GLASILO OSVOBODILNE KRÖNTE SLOVENIJE
OROČEVALEC
Ifjubljana, torek o. 'decembra 1950
LETO XI., ŠT. 286 / POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN
SKLICANJE LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE K VIII. REDNEMU ZASEDANJU
Ljubljana dne 4. decembra 1950
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE JE DANES NA PODLAGI 1. TOČKE 72. ČLENA USTAVE
S^NIJE IZDAL UKAZ STEV’ 222> s KATERIM SKLICUJE Vlil. REDNO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE NA DAN 14. DECEMBRA 1950.
Iz sekretariata Frezidija Ljudske skupščine LR Slovenije
ZiVE PREDVOLIVNE PRIPRAVE V LJUBLJANSKI OKOLICI
Po vaseh okraja Ljubljana okolica je zadnje dni zelo živahno. Povsod razpravljajo o kandidatih, o ljudeh, ki jih bodo volili 17. t. m v okrajni ljudski odbor. Ob večerih so po vaseh množični sestanki, na katerih ljudje razpravljajo o delu okrajnega in svojih krajevnih ljudskih odborov. Posebno živahno je v vaseh, kjer so izbrali kandidate že pred dobrim tednom na množičnih sestankih. V nekaj vaseh pa so se o kandidatih pogovorili samo odbori množičnih organizacij, pa so že poslali podpisane kandidatne liste na okrajno volivno komisijo. V teh vaseh predvo-livni sestanki niso tako živi. V celoti je okraj Ljubljana okolica razdeljen na sto voiivnih enot. V vseh enotah so poleg kandidatov tudi sokandidati. Tako kandidira v tem okraju 208 kandidatov in sokandidatov ter prav toliko namestnikov.
Med kandidati je več delovnih po-
Avfgust Rozman
odličen učitelj in fronto-vec, kandidira za člana okrajnega ljudskega odbora
V Šmartnem ob Paki poučuje že od leta 1924 najstarejši učitelj v šoštanj-skem okraju, tovariš Avgust Rozman. Poleg poučevanja šolske mladine je poučeval tudi v kmetijsko-nadaljevalni šoli. katero je vodil od leta 1925 pa vse do okupacije leta 1941, od leta 1925 do 1934 pa je vodil tudi obrtno-nadaijevalno šolo.
Leta 1928 je tovariš Rozman ustanovi! v Šmartnem čebelarsko zadrugo. Veliko je pomagal domačinom tudi s strokovnimi nasveti pri sadjarstvu, saj je že v stari Jugoslaviji sadil mlada drevesa, ki mu zdaj vsako leto bogato
verjenikov in odbornikov sedanjega okrajnega ljudskega odbora ter ljudi iz vasi, ki so s svojim delom dokazali, da so sposobni in vredni, da pridejo v okrajni ljudski odbor. V krajevnem ljudskem odboru Medvode so izbrali za kandidata Petra Šušteršiča, najnaprednejšega kmetovalca v vsem krajevnem odboru. Šušteršič je že s svojim delom kot predsednik kmečke obdelovalne zadruge v Senečicah in kot član upravnega odbora kmetijskih zadrug okraja Ljubljana okolica dokazal, da je sposoben in delaven. Zato bo v okrajnem ljudskem odboru prav gotovo mnogo koristil.
V	Dobrunjah so izbrali volivci Janeza Goloba — delovnega in nadvse iznajdljivega frontovca. Nova opekarna v Dobrunjah je njegova zamisel in tudi njegovo delo. V Dobrunjah pravijo, da zaupajo Janezu in da jih bo lahko on najbolje zastopal v okrajnem ljudskem odboru.
V	Šmartnem in Gameljnah kandidira v okrajni ljudski odbor Mara Aleš, najbolj delovna in požrtvovalna zadruž-Rica. Volivci v okraju Ljubljana okolica so pač dobro premislili in izbirali najboljše in najbolj delovne ljudi.
(-k-)
Rozman Avgust, učitelj v Šmartnem ob Paki
obrodijo. Okoliški gospodarji so kaj radi prihajali k svojemu učitelju po nasvete.
Leta 1941 so Rozmana kot zavednega slovenskega učitelja izgnali v Srbijo. Po osvoboditvi se je vrnil nazaj v Šmartno ob Paki in nadaljeval še z večjim veseljem sv'oje delo. Kmalu je zaslovel kot eden najboljših frontnih aktivistov v vasi. Posebno lepe uspehe je dosegel na kulturno-prosvetnem polju, kot član krajevnega frontnega odbora v Šmartnem ob Paki pa je največ pripomogel za uspešno delo te frontne organizacije. Za svoje požrtvovalno delo je prejel že več pismenih pohval in denarnih nagrad, letos pa je prejel odlikovanje Zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije.
Pri zadnjih volitvah v frontne odbore je bil tovariš Rozman izvoljen v okrajni frontni zbor, na zadnjem sestanku pa so ga vaščani, kot najbolj zaslužnega frontovca v vasi, izvolili za kandidata v okrajni ljudski odbor.
Poskusi s pridelovanjem semenskega krompirja na Hrvatskem
Tudi na Hrvatskem trpi pridelovanje krompirja, ker vse sorte krompirja kmalu degenerirajo- K temu pripomore nekaj tudi nepravilno pridelovanje semenskega krompirja. Zavod za pospeševanje kmetijstva LR Hrvatske je letos na svoji selekcijski postaji v Bo-tincu poskusil pridelati dober semenski krompir s poletno saditvijo. Te poskuse je vodil inž. Branko Sečen, ki so mu pomagali njegovi sodelavci. Krompir, ki so ga posadili 20. junija in izkopali 20. oktobra, je dal velik pridelek, nekateri gomolji so celo tehtali do 50 dkg. Poskuse je izvajalo več državnih posestev in so na posestvu Kuštru dosegli celo 160 stotov na hektar. Zadovoljive uspehe so dosegli tudi v Sulicah, kjer so' pri posameznih poskusih sodelovali strokovnjaki iz Slovenije. M. B.
Na razstavi o nastanku, razvoju in delu ljudskih odborov je gradivo iz posameznih ljudskih republik zbrano v skupinah ter tako urejeno, da je razviden ves razvoj graditve ljudske oblasti. Slika nam kaže tudi skupino iz Makedonije. V ospredju je maketa samostana Prohorja Pčinskega, kjer je avgusta 1944 zasedal Osvobodilni svet Makedonije.
Zasluzena zmaga najboljših frontovcev
Tekmovalna komisija pri mestnem odboru Osvobodilne fronte v Mariboru je prisodila prvo mesto v prvem mesecu tekmovanja petemu terenu II. rajona v Studencih. Pri ocenjevanju so upoštevali predvsem dobre priprave za volitve, uspešno delo frontnih sekretariatov, ljudske inspekcije in aktivnost ostalih množičnih organizacij.
Okvirni plan, katerega je sestavil terenski frontni sekretariat so na treh množičnih sestankih izpopolnili in razširili, tako da obsega zdaj 20 točk. Volitve so na tem terenu izvedli med prvimi in povsem samostojno. Frontov-ci so na skupnem sestanku pretresli delo vseh množičnih organizacij na terenu, tudi na jesensko škropljenje sadnega drevja niso pozabili. V članstvo Fronte so v tem času sprejeli okrog 200 novih članov. Najbolj pa so se frontovci petega terena izkazali
PISMO MARSALA TITA '
Udeležencem letne konference mestne partijske organizacije v Zagrebu, ki je, kakor smo že včeraj poročali, odprla zgodovinski muzej KPJ na Pan-tovčaku, je poslal maršal Tito naslednje pismo:
»Dragi tovariši in tovarišice!
Prejel sem vaš poziv, da bi prišel na vašo mestno partijsko konferenco. Seveda bi to zelo rad storil in storil bi gotovo, če bi bila ta vaša konferenca nekaj dni pozneje. Toda prav sedaj nikakor ne morem priti zaradi važnih poslov.
Vaš poziv me je spomnil na tiste davne čase pred 22 leti, ko sem jaz, eden izmed številnih članov Komunistične partije Jugoslavije, občutil vso škodo vseh frakcionaških bojev ne le za Komunistično partijo Jugoslavije, temveč za ves delavski razred naše države. Nenačelni frakcionaški boj med desno frakcijo s Šimom Markovičem in levo frakcijo z Djurom Cviji-čem in drugimi na čelu je omrtvičil sleherno možnost močnejšega, množič-nejšega razvoja KP Jugoslavije. Pa ne samo to, ta frakcionaški boj je silno škodoval tudi sindikalnemu gibanju v neposredni borbi delavskega razreda za boljše pogoje življenja in dela. Številni od vas starejših se bodo še spomnili tudi sindikalnih kongresov 1927. in 1928. leta in provokatorskega ravnanja nekaterih desničarskih voditeljev sindikatov na teh kongresih, ko je prišlo do največje nevarnosti, da bi se razcepilo revolucionarno sindikalno gibanje. Vse to je bilo za nas težko, ker smo videli, da ni enotnosti med vodilnimi ljudmi, temveč nasprotno, da obstoji globoko sovraštvo, ki je nekatere od teh vodilnih ljudi dovedlo do provokatorjev, do sodelavcev policije
MESTNI PARTIJSKI ORGANIZACIJI
V ZAGREBU
V Sloveniji je že
nad 90.000 delavcev prejelo nazive
Po dosedanjih poročilih je prejelo v mesecu novembru nove nazive že nad 90.000 delavcev. Prevedbene komisije so torej ocenile strokovno sposobnost že 60% zaposlenih delavcev. Večje število komisij je določilo nazive že vsem svojim delavcem, tako na pr. v novomeškem okraju podjetja »Pionir«, tovarna igrač, tekstilna tovarna, državno posestvo; komisije v 7 podjetjih okraja Postojna so prav tako prevedle vse svoje delavce; v ljutomerskem okraju je med drugimi končala delo komisija na državnem posestvu Jeruzalem, v lesnem obratu Ljutomer, okrajna prevedbena komisija v Krškem pa mora določiti nazive samo še za 10 delavcev.
Prav tako so komisije v nekaterih večjih podjetjih, kakor v papirnici Radeče, v lesnoindustrijskem obratu Škofja Loka, v tovarni usnja na Vrhniki, v pivovarni Union, tovarni kovinske galanterije v Ljubljani, v podjetju Angora itd. že končale svoje delo. Prav marljive so tudi komisije v naših prednostnih podjetjih, ki imajo tudi po več tisoč delavcev. V Litostroju so prevedli nad 76% delavcev, v rudniku Trbov-lje-Hrastnik 2700 delavcev, v rudniku Zagorje 70% itd. Vendar pa so tudi
Naimlajša - ena izmed najboljših
V radgonskem okraju j% poleg 17 kmečkih delovnih zadrug tudi 13 zadružnih ekonomij. Ena najmlajših je v Drvanji. Ustanovljena je bila lanske pomladi in ima danes že 52 ha zemlje, od tega 16 ha njiv. Obdeluje jo 12 članov, ki so se posvetili predvsem poljedelstvu in živinoreji. Z vztrajnostjo so dosegli tako lepe uspehe, kakršne ne more pokazati nobena druga ekonomija v radgonskem okraju.
Velika zasluga za tak uspeh gre predvsem predsedniku Avgustu Vogrincu, ki je izredno skrben gospodar. Vstaja že ob treh zjutraj in sam orje ter vozi s konji. Ob ustanovitvi so imeli pet govedi, pa nobenega konja. Danes imajo že 18 goveđi in več konj. Da se na ekonomiji resnično trudijo za izboljšanje gospodarstva, pa kažejo tudi hektarski donosi. Lep pridelek
VREME
Vremenska napoved za sredo: Sončno z delno oblačnostjo in močnimi ohladitvami. V jutranjih urah po kotlinah megla. Temperatura ponoči — 9 st. C. podnevi 6 st. C.
so imeli pri žitu, čeprav je nanj vplivala suša. Svoje oddajne obveznosti v žitu so izpolnili. Pri krompirju so dosegli najvišji hektarski donos v okraju sploh. S pravilno obdelavo in z umetnimi gnojili so pridelali nad 200 stotov krompirja na hektar ter tako oddali državi dolžno količino, si zagotovili seme za prihodnje leto in prihranili nekaj krompirja tudi za potrebe ekonomije. Presegli so že tudi obveznosti v oddaji mleka kakor tudi mesa in masti. Tudi plan oddaje jabolk so izpolnili. Kokoši redijo nad 150. S pre-oranjem ledin so jeseni povečali njivske površine, jesensko setev ter globoko oranje pa so pravočasno končali. Razumljivo je, da bodo vsi ti uspehi izdatno vplivali na višino delovnega dne, ki bo zadovoljivo plačan.
