih institucijah kot poskus sejanja razdora v Cerkvi, dezinformacijo, v nekaterih primerih pa naj bi tisto bile le klevete. V preteklosti so države skušale pred konklavom vplivati na kardinale, tokrat to počnejo časopisi, je preko vatikanskega radia poudaril glasnik Svetega sedeža Federico Lombardi. Italijansko časopisje je v preteklih dneh objavilo novico o poročilu o nekaterih nedoslednostih in nečistih poslih v Vatikanu, ki so ga pripravili trije kardinali in ga pred meseci posredovali papežu Benediktu XVI. Nekateri komentatorji so ocenili, da naj bi to poročilo »spodbudilo« Josepha Raztingerja k presenetljivemu odstopu. Vatika doslej ni demantiral obstoja tistega poročila, iz Svetega sedeža se je izvedelo, da bodo to poročilo predložili kardinalom, zbranim na bližnjem konklavu. kroma Državno tajništvo je izdalo svoje ostro tiskovno sporočilo prav za časa obiska predsednika italijanske republike Giorgia Napolitana pri papežu Benediktu XVI. Italijanski predsednik republike je zadnji državnik, ki ga je nemški papež sprejel v Vatikanu pred svojim odstopom, kar potrjuje dobre prijateljske stike med obema ter dobre odnose med Vatikanom in Italijo. Napolitano, ki ga je spremljala žena Clio, se je papežu zahvalil, ker mu je bila dana priložnost, da še zadnjič pozdravi Petrovega naslednika. Papež je izrazil Napoli-tanu in gospe svojo hvaležnost za njuno prijateljstvo, in zaželel vse dobro Italiji, še posebej v teh dneh, ko čakajo državo naporne izbire. Poudaril je tudi, da bo molil za Italijo. Papež Ratzinger se je včeraj ob zaključku postnih duhovnih vaj sestal s kardinali, prisotnimi v Rimu. Satan želi omadeževati stvarjenje, da bi tako oporekal Bogu, je poudaril papež. Odkar se je Benedikt odločil za odstop, je že večkrat opozoril na »duh zla« in na egoizem, ki prevzema in poneumlja človeka. Pred obalo Libije zajeli ladjo s 30 tonami mamil TRIPOLI - Libijska obalna straža je na morju pred obalo Tripolija zajela ladjo, ki je prevažala več kot 30 ton mamil, so včeraj sporočile pristojne libijske oblasti. Ladja je plula pod libijsko zastavo. Zajeli so jo že v četrtek, ob tem pa aretirali tudi peterico ljudi na krovu - dva Maročana, Libijca, Egipčana in Tunizijca. Kakšno vrsto mamil so tihotapili, za zdaj ni znano, kot tudi ne, kam je bila ladja namenjena. V Italiji odkrili prvi izdelek s spornim konjskim mesom BOLOGNA - V Italiji so včeraj potrdili, da se je afera s konjskim mesom razširila tudi k njim. Odkrili so namreč primer lazanje, ki je bila deklarirana kot goveja, a so v njej našli tudi konjsko meso. Sporno zamrznjeno lazanjo »po bolonj-sko« so odkrili v neposredni bližini Bologne. Pri podjetju Primia, ki je izdelalo lazanjo, so oblasti zasegle šest ton mletega mesa in 2400 kosov že pripravljenih zamrznjenih izdelkov. Podjetje je meso dobija-lo od dobavitelja iz Brescie, ta pa naj bi imel dva druga dobavitelja z istega območja. Lazanjo so odkrili v okviru naključnih testiranj, ki so jih pristojne oblasti opravile na izdelkih 121 znamk po vsej državi. Sicer pa v Italiji niso našli sledov konjskega mesa v izdelkih švicarskega velikana Nestle. Ta je v začetku tedna s polic v Italiji in Španiji umaknil dva izdelka, in sicer raviole in torteline z govedino, v katerih je v okviru lastnih testiranj odkril sledi konjskega mesa. Plaz na Hrvaškem zasul štiri alpiniste, tri rešili, enega še iščejo ZAGREB - Na planini Kamešnica na meji med Hrvaško in BiH je plaz včeraj zasul štiri alpiniste. Hrvaška gorska reševalna služba je v obsežni reševalni akciji uspela rešiti tri, četrtega pa še iščejo, so sporočili na svoji spletni strani. Dva od rešenih alpinistov sta bila ranjena, a so ju srečno prepeljali v dolino. Enega od njiju so nato poslali v bolnišnico v Splitu, drugega pa v bolnišnico v Livnu. Plaz se je sprožil na približno 1500 metrih nadmorske višine, ustavil pa na okoli 1000 metrih nadmorske višine. Zasul je štiri alpiniste, ki so se vzpenjali na najvišji vrh Kamešni-ce. Eden od njih je uspel nekaj pred 14. uro o nesreči obvestiti gorske reševalce. evropska unija - Širitev oboroževanje - Pentagon prekinil poskusne polete Meridova2a odprtjenomga Težave novih lovcev F-35 poglavja v pogajanjih Turčije BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila podporo odprtju novega poglavja v pristopnih pogajanjih Turčije z EU. V rednem tedenskem video nagovoru je napovedala, da bo o tem vprašanju ob uradnem obisku v Ankari govorila tudi s turškim premierom Recepom Tayyipom Erdoga-nom. »Verjamem, da je pred nami še dolga pot pogajanj,« je dejala Merklo-va. »Sem pa, čeprav sem skeptična, pritrdila nadaljevanju pristopnih pogajanj,« je zatrdila. Ta pogajanja so, kot je priznala Merklova, v zadnjem času zastala. »Sem za to, da odpremo novo poglavje in se s tem premaknemo malenkost naprej,« je še dejala. V pristopnih pogajanjih Turčije z EU je bilo doslej odprtih 13 od skupno 35 poglavij, le eno - o znanosti in raziskovanju - pa je bilo zaprto. V nemških vladnih krogih ugibajo, da bi lahko bilo novo poglavje, ki bi ga strani odprli, poglavje regionalne politike in koordinacije strukturnih instrumentov ali pa poglavje gospodarske in denar- Nemška kanclerka Angela Merkel ansa ne politike. Merklova je sicer poudarila še, da sta Turčija in Nemčija povezani na poseben način, ker v Nemčiji živi toliko Turkov. Predvsem med mladimi obeh držav pa si kanclerka želi več razumevanja. Na dvodnevni obisk v Turčijo Merklova potuje danes. Najdražji orožarski program ZDA stane kar 400 milijard dolarjev WASHINGTON - Pentagon je v petek zaradi možnih težav z motorjem prekinil poskusne lete novih lovcev F-35. Gre za zadnji udarec programu novih lovcev, ki naj bi v prihodnjih letih zamenjali dosedanja bojna letala ameriških letalskih sil, mornarice in marincev. Program novih letal se že dalj časa sooča s tehničnimi težavami in krčenjem sredstev. Tokrat so poskusne lete prekinili, ker so na lopaticah turbine motorja enega izmed F-35 v oporišču Edwards v Kaliforniji odkrili razpoko, je sporočil Pentagon. ZDA imajo trenutno 51 letal F-35, gre pa za najdražji orožarski program Pentagona, ki stane skoraj 400 milijard dolarjev, navaja britanski BBC. F-35 naj bi ob koncu desetletja zamenjala obstoječa letala ameriški sil. ZDA naj bi zase izdelala 2433 teh letal, več sto pa za svojih osem mednarodnih partnerjev, ki so investirali v ta program. Izdelali naj bi jih tudi za Japonsko in Izrael. A partnerji so zaskrbljeni, saj program vedno bolj presega stroške, pri izdelavi lovcev pa ves čas prihaja do zamud. 1 B Nedelja, 24. februarja 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx Magazine, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 7.00 9.20 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.00 New Art Attack 10.10 Dok.: Ra-gazzi, c'e Voyager 10.50 A come Avventu-ra 11.30 Aktualno: Mezzogiorno in fami-glia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Quelli che aspettano 15.40 Quelli che... (v. V. Cabello) 17.05 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Stadio Sprint 18.10 Rubrika: 90° Minuto 19.35 Nad.: Il Puma 20.301.00 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Elementary 22.35 Športna rubrika ^ Rai Tre 7.25 Serija: La grande vallata 8.15 Film: Le avventure e gli amori di Scaramouche (kom., '75) storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.20 Rubrika: Pianeta mare 13.00 Donnavven-tura 14.00 Dnevnik 15.15 Speciale Tierra de Lobos 15.25 Film: Callas e Onassis (bio-gr.) 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Film: Comandante Florent - Donne d'occasione (krim., Fr.) 21.30 Film: Nella morsa del ragno (triler, '01) 23.35 I bellis-simi di R4 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.05 MixItalia 10.30 A Sua immagine, vmes Sveta maša in Angelus 12.40 Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in - L'arena 16.30 20.00 Dnevnik 16.35 Show: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nad.: Tutta la musica del cuore 23.15 Dnevnik 23.40 Film: Ipotesi di compIotto (tri-Ier, ZDA, '97, i. Mel Gibson) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Nad.: Belli dentro 11.00 Dok.: Yellowstone 11.55 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la domenica 21.30 Film: Montecristo (triler, '01) O Italia 1 7.00 Risanke 10.35 Film: Due gemelle a Pa-rigi 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 15.00 Svetovno prvenstvo Superbike 2013 15.50 Fuori giri 16.45 Film: Piccola peste si innamora 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Life Bites 19.15 Nan.: La vita secondo Jim šport in vremenska napoved 13.25 Totih 50 14.05 Od jazza do Avsenikov 15.10 Film: Stella 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Dekameron 17.55 Igralci brez maske 18.25 Igralci tudi pojejo 18.30 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Kdo si upa na večerjo? 21.00 Družinske zgodbe 21.55 Dok. serija: Zdravje Slovencev 22.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Nad.: Sinovi anarhije 23.45 Alpe-Donava-Jadran Jr Slovenija 2 6.50 Skozi čas 7.20 Globus 7.50 Alpe-Do-nava-Jadran 8.20 Turbulenca 9.00 Festival Sevicq Brežice 2012 9.50 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, smučarski skoki ekipno, prenos 10.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: su-perkombinacija (Ž), 1. vožnja in ob 14.10 2. vožnja, prenos 11.45 Nordijsko smučanje -svetovno prvenstvo: smučarski teki, sprint ekipno, prenos 13.10 Alpsko smučanje -svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja in ob 19.15 2. vožnja, posnetek 15.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, smučarski teki 4X5 km (M), vključitev v prenos 16.35 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki, ekipna tekma mešano, prenos 20.00 Žrebanje Lota 20.10 Nad.: Mali širni svet 21.00 Dok. feljton: Življenje umetnin 21.30 Dok. odd.: Lov na Bin Ladna 23.00 Kratki igrani film: Angoraangora 23.20 Kratki igrani film: Z ljubeznijo Jr Slovenija 3 6.05 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 14.50 Tedenski pregled 7.20 Svet v besedi in sliki 9.20 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip (pon.) 11.15 15.55 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 16.10 Satirično oko 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.55 22.05 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor Koper 11.40 Dnevni program 11.55 Nordijsko smučanje 13.00 Boben 14.00 Čezmejna Tv 14.15 Euronews 14.30 Tednik 19.40 FiIm: MadeIine - II diavoIetto deIIa scuoIa 21.25 Le Iene Show La l 9.50 Nan.: L'Ispettore Derrick 10.45 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Odd.: RES Lezioni dal conclave 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Mini Ritratti 15.05 Rubrika: Alle fal-de del Kilimangiaro (v. L. Colo) 18.00 Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Che tempo che fa 21.30 Presadiretta 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Sostiene Bollani u Rete 4 6.45 Dnevnik 7.05 Mediashopping 7.35 Nan.: Vita da strega 8.35 Dok.: Pianeta - Di-nosauri 9.2014.40 Slow Tour - Italiani non per caso 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.05 Fuori di gusto 12.00 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.301 menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Film: Piange al telefono (dram.) 16.15 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.30 Film: Il cac-ciatore di ex (pust., ZDA, '10) ^ Tele 4 6.00 Festa in piazza 12.30 19.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Rubrika: Tanta salute 19.00 Rubrika: Cartellino rosso 23.00 Deželni dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.35 Trieste in diretta iT Slovenija 1 7.00 Risanke 10.20 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.45 Prisluhnimo tišini 11.05 Pogled na... 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, ZDA, '94) 18.20 Dok. serija: Ana kuha 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Na vrat na nos (kom., ZDA, '97) 22.00 Film: Don Juan DeMarco (dram., ZDA, '94, i. M. Brando, J. Deep) A Kanal A 7.45 13.00 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 8.05 Nan.: VIP 9.50 ŠKL 10.55 Astro Tv 12.30 Naj-reklame 13.25 Film: Odpisani 15.05 Film: Zohan je zakon 17.15 Dok. serija: Poker Stars 18.10 Nan.: Sanjska upokojitev 18.40 Pazi, kamera! 19.25 Skeči: Norci na delu 20.00 Film: Zbiralec kosti 22.05 Nad.: Grimm 23.00 Film: V soseščini 15.00 „Q" - Trendovska odd. 15.45 Me- diteran 16.15 Istrska potovanja 17.00 City folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Il nostro veleno quotidiano 22.30 Lynx Magazin 23.00 Nordijsko smučanje Tv Primorka 14.00 17.00 Tv prodajno okno 14.30 Odbojka - Salonit Anhovo : Panvita Pomgrad, posnetek 16.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 16.30 Bodimo zdravi 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.20 Tedenski pregled, Napovedujemo... 20.00 Zgodbe o glasbi 21.30 Mozaik za gluhe in naglušne 22.50 Glasbeni večer, Videostrani pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.50 Serija: Beverly Hills 9021011.45 Dok. serija: Mamice na preizkušnji 12.45 Dok. serija: Preobrazba doma 13.45 Film: Težave na snemanju (kom.) 15.30 Nan: Nadarjeni mož 16.25 Film: Moja punca 2 (kom., RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Music Box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Glasovi svetov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik -Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.); 18.30 Prižgimo luč ljudje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika;7.50, 14.22 Snežne razmere; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Prešernova nagrajenca; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumental-na glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Veliko časa boste preživeli s prijatelji in navdali vas bodo s svežo energijo in elanom. Izkoristite ga pri opravljanju vsakdanje rutine. V službi se morate prilagoditi željam nadrejenega. BIK 21.4.-20.5.: Močna intuicija vam bo koristila na finančnem področju, vendar pazite, da vam uspeh ne bo zameglil razuma. V službi se bosta izrazili vaša samozavest in odločnost. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: S partnerjem boste zašli v manjšo krizo, ki bo posledica vaše nestrpnosti. Za nekaj časa se oddaljite od ljubezenskih težav ter se posvetite službi ali prijateljem. RAK 22.6.-22.7.: V prihodnjih «« dneh boste nagnjeni k naglim odločitvam. Dejanja bodo prehitevala vaše misli, kar se bo negativno poznalo pri delu v službi. Sodelavci vam bodo v veliko podporo. y^ LEV 23.7.-23.8.: Vaša kon-(^^r centracija bo visoka, zato se boste uspešno spopadali z izzivi tako v zasebnem življenju kot v službi. Odlično počutje se bo kazalo v dodatni motivaciji. Denar: srednje. DEVICA 24.8.-22.9.: Vaše le-^^ žerno razpoloženje se pozna v pomanjkanju delovne vneme. Napolnite se z energijo ter si postavite višje cilje. Več pozornosti namenite odnosom s partnerjem. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ delovnem mestu ali v šoli več pozornosti namenite izzivom, ki vas resnično zanimajo. Če boste vse delali površinsko, napredka ne bo mogoče zaznati. Izrabite zagon. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Samovolja na delovnem mestu vas lahko spravi v slab položaj. Kot del kolektiva poskušajte bolje sodelovati in upoštevati zamisli drugih, čeprav se vam ne zdijo najboljše. Av STRELEC 23.11.-21.12.: V prihodnjem tednu boste zahtevali veliko pozornosti, ki pa je ne boste vedno deležni. Morda bi bilo najbolje, da se za nekaj dni umaknete od skupinskega dela. KOZOROG 22.12.-20.1.: Vaše počutje ne bo najboljše. Stres in obveznosti na delovnem mestu bodo le še poslabšali zdravstveno stanje in oslabili vaš imunski sitem. Poskrbite za zdravo prehrano. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V službi si boste postavili visoke cilje, zato vam bo delo vzelo veliko časa in energije. Denar: na tem področju se bodo začele spremembe na bolje, vendar bodite potrpežljivi. RIBI 20.2.-20.3.: Dobro počutje se bo nadaljevalo tudi v prihodnjem tednu in se izražalo v odličnih odnosih s prijatelji in partnerjem. Vaša odpornost lahko pade, zato se posvetite zdravemu življenju. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 24. februarja 2013 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 14.50 Volitve 2013 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affa-ri tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Volitve 2013 -Izid Rai Due 6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 9.10 Nan.: Seltz 9.30 Rubrika: Protestantesimo 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.05 Nan.: Seltz 14.50 23.20 Volitve 2013 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Hawaii Five-0 22.40 Nan.: Cold Case ^ Rai Tre 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Indovina chi sposa mia figlia? (kom.) 23.35 I bellissimi di R4 23.40 Film: Il tas-sinaro (kom.) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.10 Resn. show: Amici 16.50 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, Ezio Greggio) 21.10 Volitve 2013 V Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Volitve 2013 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: La mano sulla culla (triler, '92) 23.10 Volitve 2013 - Intervju u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.45 Nan: Chuck 17.40 Nan.: La vita secondo Jim 18.05 Volitve 2013 18.30 Dnevnik 19.25 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: The Transporter - The Series 23.05 Film: True justice - La confraternita (akc., ZDA/Kan., '11, i. S. Seagal) La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Volitve 2013 14.45 Film: Un uo-mo per bene 16.50 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Odd: Piazzapulita 23.55 Omnibus notte ^ Tele 4 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Rescue Special Operations 16.40 Nan: My life - Segreti e passio-ni 17.00 Film: La signora in giallo - Ap-puntamento con la morte (krim.) 18.55 Dnevnik 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.35 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Pic-cola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Il caffe del-lo sport 22.00 Triestina - Maranese 22.45 Occhio azzurro 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta (T Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 15.45, 18.30 Risanke in risane nanizanke 11.30 Dok. odd.: Megabiti energije 12.00 Odd: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Umetni raj 23.35 Knjiga mene briga (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Nad.: Erazem in potepuh 8.35 Nan.: Sejalci besed 9.00 Infodrom 9.05 Nad.: Dvojne počitnice 9.35 Kratki igr. film: Srečna zvezda 10.05 Dobra ura (pon.) 11.25 Dobro jutro 13.45 Točka 14.40 Med valovi 15.10 Družinske zgodbe 16.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.30 Dok. odd.: Tatovi bogov - muzeji in nezakonita trgovina z umetninami 17.35 Dober dan, Koroška! 18.05 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic 19.00 22.55 Točka 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 pop Pop TV 8.15 Nad.: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 17.55 Nad.: Larina izbira 10.40 16.45 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan: nadarjeni mož 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Lepo je biti sosed 14.45 Nad: Ko listje pada 15.45 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 17.50 Misli zdravo 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Doktor Dolittle 3 (kom.) 21.50 24 ur zvečer 22.20 Nan: Maščevanje 23.15 Nan.: Razočarane gospodinje A Kanal A 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.30 Serija: Sanjska upokojitev 9.05 13.45 Nan.: Skupaj s tabo 9.30 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.55 Nan.: Alarm za Kobro 1110.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Na kraju zločina 14.45 Film: Beg domov 16.30 Dok. serija: Igrače za velike 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 20.00 Film: Hitre tarče 21.50 Nad.: Grimm 22.40 Film: Kozara 20.00 Film: Dediščina Evrope - Pasteur 21.25 Serija: Jack Taylor (T Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.30 10.30, 12.30, 15.30, 17.30 Poročila 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Dnevnik 15.05 Poslanski premislek 17.10 22.50 Tedenski napo-vednik 17.50 Kronika 18.40 Beseda volil-cev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda volilcev 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Koncert 16.15 Vesolje je... 16.45 Tednik 17.15 Avtomobilizem 17.30 Istra in... 18.00 22.40 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok.: Italija - L'Aquila 20.00 Mediteran 20.30 Artevi-sione 21.00 „Meridiani" 22.15 Kino premiere 23.30 Presek Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Pred odločitvijo - Univerza v Novi Gorici 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Med nami 22.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo... RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Glasovi svetov; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marko Sosič: Balerina, Balerina - 15. nad.; 18.00 Quinda - kraj sreče; pot do nje preko naših čustev; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metamorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non... ; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Os-servatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kro- nika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Razmerja; 12.30 Naval smeha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 24. februarja 2013 ŠPORT / APrimorski r dnevnik DVOJNI DVOJČEK GORANA DRAGICA PHOENIX - Slovenski reprezentant Goran Dragic (na sliki) je v severnoameriški košarkarski ligi NBA dosegel 19 točk in 10 podaj ter po pet skokov in izgubljenih žog. Dvojni dvojčekje bil premalo za zmago njegove ekipe, ki je visoko izgubila; Boston Celtics je s 113:88 na gostovanju premagal Phienix Suns. Dragic je bil najučinkovitejši v vrstah domačih in drugi strelec tekme. Boston je po-vedel s 13:0, preden je za domače prvi točki dosegel prav Slovenec. Beno Udrih, novi član Orlando Magic, za ta klub še ni zaigral. SUPERBIKE NA STARTU PHILIPP ISLAND - Prvi pole-position v novi sezoni motociklistične formule superbike v Avstraliji je dosegel veteran Carlos Checa na du-catiju 1199 Panigale. Čas 1:30,234 je izjemen, to je njegov že deseti pole position v karieri. Za njim po dirko začel Eugene Lavety (aprilia), tretji pa je Rimljan Michel Fabrizio (zasebna aprilia). Z druge vrste bosta začela morebitna protagonista sezone Tom Aykes (kawasaki) in Marco Me-landri (bmw). Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu PRAVO RAZOČARANJE RIM - Italija je v tretjem krogu turneje Šestih narodov gladko izgubila proti Walsu z 9:26. V nalivu in ob močnih sunkih vetra (do 50 km/h) so prevladali gostje, ki ostajajo po šestih letih še ne-premagani (nazadnje je Italija premagala VVales leta 2007). Predvsem slabo sta igrala vezista Burton in Gori. Naslednji krog bo 10. marca, ko bo Italija igrala proti Angliji. Nastop in rezultat sicer kaže, da je bila zmaga 1. kroga proti Franciji le preblisk. SP V NORDIJSKEM SMUČANJU - Presenečenje na srednji skakalnici Bron za Petra Prevca PREDAZZO - Norvežan Anders Bardal (252,6 točke) je zmagovalec na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih v Predazzu na srednji skakalnici. Drugi je bil Avstrijec Gregor Schlierenzauer (248,4), na zmagovalni oder pa je s petega mesta po prvi seriji v finalu skočil tudi Peter Prevc (244,3), ki je osvojil tretje mesto. «Dolgo sem čakal na te stopničke, a se je splačalo, saj se je izšlo ravno na svetovnem prvenstvu. Zelo sem vesel. Pred finalnim nastopom nisem imel treme, saj sem napadal stopničke. Ni bilo panike, ampak sem se dobro zbral in oddelal svoje,» je dejal junak slovenskega tabora v pogovoru za TV Slovenija. Jaka Hvala (222,3 točke), ki je bil po polovici tekme 23., je tekmo na manjši skakalnici končal kot 22., Matjaž Pun-gertar (219,7) je bil 24., Robert Kranjec (219,2), ki je bil po prvi seriji 14., pa je v finalu naredil napako in zdrsnil na končno 26. mesto. Hvala, ki ima to sezono v žepu že dva naslova mladinskega svetovnega prvaka, po tekmi ni bil najbolj zadovoljen: «Prav jezen sem nase, saj sem spet naredil napako pri odrivu. Spet sem zamudil odskok in očitno bom moral jesti malo več korenja, da bom bolje videl, kje je odskočna miza.» Še en debitant na prvenstvu Pun-gertar pa je bil z današnjim nastopom zadovoljen: «Seveda sem zadovoljen. Uvrstil sem se v finale in v drugi seriji mi je uspel dober skok.» Danes bo na srednji skakalnici v Predazzu ob 17. uri na sporedu še ena tekma v smučarskih skokih. Prvič doslej na SP bo na sporedu tekma mešanih ekip, ko barve posamezne reprezentance branita po dve dekleti in dva fanta. Znano je, da bosta za Slovenijo skakali Špela Rogelj in Urša Bogataj, medtem ko bo glavni trener moške reprezentance Goran Janus še izbral dva skakalca. Včerajšnji izidi Skoki, srednja skakalnica, moški: 1. Anders Bardal (Nor) 252,6 točke (103,5/100,0 m); 2. Gregor Schlierenzauer (Avt) 248,4 (98,0/97,5); 3. Peter Prevc (Slo) 244,3 (102,5/98,5); 4. Severin Freund (Nem) 242,6 (101,0/99,0); 5. Thomas Morgenstern (Avt) 242,0 (100,0/100,5); 22. Jaka Hvala (Slo) 222,3 (97,0/95,0); 24. Matjaž Pungertar (Slo) 219,7 Peter Prevc bo 20. septembra dopolnil 21 let. V Dolenji vasi rojeni štident Fakultete za organizacijske vede v Kranju je visok je 177 cm, težak pa 62 kg. Njegova hobija sta računalnik in odbojka ansa (93,5/94,5); 26. Robert Kranjec (Slo) 219,2 (100,0/92,0). Skiatlon ženske: 1. Marit Bjoergen (Nor) 39:04,4; 2. Therese Johaug (Nor) + 3,4; 3. Heidi Weng (Nor) 14,9; 4. Kristin Stoermer Steira (Nor) 16,3; 5. Justyna Ko-walczyk (Pol) 27,1; 40. Barbara Jezeršek (Slo) 3:41,8. Skiatlon moški: 1. Dario Cologna (Švi) 1:13:09,3; 2. Martin Johnsrud Sund-by (Nor) + 1,8; 3. Sjur Roethe (Nor) 2,0; 4. Petter Northug (Nor) 5,2; 5. Maksim Vi-legžanin (Rus) 6,1. Danes Nordijska kombinacija, ekipno: 10.00 4 x 5 km; 15.00 skoki Smučarski tek, ekipni sprint, prosto: 10.00 kvalifikacije; 12.00 finale Skoki, 17.00 tekma mešanih ekip ALPSKO SMUČANJE - Smuk Innerhofer in prva španska zmaga MERIBEL/GARMISCH-PAR-TENKIRCHEN - Smučarska sobota je minila z ženskim in moškim smuka-škim nastopom, ki je postregla z zanimivim razpletom še posebej med smučarkami, med moškimi pa je tretjič v sezoni slavil Južnotirolec Christof Innerhofer. »Zelo sem se zabaval, tu sem pred dvema letoma osvojil tri kolajne na SP, tako da me na progo vežejo samo lepi spomini in vsi navijajo zame. Startal sem s posebno energijo,« je po zmagi povedal 28-letnik, ki je ob bok postavil tudi hitre Avstrijce. Na zmagovalni oder prvega smuka po SP v Schlad-mingu sta se zavihtela še Avstrijca Georg Streitberger (+0,12) in Klaus Kroll (+0,16), italijansko zmagoslavje pa sta dopolnila še Werner Heel na 6. in Dominik Paris na 8. mestu. Boljši od Parisa je bil Slovenec Andrej Šporn na 7. mestu (+0,50). Kranjskogorčan se je pogumno podal na progo s startno številko 2, odlično opravil svojo nalogo, saj je vodstvo ohranil vse do nastopa elitne smukaške sedmerice. Šporn, ki so ga zaradi neustrezne opreme diskvalificirali in je ostal brez četrtega mesta na smuku v Kitzbuhlu, se je v tej sezoni šele drugič prebil v deseterico. V smukaškem seštevku svetovnega pokala je v vodstvu Norvežan Aksel Lund Svindal (359), na drugem in tretjem mestu sta Italijana Dominik Paris (349) in Innerhofer (344). Oba »azzurra« lahko še osvojita kristalni globus. Na ženskem smuku pa je presenetljivo zmagala Španka Carolina Ruiz Castillo, ki je tako dosegla prvo špansko smukaško zmago. Ko je star-tala, so bile v cilju že vse najboljše: vodila je Maria Hofl Riescheva, ki je za stotinko prehitela Francozinjo Marie Marchand Arvier, tretja pa je bila Slovenka Tina Maze. Španka pa je bila najhitrejša na vseh merjenjih časa in je tudi v zadnjih zelo zahtevnih zavojih zmogla opraviti z vsemi pastmi za svoje prvo slavje v svetovnem pokalu. Po 13 letih je tudi šele drugič prišla med prvo trojico v pokalu; leta 2000 je bila v Sestrieru druga v veleslalomu. Španiji je tako prvo smukaško slavje zagotovila 1,65 metra visoka tekmovalka, ki je bila rojena v Čilu in trenira s francosko reprezentanco. Slovenska šampionka Tina Maze pa je imela tokrat predvsem nekaj težav s prepočasnimi smučmi. Kljub temu je Črnjanka na tem, da Meribel zapusti kot dokončna skupna zmagovalka pokala. To se bo zgodilo, če bo njena prednost pred tekmicami narasla nad 900 točk. Mazejeva ima sedaj v skupnem seštevku pokala pred drugouvrščeno Hofl-Rieschevo 858 točk prednosti, do konca pa je vključno z današanjo superkombina-cijo še deset tekem. DANES: superkombicija ženske ob 11.00 in 14.00 (Rai sport 2); moški veleslalom ob 9.35 in 12.45 (Rai sport 2) ROKOMET Bocen nadigral Tržačane BOCEN - Rokometaši Loackerja iz Bocna, vodilni v italijanski A1-ligi, so tudi proti tretje uvrščenemu tržaškemu moštvu Pallamano Trieste dokazali, da so razred zase. Tržačane so premagali kar z 41:29 (24:14). Pallamano Trieste: Zaro, Radoj-kovič 2, Oveglia, Dapiran 4, Anici 11, Pernic 2, Carpanese 2, Sirotich, Posto-gna, Nadoh 4, Leone 1, Visintin 3. Ostali izidi: Estense - Forst Brixen 30:32, Rovereto - Emmeti Group 18:22, Mezzocorna - Meran 27:22, Cassano Magnago - Pressano n.p. Vrstni red: Bozen 41, Pressano 37, Pallamano Trieste 27, Estense 25, Forst Brixen 22, Mez-zocorona 17, Cassano Magnago 15, Me-ran 10, Rovereto 7, Emmeti Group 6. Poljaki premočni za Velenjčane VELENJE - Rokometaši velenjskega Gorenja so v zadnjem krogu evropske lige prvakov na domačem igrišču izgubili s poljsko ekipo Vive Targi Kielce s 25:29 (14:13). Velenjska ekipa si je že pred gostovanjem poljskega prvaka zagotovila nastop v izločilnih bojih, po prvem domačem porazu na mednarodnem prizorišču v tej sezoni pa je osvojila končno tretje mesto v skupini C. To pomeni, da se bo v osmini finala pomerila z eno od drugouvrščenih ekip iz treh skupin, po nepolnem zadnjem krogu pa je znana le ena njena tekmica. To je nemški Füchse Berlin iz skupine D, možna tekmeca iz skupine A sta nemška HSV Hamburg ali FlensburgHandewitt, iz skupine C pa madžarski Veszprem ali nemški Kiel. Žreb osmine finala bo v v torek, 26. februarja. POKAL EHF - Cimos Koper -Göppingen 36:39 (14:22). VATERPOLO - Moška A2-liga: Im-peria - Pallanuto TS 5:9 NOGOMET - A-liga Palermo tone Zaradi snega danes brez tekme Bologna-Fiorentina - Udinese šele jutri Josip Iličic ansa V vnaprej igrani tekmi nogometna A-lige sta se Palemnro in Genoa razšla pri neodločenem izidu 0:0, ki mnogo bolj ustreza gostom kot pa domačemu moštvu slovenskega reprezentanta Jospia Iličica. Palermo je zadnji del tekme igral v desetih zaradi dvojnega opomina za Aronico. Moštvo iz Sicilje je vse bližje izpadu. Današnji derbi med Bologno in Fiorentino je bil preložen na torek zaradi obilnega sneženja. Vrstni red: Juventus 55, Napoli 51, Milan in Lazio 44, Inter 43, Fiorentina 42, Catania 39, Roma 37, Udinese 36, Parma 32, Torino 31, Sampdoria in Chievo 29, Cagliari 28, Atalanta 27, Bologna 26, Genoa 26, Siena in Pescara 21, Palermo 20. Danes, ob 15.00 Sampdoria-Chievo, Atalanta-Roma, Cagliari-Torino, Juventus-Siena, Parma-Catania, ob 20.45 Inter-Milna, jutri ob 20.45 Udinese-Napoli in Lazio-Pescara NOGOMET - Južnoamerike Sao Paulo zdaj tudi uradno prvak SAO PAULO - Brazilski Sao Paulo je tudi uradno postal zmagovalec južnoameriškega nogometnega prvenstva, čeprav je povratna tekma 12. decembra lani proti argentinski ekipi Tigre trajala le en polčas; Sao Paulo je vodil z 2:0. Nogometaši Tigre niso več prišli na igrišče, ker naj bi jih ob polčasu fizično napadli in jim grozili.Južnoameriška nogometna konfederacija (Con-mebol) je po preiskavi naslov dokončno dodelila Sao Paulu, ki bo moral eno tekmo igrati pred praznimi tribunami, obe ekipi pa sta dobili še po 100.000 dolarjev kazni. Sodnik povratne tekme Enrique Osses iz Čila je po odmoru v prvem polčasu na igrišču čakal več kot pol ure, ker Argen-tincev ni bilo na igrišče, je nato naslov v tekmovanju Copa Sudamericana dodelil Sao Paulu, ki je ob polčasu po golih Lucasa in Osvalda vodil z 2:0. Prva tekma finala v Buenos Airesu se je končala z 0:0. Igralci in vodstvo Tigreja so izjavili, da je bila varnost preslaba in da so jim ob polčasu tekme decembra lani v Sao Paulu v slačilnicah napadli s palicami in celo s puško. Derbi odnesel sneg LJUBLJANA - Nogometaši ljubljanske Olimpije in Maribora bi morali včeraj v Ljubljani odigrati prvo četrtfinalno tekmo pokala Slovenije. Čeprav so tekmo začeli, jo je glavni sodnik Matej Jug po 25 minutah zaradi premočnega sneženja in neustrezne igralne površine prekinil. V pokalnem tekmovanju so si polfinale sicer že jeseni priigrali Triglav, Aluminij in Celje. (STA) KOŠARKA - Ženska A2-liga: Alghero - Interclub Milje 70:46 / ŠPORT Nedelja, 24. februarja 2013 21 košarka - Na Opčinah derbi kroga v državni diviziji C Podaljšek in velika zmaga Jadrana Franco Jadran Franco - GSA Udine 97:92 po podaljšku (24:23, 45:41, 63:66) Jadran: D. Batich 24 (9:12, 6:15, 1:2), Ban 30 (6:7, 9:16, 2:7), Franco 5 (2:2, 0:1, 1:7), Spigaglia 10 (-, 5:6, 0:1), Malalan 4 (-, 2:6, -), M. Batich 2 (-, 1:2, 0:1), Slavec 11 (3:4, 1:1, 2:4), Marusič 2 (-, 1:1, 0:1), De Petris 9 (1:2, 4:7, -), Bernetič n.v. Trener: Mura. Skoki 42 (29 v obrambi in 13 v napadu. Jadran Franco je s srčno in borbeno igro ugnal prvou-vrščni Videm, ki je tako doživel drugi zaporedni poraz. »Res lepa tekma«, kot so jo opisali bivši stebri Jadrana, je pokazala, da je slovenska ekipa upravičeno pri vrhu. Jadran je nastop začel obetavno predvsem v napadu, kjer je v prvem delu povedel z 8 točkami prednosti (17:9) pod suverenim vodstvom Bana, ki je dosegel v šestih minutah 13 točk (skupno 30). Da ne bo šlo tako zlahka, so nasprotniki pokazali nadaljevanju, ko so z Metzem v nekaj minutah spet izenačili razmerje sil. Srečen konec prvega dela je podpisal Slavec, ki je s polovice igrišča zadel trojko (24:23). Rahlo vodstvo so nato jadranovci obdržali do konca druge četrtine, v kateri so se garaško borili za vsako žogo pod obema košema. V igri 1 proti 1 so enostavno prevladali, v obrambi pa nasprotnike omejili tam, kjer so najbolj nevarni: pri metu iz razdalje. Podatek, da je Munini, eden najboljših igralcev lige, dosegel na koncu le 2 točki, je jasen dokaz, kje je bil tudi ključ zmage. Če je Jadran v prvih dveh četrtinah diktiral ritem, so v zadnjih dveh rahlo vodstvo ohranjali nasprotniki, ki so predvsem z agresivnejšo obrambo omejili napad jadra-novcev. Vajeti igre v svoje roke prevzel Colfente (na koncu 30 točk) in popeljal ekipo na plus 9 (50:59). Reakcijo Jadrana je sicer še pred zaključkom tretjega dela vodil naj- Borut Ban je zadel trojko za podaljšek, skupno pa dosegel 30 točk kroma prej Daniel Batich (57:59), odločilen naskok pa so Ban, De Petris in Slavec dosegli v začetku zadnje četrtine, ko je Jadran spet povedel 72:70. To pa še ni bilo vse: Videmčani so z Gattom na čelu spet prevzeli vodstvo 74:78, nato pa jim je od 37. minute dalje popolnoma zastal napad iz razdalje. Nasprotno pa se je jadranovcem po več poskusih iz- šlo čisto na koncu: Ban je 44 sekund pred koncem izenačil 78:78 in tako izsilil podaljšek. Vloženi trud se je v končnici povsem izplačal, saj so jadranovci dobili krila. Tudi večminutna prekinitev (zmanjkala je luč) ni zaustavila Jadrana, ki je zbrano in srcem vknjižil pomembno zmago. Domači šport Danes Nedelja, 24. februarja 2013 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Vicenzi: Real Vicenza - Kras PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna - Terzo; 15.00 v Buttriu: Buttrio - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 18.00 v Domju: Primorec -Costalunga; 15.00 v Gradežu: Gradese - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja -Mossa; 15.00 v Dolini: Breg - Torre; 15.00 v Podgori: Piedimonte - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja -Sagrado; NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Standrežu: Juventina -Pro Cervignano; 10.30 pri Domju: Domio - Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Červinjanu: Pro Cervignano - Juventina; 10.30 na Rouni na Proseku: Kras -Montebello Don Bosco ZAČETNIKI - 12.00 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi B - Kras A KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 18.00 v Romjanu: Ronchi -Breg ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Repnu: Zalet Dvigala Barich - CGS; 19.00 v Trstu, 1. maj: Zalet ZKB - Zalet oranžne UNDER 17 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Morpurgo: Coselli - Sloga Tabor UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Nabrežini: Zalet plave - Olympia TS; 11.00 v Ločniku: Minerva - Olympia GO UNDER 15 MOŠKI - 15.00 v Gorici, Spacapan: Olympia - Est Volley, sledi Olympia - Coselli UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Sloga Dvigala Barich; 11.00 v Standrežu: Val Arcobaleno - Villesse Jutri Ponedeljek, 25. februarja 2013 KOŠARKA DRŽAVNI UNDER 19 - 18.30 v Spilimbergu: Spilimbergo - Jadran ZKB DEŽELNI UNDER 19 - 19.10 v Krminu: Alba - Dom; 19.30 v Tržiču: Ronchi - Bor NLB košarka - Deželna C-liga Bor zdaj res melje Bor Radenska - Venezia Giulia 84:77 (22:22, 43:33, 56:53) Bor Radenska: Bole 13 (-, 5:10, 1:2), Madonia 8 (3:4, 1:1, 1:3), Creva-tin 9 (4:4, 1:2, 1:3), Meden 15 (10:12, 1:5, 1:2), Babich 5 (-, 1:1, 1:2), Zivic 19 (7:8, 3:11, 2:8), Fumarola 15 (-, 6:6, 1:1), Favretto, Contento, Ghersevich nv, Devcich nv. Trener: Boban Popo-vic. SON: 23; PON: Bole (37'); Skoki: 27 (18 v obrambi, 9 v napadu). Bor Radenska je na domačem parketu športne dvorane Bojana Pav-letiča dosegel izredno pomembno zmago proti direktenmu tekmecu, ki je na lestvici imel le dve točki manj in je v zadnjem mesecu, po prihodu izkušenega Pozzecca, pridobil na samozavesti (premagali so v gosteh Romans). Srečanje za plave vsekakor se ni pričelo na najboljši način, saj so gostje predvsem po zaslugi prav Pozzecca in Carlina (na koncu je dosegel 24 točk) takoj visoko povedli (6:0 in 7:2). Odločilnega pomena je bila zamenjava v obrambi Radenske, in sicer po time outu je Popovic poslal nad razigranega Pozzecca Ma-donio (prej je nad njim branil Zivic). Bor je tako strnil vrste v obrambi, v napadu je popravil met in ob koncu četrtine je uspel izenačiti. Še najlepšo igro Radenske smo videli v drugi četrtini, saj so varovanci trenerja Popovica predvajali lepo skupinsko igro, predvsem pa so igrali zelo pozorno v obrambi. V tretji četrtini pa se je slika nekoliko spremenila. Mogoče so bili Crevatin in soigralci prepričani, da imajo zmago v rokah, dejstvo je, da v napadu niso igrali več tako zbrano in v obrambi so prevečkrat pustili prosto pot predvsem Carlinu. Na srečo, so se v zadnji četrtini ponvno zbrali in s koši Boleja znova povečali prednost in dejansko zapečatili zmago. Pohvalo za zlata vredno točki, zaslužijo prav vsi igralci, med posamezniki pa bi tokrat omenili poleg običajnega Zivica predvsem Boleja, ki je svojo nalogo opravil zelo dobro in Madonio, ki je tokrat igral res dobro v obrambi. (RAS) PROMOCIJSKA LIGA Sokol - 69 ers 79:50 (20:17, 40:27, 59:29) Sokol: Guštin 2, N. Sossi 9, Što-kelj 9, Peric 2, Budin 3, Ušaj 2, Umek 3, Vitez 10, Doljak 14, Semolič 7, Pic-cini 4, Hrovatin 13, trener Lazarevski. Tri točke: Doljak 2, Štokelj 2, Budin 1; SON: 15. Kot je bilo pričakovati, je Sokol doma visoko odpravil predzadnje uvrščeno tržaško ekipo 69ers in ohranil prvo mesto na lestvici. Gostitelji so imeli nekaj težav z nasprotniki le v prvi četrtini, saj so sklenili ta del le s tremi točkami prednosti. Nato so z agresivno obrambo prestregli nasprt-nikom nekaj žog in si s protinapadi priigrali zanesljivo vodstvo, ki so jo v teku srečanja povečali na 30 točk. Trener Lazarevski je tako nudil priložnost večje "minutaže" tudi mlajšim igralcem Ivanu Semoliču (začel je celo v prvi peteki), Francescu Pericu in Ivu Ušaju, da igrajo in si nabirajo izkušnje tudi na članski ravni. Za visoko zmago in predvsem s pravim pristopom do tekme (brez podcenjevanja) si vsi igralci zaslužijo pohvalo, predvsem pa Denis Doljak, ki je bil s 14 točkami tudi najboljši strelec ekipe. (lako) Odličen nastop Mirana Boleta proti Miljčanom kroma Polisportiva Isontina - Dom Mark 900 64:69 (17:16, 33:36, 52:50) Dom: Voncina, Fabrissin 6, Ter-čič nv., Zavadlav M. 4, Ventin nv., Za-gorc 26, Abrami 12, Collenzini 3, Gra-ziani 3, Kos 8, Zavadlav G. 2, Sanzin nv. PON: Nihče. 