t Največji dnerrnk v Zdnifcwrih državah VaUa C1 leto • York celo leto . celo leto GLAS NARODA* The largest SMu DOj im (ho ^Jttt^^j StBtfcCS*- List slovenskih delavcev yAmeriki and letal Hofidaja. 75.000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Y, wider Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 178. — fiTEV. 178. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 1,1935. — ČETRTEK, 1. AVGUSTA 1935. VOLUME XT,nT. — LETNIK XT,m. LAVAL IN EDEN ODLOČATA V ABESINSKEM SPORU ZELO DVOMLJIVO JE, ČE B01TAUJA HOTELA PRISTATI NA ŠTIRI ANGLEŠKO-FRANCOSKE POGOJE Laval in Eden sta skupno odpotovala v Ženevo. Francija bo skušala celo zadevo zavleči. — Prvi dan posvetovanj se je še precej ugodno končal. — Svetu Lige narodov predseduje sovjetski komisar za zunanje zadeve — Litvinov. PARIZ, Francija, 31. julija. — Ministrski predsednik Pierre Laval in angleški minister za Ligine zadeve Anthony Eden sta se skupaj odpeljala z vlakom v Ženevo na sejo Liginega sveta. Popoldne sta eno uro razpravljala o abesinsko-italijanskem sporu in se nista mogla sporazumeti za skupno politiko o tej zadevi. Francija hoče čakati, da se pokaže, kaj bo odločil Ligin svet. Anglija pa želi, da bi Liga narodov razpravljala o celi abesinski zadevi, ker ogroža mir. Na seji Liginega sveta ne bo anglesko-franco-ske fronte proti Italiji in tudi Laval ne bo postavil francosko-talijanske fronte proti Angliji. Laval %e smatra v vlogi posredovalca, ki bo skušal prepričati delegate, da se ne kaže prenagliti, temveč naj skušajo najti podlago, na katero bi bilo mogoče poravnati spor. Ni še znano, kako stališče bo zavzela Italija na seji, kakor tudi nikdo ne ve abesinskega stališča glede meje Somalije. LONDON, Anglija, 31. julija. — Anthony Eden, ki nese upanje Anglije na italijansko-abe-sinski mir v Ženevo, bo zahteval od Mussolinija, da prenfteni svoje zahteve tako, da bodo vključevale samo gospodaiske koncesije. Načelniku italijanske delegacije baronu Pompeio Aloisiju bo povedal, da bo vsled take premembe omogočena hitra rešitev napetega spora. Mussolini je zahteval najmanj politični protek-torat nad Abesin^jo, tej zahtevi pa se Anglija upira. Iz zanesljivega vira prihaja zagotovilo, da bo Eden, ako bi baron Aloisi ali Laval zahteval politični protektorat, vsako tako zahtevo zavrnil. ŽENEVA, Švica, 3 I. julija. — Davi je začel zborovati svet Lige narodov. Predseduje mu sovjetski komisar Litvinov, svrha posvetovanj je pa uravnati italijansko-abesinski spor, ki utegne imeti usodepolne posledice. Ze ko j prvi dan je bil sestavljen nekakšen kompromisni načrt, s katerim se strinjata francoski ministrski predsednik Laval in angleški minister Anthony Eden. Načrt vsebuje sledeče točke: — Posredovanje med obema spornima strankama se mora toliko časa vršiti, da se bo ena ali druga stranka vklonila; dokler so posredovanja v teku, ne sme niti Italija niti Abesinija zgrabiti za orožje; italijansko-abesinska komisija, ki ima sedaj štiri člane, bo dobila še petega, ki bo nevtralen razsodnik; države, ki so podpisale p<5godbo leta I 906 — namreč Velika Britanija, Francija in Italija — si bodo prijateljsko prizadevale uravnati obstoječi konflikt. Anglija in Francija se strinjata s tem načrtom, in brez dvoma se bo strinjala ž njim tudi Abesinija, vprašanje je pa, kakšno stališče bo zavzela Italija. Neki član italijanske delegacije je baje rekel: — Svet pozablja, da imi Kalija preveč prebival- Nemčija zahteva zadoščenje AMERIKI PRETI JESENI VELIK STRAJK Ameriški delegat je napovedal za (jesen veliko stavko pristaniških delavcev. — Vodila jo bo komunistična stranka. Moskva, Rusija, 31. julija.— Na kongresu komunistične in-ternacijonale je delegat ameriške komunistične stranke Samuel De rev za jeser. napovedal obsežna stavk o pristaniških delavcev v Združenih državah vodstvom komunistične stranke. Ameriški komunisti so mnenja, da se morejo v tej stavki zanesti na pomoč v družili deželah. Kot mislijo, bo to hud udarec za buržoazijo. Ameriški poslanik je brzdja-vno sporočil besedilo Darcvje-vega govora v Washington. Ameriški poslanik Kullitt pazilo zasleduje komunistični kongres in poroča o njegovem poteku. Zaradi kongresa je Bullitt tudi opustil svoj odliod v Odeso, kamor bo dospela njegova hčerka Ana. ki l>o .mesto tega potovala v Moskvo. Kot jerekel Darcv, poteče pogodba. parobrodnih družb s pristaniškimi delavci v septembru in lastniki se že pripravljajo na to borbo s tem, da skuša-1 jo odstraniti iz delavske organizacije komuniste. — Vse kaže na veliko borbo, — je rekel Darcv. — Prav mogoče bo zavzela stavka obseg, kot še nikdar poprej. ITsi>eh tega boja pa ni odvisen samo od našega dela ob Pacifiku, temveč računamo na tesno sodelovanje pristaniških delavcev v vseh deželah. San Francisco, CaL, 31. julija. — Zvezna vlada je zagrozila takojšnji nastop proti vsem radikalnim silam, ki bi agitira-le proti miru mornariških delavcev na pacifiški obali in bi ivirale pošiljanje pošte. Nadomestni delavski tajnik Edward F. McGrady je pisal organizatorju zveze pristaniških delavcev v Seattle, Wash., Earl Ki»gu, da so prišla v Washington poročila, da je King nagovarjal pomorščake, da za-puste ameriške poštne parnike v Vancouverju. McGrady pravi, da med pomorščaki in ameriško poštno upravo ni nikake-ga spora, zato prosi Kinga, da mu zadevo takoj pojasni, pred-no vzame vlada zadevo v svoje roke. AMERIKANCA STA OBSOJENA KOT VOHUNA George Mink in Nicholas Sherman sta delovala v korist neke druge države. — Oba sta doma iz New Yorka. Kodanj, Danska, 31. julija.