Tako dela mlada drvanjska ekonomija, ki ima svoj sedež v srednjeveškem gradiču bivšega svobodnjaka Čolnika. Njeni uspehi so veliko pripomogli. da se je njen ugled v vasi dvignil in da danes že marsikdo drugače gleda na zadružništvo. Predsednik ekonomije kandidira tudi pri volitvah v okrajno skupščino.	-jh.
podjetja, kjer komisije še niso začele ocenjevati svojih delavcev ali pa so se tega lotile z večtedensko zamudo.
V	podjetju »Asfalt« v Ajdovščini so že okrog 20. novemba sporočili, da so podelili nazive 30 delavcem. Ko pa je poslala glavna direkcija za cestni promet k njim inštruktorja, je ugotovil, da od 53 delavcev še ni prejel naziva niti eden. Ugotovil je celo, da je od 5 članske komisije delal samo eden, in še ta je zbiral le potrdila, ki so jih tudi delavci prinašali kaj neradi, kar je razumljivo, saj tudi funkcionarji sindikalne organizacije in uprave podjetja niso poskrbeli, da bi se delavci seznanili s predpisi o nazivih delavcev, člana komisije pa niso razbremenili drugega dela. Na ocenitev strokovne sposobnosti svojih delavcev so pozabili tudi v 8 ljubljanskih podjetjih. Med njimi sta tudi mestna plinarna in gozdno gospodarstvo.
V	poljčanskem okraju so komisije počasne: v novembru so določili nazive za 46% delavcev, vročili pa so samo 1743 odločb. Res so končala delo komisije v podjetju Beton-Makole, na drž. posestvo v Slov. Konjicah ter v tovarni sanitetnega materiala v Slovenski Bistrici, res pa je tudi, da se na okrajni ekonomiji Rogatec in pri gradbenem odseku LIP Slov. Konjice še niso lotili podeljevanja nazivov. V novomeškem okraju ima 72% delavcev odločbe o nazivih že v rokah, v podjetju »Krka« in v opekarni Zalog pa ne kažejo za prevedbo nobenega prizadevanja, medtem ko zdravilišče v Dol. Toplicah še sploh ni začelo proučevati stopnje strokovnosti svojih delavcev.
Več skrbi za pravočasno ugotovitev strokovnosti delavcev bo morala imeti tudi komisija v podjetju »Nafta« v Dol. Lendavi. Ker se nekateri člani komisije odtegujejo delu, so določili nazive le za 42% delavcev, odločb pa so vročili samo 6%. Le malo dobre volje pri prevajanju delavcev kažejo tudi podjetja v okraju Celje-okolica, kjer je prejelo nazive šele 15% delavcev.
V	ljubljanski okolici je še v novembru vročilo 10 komisij odločbe vsem delavcem, tudi iz radgonskega okraja sporočajo, da bodo podelili nazive vsem delavcem do 10. decembra itd., zato je prav, da pohiti z delom tudi okrajna komisija v Ljutomeru, ki se je s predpisi o podeljevanju nazivov seznanila mesec dni prepozno in je tudi začela z delom šele v decembru-
na škodo revolucionarnega ljudskega gibanja.
Danes se znova spominjam tega, kolikokrat smo se tisti čas s tovariši, s katerimi sem skupno deial na partijskih sestankih, ponoči čestokrat sprehajali do zore, razgovarjajoč se in razmišljajoč o tem, kako bi rešili partijo frakcionaške more, ki je pritiskala, in kako bi to stanje popravili in ustvarili enotnost Partije, ki bi mogla imeti velikanski pomen za močan in revolucionarni razvoj revolucionarnega gibanja v naši državi. Tedaj smo vedno prihajati do zaključka, da lahko to ozdravljenje partijskega organizma pride samo od spodaj, od partijskega članstva in s polnim poletom smo delali v tej smeri. Naša najvažnejša naloga je biia, da obranimo zagrebško partijsko organizacijo frakcijskih bolezni, da jo čimbolj organizacijsko in politično okrepimo in da bi tedaj s to in tako partijsko organizacijo začeli borbo proti desni in levi frakciji. 2e na rajonskih konferencah v vseh petih rajonih zagrebške mestne partijske organizacije se je pokazal popoln uspeh našega dela.
Poizkusi voditeljev leve frakcije, ki so prihajati, da bi se udeležili teh konferenc in vplivali na sklepe oziroma, da bi napravili iz zagrebške organizacije svoje oporišče za nadaljnje frakcijske boje proti desni frakciji, niso uspeli, temveč so pretrpeli popoln poraz. Zagrebška partijska organizacija je dočakala svojo VIII. pariijsko konferenco enotna in monolitna. Niti vsa govorniška sposobnost nekaterih voditeljev leve in desne frakcije, ki so prišli na to konferenco, ni mogla več omajati delegatov konference pri sprejemu njihovih sklepov, ki so bili v prvi vrsti v tem, da je bilo obsojeno škodljivo delo ieve in desne frakcije, daije da se zahteva posvetovanje ko-minterne za odstranitev frakcijskih bojev in frakcionaških vodstev itd. To so bile nepozabne ure, tovariši in tovarišice, za nas, ki smo tedaj odnesli zmago, zmago za enotnost Partije v Zagrebu, ki je veljala za najmočnejšo mestno organizacijo v državi. Bili smo neizmerno srečni, ker smo globoko verovali, da se bo to blagodejno odrazilo na drugih partijskih organizacijah v Jugoslaviji. In to se je v resnici tudi zgodilo.
Tovariši in tovarišice, danes po 22
Mednarodni turnir v Amsterdamu
OSTRE BORBE V XVII. KOLU
Na mednarodnem šahovskem turnirju v Amsterdamu so sinoči igrali jvvn. koio. uo prekinitve je bno kon-canm samo pei pamj, iri so se kun-caie z zmagami lavontov. eve pa sia ostali neoQioceni. rei partij je buo prekinjenim oorne meu nasprotniki so veano nujse, saj vsake pol točke odioca o vrstnem redu udeležencev.
izidi XVII. kola so naslednji: Lire je kol crni premagal uonnerja in tudi Piimk je s črnimi figurami dobil partijo pron Van aen Bergu. ur. huv/e je zmagal nad svojim rpjakom Kramerjem in se trenutno uvrstil pred Uligonca. Neodločeni sta ostali partiji iseunauer-Tartakower in Foitys-Hos-solimo. rar uje uudmunasson-O’ Kelly, Szabados - Keshevsky, Gligorič - van Scheltinga, oolombek-Tritunovic in Najdorf-Stahlberg niso bile končane.
Stanje po XVII. kolu je naslednje: Najtiort 13 (1), Keshevsky, Stahlberg 12 (1), dr. Euwe H. Gligorič 10 m pol (1), Pirc 10 in pol, Rossolimo 10, Pilnik 9 in pol. Trifunovič 8 in pol (1), O’Kelly 8 (1), Donner 7 in ppl, Tartakower f (1), Foltys 7, Gudmunds-son, Van den Berg. Kottnauer 6 (1), van Scheltinga 5 in pol (2), Szabados 4 in pol (2), Golombek 4 in pol (1), Kramer 4 točke.
V XVIII. kolu bodo igrali: O’ Kelly-Rossolimo, Kramer-Foltys, Tartako-wer-Euwe, Pilnik-Kottnauer, Pirc-Van den Berg, Stahlberg-Donner, Trifuno-vič-Najdorf, Scheltinga-Golombek, Re-shevsky-Gligoric in Gudmundsson-Sza-bados.
Odkritje spominske plošče Prešernu na Dunaju
Dunaj, 4. dec. Včeraj so na Dunaju odkrili spominsko ploščo pesniku Francetu Prešernu ob 150-Ietnici nje. govega rojstva. Spominsko ploščo je odkril dunajski župan Körner na poslopju bivšega instituta, kjer je bil Prešeren vzgojitelj. Pri odkritju spominske plošče je bilo navzočih okrog 150 ljudi. Po odkritju spominske plošče je pevski zbor Slovenske pro. svetne zveze iz Koroške zapel več slovenskih pesmi,
letih te konference zagrebške mestne partijske organizacije, po junaški poti, ki jo je prehediia Komunistična partija Jugoslavije v tem razdobju, ni obledela dragocena vloga, ki jo je odigralo članstvo zagrebške partijske organizacije v konsolidaciji Komunistične partije Jugoslavije. Tedaj so bili storjeni prvi pogumni koraki za enotnost naše Partije. Vendar pa je ozdravljenje naše Partije napredovalo počasi, kajti prihod šestojanuarske vojaške monarhistične diktature je začasno zavrl konsolidacijo naše Partije. Toda zavest članov Komunistične partije Jugoslavije o potrebi njene enotnosti je bila stalno živa in na koncu je vendar zmagala v srečo naše Partije in delovnega ljudstva naše države.
Osma konferenca zagrebške partijske organizacije je zavzela torej važno mesto v zgodovini Komunistične partije Jugoslavije. Članstvo te organizacije je dalo pred 22 leti dragocen prispevek v borbi za enotnost Partije, ki jo imamo danes.
Tovariši in tovarišice, danes je slehernemu članu naše Partije jasno, da je Partija lahko vzdržala in premagala vse težave ter viharje, uresničila svojo zgodovinsko poslanstvo — izvesti revolucijo in korakati h graditvi socializma v naši držayi — samo po zaslugi enotnosti njenih vrst.
Nadaljujte, tovariši in tovarišice, po poti enotnosti, po kateri je Komunistična partija Jugoslavije izbojevala veličastno zmago do danes. Varujte kot zenico svojega očesa enotnost naše Partije, oborožujte se vztrajno z najmočnejšim orožjem vsakega komunista, z resnično teorijo marksizma-leni-nizma. Naj vam ta služi kot sredstvo za vsakdanjo prakso pri vašem delu za izpolnitev vsakodnevnih nalog, pri vašem delu za zgradifev socializma v naši državi.
Želim vaši konferenci, da bi uspešno delala.
Tovariško Vas pozdravlja
JOSIP BROZ-TITO.
Novi proizvodi lokalne industrije v Beogradu
Beograjska lokalna podjetja bodo prihodnje leto začela izdelovati vrsto novih proizvodov. Tako bo kemično podjetje »Beli medved« izdelovalo mine za svinčnike iz domačega grafita in mine v raznih barvah. V tem podjetju bedo izdelovali tudi »suberit« plošče iz zmlete plutovine, ki se uporabljajo za vložke v glavicah, s katerimi zapirajo steklenice piva. Mestno kovinsko podjetje je izdelalo za serijsko proizvodnjo vzorce aparatov za britje ter krojaških in navadnih naprstnikov. V podjetju »Partizan« pa bodo za. čeli izdelovati škarje.
pri prostovoljnem delu, saj so obljubo, da bodo opravili 11.300 prostovoljnih delovnih ur, v oktobru prekoračili za 10.587 ur in tako presegli tudi svoj celoletni delovni načrt. Delali so pri Lesno-industrijskem podjetju in pri pripravljanju gramoza v tednu cest, pomagali pa so tudi zadružnikom v Dobrovcih.
Od izvoljenih komisij, v katerih člani Fronte izpolnjujejo svoje frontov-ske in državljanske dolžnosti, se je posebno odlikovala ljudska inspekcija, ki je opravila doslej približno 50 pregledov v trgovinah, pri razdeljevanju živilskih kart in še marsikje, kjer ni bilo vse v redu. Večino članov tri-najstčlanske skupine ljudske inspekcije tvorijo žene. Doslej so odkrile že mnogo večjih napak in so v priznanje za svoje delo prejele pohvalo kot najboljša skupina ljudske inspekcije v Sloveniji.
Frontovci tega terena pravijo, da jim še vedno mnogo pomagajo pri delu tovariši, ki so odšli z njihovega terena na odgovornejša dela, in da imajo tudi oni precej zaslug za njihove uspehe. Pred kratkim so na tem terenu dobili v priznanje okrajno prehodno zastavico in radioaparat, sklenili pa so, da hočejo prehodno zastavico s še uspešnejšim delom zaslužiti v trajno last.
Milijon dinarjev s prostovoljnim delom
V tekmovanju v počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte so se mariborski frontovci najbolje izkazali pri prostovoljnem delu. V mesecu oktobru so opravili vrsto prostovoljnih del v skupni vrednosti nad milijon dinarjev, kar znaša dvakrat toliko kakor v mesecu septembru.	J. P.
KRATKE VESTI IZ NAŠEGA GOSPODARSTVA
25 vagonov rečnih školjk so letos v dobi nizkega stanja Donave in Drave nalovili ribiči zveznega agroindustrij-skega kombinata Belje. Te školjke so važna surovina za izdelovanje gumbov za perilo. Meso od školjk pa so posušili in zmleli ter bo za močno krmo za živino.
Novo tramvajsko progo, dolgo 3 in pol km, so na Dan republike odprli v Osijeku. Progo so pomagali graditi frontovci. Vezala bo Osijek z državnim kmetijskim posestvom Drava, cd koder dobiva mesto velike količine živil, zlasti vrtnine.