3T: Zagorc 3 in Col-lenzini 1. Trenerja: Jan Zavrtanik in Eriberto Dellisanti. Domovci so v Pierisu dosegli novo zmago in predvsem novi dragoceni točki. V najbolj razburljivem srečanju sezone so varovanci trenerske dvojice Zavranik-Dellisanti dosegli zmago šele v zadnjih minutah srečanja. Po treh izenačenih četrtinah je Polisportiva Isontina pet minut pred koncem srečanja vodila s kar devetimi točkami prednosti. Nato sta sodnika dosodila osebno napako, ki je domače precej razburila in za katere so si zaslužili dve zaporedni osebni napaki. Domovci so tako odlično izkoristili šest zaporednih prostih metov in v nadaljevanju so bili bolj sbrani od nasprotnikov, tako da so na koncu osvojili srečanje. Med posamezniki si nedvomno zaslužijo pohvalo Abrami in Zagorc, ki sta prispevala levji delež k preobratu domovcev. (av) BALINANJE - B- liga: Mugnai -Gaja 18:2 košarka - Moška D-liga Kontovel prekinil serijo porazov Don Bosco - Kontovel 57:74 (20:15, 33:29, 46:48) Kontovel: Škerl, Paoletič (-, 0:5, 0:2), Majovski n.v., Daneu 6 (-, 3:4, -), Bufon (-, 0-1, -), Starc 3 (3:6, 0:2, 0:1), Lisjak (-, 0:3, -), Šušteršič 14 (5:6, 3:8, 1:3), D. Zaccaria 23 (5:11, 9:13, -), Regent n.v., Hrovatin 27 (1:2, 12:14, 1:2), Gregori n.v., trener Gerjevič. Po štirih zaporednih porazih je Kontovel končno osvojil novi točki in to na račun zadnje uvrščenega Don Bosca. Zmaga Gerjevičevih varovancev pa nikakor ni bila lahka, kot kaže končni izid. Gostitelji so namreč silovito začeli, povedli z 12:2 in tudi ves prvi polčas igrali učinkovito ter zasluženo vodili. V drugem polčasu so se Kontovelci le zbrali, izboljšali so obrambo in v 25. minuti dohiteli nasprotnika. Odtlej so igrali dobro tudi v napadu in si z razigranima Danijelom Zaccario (poleg 23 točk tudi 10 skokov) in Hrovatinom, ki je bil s 27 najboljši strelec ekipe, priigrali zanesljivo prednost in zasluženo zmagali. Naj omenimo po dolgi odsotnosti povratek Petra Lisjaka, ki bo v nadaljevanju prvenstva gotovo zelo koristen za ekipo. V prihodnjem krogu bodo Kontovelci prosti, nakar jih čakajo tri težke tekme proti Perteoleju, Basketu Ts in doma proti Monfalconeju, ki bo verjetno odločilna za uvrstiev v končnico. (lako) nogomet - 3. amaterska liga Mladosti tokrat samo točka Poggio - Mladost 2:2 (0:1) Strelec: Bertoli v 25. in 35. minuti drugega polčasa Mladost: Seffin, Kobal, Margoni (Pahor), Pecorari, De Luisa, Mocchiut (Cucit), Bressan, Bertoli, Cristofori (D. Peric), Gonni (Visintin), Bagon (Cadez). Trener: Soranzo. Mladost se je proti ekipi, ki jo je v prvem delu premagala z 2:1, tokrat morala zadovoljiti le s točko. V prvem delu je bila igra enakovredna, s tem da so bili nasprotniki na boljšem, v drugem delu pa so si Doberdobci priigrali več priložnosti in bili tudi boj učinkoviti. Tako razmerje sil opisuje tudi vrstni red zadetkov. Nasprotniki so povedli že v 5. minuti, nato pa drugi gol dosegli v začetku drugega dela z diagonalnim strelom. Takrat je Mladost povečala učinkovitost v napadu. Prvi gol je Bertoli dosegel po podaji Margonija, deset miut kasneje pa je bil uspešen s prostega strela z roba kazenskega prostora. DEŽELNI MLADINCI San Luigi - Vesna 0:5 (0:3) Vesna: Ghira, Butti, Renar, A. Vi-doni (M. Vidoni), Ramondo, De Torre, Drioli, Patriarchi, Furlan, Bubnič, Pao-lucci. Trener: Bertocchi. Nogometaši Vesne so proti dru-gouvrščenemu Sal Luigiju visoko izgubili. Trener Bertocchi je razpolagal samo z 12 igralci- Zaradi oknjene postave - nekateri so poškodovani, drugi odsotni zaradi gripe - se je moral celo vratar Matija Vidoni tokrat preleviti v obrambnega igralca. Igra je stekla večinoma pred golom Vesne, saj je bil San Luigi razpoložen v napadu, medtem ko si kriški nogometaši niso priigrali niti ene prave priložnosti. Kako bo danes? Kaže, da bodo današnje tekme Vesne, Zarje in Gaje odpovedane zaradi zasneženih igrišč. Dokončna odločitev pa bo padla šele danes ob 14.00, ko bo o tem podali mnenje sodniki. Vse tri ekipe se bodo morale torej zbrati na igriščih, šele nato pa bo jasno, ali bodo tekme odpovedane. Če srečanj ne bo, bodo tekme igrali v sredo, 6. marca. 22 Nedelja, 24. februarja 2013 ŠPORT ODBOJKA - Sloga Tabor Televita uspešna v moški B2-ligi V Padovi eden AMERICA'S CUP Začetek ni bil boljših nastopov najboljši Valsugana - Sloga Tabor Televita 0:3 (22:25, 16:25, 23:25) Sloga Tabor Televita: Cettolo 12, Hlede 6, Jerončič 5, Ambrož Pe-terlin 8, Sirch 6, Stopar 20, Privileg-gi (libero), Matevž Peterlin 0. Trener Lucio Battisti Slogaši so sinoči potrdili, da jim gre letos na gostovanjih bolje od rok kot na domačih tleh, saj se s težkega gostovanja v Padovi vračajo z vsemi tremi točkami in brez izgubljenega seta. Slogaši si za nastop zaslužijo same pohvalne besede. Trener je imel na razpolago res štete igralce, saj je Vasilij Kante še poškodovan in seveda ni mogel na gostovanje, vendar so vsi ostali strnili svoje vrste in odigrali eno svojih letošnjih boljših tekem. Odlikovali so se zlasti v taktični zrelosti, saj so se držali vseh navodil in uspešno zaustavljali najboljše nasprotnikove igralce. Tudi če je športna palača v Padovi res zelo velika, so se na neobičajne dimenzi- Kristjan Stopar kroma je takoj privadili, prav tako so uspešno »premostili« tudi res slabo sodniško dvojico, ki ni bila dorasla svoji nalogi in je s svojim sojenjem v enaki meri oškodovala obe ekipi. Prvi set je bil precej izenačen, po začetnem vodstvu Slogašev (8:4) so se domačini zbrali in bili dalj časa tudi v rahli prednosti vse do izida 20:18, ko so Slogaši s preudarno igro nadoknadili zaostanek in zasluženo prišli do petindvajsete točke. V drugem je Valsugana povedla z 8:6, ko je Kristjan Stopar s serijo izrednih servisov spravil na kolena domači sprejem, Sloga Tabor Televita je dosegla sedem zaporedni točk in nato do konca svojo prednost samo povečevala. Tretji set je bil tudi stalno izenačen, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, v končnici pa se je med akcijo poškodoval libero Privileggi (ki je dotlej igral zelo dobro), nato pa je njegovo vlogo prevzel Matevž Peterlin. Kljub nekaj minutni prekinitvi so Slogaši zaigrali enako zbrano in odločno kot prej in so se po borbenem in izenačenem finišu povsem zasluženo lahko veselili gladke zmage, s katero so se sami ustalili na petem mestu na lestvici. (INKA) Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta v San Franciscu začela svoje nastope na mladinskem Pokalu Amerike. Italijanska ekipa Team Italy powered by Stig je zaključila prva dva troboja od predvidenih treh. V obeh so najboljši mladi italijanski jadralci pod 25. letom osvojili dve tretji mesti. V prvi regati je bil start slabši, tako da so Britanci in Ar-gentinci prevladali, v drugi pa so zaradi tehničnih težav ponovno osvojili tretje mesto, prvi so bili Švicarji (osvojili so dve prvi mesti), drugi pa Novozelandci. Italijanska reprezentanca je zdaj s šestimi točki četrta (po dveh plovih), vodijo Švicarji, drugo mesto pa si delita britanska (po treh plovih) in portugalska ekipa (po dveh plovih). V noči na nedeljo se bodo italijanski jadralci pomerili še v štirih plovih. ODBOJKA - Moška deželna C-liga Izkušnje vendarle štejejo Olympa namučila vodilni Fincantieri, ki pa je v Gorici le prevladal - Veselijo se tudi pri Valu Soči, Slogi Tabor in Govolleyju Olympia - Fincantieri 1:3 (20:25; 25:21; 23:25; 22:25) Olympia: Komjanc 20, Vogrič 4, Terpin 20, Pavlovič 7 1, Vizin 7, Princi 5, Corsi, Peršolja 0, Cobello , Š. Čavdek (L1), , Hlede, A. Čavdek (L2). Trener: Markič. Mladi odbojkarji Olympie so pošteno namučili vodilni in še neprema-gani Fincantieri, skozi celotno srečanje so mu bili za petami, vendar so morali le priznati premoč izkušenih gostov. Tržičani so tako potrdili, da obstajajo glavni favorit za prestop v višjo ligo, četudi njihov nastop ni bil brezhiben. Ekipa razpolaga z igralci, ki so sposobni odigrati tudi različne vloge, kar je bilo tudi tokrat odločujoče. Domači igralci so igrali na običajni ravni, četudi so se nekajkrat pustili presentiti od plasira-nih žog nasprotnika. Prvi niz se je odvijal v absolutni premoči gostov, ki so si takoj v začetku priigrali znatno razliko v točkah. Varovanci trenerja Markiča so šepali v sprejemu uvodnega udarca tako, da so gostje lahko pravočasno postavljali svoj blok. V drugem nizu so gostitelji reagirali in si že pri 11. točki nabrali štiri točke razlike, ki so Igralci Olympie (v bloku) namučili tudi vodilni Fincantieri bumbaca jih z zrelo in borbeno igro obdržali do konca niza. V tretjem setu, ki se je končal na minimalno razliko, so Komjanc in soigralci zagrešili 10 napak od katerih 3 v sami končnici in dobesdno podarili gostom pomembno točko. V četrtem in zadnjem nizu je napadalno igro goriških odboj-karjev ponovno pogojeval netočen sprejem, kar so gostje ob mreži odlično izkoristili. Vsekakor pa so fantje v belo-modri dresih dokazali, da so na ravni najboljših ekip, četudi še brez povsem opravičljivih izkušenj. (Pr) Val Soča Imsa - Buia 3:1 (21:25, 25:21, 25:10, 25:15) Val Soča Imsa: Magajne 14, M. Juren 8, Lavrenčič 17, Masi 8, Vidotto 9, Černic 1, Plesničar (libero), E. Juren, Devetak, Nanut. Trener Makuc. Skupna ekipa Vala in Soče si je brž opomogla od poraza v derbiju proti Olympii, do zmage pa so fantom pomagali tudi šibki nasprotniki, ki se v Štandrežu niso izkazali, kot tudi sodnika, ki sta parale živce vse igralcev s svojimi napakami. V prvem setu se gostitelji niso znašli, preveč so grešili in set tudi prepustili nasprotnikom. Od drugega seta dalje so se zbrali, precej boljše je de- loval sprejem servisa, vsi trije tolkači pa so bili dokaj razpoloženi (Lavrenčič je postregel z nekaj silovitimi udarci znotraj trimetrske črte), tako da je bila premoč domače ekipe vse bolj očitna, zmaga pa ni bila več pod vprašajem. Manjkala sat Faganel in Stera, slednji je obtičal v snežnem metežu na avtocesti iz Trsta. Za obstanek VBU Videm - Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:1 (2518, 25:22, 15:25, 25:22) Soča Val ZBDS: Boschini 3, Brai-ni 2, Brandolin 6, I. Černic 7, M. Čer-nic 13, R. Devetak 1, Sfiligoi 7, Škerk (libero), Zoff 11. Trener Kuštrin. Soča Val se vrača iz Vidma brez osvojene točke in tudi z grenkim priokusom, da mu je štrene precej zamešal sodniški par. Kljub napredku v igri in zlasti sprejemu servisa, sta prva dva seta pripadla Videmčanom. Prvi je bil sicer izenačen do 17. točke, ko je goste iztirila sodniška napaka. V drugem se-tu je Soča Val igrala preveč nestanovitno, da bi lahko iztržila zmago, čeprav je v končnici skoraj nadoknadila zaostanek. Vse drugače je bilo v tretjem se-tu, daleč najboljšem v letošnji sezoni. Četrti set je še obetal preobrat, a se je pri izidu 22:21 za VBU vse zarotilo. Sodnik je spregledal, da je igralec Vidma poslal žogo v out, kar je zelo razje- zilo goste, da si je Sfiligoi prislužil rumeni karton. Namesto 22:22 je bil tako izid v hipu 24:21 in set je bila tako izgubljen. / Club Regione - Sloga Tabor 1:3 (24:26, 25:;23, 26:28, 21:25) Sloga Tabor: Antoni 5, Cettolo 2, Žerjal 7, Taučer 11, Sosič 10, Kante 14, Rauber (libero), Fiorelli 1, Milič 5, Trento 7. Trener Peterlin. Sloga Tabor je v Guminu dosegla svojo prvo zmago v skupini za obstanek in prvo v gosteh v letošnji sezoni. Proti selekciji najboljših mladincev iz naše dežele, ki veliko trenirajo in jih krasi telesna višina, so igrali zbrano od prve do zadnje točke in brez običajnih nihanj. Posebno učinkoviti so bili v bloku. S tem elementom igre so dosegli sinoči kar 22 točk, levji dežel teh je prispeval zelo razpoloženi Mirko Kante. Zmage so se seveda zelo veselili, posvečajo pa jo svojemu »bodočemu soigralcu« Urošu. ŽENSKA D-LIGA Za obstanek Govolley - Rigutti 3:1 (21:25, 25:19, 25:17, 25:18) Govolley: Vressan 18, Mania 12, Princi 11, Povsic 1, Valentinsig 5, Za-vadlal 9, Panozzo 2, Humar (libero), Mosetti Ulibero 2), Paulin. Černic. Trener Vogrič. Odbojkarice Govolleyja so z zmago proti Riguttiju razpršile črne oblake in spet usmerile svojo barko na pravo pot do obstanka. V prvem setu so se sicer po vodstvo z 16:11 zmedle in v končnici tudi podarile set nasprotnicam, toda odtlej so zagospodarile na igrišču. Že od vsega začetka drugega seta je bilo jasno, da si zmago zelo želijo, iz točke v točke so izboljšale svojo igro, v tretjem setu pa je v ospredje stopila zlasti tokrat izjemno razpoložena Giu-lia Bressan. Zalet D - Mossa 1:3 (24:26, 25:23, 18:25, 15:25) Zalet D: Rudes 25, Zavadlal 11, Cassanelli 10, Klobas 1, Škerl 3, Cabrelli 2, Bembi (libero 1), De Walderstein (libero 2), Kneipp 6, Ghezzo 7, Kralj, Va-lič 0. Trener Maver. Združena ekipa je v prvih dveh se-tih igrala zelo dobro, žal pa osvojila le enega. Žal je dekletom lahko za poraz v prvem setu, v katerem so imele tudi zaključno žogo, so se pa zato nasprotnicam oddolžile v drugem setu, ko je bila uspešna tudi zamenjava obeh kril Una igrišče sta stopili Kneippova in Ghezzova). Toda odslej je šlo žal le še navzdol, posebno v zadnjem setu in v sprejemu servisa. Zelo dobro je v prvih dveh setih na mreži igrala Rudesova, soliden je bil tokrat tudi servis, s katerim je Zalet D dosegel tudi sedem direktnim točk. ODBOJKA Zalet C: zmaga in dobra igra Zalet C - Royal Kennedy 3:0 (25:19, 25:21, 25:15) Zalet C: Babudri 15, Balza-no 7, Crissani 3, Anja Grgič 1, Gridelli 9, Štoka 10, Cvelbar (libero), Bukavec, Petra Grgič, Starec. Trener Edi Božič Zaletovke so včeraj na domačih tleh dosegle gladko zmago, še bolj kot sama zmaga pa smo zelo zadovoljni tudi z igro, ki so jo naše odbojkarice predvajale. Nasprotnice so dobra ekipa, ki je doslej v tej skupini zmagala vse tekme, Zaletovke pa so se jim zo-perstavile z dobro in zelo učinkovito igro tako na mreži kot v polju. Tekmo so v Zaletovem taboru pripravljali ves teden, igralke pa so se tokrat povsem držale vseh trenerjevih napotkov. Jessica Štoka kroma Tekma je bila v prvih dveh setih dokaj izenačena, še zlasti v drugem, v katerem so gostje grenile pot do zmage našim igralkam vse do konca, vendar so bile ob pravem času Zaletovke vedno na mestu in se niso pustile presenetiti. Tretji niz je tako predstavljal skoraj formalnost, saj je Zalet C nadigral svoje nasprotnice prav v vseh elementih. Začetna šesterka je bila nekoliko drugačna, saj je odsotno (službene obveznosti) Giulio Spa-nio dobro nadomestila Anja Grgič. Dobro so vsekakor zaigrale prav vse Zaletovke, še posebno pohvalo pa si zasluži Jessica Što-ka, ki je bila zelo učinkovita na mreži in v polju, predvsem pa izredno borbena in prava gonilna sila celotne ekipe. (INKA) primorski_sport face book 4 SPORTEL Odv. Terpin o Massiju in ekipi Tine Maze Gost jutrišnje oddaje Špor-tel bo odvetnik Damjan Terpin, ki pravno zastopa ekipo slovenske smučarke Tine Maze in je tudi njen navijač. Bi Tina bila tako uspešna, če ne bi na njeni poti srečala Andrea Massija? To bo le eno od vprašanj, ki jih bo voditelj Igor Malalan postavil gostu v studiu. Pred kamero je na terenu povabil tudi odbojkarskega trenerja ko-perske ženske ekipe Marka Kalca, ki je z Massijem študiral na fakulteti v Rimu in sta še vedno velika prijatelja. Med prispevki bodo največ pozornosti namenili košarkarska tekmi Jadrana proti videmskemu APU za vrh državne divizije C in odbojkaricam Zaleta C. Sodelavka Nikol Križmančič je obiskala AŠD Cheerdance Millenium, ki gosti delavnico priznanega čilskega strokovnjaka Ivana Rolan-da Leyva. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 24. februarja 2013 2 3 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST V petek, 15. marca, ob 20.30 v Mali dvorani / režija Nenni Delmestre, avtor Jordi Galceran V ponedeljek, 18. marca, ob 20.30 v Mali dvorani / MandicStroj, režija Bojan Jablanovec Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Še danes 24. februarja, Il tormento e l'estasi di Steve Jobs, igra Fulvio Falza-rano, režija Giampiero Solari Dvorana Generali V ponedeljek, 4. marca, ob 20.30 / Pep-pino De Filippo / Non e vero ma ci čredo. Režija Michele Mirabella,scena in kostumi Alida Cappellini, igra Sebastiano Lo Monaco. Ponovitve: v torek, 5. marca, ob 20.30 in v sredo, 6. marca, ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio-La Contrada Danes, 24. februarja, ob 16.30 / Michael Frayan / Due di noi. Režija Leo Muscato, nastopata Lunetta Savino in Emilio Solfrizzi. Ponovitev: v ponedeljek, 25. februarja ob 20.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh« v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž nastop dramske družine SKPD F.B. Sedej iz Števerjana z de-tektivko Achilleja Campanileja »Umor v vili Roung«, režija Franko Žerjal. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 1. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani / Hommage à Stravinsky / režija Edward Clug, nastopa Balet SNG Maribor Gledališče Rossetti Dvorana Generali V torek, 26. februarja, ob 20.30 / Swan Lake on Ice / režija: Tony Mercer. Oder gledališča se bo spremenil v veliko drsališče, kjer bodo mednarodno priznani plesalci na drsalkah pričarali mojstrovino P. I. Tchaikovskega. Ponovitve: 27. in 28. februarja ob 20.30; 1. marca ob 17.00 in 21.00; 2. marca ob 16.00 in 20.30 ter 3. marca ob 11.00. Veliki trg V soboto, 25. maja, ob 21.00 bo koncert pop punk skupine Geen Day TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 28. februarja, ob 20.45 / koncert pianista Alexandra Gadjieve-ga; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664) RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava »Proces o Rižarni«, posvečena dogodkom iz leta 1976, ko se je proces odvijal, na velikih razstavnih panojih se vrstijo glavni akterji procesa, velik je poudarek na delu Albina Bubniča in Maria Magajne, katerega so skoraj vse fotografije. Razstava bo na ogled do 2. junija. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Galerija Tržaške knjigarne v Trstu: na ogled je razstava slik Med cvetjem umetnice Liliane Batagelj Kafol. Ra- stava je na ogled ob urniku knjigarne do 7. marca. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V galeriji Kulturnega doma (Ul. Brass 20 - Italija) je na ogled razstava stripov Remigia Gabellinija »Tolminski punt 1713« ob 300-letnici velikega tolminskega kmečkega upora. Razstava je odprta po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami do ponedeljka, 25. februarja 2013. V Galeriji Kosič (Raštel 5-7/Travnik 61) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2012«, ki je potekala v Sinjem Vrhu. Sodelovalo bo 25 umetnikov iz Italije, Avstrije, Slovenije, Poljske, Nemčije, Ukrajine, Hrvaškem, predstavila jih bo umetnostna zgodovinarka Cristina Feresin; na ogled bo do 28. februarja 9.00-12.30, 15.3019.00. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nede- ljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO ZNAČILNOST VINA ZARADI OKSIDACIJE VEDA O POJSKEM JEZIKU AMERIŠKI PEVEC (FRANKIE) REKA NA ČEŠKEM IN V NEMČIJI / PIJAČA IZ CITRONE PREDSEDNIK AŠDSOKOL (SAVO) NIKOLA TESLA NOGOMETNO DRUŠTVO IZ FERRARE EGIPČANSKI BOGSONCA SOV. VESOLJSKA SONDA DELOVNO PRIJATELJSTVO ZVEZNA DRŽAVA V ZDA GORSKE RESE-VALNE SANI STAR GERMAN ZVITEK, ZMOTEK, NAVITEK GLASEN POLJUB PRITOK JENISEJA KADMOSOVA HČI IN ATAMANTOVA ŽENA MESTO V NEMČIJI CENA BREZ VOKALOV ČRESLOVA KISLINA ZABAVNO ODRSKO DELO NAUK O ZAKONIH GIBANJA VISOKA IGRALNA KARTA IT. IGRALKA FERRARI NATRIJEV KARBONAT FRANC. IGRALEC GABIN ČUD, NARAVA DELO V GRAVIRNICI REKA V FRANCIJI, DESNI PRITOK SENE VRATA, VHOD (ZAST.) PREBIVALKA AZIJSKE DRŽAVE IVO ETEROVIČ POLOTOK NA SEVERU EVROPE TIPKA NA RAČUNALNIKU FR. DESNIČ. ORGANIZACIJA NEKDANJI ALBANSKI PREMIER VASCO ROSSI GRIČ V JERUZALEMU GRŠKA BOGINJA ZMAGE / PETER SUHADOLC TROJANSKI JUNAK DVOR NA VRHU SL. PUBLICIST (MIROSLAV) ITALIJANSKA PEVKA ZANICCHI MOZOLJAVICE VEČJI KOSI POHIŠTVA KRIČANJE, VPITJE MESTECE PRI KOPRU MNOŽICA Števil Z ALGEBRSKO STRUKTURO VRSTA KRAMPA ITAL. SLIKAR (GUIDO) PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK SLOVENSKA SKUPNOST SL. IGRALKA STARC SL. GLASBENIK SOSS PRIPADNIK INDOEVROP-SKE SKUPINE NARODOV ENOSTAVNA BAZIČNA BELJAKOVINA JAZ (LAT.) FILIPINSKI OTOK IN PRISTANIŠČE RELIGIJA; ZAUPANJE GOZDNA PTICA Sala NA POL FRED ASTAIRE VODJA DRUŽBENE SKUPNOSTI BASOVSKA PIŠČAL KANAL ZA INSTALACIJE NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK POZITIVNA ELEKTRODA SLOVARČEK - BIRETA = steklena merilna cevka • INO = Kadmosova hči • KOCJAN = slovenski novinar in publicist • NANO = albanski politik • OJA = pritok Jeniseja • SAL(J)NIKOV = sovjetski plavalec • SAMAR = filipinski otok GLASBA 24 Nedelja, 24. februarja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óvr nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona '^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1030 . ... * ^ „ V K0BENHAVN ■ v-2/-iS O - ■ > * AMSTERDAM ^¡r BERLIN ^^ONDO N O^ O-4/2 ^ -4/E2 o ■ o PARIZ MOSKVA -13/-5 0 O GRADEC -1/3 TRBIŽ O -5/0 bi&JÍ CELOVEC O -2/1 O -6/-1 KRANJSKA G. o-4/0 S. GRADEC O TRŽIČ -3/1 o ^ KRANJ o - -LJUBLJANA -2/1 POSTOJNA O -4/0 KOČEVJE " ^^ O REKA 0/5 CELJE -1/1 N. MESTO -4/0 O MARIBOR o-2/2 PTUJ O M. SOBOTA O-1/5 ZAGREB 0/4 O ^NAPOVED ZA DANES* LIZBONA O 9/15 Po večjem delu Evrope se bo v prihodnjih dneh še vedno zadrževalo območje nikega zračnega pritiska, ki bo povzročalo prihod južnih vlažnih in nestanovitnih tokov v visokih legah. V hribovitem svetu bo pretežno oblačno vreme. Dopoldne se bo še pojavljalo močno sneženje do dna dolin; čez dan pa verjetno le nad okoli 500m. Po nižinah in ob morju bo oblačno z občasnim dežjem. Ob morju bo dopoldne še pihala okrepljena burja, ki pa bo tekom dneva slabela. Oblačno bo z občasnimi padavinami, ki bodo pogostejše v zahodni in osrednji Sloveniji. Po nižinah Primorske bo deževalo, tudi v vzhodni Sloveniji bo sneg ponekod prehajal v dež. Burja bo ponehala. J DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 17.45 Dolžina dneva 10.53 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.38 in zatone ob 5.42 spodn Nad zahodnim in severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega tlaka. Od jugozahoda se našim krajem približuje nova vremenska fronta. Z vzhodnikom bo v odnjih zračnih plasteh k nam pritekal spet bolj vlažen in nekoliko toplejši zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo zmerno obremenilen, popoldne se bo obremenitev ponovno okrepila. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 8 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.40 najnižje -23 cm, ob 9.25 najvišje 46 cm, ob 15.52 najnižje -64 cm, ob 22.20 najvišje 45 cm. Jutri: ob 4.06 najnižje -26 cm, ob 9.50 najvišje 43 cm, ob 16.13 najnižje -62 cm, ob 22.42 najvišje 49 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh . . .310 Vogel.................240 Kranjska Gora........125 Krvavec .............. 180 Cerkno...............150 Rogla.................170 Mariborsko Pohorje . 120 Civetta ............... 210 Piancavallo..........200 Forni di Sopra........170 Zoncolan............150 Trbiž..................150 Osojščica.............130 Mokrine..............230 Podklošter...........130 Bad Kleinkirchheim . . 85 O GRADEC 1/5 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER IZOBRAŽEVANJE - Za dijake slovenskih višjih srednjih šol v Italiji Eno leto pouka v Sloveniji Posredovanje Slovika - Dijaki bodo obiskovali Gimnazijo Poljane v Ljubljani If Dijaki bodo lahko preživeli eno šolsko leto na Gimnaziji Poljane v Ljubljani GORICA - Vse bolj »moderno« postaja preživeti leto šolanja v tujini - to omogoča spoznavanje novih krajev in običajev, življenja in jezika. Tak sistem »popolne potopitve« v neko jezikovno in kulturno okolje je po mnenju mnogih strokovnjakov najboljša metoda učenja (tujega) jezika, saj ne predstavlja neke dodatne didaktične obremenitve: usvajanje jezika je popolnoma spontano, pogosto celo zabavno ... in posledično izjemno učinkovito. Za starše pa taka odločitev ni vedno finančno dosegljiva in celoletno bivanje daleč od doma je za marsikoga v najstniških letih prevelik korak. Na Sloviku so zato pomislili na vmesno varianto, ki je ne samo finančno manj obremenjujoča in vzgojno manj naporna, ampak predstavlja tudi enkratno priložnost za stik z živim slovenskim jezikom in načinom življenja v osrednji Sloveniji. Povezali so se z nekaterimi ravnatelji in profesorji višjih srednjih šol, s pedagoško svetovalko, Andrejo Duhovnik in z drugimi pedagoškimi delavci ter pripravili program enoletnega šolanja v Ljubljani v sode- lovanju z Gimnazijo Poljane in z Dijaškim domom Ivana Cankarja. Program omogoča zamejskim dijakom šolanje in bivanje v Sloveniji pod pogoji, ki veljajo za dijake s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji: to pomeni, da zanje ni predvideno plačevanje šolnine, bivanje v dijaškem domu, prehrana in prevozi pa so subvencionirani. Dijakom in staršem, ki se bodo za to odločili, bodo na Sloviku pred in med šolanjem v Ljubljani posredovali vse informacije, jim pomagali pri vpisnih postopkih, spremljali šolanje in bivanje v dijaškem domu, bili v stalnem stiku s profesorji in vzgojitelji, jim svetovali pri prošnjah za dodatne štipendije ter po potrebi organizirali in-štrukcije iz nekaterih predmetov (npr. grščine, italijanščine.). Prijave zbirajo do 15. marca na naslovu info@slo-vik.org. Dijakom, staršem in profesorjem so na razpolago dodatna pojasnila in informacije na omenjeni elektronski pošti, spletni strani www.slovik.org in po telefonu 0481-530412. FILM - Podelili »francoske oskarje« Največ cezarjev dobil Hanekejev film Ljubezen 85-letna Emmanuelle Riva je dobila cezarja za najboljšo žensko vlogo v filmu Ljubezen ansa PARIZ - Za oskarje nominirani film Michaela Hanekeja Ljubezen je na podelitvi nagrad Francoske filmske akademije - cezarjev, pobral najpomembnejše nagrade. Poleg cezarja za najboljši film je Haneke prejel še cezarja za režijo in scenarij. Nagrade so podelili v petek zvečer v pariškem gledališču Chatelet. Francoska igralca Jean-Louis Trintignant in 85-letna Emmanuelle Riva sta bila nagrajena za najboljšo moško in za najboljšo žensko vlogo. Film o priletnem moškem, ki skrbi za svojo umirajočo ženo, je lani v Cannesu prejel zlato palmo za najboljši film, januarja pa je bil na podelitvi zlatih globusov razglašen za najboljši tujejezični film. V tekmo za oskarje, ki jih bodo podelili v nedeljo, gre s petimi nominacijami, tudi z nominacijo za najboljši film. Cezarja za življenjsko delo je prejel hollywoodski igralec in režiser Kevin Costner. Dobitnik dveh oskarjev za film Pleše z volkovi je bil ob stoječih ovacijah ob prejemu nagrade vidno ganjen. Costner je med drugim zaigral tudi v Nedotakljivih in Telesnem stražarju z Whitney Houston. Cezarja za najboljši tuji film je prejel Misija Argo Bena Afflecka. Affleck, ki je film režiral in v njem prevzel tudi glavno vlogo, se podelitve nagrad ni udeležil. Henekejeva Ljubezen je v tekmi za »francoske oskarje«, ki so jih sicer podelili v 21 kategorijah, premagala film Noemie Lvovsky Še enkrat, Camille. Uspešnica iz lanskega leta je imela kar 13 nominacij, tudi za najboljši film, a je ostala brez nagrad. Film Amour pa je, kljub svoji ne tako lahkotni vsebini, poleg tega, da pobira nagrade na festivalih, tudi uspešnica, ki polni tudi blagajne kinematografov. V Franciji ga je videlo že več kot 680.000 gledalcev, preko luže pa kar 1,7 milijona gledalcev. Videli so ga že oziroma ga še bodo v kar 50 državah po vse svetu. Poleg filmov Še enkrat, Camille in Ljubezen so bili v igri za cezarja za najboljši film še Zbogom, kraljica, »Dans la maison« (V hiši), Rja in kost, »Holy Motors« (Sveti motorji) ter "Le Prenom" (Ime). Fiom-Cgil: Razširiti omizje o Štandreško krožišče po enem letu še vedno nedokončano in nevarno Goriški Expomego slovensko obarvan V ponedeljek od 15. ure dalje. ■ volitve 2013 ■ na naši spletni strani www.primorski.eu Primorski Glasujmo zase tn vtztfo prihodnosti Dušan Udovič Te dni kroži glas, da bo udeležba na današnjih in jutrišnjih parlamentarnih volitvah pičla, tako kot že dolgo ne. K temu naj bi svoje prispevale tudi neugodne vremenske napovedi, s katerimi strašijo vremenoslovci. A glavni razlog za pričakovano abstinenco naj bi bila med ljudmi široko razširjena skepsa do politike, z njo povezanih škandalov, njenih metod in klavrnih predstav, ki jih imamo malodane vsak dan pred očmi. Skepsa ljudi je upravičena in razumljiva. Izhoda iz krize ni videti na obzorju, čakajo nas težki meseci, morda leta. Marsikoga se loteva obup, posebej naraščajoče kategorije ljudi, ki izgubljajo delo kot osnovni vir preživetja in se vse teže prebijejo do konca meseca. V takem položaju bi morala ravno politika, še zlasti tista na oblasti, ponuditi ljudem primeren zgled in perspektivo za boljši jutrišnji dan. Brez demagogije, populizma in praznih obljub, ki smo jih te dni poslušali s prižnic dobro znanih, starih in novejših manipulatorjev javnega mnenja, ki so italijansko politiko spravili na raven zmerjanja, kravjih kupčij, prodajanja megle in komičnega teatra. Mislim, da se moramo, mimo vse te folklore, zavedati velikega pomena teh volitev. Obnavljamo parlament države, ki je bila še pred enim letom na robu grškega scenarija in to ne zaradi globalne krize, temveč zaradi neodgovornega obnašanja tedanje oblasti, katere čast je reševal le predsednik republike. Nekaj nam mora biti jasno: da se italijanska država in družba izkoplje-ta iz težav, potrebujeta temeljit preobrat v politiko, ki bo temeljila na verodostojni podlagi varčevanja in spoštovanja evropskih parametrov, a bo hkrati pozorna do tistih družbenih slojev, ki jih je kriza najbolj prizadela. Pogoji za takšen preobrat obstajajo, kajti politike in politikov nikakor ne gre vseh metati v isti koš, to je največja napaka, ki jo lahko naredimo. Nobena jeza nam ne bo pomagala, še manj glasovanje za tiste, ki takšno jezo še bolj razpihujejo, ne da bi pri tem znali dati primerne in verodostojne odgovore. Prav tako ni nobena rešitev volilna abstinenca, kajti jasno je, da bodo v takem primeru namesto nas odločali drugi. Kot italijanski državljani slovenske narodnosti imamo pri obnovi parlamenta in vladnih organov še dodaten interes, da bodo težki problemi, s katerimi se soočamo, upoštevani in se bo našla pot za njihovo reševanje. dnevnik NEDELJA, 24. FEBRUARJA 2013 Št. 46 (20.674) leto LXIX._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € italija - Volišča odprta danes in jutri Parlamentarne volitve za prenovo Italije? Več kot 50 milijonov volilnih upravičencev - Senat največja neznanka sp v skokih Peter Prevc presenetil ukve - Srečanja in Prešernova proslava Ministrica Novakova s 3. mestom z rojaki v Kanalski dolini PREDAZZO - Na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih v Predazzu na srednji skakalnici je še ne 21-letni Slovenec Peter Prevc iz Dolenje vasi nepričakovano osvojil bronasto odličje, kar je njegova prva uvrstitev med prve tri na najvišji mednarodni ravni sploh. Po prvi seriji je bil na 5. mestu. »Dolgo sem čakal na te stopničke, a se je splačalo, saj se je izšlo ravno na svetovnem prvenstvu,« je uspeh kariere komentiral Prevec. Na 20. strani RIM - Več kot 50 milijonov volilnih upravičencev ima danes in jutri priložnost, da na političnih volitvah izvoli nov italijanski parlament. Notranja ministrica Annamaria Cancellieri je pozvala volilce, naj se volitev udeležijo. Največje zanimanje velja za izvolitev senata, ki bo v veliki meri pogojeval sestavo nove italijanske vlade in njegovo trdnost. Pri tem naj bi bili odločilni izidi volitev na Siciliji in v Lombardiji, kjer bodo tudi izvolili novega deželnega predsednika. Notranje ministrstvo je naročilo prefekturam, naj - ob napovedanem slabem vremenu - primerno poskrbijo, da bi bila vsem volilnim upravičencem dana možnost za sodelovanje na volitvah. Na 2., 8. in 17. strani Na Tržaškem spet močno snežilo Na 3. strani Nasprotovanje načrtovani prenovi Ponteroša Na 4. strani V Skednju proslavili dan slovenske kulture Na 5. strani Razsodba zaradi Menicalijevega umora odjeknila v Trstu Na 9. strani Na Goriškem osem fotovoltaičnih streh Na 10. strani Sk&r Ivan Bratrna, Bojan Brezigar, Miloš Budin, Ivo Jevnikar, Igor Kocijančič 50 letFJK: ne-koriščena avtonomija? petek, 1. marec 2013, ob 18. uri Kulturni dom - Gorica Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama bč V Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 2 Nedelja, 24. februarja 2013 ALPE-JADRAN, DEŽELA / kanalska dolina - Obisk ministrice za Slovence po svetu in v zamejstvu Ljudmile Novak Srečanje s predstavniki združenja don Mario Cernet in SKS Planika Ministrica tudi na proslavi dneva slovenske kulture - Poziv k odpravi nesoglasij med organizacijama Ministrica Novakova z županom Omanom in predstavnikom Cerneta Sivcem t.g. Ministrica se je ločeno sestala tudi s predstavnikom Planike Bartalothom t.g. UKVBE - »Zelo sem vesela, da sem lahko danes (v petek, op.a.) cel dan preživela v teh krajih in spoznala lepote Kanalske doline. Zadovoljna sem, da sem se pogovorila s trbiškim županom Car-lantonijem, z zanimanjem sem si ogledala ukovško šolo, še posebno pa me je razveselilo srečanje s predstavniki slovenskih društev, ki delujejo v teh krajih. Lepo je, da se toliko ljudi tu zavzema za ohranitev slovenskega jezika in kulture ter da imajo tudi za prihodnost veliko načrtov.