— Posebno tajinstvena zadeva je vohunski proces proti Ameri-kancema George Mink in Nicholas Sherman, katera je dansko sodišče obsodilo na 18 mesecev zapora in po prestani kazni na izgon iz dežele. Sodišče ni objavilo ničesar drugega, kot da sta se pregrešila proti paragrafu 105 članskega kazenskega zakonika. Po tem paragrafu zadene kazen dveh let vsakogar, kdor je na Danskem opravljal vohunsko službo za katero drugo državo. Iz drugih virov pa se naznanja. da so bili proti njima zelo obtežilni dokazi. V Minkovein stanovanju je policija našla ključ za tajno pisavo, katerega tmmošnja policija ni mogla rešiti. Ključ je bil nato poslan v urad generala Hermanna Goc-rinka v Berlin. Drugi dokazi niso samo vodili do Shermana, temveč, še do 11 drugih oseb, ki so bile vse aretirane, toda so bile pozneje izpuščene. Washington, D. C., 31. julija. — Iz listin državnega depart-menta je razvidno, da sta na Danskem zaradi vohunstva obsojena George Mink in Nicholas Sherman pre] živela v New Yorku. ISKANJE PROSTOROV ZA LETALIŠČA Washington, D. C., 31. julija. — S[h>dbujeiii po sprejeti Wil-coxovi predolgi so visoki zra-koplovni častniki obrnili svoje oči na zemljevide, da določijo, kje bi zgradili šest vojaških letališč, katera dovoljuje Wilco-xova postava. Po tej postavi bodo zgrajena letališča na šestih strategično važnih krajih Združenih držav. Najprej bo izbran prostor v Alaski in v prvi vrsti bo prišel pri tem v poštev Fairbanks. NESREČA GOVERNERJA Saranac, N. Y., 29. julija. — Pennsylvanski governer Earle si je na farmi svojega brata zvil nogo. Zdravnik mu jo je takoj uravnal, toda governer bo moral ostati par dni v poste- Iji- ZDRAVNIK JE POSTAL ŽRTEV MAŠČEVALCA Zdravnik Je ranam podlegel. — Pred smrtjo Je mogel podati precej natančen opis napadal- ca. Chicago, HI., 31. julija. — Obhisti skušajo pojasniti strašen umor, ki sta mu dala jnivod bodisi perverznost bodisi maščevanje. V tem slučaju gre za usmrče-n je 38Ietnega zdravnika dr. Waltera J. Bauera, ki lje bil šele par tednov poročen. Morilec ga je odvedel na nek samoten kraj pri Chicagu, ga zvezal ter mu z žepnim nožem odrezal spolovila. Zdravnik je pet. ur nato vsled izkrvavitve umrl v Jackson Park bolnišnici. Malo pred smrtjo je povedal detektivom, da svojega napadalca osebno ne pozna. Sum je takoj padci na nekega človeka, ki je bil baje smrtno zaljubljen v zdravnikovo ženo. Davi se je vstavil pred neko gazoli irsko postajo na južni strani mesta majhen avtomobil. Iz njega je skočil moški ter izginil v temi. Uslužbenci postaje so zaslišali stokanje, ki je prihajalo iz avtomobila. V njem so našli dr. Bauera, močno krvavečega in zvezanega na rokah in nogah. Toliko moči je še imel, da je narekoval sledečo brzojavko svoji ženi, ki je zaposlena kot bolničarka v Kirksville, Mo.: — Težko bolan. Pridi takoj. Pred smrtjo je še rekel: — Pri Bogu prisežem, da nikdar nisem storil nikomur ničesar zalega. Zakaj so torej to storili z menoj DEMONSTRANTE MORA ZADETI NAJSTROŽJA KAZEN WASHINGTON, D. C., 3 I. julija. — Državni de- partment je od nemške vlade prejel oster protest proti onečaščenju nemške zastave, ki je bila pretekli petek strgana s parnika Bremen v newyor-škem pristanišču. Protest zahteva kazen za storilce. stva in da na njenem sedanjem ozemlju ni zanj dovolj prostora. Italija mora razširiti svoje meje, kajti njeno prebivalstvo se vsako leto povečala za pol milijona. Zavzetje Abesinije in njenih bogasfcev smatramo za svojo edino rešitev. Italijanski delegaciji načeluje baron Pofrnpeo Aloisi. 40 - URNI DELOVNI TEDEN Washington, D. C., 30. julija. — Senat je danes odobril predlogo, ki določa štirideset umi delovni teden za poštne uslužbence. Ako bo predlogo tudi poslanska zbornica odobrila, bo dobilo stalno službo deset tisoč pomožnih poštnih uslužbencev. MRLIČI KITAJSKE POVODNA SE KOPIČIJO Honkong, Kitajska, 31. julija. — Velik kup lesenih krst — prava gora mrličev — neprestano raste na bregu reke Jang-ce. Delavci Rdečega križa opravljajo to odurno delo in pobirajo mrliče, katere je prinesla voda iz višje ležečih krajev. Cela armada mizarjev izdeluje krste za nesrečne žrtve. Na bregovih že leži 1500 krst, več sto mrličev pa še čaka, da bodo za nje zbite krste. Toda do sedaj so našli samo del vseh mrtvih, kajti znano je, da se nahaja med zidovi mest še tisoče in tisoče mrličev. Medtem ko je državni department ]>oslal protest ne\v-vorškemu governerju Lehma-nu, je newyorski župan La Gnaniia, ki se je ravno nahajal v Washingtonu, povedal časnikarskim poročevalcem, da so bili štirje izgredniki aretirani. Protest je vročil v državnem depart men t u poslujoči nemški poslanik dr. Kirdolph Leitner, ko je prejel naročilo iz Berlina. Dr. Leitner .je rekel, da je bila nemška zastava žaljena ter tla upa. da bodo krivci kaznovani. Župan La Guardia ji' tudi rekel, da je poveljstvo parnika krivo, da je prišlo do izgredov, kajti policija se je ponudila, da skrbi za red na parniku, častniki parnika pa so ponudbo zavrnili, češ, da bo na parniku njihova policija skrbela za red, newvorska policija pa naj skrbi za mir in red na ulici. Do izgredov je prišlo sredi javnega ogorčenja nad preganjanjem katoličanov in Židov v Nemčiji. Berlin, Nemčija, 31. julija.— Nemški naziji so zopet pričeli z vso silo preganjati Žide in "arijske renegate," dasi je bilo dan prej oznanjeno, da je bilo preganjanje vstavljeno. Takoj prvi dan je bilo aretiranih 37 oseb. Iz raznih krajev dežele prihajajo ponW'ila o mnogo hujšem preganjanju kot pa proj, predno so voditelji naročili krajevnim oblastim, da prenehajo z gonjo. Mednarodno poznani gledališki ravnatelj Willie Zeyn je bil izključen iz narodne filmske zveze, ker je dovolil židovskim ravnateljem pomagati mu pri delu. Na Saškem je bila razpušče-na veteranska organizacija jeklenih čelad. Preganjanje katoliških mladinskih organizacij se je razširilo na Posaarje. Prefekt je prepovedal nosrti uniforme in znake te organizacije. V Halle je bilo aretiranih 13 oseb zaradi " omadeževanja plemena." Vsi aretiranči so označeni kot "židovski trgovci, ki so se posluževali finančne stiske arijskih deklet." V Vratislavi je policija aretirala 4 Žide in eno "arijsko renegatko." Vsi so bili poslani v koncentracijski tabor. Mestni svet v Wittlich ob Mozeli je prepovedal Židom prihajati v mesto. Tudi ne smejo kupiti zemljišč in iskati dela v mestu. Mestni svet je tudi naznanil, da bodo prijatelji Židov izgubili svoje službe. Kupiti blago pri Židu pomeni izdati svoj narod. Izključitev Zeyna je prišla nepričakovano. Najbrže je to odredil propagandni minister Joseph Goebbels. Izključevanje Židov iz nemške filmske industrije je v teku ze vec mesecev, LINČANJEV __N.CAROLINI Druhal Je obesila črnega morilca. — Narodna garda in policija prišli prepozno. — Pri linča-nju so bili celo vdele-ženi črnci. Louisburg, N. C., 31. julija.