Bitolj je dobil novo polavtomatsko telefonsko centralo za 450 številk. — Centrala je začela obratovati na Dan republike. Izdelali so jo iz domačega materiala v delavnicah direkcije pošte, telegrafa in telefona v Skoplju.
Sest novih premičnih žerjavov bo v kratkem na razpolago v reški luki. Žerjave montirajo. S postavitvijo teh žerjavov se bo nadalje povečala zmogljivost reške luke, hkrati pa bo pospešeno delo pri nakladanju in razkladanju ladij.
Pridobivanje kovinskega kadmija v celjski cinkarni
Na podlagi poizkusov, ki so jih začeli lani v centralnem institutu za metalurgijo v Beogradu, je bil nedavno preizkušen docela nov postopek za pridobivanje redke kovine kadmija, in sicer iz cinkovega prahu, ki vsebuje le majhen odstotek te kovine. V kratkem bodo v novi majhni peči v celjski cinkarni začeli redno pridobivati kadmij. Prvi poizkus, ki ga je napravil kemik Jelačič 23. novembra v celjski cinkarni, je dal po končanem čiščenju kadmij v čistosti 99.9"/», Sedaj proučujejo možnost pridobivanja kadmija tudi iz svinčenega prahu iz Mežice in Trepče.
Kadmij, čigar svetovna proizvodnja znaša le okrog 5000 ton, se čedalje bolj uporablja za razne zlitine, nadalje kot sredstvo za spajanje namesto kositra, kot sredstvo za zaščito železa proii rjavenju, za zboljšanje kakovosti bakrene telefonske žice itd
V RESKI LADJEDELNICI SO ZGRADILI 4 LADJE ZA PREVOZ VODE
V reški ladjedelnici »3. maj« so v počastitev Dneva republike dovršili četrto motorno ladjo za prevoz vode. Te ladje so namenjene predvsem za preskrbo našib otokov s pitno vodo, zlasti v poletnem času, ko na otokih ni vode. Ladje so urejene tako, da se vodni tanki pozimi lahko odstranijo z ladij. Lalje potem služijo za prevoz drugih tovorov vzdolž naše obale. — Naša slika nam kaže, kako iS-tonskl pontonski žerjav »Divna« dviga v reški luki te tanke z ladje
Važni razgovori v Washingtons!
Poglavitni problem je vprašanje, kako naj bi pripravili LR Kitajsko, da bi umaknila svoje čete iz Koreje
Washington, 4. dec. (Un. Pr.) Predsednik Truman neprenehoma konferi-ra s svojimi sodelavci. Včeraj je imel sestanke z zunanjim ministrom ZDA Achesonom, ministrom za narodno obrambo Marshallom, predsednikom skupnega odbora štabov oboroženih sil ZDA generalom Omarjem Bradlyjem in s svojim svetovalcem za vprašanja zunanje politike Averellom Harrimanom.
Tajnik za tisk Bele hiše Charles Ross je danes izjavil, da so na teh sestankih proučili ves mednarodni položaj. Poglavitni problem Je bilo vprašanje, kako bi se doseglo, da bi LR Kitajska na miroljuben način umaknila svoje oborožene sile iz Koreje.
United Press poroča nadalje, da so ZDA odložile svoj predlog za akcijo Združenih narodov proti LR Kitajski. Kot razlog se navajajo razgovori med Trumanom in Attleejem, ki so napovedani za jutri, kakor tudi razgovori Jela indijske delegacije Benegala Raua s šefom delegacije LR Kitajske generalom Vu Hsiu Cuanom. Kakor se je zvedelo, je Benegal Rau na prvem sestanku z delegatom LR Kitajske navedel glavne smernice indijskega načrta za vzpostavitev črte premirja v Koreji, ki bi označevala mejo demilitarizirane tamponske cone vzdolž ko-rej5ko-mandžurske meje. General Vu je obljubil, da bo ta načrt dostavil svoji vladi in nadaljeval razgovore z Rauom, čim bo dobil odgovor. Sinoči je bil drugi sestanek med tema dvema predstavnikoma, toda vsebina razgovorov ni znana.
Agencija United Press pripominja, da nameravajo ZDA, čeprav so odložile svojo akcijo, dokler ne bodo končani razgovori, kljub temu zahtevati cd predsednika Generalne skupščine Nasrolaha Entezama, da stavi poiožaj na Daljnem vzhodu na dnevni red skupščine.
Posredovanje Indije
London, 4. dec. United Press poroča, da bo Indija prevzela pobudo za posredovanje med Zahodom m LR Kitajsko, da bi se vprašanje korejske vojne rešilo na miroljuben način. V uradnih krogih izjavljajo, da obstaja močan neuraden' pritisk na predsednika indijske vlade Nehruja, naj bi predlaga! sklicanje konference šestih držav — ZDA, Britanije, Francije, ZSSR, LR
Kitajske in Indije — na kateri bi proučili možnosti, da se prepreči razširitev
korejskega spopada v tretjo svetovno vojno. Sestanek šestih sil bi bil na kakem nevtralnem terenu, toda v New Delhiju sodijo, da bi bilo najbolje, da bi bila ta konferenca v Indiji.
V New Delhiju je popustilo napeto ozračje, ki je nastalo zaradi zadnjih dogodkov v Koreji. Eden izmed vzrokov za to je, da je Indija prevzela vlogo posredovalca med Kitajsko in Združenimi narodi. Diplomatski krogi v New Delhiju mnogo pričakujejo od akcije indijskega zastopnika Benegala Raua, ki skuša najti najprikladnejšo rešitev korejskega vprašanja. Posebno opozarjajo na izjavo predsednika vlade Nehruja, ki je pozval k umerjenosti, in poudarjajo, da je danes indija edini mogoči posredovalec v tem sporu, ker je že od začetka zahtevala sprejetje LR Kitajske v OZN in uživa hkrati zaupanje ZDA.
Britanski in ameriški tisk o Attleejevi misiji
London, 4. dec. (Tanjug). Britanski listi komentirajo .Attleejev odhod v Washington in poudarjajo, da bodo poglavitni predmet razgovorov med Attleejem in Trumanom dogodki na Daljnem vzhodu.
Ko piše o pomenu Attleejeve misije, ugotavlja »Observer«, da je sedaj, ko je nevarnost vojne s Kitajsko, nujno potrebno enotno stališče ZDA in Velike Britanije na podlagi politike, ki bo koristila obema državama.
Časopis »Empire News« misli, da bodo na tem sestanku razpravljali o dogodkih v Koreji, Tibetu, Nepalu in Vietnamu in upoštevali dejstvo, da ne smejo hiti oslabljene Sile za obrambo Evrope. »Sunday Graphic« misli, da bo Attlee predložil v Washingtonu naslednji mirovni načrt: 1. Sporazum z LR Kitajsko glede Koreje, 2. Atomska bomba se ne sme uporabiti brez posvetovanja s Združenimi narodi, 3. Obramba Evrope zaradi bojev v Koreji ne sme oslabiti.
Ameriški časopisi poudarjajo, da bo Attlee zahteval, naj se vojaške operacije sil Združenih narodov omeje samo na Korejo, prepove bombardiranje Mandžurije in za vsako ceno prepreči vojna s Kitajsko. Razen tega pravijo, da se bo Attlee zavzel za ustva-
Tezaven položaj čet OZN v Koreji
zaradi velike kitajske premoči
Kitajske čete se bližajo F en jangu in V onsanu
Tokio, 4. dec. (AFP). Poročilo štaba generala Mac Arthurja pravi, da je bilo na fronti VIII. armade včeraj relativno zatišje. Samo nekaj enot te armade je prišlo v stik s sovražnikom.
Nasprotnikove sile so napadle postojanke prve ameriške konjeniške divizije in 27. britanske brigade, a so bile odbite. Enote V. južnokorejske divizije so zasedie Cungčon in napredovale o km severno od mesta. Prva ameriška pehotna divizija počasi napreduje proti Hagaruriju, pri čemer mora premagovati srdit odpor.
Kitajske čete še nadalje prihajajo na področje južno od Andžuja in Ku-nurija. Sprednje kitajske enote so prodrle do Sungsana, 40 km severno od Fen janga. Severovzhodno od Fenjanga so se kitajske enote združile s severnokorejskimi gverilci. Tudi vzhodno od Fenjanga ob cesti, kjer leži Kang-dong, so boji.
Ves dan so bile vse tri ceste, ki vodijo iz Fenjanga proti jugu, zatrpane s konvoji Mac Arthurjevih enot, ki so na spiošnem umiku. Nad mestom se dviga gost dim zažganih skladišč bencina. Američani so razstrelili municij-sko skladišče v bližini letališča, kjer j se od časa do časa že sliši topovsko grmenje. Transportna- letala, ki prevažajo ranjence, pristajajo na letališču vsake tri minute. Tudi južnokorejski policisti zapuščajo bivšo severnokorejsko prestolnico. Za izpraznitev Fenjanga se pripravljajo tudi enote VIII» ar- I made. Po nepotrjenih vesteh so severnokorejske enote tik pred Vonsanom, Arthurja ih njegov glavni štab s po-pristaniščem na vzhodni korejski obaii, slanico predsednika Trumana in ame-Ce bi zasedle Vonsan, bi bile Mac riškega zunanjega ministrstva, da bo Arthurjeve sile na vzhodnem delu Ko- storjeno vse, kar je mogoče za pomoč reje popolnoma odrezane.	| oboroženim silam OZN na Koreji.
Glavni štab generala Mac Arthurja poroča, da je sedaj v Severni Koreji
268.000	kitajskih vojakov in sicer
194.000	na severozahodnem, 74.000 pa na vzhodnem delu fronte. Te čete tvorijo izpostavljeno bojno skupino, do-čim je v njihovem zaledju ob reki Jalu in za njo še 400.000 vojakov 4. kitajske operativne armade in severnokitaj-ska posebna armadna skupina okrog
75.000	vojakov. Drugi del kitajskih sil tvori tretja rezervna skupina.
Navzočnost velikih kitajskih sil v Mandžuriji in Severni Koreji po poročilu United Pressa ni posledica nenadne poteze, temveč je morala biti pripravljena v daljšem razdobju, ker so prišli kitajski vojaki iz osrednje Kitajske. Priprave' so bile že zdavnaj izvedene, intervencija pa je bila odrejena, ko je postalo očitno, da so severnokorejske čete doživele poraz.
Po štiriurnem sestanku z generalom Mac Arthurjem je načelnik generalnega štaba suhozemnih sil ZDA general Lawton Collins, ki je davi prispel v Tokio, odpotoval z letalom v Korejo, kjer bo imel razgovore s poveljnikoma osme ameriške armade in X. zbora generalom Walkerjem in Almondom. General Mac Arthur Je seznanil Collinsa s težkim položajem, v katerem so sile OZN na Koreji zaradi velikanske premoči kitajskih in severnokorejskih CSt.
V obveščenih tokijskih krogih izjavljajo, da je Collins seznanil Mac
ritev demilitarizirane cone ob korejsko-mandžurski meji, za prepoved uporabe atomske bombe v korejski vojni, za sprejem LR Kitajske v OZN in za sklicanje konference petih velesil.
Predsednik francoske vlade Rene Pleven in zunanji minister Schumann sta se davi vrnila iz Londona v Pariz. Spričo razgovorov, ki jih je imel s predsednikom britanske vlade ’Attleejem pred njegovim odhodom na konferenco s predsednikom Trumanom, je Pleven izjavil, da je z zadovoljstvom ugotovil popolno britansko-francosko enotnost glede stališča do današnjih problemov, zaradi česar je njegov odhod v Washington nepotreben. Pleven je nadalje sporočil, da bo ta teden v Parizu sestanek predstavnikov zahodnih sil v zve2i s sovjetskim predlogom o sklicanju konference zunanjih ministrov štirih velesil.
Attlee v Wushiugtomi
Washington, 4. dec.» (AFP), Predsednik britanske vlade Attlee je prispel danes z letalom na washingtonsko letališče, kjer ga je sprejel predsednik ZDA Truman.
Ob svojem prihodu v Washington je Attlee izjavil, da se bo razgovarjal s predsednikom ZDA Trumanom o vskladitvi angloameriške politike v novem in nemirnem položaju na svetu. Dotaknil se je dolgoletnega soglasja med ZDA in Britanijo glede splošnih ciljev mednarodne politike, kakršni so ohranitev miru, odpor zo-per agresijo itd. ter pristavil, da so ti cilji sedaj v nevarnosti in da se morata obe državi posvetovati, »kako naj bi obdržali čvrsto stališče glede obrambe teh ciljev«.
Kitajska intervencija pride pred Generalno skupščino OZN
Flushing Meadow, 4. dec. (Un, Pr.).