« Tako je slovenska ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednica slovenske vlade Ljudmila Novak povzela svoj enodnevni obisk v Kanalski dolini, ob zaključku katerega se je v večnamenski dvorani v prostorih bivše mlekarne tudi udeležila prireditve ob prazniku slovenske kulture, ki sta jo prvič skupaj organizirala SKS Planika in Združenje don Mario Cernet pod pokroviteljstvom Občine Naborjet-Ovč-ja vas in Gorske skupnosti za Guminsko, Kanalsko in Železno dolino. Pobudo za prvi obisk slovenske ministrice Novakove v Kanalski dolini je dalo konec lanskega leta obujeno Združenje don Mario Cernet, katerega predsednik je župan Občine Naborjet-Ovč-ja vas Aleksander Oman. Predstavnica slovenske vlade se je popoldne sestala z nekaterimi člani društva, ki »ima zelo široko bazo, saj združuje ljudi iz različnih krajev Kanalske doline.« Ob predsedniku združenja sta o načrtih in potrebah organizacije spregovorila še Antonio Si-vec in Anna Wedam. Izpostavljena je bila potreba po prostorih, v katerih bi združenje lahko delovalo, po sodelovanju tudi z nemško skupnostjo in organizacijo Kanaltaler Kulturverein. Glede načrtov za prihodnost so bile omenjene tudi nekatere publikacije, med temi naj omenimo knjižico in zgoščenko za otroke. Sicer pa so predstavniki združenja poudarili, kako se je v Kanalski dolini v preteklosti slovenska beseda ohranjala v povezavi s cerkvenim življenjem, s slovensko mašo, slovenskim petjem in preko vaških običajev. Ministrica Novakova pa se je pred tem pogovorila tudi z Rudijem Bartalothom, ki ji je v glavnih obrisih predstavil zgodovino in delovanje SKS Planika ter Glasbene matice - Šole Tomaža Holmarja v Kanalski dolini, ki v teh krajih deluje že petintrideset let. Bartaloth je omenil povezanost SKS Planika s krajevnim šolskim sistemom, jezikovne tečaje in delavnice ter prispevek društva k ustvarjanju pozitivnega vzdušja do Slovenije in vsega, kar je slovensko. Glavni cilj delovanja Planike ostaja vsekakor ohranitev kulturnega bogastva Kanalske doline in slovenskega jezika ter krajevnega narečja, ki se postopoma žal izgublja. Po srečanju s predstavniki slovenskih društev v Kanalski dolini je slovenska ministrica Novakova, ki jo je spremljal funkcionar Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, izrazila željo, da bi obe organizaciji med sabo sodelovali in se skupaj zavzemali za ohranitev slovenskega jezika in kulture v teh krajih. K odpravi obstajajočih trenj oziroma k zbliževanju stališč, pa so pripravljeni prispevati tudi na Uradu, če bi se izkazalo, da je to potrebno. Na ločenih sestankih s predstavnico slovenske vlade je bila sicer z obeh strani poudarjena odprtost in načelna pripravljenost na sodelovanje. Ob ugotovitvi, da se da in da je potrebno še veliko narediti za ohranitev slovenske kulture v Kanalski dolini in da je krajevna skupnost tako majhna, da so razprtije znotraj nje ne- smiselne in škodljive, je bil izpostavljen zlasti pomen glasbenega pouka v slovenskem jeziku in tečajev slovenščine, h katerim bi bilo po mnenju nekaterih treba privabiti večje število ljudi. Kako učenje slovenskega jezika in glasbena vzgoja rojevata sadove, pa je bilo več kot očitno med lepo uspelo Prešernovo proslavo, ki je med krajani vzbudila tolikšno zanimanje, da je bila večnamenska dvorana v Ukvah celo pretesna. Bogat kulturni program so sooblikovali učenci osnovne šole iz Ukev pod mentorstvom učiteljic Alme Hlede in Lee Jesterle, obiskovalci izbirnih tečajev slovenščine pri Planiki pod vodstvom učiteljice Katarine Kej-žar, nekateri gojenci Glasbene matice - šole Tomaž Holmar v Kanalski dolini (njihov mentor je prof. Manuel Fig-heli), skupina otrok iz Kanalske doline z igrico, ki sta jo režirali Anna Wedam in Hana Kanduth in med katero smo lahko slišali tudi krajevno narečje, Mun Gard Quartett iz Zabnic, flavtistki krajevne godbe in cerkveni pevski zbor Ukve-Zabnice. T. G. SSO: Slovenija naj ohrani ministrstvo za Slovence v zamejstvu in posvetu TRST - Svet slovenskih organizacij z začudenjem jemlje na znanje vest o nameri nastajojoče vladne ekipe, da namerava ukiniti ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu ter pristojni urad priključiti ministrstvu za kulturo. SSO poudarja, da so se tako figura ministra kot dejavnosti Urada v vseh teh letih izredno dobro uveljavili. Zato poziva odgovorne pri sestavi novega vladnega programa, da pustijo pri življenju Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki naj ga vodi poverjeni minister. Taka struktura je omogočila pravilen razvoj bilateralnih odnosov, od katerih je imela tudi Slovenija pomembne koristi. »Ukinitev ministrskega mesta in združitev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu z minstrstvom za kulturo bi bilo sporno dejanje, saj delovanje Slovencev izven meja Republike Slovenije ni le kultura, saj smo se uveljavili tudi kot uspešni gospodarstveniki, športniki in politiki, veliko je narejenega na področju sociale, še več je cerkvenega in verskega delovanja,« poudarja v tiskovnem sporočilu SSO. V Zagorju so se poklonili spominu na Janeza Drnovška ZAGORJE - Gibanje za pravičnost in razvoj ter občina Zagorje ob Savi so se ob peti obletnici smrti nekdanjega predsednika Slovenije Janeza Drnovška pri spominskem obeležju poklonili njegovemu spominu. Predsednik gibanja Stane Pe-jovnik je povedal, da Slovenija takšnega človeka, kot je bil Drnovšek, ta hip zelo potrebuje. volitve - Volišča odprta danes od 8. do 22. in jutri od 7. do 15. ure Dve glasovnici, nobenega imena Skoraj 51 milijonov volilnih upravičencev - Iz Furlanije-Julijske krajine 20 parlamentarcev - Volilni molk na spletu? Sploh ne! TRST - Danes in jutri so v Italiji na sporedu predčasne parlamentarne volitve, na katerih bo 50.731.312 volilnih upravičencev izvolilo nove senatorje in poslance. Volišča bodo danes odprta od 8. do 22. ure in jutri od 7. do 15. ure. Glasovanje je enostavno: na volišču dobimo dve glasovnici, rumeno za senat (s 13 simboli, desno spodaj) in rožnato za poslansko zbornico (s 16 simboli, desno zgoraj), na njih pa prekrižamo en sam simbol stranke in s tem neposredno podpremo vse kandidate na tej listi. Preferenc ne oddamo -imen in priimkov na glasovnico ne pišemo. Preštevanje se bo začelo v ponedeljek ob 15. uri. Volilna sistema za senat in zbornico sta povsem različna. Na senatnih volitvah šteje deželna raven, zmagovita koalicija dobi v deželi FJK štiri senatorje. Preostale tri si glede na izide delijo ostale stranke, ki so prestopile prag 8 odstotkov. Razporeditev poslancev pa je odvisna od volilnih izidov na državni ravni, kjer je predvidena večinska nagrada za zmagovito koalicijo. Ostale poslance si proporcionalno razdelijo poražene stranke, vstopni prag znaša 4 odstotke (2 odstotka za stranke, ki so v kaki koaliciji). Iz Furlanije-Julijske krajine gre v Rim 7 senatorjev in 13 poslancev. Splet brez volilnega molka V teh dneh je v veljavi volilni molk, ki pa ga ne spoštujejo vsi. Krivi so zastareli zakonski predpisi, ki gredo v korak s časom. Zakon o volilni kampanji iz leta 1956 prepoveduje politično propagando med volitvami in dan pred njimi, in sicer v javnih prostorih in tisku ter na lepakih, pa tudi 200 metrov od volišč. Šele zakonski odlok iz leta 1984je k temu dodal prepoved televizijske in radijske propagande. Kaj pa internet? Omrežje zaenkrat ni na seznamu (v Sloveniji je) in vse je prepuščeno občutljivosti posameznih politikov in njihovih sodelavcev. Tako se zgodi, da nekatere stranke tudi v teh dneh pošiljajo volilne pozive po elektronski pošti, Facebooku in Twitterju, na dan curljajo tudi podatki iz neobjavljivih javnomnenjskih raziskav. Vprašanje je, kako bo v prihodnje. Volilni molk je po predvolilnem »bom- bardiranju« za marsikoga težko pričakovan trenutek, ko se končno lahko oddahne - vsaj do ponedeljka. Mnogi pa meni- jo, da »počitek« morda ni več aktualen. V ZDA se volilna kampanja recimo nikoli ne prekine. (af) / ŠPORT Nedelja, 24. februarja 2013 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu škedenjska železarna - Opozorila pokrajinskega tajnika Fiom-Cgil Stefana Borinija Usoda obrata še negotova Deželno omizje naj se razširi Področni sindikat kovinarjev Fiom-Cgil zahteva nujen ponoven sklic deželnega omizja za škedenjsko železarno, ki naj se razširi tudi na predstavnike države in skupine Lucchini s ciljem, da se doseže programski dogovor za pridobitev sredstev za rešitev vprašanja usode obrata. Delo omenjenega omizja, pa tudi omizja, ki na vsedržavni ravni poteka o usodi celotne skupine Lucchini, namreč doslej ni obrodilo zaželenih sadov, še več, v zadnjem času se omizji sploh nista sestali, opozarja tržaški pokrajinski tajnik Fiom-Cgil Stefano Borini, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu sindikata upokojencev Spi-Cgil v Drevoredu Campi Elisi podal obračun poteka krize železarne. Borini zelo kritično gleda na dejstvo, da se deželno omizje že od vsega začetka ni razširilo na predstavnike države in grupe Lucchini, kot je svojčas zahteval sindikat. Deželna, pokrajinska in občinska uprava so bile takrat drugačnega mnenja, rezultat pa je, da danes še vedno ni odgovora na vprašanje o usodi železarne, medtem pa se je gospodarski položaj Trsta še dodatno poslabšal. Glede vprašanja bonifikacije onesnaženega območja železarne je Borini poudaril, kako deželna uprava v zadnjem letu ni vanjo vložila niti evra, za sindikat pa bi bilo tudi zelo negativno, če bi škedenjski obrat ločili od ostale grupe Lucchini, za kar so se januarja letos zavzele krajevne uprave, prav tako pa je možnost prodaje obratov skupine razen škedenjskega omenil Lucchinijev odgovorni za stike z javnostjo Francesco Semino. Če bi prišlo do tega, bi Trst ne mogel koristiti evropskih prispevkov za ko-vinarstvo, prav tako bi izpadel iz snujoče-ga se odloka o kriznih območjih, za katera naj bi bili predvideni primerni socialni blažilci in sredstva za preureditev. Prav tako ni znano, kakšne načrte ima za območje železarne pristaniška oblast, potem ko se je deželno omizje nagibalo k preureditvi, ki bi šla v smer ohranitve industrijske namembnosti. Za sindikat Fiom-Cgil je čisto možna nadaljnja industrijska prihodnost območja obrata, ki bi moral prenehati z delovanjem leta 2015, saj bi se lahko usmerili v okolju prijazno oz. »čisto« kovinar-stvo. Po Borinijevem mnenju namreč ni mogoče misliti na prihodnost gospodarstva, ne da bi vzeli v poštev tudi industrijo, brez katere ni razvoja. Vsekakor bo morala nova vsedržavna vlada, pa kakršnakoli naj bo, najti rešitev v najkrajšem možnem času, končno pa naj se oblikuje enotno omizje z vsemi krajevnimi in vse-državnimi akterji, je dejal pokrajinski tajnik Fiom-Cgil, ki je tudi zagotovil bližino svojega sindikata delavcem železarne. (iž) Omizji o škedenjski železarni (desno) doslej nista obrodili zaželenih rezultatov, je prepričan pokrajinski tajnik Fiom-Cgil Stefano Borini kroma APrimorski ~ dnevnik radio ts a - Danes Slovenski jezik temelj slovenske identitete Ob mednarodnem dnevu mater-nega jezika, ki smo ga praznovali 21. februarja, bo Radio Trst A danes ob 12.00 predvajal oddajo Glasovi svetov z naslovom Slovenski jezik - temelj slovenske identitete. Gre za skupno oddajo, ki jo enkrat mesečno pripravljajo tri javne radijske postaje, in sicer Radio Trst A , Program Ars Radia Slovenija in Slovenski program ORF v Celovcu. Tokrat bo v središču pozornosti slovenski jezik kot temelj slovenske identitete in njegov položaj v zamejstvu. Sogovorniki v treh radijskih stu-dijih bodo dr. Simona Bergoč, vodja službe za slovenski jezik pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije, dr. Marija Kostnapfel, profesorica slovenščine na Državnem tehničnem zavodu Ž. Zois v Gorici in predavateljica za slovensko literaturo na Fakulteti za vzgojne vede tržaške Univerze, prof. Vera Tuta Ban, javna in kulturna delavka ter dolgoletna tajnica pri Slavističnem društvu Trst Gorica Videm, Marta Marinko, asistentka za slovenščino na dveh celovških šolah, Danilo Katz, predsednik koroškega Strokovnega pedagoškega združenja in direktor ljudske šole v Šmihelu na avstrijskem Koroškem. Pogovor bo vodila novinarka Mirjam Bevc, urednica oddaje je Ines Škabar. Ponovitev bo na sporedu jutri ob 14.10. vreme - Več padcev na ledu, marsikje je bil promet oviran Nov snežni metež Včeraj popoldne in predvsem zvečer je na Krasu spet močno snežilo, in tudi v Trstu se je dež kmalu spremenil v sneg. Promet je bil v nekaterih vaseh na Krasu in v Bregu močno oviran, na primer na Pesku, v Gročani, na območju Repna in v Križu. Občasno je bil promet zaradi nesreč ustavljen tudi na večjih prometnicah. Danes naj bi padavine oslabele, jutri se bo zjasnilo. Zjutraj so bili javni prevozi okrnjeni, avtobusi podjetja Trieste Trasporti so v Lo-njer in Ricmanje vozili z verigami, medtem ko do bazovskega sinhrotrona, Peska, Gro-čane, Drage in Jezera avtobus ni vozil. Sli-vno je bilo prav tako začasno izločeno iz proge št. 43. Na mejah s Slovenijo so se zjutraj pojavile vrste tovornjakov, ker je bil promet tovornih vozil v noči na soboto na slovenskih avtocestah prepovedan. Služba 118 je v Trstu včeraj med 8. uro in 15.30 prejela 330 klicev, mnogo teh je bilo povezanih z ledom in snegom. K sreči ni bilo hujših poškodb, z veliko večino primerov so se ukvarjali dežurni zdravniki. Re-šilec pa je nekaj ljudi (v Nabrežini, Seslja-nu in pri Sv. Ani), ki so padli na ledenih pločnikih in cestah, odpeljal v katinarsko bolnišnico. Tam so jih zadržali na opazovanju. Zvečer je bil Kras dobro zasnežen, plugi pa so skrbeli, da so bile ceste kolikor toliko prevozne kroma pfstosfc ^ " p* / 1 ZASTEKLITVE Z VISOKO TERMIČNO IZOLACIJO Z OZNAKO CE - DRŽAVNI PRISPEVEK V VIŠINI 55% NOTRANJA VRATA - BLINDIRANA VRATA - GARAŽNA VRATA VELIK SHOW ROOM PUNTO RAM Ul. Colombara di Vignano 8 - Z.I. OSPO (Milje - TS) tel. 040 231611 - fax 040 231141 -info@puntoram.it-www.puntoram.it 4 Nedelja, 24. februarja 2013 ŠPORT / urbanistika - Pomisleki Italie Nostre o občinskem načrtu Nasprotovanje načrtovani prenovi območja Ponteroša Združenje Italia Nostra se ne strinja z načrtom, kot ga je za obnovo Ponteroša pripravila občinska uprava kroma Urbanistična prenova Ponteroša, ki naj bi se začela v prihodnjih dneh, je sprožila nemalo nezadovoljstva v združenju Italia Nostra, ki je na včerajšnji novinarski konferenci predstavilo argumente, s katerimi zavračajo urbanistični načrt občinske uprave. Predlog prostorske ureditve trga v mestnem središču se jim zdi neprimeren iz več razlogov, najbolj pa jih moti predvidena nadomestitev kamna (peščenjaka), s katerim je tlakovan večji del Trsta. Po oceni okoljevarstvenega združenja adaptacija in nadgradnja obstoječega okolja ne upoštevata zgodovinske celovitosti in podobe trga. Še več. Urbanistična prenova naj bi celo skazila dejansko identiteto trga. V obrazložitvi protesta je izpostavljeno, da bi bila odstranitev peščenjaka, ki se nahaja pod asfaltom, velika napaka, in da bi pristojni morali upoštevati dejstvo, da so kamni pod asfaltom odlično ohranjeni, poškodovane pa bi lahko nadomestili s kamnitimi ploščami, ki jih hranijo v kleteh občinskega arhiva. Izpostavili so nedosledno upoštevanje in vključevanje starejših ostankov našega mesta v kontekst urbanistične prenove, v okviru katere bi morali spoštovati tudi člen št. 9 italijanske ustave, ki predvideva varstvo naravne dediščine. Člane združenja Italia Nostra moti tudi manjši drevored, ki ga predvideva načrt urbanistične prenove. Teh sedem dreves bi Trg Pon-teroš presekalo na dvoje, so poudarili na včerajšnjem srečanju in spomnili prisotne, da je bil trg zasnovan kot celota, ki je ne bi smeli spreminjati. Ob tem so govorniki poudarili, da jih nikakor ne moti zelenje, moti jih le odločitev, da se sadi tam, kjer ni potrebno. Za konec pa smo slišali še negodovanje nad novim mostom, ki naj bi krajinsko in perspektivno skazil podobo kanala pri Trgu Ponteroš. Iz povedanega smo prišli do zaključka, da je po oceni okoljevar-stvenega združenja Italia Nostra pri obnovitvenih projektih treba ponavljati preteklost in dosledno upoštevati in vključevati starejše arhitektonske elemente. Koliko pa bo ta protest dejansko upoštevala občinska uprava, pa bomo videli v prihodnjih mesecih, ko bi urbanistična prenova Trga Ponteroš morala biti zaključena. (sč) dsi - Jutri Mojca Kavčič o pritrkavanju Pritrkavanje - glasbena igra na cerkvene zvonove - je zelo razširjena glasbena praksa v Sloveniji in priljubljena tako med mlajšimi kot starejšimi generacijami. Na večeru v Trstu, ki ga prirejata Društvo slovenskih izobražencev in Zveza cerkvenih pevskih zborov, bodo prikazani načini pritrkavanja v različnih pokrajinah v Sloveniji in v zamejstvu, značilnosti pritrkovalskih viž in kako je pritrkavanje umeščeno v širši kontekst slovenske ljudske ali cerkvene glasbe. O vsem tem bo na jutrišnjem večeru govorila dr. Mojca Kovačič, etnomuzikologinja z Glasbenonarodopisnega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ki nam bo kot največja strokovnjakinja na tem področju predstavila pritrkavanje kot manj poznani del slovenske ljudske kulture. Predavanju z zvočnimi in videoposnetki, ki je namenjeno tako aktivnim pritrkovalcem kot širši publiki, ki se zanima za glasbo, slovensko kulturo, ljudsko in versko tradicijo, je dala naslov Glasba in kontekst v pritrkavanju. Srečanje, ki ga organizirata Zveza cerkvenih pevskih zborov in Društvo slovenskih izobražencev, bo potekalo v ponedeljek 25. februarja ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti, 3 (Trst). Na voljo bosta tudi njena temeljna študija na tem področju, knjiga »Pa se sliš... Pritrkavanje v slovenskem in evropskem prostoru« ter zgoščenka »Pritrkavanje-Bell chiming«. slovenski program rai - Danes zvečer takoj po TV dnevniku Zanimiv Lynx magazin Na sporedu mesečnika bodo štirje prispevki o premagovanju takšnih in drugačnih meja Danes zvečer (takoj po slovenskem TV dnevniku RAI, na mreži 3/bis ob 20.50) bo na sporedu mesečnik Lynx magazin, ki nastaja v sodelovanju med televizijskima hišama RAI in TV Slovenija in specifično štirimi programskimi enotami, slovenskim in italijanskim TV programom RAI ter slovenskim in italijanskim programom TV Koper-Capodistria. Tokrat ustvarjalci oddaje vabijo gledalce na ogled štirih prispevkov, kjer bo ponovno govora o premagovanju in preseganju takšnih in drugačnih meja. Loris Braico iz koprskega uredništva se je usmeril v čezmejno delo. Običajno slišimo za primere, ko se ljudje v iskanju zaposlitve z vzhoda preseljujejo v zahodne države naše celine, izjeme pa potrjujejo pravilo. Spoznali bomo mladega veteri-narija/anestezista iz Veneta Tom-masa Pillo, ki se dnevno vozi v Postojno, kjer je zaposlen v tamkajšnji veterinarski kliniki. Pilla se je rodil v Švici, stara mama pa je bila istrska begunka iz Pule. Spregovoril je o tem, kako so se številni njegovi kolegi odločili za delo v Angliji, Franciji ali Nemčiji, sam pa je ugodno priložnost našel na »vzhodu«, v Sloveniji. Odpirajo se mu še dodatne, zelo vabljive možnosti za napredovanje. Urednica Tamara Stanese se je »potopila« v svet mladih. Od le-ta1955 deluje v Italiji poklicni zavod IAL, ki ima svoj sedež tudi v Trstu. Ta zavod obiskujejo mladi od 14. do 18. leta, ki se pripravljajo na poklicno pot. Zavod je izraz multikul-turnosti Trsta, saj ga danes obiskujejo mladi vseh narodnosti, ki so prisotne v Trstu. Delovanje tega poklicnega zavoda že nekaj let uspešno koordinira zamejska Slovenka Katja Superina. ManifeTSo 2020 je naslov projekta, ki združuje in navdušuje skupino mlajših arhitektov v Trstu. Na- men projekta je, da se kot družba izognemo zapuščanju starejših stavb. Veliko je takih, ki naj bi sodile v kulturno dediščino, kljub temu pa se zanje odredi rušenje ali se jih prepusti postopni degradaciji. Arhitektom so se v mestu pridružili tudi mlajši urbanisti, pa tudi ekonomisti in konceptualni ustvarjalci, ki za take stavbe iščejo nove vsebe in možnosti za »preživetje«. S temo se je ukvarjal Piero Pieri. V Trstu obstaja prav poseben laboratorij, v katerem ponovno oživijo velikani, ki so nekdaj naseljevali naš planet: dinozavri. Skupina strokovnjakov v različnih merilih izdeluje take primerke, kot jih za razstavne in študijske namene potrebujejo najrazličnejši muzeji in raziskovalne inštitucije po svetu. Prispevek je pripravila Helena Florenin. Ponovitev oddaje bo kot običajno na sporedu v četrtek, 28. februarja ob isti uri. združenje hospice adria onlus O zdravljenju, ko ni več pomoči Združenje prostovoljcev Hospice Adria onlus vabi na predavanje »Zdraviti, ko ni več pomoči« v četrtek, 28. februarja 2013, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento št. 8 v Trstu. Predavala bo Rita Marson, didaktična koordi-natorka Študijskega centra za paliativno oskrbo »F. Gallini« iz Aviana. Pred četrtkovim predavanjem je predavateljica Marsonova na kratko povzela, o čem bo tekla beseda. »Zdraviti, ko ni več pomoči: skratka to naj bi bilo geslo paliativnega zdravljenja. Paliativno pa ne pomeni, da nima smisla. Izraz prihaja iz latinske besede "pallium', kar pomeni pokrivalo, zaščita. Paliativno zdravljenje, s katerim so začeli v Angliji pred približno tridesetimi leti, je globalno in multidisciplinarno zdravljenje, namenjeno pacientom, pri katerih specifično zdravljenje ni več učinkovito. Pri palia-tivnem zdravljenju je kontrola fizičnega trpljenja, drugih simptomov ter psiholoških, socialnih in duhovnih problemov bistvene pomembnosti. Namen paliativne oskrbe je, čim bolj izboljšati kvaliteto življenja tako pacientov kot njihovih družin. To zdravljenje je namenjeno pacientom, ki se nahajajo na terminalni stopnji katere koli kronične ali razvijajoče se bolezni, v prvi vrsti onkoloških, a tudi nevroloških, dihalnih in kardioloških obolenj. Namen palia-tivne oskrbe je, da se nudi pacientu čim bolj kakovosten nivo življenja, v spoštovanju njegovih želja, in da se mu pomaga, da čim bolj mirno preživi zadnjo fazo bolezni,« je zapisala Marsonova. aferavds Srečanja med Serracchianijevo in Sardočem ni bilo Pričakovanega razčiščenja med vodstvom Demokratske stranke in Mirkom Sardočem ter ostalimi zgoniškimi in repenta-brskimi občinskimi upravitelji in svetniki Bersanijeve stranke včeraj ni bilo.Po protestnem izstopu zgoniškega župana in njegovih sopotnikov iz Demokratske stranke jih je deželna tajnica DS Debora Serracchiani povabila na soočenje. Srečanje je bilo napovedano za včeraj popoldne na sedežu tržaškega vodstva stranke. Sardoč je včeraj malo pred poldnem prejel od Serracchiani-jeve sporočilo, da je srečanje potrjeno. Kaki dve uri pozneje pa ga je pokrajinski tajnik Francesco Russo s sporočilcem obvestil, da je deželna tajnica zadržana zaradi nujnih družinskih obveznosti. Tako je srečanje odpadlo. Preloženo je bilo, očitno na čas po volitvah. Ricmanjci volijo v šoli Občina Dolina - volilni urad obvešča volivce iz Ricmanj in Loga, da so zaradi nepredvidenih okoliščin volilno sekcijo št. 4 premaknili iz srenjske hiše v Ri-cmanjih št. 64 v osnovno šolo Ivan Trinko Zamejski v Ricma-njih št. 144. Volišča in volilne izkaznice Občina Trst sporoča, da bo urad za stike z javnostmi (Ul. Procureria 2/A) odprt tudi danes od 9. do 13. ure. Tam nudijo informacije o voliščih, potrebnih dokumentih in izdajanju novih volilnih izkaznic. Telefonska številka je 0406754850, elektronski naslov urp@comune.trieste.it, na spletni strani www.retecivica.trieste.it pa je tudi sekcija o volitvah. 120 let od rojstva Iga Grudna SKD Igo Gruden vabi na praznik slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 3. marca ob 17. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Posvečen bo 120-letnici rojstva Iga Grudna. Prireditev bo imela naslov »Pozdravljeni, bratje in sestre« in bo predstavila doslej še neobjavljene Grudnove pesmi, ki jih bodo recitirali učenci OŠ Virgil Šček in NSŠ Igo Gruden. Slavnostni nagovor bo imela prof. Tatjana Rojc. Program bodo sooblikovale še društvene skupine: baletke, mladinski pevski zbor, dekliški zbor Kraški slavček in mešani pevski zbor, ki bodo izvajali uglasbene Grudnove pesmi. Ob tej priliki bo izobešen stoletni nabrežinski pevski prapor. Na proslavi bo sodelovala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Etika v kozmetiki O tem in še o drugih sorodnih vprašanjih bo tekla beseda jutri ob 17.30 v Gregorčičevi dvorani. Na pobudo združenja za pravično trgovino Senza Confini Brez Meja bo Valeria Calamaro, odgovorna za kozmetiko pri konzorciju Altromercato, opisala postopek pridobivanja kozmetičnih preparatov po etičnih in ekoloških načelih. Tako bomo lahko spoznali, kdo so in v kakšnih pogojih delajo tisti, ki gojijo in predelujejo različne tropske rastline, s katerimi potem pridobivamo izdelke za osebno higijeno ali tudi kozmen-tiko, nakazala bo, kako poteka postopek odkupa teh surovin po načelih pravične trgovine, ki ščiti pravice soudeleženih delavcev in skrbi za naravno bogastvo okrog njih. Vstop je prost. Retrouver Trieste Danes med 10. in 19. uro bo v muzeju Revoltella v Trstu zadnjič na ogled razstava Retrouver Trieste, ki so jo na pobudo zbornice arhitektov, Občine Trst in muzeja Revoltella priredili v sklopu niza dogodkov Trg arhitekture. Na razstavi so na ogled fotografije Basa Princena, Giovanne Silva, Amedea Marteganija, Armina Linkeja in Stefana Grazianija na temo tržaške zgodovine in traj-nostne regeneracije mesta. Srečanje s Klepetulkami Zlasti najmlajši gledalci se bodo razveselili ponovnega srečanja z razigranimi Klepelutkami, na sporedu danes ob 20. uri na slovenski televiziji RAI. Naši papirnati prijatelji nas bodo pozabavali z novo dogodivščino o »Tejinem rojstnem dnevu v maskah«, polurno oddajo pa bo obogatila tudi risanka, otroški kviz o velikih izumiteljih ter terenski prispevek z zgodbo o čarobnem drevesu zelja. Scenarij je napisala Deva Pin-čin, za režijo je poskrbela Živa Pahor, klepetave lutke pa je izdelala Magda Martinci. Gre za izvirno polurno mozaično oddajo v produkciji slovenskih programov Deželnega sedeža RAI v Trstu. / ŠPORT Nedelja, 24. februarja 2013 5 škedenj - Proslava dneva slovenske kulture v organizacij domačih društev Narodna zavest kot trajna in aktualna vrednota Narodna zavest ni nekaj staromodnega, ampak ostaja - ob spoštovanju drugega in torej zunaj vsakršnega nacionalizma omejene vrste - trajna in aktualna vrednota. To je sporočilo petkove večerne proslave dneva slovenske kulture, ki so jo v Skednju priredila krajevna društva - SKD Ivan Grbec, PD Kolonkovec in Dom Jakoba Ukmarja. Proslava, ki vsako leto poteka na enem od društvenih sedežev, je tokrat bila v dvorani Doma Jakoba Ukmarja, ki se je za to priložnost napolnila do zadnjega kotička. Organizatorji so kot slavnostnega govornika v svojo sredo povabili novinarja in nekdanjega urednika slovenskih poročil državne radiotelevizije RAI Sašo Rudolfa, ki je, izhajajoč iz verjetno najbolj znanega verza Prešernove Zdra-vljice »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan,« opozoril na njegovo aktualnost, danes mogoče še bolj kot pred skoraj 170 leti. Po izidu je Zdravlji-ca postala del slovenske zgodovine in je to ostala tudi v naslednjih desetletjih bolj kot katerakoli druga pesem. Vendar, je dodal govornik, nas vsakdanji dogodki znova in znova presenečajo, ker smo hote ali nehote pozabili na polpreteklo zgodovino: »Iz preteklih izkušenj, pozitivnih ali negativnih, uspehov in napak, bi se lahko marsikaj naučili, toda kaj ko zanje ali ne vemo ali pa jih nočemo videti,« je dejal Rudolf, za katerega pa ostajajo vrednote, ki se v stoletjih niso spremenile in bi se tudi v prihodnje ne smele. Med te spada narodna zavest, o kateri nekateri menijo, da je »zadeva, na kateri je patina preteklosti, ki naj bi bila izven mode v da- Petkovo proslavo so sooblikovali tudi učenci OŠ Ivana Grbca-Marice Gregorič-Stepančič in pevke ŽPZ Ivan Grbec kroma našnjem, naglo spreminjajočem se svetu. Toda poudarjanje, da se časi spreminjajo, da smo v Evropi, vse preveč spominjajo na prva leta po drugi svetovni vojni, ko je vladala "fratelanca', ko ni bilo več važno, da si Slovenec, pač pa si moral biti inter-nacionalist. "Fratelanco" smo zdaj zamenjali z ev-ropeizmom, večkulturnostjo in spet smo mi tisti, ki se moramo odpirati, postati zgledni Evropejci, nič več trdni in zavedni Slovenci, pač pa le slovensko govoreči, lojalni italijanski državljani,« je opozoril Rudolf, ki se je v svojih izvajanjih oprl na rajonski svet - Živali iščejo hrano na Proseku, Kontovelu in naselju S. Nazario Divji prašiči na Zahodnem Krasu Rajonski predsednik Cattaruzza obvestil o nevarnosti tržaškega pokrajinskega odbornika za kmetijstvo Dolenca Divji prašiči strašijo po vaseh Zahodnega Krasa. Zadnje čase so jih opazili na Proseku, na Kontovelu in v Naselju S. Nazario. Na podvečer se v skupinah - od štiri do pet - približajo dvoriščem, »obiščejo« vrtove, breg, vinograde. Opazili so jih tudi na ulici, ki pelje skozi Naselje S. Naza-rio v neposredni bližini otroškega vrtca Silvestri. Očitno so se tako približali obljudenemu naselju v iskanju hrane. Domačini so o njihovi prisotnosti obvestili sedež rajonskega sveta, pritožili so se pri rajonskem predsedniku Robertu Cattaruzzi in ga zaprosili, naj - za božjo voljo -poseže pri »pristojnih oblasteh«, da bi kaj koristnega ukrenile. Ljudje se divjih prašičev bojijo, mnogi ob mraku sploh ne zapustijo svojih domov, da jih ne bi presenetilo srečanje s ščetinci. Cattaruzza je prejšnje dni pisal pismo tržaškemu pokrajinskemu odborniku za kmetijstvo Igorju Dolencu. Obvestil ga je o vse večji prisotnosti divjih prašičev v vaseh Zahodnega Krasa in ga zaprosil, naj »iztakne tiste sisteme in načine posegov, ki so potrebni, da bi zagotovili varnost občanov.« Divje prašiče zadnje čase vse bolj pogosto videvajo v Naselju S. Nazario arhiv kroma Včeraj danes tri svetle zglede narodne zavesti: Primoža Trubarja, Borisa Pahorja in Jakoba Ukmarja. Zdravljica je zadonela tudi v okviru kulturnega sporeda proslave, ki ga je povezovala Sara Tram-puž, oblikovali pa so ga otroci domačega vrtca in Osnovne šole Ivana Grbca-Marice Gregorič-Ste-pančič, ki so se v belokranjskih nošah predstavili s pesmimi in plesi, dalje ŽPZ Ivan Grbec pod vodstvom Silvane Dobrilla, medtem ko je večer dodatno popestril recitator Tomaž Susič s podajanjem nekaterih hudomušnih Prešernovih pesnitev. Danes, NEDELJA, 24. februarja 2013 MATIJA Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 17.45 - Dolžina dneva 10.53 - Luna vzide ob 16.38 in zatone ob 5.42 Jutri, PONEDELJEK, 25. februarja 2013 SERGIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,9 stopinje C, zračni tlak 1006,7 mb ustaljen, vlaga 48-odstotna, veter 11 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8 stopinj C. OKLICI: Edwin Bukavec in Anna Valentino, Michele Burg in Gabriella Doz, Livio Malossi in Angela Miele, Giuseppe Longo in Edda Massarelli, Andrea Cucchini in Tiziana Tramonti-ni, Luca Chemello in Anna Tanzi, Giampaolo Cotis in Erica DAndrea, Raffaele Zingone in Silvia Lodi, Mau-rizio Repetto in Gloria Sapio, Dario Manzoni in Frances Caroline Lopez, Dario Di Santolo in Ayumi Hatanaka, Giacomo Mandro in Camilla Luvisut-to, Adriano Panarello in Elisabetta Ca-salini, Andrea Corrado in Monica Mary Ballarin, Alberto Debrazzi in Astrid Bellon, Antonio Giacomin in Frances-ca Debelli, Antonio Zambon in Valentina Barani, Claudio Pistidda in Leila Lo Bello. □ Lekarne šolstvo - Z ekskurzije profesorjev zavodov Zois in Stefan v Velenje in Šoštanj Seznanitev z delom Termoelektrarne Šoštanj ter z zgodovino velenjskega rudarstva nekoč in danes Profesorji tehničnih zavodov Žige Zoisa in Jožefa Stefana smo lanskega 3. septembra šli na ekskurzijo, ki nam jo je pripravil Zavod za šolstvo Republike Slovenije. Naš cilj je bilo mesto Velenje. Prva točka našega ogleda je bila Termoelektrarna Šoštanj. Po kratkem filmu in po razlagi delovanja tega obrata smo si ogledali tudi notranjost elektrarne in spoznali njen sistem delovanja, ki ga v celoti upravljajo računalniki, energijo pa zagotavlja lignit iz velenjskega rudnika. TEŠ v normalnih pogojih zagotavlja Sloveniji eno tretjino vse električne energije, vendar zmore proizvajati do 60 odstotkov elektrike, ko je to potrebno. Sledil naj bi ogled velenjskega rudnika, vendar to ni bilo mogoče, ker je njegov muzejski del januarja lani prizadel požar in ga uničil. Kljub temu smo si ob video posnetku in muzejski razstavi uspeli ustvariti vsaj delno predstavo o tem, kakšno je bilo rudarsko delo nekoč, pa tudi o tem, kako delo v rovih poteka danes. Po kosilu smo se po stopnicah povzpeli še do velenjskega gradu in si ga ogledali. Poleg običajnih muzejskih eksponatov, ki pričajo o njegovi zgodovini, je bil zanimiv ogled »afriške« zbirke fotografij in raznih predmetov (orodja, orožja, mask vseh vrst itd.) in seveda ostankov dveh mastodontov, ki so jih odkrili na tem območju. Med povratkom je bil še obvezen postanek na Trojanah, v večernih urah pa smo se vrnili domov. Najlepše se zahvaljujemo pedagoški svetovalki dr. Andreji Duhovnik Antoni z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za zanimivo in prijetno izkušnjo. Ekskurzijo profesorjev zavodov Zois in Stefan je omogočil Zavod Republike Slovenije za šolstvo Mara Zerjal Danes, 24. februarja 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7/B, Ul. Gin-nastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 - 040 308248, Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7/B, Ul. Gin-nastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27 -040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. Od jutri, 25. februarja, do sobote, 2. marca 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 6 Nedelja, 24. februarja 2013 ŠPORT / Po oblaku snežink je prisijal sonček Uroš Mamici Anji in očku Matjažu iskreno čestitamo, malemu korenjaku pa želimo veliko veselja, sreče in ljubezni med nami noni Stanka in Bonija, nonota Egon in Walter, tete Maja, Tina in Nina, stric Boštjan z Urško, vse pranone in pranonoti ter pra-prababica Dobrodošel Uroš Srečno in veselo življenje ti iz srca želijo bisnona Meri, Damjana, Giancarlo in Aron Anji in Matjažu se je včeraj pridružil Uroš Staršema in bodočemu odbojkarju želimo obilo sreče vsi pri Slogi in Slogi Tabor Na tržaški univerzi je uspešno diplomirala iz komunikologije Karin Ota Ob življenjskem uspehu ji iskreno čestitamo vsi njeni V Borštu praznuje okrogla leta Edvin Rapotec Vse najboljše in še mnogo srečnih dni mu želimo vsi pri SKD Slovenec Na tržaškem konservatoriju G. Tartini je odlično diplomirala iz kitare Tanja Cibiz Čestitajo ji vsi domači ¿i Čestitke Dragi nečak UROŠ, dobrodošel med nami. Tvoje tete smo te nestrpno pričakovale in sedaj te bomo neskončno razvajale. Tvoje Maja, Tina in Nina. Dobrodošel mali UROŠ med vsemi nami!Z ljubeznijo tvojiprapra babica Valčka, prababica Marija, pradedek Stanko, teta Mojca in Jana. Dobrodošel UROŠ! Naj ti sije vedno sonček sreče in veselja, prano-na Adrijana in pranono Albino. Dobrodošel UROŠ!Mamici Anji in papačiju Matjažu čestitava in malemu Urošu želiva radostno bodočnost. Presrečna pranona Anica in pranono Marčelo. UROŠ se je rodil, da bi srečen bil, da postal bi junak, velik in krepak! Vse naj naj mu želi sestrična Ni-kita. Anji in Matjažu se je pridružil sinček UROŠ. Vsem iskrene čestitke, še posebno nonotoma Boniji in Val-terju. Novorojenčku pa želimo vse najboljše v življenju. Emil, Florjana, Erik, Marko in Matej. lintili v itavemkiti Iialirnimcev /ivlj ffrkveuih prvjJkiAi : fri'njv vabila jtflrt v PelwIinaYQ dvorano. Oc^izaCHiova 3. Mil V-T-L-T F Glasba in kontekst v pritrkavanju r Üüvtr'a bo dr. Mqca Kovafai I Gl&SbCfWarOtfciptîntga iniumta ZRC 6AZU Začetek ob 2G.30. Q Kino M izleti AMBASCIATORI - 16.30, 19.00 »Lincoln«; 21.30 »Django Unchained«. ARISTON - 16.45, 18.45 »Quartet«; 15.30, 21.00 »Aspromonte«. CINECITY - 11.05, 13.15, 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »Gangster squad«; 11.15, 13.20,15.35,17.50,20.05,22.10 »Gambit«; 13.40,19.30,22.00 »Anna Karenina«; 11.00,16.20,19.00, 21.40 »Beautiful creatures - La sedicesima luna«; 11.15, 13.30, 15.40,17.40 »Pinocchio«; 21.45 »Lincoln«; 19.30 »Broken city«; 11.00,13.05,15.15,17.20 »Noi siamo in-finito«; 11.05,13.30,15.40,17.50,20.00, 22.10 »II principe abusivo«; 17.45,20.00, 22.15 »Die hard - Un buon giorno per morire«; 11.10, 13.20, 15.30 »Zambe-zia«; 18.20,21.30 »Django Unchained«. FELLINI - 15.30, 20.30 »Noi siamo infinite«; 17.10,18.40,22.10 »Re della terra selvaggia«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Anna Karenina«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.30 »Les Miserables«; 19.00, 21.40 »Zero dark thirty«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30,17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Viva la liberta«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.50, 15.15, 20.50 »Čudovita bitja«; 20.25 »Django brez okovov«; 12.20, 16.45 Ernest in Celestina«; 20.45, 22.45 »Film 43«; 17.00 »Hvala za Sunderland«; 15.10, 18.05 »Lincoln«; 12.30, 15.05, 18.30 »Lovca na čarovnice«; 12.00, 14.10 »Mali veliki panda«; 19.05,21.10 »Mama«; 12.05,17.45 »Nesrečniki«; 11.20, 13.30, 16.05, 18.20 »Razbijač Ralph 3D«; 21.00, 23.20 »Tatica identitete«; 16.10, 18.15, 20.20 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.00,18.05, 20.10, 22.15 »Beautiful creatures - La sedicesima luna«; Dvorana 2: 15.30 »Zambezia«; 17.10,18.50,20.30,22.15 »II principe abusivo«; Dvorana 3:15.30, 17.10, 18.45, 20.30, 22.15 »Gambit -Una truffa a regola d'arte«; Dvorana 4: 15.30,16.50 »Pinocchio«; 16.15,18.20, 20.15, 22.15 »Gangster squad«. SUPER - 16.00, 20.00 »La migliore of-ferta«; 18.10, 22.10 »Die hard - Un buon giorno per morire«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:15.00, 17.30, 19.50, 22.10 »Anna Karenina«; Dvorana 2: 15.30, 17.50, 20.00, 22.10 »Gangster squad«; Dvorana 3: 15.15, 17.40,20.00,22.10 »Beautiful creatures - La sedicesima luna«; Dvorana 4: 15.00, 16.40 »Pinocchio«; 18.20 »Viva la liberta«; 21.20 »Zero dark thirty«; Dvorana 5:15.30,17.30,20.00,22.00 »II principe abusivo«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da za š.l. 2013/14 sprejema vpise otrok, ki bodo dopolnili 3. leto od 1. januarja do 28. februarja 2014. Na razpolago je 6 mest v otroškem vrtcu M. Štoke na Proseku. Info na tel. št.: 040211119 ali www.vsopcine.it. POPOTOVANJE PO ROMUNIJI - Župnija Repentabor prireja od 14. do 21. maja 8-dnevno popotovanje po Romuniji. Datum je bil prenesen zaradi volitev. Potujemo iz letališča Ronchi. Prijave (do konca februarja) in informacije na tel. št. 335-8186940. SO SPDT prireja avtobusni izlet v Bad Kleinkirchheim 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mladin- ski@spdt.org in na tel. 348-7757442 (Laura). Toplo vabljeni! DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave na tel. št. 00386-31372632 (Metka). KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za velikonočni izlet v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Veroli, od 29. marca do 1. aprila. Dodatna pojasnila na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KLEKLJARSKA SEKCIJA SKD Lipa iz Bazovice vabi na dvodnevni izlet v Ra-pallo in Genovo, ki bo 20. in 21. aprila. Informacije, program in vpisovanje na sedežu društva v Bazovskem domu ob torkih od 17. do 20. ure. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v Andaluzijo od 5. do 9. maja. Informacije na tel. št. 00386-41800938 (ga. Minka). POPOTNIKI IZ GABROVCA se odpravljajo z avtobusom na Slovaško v Bratislavo in njeno okolico ter s katama-ranom po Donavi do Dunaja. Odhod v petek, 14., povratek v nedeljo, 16. junija. Informacije in vpisovanja na tel. 340-2741920 (Mirela). Ü3 Obvestila ASZ GAJA organizira promocijski orientacijski tek v parku pri Sv. Ivanu v Trstu danes, 24. februarja. Težje in lažje proge za športnike, začetnike in skupine. Vabljeni! Informacije na www.origaja.it, tel.: 349-6932994. SKD LIPA iz Bazovice prireja »Dan včla-njevanja ob kavici« danes, 24. februarja, od 10. do 13. ure v Bazovskem domu. Toplo vabljeni vsi novi in stari člani. SZSO vabi vse svoje člane na Dan spomina, ki bo potekal danes, 24. februarja. Letos se bodo tržaški in goriški skavti spomnili svojega ustanovitelja z izletom v zasneženo Kanalsko dolino, v vas Ukve. VOLILNI URAD OBČINE DOLINA obvešča volivce iz Ricmanj in Loga, da se je zaradi nepredvidenih okoliščin volilno sekcijo št. 4 premaknilo iz Srenj-ske Hiše v Ricmanjih št. 64 v Osnovno Šolo »Ivan Trinko Zamejski« v Ricmanjih št. 144. MARKETING in komunikacija za promocijo teritorija: 80-urni tečaj po univerzitetni diplomi, namenjen brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: marketing plan, komunikacijska orodja, sestava tržnega plana. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen. Info 040-566360, ts@adfor-mandum.org. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v ponedeljek, 25. februarja, od 17.00 do 19.30 delavnico EFT tehnike in čiščenje nereda ali metodo tapkanja. Za nepodkovane bo ob 16. uri predhodna obrazložitev EFT tehnike. Informacije in vpisovanja na tel. 3472787410 (Barbara Žetko). SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 25. februarja, ob 18. uri v Štalco v Šempola-ju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Zmote in resnice o hujšanju«. CCYJ - KulturniCenterYogaJnanakand-a vabi na konferenco »Dobrobit sklepov z yogo, prehrano in masažo« v torek, 26. februarja, ob 19.00, Ul. Mazzi-ni 30, 3. nadstropje. V mesecu marcu bo tudi praktični seminar s kosilom (s predhodno najavo). Info 333-4236902, 040 2602395. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. FOTOVIDEO TRST80 vabi v sredo, 27. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predavanje »Pustne fotografije«. Analiza, stil, način in metoda fotografije. Predaval bo deželni predstavnik FJK fotograf Tiziano Neppi. Več na www.trst80.com. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV S TRSTA IN MILJ vabi na dru- go srečanje z mag. Janezom Ferkoljem, župnikom na Bledu, na temo: Moja vera v času gospodarske, politične in verske krize; v sredo, 27. februarja, ob 20. uri v Šentjakobskem domu v Ul. Concordia 8. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja srečanje, kjer bo predstavljen projekt za melioracijo proseškega brega s strani Konzorcija za bonifikacijo v sredo, 27. februarja, ob 18. uri na sedežu rajonskega sveta na Proseku št. 159. Vabljeni! KRU.T vabi na predstavitveno konferenco »Qi-gong - tehnika gibanja za zdravje in dobro počutje«, ki bo v četrtek, 28. februarja, ob 19. uri na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B. Dodatne informacije na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA DOLINA sporoča, da do četrtka, 28. februarja, potekajo vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini (št. 200) za š.l. 2013/14, medtem ko bodo vpisovanja v otroške jasli Colibri (Ul. Cu-riel 2 - samo za mesta v konvenciji z občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) od ponedeljka, 18. do četrtka, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci na občinski spletni strani www.san-dorligo-dolina.it. OBČINA DOLINA sporoča, da je do četrtka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2012/13, učbenikov, individualnih učnih pripomočkov, vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in je na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Zdraviti, ko ni več pomoči« v četrtek, 28. februarja, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento št. 8 v Trstu. Predavala bo Rita Marson, didaktična koordinatorka študijskega centra za pa-liativno oskrbo »F. Gallini« iz Aviana. CCYJ - KulturniCenterYogaJnanakanda - vabi na konferenco »Yoga za tretjo pomlad« v petek, 1. marca, ob 19.00, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info 3334236902, 040-2602395. BIOTERAPIJA v Bazovici bo v Bazov-skem domu (Ul. I.Gruden 72/1) 5., 6. in 7. marca, od 17.00 do 19.00. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje v torek, 5. marca, redni občni zbor ob 19.30 v prvem sklicanju, ob 20.00 v drugem. Letos je volilnega značaja. V teku večera bo možno poravnati članarine. BABY BAZEN Šc Melanie Klein prireja tečaje v bazenu za dojenčke in otroke od 1. meseca do 4. leta starosti. Tečaji, ki se bodo začeli v soboto, 9. marca se odvijajo na Pesku ob sobotah popoldne. Koledar srečanj: 9/3, 16/3, 23/3, 6/4, 13/4, 20/4, 4/5, 11/5. Vsako srečanje traja 45 minut in predvideva vstop za oba starša. Za urnike in vpisovanja: info@melanieklein.org, tel: 345-7733569. KRU.T obvešča prijavljene dedke, babice in vnuke, da je 2. srečanje v sklopu projekta »Obiščimo Kru.t« preneseno na soboto, 9. marca, ob 10. uri v društvenih prostorih. Info na tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 3470741740 (Ervin). S Poslovni oglasi RESTAVRACIJA PESEK prireja v soboto, 2. marca, TIROLSKI VEČER z DENISOM NOVATOM. Za informacije 040/226294 Vabljeni! GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. 00386-31-879781 0 Mali oglasi NA PUSTNI TOREK sem v šotoru v Briščikih izgubil: jopič črne barve z napisom Boxeur s kožuhom na kapi, majico temno plave barve z rdečim napisom San Diego, ovratno ruto znamke San Diego ter rokavice. Poštenega najditelja vabim, da pokliče tel. št.: 349-1446484. DAJEM V NAJEM na Kozini komaj prenovljeno malo stanovanje. Informacije: 392-2225821. DAJEM V NAJEM stanovanje blizu Kulturnega doma v Trstu, kuhinja, spalnica, garderoba, shramba, kopalnica, centralna kurjava, 6. nadstropje z dvigalom. Cena: 500,00 evrov mesečno in 100,00 evrov stroškov. Tel. 339-5840600. DAJEM v najem zagrajen vinograd, opremljen z vodo, primeren tudi za vrtnarstvo. Tel. 040-231578. PRODAM 5 hektolitrski sod iz inoxa. Cena po dogovoru. Tel. na tel. št. 349-2374635. PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje, lastne pridelave. Tel.: 339-8201250. UGODNO prodam opremljeno prikolico z baldahinom in parcelo v neposredni bližini odkritega bazena in plaže v kampingu Adria v Ankaranu. Tel. št.: 328-9077215. V NAJEM dajem stanovanje blizu Burla, zadnje nadstropje, prib. 68 kv.m., najemnina 435,00 evrov, stroški 165,00 evrov. Tel. št.: 3493626187. ^ Turistične kmetije Bi Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. OSMICO NA KOLONKOVCU je odprla družina Debelis, Ul. G. Ventura 31/1. Tel. 347-3648603. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni! Loterija 23. februarja 2013 Bari 54 59 18 58 7 Cagliari 59 46 83 80 15 Firence 59 60 28 20 9 Genova 60 42 65 84 17 Milan 18 32 51 45 49 Neapelj 56 87 55 60 18 Palermo 66 81 12 31 89 Rim 44 28 5 72 89 Turin 76 43 46 6 73 Benetke 46 88 5 57 82 Nazionale 15 57 74 47 27 St. 24 PRODAJAMO mlade kokoši. 00386(0)41584116 1 11 21 50 67 75 jolly52 Nagradni sklad 2,369,585.90 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 49.574.469,80 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 16 dobitnikov s 5 točkami 22.214,87 € 1.460 dobitnikov s 4 točkami 245,46 € 53.970 dobitnikov s 3 točkami 13,22 € Superstar 34 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 5 dobitnikov s 4 točkami 24.546,00 € 317 dobitnikov s 3 točkami 1.322,00 € 3.233 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.677 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 40.869 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ŠPORT Nedelja, 24. februarja 2013 7 SKD Krasno polje[ IGročana, Pesek in Draga vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO v sklopu pobude vzhodnokraških kulturnih društev »Prešerno skupaj« Predstavitev knjige "Zgodbe mojega življenja" Sodelovali bodo: avtorja Drago Slavec in Boris Pangerc ter MoPZ V. Vodnik DANES, 24.2.2013, ob 18.00, v srenjski hiši v Gročani ¿Pogteßno podjetje sa ohuramju: njvlsuj ALABARDA na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 fjjfjf SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Modri abonmajski sklop V sodelovanju z Glasbeno matico HOMMAGE A STRAVINSKY koreograf: Edward Clug v petek, 1. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani rezervacija in nakup pri blagajni SSG (vsak delovnik od 10. do 15.ure) Tel. št. 800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.teaterssg.com H Prireditve ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje. DANES, 24. FEBRUARJA, ob 10.30 bo v Škedenjski cerkvi komemoracija ob 200-letnici rojstva škofa Jureja Dobri-le, ki je pred leti vodil tržaško škofijo. Govoril bo prof. Elvis Orbanič. Po maši bo sledil razgovor v domu Jakoba Ukmarja. Vabljeni! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ sporoča, da prireditev »Dan slovenske kulture 2013«, ki je bila napovedana za danes, 24. februarja, je prenesena zaradi bolezni v obeh sestavih. Naknadno bomo sporočili datum. KD KRAŠKI DOM - Prešerno skupaj vabi na počastitev dneva slovenske kulture danes, 24. februarja, ob 17. uri v kulturni dom na Colu. Predstavili se nam bodo člani slovenskega dramskega društva Jaka Štoka s Proseka-don-tovela z enodejanko Slawomirja Mro-žeka »Na odprtem morju«. Režija Gregor Geč. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vabi danes, 24. februarja, ob 18.00 v srenjsko hišo v Gro-čani na Prešernovo proslavo s predstavitvijo knjige Zgodbe mojega življenja. Sodelovali bodo: avtorja Drago Slavec in Boris Pangerc ter MoPZ V. Vodnik. Prireditev poteka v okviru pobude Prešerno skupaj v sodelovanju z društvi vzhodnega drasa. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Zveza cerkvenih pevskih zborov vabita v ponedeljek, 25. februarja, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na večer z dr. Mojco Ko-vačič z Glasbenonarodopisnega inštituta zec SrZU, ki bo govorila na temo »Glasba in kontekst v pritrkavanju«. Začetek ob 20.30. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 27. februarja, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Ivan Tavčar bo spregovoril o svoji pesniški zbirki »Vrtoglavost duše«. Avtorja bo predstavil urednik zbirke Peter dovačič Peršin. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v četrtek, 28. februarja, ob 18. uri na predstavitev knjige Dušana Jelinčiča »Nocoj bom ubil Chomskega«. Avtorja bo predstavil eobi Šabec. V ČETRTEK, 28. FEBRUARJA, bo v pro- storih knjigarne Minerva, v Ul. San Ni-colo 20, profesorica Gabriella Valera Gruber predstavila pesniško zbirko Elene Cerkvenič »Sapor di.vini« -»Božanski okusi«. Prisotna bo avtorica. Prisrčno vabljeni! VZPI - sekcija Devin Nabrežina in SKD Igo Gruden vabita v četrtek, 28. februarja, ob 20.30 v kulturni dom Igo Gruden v Nabrežini na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče«, risbe in pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji. Sodelujejo mag. Metka Gombač, dr. Bor-si M. Gombač, dr. Dario Matiussi in MePZ Igo Gruden. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 1. marca, ob 20.30 na filmski večer slovenskega programa deželnega sedeža RAI »Mario Magajna - Fotograf svojega časa«. eežija in scenarij Marko Sosič, tehnično vodstvo eoberto Calligaris, snemalec Sergio Ferrari in uredništvo Nataša Sosič. FINŽARJEV DOM IN PEVSKI ZBOR SV. JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede«, ki bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v soboto, 2. marca, ob 20.00. Nastopajo MlDPS Vesela pomlad, tenorist Marjan Štrajn, moški in mešani pevski zbor Sv. Jernej, pianistka Jana Zupančič ter glasbenika eok Dolenc in Niko Trento. Kratke govore bodo imeli Metka Sinigoj, Vilma Purič, Majda Artač in Aleksander Furlan. Otroška igralska skupina Tamara Petaros bo podala odlomke iz njihovih del, ilustrirale pa jih bodo tudi likovne podobe Irine Tavčar, Mateja Susiča, Jasne Merku in Edija Žer-jala. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na prireditev ob prazniku slovenske kulture in ob 120-letnici rojstva Iga Grudna »Pozdravljeni, bratje in sestre«, ki bo v nedeljo, 3. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Sodelujeta šoli OŠ Virgil Šček in NSŠ Igo Gruden; slavnostni nagovor prof. Tatjana Rojc; ob tej priliki bo izobešen nabrežinski pevski prapor. PREŠERNO SKUPAJ 2013 - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor, SKD Grad: četrtek, 7. marca, v Prosvetnem domu na Opči-nah Prešerno za šole: gledališka predstava »Živalske novice«, v izvedbi srednješolske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela, režija Vesna Hrovatin; sobota, 9. marca, ob 20.00 v Prosvetnem domu na Opčinah, osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa z odprtjem razstave risb dijakov srednje šole S. Kosovel, plesno gledališka predstavo »Prost bo vsak?«, idejni koreografski projekt Da-še Grgič, sodeluje gledališka igralka Ni-kla Petruška Panizon, video Luca Quaia; glasbeni utrinek Eva Škabar (harfa) in Vera Sturman (violina), go-jenki Glasbene matice iz Trsta; sobota, 23. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Primorska poje. SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev in pogovor ob izidu knjige Bogomile Kravos o delovanju izjemne amaterske gledališke skupine SAG v Trstu. Govorila bosta direktor SGM Ivo Svetina in avtorica, prisotni pa bodo tudi člani vodstva te skupine Sergej in Ivan Verč ter Boris Kobal. Srečanje bo v petek, 8. marca, ob 18.00 v Gregorčičevi dvorani (Ul. S. Francesco 20/II). OTROŠKE URICE v NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri v četrtek, 21. marca, »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Bi-serka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! t V 76. letu starosti nas je nepričakovano zapustil Albert Pečar (Berto) Žalostno vest sporočajo nečaki Branka, Milan, Nadja ter svakinja Danilka Pokojnik bo ležal v četrtek, 28. februarja, od 12.15 v cerkvi sv. Martina v Dolini. Sledila bo sv. maša ob 13. uri in pokop na domačem pokopališču. Dolina, 24. februarja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda ŠALVE, Berto! Tvoj vsakdanji pozdrav bo ostal vedno v našem spominu. Fantovska in dekliška Dolina t Nepričakovano in mnogo prera-no nas je zapustila naša draga žena, mama in nona Jožica Štimac por. Glavina Žalostno vest sporočajo mož Peter, sin David s Klaro, hčerka Lidia z Livianom, Emilia ter ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v torek, 26. februarja, od 9.30 do 11.00 v ulici Co-stalunga. Sledila bo sveta maša v cerkvi na pokopališču pri Sv. Ani. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Žavlje, Ljubljana, 24. februarja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Bodi za vedno najina zvezdica. Vnučka Dana in Jan Ob izgubi drage mame izrekamo Davidu in svojcem globoko sožalje prijatelji Vera Luigi, Nataša Max, Ester David, Tanja Niko, Barbara R. Ivan, Barbara G. Saško in Walter Globoko prizadeti ob nenadni izgubi drage Jožice sočustvujemo s svojci. Družini Bubola in Barrai Ob nenadni izgubi drage žene in mame Jožice izrekamo Petru, Lidiji in Davidu občuteno sožalje. MoPZ in KD F. Venturini t Tiho je odšla Emilia Zafran v vd. Cok (Milica) Žalostno vest sporočajo nečaka Bojan in Eva ter svakinja Darinka Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 25. februarja, ob 14.30 v cerkvi na Katinari. Ricmanje, 24. februarja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav dragi Milici Edvin in Nadja z družinama t Zapustila nas je naša draga Stefania (Fani) Kosmina vd. Rebula Žalostno vest sporočajo sinova Miloš in Gianni z Lauro in Dunjo ter vnuki Nikol, Daniel in Erik Pokojnica bo ležala v torek, 26. februarja, od 11.00 do 13.00 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v petek, 8. marca, ob 11.30 v šempolajski cerkvi. Sledila bo sveta maša od 12. uri. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Šempolaj, 24. februarja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Pridružujeta se Silvano in Marica Zadnji pozdrav dragi Fani Gigi, Marija, Ivanka in Cvetka z družinami Žalovanju se pridružujejo Mirko, Gaby in Dario Sočustvuje s prizadetimi svojci družina Markovič Ob izgubi drage mame izrekamo Gianniju in svojcem iskreno sožalje Ketty, Fabio, Tamara, Corrado, Elena in Lara Ob težki izgubi drage mame Fani izrekajo Gianniju in Milošu najgloblje sožalje Alenka, Mitja, Davorin, Franko in Marta z družinami Ob izgubi drage Fani Rebula izreka svojcem iskreno sožalje SKD Vigred Zapustila nas je Roža Mauri Žalostno vest sporočajo nečaki Ada, Rado, Nino in Paulo z družinami Uro pred pogrebom ob 14.30 bo v torek, 26.2.2013 žara izpostavljena v veži na openskem pokopališču. Ferlugi, Melbourne, 24. februarja 2013 Pogrebno podjetje Zimolo ZAHVALA Albino Clarici Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami pospremili na zadnji poti našega dragega Albina. Posebna zahvala sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so nam pomagali in bili ob strani v tem težkem trenutku. Zahvalimo se tudi domačemu župniku in nosilkam cvetja. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Edi Kapun Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Svojci Božje Polje, 24. februarja 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Giuseppe Miliani (Pepi) Zahvaljujemo se vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Zahvaljujemo se pevcem Rdeča zvezda in g. župniku. Svojci Repnič, 24. februarja 2013 ZAHVALA Ivan Kante Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali in se poslovili od našega dragega. Posebna zahvala naj gre operaterjem družbe Televita. Družina Ob izgubi očeta in moža CORRADA COLOMBINA izrekamo hčerkama Diani in Martini, ženi Neviji ter ostalemu sorodstvu iskreno sožalje. Vsi v Društvu Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga in MePz Slovenec-Slavec Diani iskreno sožalje ob izgubi očeta. Združenje prostovoljnih gasilcev Breg in dolinska občinska skupina Civilne zaščite Učno osebje večstopenjske šole Sv. Jakob izreka g. Adriani Canziani iskreno sožalje ob izgubi mame VINICE 8 Nedelja, 24. februarja 2013 ŠPORT / o w APrimorski r dnevnik o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu štandrež - Nedokončano krožišče med ulicama San Michele in Carso Po enem letu županov poziv k potrpežljivosti »Bodite potrpežljivi! Z zadevo se ukvarjajo tehnični uradi, ki preverjajo, kako preurediti krožišče, da bo varno in da bo ustrezalo zahtevam domačinov.« Tako pravi goriški župan Ettore Romoli v zvezi s kro-žiščem med ulicama San Michele in Carso v Štandrežu, ki je po več kot enem letu še vedno nedokončano. Medtem ko gradbišče klavrno sameva, so pa prometne težave na dnevnem redu. Številni avtomobilisti izsiljujejo prednost, šoferji pa s svojimi tovornjaki kar pogosto zapeljejo kar po gredici sredi krožišča, saj drugače ne morejo naprej, ker je cesta preozka. V Štandrežu so županovih pozivov k potrpežljivosti seveda povsem naveličani. Občinski svetnik Božidar Tabaj je že pred enim letom s svetniškim vprašanjem opozoril, da je krožišče nevarno in seveda še nedokončano. Potem je septembra lanskega leta skupaj z bivšim predsednikom rajonskega sveta Marjanom Brescio pospremil do krožišča župana Romolija, ki se je na licu mesta prepričal, da je treba krožno križišče preurediti. Župan je tedaj napovedal, da bo takoj stekel postopek za preureditev krožišča, doslej pa po njegovih besedah tehnični uradi še niso pripravili potrebne dokumentacije za nadaljevanje gradbenih del. Romoli pojasnjuje, da naj bi se zadeva pozitivno razpletla v kratkem času, čeprav obenem priznava, da imajo z izvajalcem del - podjetjem Pessot - kar nekaj težav tudi v drugih delih mesta. Tlakovanje Ulice Diaz se ravno tako vleče več kot eno leto, kar spravlja v obup prebivalce tega dela mestnega središča. Za Štandrež Tabaj še opozarja, da se ni zaključila niti gradnja parkirišča v Ulici Trivigiano, kjer so se dela prekinila pred kakimi štirimi meseci tik pred svojim zaključkom. »Manjka le še nekaj malenkosti; župan je zagotovil, da bo sam postavil nekaj manjkajočih cestnih znakov, vendar lahko pričakujemo, da bo to storil skupaj z deželnim odbornikom Riccardom Riccardijem le nekaj tednov pred deželnimi volitvami,« s kančkom ironije poudarja Tabaj. Tudi pred lanskimi občinskimi volitvami je Riccardi obiskal Gorico in skupaj z Romolijem predal namenu novo avtocestno krožišče pri Štandrežu, čeprav še ni bilo povsem dokončano. Od takrat so se dela okrog avtocestnega krožišča nadaljevala, ravno v zadnjih tednih pa so prenovili zadnji del Ulice Tabai, ki vodi do krožišča. Gradbeni poseg, ki ga opravlja podjetje Strade FVG, je v zaključni fazi. Na poveljstvu goriških mestnih redarjev pojasnjujejo, da je ponovno odprtje Ulice Tabai predvideno za torek, 26. februarja, vsekakor pa ima gradbeno podjetje še možnost, da zaprosi za podaljšanje cestne zapore. Cestišče je treba namreč še asfaltirati, zato pa ni znano, ali se bodo gradbena dela uspela zaključiti do torka. (dr) Bager v Ulici Tabai (levo), nevarno krožišče sredi vasi (zgoraj) Karabinjerji na Travniku Karabinjerji so včeraj opravili vrsto preverjanj na bolšjem sejmu, ki je potekal na goriškem Travniku. Ugotavljali so, ali so imeli kramarji vsa potrebna dovoljenja za prodajo svojega blaga, nakar so se odpravili še v trgovine, v katerih kupujejo in prodajajo zlato; lastniki teh trgovin morajo voditi evidence kupcev in prodajalcev zlata, ki jih bodo karabinjerji poglobljeno preverili. Brez matičnega urada Zaradi poteka volitev bo jutri popoldne zaprt matični urad v Gorici. Občani se bodo vanj lahko odpravili le dopoldne med 8.45 in 12. uro. Stodvajseta obletnica Pred 120 leti so v Gorici ustanovili nacionalistično združenje Lega nazionale. O vlogi združenja nekoč in danes bodo Rodolfo Ziberna, Diego Redivo in Ivan Buttignon spregovorili jutri z začetkom ob 17.30 v predavalnici UGG na Trgu Battisti v Gorici. Višarska Marija v Gradišču V stolnico v Gradišču bodo 1. marca prinesli Mater Božjo iz svetišča treh narodov na Sv. Višarjah. Tu bo ostala do 3. marca. Slovenski verniki se ji bodo poklonili v soboto, 2. marca, ob 15. uri. Srečanje o cepljenju otrok Na sedežu združenja Nuovo lavoro v goriškem Raštelu bo jutri ob 18. uri javno srečanje na temo cepljenja otrok; prireja ga združenje Comilva, ki opozarja, da ima cepljenje lahko tudi stranske učinke. gorica - Danes in jutri volivci obnavljajo parlament Za poslansko zbornico 111.575 volilnih upravičencev, za senat sedem tisoč manj V volilne sezname goriške pokrajine je pred današnjimi in jutrišnjimi parlamentarnimi volitvami vpisanih 104.500 upravičencev za senat, 111.575 pa za poslansko zbornico. V obeh primeru je večina potencialnih volivcev nežnega spola, saj je med upravičenci za senat 49.636 moških in 54.864 žensk, za poslansko zbornico pa 53.271 moških in 58.304 žensk. V Gorici je upravičencev za poslansko zbornico 27.960 (13.079 moških in 14.881 žensk), za senat pa 26.216 (12.190 moških in 14.026 žensk). Osemnajstletnikov, ki bodo prvič volili, je okrog petdeset, medtem ko je 2.620 Goričanov, ki živi v tujini, že glasovalo po pošti. V Gorici bo skupno 37 volišč, tri volišča bodo postavljena v bolnišnici, zaporu in domu za starejše občane San Giusto. Na voliščih bo skupno 148 skrutinatorjev, ki jim je treba prišteti še šest skrutinarorjev iz bolnišnice, zapora in doma za starejše občane San Giusto. V Tržiču je upravičencev za poslansko zbornico 19.942 (9464 moških in 10.478 žensk), za senat pa 18.725 (8832 moških in 9893 žensk). Trži-ških volilnih upravičencev, ki živijo v tujini in bodo lahko glasovali po pošti, je 1650 za poslansko zbornico (812 moških in 838 žensk) in 1498 za senat (743 moških in 755 žensk). Volilni upravičenci bodo prejeli dve glasovnici - rumeno za senat in rožnato za poslansko zbornico. Seznam list in kandidatov bo objavljen na plakatih, ki bodo razobešeni na voliščih. Vsak volivec bo moral prinesti s sabo na volišče veljaven osebni dokument in volilno izkaznico. Kdor je nima ali je že »izrabil« vse razpoložljive žige, jo mora dvigniti na pristojnem občinskem volilnem uradu, ki bo odprt z urniki volišč. V volilno kabino bo prepovedano vstopiti z mobilnim telefonom in fotografskim aparatom; kršitelje čaka od tri do šest mesecev zapora in denarna kazen od tristo do tisoč evrov. Predsednik volilne komisije bo vsakega volivca pozval, da naj izroči zgoraj omenjene naprave, ki mu bodo vrnjene po koncu glasovanja. Danes bodo volišča odprta od 8. do 22. ure, jutri pa od 7. do 15. ure. Takoj po zaprtju volišče se bo začelo preštevanje glasov. V volilnih uradih posameznih občin so seveda tudi tokrat na voljo dvojezične volilne izkaznice, za katere lahko zaprosi tudi, kdor ni še »izrabil« vseh razpoložljivih žigov na svoji enojezični izkaznici. V kolikor smo včeraj ugotavljali, so tokrat dvojezične volilne plakate razobesili tudi po voliščih v središču Gorice in ne le v primestnih rajonih. Slovenski letaki na volišču v Ulici Codelli v Gorici tržič - V zaključni fazi reorganizacija transfuzijskega oddelka bolnišnice San Polo Ponoči brez dežurstva Odvzem krvi bumbaca Potem ko so občinski upravitelji izrazili zadovoljstvo nad predajo namenu 200 novih postelj v tržiški bolnišnici San Polo, so še naprej skeptični nad napovedano reorganizacijo delovanja transfuzijskega oddelka. Po novem bo namreč tržaško zdravstveno podjetje upravljalo transfuzijska oddelka tako iz Tržiča kot iz Gorice, kot predvideva dogovor na medpokrajinski ravni izpred dveh let. Pred poldrugim letom je vodstvo goriškega zdravstvenega podjetja zagotovilo tržiškim upraviteljem in krvodajalcem, da združitev ne bo oškodovala krajevnega zdravstvenega sistema, v kar pa v Tržiču še vedno niso ravno prepričani. Pred koncem prihodnjega meseca v tržiški bolnišnici ponoči ne bo več dežurnega zdravnika, ki je doslej skrbel izključno za transfuzije; namesto njega bodo imeli na razpolago hemoteko, v primeru potrebe po posvetovanju pa bodo imeli na voljo specifično telefonsko povezavo s Trstom. »Strinjamo se s potrebo po reorganizaciji zdravstvenega sistema in s krčenjem stroškov, vendar ne smejo nastradati vedno eni in isti. Doslej nisem še opazila, da bi v okviru sodelovanja s Trstom del osebja premestili na Goriško,« poudarja tržiška občinska odbornica Cristiana Morsolin, ki se je glede tega vprašanja pogovorila z zdravstvenim direktorjem zdravstvenega podjetja Fulviom Caluccijem. »Potrdil mi je, da od konca prihodnjega meseca v tržiški bolnišnici ne bo več dežurnega zdravnika, ki je skrbel za transfuzije ponoči. Namesto tega bodo v bolnišnici imeli na razpolago hemoteko s 150 vrečkami krvi, vendar brez krvnih derivatov. Ta rešitev nas nikakor ne navdušuje, čeprav nam potrjujejo, da reorganizacija transfuzijskega oddelka ne bo oškodovala specialističnih oddelkov in porodniško-pediatričnega oddelka,« pojasnjuje Morsolinova in napoveduje, da bo podobno reorganizacijo doživela tudi goriška bolnišnica. Morsolinova razlaga, da so se svojčas dogovorili za razširitev in prenovo trži-ške transfuzijskega oddelka, kar pa je zdaj pod vprašajem, ker so se v Trstu odločili, da ohranijo svoj transfuzijski oddelek. Calucci je vsekakor napovedal, da bodo okrepili delovanje tržiškega transfuzijske oddelka, v katerem vsak dan opravijo dvesto odvzemov krvi. Po njegovih besedah bodo v kratkim omogočili odvzem po naročilu, povečali pa bodo tudi število odvzemov, ki jih opravijo v ambulantah po teritoriju. Reorganizacija transfuzijskega oddelka vsekakor ne bo vplivala na dejavnost krvodajalcev, ki so vsekakor tudi sami zaskrbljeni zaradi stalnih krčenj v zdravstvenem sistemu. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. februarja 2013 9 nova gorica - Umor Roberta Menicalija Razsodba močno odmeva v Trstu, kjer so bili narejeni odločilni koraki v preiskavi Vest o razsodbi, ki jo je v petek izrekel sodni senat novogoriškega okrožnega sodišča zaradi umora tržaškega finančnega posrednika, 58-Ietnega Roberta Menicalija, je včeraj močno odjeknila v Trstu. Ravno na tržaški kvesturi se je namreč zače-Ia intenzivna kriminaIistična preiskava, ki je privedla do prijetja domnevnih morilcev. Kot smo včeraj že poročali, je bil za umor iz koristoIjubja obsojen na dvaindvajset Iet zapora 30-Ietni bosanski državljan Zlatan Blagojevič (na fotografiji pred sodiščem), medtem ko je bila drugoobtoženka, 29-Ietna Ljiljana Balič, oproščena zaradi pomanjkanja dokazov in je po devetnajstih mesecih pripora že na prostosti. »Preiskavo sem osebno vodil od vsega začetka,« nam je včeraj pojasnil Mario Bo, vodja tržaških kriminalistov: »Menica-Iijeva žena je pri nas prijaviIa moževo izginotje. Najprej smo pomislili, da je moški po lastni izbiri zabrisal za sabo vsako sled. Samo nekaj dni prej se je v Trstu zgodiI podoben primer: finančni posrednik je zbe-žaI z denarjem kIientov. Sum o prostovoIj-nem pobegu so podkrepiIi karabinjerji iz Gradišča, ki so nas obvestili, da je bil Mencali vpleten v večmiIijonsko goljufijo. LotiIi smo se preiskave po ustaIjenem vzorcu: najprej preverjanje Menicalijevih telefonskih klicev in nato uporabe bančnih kartic. Dočakalo nas je presenečenje. Ugotovili smo, da je na dan izginotja prejeI kIic bosanskega državIjana in da je biIa njegova bančna kartica uporabIjena na bencinskih servisih v Sloveniji. Povezali smo se s koprsko po-Iicijo, ki nam je omogočiIa ogIed posnetkov z bencinskega servisa v Sežani. Na njih smo ob MenicaIiju opaziIi neznanega moškega, pa še tretjo osebo, ki je sedeIa v avtomobi-Iu, po vsej verjetnosti žensko.« SIedenje operacijam z bančno kartico je Maria Boa pri-vedIo v Bosno, kjer sta biIa najdena Meni-caIijev Mercedes in mobiIni teIefon, tamkajšnja poIicija pa mu je sporočiIa, da sta Blagojevič in Baličeva v Črni gori. Na podlagi tega podatka je slovenski Interpol iz-daI mednarodno tiraIico za njima. »RazpIet te srhIjive zgodbe je dokaz zgIednega sodeIovanja poIicij, predvsem seveda našega sodeIovanja s sIovensko po-Iicijo,« je posebej poudariI Mario Bo, na račun razsodbe pa je pripomniI: »Ugoto-vIjeno je biIo, da je MenicaIi dobiI prve udarce z zadnjih sedežev avtomobila, kjer naj bi sedeI BIagojevič, toda po naših informacijah naj bi tam sedeIa tudi ženska. Brez odgovora bo ostaIo tudi vprašanje, aIi se ni morda zgodiI umor na itaIijanskem ozemIju, saj je trojica v Mercedesu med vožnjo iz Trsta v Gorico iz neznanega vzroka zaviIa skozi mirenski mejni prehod v Slovenijo. Kraj, kjer je bilo najdeno tru-pIo, pa je od meje oddaIjen samo nekaj ki-Iometrov.