Glej, netopir! 2(1) 37 t j Ljudska zakladnica NETOPIRJI V LEGENDAH IN VRAŽAH Maja Zagmajster Netopirji so razširjeni skorajda po vsem sve u, tako da ni prav ni udnega, da nastopajo v mnogo legendah in vražah. S svojim nenavadnim na inom življen a in skrivnostnostjo so zbujali domišljijo, pogosto strah, ponekod pa celo veselje. »Ne ti ne miš« je mogo e še najbolj znana fraza, ki ozna uje »dvojni zna aj« netopirjev oz. dejstvo, da ljudje dolgo niso vedeli, kaj te živali sploh so. V zgodbi Ezopa, pripovedovalca iz 6. stoletja pr. n. št., to »dvojnost« izkoriš ajo tudi netopirji sami: Netopirja, ki je padel na tla, ujame podlasica. Prosi jo za milost, a podlasica pravi, da še posebno rada jé ptice. Takrat netopir zatrdi, da je pravzaprav miš, in si tako izbori pot v svobodo. Ko pa se mu drugi zgodi isto, ga ujame podlasica, ki ji zelo teknejo ravno miši. Sedaj se netopir seveda predstavi kot – pti . Nenavadna narava netopirjev je v drugi Ezopovi zgodbi predstavljena v bojih med pti i in sesalci. Netopir se ni želel odlo il, kateri strani bi pripadal, ampak se je vsaki pridružil zmagovalcem. Ko je kon no prišlo do premirja, ga nobena stran ni želela sprejeti, tako da se je umaknil v temo, kjer se še danes skriva. Iz zelo podobne zgodbe Indijancev Cherokee izvemo, kako so netopirji dobili prhuti. Med pti i in ostalimi živalmi je potekala tekma. Dve drobni bitji sta pristopili k orlu, vodji ptic, in prosili, ali se jim lahko pridružita, saj ju štirinožci niso hoteli sprejeti medse. Ker sta bili brez kril, so jih naredili. Prvemu bitju so nategnili kožo med rokami in nogami, tako da je nastala – lete a veverica. Drugi pa je dobil krila iz kože ježa, ki so jo imeli napeto na bobnu, in nastal je – netopir. Resni no so bili v naravoslovni znanosti netopirji izlo eni iz skupine pti ev šele v 17. stoletju, nekoliko pozneje pa jih je Linne le uvrstil med sesalce. O tem, kaj netopirji jedo, še dandanes marsikje krožijo mnoge neresnice. V Evropi je bilo npr. precej razširjeno prepri anje, da se mastijo s šunko in slanino, ki je bila obešena v dimnikih ali zra nih sobah hiš. O tem nenavadnem apetitu netopirjev govorijo mnoge starejše knjige o naravi. Toda šele nemška naravoslovca Kuhl in Hermann sta kon no dobila idejo, da bi to trditev preverila, in seveda ugotovila, da netopirjem v ujetništvu slanina ni prav ni teknila. Tudi prepri anje o krvosesnosti netopirjev je v Evropi zelo živo in pogosto so prikazani v družbi Drakule ali pa so celo sami krvolo ni vampirji. V resnici netopirji, ki se prehranjujejo s krvjo, živijo le v Srednji in Južni Ameriki, kjer imajo Indijanci Arawaki prav posebno zgodbo o njihovem nastanku. Sova se Glej, netopir! 2(1) 38 je poro ila z netopirjevo sestro. Skupaj so hodili na no ne pohode, kjer je sova z glasnim oglašanjem strašila kmete, medtem ko so jim ropali hiše. Ko pa so neko no netopirji šli na lov sami, s svojim oglašanjem niso pregnali kmetov. Ti so zato vsiljivce napadli in enega smrtno ranili. Odtlej naj bi se preživeli maš evali za smrt svojega brata tako, da pijejo kri živini in ljudem. Med Maji je bil netopirski bog mogo no božanstvo, prikazano v loveški obliki z netopirskimi krili in listastimi tvorbami okoli nosu. Ime za netopirja v razli nih majevskih nare jih je zotz, zotzilaha naj bi pomenila »netopirsko hišo«, kjer živi Cama-Zotz, netopir smrti. Pri Aboriginih v Avstraliji je bil netopir seksualni totem za moškega, sova pa za žensko. e je kdo ubil netopirja, je to pomenilo smrt ženske v plemenu. Ljudstvo na Finskem verjame, da se med spanjem duša lo i od telesa in lahko prevzame razli ne oblike, tudi netopirjevo. Prebivalci Sicilije pa verjamejo, da ljudje, ki so umrli nasilne smrti, nekaj asa preživijo v obliki kakega plazilca ali netopirja. V naši zahodni družbi so zaradi aktivnosti v temi in zadrževanja v jamah netopirjem vedno pripisovali nek zloveš pomen. Umetniki srednjeveške Evrope so tako prikazovali vraži e in hudi e z netopirskimi krili in špi astimi ušesi. In kako razširjena je negativna podoba netopirja, ki se rad zaganja v ženske lase, eprav povsem neresni na! Povsem druga e je na Kitajskem, kjer so netopirji zelo islani, med budisti celo pogosto proglašeni kot sveti. V kitajš ini je beseda za netopirja – »fu« tudi ime za pismenko, ki pomeni sre o. Tako se figura netopirja pogosto uporablja v kitajskih ro nih delih. Talisman wu-fu pa je drevo življenja, obdan s petimi netopirji, ki pomenijo: zdravje, blaginjo, dolgo življenje, krepost in mirno smrt ali sre o. Podrobnost z obla ila prikazuje pet netopirjev, ki obkrožajo drevo življenja (Vir: Schober 1984). Slednje dokazuje, da je strah pred no nimi živalmi le posledica na ina razmišljanja in nepoznavanja njihovega življenja. Negativna podoba o netopirjih ima v zahodni kulturi po krivici dolgo tradicijo, ki pa jo lahko prekinemo prav zdaj. Zazrimo se v no no nebo ali celo na lastno podstrešje in pozdravimo glasnike sre e! VIRI: Allen G.M. 1939. Bats. Dover publications, New York. 368 str. Linné on line. Uppsala Univeristet, Uppsala, 2003. (www.linnaeus.uu.se/online/index-en.html, 20. 8. 2004) Schober W. 1984. The Lives of Bats.