Delegacije ZDA, Ekvadorja, Francije, Norveške, Velike Britanije in Kube so poslale danes generalnemu sekretarju OZN Trygve Lieju brzojavko, v kateri zahtevajo, naj pride na dnevni red Generalne skupščine vprašanje o intervenciji kitajskih čet v korejskem spopadu. Te države so pred kratkim predložile Varnostnemu svetu resolucijo. v kateri se zahteva umik kitajskih čet in daje poroštvo za zakonite koristi Kitajske na korejsko-kitajski meji, vendar je pri glasovanju sovjetski delegat vložil veto.
Politično ozručje v Wdshingtouu
Washington, 4. dec. (UP). V Wa-shingtohu je te dni opaziti precejšnje razburjenje zaradi nadaljnjega umikanja Mac Arthurjevih sil, V zadnjih dveh dneh so bili številni tajni razgovori visokih funkcionarjev v rezidenci predsednika Trumana, v Beli hiši in v ministrstvu za zunanje zadeve. Prvaki obeh strank so obiskali ministrstvo za zunanje zadeve, kjer šo jim priporočili, naj medsebojno sodelujejo zaradi sedanjega mednarodnega poldžaja.
V dobro poučenih washingtonskih krogih poudarjajo, da se bo ameriška vlada skušala izogniti vsaki hitri potezi, ki bi lahko uničila prizadevanja, da se LR Kitajska prepriča o tem, da je treba spopad v Koreji rešiti na miroljuben način, vendar so mnenja, da se bodo morali uradni koraki v Generalni skupščini v tem smislu odložiti, dokler ne bodo končani razgovori med Trumanom in Attleejem,
PLENUM GENERALNE SKUPŠČINE OZN
Vprašaje človečanskih pravic
10. december »Dan človečnnskib pravic«
Flushing Meadow, 4. dec, (Tanjug) Davisnje zasedanje plenuma Generalne skupščine je bilo posvečeno vprašanju človečanskih pravic. Skupščina je razpravljala o resoluciji šociailno. humanitarnega odbora, v kateri se zahteva, da mora komisija za človečanske pravice do prihodnjega zasedanja Generalne skupščine sestaviti konvencije o človečanskih pravicah in vanjo sprejeti nekatere določbe o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah. Komisiji za človečanske pravice se tudi |»riporo>ia, naj zagotovi pravico do samoodlločbe vseh narodov, da bi bila le-ta priznana tudi na odvisnih ozemljih. Smoter te konvencije je, da dobi deklaracija o človečanskih pravicah pra.vni status in postane zakonito obvezna za vse države.
Resolucijo), s katero se komisija za človečanske pravice poziva, da na. daljuje delo na izdelavi konvencije o človečanskih pravicah, je plenum Generalne skupščine sprejel s 37:7 glasovom, 12 delegatov pa se je vzdržalo glasovanja. Delegati sovjetskega bloka so glasovali proti resoluciji.
Plenum Generalne Skupščine je nato sklenil s 47 glasovi, 9 delegatov
se je vzdržalo glasovanja, da postane 10. december »Dan človečanskih pravic«, da bi se tako proslavljala Oblet, niča podpisa deklaracije o človečanskih pravicah 10. decembra 1948 v Parizu.
Köuiiikt med Izraelom in Jordanom
Tel Aviv, 4. dec. (Reuter). Včeraj je prišlo do oboroženega spopada med izraelskimi in jordanskimi silami. Na izraelski konvoj, ki se je premikal po cesti Berhapa—Ailat, katere del gre čez jordansko ozemlje, je arabska legija začela streljati, ker je vzela izraelsko dejanje za kršitev jordanskega ozemlja. Izraelski konvoj je 'na ogenj odgovoril s streljanjem.
Jordan se je pred tednom pritožil pri Združenih narodih, ker gre del izraelske ceste Bershaba—Ailat čez jordansko ozemlje. Sklep jordanskih oblasti, da blokirajo ta del ceste, je označil izraelski predstavnik kot kršitev pogodbe o premirju. Polkovnik Rener De Riden, vršiiec dolžnosti šefa komisije OZN za Palestino, je sklical sestanek izraelsko-jordaneke mešane kbmisije.
Francija ln Anglija za pospešitev
zahodnoevropske obrambe
Pariz, 4. dec. (Reuter). Predsednik francoske vlade Pleven je imel sestanek s poveljnikom kopnih sil držav bruseljskega pakta, generalom De Taš-signyjem, Politični krogi mislijo, da so ti razgovori znamenje, da Sta se Velika Britanija in Francija sporazumeli o takojšnjem pospešenju programa zahodnoevropske obrambe. General De TaSsigny meni, da je bil dosedanji tempo oboroževanja Zahodne Evrope prepočasen in da ima sedaj Zahodna Evropa zadnjo možnost ’za zadostno oborožitev.
V Franciji se čuti po vrnitvi predsednika vlade Plevena in zunanjega ministra Schumana iz Londona sicer določeno olajšanje, vendar šo v francoskih parlamentarnih krogih mnenja, da je položaj še vedno zelo rešen. Schumanovo izjavo, da Francija »ne brani sama mir«, imajo za znamenje, da je bil med francosko in britansko vlado dosežen popoln sporazum glede
upanje za omejitev korejskega spopa-
da. Poslanci vladne večine in desničar-
čarskih skupin izražajo zadovoljstvo, da je zahodni svet strnil vrste pred nevarnostjo, pri čemer poudarjajo, da se je za to treba v prvi vrsti zahvaliti sovjetski diplomaciji. Poglavitna skrb Zahoda v sedanjem času je preprečiti vojno med ZDA in Kitajsko, ki bi bila uvod v tretjo svetovno vojno, in pospešiti oborožitev zahodnoevropskih držav z resno pomočjo ZDA V obliki orožja in vojnega materiala. Mislijo, da bo Attlee v imenu Zahodne Evrope vztrajal pri zahtevi »Evropa je prva« in da se vzpostavi najtesnejše vojaško-poiitično sodelovanje zahodnega SVeta.
V krogih francoskega parlamenta prav tako poudarjajo, da bi Franclja in Velika Britanija privolili V status quo v Koreji. Prav tako menijo, da bi LR Kitajska priznala 38. vzporednik, če bi ji dovolili okupacijo Formo-ze, ali pa, če bi bila sprejeta v OZN. Uradni predstavniki zunanjega mini-
politike v Koreji, in da se je povečalo« strštva mislijo, da je mogoč začasen
kompromis z LR Kitajsko.
Uspel koncert narodne pesmi
V proslavo Dneva republike je Novinarsko društvo Slovenije priredilo 27. novembra koncert jugoslovanskih narednih pesmi, na katerem šo sodelovali mešani, moški in mladinski zbor Slovenske filharmonije ter solista Rudolf Franc! in Ladko Korošec. Uvodno b-esedo je imel predsednik Novinarskega društva Cene Kranjc.
Društvo novinarjev Slovenije se je prvič po osvoboditvi odločilo, da priredi novinarski koncert v proslavo praznika naših narodov. Z izbiro solistov in zborov so se prireditelji izognili preveč pes'remu sporedu, ki običajno zapusti vtis improvizacije. V spominu so nam še nekdanji novinarski koncerti, ki so bili bolj družaben, zabavi strežeč in manj kulturen dogodek. Na tem prvem koncertu pa je izstopala težnja za umetniško dostojno raven. Tu moremo ugotoviti tudi osnovno vzgojni smoter tovrstnih koncertov, ki nudijo širokemu krogu poslušalcev vzorno podajanje preprostih, neproblematičnih narodnih umotvorov.
Spored koncerta je bil smiselno sestavljen. Obsegal je narodne pesmi vseh jugoslovanskih narodov. Morda izbor ni bil do vseh potankosti pretehtan, a je kljub temu dal nekak prerez narodnega bogastva v pesmi. S te strani je bil koncert vsekakor privlačen, kar je dokazala velika, pri sicerš-
njih koncertih nenavadna udeležba občinstva.
Koncert je začel tenorist Rudolf Franci, ki je ob spremljavi pianista prof. Pavla Sivica zapel dve narodni (Rasti mi. rasti; Tam, kjer teče bistra Žila) in R. Simonitijev samospev En češnjev cvet. Tenorist ima svež, prikupen glas. kateremu se pridruži še smiselno oblikovanje, s čimer daje pravi obraz narodni pesmi. Posebno občuteno in toplo je podal pesem »Tam, kjer teče bistra Žila«.
Mladinski zbor Slovenske filharmonije je pod vodstvom Avgusta Šuligoja zn pel sedem narodnih v priredbi Adamiča Cn mau čez iza-ro, Drežniška, Zbadljivka), Tomca (Pojdem v Rute) in Simonitija (Lepo moje ravno polje, Bolen mi leži, Plovi, plovi). Zbor je od zadnjega nastopa (v marcu) vidno napredoval. Pod izkušenim vodstvom svojega dirigenta je stopnjeval potrebno glasbeno čistost in izenačenost ter tudi resnično umetniško podajanje, da ga lahko s ponosom uvrstimo med najboljše tovrstne evropske zbore. Po svoji vlogi ne samo nadomešča nekdanjega »Trboveljskega slavčka-:, temveč uspešno nadaljuje in dviga njegov pomen. Izvedba pesmd na tem koncertu je bila v celoti vzorna, četudi bi se z inler-pretnrijskim zasnutkom prav do vseh podrobnosti ne strinjali. Od koroških,
preko makedonske (Bolen mi leži) pa do šaljive Zbadljivke je zbor vsaki pesmi primerno razpoloženje iskreno doživljal in tudi prav tako iskreno podal, Občudovanje je vzbujala zanesljivost in harmonska jasnost, Ta ni popustila niti pri intonacijsko izredno težki pesmi Matečiča-Ronjgova »Čače moj«, ki jo je zbor dodal. Pesem je skladatelj napisal nekdanjemu Trboveljskemu slavčku ob rudniški nesreči in upodablja žalovanje rudarskega
otroka za umrlim očetom. Z izvedbo te pesmi je zbor najbolj potrdil svojo visoko zmogljivost. Lepo se je uveljavila solistka, ki je imela posebno zahtevno vlogo pri Tomčevi »Pojdem v Rute«. Njen glas je posebno v višjem registru zelo jasen in polno zveneč, medtem ko je v nižini nekoliko krhek in morda prenapet. Priporočljivo hi bilo, da bi odpravila pretiran portamento, kar je bilo opazno tudi na nekaterih mestih v zboru. Vendar so to
S koncerta narodne pesmi
ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA OF
Odborom Osvobodilne fronte!
Decentralizaciji in nadaljnji demokratizaciji ljudske oblasti je moralo slediti tudi nekaj sprememb v organizacijski strukturi frontnih organizacij, Predvsem se je občutno zmanjšalo število profesionalnih političnih delavcev in odpravljene so bile nekatere komisije in uprave, dotlej posvetovalni organi Izvršnih odborov OF,
V nadaljnji rasti naše ljudske oblasti v vedno širšo demokratizacijo so se pojavile nove oblike sodelovanja ljudstva pri upravljanju države (sveti državljanov kot kolektivni organi pri posameznih poverjeništvih OLO, zbori volil cev, potrošniški sveti itd.). Preko teh institucij sodelujejo najboljši frontovci pri upravljanju države in našega gospodarstva. Delo frontnih in vseh množičnih organizacij mora biti tudi vnaprej usmerjeno v nenehno poglabljanje demokratizacije vsega družbenega življenja. To bomo dosegli le z vztrajnim in načrtnim političnim delom in večjo osamosvojitvijo odborov osnovnih organizacij fronte, ki so že v številnih primerih pokazali dovolj spodbudnosti in zmožnosti za samostojno in uspešno politično delo.
Pri dosedanjem centralističnem nači.iu dela pa je bilo prav politično delo najbolj pomanjkljivo. Namesto da bi frontne organizacije opravljale svoje politične naloge in pojasnjevale ljudstvu ukrepe ljudske oblasti, prepričevale o nujnosti izpolnitve obveznosti do države, pri tem pa skrbele za pravilno obremenitev posameznikov in tako pomagale okrajnim in krajevnim ljudskim odborom pri izvedbi njihovih nalog in s tem utrjevale zaupanje v ljudsko oblast, obenem pa utrjevale Fronto kot važen Činitelj v vsem našem življenju, — so jih marsikje ^porabljali za neposredna izvajanja raznih tekočih nalog, odkupov, pobiranja davkov in opravljanje drugih tehničnih del. Vse to je šlo v škodo Fronte, v škodo utrjevanja politične enakosti mno-'žlc.
Te pomanjkljivosti moramo odpraviti in uvesti take organizacijske oblike dela, ki nam bodo ob pomoči partijskih organizacij omogočale uspešnejše množično politično delo.
Na tej osnovi naj bodo V bodoče pri okrajnih in mestnih odborih OF samo: Komisija za ljudsko inšpekcijo ter komisija za delovne akcije (prostovoljno delo). Agitacijsko propagandno delo OF je pod neposrednim vodstvom komisije za propagan-
do in agitacijo pri okrajnih in mestnih komitejih. Delo ostalih komisij pa naj prevzamejo odgovarjajoči organi ljudske oblasti.