« (ide) gorica - Zaključni dan vzorčnega sejma Expomego Slovenci partnerji Prireditelji zadovoljni z množično prisotnostjo slovenskih razstavljavcev - Danes ples, aerobika in glasba Petkovo popoldne na goriškem sejmu Expomego je bilo slovensko obarvano. V pa-viIjonu D je biI na sporedu »Goriški dan«, ki sta ga pripravili Območna obrtno-pod- jetniška zbornica iz Nove Gorice in Regijska razvojna agencija Severne Primorske. Šlo je za predstavitev raznih dejavnosti iz projekta Heritaste, ki temelji na čezmejnem so- deIovanju. Pobuda je naIeteIa na veIiko zanimanje, saj se je predstavitve udeležilo mnogo Ijudi z obeh strani meje. Posebno je biIa opazna prisotnost vseh županov s širšega novogoriškega območja. PoIeg novo-goriškega župana Mateja Arčona so se predstavitvene sIovesnosti udeIežiIi še župani Mi-Ian Turk iz Šempetra-Vrtojbe, Martin Ma- Razstavljavci ponujajo pohištvo, opremo za udobnejše bivanje, frizerske in kozmetične storitve, izdelke za dobro počutje, knjige, peči, varnostne naprave, bazene, računalnike, telefone, športne artikle in še marsikaj bumbaca gorica-vileš - Aretirali tuja državljana Mejni policisti izvršili dva zaporna naloga Prvi je bil obsojen v Modeni, drugi je zbežal iz zapora v Vareseju Goriški mejni poIicisti so v petek izvršiIi dva zaporna naIoga, tako da sta se v zaporu v UIici BarzeIIini znašIa dva tuja državIjana. Pri cestninski postaji pri ViIešu so najprej preveriIi dokumente treh romunskih državIjanov, ki so se pe-IjaIi na kombiju z itaIijansko registracijo. Za enega izmed njih - 40-Ietnega B.M. - se je izkazaIo, da je biI junija Ie-ta 2011 na sodišču v Modeni obsojen na 5 mesecev in 29 dni zapora zaradi kraje v obtežiInih okoIiščinah. Nekaj ur kasneje so mejni poIicisti ustaviIi kombi z ukrajinsko registrsko tabIico, s katerim sta se proti SIoveniji peIjaIa ukrajinska državIjana. Enega izmed njiju je sodišče iz Vareseja avgusta Ieta 2008 obsodiIo na en mesec in 27 dni zaporne kazni, ker je svojčas zbežaI iz zapora. Moška so po-Iicisti pospremiIi v UIico BarzeIIini. rušič iz Mirna-Kostanjevice, Franc Mužič iz Brd, Andrej Maffi iz KanaI in AIeš Bucik iz Renč-Vogrskega. Le-tem se je nekaj minut po začetku prireditve pridružiI še goriški župan Ettore RomoIi. Zaradi močnega sneženja med LjubIjano in Razdrtim je z zamudo na predstavitev prišeI tudi predsednik SIovenske obrtne zbornice AIojz Kovš-ča. Izmenično z nagovori prirediteIjev sta Goriški dan popestriIa še nastopa godaIne-ga kvarteta Podokničarji in ženskega pevskega zbora Aktiva mestnih žena iz Nove Gorice. Pevke so biIe odete v obIačiIa, ki so biIa v modi pred kakimi štiridesetimi de-setIetji. V vseh nagovorih je v ospredje pri-šIo predvsem zadovoIjstvo, da je po dveh Ie-tih odsotnosti zaradi prenovitve haI sejem Expomego ponovno odprI vrata obiskovaI-cem. Novogoričani so svoje zadovoIjstvo še nadgradiIi z ugotovitvijo, da je na Ietošnjem sejmu sIovenska prisotnost kar opazna. Med 160 razstavIjavci jih kar dobra tretjina prihaja iz SIovenije, v veIiki večini s Severne Primorske. PozdraviIi so tudi dejstvo, da so k soudeIežbi na sejmu pristopiIe vse občine novogoriškega območja. Pobudo sta uvodoma predstaviIa Franc Rojc, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice iz Nove Gorice, in tajnica Boža Lovarčič-Špacapan, ki sta poudariIa predvsem žeIjo po povezovanju in skupnem nastopanju obrtniških podjetij, zIasti ko gre za predstavitev dejavnosti v tujini. Prisotne je nagovoriIa tudi predsednica ustanove Udine-Gorizia fiere, Luisa De Marco, ki se je na kratko spreho-diIa skozi pretekIost Expomega in izposta-viIa ugotovitev, da SIovenci niso več Ie njegovi obiskovaIci, saj iz Ieta v Ieto postajajo vse pomembnejši soustvarjaIci sejma. »Skupaj bomo premagaIi še tako trdovratno krizo,« je svoj poseg zakIjučiIa De Marcova. Podobnih misIi je biI tudi goriški župan Et-tore RomoIi, ki je izpostaviI pomembnost novega vetra, ki je zaveI nad Goriško. Kot zadnji je spregovoriI Črtomir Špacapan, predsednik krajevne Regijske razvojne agencije. Podrobno je orisaI projekt Heri-taste, ki sIoni na čezmejnih dejavnostih na področju turizma in gastronomije. Projekt žeIi uresničiti ovrednotenje turističnih, kmetijskih, zgodovinskih, kuIturnih in gospodarskih posebnosti s promocijo tematskih poti, ki bi IokaIne produkte in zanimivosti umestiIe v skupno ponudbo. Ob spremstvu godaInega kvarteta je sIediI skupen ogIed razstavnih haI, ki so biIe kar dobro obiskane, kar pomeni, da je Expomego privIačen za prebivaIstvo z obeh strani meje. OgIed se je zakIjučiI v haIi B, kjer je biIa na voIjo degustacija krajevnih dobrot in po-kušnja domače kapIjice. Vse to so pripravi-Ii gostinci z novogoriškega območja. Sejem bo tudi danes ponudiI nekaj spremIjevaInih pobud. Ob prisotnosti podpredsednice pokrajine Mare Černic bo ob 11. uri predavanje o prvi svetovni vojni, med katerim bodo predstaviIi spominske poti, ki vodijo na odkrivanje goriškega Krasa. Ob 16. uri bodo mIadi pIesaIci predstaviIi razne hip hop pIesne točke, ob 17. uri bo prikaz aerobike, ob 18. uri pa še krajši pIesni tečaj. Ob stojnicah z goIažem, ki bodo odprte do 22. ure, bo igraIa skupina Benandanti. (vip) GORICA Peterin: »Slovenski konzulti naj sodelujeta« David Peterin, predsednik pokrajinske konzuIte za sIovensko jezikovno manjšino, izraža zadovoIjstvo nad imenovanje sIovenske konzuIte na goriški občini. »Ob ukinitvi rajonskih svetov v Gorici prevzema občinska konzuIta za našo skupnost še večjo vIogo. Do konca svojega mandata bo prvi sogovornik goriške uprave pri obravnavi potreb, ki jih ima sIovenska narodna skupnost. V doIgem devetmesečnem obdobju od voIitev občinskega sveta do imenovanja nove konzuIte je biIa odsotnost tega organa še kako občutena. VrzeI so skušaIi kriti štirje sIovenski občinski svetniki, ki pa ne morejo nikakor nadomestiti vIoge konzuIte. Po prvi seji občinske konzuIte bom predIagaI no-voizvoIjenemu predsedniku sestanek s pokrajinsko konzuIto, da bi uskIadiIi de-Iovanje obeh konzuIt gIede skupnih vprašanj, ki zadevajo uporabo sIoven-skega jezika v javnosti in čezmejno so-deIovanje z Novo Gorico in Šempe-trom-Vrtojbo,« pravi David Peterin. Poimenovanje parkirišča (zgoraj), kot je zabeleženo v zadnjem stavku današnjega zapisa; tako so gledali na prostor sedanjega parkirišča prebivalci judovskega geta (spodaj). Staničevo parkirišče Tako se imenuje površina, sedaj namenjena parkirišču, ki Ieži pod bivšo judovsko sosesko in za nekdanjo gIuhonemnico s sIovenskim oddeIkom, katere prvi ravnateIj je biI na raznih področjih angažirani VaIentin Stanič. Njegovo ime je uve-IjaviIa s poimenovanjem parkirišča toponomastična komisija goriške občine v času Ievosredinskega Brancatijevega županovanja skupaj z imeni nadškofa Frančiška B. Sedeja (oširek pred svetoivansko cerkvijo), pisateIja in prevajaIca Andreja BudaIa (park pod Štandrežem ob cesti za Sovodnje) in pionirskih piIotov bratov Rusjan (eden od cestnih pasov med Jeremitiščem in Mirenskim IetaIiščem). Pred gradnjo KuIturnega doma je površina sedanjega parkirišča sodiIa pod istega Iastnika, a je v skIopu pogajanj za izdajo gradbenega dovoIjenja občinska uprava zahtevaIa, da morata nova gIedaIiška stavba in teIovadnica imeti ustrezno parkirišče. Dodatno je biIo dogovorjeno, da parkirišče ne bo zasebnega značaja, temveč naj postane javna dobrina. Škoda, da so v ta namen posekaIi nekaj zeIo veIikih dreves. GIede poimenovanja pa gre zapisati, da je sIovenskima čIanoma komisije uspeIo uveIjaviti sIovenski zapis priimka namesto nemško uradnega Staniga. Aldo Rupel 10 Nedelja, 24. februarja 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V Dijaškem domu se je zaključilo prvo šolsko polletje V filmih nastopajo in prek njih spoznavajo Marca bo začela delovati psihološka svetovalna služba za starše gojencev V Dijaškem domu v Gorici je v teh tednih, tako kot ponavadi, zelo živahno in delovno. Po zaključku prvega polletja (gojenci so prav v teh dneh dobili spričevala) je vzgojiteljski kolektiv že pripravil bogat program, za naslednje mesece do poletja. Zaključek prvega dela šolskega leta je zaznamovalo po eni strani zelo odmevno srečanje za starše »Slovenska šola: premišljena izbira«, ki sta ga vodili Suzana Pertot in Matejka Grgič, po drugi strani so se gojenci na izviren način poklonili Prešernu z že tradicionalno Malo Prešernovo proslavo, ki je tokrat potekala v Dijaškem domu ravno 8. februarja. Za Dan slovenske kulture so gojenci pripravili izviren program, ki je bil osredotočen na premierni predstavitvi dokumentarnega filma za dijake »Bela krajina«, v katerem nastopajo nekateri domski gojenci. Po lanski izkušnji filma »Življenje ima svetlo stran«, ki je bil predstavljen publiki konec novembra, je tudi ta projekt rezultat sodelovanja s podjetjem Videopro iz Slovenije. Gre za serijo oddaj, ki so namenjene otrokom in mladini v Sloveniji in zamejstvu in ki želijo prikazati in predstaviti slovenske pokrajine, njihovo kulturno in naravno dediščino, slovenska narečja, ljudsko izročilo in povezavo s pesniki in pisatelji. Zato nosijo oddaje tudi zanimive naslove, kot so Dežela kralja Matjaža (Koroška), Dežela štrkov (Prekmurje), Dežela Zelenega Jurija (Bela krajina), Dežela Petra Klepca (Kočevska), Dežela Martina Krpana (Cerknica). Oddaje so bile posnete v lanski jeseni, v vsaki oddaji nastopata dva ali trije gojenci. Ker je bila izkušnja tako lepa, so se v domu odločili, da ta projekt nadgradijo z novim, v katerega bodo vključeni prav vsi gojenci, tudi tisti, ki v filmih ne nastopajo. Tako bodo vsak mesec v domu predstavili en film in torej eno slovensko pokrajino, za katero pa se bodo posebej »pripravljali« ves mesec. V ta namen so že izdelali velik plastični zemljevid Slovenije, ki ga bodo iz meseca v mesec bogatili z novimi podatki, slikami, odkritji, povezavami z literaturo. Na ta način bodo preko filmov in aktivnega raziskovanja, po skupinah in individualno, spoznali Slovenijo bolj od blizu. Poleg tega projekta in seveda rednega programa pošolskega pouka, ki ga letos obiskuje preko 80 učencev, se pripravljajo v domu še drugi programi. V kratkem bo stekla dejavnost ludoteke Pikanogavičke, ki ponuja vse od leta 1999 raznolike in zanimive dejavnosti za otroke iz vrtcev. Lani je program obiskovalo skoraj 20 malčkov od 4. do 6. leta starosti. Program bo predstavljen v začetku marca, ko bodo v domu organizirali dneve odprtih vrat. Dijaški dom v teh tednih namreč že sprejema predvpise za naslednje šolske leto (do zasedbe razpoložljivih mest) in želi seveda staršem prikazati vse priložnosti, ki jih nudi otrokom obiskovanje Dijaškega doma: bogato in skrbno opremljene učilnice, kvaliteten vzgojiteljski kader, zdrava in dobra prehrana, številne in raznovrstne možnosti sprostitvenih in športnih dejavnosti, veliko dodatnih dejavnosti, varstvo do 18.30. V zadnjih letih pa ponuja Dijaški dom tudi zanimive dejavnosti tudi za starše, predvsem znotraj projekta »Šola za starše«. Poleg predavanj in srečanj, ki bodo v kratkem predstavljena, bo z marcem začela delovati za starše gojencev svetovalna služba psihologa. Starši, ki bodo potre- bovali in želeli pomoč pri soočanju in razreševanju problemov in dvomov v zvezi s svojo starševsko vlogo, se bodo lahko obrnili na strokovno pomoč psihologinje Jane Pečar, ki je poleg drugih specializacij na področju psihologije pridobila dodatna znanja in izkušnje v družinski mediaciji. Dijaški dom je torej, ne oziraje se na finančne težave, ki so zaznamovale pretekle mesece, uspešno izpeljal programirane dejavnosti in se intenzivno pripravlja na drugo polovico šolskega leta z bogatim programom dejavnosti, ki bodo stekle tudi v sodelovanju z drugimi organizacijami. Na Prešernovi proslavi so predvajali film »Dežela Zelenega Jurija«, gojenci pa so poskrbeli za recitacije pesnika Otona Župančiča, saj si Bele krajine ne moremo zamisliti brez Cicibana foto d.d. gorica - Slovik Beg možganov resen problem V torek predavanje izvedenke Člani konzorcija Slovik se bodo v torek zbrali na redni skupščini, ob zaključku katere bo ob 19.30 predavanje, ki bo odprto javnosti. Tema torkovega predavanja v Tumo-vi dvorani KB centra v Gorici se glasi »Beg možganov - nevarnost intelektualne revščine«. Slovikova gostja bo Alenka Stanič, strokovnjakinja za kadrovske zadeve in karier-no svetovanje. Beg možganov je aktualen, zaskrbljujoč pojav, ki lahko v nekaj letih hudo opustoši cele države in manjše skupnosti, kakršna je zamejska. Vse več mladih ljudi se namreč odloča, da se izseli in si v tujini poišče boljše delovne in življenjske pogoje. Za razliko od preteklosti, ko so se iz naših vasi in mest odseljevali nizkoizobraženi delavci in kmetje, ki so si v tujini zagotovili vsaj možnost preživetja, se danes selijo predvsem intelektualci, znanstveniki, mladi strokovnjaki z različnih področij, ki si želijo delati v okolju, ki njihove ambicije razume in jih podpira. Dejstvo, da se mladi odločajo za študij ali prehodno delovno obdobje v tujini, samo po sebi ni problematično - take mednarodne izkušnje so kvečjemu dobrodošle in v globaliziranem svetu celo nujno potrebne. Problem nastane takrat, ko neka skupnost ali država ni sposobna ustvariti takih pogojev za delo, da se uspešni strokovnjaki po izkušnjah v tujini vrnejo domov oz. da z »domačimi« institucijami sodelujejo vsaj na daljavo, kar današnja tehnologija omogoča brez večjih težav. Kolikšna je škoda, ki jo že sedaj povzroča intelektualno opustošenje? Kaj lahko neka skupnost oz. država naredi, da zajezi beg možganov oz. da ustvari pogoje za njihovo vrnitev? Kakšne so perspektive tega trenda? O vsem tem bo spregovorila Staničeva, ki je v svoji doktorski disertaciji raziskala pojav bega možganov iz Slovenije. Drage vzgojiteljice iz štandreškega vrtca, za izdelavo ročnega izdelka iz našega dnevnika boste še malce počakale! Najprej morajo otroci zvedavo prebrati vremenske napovedi in druge dnevne novice ... gorica-doberdob - Na voljo so izključno papirnati obrazci Še do četrtka poteka vpisovanje v vrtce in šole, • V*l I »IV « ■• «V« v ■ ■ • ■ na nižji srednji šoli tudi višješolske vpisne pole Še samo do četrtka, 28. februarja, poteka vpisovanje v šole vseh stopenj. Medtem ko za italijanske šole velja, da vpisujejo preko spleta, v slovenske otroške vrtce, osnovne šole, nižji srednji in višje srednje šole pa poteka vpisovanje izključno preko papirnatih obrazcev. Do zapadlosti vpisnega roka bodo uradi Večstopenjske šole v Ulici Grabizio v Go- rici odprti v torek med 15. in 17. uro, v sredo med 10. in 13. uro ter med 15. in 17. uro, pa še v četrtek med 15. in 17. uro. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu v Ulici Grabizio in na vsaki posamezni šoli. Za vpis v vrtce in šole, ki delujejo v okviru Večstopenjske šole Doberdob, bo tajništvo odprto v torek in četrtek od 7.45 do 9. ure, v ponedeljek in sredo pa med 14.30 in 16. uro. Tudi za višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom velja, da poteka vpisovanje v tradicionalni papirnati obliki. Dvojezične vpisne pole so na voljo na tajništvu nižjih srednjih šol, najdejo pa se tudi na spletnih straneh obeh polov slovenskega višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici: www.solskicenter.net (licejski pol) in www.potep.org (tehnični pol). Izpolnjene pole bo prevzela nižja srednja šola, ki jih bo nato posredovala ravnateljstvu višjih srednjih šol. Ko bodo tretješolci opravili ob koncu šolskega leta državni izpit, bodo prinesli spričevalo na izbrano višjo srednjo šolo. To bo pomenilo neke vrste potrditev vpisa; če pa so si premislili, se bodo morali ravno tako zglasiti na šoli, kjer bodo dobili navodila za prepis. gorica - Pokrajina izbrala izvajalca okolju prijaznega javnega dela Osem fotovoltaičnih streh V prihodnjih tednih se začenja tudi gradnja krožišča pri San Pieru - Plazišče pri Štmavru bo predmet preverjanja Na pokrajini so izbrali podjetje, ki bo namestilo osem fotovoltaičnih naprav na strehe višjih srednjih šol in drugih poslopij v pokrajinski lasti. Poseg, ki je vreden 1.421.273 evrov, bo opravilo podjetje Enereco iz Ulice Terza Armata v Gorici, ki je javno dražbo zmagalo z 9,89-odstotnim popustom na izklicni ceni. Fotovoltaične naprave bodo delavci goriškega podjetja namestili v zelo kratkem času, saj bodo z delom predvidoma zaključili pred koncem junija, tako da bo poleti že mogoče izkoriščati sončno energijo za proizvodnjo elektrike. »Najprej bodo namestili fotovoltaične naprave na strehe državnega arhiva, zavoda CISI, civilne motoriza-cije, tehničnega zavoda za geometre Pacassi iz Gorice, poklicnega zavoda IPSIAM iz Tržiča, višješolskega središča Einaudi-Marconi iz Štarancana in hotelirske šole iz Gra-deža. Za zavod IPSIA iz Ulice Boito, zavod IPSSC iz Uli- ce Baden Powell in znanstveni licej Buonarroti iz Tržiča bo treba malce počakati, saj moramo najprej pridobiti okoljsko dovoljenje in zeleno luč spomeniškega varstva. Zaradi tega bomo za omenjena tri poslopja lahko najeli posojilo le, ko bomo imeli v rokah vsa potrebna dovoljenja; računamo, da bomo zato izvršni načrt pripravili do decembra, gradbišča na teh treh tržiških šolah pa bomo postavili januarja prihodnjega leta,« pojasnjuje pokrajinska odbornica za javna dela Donatella Gironcoli in napoveduje, da se bo spomladi začela gradnja krožišča na pokrajinski cesti št. 12 v San Pieru. »Javni razpis je s 8,47-odstotnim popustom na izklicni ceni 241.283 evrov zmagalo podjetje Natison Scavi iz kraja San Giovanni al Na-tisone. Gradbena dela se bodo začela v kratkem in se predvidoma zaključila pred koncem poletja,« pravi Gironco-lijeva in pojasnjuje, da bodo s krožiščem povečali varnost na državni cesti št. 12, po kateri vsak dan pelje veliko avtomobilov in tudi tovornih vozil. V pokrajinskih tehničnih uradih se zaključujejo postopki za izbiro izvajalcev drugih šestih javnih del. Na pokrajinski cesti št. 8 pri Zdravščinah bodo tako v prihodnjih mesecih zgradili nov podporni zid, v Štmavru bodo opravili študijo na plazišču za cerkvijo, med Sovodnjami in Mirnom bodo zgradili odsek kolesarske steze, ki je predviden v čezmejnem projektu Croctal, preuredili bodo križišče ob vhodu v Zagraj in opravili redno vzdrževanje na pokrajinskih cestah. V prihodnjih mesecih bo pokrajina s svojimi javnimi deli zagotovila nekaj kisika gradbenemu sektorju, ki je kot znano že mesece v krizi, sploh pa Gironcolijeva opozarja, da bodo nadzorovali potek vseh javnih del, saj hočejo, da bodo časovni termini povsod spoštovani. / GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 24. februarja 2013 1 1 PEVMA - Slovo od domačinke Pogrešali bodo Zorin nasmeh V Pevmi so se pred dnevi poslovili od Zore Škorjanc vd. Gabrielcig, ki je za posledicami neizprosne bolezni umrla v bolnišnici v Vidmu. Pri pogrebu v pevmski cerkvi se je zbralo veliko ljudi, saj so Zoro mnogi poznali in jo imeli radi. Po obredu so krsto odpeljali na upepelitev, nekaj dni kasneje pa so ob prisotnosti družinskih članov žaro s pepelom položili v grob njenega moža Dušana, ki je umrl pred 22 leti. Zora Škorjanc se je rodila v revni družini v Števerjanu 24. junija 1938. Njena mama Ivana Jerončič je bila z Ukanja pri Mariji Cel. V Števerjan je prišla služit k bogati družini in kmalu zatem spoznala domačina Karla Škor-janca, ki je bil že vdov z dvema sinovoma. V novi družini so se rodili še štirje otroci, Iva, Karlič, Jerica in Zora kot najmlajša. Zorin oče je umrl leta 1948, tako da so morali komaj dorasli otroci že zelo zgodaj zdoma. Najprej je odšla služit v Rim najstarejša sestra Iva, kmalu sta se ji pridružili še Zora in Jerica. Medtem jim je zbolela mama, tako da so se tri sestre kmalu vrnile domov. Leta 1954 jim je umrla tudi mama. Zora je dobila zaposlitev v tekstilni tovarni v Podgori. Še zelo mlada je spoznala svojega bodočega moža Dušana iz Pevme in se z njim kmalu poročila. Nova družina si je dom uredila v Pevmi. V zakonu sta se jima rodila sinova Danjel in Dario. Zla usoda je hotela, da je Zora ovdovela, sinova pa ostala brez očeta že leta 1991. Življenje sta ji kasneje popestrila vnuka Alex in Dean, katerima se je zelo posvečala. Zaradi veselega in dobrosrčnega značaja se je Zora zelo hitro vključila v kulturno in družabno življenje v Pevmi Zora Škorjanc in okoliških vaseh. Bila je vselej radoživa, družabna in radodarna. Rada se je družila z vaščani in prijatelji, vselej je bila prisotna na raznih predstavah, vaških veselicah, udeleževala se je tudi izletov. S svojo prirojeno živahnostjo in prisrčnostjo je povsod spravila ljudi v dobro voljo in smeh. Nikoli se ni branila priložnostnih opravil, kot sta čiščenje v cerkvi ali sodelovanje pri pripravah na razne prireditve. Ob odsotnosti lastnikov si je velikokrat prevzela nalogo, da je nahranila njihove mačke in druge domače živali. Kot vedo povedati nekateri so-vaščani, so se mačke naenkrat razburile, ko so že od daleč slišale in spoznale Zorin avto Ford escort starejšega letnika. Njena velika ljubezen sta bila vrt in gojenje cvetic. S svojimi cvetnimi kompozicijami je vsako leto sodelovala na vaškem natečaju V našem vrtu cvetijo. Zora je bila aktivna do zadnjega. Konec lanskega leta je izvedela za zahrbtno ljubezen, proti kateri se je na začetku uspešno borila. Svojo bitko za življenje je izgubila prvega februarja v bolnišnici v Vidmu. Pogrešali jo bodo vsi, ki so jo poznali. Pogrešali bodo njen nasmeh, njeno voljo do življenja, zlasti pa njeno prisrčnost, ki jo je znala vnesti v vsako družbo. (vip) ŠTEVERJAN Od Prešerna do mimoze v priredbi dveh društev »Od Prešerna do mimoze« je naslov večera, ki ga kulturno društvo Briški grič in Fotoklub Skupina 75 prirejata ob Dnevu žena. V soboto, 2. marca, bodo namreč v Števerjanu odprli razstavo umetnic Aleksandre Rustja in Alde Grudina iz društva Briških likovnih ustvarjalcev iz Da-bla, članov društva Keramikov iz Bilj in Janine Cotič iz Sovodenj. Kultur- H Čestitke ni spored bodo obogatili mladi društveni recitatorji in gojenci Glasbene matice iz razreda prof. Ambre Cossutta. Ob koncu kulturne prireditve bo publika prisluhnila še glasbenemu presenečenju mladih tržaških ustvarjalcev, ki so pred kratkim ustanovili nov glasbeni sestav. Priložnostno misel bo podala Slavica Radinja, mlada slavistka, ki je pred kratkim diplomirala iz primerjalne književnosti v Ljubljani. Sobotni dogodek v Števerjanu bo potekal s pričetkom ob 20. uri v kulturnem domu na Bukovju. Maša se je rodila in družino Ferfolja razveselila. Petri in Silvanu čestitamo pri godbi vsi in želimo mirne dneve in noči. Vse najboljše Pihalni Orkester Kras PODGORA Ženski liki v kulturi Kulturno rekreacijsko društvo Paglavec iz Podgore prireja ob dnevu žena večer na temo »Ženski lik v slovenski kulturi«. Publiko bo nagovorila Tatjana Rojc, nastopili bodo še ženska vokalna skupina Danica z Vrha, skupina učencev pevmske osnovne šole Josip Abram ter učenca Glasbene matice Štefanija Šuc (flavta) in Giacomo Zotti (klavir). Dogodek bo v nedeljo, 10. marca, ob 17. uri na sedežu društva v Podgori. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ISKRIVI SMEH, IMA UST|H VSEH DANES, 24. FEBRUARJA 2013, OB 17. URI Dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana Achille Campanile UMOR V VILI ROUMG v Režija: Franko Zerjal Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 15.00 - 16.40 - 18.20 »Pi-nocchio«; 20.45 »Zero Dark Thirty«. Dvorana 3: 15.30 »Il principe abusi-vo«; 17.40 - 20.00 - 22.00 »Re della terra selvaggia«; DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 15.30 - 17.50 - 20.00 -22.10 »Gangster Squad«. Dvorana 3: 15.15 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »BeautifUl Creatures - La sedicesima luna«. Dvorana 4: 15.00 - 16.40 »Pinocchio«; 18.20 »Viva la liberta«; 20.20 »Zero Dark Thirty«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Il principe abusivo«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 17.45 »Pinocchio«; 20.45 »Zero Dark Thirty«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Re della terra selvaggia«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Gangster Squad«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Beau-tiful Creatures - La sedicesima luna«. Dvorana 4: 17.40 - 19.45 »Pinocchio«; 20.00 - 22.00 »Viva la liberta«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.10 »Love iz all you need«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »Va-jont«. 5 Mali oglasi GOLF GTI 2000, v dobrem stanju, letnik 1993, 220.000 prevoženih kilometrov prodamo; tel. 348-0412729 ob uri obedov. Gledališče AMATERSKA GLEDALIŠKA REVIJA v tržaškem narečju »L'armonia a Mon-falcone« v gledališču San Nicolo v Ul. 1. Maggio 84 v Tržiču ob 16. uri: danes, 24. februarja, »Lo squartatore di Roiano«, nastopa gledališka skupina I Zercanome; predprodaja vstopnic eno uro pred predstavo. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh« v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici danes, 24. februarja, ob 17. uri nastop dramske družine SKPD F.B. Sedej iz Števerjana z detektivko Achilleja Campanileja »Umor v vili Roung«, režija Franko Žerjal. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v četrtek, 28. februarja, ob 20.45 deželna ekskluziva »Principals of New York Ballet«; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU: 26. februarja, ob 21. uri glasbena komedija Franka Loesserja »Bulli 6 pupe« (»Sipario musica«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sau-ro 17 v Krminu, tel. 0481-630057. 9 Šolske vesti AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managementa v upo-ravljanju gostinskih obratov, marke-tinške strategije v gostinstvu. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adformandum.org). 90-letnici, tovarišici ROMANI NANUT čestitajo tovariši in prijatelji iz Pevme. S Izleti SPDG priredi v nedeljo, 3. marca, društveno tekmovanje v Forni di Sopra; prijave za tekmovanje in avtobus po tel. 0481-22164 (Marta). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest, prijave so možne do polovice marca. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Kor-zu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. KRUT obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za velikonočni izlet v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Ve-roli od 29. marca do 1. aprila; informacije v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure ali po tel. 040-360072, krut.go@tiscali.it ali pa na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tisca-li.it. NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481-533177 ali mohorjeva@gmail.com. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA sporoča, da bo pohod na Polda-novec, ki je bil napovedan danes, 24. februarja, prenešen na 7. april zaradi velike količine snega in napovedanega slabega vremena. SZSO vabi vse svoje člane na Dan spomina, ki bo potekal danes, 24. februarja. Letos se bodo tržaški in goriški skavti spomnili svojega ustanovitelja z izletom v zasneženo Kanalsko dolino, v vas Ukve. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je za izlet v Bassano del Grappa ob dnevu žena v petek, 8. marca, prostih še nekaj mest in prijave so še možne do konca februarja. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina). Na račun 20 evrov. Avtobus št.1 bo odpeljal ob 6.30 iz Gorice s trga na Go-riščku/Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri telovadnici, Štandrežu pri lekarni in na Pi-lošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal ob 6.45 iz Štandreža s Pilošča, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah in v Doberdobu pri cerkvi. Priporoča se točnost! 13 Obvestila KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OB DNEVU ŽENA organizira KD So-vodnje večerjo v priznani gostilni v okolici Sovodenj. Vabljene vse gospe in dekleta! Za vpisovanje in informacije: tel. 0481-882215 (Maura) in 3493017831 (Patricija). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo volilni sedež št. 1 premeščen iz srednje šole v sejno dvorano na občini, Rimska ulica 30. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro. RIBIŠKI ZAVOD ETP prireja čistilno akcijo na bregovih reke Soče v nedeljo, 3. marca, zbirališčem ob 8.30 na parkirišču pevmskega parka. ZMAGOVITE ŠTEVILKE LETOŠNJE PUSTNE LOTERIJE: srečka št.7428 (križarjenje »Klasična Grčija in otoki« za dve osebi z ladjo Costa Magica); 0250 (19-palčni led televizijski sprejemnik), 3170 (mikro glasbeni stolp Hi-Fi), 1317 (večerja za dve osebi v znani domači gostilni), 8420 (digitalni fotoaparat), 2156 (naprava za kavo), 8331 (MP4 predvajalnik), 7101 (večfunkcijski tiskalnik Wi-Fi), 7779 (opekač kruha) in 5460 (košara z ga-stronomskimi dobrotami). Za prevzem nagrad, ki so bile izžrebane 21. februarja, se morajo lastniki zmagovitih srečk zglasiti na gabrskem sedežu društva v roku tridesetih dni od objave rezultata žrebanja; informacije po tel. 380-6335315. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljen razpored koncertov revije Primorska poje. KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Pod-gore prireja prikaz obrezovanja sadnega drevja. Prijavljeni udeleženci se bodo zbrali v četrtek, 28. februarja, ob 15. uri pred podgorsko cerkvijo; informacije po tel. 0481-390788 in 0481-391027. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi ob dnevu žena na večerjo v Domu Andreja Budala v soboto, 2. marca, ob 19. uri; informacije in vpisovanje po tel. 0481-21407 in 347-2620204 (Marta). KROŽEK KRUT vabi na delavnico »Razgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar od 7. marca do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. »TRENIRAJMO KOMUNIKACIJO« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar: srečanja bodo ob četrtkih, 14. in 21. marca ter 4. in 11. aprila, od 20. ure do 21.30 na sedežu krožka KRUT v Gorici, Korzo Verdi 54/int.; informacije in prijave na sedežu krožka KRUT v Gorici ali po tel. 0481530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. 13. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA: PD Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica, razpisuje 13. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Zlata grla 2013« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Re-vijski del srečanja bo v soboto, 13. aprila, ob 18. uri, tekmovalni del pa bo v nedeljo, 14. aprila, ob 16. uri. Prijavnico je treba poslati najkasneje do 15. marca na faks 0481-882964 ali po elektronski pošti na naslov pdvrhsvmihaela@yahoo.it. Informacije po tel. 347-1425443 ali 0038631807036 (Mateja Černic) ali pdvrhsvmihaela@yahoo.it. IS Prireditve KULTURNI CENTER TULLIO CRALI v sodelovanju z Videmsko univerzo prireja srečanje z direktorjem centra za duševno zdravje Francom Peraz-zo z naslovom »I benefici dell'arte come terapia« v ponedeljek, 25. februarja, ob 17. uri v konferenčni dvorani vile Lenassi v Ul. IX Agosto 8 v Gorici. Na ogled bo razstava del Brune Albertin. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na »Predavanja 2013« v domu Franca Močnika v Svetoivanski ul. 9 v Gorici ob 20. uri: 25. februarja, zakonca Vilma in Dani Siter na temo »Ali najin zakon potrebuje "transfuzijo"?«. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 25. februarja, med 16.30 in 18. uro srečanje v sklopu niza »Linea di sconfine« na temo tehnike portreta v fotografiji. Vodil bo Alfredo Zu-lian; vstop prost. »VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: 26. februarja, ob 18.30 srečanje na temo vegetarijanske etike; vstop prost, več na www.vege-tariani.it in www.veganima.it. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 26. februarja, ob 17.30 srečanje v sklopu niza »SOS cervello« na temo psihoterapije; vstop prost. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitvi knjig v občinski knjižnici v Sovodnjah: 5. marca ob 18. uri Emilija Pavlič » Mamica, nauči me kuhati« in 16. aprila ob 18. uri Branko Marušič »Sosed o sosedu«. Prispevki V spomin na Marjeto Marussi daruje Marko Butkovič z družino 100 evrov za KD Sovodnje. V spomin na Franca Tuniza darujejo letniki 1947 občin Doberdob in So-vodnje 115 evrov za žensko vokalno skupino Danica z Vrha in 115 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje. V spomin na drago Marjeto darujejo Roby in sodelavke 80 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.00, Anna Ferjan-cic vd. Bertossi v cerkvi v Podturnu in na glavnem pokopališču. 12 Nedelja, 24. februarja 2013 NOVINARSKA DELAVNICA SKD TABOR / Mladi novinarji na preizkušnji SKD Tabor je v letošnjem šolskem letu organiziral na Opčinah novinarksi krožek za mlade srednješolce. Mladi uredniški odbor je spoznal sodobni slovenski tisk in se preizkusil v pisanju različnih vrst besedil. Že vrsto let se profesorji slovenščine ukvarjamo s tem, kako bi motivirali učence oz. dijake, da bi z večjo vnemo pisali spise. Poskusili smo že marsikaj s takim ali drugačnim uspehom. Tokrat sva s pomočjo SKD Tabor organizirali novinarski krožek. Šest openskih srednješolskih učencev sva v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah spremenili v mlade novinarje. Na desetih srečanjih od oktobra lani do januarja letos smo pregledali slovenski tisk, ga razčlenjevali in primerjali ter odkrivali različna besedila, ki jih najpogosteje srečujemo v časopisih in revijah. Mladi so raziskovali in prebirali praktičnosporazumevalna besedila ter sestavljali svoji starosti ustrezna pisna neumetnostna besedila. Ob tem smo se pogovorili o razliki med subjektivnim in objektivnim pisanjem, med krajšim in daljšim zapisom ter o posebnosti prispevka za televizijo, radio oz. časopis. Poudarili smo pomen jasnega, natančnega, izčrpnega in verodostojnega besedila, ki mora biti zapisan v knjižni slo- venščini in jezikovno ter slogovno pravilen. Dekleta in fantje so svoje prispevke pošiljali v namišljeno uredništvo po elektronski pošti in jih že na naslednjem srečanju dobili popravljene. Precej pozornosti smo posvetili jezikovnim in slogovnim napakam. Učili smo se tudi različnih strategij iskanja idej in poudarjali izvirnost besedila ter prepričljivost osebnega pisanja. Na zadnjem srečanju smo si ogledali prostore Primorskega dnevnika, kjer nam je odgovorni urednik Dušan Udovič nazorno razložil zgodovinski pomen edinega slovenskega časopisa v zamejstvu. Z njim smo se sprehodili po prostorih in se pogovorili o delu novinarjev, fotografov, tiskarjev in urednikov. Meniva, da so bila srečanja uspešna, saj sva uspeli vzbuditi radovednost sodelujočih in jih prepričati, da z vajo lahko izboljšajo svoje pisno izražanje v slovenskem jeziku. Radi bi se zahvalili SKD Tabor za zaupanje in podporo, Noel Piščanc, Chiari Di Stanislao, Katharini Carli, Eriki Amežič, Danjelu Stefaniju in Jordanu Štekarju za vneto sodelovanje ter uredništvu Primorskega dnevnika za prijazen sprejem. Marija Štekar Košuta in Katja Orel intervju O mornarju, ki se je zasidral na kopno Vsak od nas bi želel potovati preko oceana ali okoli sveta z veliko kri-žarko. Vsi vemo, kdo so mornarji, toda ne vedo vsi, kaj pravzaprav delajo na ladjah. Andrej Piščanc je pred leti bil mornar na raznih ladjah. Danes je tukaj z nami, da nam bo opisal svoje mornarsko življenje. Katera je bila tvoja prva izkušnja na ladji? Moja ljubezen do morja je vzklila že v otroških letih, ko mi je dedek pripovedoval o svojih dogodivščinah na morju. Ko sem s starši šel na obisk v Dalmacijo, sem imel priložnost spoznati razne vrste čolnov, stric pa me je učil prvih mornarskih veščin. Tudi ko smo v šoli prebirali Seliškarjevo povest Bratovščina Sinjega geleba, me je ta zelo navdušila. Od takrat sem si želel na ladjo kot mornar. Ko so me poklicali na obvezno vojaško služenje, so se mi nekako uresničile želje. Stopil sem na minolovec Agave kot mornar. To je bila moja prva izkušnja na pravi ladji. Kako to da si se odločil za ta poklic? Ko sem končal svoj vojaški rok, ki je trajal leto in pol, sem si pridobil diplomo strojnika. Imel sem možnost nadaljevati z delom na ladji ali si dobiti drugo delo. Ker sem imel to veliko ljubezen do morja in ker sem si želel izkušenj, sem se odločil, da bom nadaljeval s tem poklicem. Na katerih ladjah si delal in katera opravila si imel na njih? Večinoma sem delal na tankerjih. Najprej sem se vkrcal na tanker Eptalofos, s katerim smo prevažali razne tekočine, trdne snovi in goriva, na premer benzin, nafto, premog in žito. Na tankerjih do 80.000 ton je delovalo približno 27 ljudi, in sicer na krovu: komandant, trije oficirji krova, poveljnik palube, tankist, trije mornarji, pomočnik krova, kuhar, pomočnik kuharja in natakar; v strojnici pa direktor, trije oficirji, trije strojniki, mehanik, elektricist in markonist. Na tej ladji sem delal kot strojnik. Druga ladja, na kateri sem delal, je bila ladja Storm z izrednimi tovori. Na njej je bilo malo ljudi in veliko dela, vsi smo delali vse. Delal sem kot pomočnik na krovu; bil sem odgovoren za čistočo na zgornjem delu ladje in popravljal ter barval krov. Zadnja ladja, na kateri sem delal, je bil tanker Isolaturchese. Tukaj je bilo dela veliko manj. Imeli smo več prostega časa. Kako si preživljav dan na ladji? To je bilo odvisno od ladje. Na tankerjih smo pluli več dni, zato smo imeli več prostega časa. Delovni urnik je trajal 4 ure, nato smo imeli 8 prostih ur. Med prostim časom nismo gledali televizije, kot bi si kdo mislil. Raje smo prebirali knige, se kopali v bazenu na ladji in igrali namizne igre. Ko smo imeli izredni tovor, smo delali več časa, ker je bilo manj ljudi. Bili smo kot velika družina. Pomagali smo drug drugemu. Pristajali smo tudi v dveh pristaniščih na dan, kjer smo vkrcali in izkrcali razne tovore s pomočjo velikih žerjavov "bigo". Katera je bila tvoja najdaljša plovba in o čem si razmišljal takrat? Moja najdaljša plovba je trajala 18 dni. Pluli smo s tankerjem. Odpluli smo iz pristanišča v Kostanci v Romuniji in pristali v New Jerseyu. Bilo je lepo, ko smo pluli preko Bosfororja, Dardanelske ožine in Egejskega morja, ker smo si lahko ogledali čudovito grško obalo in razna otočja. Imel sem veliko časa za razmišljanje. Pomislil sem na to, kako smo majhni v primerjavi z oceanom okoli nas. Razmišljal sem tudi, kako bi se vrnil domov, če bi se morje izpraznilo. Obiskal si razne kraje. Kje ti je bilo najbolj všeč in zakaj? Stari pregovor pravi, povsod je lepo, a najlepše je doma. Ko smo bili v pristanišču, ni bilo časa za potepanje, razen ko smo bili v pristanišču več dni in smo si lahko zamenjali delovni urnik s kolegom. Ogledal sem si svetovno znani New York. To mesto mi je bilo všeč, ker sem si lahko ogledal nebotičnike, Kip svobode in mostove, katere sem prej videl sa- mo v knjigah, na fotografijah ali po televiziji. Ali bi opisal kakšno posebno dogodivščino? Dogodivščine na ladji so na dnevnem redu. Že samo plutje je dogodivščina. Nepozabno je bilo v Romuniji, ko je ponoči močno snežilo. Naslednje jutro je bil krov popolnoma zasnežen in morali smo se privezati, da smo lahko očistili sneg iz palube. Kako to, da si zapustil ta poklic? V mladih letih sem si lahko privoščil tako pustolovsko življenje, ko pa sem spoznal dekle, sem se zasidral v domači kraj in sem si ustvaril družino. Noel Piščanc OBVESTILO Spoštovani, obveščamo Vas, da bo v soboto, 22. 12., in v nedeljo, 23. 12. 2012, od 9. do 20. ure, na šolskem dvorišču večstopenjske šole Srečko Kosovel na Opčinah potekal božični sejem. Učenci bodo prodajali izdelke, ki so jih izdelali sami. Prispevke bodo porabili za nujna popravila na šoli. Vljudno vabljeni Lep pozdrav Katharina Carli S Poslovni oglasi zlatega prinašalca. Ubogljiv. Cena po dog. Tel.: 000000 Noel Pischianz Andrej Piščanc v strojnici na Eptalofosu IZGUBILI SMO 21. 10. 