— Narodna garda in policija je prišla prepozno, da bi rešila 25 let starega črnca Govana "Ward iz rok maščevalcev. Warda, ki je najbrže v duševuo neodgovornem stanju odsekal nekemu belemu farmer ju glavo s sekiro. je razjarjena množica, kateri se je tudi pridružilo več črncev, iztrgala šerifu J. T. Mooreju iz rok in ga privezala k drevesu. Po izjavi šerifa, ki je hotel črnca iz strahu pred ljudsko jezo z avtomobilom prepeljati na varno v Rocky Mount, je 25 oboroženih mož vstavilo njegov avtomobil ter so njemu in pomožnemu šerifu T. J. Beanu ujetnika iztrgali, ko »o bili od Ijouisburga oddaljeni kakih 10 milj. Druhal je peljala črnca nazaj v Hayesville, nedaleč od kraja, kjer je Ward ubil farmerja C. G. Stokesa. Warda so privezali k hrastu in so njegovo telo preluknjali s krogljaani. Lin-čan je bil komaj štiri ure po izvršenem umoru, medtem ko je governer J. C. B. Ehringhaus poklical vojaštvo, 4ci 'je naglo hitelo na kraj nasilja, da prepreči linčanje. V kratkem se je na mestu zbralo več sto ljudi. Pogrebnik R. A. Bobbitt je crnčevo razmesarjeno truplo snel in je navedel kot vzrok smrti "smrt po nez$ ni roki." POVEČANJE ANGLEŠKE MORNARICE London, Anglija, 30. julija.— Kot pravi "Daily Herald," je angleška admiraliteta sklenila, da do leta 1942 zgradi 130 novih bojnih ladij. Podrobnosti tega načrta so bile že sporočene Združenim državam, Franciji, Italiji in Japonski, toda načrt še ni bil objavljen v po-i slaiiski zbornici,. . g L "A B VA R O DA " Ittuwpryu m eelo kto 97.00 2a pol leto ..................m $8JM Bvtwerlptioa tarty 98.00 Naroda" fahaja rmkl dan lwnait nadelj la pramlfcor. brea podplaa la osebaoatl aa na priobCoMa Denar naj aa bltfovoti foMIJatl po Moaey Order. Pri ipi t lyiiM kraja naroCnikoT, pro^iao, da m Ma tadt preHnja MtallH* nasnaal. da kttr«)a neMemo fcaatovalka. "GLAS NARODA", SIC W. 18th Btrec«, Ne« lartu N. X. CHeteaa KRITIČNI POLETNI DNEVI CE BI ITALUA NAVALILA NA ABESINIJO O vojni Italije proti Abesini-ji in o ovirah. ki bi jili morala prenašati italijanska vojska, piše vojaški korespondent Ti-mesa. Čeprav politična ureditev italjansko-abesinskega .^pora še ni padla v vodo, pravi v svojem članku, je dobro že zdaj zanimati se za vojaško stran tega spora. Iz vojaškega vidika moramo obravnavati Abesinijo začenši s spominom na i tal. poraz pri Adui. Xi treba nanašati pomena tega italijanskega poraza za sklep Italije osvetiti Včeraj je začel v Ženevi zborovati »vet Lige liaroilov. Od te#a zborovanja si svetovna javnost mnogo obeta. Položaj je namreč treba iačistiti in zajameiti mar. Ali bo to res uspelo? Ali se bodo pa vsa upanja izjalovila? Da se navideznemu mirovnemu razpoloženju ne sme pripisovati prevelike važno«ti, nam je zgodovina pokazala že v neštetih primerili. Le poglejmo, kako je bilo - zadnje julijske dni prc-1 izbruhom svetovne vojne. Dr. Slavko Gruič, generalni tajnik srbskega zunanjega ministrstva, je v svojih spominih opisal krizo v julijskih dneh leta 1914, ko so Ibila mahoma uničena vsa mirovna upanja. 22. julija je vse mislilo, da je vojna nevarnost odstranjena ter da bo na miren način uravnan spor ine*d Avstro-ogrsko in Srbijo. Ko je dne 23. julija K-topil dr. Gruič v svojo pisarno, ga je čakal tajnik avstroogrskega poslaništva, ki je po naročilu (svojega šefa generala Giesla von Gieslingeu zahteval sestanek s srbskim ministrskim .predsednikom. Ob šestih i>opoldiie je sprejel Vir. Giesla namestnik nun istrskega predsednika. — Poslanik je sedel v naslonjaču ter držal v rokah veliko belo koverto. Izročil jo je namestniku ministrskega predsednika ter mu rekel v francoskem jeziku, da mu mora v imenu svoje vlade dostaviti noto. i*e ne bo do 25. julija do šestih popoldiieVlobil na noto zadovoljivega odgovora, bo -s svojimi uradniki od]>otoval iz Beograda... Ves nsodepolni pogovor je Ifrajal samo tri minute. Tem trem minutam soslcUila štiri leta vojnih grozot. Ko se je poslanik poslovil, so začeli ministri citati dokument. Nekaj časa je vladala v pisarni smrtna tišina. — Nihče si ni upal prvi izraziti svojega mnenja. Slednjič .le rekel naučni ininMrer Jovanovič: — Drugega nam ne kaže kot zavrniti. Dne 25. julija par minut pred šesto uro je bil sestavljen srbski odgovor- Dr. Gruič ga je izročil ministrskemu predsedniku Pa- siču. — Kdo ga Ibo ponesel tja? — je vprašal. Ker je vse molčalo, je izjavil Paišič: — No, ga bom pa jaz. Gruič je glodal za njim in zamrmral: — Tam gre naša usoda. S tem odgovorom pa ni šla samo usoda Srbije, pač pa tddS usoda »deset milijonov mož, ki so v štirih letih pustili na bojiščih svoja življenja; šla je usoda kraljev in cesarjev, ki s oizgubiliprestole in življenje; šla je usoda narodov, ki so biH telesno in gospodarsko uničeni; usddia Evrope in u-Ufioda sveta, ki še danes trpi na posledicah vojne... 