Pri osnovni frontni organizaciji naj ne bo več aktivov, vso dejavnost Fronte naj vodi odbor kot celota, ob pomoči osnovne partijske organizacije.
AFZ je ženska sekcija v OF. Vse politično delo z ženami organizirajo in evidentirajo frontne organizacije. Za svoje posebne naloge pa postavljajo žene ustrezne aktive (za pomoč porodnicam, MDF, zdravstvena prosveta itd.), pač pa potrebah tistega okraja. Frontne organizacije naj gledajo v AFZ svoj sestavni det ter jim p omagajo pri izvrševanju njihovih posebnih nalog.
Te spremembe naj izvedejo frontne organizacije čimprej.
Iz pisarne sekretariata IOÖF Slovenije.
Proslava 150-Ietnice rojstva Franceta Prešerna v Kranju
Na Večer pred obletnico Prešernovega rojstva je bil kot uvodna prireditev koncert moškega pevskega zbora »France Prešeren« pod vodstvom dirigenta Petra Liparja. Tej uspeli prireditvi je pridružil pevski zbor še jubilej svojega petletnega dela. Naslednje dopoldne je sledilo slavje na Prešernovem grobu. Na tej Svečanosti, ki so ji prisostvovali predstavniki oblasti, kulturnih ustanov in mladina vseh kranjskih sol, sta govorila o Prešernu in njegovem pomenu sekretar Mestnega komiteja Andrej Brovč in direktor L gimnazije v Kranju Miha Mohor, Gimnazijski pevski zbor je zapel dve Prešernovi pesmi, na sporedu So bile tudi recitacije Prešernovih pesmi. Za sklep je bila zvečer proslava v Prešernovem gledališču, kjer so priredili za oder odlomke Zupančičeve »Besede o Prešernu« in recitirali njegove pesmi ob spremljavi pianista Antona Trosta.
Proslave Prešernovega rojstva v drugih republikah
Ob 150-letnici Prešernovega rojstva so vsi jugoslovanski časopisi posvetili članke spominu velikega pesnika. Po raznih krajih države so bile tudi številne prireditve, proslave in akademi je. Tako je bilo več prireditev in akademij v Zagrebu, na Reki, v Karlovcu. Dubrovniku, Bjelovaru in drugih mestih države.
V Tolminu se lahko učimo,
kakšni naj bodo sveti državlianov
Dobre tri mesece je od tega, kar je mestni ljudski odbor v Tolminu razpravljal o svetih državljanov in že tudi odbral ljudi zanje. Med njimi se je doslej najbolje odrezal svet za kmetijstvo. V ta svet je ljudski odbor izbral 14 članov tako, da zastopa vsako množično organizacijo po nekaj kmetovalcev in kmetic. Svet vodi referent za kmetijstvo pri mestnem ljudskem odboru Jože Obleščak — sam napreden gospodar. Na enem hektarju zemlje redi dve kravi, trt ovce, dva prašiča — kar je za tolminsko zemljo precej, poleg tega pa je zaposlen še kot mizar pri remontnem podjetju. Dvakrat je bii že izvoljen v mestni ljudski odbor, v katerem vestno opravlja delo poverjenika Za kmetijstvo.
»Prej je ležala večina dela na meni, pa na predsedniku in tajniku. Zato so nas posamezni kmetje gledali postrani, predvsem pri odkupih, češ vi ste krivi, da imamo take oddaje! Odkar pa je svet državljanov, tega ni več. Obvezno oddajo je težko pravično porazdeliti kar po hektarjih, ker je rodovitnost zemlje različna. Sam ne poznam vseh Ijüdi — svet državljanov pa pozna vse kmetovalce. Zato svetu, ki je že poprej poslušal mnenje zbora Volivcev, ni težko zadeti pravo mero pri odkupu»« Tako nam je pojasnil koristi Sveta državljanov ža kmetijstvo njegov predsednik Jože Obleščak.
Predsednik mestnega ljudskega odbora pa mi je razložil, kako izvršilni odbor vedno, kadar je treba v kmetijstvu kaj ukreniti, Zaupa to delo Svetu državljanov. Tako je Bilo tudi Z odkupom za leto 1961. Prvo še je o odkupih za prihodnje leto pogovoril sam Izvršilni odbor, potem pa svet držav-
ljanov. Nato so jih obravnavaj/ zboru volivcev, šele potem jih je sv« državljanov porazdelil na posamezna gospodarstva. Ta plan je sedaj na vpogled v izložbi hotela »Slon«. Kmetje se češče ustavljajo ob njim in podoba je, da so s skrbno opravljenim delom zadovoljni.
Toda to ni bilo edino delo sveta državljanov za kmetijstvo v Tolminu. Uspešno se je uveljavil tudi pri izpolnjevanju letošnjih odkupov pri dviganju hektarskega donosa, v skrbi za ohranitev živinskega fonda ter boju proti koloradskemu hrošču, ki se je lani precej zaredil okoli Tolmina.
2e prenekajkrat so Tolminci kaj pametnega nasvetovali za zboljšanje kmetijstva, toda glas ljudstva ni prišel vselej do zaslužene veljave, V sedanjem svetu državljanov za kmetijstvo pa imajo tistega pravega posrednika, po katerem bodo prenesli svoje ugotovitve, nasvete in predloge na pravi kraj!	(-k-)
Na Sinjskem polju bodo uredili veliko sadno plantažo
Letos so končali na Sin j s kem polju na Hrvatskem velika melioracijska dela. Pripravili so med drugim tudi že 240 ha zemlje, na kateri bedo ure, dili največjt sadovnjak na Hrvatskem, pravo sadno plantažo. Ta plantaže bo štela 30.000 sadnih dreves. Vsa pripravljalna dela so opravili frontovci. Mlada Sadna drevesa bodo začeli saditi V prihodnjih dneh. Pričakujejo, da bode po treh letih že rodila sadje za široko potrošnjo.	M. B.
==a£S=a3S9±=ae9bz£s±±s333=snoaa
drobne pripombe, ki celotnega uspeha nikakor ne zmanjšujejo,
Predstavil se nam je tudi moški zbor Slovenske filharmonije s šestimi narodnimi v priredbi Tomca (Svatovske), Deua (Oj, jesenske duge noči), Simonitija (Mrzel veter), Marolta (Te, te dobro poznam, Ribniška) in Kemjaka (Juhe, pojdem V Škufce). Pri podajanju je bilo čutiti veščo roko -dirigenta Rada Simonitija, ki mu je zbor vdan v vseh dinamičnih in drugih izraznih odtenkih. Posebno prepričljiv vtis sta izzvali pesmi »Te, te dobro poznam« in »Ribniška«, kar je nujno posledica dobre Maroltove priredbe, ki od vseh kažejo še največjo stopnjo dognanosti in originalnosti. Kernjakov potpuri »Juhe ...« je učinkovito zaključil nastop moškega, žbora.
Basist Ladko Korošec je narodno »Pa moje ženke glas«, koroško »So že rož'ce u hartlnu žal'vale« in črnogorsko »Komandant Sava« podal preprosto, a s stopnjo muzikalnosti, ki razodeva izkušenega pevca. Pri klavirju ga je spremljal prof. Pavel Slvie,
Koncert je zaključil mešani zbor Slovenske filharmonije z Adamičevo »Spi, spi, sinek moj«. Odakovo »Mediimursko rapsodijo« in Mokranjčevo »Deseta rukovet«, Sposobnosti tega našega osrednjega zbora smo doslej že večkrat ugo-i avl jati, saj je to naš najboljši zbor. ki je tudi na tem koncertu pokazal svojo zrelost. Ce izvzamemo ritmično nezanesljivost rta nekaterih mestih Oda-kove »Medjimurske rapsodije«, je zbor
ves Spored zapel zelo Sproščeno in » precejšnjo zvočno uravnovešenostjo. Kaže, da mu tovrstni sporedi ne delajo nobenih preglavic, zato je bilo Izvajanje na visoki pevski ravni. Najbolj mu je uspeio podajanje Mokranjca, kjer je dirigent R. Simoniti vzorno izčrpal vse bogate možnosti odlične obdelave narodne melodike.
Ves koncert je bil v znamenju tiste neposredni doživetosti, ki na ide enak odziv ,v poslušalcih. Solista in zbori s svojima dirigentoma so v vsakem pogledu odlično predstavili sposobnosti doživljanja in podajanja našega narodnega glasbenega zaklada. Koncert je izzval navdušenje občinstva ter pomeni kulturni in družabni dogodek, na kate-rem je našla izraz visok» umetniška manifestacija narodne pesmi. K. M.
Nove knjige in revije
Prejeli smo:
STASA JELIC: RDEČA KAPICA. Igr* za ročne lutke v treh slikah. (Lutkovni oder 4). Prevedel Lojze Kr*k*r. Strani 28. Mladinska knjig*. Ljublj»n». A. I. KUPRiN: pripovedke. Prevedla Marija Kmetova. (Cicibanova knjižnic*.) strani 84. Mladinska knjiga. Ljubljana.
MARTIN ANDERSEN NEXÖ: OTROŠKA LETA. Poslovenil Fran Albreht. Strani 298. Mladinska knjiga. Ljubljana 1950.
RAZGLEDI. Mesečnik za književnost ln kulturna vprašanja. Leto V. Štev. 10 Trst 1950.
LJUDSKI PRAVNIK Izdaj* Društvo ravnikov LRS. Leto V. Štev. 10. Ljub« ana I860.
Jubilej srbskega glasbenika Sretolika Pašćana,
harmouizatorja slovenskih pesmi
Na Kolarčevi ljudski univerzi v Beogradu bo na slovesnem koncertu, ki ga priredi zbor Radio Beograda, jutri proslavil svoj 40-letni delovni jubilej srbski glasbenik Svetolik Pašćan, ki je kot prvf srbski glasbenik harmoniziral našo narodno pesem ter razširjal njen sloves ne samo po naši državi, temveč tudi po inozemstvu. Na slovensko pesem se je spomnil tudi na svojem jubilejnem koncertu, ker ima na sporedu kompozicijo »Petnajst tisoč« za mešani Zbor in bariton solo, ki jo je lani komponiral po baladi slovenskega pesnika Pagiiaruzzi-Krilana »Car Samuel« in ki je na glasbenem natečaju Zveze kulturnih in prosvetnih društev Srbije letos dobila prvo nagrado. Ta kompozicija bo v Beogradu tokrat prvič na koncertnem sporedu.
Rojen leta 1892 v Petrova ra dinu, je Svetolik Paščan končal gimnazije in glasbene študije v Zagrebu, kjer je bil dolga leta pevovodja in dirigent. Leta 1922 se je preselil v Novi Sad, kjer je ustanovil filharmonijo in akademski pevski zbor. v zadnjem predvojnem letu je postal profesor beograjske glasbene šole. po osvoboditvi pa je bil profesor na glasbeni šoli »Stankovič«, vodja akademskega zbora v Zemunu ter prvi dirigent zbora zvezne radijske postaje, kar je fo danes. Od leta 1909 je nastopil nad 3 tisočkrat in s svojimi zbori je koncertira1 v 92 mestih v Jugoslaviji, med dru-2.mi tudi v Ljubljani in Mariboru, in v 25 mestih v inozemstvu. Na vseh svo-■ h koncertih je imel na sporedu tudi slovenske pesmi. Uspešno se udejstvuje tudi kot muzikolog. Sedaj dovršuje »Mo-ru's rafijo violine«, za katero je dobil ponudbo iz Londona orl Edition Hinrich--	. napisal je leksikon glasbene ter-
minologije ter knjigo o dirigiranju zborov.
S slovenskimi skladatelji, zlasti z Matejem Hubadom in Zorkom Prelovcem. je bil vedno v tesnih zvezah in pred • no je mnogokrat obiskal Slovenijo. Ob jubileju mu čestitamo tudi mi z željo, da bi še dolgo posvečal svoje velike sposobnosti naši glasbi.
T. Z.
Uspehi SKUD »Milan Zidanšek« v Marenbergu
SKUĐ »Milan Zidanšek« v Marenbergu je na svoji letni skupščini pregledal dosedanje delo. Dramska sekcija je bila izmed vseh sekcij najbolj delovna. Priredila je precej uprizoritev, med katerimi je zlasti »Veseli spored« dosegel lep uspeh. Za Novoletno .teiko bodo prišli na svoj račun marenbefški pionirji, ki bodo prvič videli lutkovno gledališče. Poleg dramske je delovna tudi pevska sekcija, godba na pihala in mladinski zabavni orkester.
Na letni skupščini so člani društva med drugimi sprejeli tudi sklep, da bodo a 19. obletnico OF pomagali pri graditvi zadružnega doma v Marenbergu.