2012 pred Slovensko zadružno kraško banko na Opčinah pet mesecev staro črno mucko z rumenimi očmi. Kdor jo najde, dobi denarno nagrado. Tel. 000000 Erika Amezic / NOVINARSKA DELAVNICA SKD TABOR Nedelja, 24. februarja 2013 13 poročilo Obisk Rižarne Tretji razredi srednje šole Srečka Kosovela z Opčin vsako leto obiščemo Rižarno Sv. Sobote. Tudi letos smo si 31. oktobra 2012 ogledali nemško policijsko taborišče v predmestju Škednja v Trstu. Že teden prej smo se o Rižarni pogovarjali v razredu. Zvedeli smo, da so v njej ob nastanku luščili riž, med drugo svetovno vojno pa so jo spremenili v policijsko taborišče, v katero so zapirali jude, Slovence in pripadnike osvobodilnih gibanj, jih pošiljali v nemška koncentracijska taborišča ali usmrčevali na okruten način ter upe-peljevali v krematoriju, pepel pa stresali v morje. Ob 9.30 smo se v spremstvu profesoric Alenje Zobec in Majde Kodrič napotili proti Trstu. Šele ob 10.30 smo prispeli pred Rižarno, kjer nas je sprejel zgodovinar Sandi Volk. Najprej smo si ogledali Križno sobo, v kateri nam je vodič predstavil zgodovino Rižarne. Za tem smo stopili v celice, v katere so zapirali ljudi. Ogledali smo si še razstavo fotografij in slik ter dokumentarni film o Rižarni. Na zadnje smo učenci prebrali poezijo Alojza Gradnika o Rižarni in pod spomenik položili vazo kri-zantem. Na koncu smo se učenci napotili z autobusom proti šoli, kjer smo nadaljevali s poukom. Noel Piščanc intervju O učiteljici country-western plesov, ki obožuje Trebče Sonia Covolo se je rodila v Trstu pred sedemindvajsetimi leti. Že od malega je članica Slovenskega kulturnega društva Primorec v Trebčah. Pet let je aktivno vključena v odbor tega društva, danes pa opravlja funkcijo podpredsednice. Poleg tega je učiteljica country-western plesov pri društvu American country dance Trieste in dela pri Zvezi slovenskih kulturnih društev v Trstu. Do osemnajstega leta je živela v Trebčah, nakar se je preselila v Trst, kjer živi še da- Kako si doživljala domači kraj Trebče skozi otroške oči? Ko se kdaj odpravljam na kakšno potovanje, naj bodo to poletne počitnice na Hrvaško ali pa daljše potovanje, čutim po par dnevih hrepenenje po svoji rojstni vasici, Trebče. Tudi sedaj, ko živim v mestu, vsaj enkrat na teden zahajam v Trebče na obisk k mami, nečakinji in k babici. Že kot otrok sem se udeležila vseh pomembnih vaških dogodkov. Ni bilo božiča, če nisem šla na polnočnico v cerkev in tam srečala vse vaščane, ni bil november, če se nisem odpravila na spomenik padlim borcem, ni bil pust, če nismo koledovali s šolo po vasici. Vse te običaje in dogodke, ki so mi bili pred dvajsetimi leti skoraj nepomembni, čuvam sedaj v srcu in ob raznih priložnostih obujam spomine na svoje otroštvo. Spominjam se, ko sem se s sestrami in prijateljicami potepala s kolesom po gozdovih, kjer je danes lepa rdeča steza za športnike, ki redno s kolesom ali peš zahajajo v Trebče. Nekoč je bila to bela steza, ki je peljala vse do slovenske meje oziroma do Ferne-tičev. Ostali so mi v srcu tudi trenutki, ko sem s sestrami sedela pod murvo, ki je pred vhodom v osnovno šolo, ali pa ko sem se z žogo igrala po vaških ulicah. Glede na to, da se počutim Tre-benka, dam rada svoj doprinos vasici s tem, da redno sodelujem z vaškim Slovenskim kulturnim društvom Primorec. Pred par leti sem prevzela vlogo podpredsednice. Odgovornost je res velika, ampak zadoščenje še večje. Kje si se izobraževala? Vrtec in osnovno šolo sem obiskovala v Trebčah, srednjo šolo pa na Opčinah. Po opravljeni diplomi na Državnem trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois sem se vpisala na Filozofsko fakulteto tržaške univerze, smer jeziki in tuje literature. Trenutno pišem tezo v nemškem jeziku o vplivu pravljic bratov Grimm na družbo. Katere so tvoje delovne izkušnje? Med obveznim študijem sem redno opravljala poletno prakso pri Zadružni kraški banki na Opčinah in pri potovalni agenciji Aurora viaggi v Trstu. Med prvim letom študija na univerzi sem delala kot tajnica pri upravi nepremičnin Oberdan na Opčinah, naslednje leto pa sem opravila državno civilno službo pri združenju Arci ser-vizio civile v Trstu, nakar sem se redno zaposlila pri Zvezi slovenskih kulturnih društev v Trstu, kjer delam še danes. V prostem času se ukvarjaš s country plesom. Kdo te je za to navdušil? Zakaj si se za to odločila? S country plesom se ukvarjam že od leta 2001. S sestrami sem obiskovala tečaj tega manj znanega plesa in se takoj navdušila. Po enem letu sem opravila izpit za poučevanje, kmalu zatem sem tudi sama začela voditi plesne te- čaje. Trenutno vodim plesne tečaje pri društvu American country dance Trieste. Ali sodeluješ še kje? Seveda. Že tri leta vodim plesne tečaje v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu. Pravkar smo imeli božičnico in predstavili staršem dva plesa. Poleg tega bom v naslednjih mesecih vodila tečaje pri slovenskih kulturnih društvih. Koliko časa se že ukvarjaš s tem? Plesne tečaje sem začela obiskovati pri šestnajstih letih, to se pravi pred enajstimi leti. Takoj po prvem letu sem opravila izpit za poučevanje in od osemnajstega leta dalje ples tudi poučevala. Torej, ples poučujem približno deset let. Kako težko je bilo doseči tvoje cilje? Ko sem se vpisala na izpit za poučevanje country plesa, sem imela komaj šestnajst let in mi ni bilo še popolnoma jasno, kaj to sploh pomeni. Še zdaleč si nisem predstavljala, da bom potem vodila tečaje s petdesetimi učenci. Seveda sem si želela opraviti izpit čimbolje, a sem vzela to kot osebno izkušnjo in nič več. Mislim, da mi je to pomagalo pri zaključnem izpitu, saj sem se predstavila popolnoma umirjeno in opravila vse brez napake. Popolnoma drugačni pa so bili izpiti na univerzi. Najbolj me je bilo strah, ko sem morala opraviti izpit s profesorjem Magrisem, ki je obenem slavni germanist in pisatelj. Morala sem zagovarjati njegov esej o Goetheju in osebno menim, da ni slabšega izpita, kot zagovar romana-eseja, ki ga je napisal sam profesor. Glede na to, da sem istočasno delala, se mi je študij malenkost zavlekel, ampak ni večjega zadoščenja kot delati, služiti denar za življenje in hkrati zaključiti univerzitetni študij. Zakaj si se odločila za ta tip plesa? Odgovor je zelo enostaven: ker je nov in ga skoraj nihče ne pozna. Ampak pravila so za vse country plese ista, bodisi za latinoameriške kot za irske, koraki in pozicije so vedno iste, zamenjan je samo vrstni red korakov. Zanimivo je tudi to, da ne potrebuješ part- nerja. V country line dance plesu se plesalci postavijo v kolone in vrste ter istočasno plešejo enake korake. Kdo obiskuje tvoje tečaje? Tečaje obiskujejo mladi od šestnajstega leta dalje, pa tudi gospa, ki je stara osemdeset let in je aktivna kot dvajsetletnice. Dokaz, da je country ples namenjem mladim in tudi malo manj mladim. Kje nastopate? Nastopamo, kjerkoli nas povabijo. Nazadnje smo nastopali na Novoletnem plesnem festivalu v organizaciji Amaterskega športnega društav Che-erdance Millenium. V poletnem času pa smo nastopali v kampingu v Seslja-nu, še prej pa na zaključnem prazniku italijanske osnovne šole v Škednju. Redno zahajamo na country praznike. Po Furlaniji obstajajo lokali v country stilu, kamor redno zahajajo ljubitelji tega plesa. Kdor tega še ni videl, predlagam, da gre vsaj enkrat na tako zabavo, ki je zlahka ne bo pozabil. Kako potekajo srečanja? Tečaji potekajo ob sredah in četrtkih zvečer, od 21. do 23. ure. Ob sredah vadijo nadaljevalci, ob četrtkih pa začetniki. Prva ura je namenjena učenju novega plesa, drugo uro pa ponovimo ostale plese, ki so šli v pozabo. Poleg tega učenci redno prinašajo razna peciva, tako da takoj nadoknadimo, kar smo med učno uro porabili. Ali imaš kakšne načrte za bodočnost? V kratkem bom opravila še par izpitov za poučevanje plesa. Poleg tega zaključujem tudi študij na univerzi. Potem bi se rada vpisala na specializacijo. Trenutno sem vesela s tem, kar imam in ponosna, da sem s svojimi močmi in trudom dokončala študij in dobila redno službo v slovenski organizaciji, ki mi daje tudi možnost, da uporabljam materni jezik in sodelujem s slovenskimi kulturnimi društvi. Pomemben življenjski načrt je tudi ustvariti družino. Glede na to, da je današnja kriza predvsem v slovenski manjšini še kar vidna, je to eden od razlogov, da nisem poročena in nimam otrok. Ampak to sem nadoknadila, saj sem že pred nekaj leti posvojila deklico iz Indije, točneje iz mesta Puri. Ime ji je Manik Sahoo. Enkrat letno ji preko humanitarnega združenja Shanti Onlus pošljem denar. Glede na to, da je tam velika revščina, ji tista malenkost, ki ji jo pošiljam (100,00 evrov), služi za izobraževanje, udobna oblačila in nekaj ostane tudi za starše. Chiara Di Stanislao nes 14 Nedelja, 24. februarja 2013_TEDENSKI POUDAREK MEDNARODNO LETO SODELOVANJA NA PODROČJU VODNIH VIROV Voda je življenje, ne tržno blago Dušan Kalc Danes gremo na volišča in prav je, da gremo. Naša dolžnost je, da gremo, ker s tem uveljavljamo pomembno načelo demokracije, ki je v tem času pred vse večjimi preizkušnjami. Mnogi bodo šli na volišča razočarani nad vsem, kar je bila politika sposobna, ali, bolje rečeno, nesposobna proizvesti v teh zadnjih letih, in ogorčeni zaradi pritlehne ravni volilne kampanje, usmerjene veliko bolj v medsebojno blatenje, vzajemno očitanje in de-magoško obljubljanje, kot pa v nakazovanje žgočih problemov današnje družbe ter predlogov za njihovo stvarno reševanje, pa naj bo na krajši, srednji ali daljši rok. Čeprav se kljub vsemu odpravljam na volišče v prepričanju, da le niso vsi politiki in vse stranke enake, kot skušajo dokazovati prebrisani populisti, se mimogrede sprašujem, kako je mogoče, da stranke (in ne samo v Italiji), niso sposobne oblikovati neke širše vizije sveta, v kateri naj bi ne bilo več prostora za sebične osebne in strankarske koristi ali za trenutne politične ugodnosti, temveč v kateri naj bi našel svoje mesto nek kritičen odnos do velikih problemov današnjega časa. Pri tem je ob neskončni finančni in gospodarski krizi mišljena tudi kriza vladajočega svetovnega sistema, ki širi neenakost in omogoča, da postajajo (redki) bogataši vse bogatejši, (premnogi) reveži pa vse revnejši, kar ne velja več samo za nerazviti svet, temveč tudi za našo družbo takoimenovanega izobilja. Mišljeno je vprašanje moralizaci-je javnega življenja, ki ga vse bolj onesnažujejo naraščajoča korupcija ter organiziran in z oblastjo povezan kriminal. Mišljene so človekove pravice, ki jih sicer predvideva deklaracija Združenih narodov, a so v praksi teptane po vsem svetu. Mišljeni pa so tudi vsi tisti problemi, ki zadevajo usodo našega planeta in njegovih dobrin, do katerih imamo kar naprej skrajno podcenjevalen in iz-koriščevalski odnos. Z vseh strani nas priznani znanstveniki in izvedenci svarijo pred nevarnostjo prevelikih izpustov toplogrednih plinov v ozračje, pred prekomernim črpanjem rudninskih zakladov, krčenjem gozdov, pred izkoriščanjem vse bolj omejenih vodnih virov itd. O vseh teh vprašanjih skoraj ni sledu v volilnih programih, če izvzamemo redke primere, kot bi šlo za neko postransko, nebistveno zadevo. Še hujše pa je, da zanje ni posluha v odločitvah posameznih svetovnih vlad, ki so jim sebično pri srcu le gmotne in oblastvene koristi, usoda človeštva pa jim je deveta briga. V tem zapisu se bom omejil samo na enega od nakazanih problemov, in sicer na problem ene od bistvenih, strateško pomembnih dobrin človeštva, to je vode. Temo sem izbral tudi zato, ker je Generalna skupščina Združenih narodov na svojem plenarnem zasedanju decembra 2010 razglasila letošnje leto za Mednarodno leto sodelovanja na področju voda. Poleg tega pa bo čez slab mesec dni (22. marca) vsakoletni Svetovni dan voda (World Water Day), ki ga je prav tako Organizacija združenih narodov proglasila že leta 1992 z namenom, da bi spodbudila ljudi k razmišljanju o problemih, ki zadevajo dobavo in porabo vode. Iz Steklene palače v New Yorku se neprestano in glasno dviga poziv vsem državam-članicam naj združijo moči, da bi primerno zavaro- vale ta nenadomestljivi in neobnovljivi vir ter da bi z njim bolj umno gospodarile, kajti vodne plasti niso neizčrpne, povpraševanje pa se občutno veča, kot se množi število svetovnega prebivalstva, ki je doseglo mejo 7 milijard in bo leta 2050 preseglo 9 milijard. Svoje pa k zaostrovanju razmer prispevajo še podnebne spremembe, ki po eni strani širijo puščave, po drugi pa povzročajo hude poplave. Vse to bo treba upoštevati, če želimo res obvarovati ta nepogrešljivi življenjski vir ter ga prepustiti prihodnjim rodovom pri kolikor toliko dobrem zdravju. Žal pa se vsiljuje občutek, da je glas iz Steklene palače še vedno premalo slišen, kajti še vedno se večina močnejših in bogatejših držav kratkovidno ravna tudi na tem področju tako, kot je samo zanje koristno in ne kot bi bilo koristno za vse človeštvo. V Deklaraciji Združenih narodov o novem tisočletju je zapisana obveza o razpolovitvi deleža svetovnega prebivalstva, ki še nima dostopa do pitne vode in osnovnih zdravstveno-higien-skih pogojev. Da se ta obveza uresničuje prepočasi in da je v prihodnje potrebnega več čuta odgovornosti ter sodelovanja, je bilo rečeno tudi ob uradni otvoritvi omenjenega Mednarodnega leta, ki je potekala pred dvema tednoma na sedežu organizacije UNESCO v Parizu. Tudi ob tej priložnosti niso bila sredstva javnega obveščanja ravno gostobesedna, kar je dodaten dokaz o veliki brezbrižnosti do resnih vprašanj današnjega sveta. Vprašanje vode je prav gotovo eno od teh. Brez vode ni življenja. To sicer vsi vemo, a se tega mnogokrat ne zavedamo, kot bi bilo treba. »Voda ima kot vera in ideologija to moč, da premika mi- lijone ljudi. Od samega nastanka človeške civilizacije so se ljudstva pomikala v bližino vode. Ljudje se premikajo, kadar je vode premalo, ali kadar je je preveč. Ljudstva potujejo po vodi. Ljudje ob vodi pišejo, pojejo, plešejo in sanjajo. Ljudje se bojujejo za vodo in vsi, v vsakem kraju in v vsakem času, so je potrebni. Potrebujemo jo za pitje, kuhanje, pranje, kmetovanje, industrijo, energijo, prevoze, obrede, zabavo, za življenje: vsaka oblika živlenja je odvisna od vode za svoje preživetje.« Tako je zapisal Gorbačov v svojem članku o svetovni vodni krizi za ameriško revijo Civilization. Dejansko voda ni le izvor življenja, temveč naše življenje tudi uravnava. Med redke prizore iz mojega zgodnjega otroštva, ki se niso izbrisali iz spomina, sodi pohod z babico do vaškega vodnjaka, kamor je hodila z vedrom na glavi po vodo. Vodovod takrat še ni prilezel do hiše, vodnjak z deževnico na dvorišču pa je komaj zadoščal za zalivanje povrtnine. Za žejo, za kuhanje, pranje posode in umivanje (dokaj občasno in površno) je bilo treba zajemati s kan-glico in bognedaj, da bi se z vodo kdo igral. Predstavljala je dragoceno tekočino, do katere je bilo treba imeti spoštljiv odnos. Tako je bilo na suhem in skopem Krasu pravzaprav od zmeraj. Vode ni bilo na njem nikoli v izobilju. Namestitev vodne pipe sredi vasi je predstavljala zato že veliko pridobitev, kajti pred tem je bilo treba v posebno sušnih časih po vodo tudi ure daleč. Ded je rad pripovedoval, kako je romal z volovsko vprego s planote do Boljunca ter si iz Glinščice natočil par sodov. Na te prizore iz nekdanjega življenja na Krasu pomislim, kadar berem ali gledam dokumentarec o življenju v revnih in nerazvitih deželah, ki je neprimerno bednejše od nekdanjega pri nas, kjer so še vedno potrebne ure hoda, ali pa neskončna čakanja v vrstah, da prideš do vode, ki je običajno vse prej kot bistra in čista ter vzrok za raznovrstne bolezni. Dobava vode je kot mnoge druge pomembne in težke naloge predvsem žensko opravilo. Lotijo se ga v ranem otroštvu in se morajo zanj seveda odpovedati vsem drugim možnostim, začenši s šolanjem. V takšnih pogojih še vedno živi nešteto ljudi. Po podatkih Unicefa 1,1 milijarde ljudi še vedno nima dostopa do čiste, pitne vode. Samo v Afriki jih je več kot tristo milijonov. V Zambiji na primer 73 % prebivalstva nima dostopa, v Burkini Faso pa kar 78%. Dobre pol milijarde svetovnega prebivalstva ne razpolaga s sanitarijami, zato ni nič čudnega, če vsakih 15 sekund umre en otrok za črevesnimi boleznimi zaradi pomanjkanja čiste vode in skrajno nehigienskih razmer. To pa ne velja samo za nerazvite dežele Afrike, Azije ali Latinske Amerike, temveč tudi za zahodni razviti svet. V Evropi (predvsem v vzhodnih državah) naj bi živelo brez vode 16 odstotkov prebivalstva in kar 140 milijonov ljudi naj bi ne imelo dostopa do povsem varne pitne vode ter do dostojnih higienskih razmer. Človek potrebuje dnevno za preživetje vsaj pet litrov vode, pravijo izvedenci. Za kolikor toliko dostojno življenje pa potrebuje vsaj 50 litrov. Cilj Združenih narodov je, da bi zagotovili vsaj 40 litrov vode dnevno na osebo. Ta cilj je tudi glavno vodilo Svetovnega dneva vode. S tem bi rahlo znižali neenakost, ki vlada v svetu tudi na področju uporabe vode. Za primerjavo naj povemo, da porabi prebivalec ZDA povprečno okrog 450 litrov vode na dan, medtem ko je srednja poraba prebivalstva dežel v razvoju le okrog 20 litrov dnevno. Italija je z 213 litri dnevno na osebo prva v Evropi in porabi osemkrat več kot Velika Britanija ter desetkrat več kot Danska. Zgovoren je tudi podatek, da 11 % prebivalstva razvitih držav porabi kar 88 % vse razpoložljive pitne vode. Največ te dragocene tekočine, skoraj dve tretjini, gre za potrebe kmetijstva in živinoreje, zelo veliko pa tudi za industrijo. Vodi, ki je potrebna za kmetijsko in industrijsko proizvodnjo, pravimo virtualna voda. Za pridelavo enega kilograma govejega mesa je na primer potrebnih 15.497 litrov vode, za eno kokošje jajce 3.340 litrov, za en kilogram fig kar 3.160 litrov, za kilogram češenj 1.543 litrov in za kozarec vina 120 litrov vode. Dodaten problem, o katerem gre razmišljati, je potrata. Kot primer naj navedemo raziskavo univerze v Bologni, po kateri so leta 2010 v Italiji porabili 12,6 milijard kubičnih metrov vode, kar znaša eno desetino Jadranskega morja, za -/ proizvodnjo 14 milijonov ton povrtnine, ki je neuporabljena segnila na polju. Prav tako zgovoren je podatek, da v Italiji porabimo letno za telesno čistočo toliko vode, kolikor je vsebuje celo Gardsko jezero. Podobnih primerov je veliko, zato je eden od ciljev, ki so si jih zastavili Združeni narodi s svojimi pobudami, zmanjšanje potrate vode za 50 odstotkov do leta 2025. Ker začenja vode počasi zmanjkovati, je treba resno razmišljati, kako ravnati z njo v prihodnje. Mnogi najbrž ne morejo razumeti, ali se ne potrudijo, da bi razumeli, da pomanjkanje vode povzroča migracije in ustvarja situacije, v katerih so človekove pravice zanemarjene ali celo ogrožene, in s tem lahko pride do nevarnih socialnih trenj. Voda, ki ji pravijo tudi »modro zlato«, postaja kot strateško blago pomembnejša od črnega zlata - nafte, za katero je bilo že toliko prelivanja krvi. V prihodnje lahko povzročijo še hujše konflike nerazčiščena vprašanja posesti in uporabe vodnih virov. To zlasti v krajih, kjer si več držav deli vodo velikih rek, kot je na primer Nil, ob katerem kar sedem držav stremi po njegovem vodnem, sicer že dokaj iz-črpanem bogastvu. Kar 90% ljudi živi v državah, ki si delijo porečja in kar 60% od skupnih 276 čezmejnih porečij je zaenkrat še brez kakršnegakoli dogovora, ali sporazuma o sodelovanju. Že sedaj je v tem pogledu dovolj sporov in resnih žarišč napetosti. Eden od razlogov so na primer gradnje ali predvidene gradnje jezov na velikih rekah, ki uničujejo cele predele, obubožajo vodne vire in silijo ljudi v odseljevanje. Drugi razlogi so politične, strateške in ekonomske narave. Na Bližnjem vzhodu, ki sicer od nekdaj ne pozna miru, je voda, ki je v tem predelu ni veliko, še dodaten razlog za spore, začenši z reko Jordan, iz katere črpajo Izraelci neprimerno več vode kot Palestinci. Tudi med Sirijo, Irakom in Turčijo je veliko vroče krvi zaradi uporabe rek Tigris in Evfrat. Indija in Bangladeš se prepirata zaradi onesnaženega Gangesa. V Aziji se vzajemno obtožujejo zaradi Bramaputre in Mekonga in tudi v Evropi niso povsem čisti računi glede Donave. Mednarodno leto vode naj bi spričo vsega tega spodbudilo razne države k večjemu sodelovanju, To seveda ne bo enostavna zadeva, ker je v igri preveč interesov posameznih držav, pa tudi interesov vsemogočnih multinacionalk, ki so dejanske gospodarice sveta in izkoriščajo svetovne vodne vire za lasten dobiček. Mednje lahko prištejemo združbe, kot so Coca-Cola, Nestle, Danone, Chiquita, Del Monte, Monsanto, Procter & Gamble, naftne družbe Shell, Esso itd. Svoje prste imajo pri tem vmes tudi Svetovna banka in mnoge druge velike banke. Za vse te in še mnoge druge je voda čisto preprosto tržno blago, ki prinaša dobiček, in se pri tem ne ozirajo na množice prebivalstva, ki si ne more privoščiti te dobrine niti za preživetje. Skratka, voda je sicer potreba za vse, pravica pa samo za nekatere. Ob Mednarodnem letu sodelovanja na področju vodnih virov in ob Svetovnem letu voda bo treba razmisliti tudi o tem, kako pravzaprav obravnavati vodo. Kot vir življenja, ali kot vir dobička? Kot naravno in nenadomestljivo naravno dobrino, ali kot tržno blago? Kot bogastvo za preživetje vseh, ali kot sredstvo za bogatenje nekaterih? Kot pravico, ali kot potrošniško kategorijo, ki je sicer vsem potrebna, ne pa tudi vsem dostopna? Odgovor zaenkrat, žal, ni spodbuden. Tudi na mednarodnih forumih se še zdaleč niso zedinili okrog koncepta vode kot pravice za vse in še vedno prevladuje tržna logika, ki ščiti industrijske kolose in njihove skomine po vodnih virih ter se zavzema za privatizacijo vodnih podjetij in za naložbe vanje. Tudi v našem svetu spet prihaja v živo razprava o privatizaciji vode. V Evropski uniji na primer buri v zadnjem času duhove direktiva o vodnih koncesijah, ki predstavlja nekakšno bližnjico do dejanske privatizacije vode. Proti direktivi so se dvignili marsikje v Evropi. V Nemčiji je zadevno peticijo, katere glavni cilj je doseči globalni dostop do vode ter zavarovati javne vodne vire za prihodnje rodove, podpisalo že skoraj milijon ljudi. Tudi v Sloveniji podpisujejo peticijo. V Italiji nisem zasledil podobnega glasu. Čeprav smo v času volitev, se med eno in drugo žolčno polemiko menda nihče ni spomnil odločneje reči, da je voda življenje in ne tržno blago. / KMETIJSTVO Nedelja, 24. februarja 2013 15 NOVE RAZISKAVE Bo žvepla v vinu čedalje manj i? Nemalokrat se slišijo kritike na račun vinarjev, češ da je v vinu preveč žvepla v obliki dioksida (SO2), ki naj bi bilo zdravju škodljivo. Znanstvene raziskave so dokazale, da količine žvepla v vinu, ki jih dovoljuje zakonodaja EU, niso škodljive za človekovo zdravje, še posebej zato, ker se uporabljajo v odmerkih, ki so znatno izpod meje škodljivosti, ki jo določa omenjena zakonodaja. Ne glede na odnos potrošnika do žvepla v vinu in drugih živilih, se to sredstvo uporablja, ker je protimikrobno in protioksidant. Glavna prednost dodanega žvepla je kombinacija antioksidativne dejavnosti s sposobnostjo preprečevanja encimske porjavitve živil, na primer sveže narezanih jabolk ali nezavarovanega vina. Poleg tega deluje kot konzervans, ki preprečuje rast mikrobov. Ob navedenih pozitivnih lastnostih pa ima žveplov dioksid, ki je na embalaži označen kot E220, tudi nekaj negativnih, zato ga mnogi uporabniki, predvsem vinarji, nemalokrat označujejo kot nujno zlo. Morda je uporaba te besede pretirana, ostaja pa dejstvo, da sulfiti močno zmanjšujejo vsebnost vitamina B1, kar lahko povzroči več zdravstvenih težav, kot na primer alergijske odzive ali druge neželene učinke, predvsem glavobole. Čeprav večina ljudi lahko prenaša majhne količine žvepla v hrani, ki jo zau-žijejo, so pri nekaterih prej omenjene posledice močne, kar je spodbudilo Evropsko unijo, da je financirala projekt z naslovom SO Say, ki ga vodi neprofitni raziskovalni inštitut Bremenhaven iz Nemčije. Ta meni, da je našel kombinacijo dveh izvlečkov, ki bi se lahko uporabljala namesto žvepla. Na podlagi ugotovitev projekta naj bi se v vinu prisotnost SO2 zmanjšala za 95 odstotkov. Glede kakovosti vina, ki vsebuje nov aditiv, so pokuševalci iz raznih držav (Španija, Nemčija, Združenega kraljestva) ocenili, da po kakovosti v ničemer ne zaostaja za referenčnih vinom z žveplom. Poskusi, ki so se začeli junija 2009, se nadaljujejo. Pri poskusih, ki bodo po mnenju izvajalcev projekta uspešni, sodeluje devet članov iz držav EU. Če bo ugotovljena tehnična izvedljivost proizvajanja novega izvlečka, se bodo po vsej verjetnosti začeli tudi postopki za njegovo odobritev. V pričakovanju pozitivnega izida prikazanih raziskav se morajo vinarji posluževati žvepla, da zavarujejo svoje vino pred neželenimi posledicami. Pri tem pa naj spoštujejo obstoječo zakonodajo, ki določa uporabljive od- merke žvepla. Predvsem pa naj se držijo napotkov strokovnjakov, ki jim bodo svetovali najnižje možne odmerke žveplovega dioksida, ki so potrebni, da vino ohrani svoje organoleptične lastnosti, ne da bi negativno učinkovali na potrošnikovo zdravje. Svetovalna služba Kmečke zveze AFERA S KONJSKIM MESOM Nikoli nismo varni pred sleparijami RIM - V Italiji so pred par dnevi potrdili, da se je afera s konjskim mesom razširila tudi k njim. Odkrili so namreč primer lazanje, ki je bila deklarirana kot goveja, a so v njej našli tudi konjsko meso. Sporno zamrznjeno lazanjo »po bolonj-sko so odkrili ravno v regiji, od koder ta priljubljena jed izvira - v neposredni bližini Bologne. Pri podjetju Pri-mia, ki je izdelalo laza-njo, so oblasti zasegle šest ton mletega mesa in 2400 kosov že pripravljenih zamrznjenih izdelkov. Podjetje naj bi sicer meso pridobivalo od dobavitelja iz Bre-scie, ta pa naj bi imel dva druga dobavitelja z istega območja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Lazanjo so odkrili v okviru naključnih testiranj, ki so jih pristojne oblasti opravile na izdelkih 121 znamk po vsej državi. Sicer pa v Italiji niso našli sledov konjskega mesa v izdelkih švicarskega velikana Nestle. Ta je v začetku tedna s polic v Italiji in Španiji umaknil dva izdelka, in sicer raviole in torteline z govedino, v katerih je v okviru lastnih testiranj odkril sledi konjskega mesa. Škandal z izdelki, ki so deklarirani kot goveji, a vsebujejo tudi konjsko meso, je izbruhnil sredi januarja v Veliki Britaniji. Po vsej Evropi je sprožil pozive k večjemu nadzoru, boljšemu označevanju in sledljivosti izdelkov in njihovih sestavin, razširil pa se je tudi v Azijo. Uporaba uree za odstranjevanja listja s sadnih dreves Na našem območju je sicer zelo malo strnjenih sadovnajkov, so pa zelo razširjeni sadni vrtovi, kjer je pogosta združba enoletnih kultur (predvsem vrtnin) s sadnim drevjem. Od tu zanimanje številnih članov naše zveze za opravila, ki zadevajo sadna drevesa. Med temi je odstranjevanje listja z ureo. Strokovnjaki priporočajo ta poseg, ker pospeši odpadanje listja in na ta način hitreje preidejo v mirovanje, predvsem pa je vir dušika, ki se iz listja hitro premika v lesnate dele in korenine, kar poveča količino skladiščenega dušika v drevesu. Višje količine dušika pa omogočajo spomladi hitrejši začetek rasti in razvoja. Poleg tega uporaba uree za jesensko škropljenje močno zmanjšuje nastajanje glivičnih bolezni. Priporočljivo pa je tudi škropljenje že odpadlega listja, zato da se hitreje razgrajuje in povečuje količino humusa v tleh. Glede časa škropljenja pa smo seveda pozni, saj je listje že davno odpadlo, kmalu bo s prihodom pomaldi začelo poganjati novo. Za škropljenje v prihodnjem letu pa si zapomnimo, da je najboljši čas za to opravilo predno se barva listja spremeni v rumeno ali rumeno-rdečo. Škropljenje opravimo s 5-7 odstotno koncentracijo uree, kar pomeni 5 do 7 kg uree v 100 litrih vode. V tej koncentraciji lahko škropimo vse pri nas razširjene sadne vrste (jablane, hruške, slive, orehe, mandljevce, breskve, smokvovce in druga drevesa). Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB ELEMENTI, KI SO POTREBNI ZA USPEVANJE RASTLIN Dušik, fosfor in kalij Da rastlina normalno raste in se razvija, potrebuje veliko elementov, med katerimi so najbolj pomembni dušik, fosfor in kalij. DUŠIK je za vsa živa bitja zelo pomemben, saj je sestavni del beljakovin in nukleinskih kislin. Sestavlja listno zelenilo. Pri zelenjadnicah je zlasti pomemben pri tistih, kjer uživamo liste. Pomen dušika je tudi v dejstvu, da je sestavni del zraka, kjer se nahaja v obliki plina in sicer za kar 80 odstotkov. Rastlina ga ne more vsrkati kot takega, vsrka ga le v obliki nitrata. Slednjega so nekoč pridobivali naravno, večinoma v Čilu. Danes nitrate umetno izdelujejo iz dušika, ki se nahaja v zraku. Tovarne izdelujejo tudi dušik v obliki amonija. S pomočjo določenih bakterij se amonij v zemlji spremeni v nitrite in nitrate. Amonij ima v zemlji daljši obstanek, saj ga zelo drobni delci zemlje bolje zadržijo. Zemlja je pač v glavnem negativno naelektrena, amonij pa pozitivno. Nitrat je negativno naelektren, zato ga delci zemlje odvračajo. Prav zaradi tega nitratna gnojila uporabljamo po malem, ker jih voda izpere. V primeru pomanjkanja dušika ostanejo poganjki tanki in kratki, listi majhni, bledi in predčasno odpadejo. Cvetovi so redki in plodovi drobni. Ze- lenjadnice postanejo blede. Obratno pa s presežkom dušika postane rast poganjkov močna, podaljša se pozno v jesen, poganjki ne olesenijo in so zato bolj občutljivi na nizke temperature. Listi so veliki, mesnati in temnozele-ni. Redki plodovi postanejo debeli, brez okusa, dozorijo pozneje in niso obstojni za daljše skladiščenje. Najbolj pomembne oblike dušika so štiri: dušik, ki se nahaja v zraku, amonij, nitrat ter organska snov. Vse štiri oblike se neprestano spreminjajo iz ene v drugo s pomočjo mikroorganizmov. V glavnem razlikujemo nitratna, amonijeva in amidna gnojila. Nitratna gnojila so najbolj topljiva. Med slednje prištevamo kalcijev nitrat, natrijev nitrat in čilski soliter. V skupino amonijevih gnojil, spadajo amonijev sulfat, amoniak in amonijeva raztopina. Med amidnimi gnojili je najbolj razširjena urea. Z njo ne smemo pretiravati, saj je precej koncentrirana. Poznamo tudi amonijev nitrat, ki vsebuje bodisi nitratno kot amonijevo obliko. Dušik je zelo topljiv. Z dušikovimi gnojili gnojimo spomladi, po možnosti v dveh ali treh obrokih. Gnojilo potresemo po površini ali pa ga plitvo vdelamo v tla. FOSFOR je zelo važen pri tvorbi beljakovin in nukleo beljakovin, pri tvorbi plodov in semen. Fosfor pospešuje rast korenin daje jim večjo trdnost, da manj poležejo in pozimi ne pomrznejo. Fosfor uravnava buj-nost rasti, vpliva na pravočasno dozorevanje lesa, pospešuje cvetenje, oplojevanje in zorenje plodov. Ugodno vpliva na kakovost pridelkov. Obratno od dušika se fosfor zelo počasi premika v zemlji. Pri rahlem pomanjkanju fosforja ostanejo poganjki kratki in tanki, listi se ne dovolj razvijejo. Pri hujši obliki pomanjkanja se začno listi zvijati in rasti pod ostrim kotom, postanejo škrlatno ali bakreno rdeče barve, nakar predčasno odpadejo. Cvetni brsti in cvetovi so redki, plodovi ostanejo drobni in slabo obarvani. Pridelek se precej zmanjša, prav tako odpornost proti zimski po-zebi. Pri enoletnih rastlinah ostanejo rastline nizke, pozneje rastejo, stežka tvorijo semena. V glavnem poznamo dve fosfor-ni gnojili: bolj razširjen superfosfat in Tomasovo žlindro. Superfosfat je rahlo kisle reakcije, zato ga uporabljamo v nevtralnih ali bazičnih tleh. Primeren je za naše kraje. Tomasova žlindra pa ima bazično reakcijo, uporabljamo jo v primeru kisle zemlje. Fosforna gnojila vnesemo v globlje plasti zemlje, saj so zelo težko topljiva. Po možnosti gnojimo jeseni. KALIJ sodeluje pri nastajanju beljakovin in skladiščenju ogljikovih hidratov, uravnava rast korenin in ugodno vpliva na kakovost plodov. Pospešuje nastajanje škroba in sladkorja. Ob fosforju tudi kalij uravnoveša razmerja v tleh v primeru presežka dušičnih gnojil. Kalij pomaga, da so rastline odpornejše proti raznim boleznim, zimskim pozebam in suši. Sadno drevje potrebuje v glavnem precej kalija. Več kalija vsebujejo mladi deli rastline. Pri rahlem pomanjkanju kalija rastlina slabše raste in rodi. Listni robovi potemnijo, začne- jo se sušiti in vihati navzgor, listi postanejo rjavo rdeči. Plodovi so drobni, slabo obarvani in brez okusa. Preveč kalija v tleh ovira sprejem kalcija, magnezija in natrija. Pri trti lahko zmanjša kislino v vinu. Glavna kalijeva gnojila so kalijev sulfat in kalijev klorur. Najbolj uporabljen je kalijev sulfat, ki ima kislo reakcijo. Zato je primeren za nevtralna in bazična tla. Tudi s kalijem gnojimo v globino, po možnosti jeseni. Najbolj pogosto in praktično pa je, da posebno v manjših nasadih gnojimo z mešanimi gnojili, ki jih na splošno označimo kot NPK, saj vsebujejo vse tri glavne elemente v različnih razmerjih. Magda Šturman 1 6 Nedelja, 24. februarja 2013 PRIMORSKA POJE SEZNAM NASTOPOV PRILJUBLJENE PEVSKE PRIREDITVE V marcu in aprilu bo Primorska spet zapela Ljubitelji zborovskega petja vedo, da sta marec in april obdobje, ko se odvija tradicionalna zborovska revija Primorska poje. Letošnji otvoritveni koncert bo v petek, 1. marca, na gradu Dobrovo s pričetkom ob 20. uri, v nedeljo, 28. aprila pa bosta potekala zadnja dva koncerta; že skoraj tradicionalni koncert v cerkvi sv. Florijana v Za-varhu ob 15.30 in v cerkvi sv. Roka v Nabrežini ob 17. uri. Zborovska revija Primorska poje, katere prva izvedba sega v leto 1970, ni tekmovalnega značaja, zaradi tega je tudi nivo pevskih nastopov zelo raznolik. Temeljni cilj Primorske poje pa je spodbujanje slo- venskih pevskih zborov in povezovanje le - teh, ne glede na raznolikost tehničnega nivoja. Ponudba je vedno pestrejša: letošnja izvedba šteje 32 koncertov, zborov pa je celo 204. Organizatorji in promoterji revije so Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete. Zaradi številčne prijave pevskih zborov na tradicionalno zborovsko revijo obveščamo, da so še vedno možne spremembe v razporedu zborov po koncertih. Spremembe lahko spremljate na spletni strani www.zpzp.si GRAD DOBROVO ob 20h, petek, 1.3.2013 1. ŽPS Stu ledi 2. ŽePZ Sožitje Pod-melc 3. CMePZ Zvon 4. VoS Drež-nica 5. VoS Sraka 6. Komorni zbor Iskra Bovec BRANIK, Kulturni dom ob 20h, sobota, 2.3.2013 1. Društvo kmečkih žena Ilirska Bistrica 2. MoVS Kantadore 3. ŽePZ Marjetice 4. MePZ Rupa-Peč 5. MoVS Lig 6. MePZ Cominum POSTOJNA, Kulturni dom ob 17h, nedelja, 3.3.2013 1. ŽeVS Šmihel pri Pivki 2. MoPZ Fantje s'pod velba 3. ŽePZ Rože Nova Gorica 4. Oktet Godovič 5. Komorni zbor Monošter 6. Portoroški zbor BILJE, Dom krajanov ob 17h, nedelja, 3.3.2013 1. Starši ensemble 2. ŽeVS Jezero-Do-berdob 3. MoPZ Štmaver 4. ŽePZ Ivan Grbec 5. MePZ Primorje Ajdovščina 6. Komorni zbor Grgar OPČINE, Župnija Sv. Jerneja ob 20.30, petek, 8.3.2013 1. Združeni zbor ZCPZ Trst 2. Oktet Aljaž 3. ŽeCPS Zgonik 4. DePS Kraški slavček-Krasje 5. ŽePZ KD Korte 6. MePZ Lipa Šempas 7. VoS Radost TRST, Marijin dom (Ul. Risorta 3) ob 20.30, sobota, 9.3.2013 1. MePZ Klasje, Bukovica-Volčja Draga 2. MePZ Maestral Koper 3. MoPZ Srečko Kumar 4. MoPZ Lopar 5. Oktet Pr'farci 6. MoPZ Provox GRAČIŠČE, Dvorana Gračišče ob 20.00, sobota, 9.3.2013 1. Dekleta s Škofij 2. VoS KD Borjač 3. Skupina ljudskih pevcev VAL Piran 4. Skupina pevk ljudskih pesmi KD Man-drač 5. ŽeAPZ Pedagoške fakultete UP 6. Vocal Bača KNEŽA, Kulturni dom ob 17h, nedelja, 10.3.2013 1. MePZ Rečan 2. MoPZ Lipa Ravnica 3. MoPZ Sv. Štefan Vipava 4. Idrijski oktet 5. MePZ Rdeča zvezda 6. MePZ Postojna IZOLA, Kulturni dom ob 20h, petek, 15.3.2012 1. ŽePZ Miren Orehovlje 2. MoPZ Dra-gotin Kette 3. ŽePZ Tuščak 4. MoPZ Pobje 5. MePZ Senožeče 6. MePZ Hrast ŠTANDREŽ, Cerkev Sv. Andreja ob 20.30, petek, 15.3.2013 1. ŽeVS Tamariska 2. ŽeVS Žene iz Dornberka 3. MoPZ Janez Svetokriški 4. Mešani cerkveni PZ Sv. Jernej 5. Ko- morni zbor Musica viva 6. MePZ Frančišek Borgija Sedej 7. MePZ Obala TRST, Marijin dom (Via Risorta 3) ob 20.30, sobota, 9.3.2013 IDRIJA, Osnovna šola ob 20h, sobota, 16.3.2013 1. MePZ Varda 2. MoPZ Tabor Lokev 3. MePZ Planinska roža 4. MePZ Gor-jansko 5. MoPZ Šempeter pri Gorici 6. MePZ Encijan JASEN, Vaški dom ob 20h sobota, 16.3.2013 1. Klapa Škvadra 2. Košanski oktet 3. MoPZ Tabor Opčine 4. MoPZ Lijak 1883 5. ŽePZ Pristan Univ. za 3. življenjsko obdobje Koper 6. MePZ Jože Srebrnič JAMLJE, Kulturni dom ob 20.30, sobota, 16.3.2013 1. MoPZ Fantje pod latnikom 2. MoPZ Upokojencev iz Brega 3. MoPZ Kazimir Nanut 4. MoPZ Triglav Trenta 5. MoVS Quercus Quintet 6. MePZ Lipa Bazovica UKVE, Kulturni center ob 14.30, nedelja, 17.3.2013 1. VoS Šumljak 2. ŽePZ Rož iz Št. Jakoba v Roža 3. MePZ Duri Col 4. MoPZ Kralj Matjaž iz Libuč 5. MePZ Canto ergo sum 6. Komorni zbor Borovlje GORICA, Kulturni center Lojze Bratuž ob 17h, nedelja, 17.3.2013 1. MePZ Sveta Lucija 2. ŽeVS Danica 3. Oktet Castrum 4. MePZ Brnistra 5. MePZ Bazovica, Rijeka 6. MoPZ Pivka CERKNO, Osnovna šola ob 17h, nedelja, 17.3.2013 1. MePZ Žaga 2. MoPZ Vesna, Križ 3. MoPZ Golobar 4. ŽePZ Večernica 5. MePZ Slovenski dom Zagreb 6. Dekliški PZ Mavrica 7. Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič VIPAVA, Kulturni dom ob 20h, petek, 22.3.2013 1. MePZ Pobegi-Čežarji 2. MoPZ Jezero 3. Lovski oktet Javorniki 4. Oktet Rožmarin 5. VoS Vinika 6. MePZ Zdravko Munih VRTOVIN, Osnovna šola ob 20h, sobota, 23.3.2013 1. MePZ Ahec Jasen 2. Lovski pevski zbor Zlatorog Vipava 3. MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak 4. MePZ Haliaetum 5. MoPZ Kras, Opatje selo 6. MePZ Lojze Bratuž SENOŽEČE, Osnovna šola ob 20h, sobota, 23.3.2013 1. ŽePZ DU Piran 2. MoPZ Napev 3. ŽePZ Justin Kogoj, Dolenja Trebuša 4. -/ VoS Studenec Pivka 5. MoPZ Fantje izpod Karlovice 6. MePZ Vrtojba OPČINE, Prosvetni dom ob 20.30, sobota, 23.3.2013 1. ŽePZ Žarek 2. MePZ Alojz Kocjan-čič 3. MoPZ Skala Gabrje 4. ŽePZ Prem 5. MoPZ Mirko Filej 6. MePZ Ciril Si-lič 7. VoS Chorus '97 Miren PIVKA, Osnovna šola ob 17h, nedelja, 24.3.2013 1. MoPZ Ciril Kosmač 2. MePZ Tončka Čok 3. Komorni zbor Vox Ilirica 4. MePZ DU Avgust Šuligoj Ilirska Bistrica 5. VoS Slavna 6. MePZ Slavec-Solkan 7. Nonet Primorsko SV. PETER, Kulturni dom ob 20h, petek, 5.4.2013 1. VoS Grlica Budanje 2. MoPZ Vinograd Vrtovin 3. MoVS Zgun 4. MePZ Košana 5. MoPZ Anton Klančič Miren 6. VoS Goldinar KNEŽAK, Osnovna šola ob 20h, sobota, 6.4.2013 1. Klapa Semikanta 2. DeVS Ubeljsko 3. ŽePZ Prosek-Kontovel 4. Lovski PZ Dekani 5. MoPZ Valentin Vodnik 6. ŽeVS Korala 7. VoS Bodeča neža HRVATINI, Kulturni dom ob 17h nedelja, 7.4.2013 1. ŽePZ Cerklanke 2. MePZ DU Cerkno 3. ŽePZ Sinji galeb DU Izola 4. MoPZ Fran Venturini 5. MePZ Mačkolje 6. MePZ Igo Gruden 7. MePZ Divača DOMJO, Kulturni center Antona Ukmarja ob 20.30, petek, 12.4.3013 1. MePZ Sežana 2. MoPZ Jagodje-Do-brava 3. MePZ DU Postojna 4. Oktet Sotočje 5. VoS Liška dekleta 6. Barški oktet 7. ŽeVS Deve ŠEMPAS, Kulturni dom ob 17.00, nedelja, 14.4.2013 1. MePZ Studeno 2. MePZ Fran Ven-turini 3. Združeni MePZ Repentabor 4. ŽePZ Spodnja Idrija 5. MePZ Obalca 6. MePZ Stanko Premrl Podnanos LOKEV, Kulturni dom ob 17h, nedelja, 14.4.2013 1. MePZ Barkovlje in Glasbena Kam-brca 2. MoPZ Kraški dom 3. MoPZ Skala Slovan 4. Jasenski pevci 5. MoVS Lipa, Bazovica 6. MePZ Triglav Split 7. MePZ Rado Simoniti BRIŠČIKI, Dvorana KRD ob 17h, nedelja, 14.4.2013 1. MoPZ DU Bertoki-Prade 2. Slovenski lovski pevski zbor Doberdob 3. MoPZ Pergula 4. MoPZ Slavnik 5. Fantje izpod Grmade 6. MePZ Štandrež ZAGREB, dvorana Vatroslav Lisinski ob 19.30h, petek, 19.4.2013 1. KD Kraški šopek Sežana 2. ŽePZ Kalina 3. MoPZ Kromberški Vodopivci 4. Župnijski MePZ Šempeter 5. MoPZ Izola 6. MoPZ Franc Zgonik 7. Primorski akademski zbor Vinko Vodo-pivec TRENTA, Info center TNP ob 17h, nedelja, 21.4.2013 1. MePZ DU Idrija 2. ŽePZ Univ. za 3. življenjsko obdobje Nova Gorica 3. MePZ Slovenec Slavec 4. Dornberški fantje 5. VoS Unica 6. Oktet Bori ZAVARH, Cerkev Sv. Florijana ob 15.30, nedelja, 28.4.2013 1. MoPZ Matajur 2. ŽePZ Ivan Rijavec 3. MoPZ Poljubinj 4. Župnijski zbor Sv. Urbana 5. MoPZ Sv. Jernej Opčine 6. MePZ Frančišek Lampe 7. MePZ Adriatic NABREŽINA Cerkev Sv. Roka ob 17h, nedelja, 28.4.2013 1. MePZ Tre valli / Tri doline 2. MePZ Angelski spev 3. Duhovni MePZ Anton Martin Slomšek, Slovenski dom, Zagreb 4. MePZ Mirko Špacapan 5. MoPZ Vasilij Mirk 6. MePZ Jacobus Gallus 7. MePZ Ipavska / ITALIJA, SVET Nedelja, 24. februarja 2013 17 italija - Danes in jutri parlamentarne volitve Več kot 50 milijonov volilnih upravičencev RIM - Več kot 50 milijonov volilnih upravičencev bo danes in jutri izvolilo nov italijanski parlament. Volilnih upravičencev za izvolitev poslanske zbornice je nekaj več kot 47 milijonov, senat bo izvolilo nekaj več kot 43 milijonov volivcev, k tem pa je treba prišteti še skoraj tri milijone in pol italijanskih državljanov bi-vajočih v tujini. Volišča bodo danes odprta od 8. do 22. ure, jutri pa od 7. do 15. ure. Volišč je skupno 61.445. Italijanska notranja ministrica Annamaria Cancellieri je včeraj pozvala volilne upravičence, naj se udeležijo volitev. »Volite, volite, volite!« je trikrat ponovila, da bi Italijane spodbudila. »Na volitvah izrazimo svobodo in demokracijo, ter predvsem izrazimo lastne ideje,« je poudarila, in zaželela, da bi bila volilna udeležba res velika. Notranje ministrstvo se je odzvalo na opozorila vremenoslovcev, ki napovedujejo za danes slabo vreme. Na vsaki prefekturi so ustanovili štab, ki bo s pomočjo gasilcev in krajevnih uprav zagotovil volivcem dostop na volišča tudi v hudih vremenskih pogojih, »kajti hočemo, da lahko vsi volivci pridejo do volišč,« je še pojasnila ministrica Cancellierijeva. Po zaprtju volišč jutri ob 15. uri bodo začeli na voliščih najprej šteti glasove za senat (rumena glasovnica). Po mini-stričinih napovedih naj bi že pred večerom izvedeli, kdo bo zmagal v Lombar-diji in na Siciliji, to je v dveh ključnih deželah, ki naj bi - po napovedih političnih komentatorjev - pogojevali sestavo novega senata. Štetje glasov za poslansko zbornico (roza glasovnice) se bo začelo takoj po koncu štetja glasov za senat. Cancellieri-jeva je ocenila, da bo rezultat volitev v poslansko zbornico znan malo po polnoči. Seveda, če ne bo prišlo med štetjem glasov do kakih presenečenj. Ob 15. uri bodo v kraju Castelnuo-vo di Porto odprli tako imenovane diplomatske kovčke, s katerimi so italijanski konzulati poslali v domovino glasove italijanskih državljanov, bivajočih v tujini. V skladišču civilne zaščite v rimskem predmestju bodo uredili super-sedež z več kot tisoč volišči (iz tujine). S temi glasovi bodo izvolili 6 senatorjev in 12 poslancev, bivajočih v tujini. Cancellierije-va je menila, da je sedanji volilni sistem za državljane bivajoče v tujini preveč zapleten, zato je zaželela, da bi nov parlament spremenil sedanji volilni zakon in sprejel novega, ki naj bi izglasoval boljši volilni zakon. rim - Kritike na časopisno pisanje o stanju v Cerkvi Vatikan vrača udarec Predsednik republike Napolitano na poslednjem obisku pri Benediktu XVI. Joseph Ratzinger (levo) in Giorgio Napolitano VATIKAN - Sveti sedež vrača udarec. Državni sekretar, kardinal Tarcisio Bertone, je zelo ostro odgovoril na pisanje nekaterih časopisov o ozadju, ki naj bi privedlo do odstopa papeža Benedikta XVI. V tiskovnem sporočilu je označil govorice o domnevnih spolnih škandalih in o sli po oblasti v cerkvenih institucijah kot poskus sejanja razdora v Cerkvi, dezinformacijo, v nekaterih primerih pa naj bi tisto bile le klevete. V preteklosti so države skušale pred konklavom vplivati na kardinale, tokrat to počnejo časopisi, je preko vatikanskega radia poudaril glasnik Svetega sedeža Federico Lombardi. Italijansko časopisje je v preteklih dneh objavilo novico o poročilu o nekaterih nedoslednostih in nečistih poslih v Vatikanu, ki so ga pripravili trije kardinali in ga pred meseci posredovali papežu Benediktu XVI. Nekateri komentatorji so ocenili, da naj bi to poročilo »spodbudilo« Josepha Raztingerja k presenetljivemu odstopu. Vatika doslej ni demantiral obstoja tistega poročila, iz Svetega sedeža se je izvedelo, da bodo to poročilo predložili kardinalom, zbranim na bližnjem konklavu. kroma Državno tajništvo je izdalo svoje ostro tiskovno sporočilo prav za časa obiska predsednika italijanske republike Giorgia Napolitana pri papežu Benediktu XVI. Italijanski predsednik republike je zadnji državnik, ki ga je nemški papež sprejel v Vatikanu pred svojim odstopom, kar potrjuje dobre prijateljske stike med obema ter dobre odnose med Vatikanom in Italijo. Napolitano, ki ga je spremljala žena Clio, se je papežu zahvalil, ker mu je bila dana priložnost, da še zadnjič pozdravi Petrovega naslednika. Papež je izrazil Napoli-tanu in gospe svojo hvaležnost za njuno prijateljstvo, in zaželel vse dobro Italiji, še posebej v teh dneh, ko čakajo državo naporne izbire. Poudaril je tudi, da bo molil za Italijo. Papež Ratzinger se je včeraj ob zaključku postnih duhovnih vaj sestal s kardinali, prisotnimi v Rimu. Satan želi omadeževati stvarjenje, da bi tako oporekal Bogu, je poudaril papež. Odkar se je Benedikt odločil za odstop, je že večkrat opozoril na »duh zla« in na egoizem, ki prevzema in poneumlja človeka. Pred obalo Libije zajeli ladjo s 30 tonami mamil TRIPOLI - Libijska obalna straža je na morju pred obalo Tripolija zajela ladjo, ki je prevažala več kot 30 ton mamil, so včeraj sporočile pristojne libijske oblasti. Ladja je plula pod libijsko zastavo. Zajeli so jo že v četrtek, ob tem pa aretirali tudi peterico ljudi na krovu - dva Maročana, Libijca, Egipčana in Tunizijca. Kakšno vrsto mamil so tihotapili, za zdaj ni znano, kot tudi ne, kam je bila ladja namenjena. V Italiji odkrili prvi izdelek s spornim konjskim mesom BOLOGNA - V Italiji so včeraj potrdili, da se je afera s konjskim mesom razširila tudi k njim. Odkrili so namreč primer lazanje, ki je bila deklarirana kot goveja, a so v njej našli tudi konjsko meso. Sporno zamrznjeno lazanjo »po bolonj-sko« so odkrili v neposredni bližini Bologne. Pri podjetju Primia, ki je izdelalo lazanjo, so oblasti zasegle šest ton mletega mesa in 2400 kosov že pripravljenih zamrznjenih izdelkov. Podjetje je meso dobija-lo od dobavitelja iz Brescie, ta pa naj bi imel dva druga dobavitelja z istega območja. Lazanjo so odkrili v okviru naključnih testiranj, ki so jih pristojne oblasti opravile na izdelkih 121 znamk po vsej državi. Sicer pa v Italiji niso našli sledov konjskega mesa v izdelkih švicarskega velikana Nestle. Ta je v začetku tedna s polic v Italiji in Španiji umaknil dva izdelka, in sicer raviole in torteline z govedino, v katerih je v okviru lastnih testiranj odkril sledi konjskega mesa. Plaz na Hrvaškem zasul štiri alpiniste, tri rešili, enega še iščejo ZAGREB - Na planini Kamešnica na meji med Hrvaško in BiH je plaz včeraj zasul štiri alpiniste. Hrvaška gorska reševalna služba je v obsežni reševalni akciji uspela rešiti tri, četrtega pa še iščejo, so sporočili na svoji spletni strani. Dva od rešenih alpinistov sta bila ranjena, a so ju srečno prepeljali v dolino. Enega od njiju so nato poslali v bolnišnico v Splitu, drugega pa v bolnišnico v Livnu. Plaz se je sprožil na približno 1500 metrih nadmorske višine, ustavil pa na okoli 1000 metrih nadmorske višine. Zasul je štiri alpiniste, ki so se vzpenjali na najvišji vrh Kamešni-ce. Eden od njih je uspel nekaj pred 14. uro o nesreči obvestiti gorske reševalce. evropska unija - Širitev oboroževanje - Pentagon prekinil poskusne polete M^Mjia jnmga Težave novih lovcev F-35 poglavja v pogajanjih Turčije BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila podporo odprtju novega poglavja v pristopnih pogajanjih Turčije z EU. V rednem tedenskem video nagovoru je napovedala, da bo o tem vprašanju ob uradnem obisku v Ankari govorila tudi s turškim premierom Recepom Tayyipom Erdoga-nom. »Verjamem, da je pred nami še dolga pot pogajanj,« je dejala Merklo-va. »Sem pa, čeprav sem skeptična, pritrdila nadaljevanju pristopnih pogajanj,« je zatrdila. Ta pogajanja so, kot je priznala Merklova, v zadnjem času zastala. »Sem za to, da odpremo novo poglavje in se s tem premaknemo malenkost naprej,« je še dejala. V pristopnih pogajanjih Turčije z EU je bilo doslej odprtih 13 od skupno 35 poglavij, le eno - o znanosti in raziskovanju - pa je bilo zaprto. V nemških vladnih krogih ugibajo, da bi lahko bilo novo poglavje, ki bi ga strani odprli, poglavje regionalne politike in koordinacije strukturnih instrumentov ali pa poglavje gospodarske in denar- Nemška kanclerka Angela Merkel ansa ne politike. Merklova je sicer poudarila še, da sta Turčija in Nemčija povezani na poseben način, ker v Nemčiji živi toliko Turkov. Predvsem med mladimi obeh držav pa si kanclerka želi več razumevanja. Na dvodnevni obisk v Turčijo Merklova potuje danes. Najdražji orožarski program ZDA stane kar 400 milijard dolarjev WASHINGTON - Pentagon je v petek zaradi možnih težav z motorjem prekinil poskusne lete novih lovcev F-35. Gre za zadnji udarec programu novih lovcev, ki naj bi v prihodnjih letih zamenjali dosedanja bojna letala ameriških letalskih sil, mornarice in marincev. Program novih letal se že dalj časa sooča s tehničnimi težavami in krčenjem sredstev. Tokrat so poskusne lete prekinili, ker so na lopaticah turbine motorja enega izmed F-35 v oporišču Edwards v Kaliforniji odkrili razpoko, je sporočil Pentagon. ZDA imajo trenutno 51 letal F-35, gre pa za najdražji orožarski program Pentagona, ki stane skoraj 400 milijard dolarjev, navaja britanski BBC. F-35 naj bi ob koncu desetletja zamenjala obstoječa letala ameriški sil. ZDA naj bi zase izdelala 2433 teh letal, več sto pa za svojih osem mednarodnih partnerjev, ki so investirali v ta program. Izdelali naj bi jih tudi za Japonsko in Izrael. A partnerji so zaskrbljeni, saj program vedno bolj presega stroške, pri izdelavi lovcev pa ves čas prihaja do zamud. 1 B Nedelja, 24. februarja 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx Magazine, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 7.00 9.20 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.00 New Art Attack 10.10 Dok.: Ra-gazzi, c'e Voyager 10.50 A come Avventu-ra 11.30 Aktualno: Mezzogiorno in fami-glia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Quelli che aspettano 15.40 Quelli che... (v. V. Cabello) 17.05 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Stadio Sprint 18.10 Rubrika: 90° Minuto 19.35 Nad.: Il Puma 20.301.00 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Elementary 22.35 Športna rubrika ^ Rai Tre 7.25 Serija: La grande vallata 8.15 Film: Le avventure e gli amori di Scaramouche (kom., '75) storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.20 Rubrika: Pianeta mare 13.00 Donnavven-tura 14.00 Dnevnik 15.15 Speciale Tierra de Lobos 15.25 Film: Callas e Onassis (bio-gr.) 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Film: Comandante Florent - Donne d'occasione (krim., Fr.) 21.30 Film: Nella morsa del ragno (triler, '01) 23.35 I bellis-simi di R4 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.05 MixItalia 10.30 A Sua immagine, vmes Sveta maša in Angelus 12.40 Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in - L'arena 16.30 20.00 Dnevnik 16.35 Show: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nad.: Tutta la musica del cuore 23.15 Dnevnik 23.40 Film: Ipotesi di compIotto (tri-Ier, ZDA, '97, i. Mel Gibson) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Nad.: Belli dentro 11.00 Dok.: Yellowstone 11.55 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la domenica 21.30 Film: Montecristo (triler, '01) O Italia 1 7.00 Risanke 10.35 Film: Due gemelle a Pa-rigi 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 15.00 Svetovno prvenstvo Superbike 2013 15.50 Fuori giri 16.45 Film: Piccola peste si innamora 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Life Bites 19.15 Nan.: La vita secondo Jim šport in vremenska napoved 13.25 Totih 50 14.05 Od jazza do Avsenikov 15.10 Film: Stella 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Dekameron 17.55 Igralci brez maske 18.25 Igralci tudi pojejo 18.30 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Kdo si upa na večerjo? 21.00 Družinske zgodbe 21.55 Dok. serija: Zdravje Slovencev 22.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Nad.: Sinovi anarhije 23.45 Alpe-Donava-Jadran Jr Slovenija 2 6.50 Skozi čas 7.20 Globus 7.50 Alpe-Do-nava-Jadran 8.20 Turbulenca 9.00 Festival Sevicq Brežice 2012 9.50 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, smučarski skoki ekipno, prenos 10.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: su-perkombinacija (Ž), 1. vožnja in ob 14.10 2. vožnja, prenos 11.45 Nordijsko smučanje -svetovno prvenstvo: smučarski teki, sprint ekipno, prenos 13.10 Alpsko smučanje -svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja in ob 19.15 2. vožnja, posnetek 15.00 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: nordijska kombinacija, smučarski teki 4X5 km (M), vključitev v prenos 16.35 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski skoki, ekipna tekma mešano, prenos 20.00 Žrebanje Lota 20.10 Nad.: Mali širni svet 21.00 Dok. feljton: Življenje umetnin 21.30 Dok. odd.: Lov na Bin Ladna 23.00 Kratki igrani film: Angoraangora 23.20 Kratki igrani film: Z ljubeznijo Jr Slovenija 3 6.05 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 14.50 Tedenski pregled 7.20 Svet v besedi in sliki 9.20 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip (pon.) 11.15 15.55 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 16.10 Satirično oko 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.55 22.05 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor Koper 11.40 Dnevni program 11.55 Nordijsko smučanje 13.00 Boben 14.00 Čezmejna Tv 14.15 Euronews 14.30 Tednik 19.40 FiIm: MadeIine - II diavoIetto deIIa scuoIa 21.25 Le Iene Show La l 9.50 Nan.: L'Ispettore Derrick 10.45 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Odd.: RES Lezioni dal conclave 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Mini Ritratti 15.05 Rubrika: Alle fal-de del Kilimangiaro (v. L. Colo) 18.00 Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Che tempo che fa 21.30 Presadiretta 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Sostiene Bollani u Rete 4 6.45 Dnevnik 7.05 Mediashopping 7.35 Nan.: Vita da strega 8.35 Dok.: Pianeta - Di-nosauri 9.2014.40 Slow Tour - Italiani non per caso 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.05 Fuori di gusto 12.00 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.301 menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Film: Piange al telefono (dram.) 16.15 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.30 Film: Il cac-ciatore di ex (pust., ZDA, '10) ^ Tele 4 6.00 Festa in piazza 12.30 19.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Rubrika: Tanta salute 19.00 Rubrika: Cartellino rosso 23.00 Deželni dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.35 Trieste in diretta iT Slovenija 1 7.00 Risanke 10.20 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.45 Prisluhnimo tišini 11.05 Pogled na... 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, ZDA, '94) 18.20 Dok. serija: Ana kuha 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Na vrat na nos (kom., ZDA, '97) 22.00 Film: Don Juan DeMarco (dram., ZDA, '94, i. M. Brando, J. Deep) A Kanal A 7.45 13.00 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 8.05 Nan.: VIP 9.50 ŠKL 10.55 Astro Tv 12.30 Naj-reklame 13.25 Film: Odpisani 15.05 Film: Zohan je zakon 17.15 Dok. serija: Poker Stars 18.10 Nan.: Sanjska upokojitev 18.40 Pazi, kamera! 19.25 Skeči: Norci na delu 20.00 Film: Zbiralec kosti 22.05 Nad.: Grimm 23.00 Film: V soseščini 15.00 „Q" - Trendovska odd. 15.45 Me- diteran 16.15 Istrska potovanja 17.00 City folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Il nostro veleno quotidiano 22.30 Lynx Magazin 23.00 Nordijsko smučanje Tv Primorka 14.00 17.00 Tv prodajno okno 14.30 Odbojka - Salonit Anhovo : Panvita Pomgrad, posnetek 16.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 16.30 Bodimo zdravi 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.20 Tedenski pregled, Napovedujemo... 20.00 Zgodbe o glasbi 21.30 Mozaik za gluhe in naglušne 22.50 Glasbeni večer, Videostrani pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.50 Serija: Beverly Hills 9021011.45 Dok. serija: Mamice na preizkušnji 12.45 Dok. serija: Preobrazba doma 13.45 Film: Težave na snemanju (kom.) 15.30 Nan: Nadarjeni mož 16.25 Film: Moja punca 2 (kom., RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Music Box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Glasovi svetov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik -Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.); 18.30 Prižgimo luč ljudje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika;7.50, 14.22 Snežne razmere; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Prešernova nagrajenca; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumental-na glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Veliko časa boste preživeli s prijatelji in navdali vas bodo s svežo energijo in elanom. Izkoristite ga pri opravljanju vsakdanje rutine. V službi se morate prilagoditi željam nadrejenega. BIK 21.4.-20.5.: Močna intuicija vam bo koristila na finančnem področju, vendar pazite, da vam uspeh ne bo zameglil razuma. V službi se bosta izrazili vaša samozavest in odločnost. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: S partnerjem boste zašli v manjšo krizo, ki bo posledica vaše nestrpnosti. Za nekaj časa se oddaljite od ljubezenskih težav ter se posvetite službi ali prijateljem. RAK 22.6.-22.7.: V prihodnjih «« dneh boste nagnjeni k naglim odločitvam. Dejanja bodo prehitevala vaše misli, kar se bo negativno poznalo pri delu v službi. Sodelavci vam bodo v veliko podporo. y^ LEV 23.7.-23.8.: Vaša kon-(^^r centracija bo visoka, zato se boste uspešno spopadali z izzivi tako v zasebnem življenju kot v službi. Odlično počutje se bo kazalo v dodatni motivaciji. Denar: srednje. DEVICA 24.8.-22.9.: Vaše le-^^ žerno razpoloženje se pozna v pomanjkanju delovne vneme. Napolnite se z energijo ter si postavite višje cilje. Več pozornosti namenite odnosom s partnerjem. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ delovnem mestu ali v šoli več pozornosti namenite izzivom, ki vas resnično zanimajo. Če boste vse delali površinsko, napredka ne bo mogoče zaznati. Izrabite zagon. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Samovolja na delovnem mestu vas lahko spravi v slab položaj. Kot del kolektiva poskušajte bolje sodelovati in upoštevati zamisli drugih, čeprav se vam ne zdijo najboljše. Av STRELEC 23.11.-21.12.: V prihodnjem tednu boste zahtevali veliko pozornosti, ki pa je ne boste vedno deležni. Morda bi bilo najbolje, da se za nekaj dni umaknete od skupinskega dela. KOZOROG 22.12.-20.1.: Vaše počutje ne bo najboljše. Stres in obveznosti na delovnem mestu bodo le še poslabšali zdravstveno stanje in oslabili vaš imunski sitem. Poskrbite za zdravo prehrano. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V službi si boste postavili visoke cilje, zato vam bo delo vzelo veliko časa in energije. Denar: na tem področju se bodo začele spremembe na bolje, vendar bodite potrpežljivi. RIBI 20.2.-20.3.: Dobro počutje se bo nadaljevalo tudi v prihodnjem tednu in se izražalo v odličnih odnosih s prijatelji in partnerjem. Vaša odpornost lahko pade, zato se posvetite zdravemu življenju. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 24. februarja 2013 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 14.50 Volitve 2013 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: Leredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affa-ri tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Volitve 2013 -Izid Rai Due 6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 9.10 Nan.: Seltz 9.30 Rubrika: Protestantesimo 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.05 Nan.: Seltz 14.50 23.20 Volitve 2013 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Hawaii Five-0 22.40 Nan.: Cold Case ^ Rai Tre 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Indovina chi sposa mia figlia? (kom.) 23.35 I bellissimi di R4 23.40 Film: Il tas-sinaro (kom.) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.10 Resn. show: Amici 16.50 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, Ezio Greggio) 21.10 Volitve 2013 V Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Volitve 2013 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: La mano sulla culla (triler, '92) 23.10 Volitve 2013 - Intervju u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.45 Nan: Chuck 17.40 Nan.: La vita secondo Jim 18.05 Volitve 2013 18.30 Dnevnik 19.25 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: The Transporter - The Series 23.05 Film: True justice - La confraternita (akc., ZDA/Kan., '11, i. S. Seagal) La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Volitve 2013 14.45 Film: Un uo-mo per bene 16.50 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Odd: Piazzapulita 23.55 Omnibus notte ^ Tele 4 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Rescue Special Operations 16.40 Nan: My life - Segreti e passio-ni 17.00 Film: La signora in giallo - Ap-puntamento con la morte (krim.) 18.55 Dnevnik 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.35 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Pic-cola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Il caffe del-lo sport 22.00 Triestina - Maranese 22.45 Occhio azzurro 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta (T Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 15.45, 18.30 Risanke in risane nanizanke 11.30 Dok. odd.: Megabiti energije 12.00 Odd: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Umetni raj 23.35 Knjiga mene briga (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Nad.: Erazem in potepuh 8.35 Nan.: Sejalci besed 9.00 Infodrom 9.05 Nad.: Dvojne počitnice 9.35 Kratki igr. film: Srečna zvezda 10.05 Dobra ura (pon.) 11.25 Dobro jutro 13.45 Točka 14.40 Med valovi 15.10 Družinske zgodbe 16.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.30 Dok. odd.: Tatovi bogov - muzeji in nezakonita trgovina z umetninami 17.35 Dober dan, Koroška! 18.05 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic 19.00 22.55 Točka 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 pop Pop TV 8.15 Nad.: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 17.55 Nad.: Larina izbira 10.40 16.45 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan: nadarjeni mož 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Lepo je biti sosed 14.45 Nad: Ko listje pada 15.45 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 17.50 Misli zdravo 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Doktor Dolittle 3 (kom.) 21.50 24 ur zvečer 22.20 Nan: Maščevanje 23.15 Nan.: Razočarane gospodinje A Kanal A 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.30 Serija: Sanjska upokojitev 9.05 13.45 Nan.: Skupaj s tabo 9.30 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.55 Nan.: Alarm za Kobro 1110.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Na kraju zločina 14.45 Film: Beg domov 16.30 Dok. serija: Igrače za velike 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 20.00 Film: Hitre tarče 21.50 Nad.: Grimm 22.40 Film: Kozara 20.00 Film: Dediščina Evrope - Pasteur 21.25 Serija: Jack Taylor (T Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.30 10.30, 12.30, 15.30, 17.30 Poročila 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Dnevnik 15.05 Poslanski premislek 17.10 22.50 Tedenski napo-vednik 17.50 Kronika 18.40 Beseda volil-cev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda volilcev 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Koncert 16.15 Vesolje je... 16.45 Tednik 17.15 Avtomobilizem 17.30 Istra in... 18.00 22.40 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok.: Italija - L'Aquila 20.00 Mediteran 20.30 Artevi-sione 21.00 „Meridiani" 22.15 Kino premiere 23.30 Presek Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Pred odločitvijo - Univerza v Novi Gorici 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Med nami 22.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo... RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Glasovi svetov; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marko Sosič: Balerina, Balerina - 15. nad.; 18.00 Quinda - kraj sreče; pot do nje preko naših čustev; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metamorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non... ; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Os-servatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kro- nika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Razmerja; 12.30 Naval smeha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 24. februarja 2013 ŠPORT / APrimorski r dnevnik DVOJNI DVOJČEK GORANA DRAGICA PHOENIX - Slovenski reprezentant Goran Dragic (na sliki) je v severnoameriški košarkarski ligi NBA dosegel 19 točk in 10 podaj ter po pet skokov in izgubljenih žog. Dvojni dvojčekje bil premalo za zmago njegove ekipe, ki je visoko izgubila; Boston Celtics je s 113:88 na gostovanju premagal Phienix Suns. Dragic je bil najučinkovitejši v vrstah domačih in drugi strelec tekme. Boston je po-vedel s 13:0, preden je za domače prvi točki dosegel prav Slovenec. Beno Udrih, novi član Orlando Magic, za ta klub še ni zaigral. SUPERBIKE NA STARTU PHILIPP ISLAND - Prvi pole-position v novi sezoni motociklistične formule superbike v Avstraliji je dosegel veteran Carlos Checa na du-catiju 1199 Panigale. Čas 1:30,234 je izjemen, to je njegov že deseti pole position v karieri. Za njim po dirko začel Eugene Lavety (aprilia), tretji pa je Rimljan Michel Fabrizio (zasebna aprilia). Z druge vrste bosta začela morebitna protagonista sezone Tom Aykes (kawasaki) in Marco Me-landri (bmw). Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu PRAVO RAZOČARANJE RIM - Italija je v tretjem krogu turneje Šestih narodov gladko izgubila proti Walsu z 9:26. V nalivu in ob močnih sunkih vetra (do 50 km/h) so prevladali gostje, ki ostajajo po šestih letih še ne-premagani (nazadnje je Italija premagala VVales leta 2007). Predvsem slabo sta igrala vezista Burton in Gori. Naslednji krog bo 10. marca, ko bo Italija igrala proti Angliji. Nastop in rezultat sicer kaže, da je bila zmaga 1. kroga proti Franciji le preblisk. SP V NORDIJSKEM SMUČANJU - Presenečenje na srednji skakalnici Bron za Petra Prevca PREDAZZO - Norvežan Anders Bardal (252,6 točke) je zmagovalec na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih v Predazzu na srednji skakalnici. Drugi je bil Avstrijec Gregor Schlierenzauer (248,4), na zmagovalni oder pa je s petega mesta po prvi seriji v finalu skočil tudi Peter Prevc (244,3), ki je osvojil tretje mesto. «Dolgo sem čakal na te stopničke, a se je splačalo, saj se je izšlo ravno na svetovnem prvenstvu. Zelo sem vesel. Pred finalnim nastopom nisem imel treme, saj sem napadal stopničke. Ni bilo panike, ampak sem se dobro zbral in oddelal svoje,» je dejal junak slovenskega tabora v pogovoru za TV Slovenija. Jaka Hvala (222,3 točke), ki je bil po polovici tekme 23., je tekmo na manjši skakalnici končal kot 22., Matjaž Pun-gertar (219,7) je bil 24., Robert Kranjec (219,2), ki je bil po prvi seriji 14., pa je v finalu naredil napako in zdrsnil na končno 26. mesto. Hvala, ki ima to sezono v žepu že dva naslova mladinskega svetovnega prvaka, po tekmi ni bil najbolj zadovoljen: «Prav jezen sem nase, saj sem spet naredil napako pri odrivu. Spet sem zamudil odskok in očitno bom moral jesti malo več korenja, da bom bolje videl, kje je odskočna miza.» Še en debitant na prvenstvu Pun-gertar pa je bil z današnjim nastopom zadovoljen: «Seveda sem zadovoljen. Uvrstil sem se v finale in v drugi seriji mi je uspel dober skok.» Danes bo na srednji skakalnici v Predazzu ob 17. uri na sporedu še ena tekma v smučarskih skokih. Prvič doslej na SP bo na sporedu tekma mešanih ekip, ko barve posamezne reprezentance branita po dve dekleti in dva fanta. Znano je, da bosta za Slovenijo skakali Špela Rogelj in Urša Bogataj, medtem ko bo glavni trener moške reprezentance Goran Janus še izbral dva skakalca. Včerajšnji izidi Skoki, srednja skakalnica, moški: 1. Anders Bardal (Nor) 252,6 točke (103,5/100,0 m); 2. Gregor Schlierenzauer (Avt) 248,4 (98,0/97,5); 3. Peter Prevc (Slo) 244,3 (102,5/98,5); 4. Severin Freund (Nem) 242,6 (101,0/99,0); 5. Thomas Morgenstern (Avt) 242,0 (100,0/100,5); 22. Jaka Hvala (Slo) 222,3 (97,0/95,0); 24. Matjaž Pungertar (Slo) 219,7 Peter Prevc bo 20. septembra dopolnil 21 let. V Dolenji vasi rojeni štident Fakultete za organizacijske vede v Kranju je visok je 177 cm, težak pa 62 kg. Njegova hobija sta računalnik in odbojka ansa (93,5/94,5); 26. Robert Kranjec (Slo) 219,2 (100,0/92,0). Skiatlon ženske: 1. Marit Bjoergen (Nor) 39:04,4; 2. Therese Johaug (Nor) + 3,4; 3. Heidi Weng (Nor) 14,9; 4. Kristin Stoermer Steira (Nor) 16,3; 5. Justyna Ko-walczyk (Pol) 27,1; 40. Barbara Jezeršek (Slo) 3:41,8. Skiatlon moški: 1. Dario Cologna (Švi) 1:13:09,3; 2. Martin Johnsrud Sund-by (Nor) + 1,8; 3. Sjur Roethe (Nor) 2,0; 4. Petter Northug (Nor) 5,2; 5. Maksim Vi-legžanin (Rus) 6,1. Danes Nordijska kombinacija, ekipno: 10.00 4 x 5 km; 15.00 skoki Smučarski tek, ekipni sprint, prosto: 10.00 kvalifikacije; 12.00 finale Skoki, 17.00 tekma mešanih ekip ALPSKO SMUČANJE - Smuk Innerhofer in prva španska zmaga MERIBEL/GARMISCH-PAR-TENKIRCHEN - Smučarska sobota je minila z ženskim in moškim smuka-škim nastopom, ki je postregla z zanimivim razpletom še posebej med smučarkami, med moškimi pa je tretjič v sezoni slavil Južnotirolec Christof Innerhofer. »Zelo sem se zabaval, tu sem pred dvema letoma osvojil tri kolajne na SP, tako da me na progo vežejo samo lepi spomini in vsi navijajo zame. Startal sem s posebno energijo,« je po zmagi povedal 28-letnik, ki je ob bok postavil tudi hitre Avstrijce. Na zmagovalni oder prvega smuka po SP v Schlad-mingu sta se zavihtela še Avstrijca Georg Streitberger (+0,12) in Klaus Kroll (+0,16), italijansko zmagoslavje pa sta dopolnila še Werner Heel na 6. in Dominik Paris na 8. mestu. Boljši od Parisa je bil Slovenec Andrej Šporn na 7. mestu (+0,50). Kranjskogorčan se je pogumno podal na progo s startno številko 2, odlično opravil svojo nalogo, saj je vodstvo ohranil vse do nastopa elitne smukaške sedmerice. Šporn, ki so ga zaradi neustrezne opreme diskvalificirali in je ostal brez četrtega mesta na smuku v Kitzbuhlu, se je v tej sezoni šele drugič prebil v deseterico. V smukaškem seštevku svetovnega pokala je v vodstvu Norvežan Aksel Lund Svindal (359), na drugem in tretjem mestu sta Italijana Dominik Paris (349) in Innerhofer (344). Oba »azzurra« lahko še osvojita kristalni globus. Na ženskem smuku pa je presenetljivo zmagala Španka Carolina Ruiz Castillo, ki je tako dosegla prvo špansko smukaško zmago. Ko je star-tala, so bile v cilju že vse najboljše: vodila je Maria Hofl Riescheva, ki je za stotinko prehitela Francozinjo Marie Marchand Arvier, tretja pa je bila Slovenka Tina Maze. Španka pa je bila najhitrejša na vseh merjenjih časa in je tudi v zadnjih zelo zahtevnih zavojih zmogla opraviti z vsemi pastmi za svoje prvo slavje v svetovnem pokalu. Po 13 letih je tudi šele drugič prišla med prvo trojico v pokalu; leta 2000 je bila v Sestrieru druga v veleslalomu. Španiji je tako prvo smukaško slavje zagotovila 1,65 metra visoka tekmovalka, ki je bila rojena v Čilu in trenira s francosko reprezentanco. Slovenska šampionka Tina Maze pa je imela tokrat predvsem nekaj težav s prepočasnimi smučmi. Kljub temu je Črnjanka na tem, da Meribel zapusti kot dokončna skupna zmagovalka pokala. To se bo zgodilo, če bo njena prednost pred tekmicami narasla nad 900 točk. Mazejeva ima sedaj v skupnem seštevku pokala pred drugouvrščeno Hofl-Rieschevo 858 točk prednosti, do konca pa je vključno z današanjo superkombina-cijo še deset tekem. DANES: superkombicija ženske ob 11.00 in 14.00 (Rai sport 2); moški veleslalom ob 9.35 in 12.45 (Rai sport 2) ROKOMET Bocen nadigral Tržačane BOCEN - Rokometaši Loackerja iz Bocna, vodilni v italijanski A1-ligi, so tudi proti tretje uvrščenemu tržaškemu moštvu Pallamano Trieste dokazali, da so razred zase. Tržačane so premagali kar z 41:29 (24:14). Pallamano Trieste: Zaro, Radoj-kovič 2, Oveglia, Dapiran 4, Anici 11, Pernic 2, Carpanese 2, Sirotich, Posto-gna, Nadoh 4, Leone 1, Visintin 3. Ostali izidi: Estense - Forst Brixen 30:32, Rovereto - Emmeti Group 18:22, Mezzocorna - Meran 27:22, Cassano Magnago - Pressano n.p. Vrstni red: Bozen 41, Pressano 37, Pallamano Trieste 27, Estense 25, Forst Brixen 22, Mez-zocorona 17, Cassano Magnago 15, Me-ran 10, Rovereto 7, Emmeti Group 6. Poljaki premočni za Velenjčane VELENJE - Rokometaši velenjskega Gorenja so v zadnjem krogu evropske lige prvakov na domačem igrišču izgubili s poljsko ekipo Vive Targi Kielce s 25:29 (14:13). Velenjska ekipa si je že pred gostovanjem poljskega prvaka zagotovila nastop v izločilnih bojih, po prvem domačem porazu na mednarodnem prizorišču v tej sezoni pa je osvojila končno tretje mesto v skupini C. To pomeni, da se bo v osmini finala pomerila z eno od drugouvrščenih ekip iz treh skupin, po nepolnem zadnjem krogu pa je znana le ena njena tekmica. To je nemški Füchse Berlin iz skupine D, možna tekmeca iz skupine A sta nemška HSV Hamburg ali FlensburgHandewitt, iz skupine C pa madžarski Veszprem ali nemški Kiel. Žreb osmine finala bo v v torek, 26. februarja. POKAL EHF - Cimos Koper -Göppingen 36:39 (14:22). VATERPOLO - Moška A2-liga: Im-peria - Pallanuto TS 5:9 NOGOMET - A-liga Palermo tone Zaradi snega danes brez tekme Bologna-Fiorentina - Udinese šele jutri Josip Iličic ansa V vnaprej igrani tekmi nogometna A-lige sta se Palemnro in Genoa razšla pri neodločenem izidu 0:0, ki mnogo bolj ustreza gostom kot pa domačemu moštvu slovenskega reprezentanta Jospia Iličica. Palermo je zadnji del tekme igral v desetih zaradi dvojnega opomina za Aronico. Moštvo iz Sicilje je vse bližje izpadu. Današnji derbi med Bologno in Fiorentino je bil preložen na torek zaradi obilnega sneženja. Vrstni red: Juventus 55, Napoli 51, Milan in Lazio 44, Inter 43, Fiorentina 42, Catania 39, Roma 37, Udinese 36, Parma 32, Torino 31, Sampdoria in Chievo 29, Cagliari 28, Atalanta 27, Bologna 26, Genoa 26, Siena