28. julija je bil razstreljen železni most, ki je vezal Zemun z BeograWtom. S tem je bilo dano znamenje za začetek altl*a-snega boja. S tem je nakratko opisana drama uničenih mirovnih, upanj. Od zborovanja Lige narodov ne sme nihče pričakovati lddJove kakšnih dobrih posledic, ampak mora 'biti javnost na najhujše pripravljena. Liga narodov stoji pred svojo najtežjo preiskusnjo. Oči vsega sveta so vprte v Ženevo. DcJdica — Neron. V St. Hju nad Turjakom ži vi 15}etna Anica Flogijeva, ka-, Jteri je gledanje požara poseben« užitek. Tako je ta deklica te, <3 ni prav po vzgleda Nerona za-Igala domačo hišo in uživala^ ko je gledala, kako plameni uničujejo poslopje. S tem je de klicni povzročila lastniku hiše Antonu Krajncu 45 tisoč dinarje škode. Da je deklica res po neronsko napravila, je priznala tudi orožnikom. Abesinski cesar. >e zanj A besi ii i ji. Iz vojaškega vidika je pa treba pomisliti na to. kako bodo vplivali spomini na to zmago na strategijo Abe-sincev v novi vojni. Ali IkmIo Abcsinci še omaniljeui po svoji zmagi mislili, da se lahko bitka iz leta IHfHi. ] mi nov i v seda-1 njib razmerah ? Popolno vojaško pod jarmi jc-i1iio močvirij in skalnatih sotesk, kjer bo težko braniti komunikacije, kakor tudi graditi jih. Letalstvo ne more razviti v Abesiniji vseh svojih sil.. Glavno mesto Addis A bob a je oddaljeno 40 milj od glavne italijanske baze in bom-barderska letala ga ne moreyo doseči. Problem zračnega napada bi se dal rešiti z zgraditvijo letalske baze v Abesiniji sami, toda čim dalje bo italijanska vojska prodirala v notranjost Abesinije, tem težji bodo njeni vojaški problemi. Abesinija ima na razpolago samo okrog 40.0 Jiošljejo |m«1 šifro ** Krško, Hiša št. 28 v Krškem. ---Opis hiše: - Hiša stoji v prijaznem mestu oh Savi. je zidana, z o|n'ko krita, v doli rv m stavbnem stanju, enonadst ro|>-na. — V pritličju se nahaja najstarejša lekarna v kraju, s i»ef\jo. delovnim prostorom. sliraiulm za moko. prodajalno in sol h i za pomočnike. l>alje si- nahaja v pritličju še kuhinja s sobo za si už k i njo, klet in drvaruU'a. V I. nadstropju je 0 sob. delom-i l>arkutlranih, z veliko kuhinjo, veliko dvohro uro «m1 Krškega «b okrajni eesti je smrekov nasad, star nad 40 let, z mladimi jeseni. Važno z§ potovanje. Kdor j« namenjen potovati v ttari kraj aH dobiti koga od tam, je potrebno, da /« poučen v vseh etvarek. V tied naie dolgoletne eiuenje Vam eamoremo dati vajboljjm pojmemila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanja udobna hitro. Zato ee eaupno obrnite na na* ea pea pojaenil** • Mi preskrbimo vse, bodUi proSnje ea povratna dovolj* nja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar jo ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar jo glavno, aa najmamjfa etroike. Nedriavljani naj ne odlašajo do eadnjege trenutka, kot predmo ee dobi ie Washingtona povratno dovoljenje, BE EN-T BY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pifite torej takoj ea brezplačna naffo^a h mo Vam, da boste poceni m udobno potopaL. Slovenk: Publishing go. travel bureau 216 West 1,6th Street New Yprk, N. Y. SOJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SFOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — V soboto okrojc 3. nre zjutraj se je na križišču Lee road in Mavfiled Ave. pri develan-du smrtno ponesrečil rojak Louis Grtjšek, star 31 let. Pokojni, ki je delal v nekem i^ara-žu, je vozil vlačilni truek, s katerim je šel neki pokvarjen avto, ko je na omenjenem križišču prišel v kolizijo z nekim drugim avtom, pri čomur se je truek prevrnil ter čii«> uredil in nam vse potrebno poskrbel. To pristno slovensko podjetje v zadevi denarnih po-šiljatev in potovanja v domovino slehernemu rojaku najtople-je priporočamo. Torej še enkrat hvala in pozdravljeni do morebitnega svidenja. Družina John Purnat na poti v Bočno pri Gornjem ^radu. DENARNE POS1LJATVE', Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | vo po dnevnem kurzu. V JOQOBLAVUO $ 2.15 $ 5.25 $ IN $11.75 $23 J* MT.M Din. 10« Din. 200 Din. 300 500 1000 Din. 2000 Din. IMn. v italijo X« $ 0.35 .......... Ur 100 S1&2S ___________Ur 200 $44.40 ......................Ur 500 $88.20 .......... Ur 1000 $17«.— .......... Ur 2000 $2$3.— ............ Lir 3000 KMB 8E CENE SEDAJ HITBO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVJtŽMHM. SPREMEMBI OOttl ALI DOLI Ba lspla&lo Ttijlh sncakOT kot sforaj navedeno, bodld t rtlnmrjlh 'all Hran doTolJaJomo Ae boljo pofolo. yff y 4MnttKU DOUKJHI la IsplaUlo $ B.— Mntt »Mlati..........fi.1l $10." ** " ■>■>,,«••, $10M $15.— " - ..........— $4lS {Kajna ..........$51.50 Prajeanlk dobi ▼ starem kraja IsplaCllo ▼ doUrJlb. f CeMfiW «a prUlaJ^pe $1—. n« SLOVEN(C ^U^LISHING COMPXNY M9»M N^oda NKW YORK, M. T. Ko sem se zaradi vročine in komodnosti dal do dolega obriti in ostrici, me sreča prijatelj ('ali Lacjau ter se začudi rekoč : — Ali so .te iz zapora izpu stili ali »i pobegnil? Le v are-stili jih strižejo tako. Stopi k meni, da ti bom dal primerno pokrivalo, da že vsaj pohujšanja ne boš delal v tem i>osta-vo- in bogaboječem New Yor-ku. Odvedel me je v svojo veliko tovarno na B roadway u ter segel na |>olieo, kjer omnambnlizma. Sploh, če hočete hipnotično uspavati svojo zavest, morate upreti pogled nekam, recimo gledati dolgo in ■nepremično v eno točko na tleh, ali poslušati tiktakanje ure in prizadevati si ne misliti tla nič. Sugerirati nekaj subjektu, ki se je pogreznil v hipnotično spanje, ni nič težkega, a v tem je izredna sila. Tako lahko človeku recimo su-geriranio, da je poleno. Položimo ga tako, da leže glava i noge na dveh stoleh, telo pa visi v zraku. Tak človek ne pad«', ne pregane s«' uiti če 11111 položite na trebuh težko breme. Seveda, uspehi niso vedno enaki. Naletimo tudi na ljudi, ki ne podležejo hipnozi. Toda .