S. I.
Naučili smo se, da je treba
samo vztrajnosti, pa gre!
V tekmovanju v počastitev 19. obletnice Osvobodilne fronte je frontna organizacija v Mošnjah doslej druga najboljša organizacija v okraju Radovljica. V prvem mesecu tekmovanja so frontovci Mošeni imeli več predavanj o zgodovini in nalogah Rde tega križa, o miru. o notran ji in zunanji politični situaciji o čuvanju ži vinske krme in fondov živine. Sodelovali so pri popisu zalog krme. raz delitvi setvenih planov in pri popisu jesenske setve- Popravili so cesto Podvin-Gioboko. Dri graditvi kulturnega doma pa so v enem mesecu opravili nad 1-209 prostovoljnih delovnih ur.
Pred dvema letoma so na kraju, kjer stoji danes že skoraj dograjena stavba, začeli Mošnjam graditi zadružni dom. Precej prostovoljnih delovnih ur so opravili, preden so pripravili potrebno gradivo. Ko pa je bilo vse pripravljeno in izkopani 'tudi temelji, so spremenili načrt. Zadružni dom naj bi zgradili, tako so svetovali na okrajnem odboru, na Črnivcu, kjer naj bi bilo nekako Središče za vse okoliške vasi. Tako so počasi začeli odvažati iz Mošenj pripravljeno gradivo. Zamisel je bila sicer pravilna, toda po nekaj mesecih je na Črnivcu vse zaspalo, ker ni bilo dovoljne pripravljenosti za delo. Tako ni bilo doma ne na Črnivcu, v Mošnjah pa sta le izkopana jama in gradivo, ki je bilo še tam okrog, spominjala na to, da so začeli nekaj graditi. Tako je ostalo vse do letošnjega leta.
»Medtem pa smo kakor prej imeli sestanke, razne prireditve in predavanja,« pripoveduje Mertlova. »In vsakokrat smo se spraševali, kie bo sestanek, kje bo to ali ono. Šolske prostore, ki so že tako ves dan zasedeni, smo morali uporabljati še za naše stvari. Po drugi strani pa smo dan za dnem gledali gradivo, ki se je kvarilo, izpostavljeno, snegu in dežju. Tako ni smelo iti več naprej. Sklenili smo, da bomo sezidali v vasi mladinski dom.«
Sprva vaščani s tem sklepom niso bili preveč zadovoljni, ker so mislili, da bo spet tako, kakor je bilo prvič. Tudi za gradivo je bito težko, ker gradnja ni bila v načrtu. Pa so se Mošnjani znašli. Poslali so na okraj delegacijo in se pomenili z Voljčem. Čeprav ni niti malo kazalo, da bi dobili za e radnjo kakršne koli kredite, niso obupali. Izposlovali so si dovoljenje, da lahko uporabijo gradivo, ki je ostalo še od prve gradnje.
Kulturno-prosvetno delo v Dol. Toplicah
Kulturno-umetniško društvo v Dol. Toplicah se trudi, da hi ljudem nudilo čim več. Tako so letos že začeli v ljudski univerzi s predavanji po želji obiskovalcev. Za predavanja je povsod precejšnje zanimanje. Za popolnejšo izobrazbo mladine, pa bodo preskrbeli z izobraževalnim tečajem za mladino in za starejše.	V.
Pionirji v Zrečah so dobili radio-aparat
Pionirji odreda »Vinter Boris« v Zrečah so pred kratkim prejeli kot nagrado za uspešno delo radioaparat. Posebno lepo presenečenje so pionirji napravili staršem 29. novembra, ko so se postavili z lepo uspelo prireditvijo, ki je trajala kar tri ure. Tu so pokazali, kaj vse so se naučili v svojih krožkih. V šoli imajo namreč pevski, drainatski, folklorni, šiviljski, vrtnarski, čebelarski, modelarski, deklamacijski in gasilski krožek. — Po proslavi so pionirji in vsi ostali vaščani odšli na pokopališče, kjer so ddkrili spomenik tovarišu Vinter Borisu, komandantu Slanđrove brigade, po katerem se tudi imenuje njihov odred.
Zadruga v Krčevini ni pustila zmrzniti škropiva
Sredi novembra smo objavili članek, v katerim je bilo med drugim rečeno, da je zadruga v Krčevini pri Ormožu pustila lani več sodov škropiva na prostem in je to škropivo zaradi tega zmrznilo. Zadružniki nas naprošajo, naj ugotovimo, da ta trditev ne ustreza resnici. ker so imeli lani škropivo spravljeno v toplih prostorih in jim zato tudi ni moglo zmrzniti.
»Za začetek bo že, smo si mislili, potem bo že kako. Toda cement se nam je že pokvaril. Morali smo ga odpeljati v Novo vas, kjer so nam ga premleli. Slabo je kazalo, mnogi so obupavali, vztrajali smo pa le.«
Sredi marca so ponovno izkopali temelje, stari so se namreč že zasuli, in začeli so z betoniranjem obodov,
»Manjkalo je vsega, pa tudi potrebnih strokovnjakov ni bilo.« pripoveduje Pavlin. »Kreditov ni bilo, gradnja pa je bila v teku. Zdaj nismo smeli več popustiti. Priredili smo nekaj prireditev in dve veselici. Ves izkupiček, ki ni btl majhen, smo porabili za gradnjo našega, takrat še mladinskega doma.«
V začetku je prihajalo na gradbišče le nekaj najbolj zavednih frontovcev. Toda kljub vsem tem težkočam je le iz dneva v dan bolj kazalo, da gre to pot Zares, Začeli šo prihajati novi prostovoljci.
»9. julija smo imeli v Mošnjah eno najlepših nedelj,« nadaljuje Pavlin. — »2e zgodaj zjutraj se je zbralo na gradbišču 47 domačinov. Ob devetih smo začeli betonirati ploščo, ob štirih popoldne smo z delom končali. To je bila do takrat naša največja zmaga.«
Toda Mošnjane je čakala nova ovira. Z načrti, ki jih je izdelal stavbenik Svetina, spet ni bilo nekaj v redu.
Današnji čas Je že tak, da je treba varčevati marsikje, kjer včasih še pomislili nismo, da lahko prihranimo denar kakor tudi dragocene surovine. Tako je tudi s pleteninami. Ze precej časa sl lahko potrošniki nabavijo izključno le dokončne volnene in bombažne izdelke, prav nikjer po trgovinah pa nimajo v prodaji volne ali bombaža v štrenah. In vendar bi bila volna v taki obliki marsikdaj racionalnejše izrabljena. Dočim kupujejo ljudje sedaj izključno le pleteninasto konfekcijo, bi se v primeru, če bi bila na prodaj tudi volna v štrenah, često zadovoljili z manjšimi količinami volne. Skoraj ni gospodinje. ki bi ne imela doma starih in obnošenih pletenih izdelkov, pa jih ne more nikakor uporabiti, ker ji ni mogoče kupiti nekaj nove volne, da hi nato sama po lastnem okusu predelala iz stare in dokupljene volne nov izdelek.
»Komaj je vse skupaj steklo, pa spet nismo vedeli, kaj bo. Vaščani, ki so že pridno delali, so začeli spet pomišljati in ponekod godrnjati, češ saj smo pravili, kako bo,« pove Mertlova.
Vaški odbor Fronte pa je sklenil, da bodo začeto delo končali, pa naj jih stane, kolikor hoče. Hodili so na okraj in v Ljubljano in dokazovali, da v vasi dom potrebujejo.
»15. septembra je bila odobrena gradnja našega doma. Načrti so bili sicer nekoliko spremenjeni, toda to nas ni motilo. Spremenilo pa se je se nekaj. Sklenili smo. da bo stavba, ki jo gradimo, naš kulturni dom.«
Tako so Mošnjani navsezadnje le uspeli.
»Ko danes premišljujemo,« se nasmehne Mertlova, »kako smo spravili toliko denarja in gradiva skupaj, se nam zdi vse to skoraj nemogoče. Toda naš dom ima že ostrešje, torej je le vse skupaj res. Uporabili pa smo res prav vso gorenjsko trmo, da nismo obupali.«
Zdnj gre. Frontovci v Mošnjah izkoristijo vsak prosti čas za delo. Do konca oktobra so opravili pri gTadnji nad 6.800 prostovoljnih delovnih ur. Se najmlajši vaščani — pionirji — so prispevali Svoj delež, saj so opravili že nad 400 ur.
»Ta dom bo res naš,« pravijo Mošnjam. »Zrasel je samo iz naših žuljev. Ne bo več dolgo, pa bomo gledali v niem prvo prireditev. Težko bi rekel, kdo bolj težko čaka ta dan: naši igralci, ki bi se že radi postavili na domačem odru, ali vaščanu Pri tem domu smo se naučili, da je treba samo vztrajnosti, pa gre!«
Se posebno koristno bi bilo tako kombiniranje za izpopolnitev otroške garderobe. Stara jopica ali hlačke otroku preraste ln le malo nove volne bi bilo treba dokupiti, da se iz stare preuredi nova, malo večja.
Zato bi bilo prav, če bi se na take želje in koristne strani ozirala sedaj tudi naša velika trgovska podjetja kakor so Tekstit-Obutev Slovenija ali pa TekstH-Ljubljana, da bi pri sklepanju pogodb s proizvajalnimi podjetji za le-io 1951. nekoliko omejili nabavo plete-ninaste konfekcije, vsaj delno pa zagotovili nakup volne in bombažne preje v štrenah, ki bi ljudem tako koristila. Ne smejo se ustaviti pred prvo težavo, vselej morajo Imeti pri sklepanju pogodb pred očmi, da mora biti plan distribucije v skladu z ljudskimi potrebami.
Gradnja kulturnega doma v Mošnjah
Zakaj ni v prosti prodaji volnene
in bombažne preje v štrenah
Žrebanje
sre?!-: 17. kola Državne loterije bo od S. do ?G. decembra. Pohitite z nakupom!
Srečko dobite v vsaki trafiki. Koiektura srečk v Ljubljani.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Torek, 5. decembra: Saba. Stojana. Uroš
Sreda, 6. decembra: Miklavž, Nikolaji
SPOMINSKI DNEVI
3. XII. 1791. — Umrl na Dunaju skladä-tel.i Wolfgang Amadeus Mozart.
5. XII. 1884. — Eden prvih slovenskih socialistov Železnikar je bil obsojen na 3 let ječe. kazen so mu pozneje zvišali na 10 let.
5. XII. 1949. — Ljudska skupščina FLRJ je sprejela zakon o nacionalizaciji.
DEŽURNA LEKARNA
Centralna lekarna, Tromostje, Trg Franceta Prešerna 5.
OLO Poverjeništvo za lokalni promet
uprava za ceste Grosuplje obvešča vsa podjetja. ustanove in privatnike, da do 15. decembra 1959 predložijo še vse neplačane račune od strani tuk. poverjeni s'va za dobavo in razvoz raznega materiala ter dru?e storitve za potrebe' cest. Po navedenem datumu se računi ne bodo več sprejemali in ne izplačevali.
Društvo slovenskih skladateljev obvešča vse članstvo, da bo redni letni Občni zbor 17. decembra ob 8. 30 v prostorih Kluba kulturnih delavcev, Wol-fova ul. 1-IIL
OBČNI ZBOR Kluba za konjski šport »Partizan« je preložen na 7. decembra. Začetek ob 19.39 v stekleni dvorani Uniona. Prijatelji kluba in člani vabljeni.
SKUD Janko Premrl Vojko Ljubljana sklicu.ie I. redni letni Občni zbor, ki bo 8. dec. ob 20 v dvorani Rajona I. Miklošičeva c. 6 (pritličje desno). Vabimo vse podporne člane in vse. ki se za delo SKUD zanimajo! Za aktivne člane je udeležba obvezna. — Odbor.
Okrajno gradbeno podjetje v Tolminu poziva vse upnike, da za dobavljeni material ali kakih uslug do vključno 31. dec. 1950 dostavijo zadevne račune najkasneje do 15. januarja 1951. Računi nepravočasno dostavljeni ne bodo priznani in kot taki zavrnjeni. — Uprava OGRAP Tolmin.
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA
Sreda, 6. dec. ob 20.: Moliere: Ljudomrznik. Zaklj. predstava za sindikat MVŠ in TVS.
OPERA LJUBLJANA
Sreda. 6. dec. ob 20.: Donizzetti: Don Pasquale. Gostovanje Otte Oridine. — Izven in za sindikate.
KINO
LJUBLJANA — UNION: jugoslov. film »Rdeči ćvet«; kratki film »Še bö kdaj pomlad« Predstave čb 15., 17., 19. in 21. MOSKVA: ameriški film »Zmajevo seme« I. del; hrvaški pregled 9. Predstave ob 15., 17.	19. in 21. — SLOGA:
ameriški film »Zmajevo seme« II. del; kratki film Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15, TRIGLAV:	francoski	film
»Skrivnost«, obzornik 40. Predstavi ob 18 in 20. — ŠIŠKA: nemški film »Katica«. Obzornik 46. Predstavi ob 13 in
20. — LITOSTROJ: francoski film »Fantastična simfonija«, bos. mes. 24. Predstava ob 20.