in Pescara 21, Palermo 20. Danes, ob 15.00 Sampdoria-Chievo, Atalanta-Roma, Cagliari-Torino, Juventus-Siena, Parma-Catania, ob 20.45 Inter-Milna, jutri ob 20.45 Udinese-Napoli in Lazio-Pescara NOGOMET - Južnoamerike Sao Paulo zdaj tudi uradno prvak SAO PAULO - Brazilski Sao Paulo je tudi uradno postal zmagovalec južnoameriškega nogometnega prvenstva, čeprav je povratna tekma 12. decembra lani proti argentinski ekipi Tigre trajala le en polčas; Sao Paulo je vodil z 2:0. Nogometaši Tigre niso več prišli na igrišče, ker naj bi jih ob polčasu fizično napadli in jim grozili.Južnoameriška nogometna konfederacija (Con-mebol) je po preiskavi naslov dokončno dodelila Sao Paulu, ki bo moral eno tekmo igrati pred praznimi tribunami, obe ekipi pa sta dobili še po 100.000 dolarjev kazni. Sodnik povratne tekme Enrique Osses iz Čila je po odmoru v prvem polčasu na igrišču čakal več kot pol ure, ker Argen-tincev ni bilo na igrišče, je nato naslov v tekmovanju Copa Sudamericana dodelil Sao Paulu, ki je ob polčasu po golih Lucasa in Osvalda vodil z 2:0. Prva tekma finala v Buenos Airesu se je končala z 0:0. Igralci in vodstvo Tigreja so izjavili, da je bila varnost preslaba in da so jim ob polčasu tekme decembra lani v Sao Paulu v slačilnicah napadli s palicami in celo s puško. Derbi odnesel sneg LJUBLJANA - Nogometaši ljubljanske Olimpije in Maribora bi morali včeraj v Ljubljani odigrati prvo četrtfinalno tekmo pokala Slovenije. Čeprav so tekmo začeli, jo je glavni sodnik Matej Jug po 25 minutah zaradi premočnega sneženja in neustrezne igralne površine prekinil. V pokalnem tekmovanju so si polfinale sicer že jeseni priigrali Triglav, Aluminij in Celje. (STA) KOŠARKA - Ženska A2-liga: Alghero - Interclub Milje 70:46 / ŠPORT Nedelja, 24. februarja 2013 21 košarka - Na Opčinah derbi kroga v državni diviziji C Podaljšek in velika zmaga Jadrana Franco Jadran Franco - GSA Udine 97:92 po podaljšku (24:23, 45:41, 63:66) Jadran: D. Batich 24 (9:12, 6:15, 1:2), Ban 30 (6:7, 9:16, 2:7), Franco 5 (2:2, 0:1, 1:7), Spigaglia 10 (-, 5:6, 0:1), Malalan 4 (-, 2:6, -), M. Batich 2 (-, 1:2, 0:1), Slavec 11 (3:4, 1:1, 2:4), Marusič 2 (-, 1:1, 0:1), De Petris 9 (1:2, 4:7, -), Bernetič n.v. Trener: Mura. Skoki 42 (29 v obrambi in 13 v napadu. Jadran Franco je s srčno in borbeno igro ugnal prvou-vrščni Videm, ki je tako doživel drugi zaporedni poraz. »Res lepa tekma«, kot so jo opisali bivši stebri Jadrana, je pokazala, da je slovenska ekipa upravičeno pri vrhu. Jadran je nastop začel obetavno predvsem v napadu, kjer je v prvem delu povedel z 8 točkami prednosti (17:9) pod suverenim vodstvom Bana, ki je dosegel v šestih minutah 13 točk (skupno 30). Da ne bo šlo tako zlahka, so nasprotniki pokazali nadaljevanju, ko so z Metzem v nekaj minutah spet izenačili razmerje sil. Srečen konec prvega dela je podpisal Slavec, ki je s polovice igrišča zadel trojko (24:23). Rahlo vodstvo so nato jadranovci obdržali do konca druge četrtine, v kateri so se garaško borili za vsako žogo pod obema košema. V igri 1 proti 1 so enostavno prevladali, v obrambi pa nasprotnike omejili tam, kjer so najbolj nevarni: pri metu iz razdalje. Podatek, da je Munini, eden najboljših igralcev lige, dosegel na koncu le 2 točki, je jasen dokaz, kje je bil tudi ključ zmage. Če je Jadran v prvih dveh četrtinah diktiral ritem, so v zadnjih dveh rahlo vodstvo ohranjali nasprotniki, ki so predvsem z agresivnejšo obrambo omejili napad jadra-novcev. Vajeti igre v svoje roke prevzel Colfente (na koncu 30 točk) in popeljal ekipo na plus 9 (50:59). Reakcijo Jadrana je sicer še pred zaključkom tretjega dela vodil naj- Borut Ban je zadel trojko za podaljšek, skupno pa dosegel 30 točk kroma prej Daniel Batich (57:59), odločilen naskok pa so Ban, De Petris in Slavec dosegli v začetku zadnje četrtine, ko je Jadran spet povedel 72:70. To pa še ni bilo vse: Videmčani so z Gattom na čelu spet prevzeli vodstvo 74:78, nato pa jim je od 37. minute dalje popolnoma zastal napad iz razdalje. Nasprotno pa se je jadranovcem po več poskusih iz- šlo čisto na koncu: Ban je 44 sekund pred koncem izenačil 78:78 in tako izsilil podaljšek. Vloženi trud se je v končnici povsem izplačal, saj so jadranovci dobili krila. Tudi večminutna prekinitev (zmanjkala je luč) ni zaustavila Jadrana, ki je zbrano in srcem vknjižil pomembno zmago. Domači šport Danes Nedelja, 24. februarja 2013 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Vicenzi: Real Vicenza - Kras PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna - Terzo; 15.00 v Buttriu: Buttrio - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 18.00 v Domju: Primorec -Costalunga; 15.00 v Gradežu: Gradese - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja -Mossa; 15.00 v Dolini: Breg - Torre; 15.00 v Podgori: Piedimonte - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja -Sagrado; NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Standrežu: Juventina -Pro Cervignano; 10.30 pri Domju: Domio - Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Červinjanu: Pro Cervignano - Juventina; 10.30 na Rouni na Proseku: Kras -Montebello Don Bosco ZAČETNIKI - 12.00 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi B - Kras A KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 18.00 v Romjanu: Ronchi -Breg ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Repnu: Zalet Dvigala Barich - CGS; 19.00 v Trstu, 1. maj: Zalet ZKB - Zalet oranžne UNDER 17 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Morpurgo: Coselli - Sloga Tabor UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Nabrežini: Zalet plave - Olympia TS; 11.00 v Ločniku: Minerva - Olympia GO UNDER 15 MOŠKI - 15.00 v Gorici, Spacapan: Olympia - Est Volley, sledi Olympia - Coselli UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Sloga Dvigala Barich; 11.00 v Standrežu: Val Arcobaleno - Villesse Jutri Ponedeljek, 25. februarja 2013 KOŠARKA DRŽAVNI UNDER 19 - 18.30 v Spilimbergu: Spilimbergo - Jadran ZKB DEŽELNI UNDER 19 - 19.10 v Krminu: Alba - Dom; 19.30 v Tržiču: Ronchi - Bor NLB košarka - Deželna C-liga Bor zdaj res melje Bor Radenska - Venezia Giulia 84:77 (22:22, 43:33, 56:53) Bor Radenska: Bole 13 (-, 5:10, 1:2), Madonia 8 (3:4, 1:1, 1:3), Creva-tin 9 (4:4, 1:2, 1:3), Meden 15 (10:12, 1:5, 1:2), Babich 5 (-, 1:1, 1:2), Zivic 19 (7:8, 3:11, 2:8), Fumarola 15 (-, 6:6, 1:1), Favretto, Contento, Ghersevich nv, Devcich nv. Trener: Boban Popo-vic. SON: 23; PON: Bole (37'); Skoki: 27 (18 v obrambi, 9 v napadu). Bor Radenska je na domačem parketu športne dvorane Bojana Pav-letiča dosegel izredno pomembno zmago proti direktenmu tekmecu, ki je na lestvici imel le dve točki manj in je v zadnjem mesecu, po prihodu izkušenega Pozzecca, pridobil na samozavesti (premagali so v gosteh Romans). Srečanje za plave vsekakor se ni pričelo na najboljši način, saj so gostje predvsem po zaslugi prav Pozzecca in Carlina (na koncu je dosegel 24 točk) takoj visoko povedli (6:0 in 7:2). Odločilnega pomena je bila zamenjava v obrambi Radenske, in sicer po time outu je Popovic poslal nad razigranega Pozzecca Ma-donio (prej je nad njim branil Zivic). Bor je tako strnil vrste v obrambi, v napadu je popravil met in ob koncu četrtine je uspel izenačiti. Še najlepšo igro Radenske smo videli v drugi četrtini, saj so varovanci trenerja Popovica predvajali lepo skupinsko igro, predvsem pa so igrali zelo pozorno v obrambi. V tretji četrtini pa se je slika nekoliko spremenila. Mogoče so bili Crevatin in soigralci prepričani, da imajo zmago v rokah, dejstvo je, da v napadu niso igrali več tako zbrano in v obrambi so prevečkrat pustili prosto pot predvsem Carlinu. Na srečo, so se v zadnji četrtini ponvno zbrali in s koši Boleja znova povečali prednost in dejansko zapečatili zmago. Pohvalo za zlata vredno točki, zaslužijo prav vsi igralci, med posamezniki pa bi tokrat omenili poleg običajnega Zivica predvsem Boleja, ki je svojo nalogo opravil zelo dobro in Madonio, ki je tokrat igral res dobro v obrambi. (RAS) PROMOCIJSKA LIGA Sokol - 69 ers 79:50 (20:17, 40:27, 59:29) Sokol: Guštin 2, N. Sossi 9, Što-kelj 9, Peric 2, Budin 3, Ušaj 2, Umek 3, Vitez 10, Doljak 14, Semolič 7, Pic-cini 4, Hrovatin 13, trener Lazarevski. Tri točke: Doljak 2, Štokelj 2, Budin 1; SON: 15. Kot je bilo pričakovati, je Sokol doma visoko odpravil predzadnje uvrščeno tržaško ekipo 69ers in ohranil prvo mesto na lestvici. Gostitelji so imeli nekaj težav z nasprotniki le v prvi četrtini, saj so sklenili ta del le s tremi točkami prednosti. Nato so z agresivno obrambo prestregli nasprt-nikom nekaj žog in si s protinapadi priigrali zanesljivo vodstvo, ki so jo v teku srečanja povečali na 30 točk. Trener Lazarevski je tako nudil priložnost večje "minutaže" tudi mlajšim igralcem Ivanu Semoliču (začel je celo v prvi peteki), Francescu Pericu in Ivu Ušaju, da igrajo in si nabirajo izkušnje tudi na članski ravni. Za visoko zmago in predvsem s pravim pristopom do tekme (brez podcenjevanja) si vsi igralci zaslužijo pohvalo, predvsem pa Denis Doljak, ki je bil s 14 točkami tudi najboljši strelec ekipe. (lako) Odličen nastop Mirana Boleta proti Miljčanom kroma Polisportiva Isontina - Dom Mark 900 64:69 (17:16, 33:36, 52:50) Dom: Voncina, Fabrissin 6, Ter-čič nv., Zavadlav M. 4, Ventin nv., Za-gorc 26, Abrami 12, Collenzini 3, Gra-ziani 3, Kos 8, Zavadlav G. 2, Sanzin nv. PON: Nihče. 3T: Zagorc 3 in Col-lenzini 1. Trenerja: Jan Zavrtanik in Eriberto Dellisanti. Domovci so v Pierisu dosegli novo zmago in predvsem novi dragoceni točki. V najbolj razburljivem srečanju sezone so varovanci trenerske dvojice Zavranik-Dellisanti dosegli zmago šele v zadnjih minutah srečanja. Po treh izenačenih četrtinah je Polisportiva Isontina pet minut pred koncem srečanja vodila s kar devetimi točkami prednosti. Nato sta sodnika dosodila osebno napako, ki je domače precej razburila in za katere so si zaslužili dve zaporedni osebni napaki. Domovci so tako odlično izkoristili šest zaporednih prostih metov in v nadaljevanju so bili bolj sbrani od nasprotnikov, tako da so na koncu osvojili srečanje. Med posamezniki si nedvomno zaslužijo pohvalo Abrami in Zagorc, ki sta prispevala levji delež k preobratu domovcev. (av) BALINANJE - B- liga: Mugnai -Gaja 18:2 košarka - Moška D-liga Kontovel prekinil serijo porazov Don Bosco - Kontovel 57:74 (20:15, 33:29, 46:48) Kontovel: Škerl, Paoletič (-, 0:5, 0:2), Majovski n.v., Daneu 6 (-, 3:4, -), Bufon (-, 0-1, -), Starc 3 (3:6, 0:2, 0:1), Lisjak (-, 0:3, -), Šušteršič 14 (5:6, 3:8, 1:3), D. Zaccaria 23 (5:11, 9:13, -), Regent n.v., Hrovatin 27 (1:2, 12:14, 1:2), Gregori n.v., trener Gerjevič. Po štirih zaporednih porazih je Kontovel končno osvojil novi točki in to na račun zadnje uvrščenega Don Bosca. Zmaga Gerjevičevih varovancev pa nikakor ni bila lahka, kot kaže končni izid. Gostitelji so namreč silovito začeli, povedli z 12:2 in tudi ves prvi polčas igrali učinkovito ter zasluženo vodili. V drugem polčasu so se Kontovelci le zbrali, izboljšali so obrambo in v 25. minuti dohiteli nasprotnika. Odtlej so igrali dobro tudi v napadu in si z razigranima Danijelom Zaccario (poleg 23 točk tudi 10 skokov) in Hrovatinom, ki je bil s 27 najboljši strelec ekipe, priigrali zanesljivo prednost in zasluženo zmagali. Naj omenimo po dolgi odsotnosti povratek Petra Lisjaka, ki bo v nadaljevanju prvenstva gotovo zelo koristen za ekipo. V prihodnjem krogu bodo Kontovelci prosti, nakar jih čakajo tri težke tekme proti Perteoleju, Basketu Ts in doma proti Monfalconeju, ki bo verjetno odločilna za uvrstiev v končnico. (lako) nogomet - 3. amaterska liga Mladosti tokrat samo točka Poggio - Mladost 2:2 (0:1) Strelec: Bertoli v 25. in 35. minuti drugega polčasa Mladost: Seffin, Kobal, Margoni (Pahor), Pecorari, De Luisa, Mocchiut (Cucit), Bressan, Bertoli, Cristofori (D. Peric), Gonni (Visintin), Bagon (Cadez). Trener: Soranzo. Mladost se je proti ekipi, ki jo je v prvem delu premagala z 2:1, tokrat morala zadovoljiti le s točko. V prvem delu je bila igra enakovredna, s tem da so bili nasprotniki na boljšem, v drugem delu pa so si Doberdobci priigrali več priložnosti in bili tudi boj učinkoviti. Tako razmerje sil opisuje tudi vrstni red zadetkov. Nasprotniki so povedli že v 5. minuti, nato pa drugi gol dosegli v začetku drugega dela z diagonalnim strelom. Takrat je Mladost povečala učinkovitost v napadu. Prvi gol je Bertoli dosegel po podaji Margonija, deset miut kasneje pa je bil uspešen s prostega strela z roba kazenskega prostora. DEŽELNI MLADINCI San Luigi - Vesna 0:5 (0:3) Vesna: Ghira, Butti, Renar, A. Vi-doni (M. Vidoni), Ramondo, De Torre, Drioli, Patriarchi, Furlan, Bubnič, Pao-lucci. Trener: Bertocchi. Nogometaši Vesne so proti dru-gouvrščenemu Sal Luigiju visoko izgubili. Trener Bertocchi je razpolagal samo z 12 igralci- Zaradi oknjene postave - nekateri so poškodovani, drugi odsotni zaradi gripe - se je moral celo vratar Matija Vidoni tokrat preleviti v obrambnega igralca. Igra je stekla večinoma pred golom Vesne, saj je bil San Luigi razpoložen v napadu, medtem ko si kriški nogometaši niso priigrali niti ene prave priložnosti. Kako bo danes? Kaže, da bodo današnje tekme Vesne, Zarje in Gaje odpovedane zaradi zasneženih igrišč. Dokončna odločitev pa bo padla šele danes ob 14.00, ko bo o tem podali mnenje sodniki. Vse tri ekipe se bodo morale torej zbrati na igriščih, šele nato pa bo jasno, ali bodo tekme odpovedane. Če srečanj ne bo, bodo tekme igrali v sredo, 6. marca. 22 Nedelja, 24. februarja 2013 ŠPORT ODBOJKA - Sloga Tabor Televita uspešna v moški B2-ligi V Padovi eden AMERICA'S CUP Začetek ni bil boljših nastopov najboljši Valsugana - Sloga Tabor Televita 0:3 (22:25, 16:25, 23:25) Sloga Tabor Televita: Cettolo 12, Hlede 6, Jerončič 5, Ambrož Pe-terlin 8, Sirch 6, Stopar 20, Privileg-gi (libero), Matevž Peterlin 0. Trener Lucio Battisti Slogaši so sinoči potrdili, da jim gre letos na gostovanjih bolje od rok kot na domačih tleh, saj se s težkega gostovanja v Padovi vračajo z vsemi tremi točkami in brez izgubljenega seta. Slogaši si za nastop zaslužijo same pohvalne besede. Trener je imel na razpolago res štete igralce, saj je Vasilij Kante še poškodovan in seveda ni mogel na gostovanje, vendar so vsi ostali strnili svoje vrste in odigrali eno svojih letošnjih boljših tekem. Odlikovali so se zlasti v taktični zrelosti, saj so se držali vseh navodil in uspešno zaustavljali najboljše nasprotnikove igralce. Tudi če je športna palača v Padovi res zelo velika, so se na neobičajne dimenzi- Kristjan Stopar kroma je takoj privadili, prav tako so uspešno »premostili« tudi res slabo sodniško dvojico, ki ni bila dorasla svoji nalogi in je s svojim sojenjem v enaki meri oškodovala obe ekipi. Prvi set je bil precej izenačen, po začetnem vodstvu Slogašev (8:4) so se domačini zbrali in bili dalj časa tudi v rahli prednosti vse do izida 20:18, ko so Slogaši s preudarno igro nadoknadili zaostanek in zasluženo prišli do petindvajsete točke. V drugem je Valsugana povedla z 8:6, ko je Kristjan Stopar s serijo izrednih servisov spravil na kolena domači sprejem, Sloga Tabor Televita je dosegla sedem zaporedni točk in nato do konca svojo prednost samo povečevala. Tretji set je bil tudi stalno izenačen, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, v končnici pa se je med akcijo poškodoval libero Privileggi (ki je dotlej igral zelo dobro), nato pa je njegovo vlogo prevzel Matevž Peterlin. Kljub nekaj minutni prekinitvi so Slogaši zaigrali enako zbrano in odločno kot prej in so se po borbenem in izenačenem finišu povsem zasluženo lahko veselili gladke zmage, s katero so se sami ustalili na petem mestu na lestvici. (INKA) Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta v San Franciscu začela svoje nastope na mladinskem Pokalu Amerike. Italijanska ekipa Team Italy powered by Stig je zaključila prva dva troboja od predvidenih treh. V obeh so najboljši mladi italijanski jadralci pod 25. letom osvojili dve tretji mesti. V prvi regati je bil start slabši, tako da so Britanci in Ar-gentinci prevladali, v drugi pa so zaradi tehničnih težav ponovno osvojili tretje mesto, prvi so bili Švicarji (osvojili so dve prvi mesti), drugi pa Novozelandci. Italijanska reprezentanca je zdaj s šestimi točki četrta (po dveh plovih), vodijo Švicarji, drugo mesto pa si delita britanska (po treh plovih) in portugalska ekipa (po dveh plovih). V noči na nedeljo se bodo italijanski jadralci pomerili še v štirih plovih. ODBOJKA - Moška deželna C-liga Izkušnje vendarle štejejo Olympa namučila vodilni Fincantieri, ki pa je v Gorici le prevladal - Veselijo se tudi pri Valu Soči, Slogi Tabor in Govolleyju Olympia - Fincantieri 1:3 (20:25; 25:21; 23:25; 22:25) Olympia: Komjanc 20, Vogrič 4, Terpin 20, Pavlovič 7 1, Vizin 7, Princi 5, Corsi, Peršolja 0, Cobello , Š. Čavdek (L1), , Hlede, A. Čavdek (L2). Trener: Markič. Mladi odbojkarji Olympie so pošteno namučili vodilni in še neprema-gani Fincantieri, skozi celotno srečanje so mu bili za petami, vendar so morali le priznati premoč izkušenih gostov. Tržičani so tako potrdili, da obstajajo glavni favorit za prestop v višjo ligo, četudi njihov nastop ni bil brezhiben. Ekipa razpolaga z igralci, ki so sposobni odigrati tudi različne vloge, kar je bilo tudi tokrat odločujoče. Domači igralci so igrali na običajni ravni, četudi so se nekajkrat pustili presentiti od plasira-nih žog nasprotnika. Prvi niz se je odvijal v absolutni premoči gostov, ki so si takoj v začetku priigrali znatno razliko v točkah. Varovanci trenerja Markiča so šepali v sprejemu uvodnega udarca tako, da so gostje lahko pravočasno postavljali svoj blok. V drugem nizu so gostitelji reagirali in si že pri 11. točki nabrali štiri točke razlike, ki so Igralci Olympie (v bloku) namučili tudi vodilni Fincantieri bumbaca jih z zrelo in borbeno igro obdržali do konca niza. V tretjem setu, ki se je končal na minimalno razliko, so Komjanc in soigralci zagrešili 10 napak od katerih 3 v sami končnici in dobesdno podarili gostom pomembno točko. V četrtem in zadnjem nizu je napadalno igro goriških odboj-karjev ponovno pogojeval netočen sprejem, kar so gostje ob mreži odlično izkoristili. Vsekakor pa so fantje v belo-modri dresih dokazali, da so na ravni najboljših ekip, četudi še brez povsem opravičljivih izkušenj. (Pr) Val Soča Imsa - Buia 3:1 (21:25, 25:21, 25:10, 25:15) Val Soča Imsa: Magajne 14, M. Juren 8, Lavrenčič 17, Masi 8, Vidotto 9, Černic 1, Plesničar (libero), E. Juren, Devetak, Nanut. Trener Makuc. Skupna ekipa Vala in Soče si je brž opomogla od poraza v derbiju proti Olympii, do zmage pa so fantom pomagali tudi šibki nasprotniki, ki se v Štandrežu niso izkazali, kot tudi sodnika, ki sta parale živce vse igralcev s svojimi napakami. V prvem setu se gostitelji niso znašli, preveč so grešili in set tudi prepustili nasprotnikom. Od drugega seta dalje so se zbrali, precej boljše je de- loval sprejem servisa, vsi trije tolkači pa so bili dokaj razpoloženi (Lavrenčič je postregel z nekaj silovitimi udarci znotraj trimetrske črte), tako da je bila premoč domače ekipe vse bolj očitna, zmaga pa ni bila več pod vprašajem. Manjkala sat Faganel in Stera, slednji je obtičal v snežnem metežu na avtocesti iz Trsta. Za obstanek VBU Videm - Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:1 (2518, 25:22, 15:25, 25:22) Soča Val ZBDS: Boschini 3, Brai-ni 2, Brandolin 6, I. Černic 7, M. Čer-nic 13, R. Devetak 1, Sfiligoi 7, Škerk (libero), Zoff 11. Trener Kuštrin. Soča Val se vrača iz Vidma brez osvojene točke in tudi z grenkim priokusom, da mu je štrene precej zamešal sodniški par. Kljub napredku v igri in zlasti sprejemu servisa, sta prva dva seta pripadla Videmčanom. Prvi je bil sicer izenačen do 17. točke, ko je goste iztirila sodniška napaka. V drugem se-tu je Soča Val igrala preveč nestanovitno, da bi lahko iztržila zmago, čeprav je v končnici skoraj nadoknadila zaostanek. Vse drugače je bilo v tretjem se-tu, daleč najboljšem v letošnji sezoni. Četrti set je še obetal preobrat, a se je pri izidu 22:21 za VBU vse zarotilo. Sodnik je spregledal, da je igralec Vidma poslal žogo v out, kar je zelo razje- zilo goste, da si je Sfiligoi prislužil rumeni karton. Namesto 22:22 je bil tako izid v hipu 24:21 in set je bila tako izgubljen. / Club Regione - Sloga Tabor 1:3 (24:26, 25:;23, 26:28, 21:25) Sloga Tabor: Antoni 5, Cettolo 2, Žerjal 7, Taučer 11, Sosič 10, Kante 14, Rauber (libero), Fiorelli 1, Milič 5, Trento 7. Trener Peterlin. Sloga Tabor je v Guminu dosegla svojo prvo zmago v skupini za obstanek in prvo v gosteh v letošnji sezoni. Proti selekciji najboljših mladincev iz naše dežele, ki veliko trenirajo in jih krasi telesna višina, so igrali zbrano od prve do zadnje točke in brez običajnih nihanj. Posebno učinkoviti so bili v bloku. S tem elementom igre so dosegli sinoči kar 22 točk, levji dežel teh je prispeval zelo razpoloženi Mirko Kante. Zmage so se seveda zelo veselili, posvečajo pa jo svojemu »bodočemu soigralcu« Urošu. ŽENSKA D-LIGA Za obstanek Govolley - Rigutti 3:1 (21:25, 25:19, 25:17, 25:18) Govolley: Vressan 18, Mania 12, Princi 11, Povsic 1, Valentinsig 5, Za-vadlal 9, Panozzo 2, Humar (libero), Mosetti Ulibero 2), Paulin. Černic. Trener Vogrič. Odbojkarice Govolleyja so z zmago proti Riguttiju razpršile črne oblake in spet usmerile svojo barko na pravo pot do obstanka. V prvem setu so se sicer po vodstvo z 16:11 zmedle in v končnici tudi podarile set nasprotnicam, toda odtlej so zagospodarile na igrišču. Že od vsega začetka drugega seta je bilo jasno, da si zmago zelo želijo, iz točke v točke so izboljšale svojo igro, v tretjem setu pa je v ospredje stopila zlasti tokrat izjemno razpoložena Giu-lia Bressan. Zalet D - Mossa 1:3 (24:26, 25:23, 18:25, 15:25) Zalet D: Rudes 25, Zavadlal 11, Cassanelli 10, Klobas 1, Škerl 3, Cabrelli 2, Bembi (libero 1), De Walderstein (libero 2), Kneipp 6, Ghezzo 7, Kralj, Va-lič 0. Trener Maver. Združena ekipa je v prvih dveh se-tih igrala zelo dobro, žal pa osvojila le enega. Žal je dekletom lahko za poraz v prvem setu, v katerem so imele tudi zaključno žogo, so se pa zato nasprotnicam oddolžile v drugem setu, ko je bila uspešna tudi zamenjava obeh kril Una igrišče sta stopili Kneippova in Ghezzova). Toda odslej je šlo žal le še navzdol, posebno v zadnjem setu in v sprejemu servisa. Zelo dobro je v prvih dveh setih na mreži igrala Rudesova, soliden je bil tokrat tudi servis, s katerim je Zalet D dosegel tudi sedem direktnim točk. ODBOJKA Zalet C: zmaga in dobra igra Zalet C - Royal Kennedy 3:0 (25:19, 25:21, 25:15) Zalet C: Babudri 15, Balza-no 7, Crissani 3, Anja Grgič 1, Gridelli 9, Štoka 10, Cvelbar (libero), Bukavec, Petra Grgič, Starec. Trener Edi Božič Zaletovke so včeraj na domačih tleh dosegle gladko zmago, še bolj kot sama zmaga pa smo zelo zadovoljni tudi z igro, ki so jo naše odbojkarice predvajale. Nasprotnice so dobra ekipa, ki je doslej v tej skupini zmagala vse tekme, Zaletovke pa so se jim zo-perstavile z dobro in zelo učinkovito igro tako na mreži kot v polju. Tekmo so v Zaletovem taboru pripravljali ves teden, igralke pa so se tokrat povsem držale vseh trenerjevih napotkov. Jessica Štoka kroma Tekma je bila v prvih dveh setih dokaj izenačena, še zlasti v drugem, v katerem so gostje grenile pot do zmage našim igralkam vse do konca, vendar so bile ob pravem času Zaletovke vedno na mestu in se niso pustile presenetiti. Tretji niz je tako predstavljal skoraj formalnost, saj je Zalet C nadigral svoje nasprotnice prav v vseh elementih. Začetna šesterka je bila nekoliko drugačna, saj je odsotno (službene obveznosti) Giulio Spa-nio dobro nadomestila Anja Grgič. Dobro so vsekakor zaigrale prav vse Zaletovke, še posebno pohvalo pa si zasluži Jessica Što-ka, ki je bila zelo učinkovita na mreži in v polju, predvsem pa izredno borbena in prava gonilna sila celotne ekipe. (INKA) primorski_sport face book 4 SPORTEL Odv. Terpin o Massiju in ekipi Tine Maze Gost jutrišnje oddaje Špor-tel bo odvetnik Damjan Terpin, ki pravno zastopa ekipo slovenske smučarke Tine Maze in je tudi njen navijač. Bi Tina bila tako uspešna, če ne bi na njeni poti srečala Andrea Massija? To bo le eno od vprašanj, ki jih bo voditelj Igor Malalan postavil gostu v studiu. Pred kamero je na terenu povabil tudi odbojkarskega trenerja ko-perske ženske ekipe Marka Kalca, ki je z Massijem študiral na fakulteti v Rimu in sta še vedno velika prijatelja. Med prispevki bodo največ pozornosti namenili košarkarska tekmi Jadrana proti videmskemu APU za vrh državne divizije C in odbojkaricam Zaleta C. Sodelavka Nikol Križmančič je obiskala AŠD Cheerdance Millenium, ki gosti delavnico priznanega čilskega strokovnjaka Ivana Rolan-da Leyva. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 24. februarja 2013 2 3 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST V petek, 15. marca, ob 20.30 v Mali dvorani / režija Nenni Delmestre, avtor Jordi Galceran V ponedeljek, 18. marca, ob 20.30 v Mali dvorani / MandicStroj, režija Bojan Jablanovec Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Še danes 24. februarja, Il tormento e l'estasi di Steve Jobs, igra Fulvio Falza-rano, režija Giampiero Solari Dvorana Generali V ponedeljek, 4. marca, ob 20.30 / Pep-pino De Filippo / Non e vero ma ci čredo. Režija Michele Mirabella,scena in kostumi Alida Cappellini, igra Sebastiano Lo Monaco. Ponovitve: v torek, 5. marca, ob 20.30 in v sredo, 6. marca, ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio-La Contrada Danes, 24. februarja, ob 16.30 / Michael Frayan / Due di noi. Režija Leo Muscato, nastopata Lunetta Savino in Emilio Solfrizzi. Ponovitev: v ponedeljek, 25. februarja ob 20.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh« v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž nastop dramske družine SKPD F.B. Sedej iz Števerjana z de-tektivko Achilleja Campanileja »Umor v vili Roung«, režija Franko Žerjal. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 1. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani / Hommage à Stravinsky / režija Edward Clug, nastopa Balet SNG Maribor Gledališče Rossetti Dvorana Generali V torek, 26. februarja, ob 20.30 / Swan Lake on Ice / režija: Tony Mercer. Oder gledališča se bo spremenil v veliko drsališče, kjer bodo mednarodno priznani plesalci na drsalkah pričarali mojstrovino P. I. Tchaikovskega. Ponovitve: 27. in 28. februarja ob 20.30; 1. marca ob 17.00 in 21.00; 2. marca ob 16.00 in 20.30 ter 3. marca ob 11.00. Veliki trg V soboto, 25. maja, ob 21.00 bo koncert pop punk skupine Geen Day TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 28. februarja, ob 20.45 / koncert pianista Alexandra Gadjieve-ga; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664) RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava »Proces o Rižarni«, posvečena dogodkom iz leta 1976, ko se je proces odvijal, na velikih razstavnih panojih se vrstijo glavni akterji procesa, velik je poudarek na delu Albina Bubniča in Maria Magajne, katerega so skoraj vse fotografije. Razstava bo na ogled do 2. junija. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Galerija Tržaške knjigarne v Trstu: na ogled je razstava slik Med cvetjem umetnice Liliane Batagelj Kafol. Ra- stava je na ogled ob urniku knjigarne do 7. marca. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V galeriji Kulturnega doma (Ul. Brass 20 - Italija) je na ogled razstava stripov Remigia Gabellinija »Tolminski punt 1713« ob 300-letnici velikega tolminskega kmečkega upora. Razstava je odprta po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami do ponedeljka, 25. februarja 2013. V Galeriji Kosič (Raštel 5-7/Travnik 61) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2012«, ki je potekala v Sinjem Vrhu. Sodelovalo bo 25 umetnikov iz Italije, Avstrije, Slovenije, Poljske, Nemčije, Ukrajine, Hrvaškem, predstavila jih bo umetnostna zgodovinarka Cristina Feresin; na ogled bo do 28. februarja 9.00-12.30, 15.3019.00. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nede- ljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO ZNAČILNOST VINA ZARADI OKSIDACIJE VEDA O POJSKEM JEZIKU AMERIŠKI PEVEC (FRANKIE) REKA NA ČEŠKEM IN V NEMČIJI / PIJAČA IZ CITRONE PREDSEDNIK AŠDSOKOL (SAVO) NIKOLA TESLA NOGOMETNO DRUŠTVO IZ FERRARE EGIPČANSKI BOGSONCA SOV. VESOLJSKA SONDA DELOVNO PRIJATELJSTVO ZVEZNA DRŽAVA V ZDA GORSKE RESE-VALNE SANI STAR GERMAN ZVITEK, ZMOTEK, NAVITEK GLASEN POLJUB PRITOK JENISEJA KADMOSOVA HČI IN ATAMANTOVA ŽENA MESTO V NEMČIJI CENA BREZ VOKALOV ČRESLOVA KISLINA ZABAVNO ODRSKO DELO NAUK O ZAKONIH GIBANJA VISOKA IGRALNA KARTA IT. IGRALKA FERRARI NATRIJEV KARBONAT FRANC. IGRALEC GABIN ČUD, NARAVA DELO V GRAVIRNICI REKA V FRANCIJI, DESNI PRITOK SENE VRATA, VHOD (ZAST.) PREBIVALKA AZIJSKE DRŽAVE IVO ETEROVIČ POLOTOK NA SEVERU EVROPE TIPKA NA RAČUNALNIKU FR. DESNIČ. ORGANIZACIJA NEKDANJI ALBANSKI PREMIER VASCO ROSSI GRIČ V JERUZALEMU GRŠKA BOGINJA ZMAGE / PETER SUHADOLC TROJANSKI JUNAK DVOR NA VRHU SL. PUBLICIST (MIROSLAV) ITALIJANSKA PEVKA ZANICCHI MOZOLJAVICE VEČJI KOSI POHIŠTVA KRIČANJE, VPITJE MESTECE PRI KOPRU MNOŽICA Števil Z ALGEBRSKO STRUKTURO VRSTA KRAMPA ITAL. SLIKAR (GUIDO) PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK SLOVENSKA SKUPNOST SL. IGRALKA STARC SL. GLASBENIK SOSS PRIPADNIK INDOEVROP-SKE SKUPINE NARODOV ENOSTAVNA BAZIČNA BELJAKOVINA JAZ (LAT.) FILIPINSKI OTOK IN PRISTANIŠČE RELIGIJA; ZAUPANJE GOZDNA PTICA Sala NA POL FRED ASTAIRE VODJA DRUŽBENE SKUPNOSTI BASOVSKA PIŠČAL KANAL ZA INSTALACIJE NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK POZITIVNA ELEKTRODA SLOVARČEK - BIRETA = steklena merilna cevka • INO = Kadmosova hči • KOCJAN = slovenski novinar in publicist • NANO = albanski politik • OJA = pritok Jeniseja • SAL(J)NIKOV = sovjetski plavalec • SAMAR = filipinski otok GLASBA 24 Nedelja, 24. februarja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óvr nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona '^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1030 . ... * ^ „ V K0BENHAVN ■ v-2/-iS O - ■ > * AMSTERDAM ^¡r BERLIN ^^ONDO N O^ O-4/2 ^ -4/E2 o ■ o PARIZ MOSKVA -13/-5 0 O GRADEC -1/3 TRBIŽ O -5/0 bi&JÍ CELOVEC O -2/1 O -6/-1 KRANJSKA G. o-4/0 S. GRADEC O TRŽIČ -3/1 o ^ KRANJ o - -LJUBLJANA -2/1 POSTOJNA O -4/0 KOČEVJE " ^^ O REKA 0/5 CELJE -1/1 N. MESTO -4/0 O MARIBOR o-2/2 PTUJ O M. SOBOTA O-1/5 ZAGREB 0/4 O ^NAPOVED ZA DANES* LIZBONA O 9/15 Po večjem delu Evrope se bo v prihodnjih dneh še vedno zadrževalo območje nikega zračnega pritiska, ki bo povzročalo prihod južnih vlažnih in nestanovitnih tokov v visokih legah. V hribovitem svetu bo pretežno oblačno vreme. Dopoldne se bo še pojavljalo močno sneženje do dna dolin; čez dan pa verjetno le nad okoli 500m. Po nižinah in ob morju bo oblačno z občasnim dežjem. Ob morju bo dopoldne še pihala okrepljena burja, ki pa bo tekom dneva slabela. Oblačno bo z občasnimi padavinami, ki bodo pogostejše v zahodni in osrednji Sloveniji. Po nižinah Primorske bo deževalo, tudi v vzhodni Sloveniji bo sneg ponekod prehajal v dež. Burja bo ponehala. J DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 17.45 Dolžina dneva 10.53 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.38 in zatone ob 5.42 spodn Nad zahodnim in severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega tlaka. Od jugozahoda se našim krajem približuje nova vremenska fronta. Z vzhodnikom bo v odnjih zračnih plasteh k nam pritekal spet bolj vlažen in nekoliko toplejši zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo zmerno obremenilen, popoldne se bo obremenitev ponovno okrepila. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 8 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.40 najnižje -23 cm, ob 9.25 najvišje 46 cm, ob 15.52 najnižje -64 cm, ob 22.20 najvišje 45 cm. Jutri: ob 4.06 najnižje -26 cm, ob 9.50 najvišje 43 cm, ob 16.13 najnižje -62 cm, ob 22.42 najvišje 49 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh . . .310 Vogel.................240 Kranjska Gora........125 Krvavec .............. 180 Cerkno...............150 Rogla.................170 Mariborsko Pohorje . 120 Civetta ............... 210 Piancavallo..........200 Forni di Sopra........170 Zoncolan............150 Trbiž..................150 Osojščica.............130 Mokrine..............230 Podklošter...........130 Bad Kleinkirchheim . . 85 O GRADEC 1/5 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER IZOBRAŽEVANJE - Za dijake slovenskih višjih srednjih šol v Italiji Eno leto pouka v Sloveniji Posredovanje Slovika - Dijaki bodo obiskovali Gimnazijo Poljane v Ljubljani If Dijaki bodo lahko preživeli eno šolsko leto na Gimnaziji Poljane v Ljubljani GORICA - Vse bolj »moderno« postaja preživeti leto šolanja v tujini - to omogoča spoznavanje novih krajev in običajev, življenja in jezika. Tak sistem »popolne potopitve« v neko jezikovno in kulturno okolje je po mnenju mnogih strokovnjakov najboljša metoda učenja (tujega) jezika, saj ne predstavlja neke dodatne didaktične obremenitve: usvajanje jezika je popolnoma spontano, pogosto celo zabavno ... in posledično izjemno učinkovito. Za starše pa taka odločitev ni vedno finančno dosegljiva in celoletno bivanje daleč od doma je za marsikoga v najstniških letih prevelik korak. Na Sloviku so zato pomislili na vmesno varianto, ki je ne samo finančno manj obremenjujoča in vzgojno manj naporna, ampak predstavlja tudi enkratno priložnost za stik z živim slovenskim jezikom in načinom življenja v osrednji Sloveniji. Povezali so se z nekaterimi ravnatelji in profesorji višjih srednjih šol, s pedagoško svetovalko, Andrejo Duhovnik in z drugimi pedagoškimi delavci ter pripravili program enoletnega šolanja v Ljubljani v sode- lovanju z Gimnazijo Poljane in z Dijaškim domom Ivana Cankarja. Program omogoča zamejskim dijakom šolanje in bivanje v Sloveniji pod pogoji, ki veljajo za dijake s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji: to pomeni, da zanje ni predvideno plačevanje šolnine, bivanje v dijaškem domu, prehrana in prevozi pa so subvencionirani. Dijakom in staršem, ki se bodo za to odločili, bodo na Sloviku pred in med šolanjem v Ljubljani posredovali vse informacije, jim pomagali pri vpisnih postopkih, spremljali šolanje in bivanje v dijaškem domu, bili v stalnem stiku s profesorji in vzgojitelji, jim svetovali pri prošnjah za dodatne štipendije ter po potrebi organizirali in-štrukcije iz nekaterih predmetov (npr. grščine, italijanščine.). Prijave zbirajo do 15. marca na naslovu info@slo-vik.org. Dijakom, staršem in profesorjem so na razpolago dodatna pojasnila in informacije na omenjeni elektronski pošti, spletni strani www.slovik.org in po telefonu 0481-530412. FILM - Podelili »francoske oskarje« Največ cezarjev dobil Hanekejev film Ljubezen 85-letna Emmanuelle Riva je dobila cezarja za najboljšo žensko vlogo v filmu Ljubezen ansa PARIZ - Za oskarje nominirani film Michaela Hanekeja Ljubezen je na podelitvi nagrad Francoske filmske akademije - cezarjev, pobral najpomembnejše nagrade. Poleg cezarja za najboljši film je Haneke prejel še cezarja za režijo in scenarij. Nagrade so podelili v petek zvečer v pariškem gledališču Chatelet. Francoska igralca Jean-Louis Trintignant in 85-letna Emmanuelle Riva sta bila nagrajena za najboljšo moško in za najboljšo žensko vlogo. Film o priletnem moškem, ki skrbi za svojo umirajočo ženo, je lani v Cannesu prejel zlato palmo za najboljši film, januarja pa je bil na podelitvi zlatih globusov razglašen za najboljši tujejezični film. V tekmo za oskarje, ki jih bodo podelili v nedeljo, gre s petimi nominacijami, tudi z nominacijo za najboljši film. Cezarja za življenjsko delo je prejel hollywoodski igralec in režiser Kevin Costner. Dobitnik dveh oskarjev za film Pleše z volkovi je bil ob stoječih ovacijah ob prejemu nagrade vidno ganjen. Costner je med drugim zaigral tudi v Nedotakljivih in Telesnem stražarju z Whitney Houston. Cezarja za najboljši tuji film je prejel Misija Argo Bena Afflecka. Affleck, ki je film režiral in v njem prevzel tudi glavno vlogo, se podelitve nagrad ni udeležil. Henekejeva Ljubezen je v tekmi za »francoske oskarje«, ki so jih sicer podelili v 21 kategorijah, premagala film Noemie Lvovsky Še enkrat, Camille. Uspešnica iz lanskega leta je imela kar 13 nominacij, tudi za najboljši film, a je ostala brez nagrad. Film Amour pa je, kljub svoji ne tako lahkotni vsebini, poleg tega, da pobira nagrade na festivalih, tudi uspešnica, ki polni tudi blagajne kinematografov. V Franciji ga je videlo že več kot 680.000 gledalcev, preko luže pa kar 1,7 milijona gledalcev. Videli so ga že oziroma ga še bodo v kar 50 državah po vse svetu. Poleg filmov Še enkrat, Camille in Ljubezen so bili v igri za cezarja za najboljši film še Zbogom, kraljica, »Dans la maison« (V hiši), Rja in kost, »Holy Motors« (Sveti motorji) ter "Le Prenom" (Ime).