-matrali bomo za srečen začetek poskus, ki sem ga napravil včeraj med temi stenami, ko "sem hipnotiziral našega vratarja Javlihija Fejsenka. Fej-seuko ste včeraj lahko zaspali ! Govorite, ne sramujte se, tu vas ni treba biti sram. — Pokorno javljam takoj! — je odgovoril Fejseuko in spoštljivo vstal. Vsi so se obrnili k njemu. — Popraskal se je za ušesi, potem je pa cmerikavo zameži-kal in zamrmral sramežljivo: — Bog mi je priča, da govorim resnico. Saj sem si ga privoščil samo en kozarček. — Sam ne vem, kako me je mog"! tako prevzeti. Zaspal sem, kaj bi tajil. Da bi me pa položili čez stol kakor poleno, to 111 les. Bog mi je priča, da ne. Vsi so se zasmejali. Predavatelj je zardel, rekoč: — Sedite! Mislim, da smeh tu ni umesten, tovariši. Krajevni odbor hoče ozdraviti vriše življenje. Zato se morate vesti dostojno in 11111 iti na ro-£0. No, nadaljujmo... — Pavza! — je zaklical ne 'kdo v zadnji klopi. — Cigareto je treba prižgati. — Prosimo! — so ga podprli tovariši. — Vašega vedenja ne razumem, — je dejal predavatelj užaljeno. — Kakor vam drago. Jaz .sem prav za prav končal. Vsi lahko odidejo. Nekdo pu ostane tu pri meni na spiritist ični seanci. Recimo vi, tovariš! Vsi so hitro vstali in pritisnili v gruči na vrata, spotoma so pa že iskali po žepih cigarete. Knjigovodja Sokolovskv, ki so se nanj nanašale te belile, je zavistno pogledal odhajajoče tovariše in tudi 011 je urno pobral aktovko. — Kam pa, kam ? — Takoj se vrnem, samo \la dobim malo dima vase. — Sram vas bodi! ('emu ste pa potem takem hodili sem? — Ce me pa tako mika! Kur praska lile v grlu. — Počakajte malo. To bo takoj prešlo. Ležite in iztegnite roke. Tako. Zatisnite oči, poskusite ustaviti spomin. No mislite na nič. Zdravnik je zaklenil vrata, primaknil stol, sedel k vzglav-jti »livarni in prijel knjigovodjo za roko. Le-ta se je zvijal ia pogledoval skrivaj skozi trepalnice 11a zdi\*cmka. Iz so sedue sobe je zadišalo po tobaku. Knjigovodja je zavistno in ves potrt vdihoval tobačni dim. Nekaj minut je bilo vse ti-10. Razprostrtih rok je delal zdravnik nad pacijeutovo glavo hipnotizerske kretnje,potem se je pa s konč4vi prstov rahlo dotaknil njegovih vek in začel govoriti monotono kakor ministrant med čitaujem psalma: — Zdaj zdaj boste zaspali. Vaše trepalnice so težke, ti«.' morete jih dvigniti. Xe morete se več ganiti. Ce dvigujem vašo roko, ne pade nazaj, temveč obvisi v zraku. Spite. — Kaj še, saj se mi sploh noče spati, — je dejal knjigovodja in odprl oči. — Mar naj, one, porinem prste v nos ? I ENA PRILIKA^: I V ŽIVLJENJU I A \ Moderno opremljen hotel, novo- Jv ^ zidan, z lastno avtogarago. ren_ ^ ^ tralno kurjavo, hladilno napra- Jv vo (fri«idaire) 14 tujskih sob. J ^ kopalnico, z hotelskimi prostori O ^ v pritličju in podzemlju, na pro- ^ Jk metnem kraju v Novemmestu na ** Dolenjskem pod ugodnimi pogo. ^ ^ ji naprodaj. Vse objekte si lahko ^ jj natanjko ogledajo izletniki, ki g ^ pridejo letin« v domovino. Jako J pripravno za dva družabnika, ki ^ >J sta zaposlena v hotelski stroki. ^ ^ Ponudbe in event, potrebne in- jI formaeije prt — ^ MESTNI HRANILNICI | V NOVEMMESTU, — Molčite! — je zagodr-11 j al zdravnik. — Zatisnite oči. Zopet je zavladala tišina. Knjigovodja je ležal nepremično, čutil je, kako se ga zdravnikovi prsti rahlo dotikajo in slabo mu je postajalo. — Ta hip boste zaspali, — je dejal zdravnik, — vaše misli so se ustavile. Postali ste trpnili. IT.ii itaff čbn,i§|liiič neobčutljivi. Udje so vam o-trpnili. Izgubili ste zavest. — Kaj še! — je dejal knji govodja in vzdilmil. — Ali naj poslušam uro, gospod doktor, ali gledam nepremično na svoj nos ® — Ne, to je pa že od sile. Saj vam pravim ruski: zatisnite oči ir. ležite nepremično. Vem, kaj delam, nikar me ne učite, prosim. Razjezil se je, dolgo je so pilial in delal nove hipnotizer-ske graglije. Prestrašeni knjigovodja je obmolknil in ni se več ganil. Ležati je bilo neudobno in udje so mu začeli o-tekati. Vedno mučnejši je bi! občutek, da si dela ta mož z njim toliko preglavic, on pa nikakor noče zaspati. Poleg te ga se 11111 je strašno hotelo kaditi in duh po cigaretah, ki se je širil iz sosedne sobe, da je dražil. In tako, ko je zdravnik zopet dejal, da se je onesvestil, je sklenil knjigovodja delati se, kakor da je res uspavan. Ni več odgovarjal, začel je lahno hropeti in nepremično je obležal. Zdravnik ga je dregnil s prstom v bok in otipal nekaj na tilniku; knjigovodja se ni ganil. — Tobak je strup, — je dejal zdravnik poeassi in odmerjeno, — kaja je škodljiva in nevarna. Nočete več kaditi. — Cigareta smrdi po mrliču. Cigareta smrdi po mrliču. Cigareta smrdi po mrliču. Nikotin za-truplja organizem. Nikotin vodi v degeneracijo. Nikoli več ne boste hoteli kaditi. Cigareta smrdi po mrliču. Obmolknil je in odšel po pršili na drugo stran sobe. Knjigovodja je ležal nepremično, delal se je, kmkor da spi, in bal se je najmanjše kretnje, da bi se ne izdal. Kar se mu je zazdelo, da je v sobi nekdo prižgal vžigalico. Odprl je malce levo oko. Zdravnik je sedel po turško pred pečjo, vratca jo imel odprta, hitro je kadil cigareto, željno požiral dim in ga puhal v peč. — Pardon! — je dejal knjigovodja in se dvignil. — Oprostite! Ali bi mi prižgali eiga-1 eto ? n j i g a r n a "Glas Naroda" NATAKARICA - ŠPUONKA Strassburg, 21). julija.—Marguerite Schiltz, ki je bila zaposlena v neki pivnici kot natakarica, je bila obsojena na štiri mesece ječe zaradi š-pijonaže. POVODENJ V. PENNSYLVANIA 216 West 18th Street New York, N. Y. Nadaljevanje ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .........................:-------------------------- -60 SANIN. Spisal M. Arelbašev. 488 str. Cena----L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligeijta, maloineščana, oficirja, študenta, Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. .30 ii:r:uiatiRaKUB*dauuu.t;iiiti:: VBrnmnMBUU^^ ^mmtims RUMS V METEŽL'. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............1.— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode jtetero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........60 V knjigi je vsebovana globoka mlrua modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .33 Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ----------- 1.60 Vseskuz naj»et roman, ki ga čltatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Toln najneverjetnejših dogodivščin in za-pletljajnv. V RORSTVU, spisal Ivan Matiiif. 