MARIBOR PARTIZAN: angleški film: »Noro srce«, obzornik 43. — UDARNIK francoski film »Ljubavni sen«, srbski mesečnik 24.
RADIO
SPORED ZA SREDO
Poročila ob 5.15. 6.00, 12.30. 15.00. 19.30. 22.00 in 23.55. 5.0Ö Jutranji pozdrav; 5.25 Slovenske narodne pesmi; 5.50 Jutranja telovadba; 6.10—7.00 Veder jutranji koncert: 12.00 Opoldanski koncert (Massenet: Prizori iz Alzacije, Dukas: Crnošolec); 12.40 Zabavna glasba in objave; 13.00 Jezikovni pogovori; 13.10 Lahka instrumentalna solistična glasba; 14.00 Preludije in medigre iz italijanskih oper igra orkester Radia Ljubljana; 14.30 Feljton; 14.45 Nekaj opernih arij; 15.10—15.30 Veliki orkestri igrajo zabavno glasbo; 18.00 Pionirske pesmi; 18.10 Mali leksikon za piottirjfc; 18.30 Igra Mali ansambl Radia Ljubljana: 19.00 Telesne in duševne vrednosti smučanja: 19.10 slovenske narodne pesmi pojo naši ansambli; 19.45 Zabavna glasba in objave: 20.00 O samoupravi naših ljudskih odborov govori dekan pravne fakultete dr. Lado Vavpetič: 20.15 Ciklus Beethovn^'-ih klavirskih sonat: Sonata št. 9. op. ; * v E-duru (izvaja pianist Roman Klasinc). Beethoven: Godalni kvartet op. 18. št. 1; 21.00 Črnska pesem v besedi in glasbi: 22.15 Kaj bo jutri
PROSTA PRODAJA!
debelina 8 ram 10 mm
VEZANE BUKOVE PLOŠČE neparjene din *400.—	500.— za 11«2
parjene din 440.—	550.— za 1 m2
PARKET!	bukovi	od	din	303.—	do	390.—	za 1 m2 po kvaliteti
hrastovi	od	din	372.—	do	672.—	in dimenziji
jesenovi	od	din	5! 0-—	do	666.—
Naročila izvršujemo takoj!	Rsčun pri N. B. Zagreb, 402-692-0021
FURNIR. GRADSKO PODUZEĆE, ZAGREB. Jurlšlćeva 19 — Telefon 34-146 Brzojavi »Trgofurnir«
na sporedu: 22.30 Iz del Antona Lajovica: 23.30 Plesna glasba; 24.00 Glasbena medigra:	24.15 Oddaja v italijanščini;
24.45 Zaključek oddaje.
PREDAVANJA
LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI
Danes (torek dne 5 dec.) bo predaval univ. prof. zagrebške univerze dr. A. Tavčar o »Dedovanju spola«. Ker bodd' predavanje spremljale skloptične slike, se bo vršilo v fizikalni dvörani univerze (vhod iz Gosposke ulice). Začetek ob 20. uri.
KONCERTI
Za petek napovedani simfonični koncert z dirigentom Jose Vasquesom odpade, ker je moral dirigent nenadoma odpotovati v Pariz.	5960-n
III. redni simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije bo 18. decembra v Unionu.
Spored klavirskega večera absolventke Srednje glasbene šole Sonja Markizeti, iz razreda prof. Štrukelj-Poženelove : Scarlatti. Dve sonati, Bach, Preludij in Fuga, Beethoven, Sonata op. 78, Chopin, 2 etudi, Liszt, Gozdno šumenje, Škerjanc, Nokturno, Novak, Pesem karnevalske noči, Ravel, Vodne igre. Vstopnice Knjigama muzikalij.
V Mariboru je danes zvečer koncert Mariborskega tria.
Celje ima v sredo» 6. decembra koncert Mariborskega tria.
OBVESTILA
OPOZORILO
Volivce mesta Ljubljane opozarjamo, da se lahko prepričajo, če so vpisani v volivnem imeniku vsak dah od 7. do 16. ure, in sicer: Rajon I. — Miklošičeva 6, I. nadstropje, Soba št. 24; Ra.jdn II. — Celovška cesta 98, I. nadstropje, soba št. 1; Rajon III — Ob Ljubljanici št. 29, II. nadstropje, soba st. 23; Rajon IV -- Prešernova cesta št. 1, pritličje desno; Rajon V — Polje št. 94. pritličje levo. — MLO glavnega mesta Ljubljane.
IZDAJANJE OSEBNIH IZKAZNIC
V KRANJU
MLO poverjeništvo za notranje zadeve Kranj ponovno obvešča prebivalstvo mesta Kranja, da se izdajajo osebne izkaznice v stranski dvorani sindikalnega doma (»Kino dom«) v Kranju. Opozarjamo vse prebivalce mesi-a Kranja (teren Stražišče, Primskovo, Struževo, Rupa, Planina in Center) od 16 let starosti dalje, kateri še nimajo novih osebnih izkaznic, da je rok za izdajanje samo do 31. januarja 1951. Vsi prebivalci, kateri si morajo pribaviti osebne izkaznice, naj ne čakajo do zadnjega đne, temveč naj pridejo po osebne izkaznice čimpreje, da ne bo v zadnjih dneh izdajanja navala in čakanja v vrstah. Ponovno opozarjamo, da po pretečenem roku ne bomo izdajali osebnih izkaznic tistim, kateri si ne bodo iz upravičenih vzrokov istih pribavili. — Iz pisarne Poverjeništva za notranje zadeve Kranj.
PODJETJA POD A. O. V. GENERALNE DIREKCIJE KOVINSKE IN ELEKTROINDUSTRIJE LRS
Ljubljana, obveščajo vse koristnike, da bodo na osnovi Uredbe o sklepanju pogodb za leto 1951 sklepale kupoprodajne pogodbe za vse teto 1951 od 1. do 31. decembra 1950. v prostorih Zagrebškega velesejma v Zagrebu, paviljon Cl, za vso svojo proizvodnjo, t. j. dvakrat adresirano, enkrat adresirano in prosto prodajo. Koristniki morajo predložiti specifikacije, pravilen bančni račun in točno odpremno dispozicijo ter dokument, iz katerega je razvidna dodelitev kontingenta, sicer pogodbe ne bodo sklenili.
PROGRAM RADIJSKIH ŠOLSKIH UR ZA MESEC DECEMBER Za osnovno šolo vsak torek ob 10.30 in 15.30:
5. dec.:	Kaj ti to ptička prepeva?
Cicifuj-fej in fuj! (Ne bojmo se vode, snaga je vir zdravja) — ža vbč štiri razrede;
12. dec.: Drobno pismo potuje (delo na naših poštah) — za vse štiri razrede: 19. dec.: Na sprehodu po Ljubljani (znamenitosti in značilnosti Ljubljane v slikah) — za 3. in 4. razred);
26. dec.: Pravljica: Čarobni meč — za vse štiri razrede.
Za nižje razrede gimnazij in višje razrede sedemletk ob 11.30 in 17.30:
1. dec.: Pot v Jajce — za vse tri razrede;
8. dec.: Emil Adamič: Mladostna leta — za vse tri razrede;
15. dec.: Slike iz življenja Ivana Cankarja — za vse tri razrede:
22. dec.: Emil Adamič: Moška doba — za vse tri razrede;
29. dec.:	Zumberak in 2umberčani
(zemljepisne in zgodovinske folklorne značilnosti Žumberka) — za vse tri razrede.
IZID NATEČAJA ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM SMUČARJEM PARTIZANOM
Od desetih osnutkov, ki so bili predloženi ocenjevalni komisiji, sta bili podeljeni 2 nagradi in predlagan en odkup. Prva nagrada se ne podeli. Druga na* grada v znesku 15 000 din se podeli Dragu Tršarju za osnutek T. Tretja nagrada v znesku 1Ö.000 din se podeli tov. Vladimir! Bratuž za osnutek BV. Odkupi se osnutek 777 v znesku 15.000 din. — Smučarska zveza Slovenije — Odbor za postavitev spomenika padlim smučarjem-partizanom,
NOVOLETNI KNJIŽNI DAR MLADINSKE KNJIGE V založbi Mladinske knjige so izšla naslednja dela:
Za cicibane in pionirje:
Milan Šega: Zgodbe o živalih, ilustriral Nikolaj Omerza» cena 57 din,
A. I. Kuprin: Pripovedke, cena 35 din, Staša Jelič:	Rdeča kapica, lutkovna
Igrica, cena 20 din,
Branko Čopič: Sončna republika, cena 45 din,
Otto Willi Gail: Paberki iz fizike, cena
48 din.
Za mladino:
Martin Andersen Nexö: Otroška leta, prevedel Fr. Albreht, cena 95 din.
Tone Mušič ln Marija Trbovšek, učitelja na osnovni šoli na Jezerskem, ki je pred kratkim prejela nagrado Sveta za znanost in kulturo FLRJ v znesku 50.000 din. Reportažo o tej šoli smo objavili v našem listu 28. novembra t. 1.
Oblast od spodaj navzgor
Ko bodo zgodovinarji urejevali velikansko zbirko gradiva o razvoju ljudskih odborov, bodo morali oceniti tudi tiste lastnosti in moralne Sile, ki šo preproste, nekdaj tako malo upoštevane ljudi usposobile za graditelje in tvorce ljudske oblasti. Predvsem bodo ugotovili, da so osvobodilni odbori, k' so sledili vsakemu vojaškemu uspehu, popolnoma ustrezali mišljenju in hotenju naših delovnih ljudi.
Razstava o nastanku in razvoju ljudskih odborov nam dokazuje, da drugače osvobodilnih odborov med vojno vihro sploh ne bi moglo biti. Kako bi si mogli misliti osvobodilne odbore v jeseni 1941 v Srbiji, ko je vsa dežela plamtela in krvavela v uporu, če se ne bi bili svobodoljubni ljudje borili z namenom, da bodo vse, kar si priborijo, tudi po svoje uredili? V Rade-vini ni bilo še nikogar, da bi pospravljal bogate pridelke, ognjeni obroč se je pomikal proti Valjevu in Sabcu, a v Krupnju, ki je bil komaj osvoboden in so ga še napadala nemška letala, se je že sestal osvobodilni odbor. Za kmečko hišo, kjer je zasedal, je bilo dvorišče polno ranjencev, ki so se zatekli tja pred nemškimi bombami, ter beguncev iz raznih okoliških vasi. Osvobodilni odbor se je sestal in izdajal je svoje odredbe v prepričanju, da je eno poglavje zgodovine končano in da se začenja nova doba.
V Crni gori je bil najprej osvobojen beranski okraj in že julija 1941 je bil ustanovljen osvobodilni odbor, iebru-arja naslednjega leta pa se je v Ostro-vu zbralo 62 delegatov, ki So ustanovili osvobodilni odbor za Crno goro in Boko. Pre-d ustanovitvijo tega deželnega odbora, pa je bilo že več odborov v manjših črnogorskih krajih, ki so se komaj osvobodili. Vsi taki odbori so nastali po volji ljudstva med samim bojem in vsi ljudski odbori so bili tudi močno orožje ljudske revolucije.
Voditelji osvobodilnega gibanja so razumeli ljudstvo, ljudstvo pa je razumelo voditelje. Na razstavi je več izvodov pisem, ki jih je CK KP Jugoslavije pošiljal pokrajinskemu komiteju KPJ za Crno goro in Boko konec leta 1941. Ta pisma govorijo o ustanavljanju osvobodilnih odborov in besede »Osnovna naloga Partije na osvobojenem ozemlju je nagla graditev oblasti, in sicer oblasti od spodaj navzgor« — so v vseh ohranjenih izvodih debelo podčrtane v dokaz, da so te besede najbolj ustrezale mišljenju 'in hotenju ljudstva.