255 strani. Trda vez. Cena ............................................... 1*23 Ivan Matičič je eden tistib redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih gro- •* zot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ Zvezek vsebuje povesti Milčinskega. 1'reuika in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA ................ Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien- kieviez. 683 strani. Cena ..............................- 3-— Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KXJIUO. ZLOČIN V ORCIVALL, spisal E. Gaboriau. 246 strani. Cena ................................................... "Zločin v Oreivalu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam predočuje. kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruli. — Seznajte se z francoskim detektivom Le Coquc-om. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ............................................... Dejanje te lei>e povesti se vrši na ameriškem Zapadli* Pestre slike iz indijanskega in pi-j on irskega življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Za padu ,ie znal dosti natančneje o-plsati kot marsikdo, ki je živel tam, SKRIVNOST NAJDENKE. povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena.................................................... .50 To je IK» naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka ozirbma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SLIKA DORIANA GRAVA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................i-20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv ik> svojem stilu, ik» svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. 75 ,75 .35 ,60 Začasa zadnjih povodnji v državi Pennsylvainji je okolica Wilkes-Barre.trpela največjo škodo. Na sliki vidite vzletišče v bližini Jfci fi® &li$no velikemu jezero. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ................................................ SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena Zbirka kmečkih i»ovesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičiee pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi Človeku. da ima pred očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.....60 Oseiu itovosti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 Naš mojsterskl pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena ................................................ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ 1.20 Naš znani pisatelj l)etela je s tem svojim delom zojiet jiosegel v naše preprosto življenje ter izborilo orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZAN IN SVET. »S strani. Cena ........1.— TARZANOV SIN. Vezano :tt)l strani, broširana -90 TARZAN. SIN OPICE. :JUJ strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne nI obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, uač pa tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih ]e posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena 1.20 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evro|K> in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja lnžinirja Allaua ne odneha, dokler ne steče meti Evropo ln Ameriko globoko jhkI oceanom prvi vlak. TBI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Zey-er. Trda ve«. 83 strani ___________________________________ .69 Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja. UGRABLJENI MILIJONI, spisal Seliger Brat 291 strani. Cena _______________________________________________ 1JM Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno napet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo. bo nebo* te vzkliknil: "Da, Iran Belič je bil pa res duhovitejši nego vsi detektivi sveta!** VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ________________________... .73 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih'preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah. VELIKI INKY iZITOR, spisal Michel Zevacea. 124 strani. Trda vez. Cena.. .i.20.......Jfrrf. L— Kdor hoče poznati strahoto španske inkvizicije, naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati- či-tatelja z grozo. VERA, spisala Olga Waldo va. 154 strani. Cena M Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nem-ške in ruske aristokracije in kaže, da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčno-plemeniti ljudje. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena .................*------------------------ .40 Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, povzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michd Zevaco. 461 stranL Cena _________________________ L3t To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi s nefitetiml zapletljaji ln nasičeno vsebino, da ho navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame, v roko. / .80 .60 ZADNJA PRAVDA, spisal J. S. Baar. Trda vez. 184 strani. Cena ............................................ 1-— Ljudska iKJvest, ki obravnava s|K>r med bratoma. je velike, pretresljive snovi in ostre doslednosti. C'itatelja veže od prve do zadnje strani. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašič. 136 strafll. Cena .60 Poučua in kratkočasila povest iz kmetskega življenja. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojevski. 1. 1»KL. strani, 11. DEL. J12 i'_ st rani. Cena ............................ Veliki Dostojevski je podal v tem svetovno-znanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov v takozvanlh katorgab. utrjenih jetui-ških taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena.....1.23 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zbWln-«-a kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA Hl'ZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.... Broširana............ Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je Izgubil Napoleonov huzar uho: Kako je zavzel Saragosso: Kako je u-bil 'brata'"; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. (II. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ' ki je i>ogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač oa Slovanov v splošnem. ZGODRE ZDRAVNIKA MIZNIKA. spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ..............................- 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska invest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj i je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv " tudi preprostemu čitatelju. ZLATI PANTER, snisal Sinclair Gluck. 51 str. Cena .90 Roman iz modernega življenja in sveta. Napet od začetka do konca ln poln dejanja. ZA KRUHOM, spisal H. Sienkiewicz. 122 strani. Cena J>0 Pretresljiva povest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega (»oljskega pisatelja nam jam-či, da bo delo vsakdo z užitkom čital. ZGODOVINSKE ANEKDOTE, Vinko Šara bon 142 strani. Cena ........................ jg ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi*. 229 strani. Cena .....................................................75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki: skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ .5o Vsekoz zanimiva povest Iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena .................................................... .60 Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem "Ca Sherlock Holmes glavno vlogo. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 6i Hi ... id.. 9' G LI 8 VARVDA" NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 1. 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. '&. X GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih^-- Za Glas Naroda priredil I. H PRVI ZVEZEK. Smeje mu položim roko na ramo. — Žal mi je, Koler, da moram vašo kritično bikoborbo z gospodom profesorjem zmotiti. Toda tudi jaz hočem od vas kaj imeti. — O, vi! Vi! Tuka(j v Berlinu! — pravi veselo in prime mojo roko. — Niti v sanjah mi ne bi prišlo na misel, da bi tukaj -. Toda jK>vejte mi, kaj vendar delate tukaj v Berlinu ? — Izpisujem iz usnjatih knjig v državni knjižnici. — Ojoj! Revež! Zelo se mi smilite. Moje potovanje ima mnogo veselejši namen. To se reče, tukaj v Berlinu. Toda sedite vendar. Natakar! Natakar v črnem fraku pribiti. — Želite? — Črno kavo. — Sedem k mizi in gledam prijatelju v vesele oči. Malo se je izpremenil v teh letih, odkar se nisva več videla. Južno sonce mu je opeklo veseli obraz in temna senca na njegovi ustnici se je razrastla v zaokrožene brčice. V debelih kjosmih so mu rjavi lasje lezli po čelu. Še vedno je imel navado, da si je z naglo kretnjo glave vrgel lase nazaj. Toda to ni pomagalo, kajti vedno so mu padali zopet čez obraz in so bingljali okoli oči. — Torej, tukaj v Berlinu? — Samo potujem skozi in ostanem Še do danes zvečer do šestih. Nekaj svojih italijanskih zmazkov sem prodal in imam polne žepe denarja — kaj ne, prijetna prememba mojega nekdanjega proznega značaja — in sedali gre moja i>ot na Helgoland, kjer bom poslušal zeleno morje, ki ga ljubim kot svojo dušo. Z navdušenimi besedami konča Koler, smeje udobno sede in prične zvijati cigareto. — Sedaj* Na morje? Saj je tam še mraz. — Kaj naj storim ? Pri tem sklepu sem moral i>oslušati nasvet svoje napolnjene blagajne. Ako bi hotel čakati na kopalno sezono, bi, mesto iti k morju, sedel pri praznih žepih in bi se moral vreči v filozofska razmišljevanja o ničevnosti. Smdjcm se: — Se vedno stari! Prične se vesel razgovor, obdelovanje starih dogodb in veselih dogodkov. Bilo mi je žal, da sem mogel pri prijatelju ostati samo kratko uro. Seveda bi ga mogel pregovoriti, da bi ostal še nekaj dni, toda hrepenenje po morju je prevroče govorilo iz njega, kot pa da bi mu s prijateljsko poskušnjo še oddaljil zaželjeni cilj. To mu povem in mi hvaležno stisne roko. « — L<*po bi bilo, — mu pravim, — ako bi midva roko v roki napravila raziskovalno potovanje po Berlinu. — Mislim, — mi pravi, — da boste tudi brez mene odkrili kaj takega kot blagoslovljena dežela. Kako živite tukaj? Kako vam uga(ja Berlin? — Sclc od danes morem reči izvrstno. In kako živim? Ne slabo. Posebno srečo som imel s stanovanjem. Nek moj po-znanec mi je preskrbel kar najlepšo sobo v Charite ulici, tako mirno-. — Charite ulica? Morda celo št. 1? — Da, kako pridete na to? — Pomislite, saj sem bil sam v svoji osebi na št. 1. Tam stanuje star sošolec, Riliard Atbert. — Gorenji gospod? — Kako, prosim? Smejem se. — Hotel sem samo reči, da stanuje Albert v sobi nad menoj. — Tako? Torej, da, njega sem hotel danes zjutraj obiskati. Nekaj minut prej, predno sem prišel, je odšel. Na povratku iz Bolcana sem šel v Ausburg, da bi svojega dobrega strica presenetil s svojim žvenketajočim žepom. Že več let me je samo videl, kadar sem ga prosil za denar. No, prijatelj, vaš obraz bi rad naslikal.. Predno mu nisem denarja položil na mizo, mi ni hotel verjeti. No, v Augsburgu — salj veste, da je Albert iz Augsburga — tam sem se sestal z urednikom večernega lista in ko sem mu povedal, da grem v Berlin, me je prosil, da ob-iščem Alberta, da bi mu nekoliko govoril na njegovo vest, zakaj ne da nikakega glasu od sebe. — Ali je bil Albert v kaki zvezi z listom? — Da. Pa ne vem nič natančnega. Mislim, da je pisal kake dramatične stvari. — Ali ste z Albertom kaj bolj poznani? — Nekaj let sem ž njim sedel v isti šolski klopi. In tudi pozneje, tekom njegovega učenja na vseučilišču, sem bil večkrat ž njim ob počitnicah. Sicer pa, ker stanujete ž nyim v isti hiši, morete prevzeti moje naročilo zanj. — Rad. Ali je dobro ž njim občevati? — Hm, bo že! — Koler maje z glavo. — Če ga zna kdo prijeti na pravi strani, gotovo. Vedno je bil čuden vzorec stvarstva, zamotan kot kaka uganka. In zadnja leta je postal baje Se mnogo bolj zamotan. Nejasen slikarski vpliv, pomanjkanje svetlobe, enolično tičanje v temi. — Kako mislite to? — Treba bi bilo povedati celo zgodovino, toda vem samo, kar sem slišal. — Koler s čudovito spretnostjo zvije cigareto. — Ali ne bi poskusili? — Čez mizo mi porine dozo. — Sultan, najboljše vrste, malo parfumiran, ne škodi pa prav nič. To je moja edina ljubezen, bela hči Moskve, kakor je novi Tanhauser krstil cigareto. In mislim, da moja prva ljubica, kateri bom ostal zvest. — Cigareto si prižge, pihne dim skozi nos in se wneje. — Sedaj pa, da zopet pridem nazaj k Albertu — že v Soli je imel nekaj drugačnega. Vendar pa je bil vedno najboljši učenec. Tudi pozneje na vseučilišču se je dobro podkoval. Učil se je skoro vsega; na vsaki fakulteti je posnel smetano in je bil nekak splošni ženij. Slikal je, modeliral in, horrible dietu, (strašno je poveda/ti), tudi pesnikoval je. Vedno nam je držal dolge pridige o literarni mizeriji ter je bil poln velikih načrtov, kako bi bilo mogoče gledališkemu odru pomagati na noge. Smešno, kaj ne? ---Pod gotovimi okončinami. <% j ^ (Dalje prihodnjič.) . Iz Slovenije. Detomor. Na mariborskem državnem tožilstvu so dobili ovadbo proti 251etni Mariji Kuharjevi iz Destilnika pri Ptuju. Imenovana je osumljena, da je zadavila svojega lastnega novorojenčka in ga nato na pokopališču ]x>-kopala. Med 2. majem in 2. junijem je Kuliarjeva rodila deklico. Čudno pa je bilo, da ljudje niso videli otroka. Zato so mlado mater prijavili orožnikom, katerim je Kuliarjeva izjavila, da je otrok umrl takoj po porodu. To pa seveda ni res. Pozneje so ugotovili, da je mati svoje dete zadavila, tmpelce tje zavila v papir in ga imela nekaj dni pri sebi v postelji. Nato je nečloveška mati svi»jetra otroka pokopala pri Sv. Urbanu v grob svojega pokojnega očeta. Kuliarjeva se izgovarja, da ni vedela, da otroka ne sme sama pokopati. Mlado mater, ki je zadavila svojega novorojenčka, bo doletela zaslužena kazen. Razprava proti Šušteriču krojaču iz Gregorčičeve ulice 7, kjer se je letos marea odigrala krvava družinska tragedija, bo koncem sodnih počitnic. Dan razprave še ni določen. Obtožnica očita Šušteriču umor žene in hčerke. Za proces vlada v Mariboru in okolici izredno zanimanje. • Kroglo v srce si je te dni pognal posestniški sin Jožko Petrič od Sv. Marjete ob Pesnici. Samomorilec j»' bil na mestu mrtev. Vzrok smrti ni znan. Petrič se je ustrelil z vojaško puško. Junakinja noža je postala 2.'»letna Jožefa Suš-nikova iz Dupleka pri Maribo- ru. Imenovana se je prepirala s svojo sestro Uršo in jo tudi dejansko napadla. Horvat Franc je hotel ženski pomiriti, pa jo je pošteno skupil. Razjarjena Jožefa je pograbila kuhinjski nož in ga zasadila Horvatu v trebuh in pleča. Poškodovani se zdravi v mariborski bolnici. "JAZ SEM KRIV RUSKE NESREČE" V Sofiji je mnogo rusikih emigrantov. Razni člani ruske bele armade so se zatekli v Sofijo in -i tu služijo kruh na najrazličnejše načine. Najbolj čuden je pa bil neki Rus v po-nošeni halji ruskega duhovnika. z dolgo, razmršeno brado, ki je dan na dan prekleča! v globoki molitvi v sofijski pravoslavni katedrali. Majhne postave, ves zapuščen iu neznaten je prihajal slednje jutro v Bolgarijo in so mu ponudili mesto profesorja duhovskega semenišča v Sofiji. A Teofan je odklonil to čast, ker je bolj in bolj čutil krivega nesreče, ki je vanjo zašla Rusija. Spokorniško je začel živeti. spal je v goli celici na leseni klopi, iu dasi bolehen, se je ponoči priklenil z verigo na to klop in je le vsak drugi ali tretji ilan kaj zaužil. Le moiil je in se pokoril, rekoč: "Jaz sem kriv nesreče v Rusiji, jaz se moram pokoriti zanjo..." Netkega dne pa Teofana ni bilo več v cerkev. Pravili so, da .je umrl, drugi spet, da je odšel v kak samostan, a najvztrajneje so trdili, da se je odzval povabilu prijateljev in se izselil v Francijo. Bodi to ali ono res njegovi ruski tovariši ga častijo za velikega spokornika, ki bo s svojim trpljenjem zadostil za velike -krivde toliko ti sočev sedanjih ruskih mogotcev. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SIS WXST llth STRUT NBW IOSK, M. X. ntai mam za cm voznih listov, n- URvacuo kabin. in pojasnila sa POtovanji ililiiriflfiyiH^'it'iiiiiinnmmiinn»iniiiiiiHniiiniiiiiiiiiiiiiB«8 CENA DH KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo KNOLISH SLOVENE READER BTANE SAMO SHIPPING NEWS $2 7000 STARIH JAJC V DAR Y jeseni l»o sedmoriea najvišjih tibetskih duhovnov izmed i 20 otrok, ki so rodili ob smr- nika vladarja. < M ločitev padi j v prastari Potniški palači, v i sejni dvorani, ki je ne kurijo, • duhovnov. Ko bodo izbrali novega tale-amo in nomazilili z Gangovo cerkev m odhajal na večer, ko . ... ,. 4 i\ i . t tm uri preisniega tale-lame, iz-so z«' zapirali vrata. Dolgo so 1 •■ . .... ,. , . . brala noveira tibetskega duhov- nuslili ljudje, da ta mozicek i , , - . ,vll „'.„ pač ni pri zdravi pameti. A kako so se začudili, ko se je polagoma razvedelo, da je ta . . , . , , . . .. , . • -i ker jo ogreva baje duh visokih skromni, neznatni človek biv^i ruski veljak, eden najvišjih mož, ki so vplivali na carsko družino, tla je bivši arhiinan-drit Teofan, rektor nekdanje bogoslovne akademije v Pe-trogradu, da je to bivši carjev -pove« Ini'k. Arhimandrit Teofan je bil tl Za lHos lw i)( lajc, se bo otrokova mati za ve- u[Wc kaznovan? kt„n,ir:1: pili in kupeevali Z mamili. Europa v Bremen 21. N« i rman die v Havre 22. Aijuitania v Cherbourg 2'!. Kun »pa v Bremen 24. i ji fa vet te v Havre Koma v Trst 28. Washington T Havre Majestic v Cherbourg .'M). Kremen v Kreiaen 31. lie de Franee v Havre Kex v Genoa SEPTEMBER: 4. septembra: Xoriuaiidie v Havre septembra : Champlaiu v Havre 7. septembra: A<|iiltaiiia v Cherbourg lil septembra : Kuri*]ta v Bremen C.»nte