Zaradi naglega razširjenja mreže osvobodilnih odborov je postalo nemo-
goče, da bi Vrhovni štab neposredno vodil vso upravo na velikem, tudi s frontami presekanem ozemlju. Potrebna je bila ustanovitev enotnega predr stavništva osvobodilnega gibanja vseh narodov Jugoslavije in zato je bil že 26. novembra 1942 v Bihaću ustanovljen AVNOJ, ki je izvolil svoj izvršilni odbor, da vodi organizacijo ljudske oblasti ter da nastopa kot njen najvišji predstavnik. Vse to so v prvi vrsti zahtevale moralne sile in vrednote naših narodov, ki jih je na prvem zasedanju AVNOJ tov. Tito med drugim takole označil:
»Imamo visoko moralo ne samo v naši vojski, temveč tudi v našem ljudstvu. Poglejte te požgane vasi, kraj njih, v mrazu, po barakah ali pod milim nebom, v gozdu pri ognju, kmetje in kmetice ne tarnajo nad svojo usodo, temveč pravijo: Dragi bratje, borite se, mi pa bomo dali tudi zadnji grižljaj, ki ga imamo, da boste premagali našega skupnega sovražnika. —-To je morala, kakršno bi redko in le težko naših tö je ponos narodov Jugoslavije.«
Upravni odbor jeseniške železarne proti birokraciji • lastnega podjetja
Zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo v Beogradu je imelo pri železarni na Jesenicah kot svojo rezervo večjo količino kovinskih izdelkov. Za ministrstvo je to količino zaključila tvrdka »Gvoždjar« v Beogradu. Ko pa je bila ta rezerva dana na razpolago široki potrošnji in je dobila svoj delež tudi Slovenija, je Trgovsko podjetje z železnino v Ljubljani poslalo jeseniški železarni primemo dispozicijo za to blago- Toda komercialni oddelek jeseniške železarne je to dispozicijo odklonil in se postavil na stališče, da blaga ne more poslati nikomur drugemu kakor podjetju, ki je napravilo z železarno pogodbo. Tudi obrazložitev, da je vendar nesmiselno in naravnost škodljivo, če bi se kovinski proizvodi za Slovenijo pošiljali najprej v Beograd, potem pa spet nazaj v Slovenijo, ni zalegla. Sele. ko se je Trg. podjetje z železnino obrnilo na delavski svet oz. upravni odbor železarne, je komercialni oddelek železarne uvidel nevzdržnost svojega stališča in zagotovil pošiljatev tega blaga naravnost prevzemnikom v Sloveniji. Tako je upravni odbor napravil svojo dolžnost. Upajmo, da bo blago čim prej dobavljeno v smislu sprejete dispozicije.	—n
Do novoletne Jelke Izide za cicibane ln pionirje:
Slikanice:
Puškin: Pravljica o carju Saltanu, prevedel Oton Župančič, večbarvni tisk;
Premagane zverine, ilustriral J. Vidic, večbarvni tisk;
Medvedova svafba, ilustriral J. Vidic, večbarvni tisk.
Pravljice, pripovedke, pesmi in drugo;
Srbske narodne pravljice, prevedel A.
Gradnik, opremil V. Cotič;
Janez Trdina; Bajke in povesti o Gorjancih, ilustriral A. Koželj;
Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji gori, ilustriral Fr. Kunaver;
Oton Župančič: Kanglica, uredila A. Glazerjeva, ilustriral V. Lakovič;
Ferdo Godina: Ptice selivke, ilustriral Evg. Sajovic;
France Prešeren: Uvod h Krstu pri Savici, ilustriral Riko Debenjak, posebne priloge v bakrotisku:
R.	L. Stevenson: Otok zakladov, prevedel Pavel Holeček;
S.	Thompson: Črni kljusač, prevedel P. Holeček, ilustriral Tve Šubic:
J. Gradišnik: Hrastov log, mladinska Igra;
Vida Taufer-Llli Növy; Mojca ln živali. mladinska igra, ilustrirala Marlen-ka Mukova.
Za mladino:
Anton Ingolič: Na prelomu,
Jože Kerenčič: Matt išče mojstra, Ilustriral J. Vidic.
V zbirki Mlada pota:
Marička Žnidaršič: Pesmi Izpod Snežnika.
UMRLI
Po dolgem, težkem trpljenju je nehalo biti plemenito srče mojemu ljubljenemu možu, dragemu bratu, svaku Ul stricu ing. VIKTORJU NOVAKU, gozdarju. Dragega pokojnika bomo Spremili na zadnji poti z Zal na pokopališče v torek 5. decembra 1950 ob pol lt. — Jožica Novakova, Alojz Novak, Minka Melikova, svakinje, svak, nečaka ter ostalo sorodstvo.
Po kratki mučni bolezni nas je zapustila draga prijateljica MARIJA ARNESi učiteljica v pokoju. Pokojnico bomo položili k večnemu počitku v torek dne 5. decembra ob 15. Slovenjgršdec, Mislinja. — Rodbine Vaupot, Voglar, Štruc.
Umrl Je naš dobri oče ANTON SMI-TEK. ravnatelj tovarne Plamen v pok. in bivši predsednik konzumne zadruge v Kropi. Pogreb bo v sredo 6. decembra ob 16 v Kropi. — Kropa, 4. decembra 1950. — Žalujoči sinovi ln hčerka.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas te za vedno zapustil naš dobri mož, Oče, stari oče, brat FRANC SERDONER, jčt-niški paznik v pokoju. Pogreb dragega pokojnika bo 6. decembra Ob 15. na mestnem pokopališču v Celju. — Žalu loča žena, otroci in ostalo sorodstvo. — Celje, Maribor, Dravograd.
Po dolgi mučni bolezni nas te v nedeljo 3. dec zapustila naša dobra ln ljubljena žena, mati, sestra, snaha, tašča, babica in svakinja ANA VIPOTNIK roj. BILUJANOVA. Pogreb drage pokojnice je bil v torek 5. decembra. Mož Ivan, hčerka Nasta por. Strniša ln ostalo sorodstvo. Celje, Vologda, GOtovUe, Sisak. Zagreb, 4. dec. 1950.	4074-1
Ponesrečil se Je pri delu ln umrl po težki bolezni naš ljubljeni mož, oče IVAN CRESNOVEC, gradbeni delovodja. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 6. decembra ob 14.30 z Žal, Frančiškove mrliške vežice na pokopališče. Žalujoča žena in otroci. Ljubljana, 4. Xlt. 1950.
Naznanjamo VBem znancem ln prijateljem, da je umrl naš dragi mož, atek, brat in SVak FRANC LASNIK, bivši narednik v pok. Pogreb dragega pokoinika bo v torek 5. dec. ob 16 iz hiše žalosti. Žalujoča žena Ana, sinova Jože in Anton, sestri Ema in Dora, družini Filič in Pad-zcn. Žalec, Osijek	4075-1
Vsem Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam žalostno vest. da nam je po težki bolezni v 79. letu starosti 4. dec. umri naš dragi oče in brat RADIVOJ KORENE, upokojeni tiskarski strojnik. Pogreb dragega pokojnika, ki bo prepeljan iz Brežic v Ljubljano, bo v četrtek, 7. decembra ob 15 izpred mrliške veže sv. Jožefa na Zalah. K večnemu počitku ga bomo položili v rodbinski grob. Žalujoči otroci: Mery Trambuš. Ana Ne-nadovič, Aci Korene. Nina Ocvirk, brat Tone, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Michigan (ÜSA), Beograd, Ljubljana, 4. dec. 195Ö.	4071-1
PO težki bolezni nam je umrl naš ljubljeni mož, oče, Stari oče. brat, svak IVAN CENCELJ, pletilec-vojni invalid. Pogreto nepozabnega pokojnika bo v torek 5. dec. ob 15.30 ž Zal — mrliške vežice sv. Janeža na pokopališče. Žalujoča žena, Sin Albin z družino, hčerke Marija, Mal-ka, Etni z družinami, sestri Marica, Kati ter Ostalo sorodstvo. Ljubljana, Kranj, Celje, Praga, CleNveland, 4. dec. 1950.
ZAHVALE
Öb Izgubi dobrega moža in ljubljenega očeta JOŽEFA ELŠKIKA smo sprejeli toliko SOžalnih izjav, da Se vsakemu posamezniku ni mogoče zahvaliti. Tem potom še zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti na Gorco. Posebno Zahvalo smo dolžni duhovščini, domačemu pevskemu zboru za žalostinke in govornikom za poslovilne besede, žlatomašniku Jagru, njegovemu dobremu prijatelju Aihmajstru, preds. Vinarske zadruge tov. Hladejü, lovskemu Starešini tov. Lorberju kakor vsem lovskih tovarišem. Zahvala gre tudi učiteljstvu, gasilcem, mladincem predv. vzgoje in pevcem iz Maribora ka-tudi Vsem darovalcem vencev in cvetja. — Žalujoča žena Alojzija, otroci Slavica, Jože, Ivan in Ostalo sorodstvo. — Sv. Peter, 22. nov. 1950.	3996-1
Ob nenadomestljivi izgubi Skrbnega moža in očeta JANKA FLORJANČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki sö ga Spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Pancetu v času trpljenja, vsem sosedom ter darovalcem cvetja. Nadalje se zahvaljujemo Za prisrčne izraze in sožalja, pevskemu društvu Prešeren za ganljive žalostinke in stanovskim tovarišem za častno spremstvo. — Žalujoči: Florjančič, Žerjav, Kleč. Lenček, Mavzar, Grublč, Gantar. Kavčič in ostalo sorodstvo. — Kranj, dne 23. novembra 1950.	3997-1
Ob bridki izgubi ljubljene, predobre, nepozabne POLDKE se prisrčno zahvaljujemo vsem. ki SO jo spremili na zadnji poti, jo obsuli obilno s cvetjem ter nam izrazili Sožalje. Posebno zahvalo Izražamo dr. Bogataju in tov. Serbecovi. Globoko hvaležnost dolgujemo predobrim družinam Stary in Rümpfet, ki sta pokojnici in nam nesebično nudili svojo pomoč — Globoko žalujoča sestra Jožica, brat Bernard Naglič z družino ter ostalo sorodstvo.	3991-1
HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE .„Stanje 5. decembra ob 01: Področje visokega zračnega pritiska nad južnim Uralom se _ močno širi čez Kavkaz, prednjo Azijo, Egipt pa vse do Tunisa. Grenlandsko področje pa je pre-,M?no stacionarno na Sreonlem Atlantiku, Genovsko središče nizkega zrač-ne?3 pritiska se je premaknilo nad srednji Jadran, drugo eiklonalno središče pa je nad južno Skandinavijo in povzroča dotok arktičnih zračnih maš v srednjo Evropo.
Danes ie v Sloveniji pretežno oblačno z dežnimi in snežnimi padavinami po vsej Slovenili, najnižia temperatura le bila v Planici 4 stop. C.
V Ljubljani ie ob 07 znašal zračni pritisk 730.5 mm. temperatura zraka 0.3 stop. C. relativna vlaga 91%.
Str. 4 S E OVENSKI P O R O 1C E VÄ L E C 1 5. decembra' 1950 / st. 286
—■ ■ - *--— ----------	i	L	- -	----
Lov za ameriškimi paketi
nas stvari, ki si jih mi sami ne pxi-
V »Ljudski pravici« z dne 3. dec. je bil priobčen članek »Ali ste res v stiski, da je treba prositi za pakete?« Kot vodja delegacije OF, ki se je mudila v Združenih državah med našimi izseljenci polne tri mesece, čutim dolžnost, da ta članek izpopolnim, kolikor je še pomanjkljiv. Članek obravnava eno zelo žalostnih razvad mnogih naših ljudi, to je razvado, s katero množično nadlegujejo naše rojake v Ameriki za pakete. Ta razvada se je tako grdo razpasla med Slovenci v domovini, da dobiva tamkaj, med našimi rojaki, že značaj ostudnega beračenja in izsiljevanja. Naša delegacija je v raznih slovenskih naselbinah prebrala množico pisem iz Slovenije, nad katerimi se je upravičeno zgražala. Vsa ta pisma opi-
žave na tak pretiran način, da je podoba naše domovine skozi ta pisma iz-pacena, neresnična in potvorjena- Ta pisma prihajajo tjakaj večinoma iz našega podeželja. Mnogo teh pisem je napisanih od naših bogatih kmetov. Ta pisma so si med seboj tako podobna, kakor da bi obstajala v Sloveniji nekje centrala, ki taka pisma narekuje. Začenjajo se na splošno takole, na primer: »Dragi brat! Spet ti sporočam, da bi vsa moja družina poginila, če ne bi bilo tvojih paketov. Lačni smo in nagi. Oblast vedno bolj pritiska. Vzeli so mi dva prašiča in zdaj zahtevajo masti še iz lonca. Za vse to nič ne plačajo. Za davke sem si moral izposoditi. Letina je bila tako slaba, da ne morem dati otrokom kruha, kar pa sem žita pridelal, sem ga moral do zadnjega zrnja oddati...«
Iz naslova tega pisca sem se tu v domovini prepričal, da je ta pisec trden kmet z 10 ha orne zemlje, da ima v hlevu dve kravi, dva vola in dva konja, da redi šest prašičev, da mu kokodaka okoli hleva cel bataljon kokoši in rac, da so vsi otroci dobro preskrbljeni in uganja z ameriškimi paketi črno borzo. Njegov brat v Ameriki je star 63 let in še vedno gara v tovarni. S solzami v očeh mi je bral pismo svojega »nesrečnega« brata v domovini in nas je prosil, naj mu vendar kako pomagamo. In takih pisem gre iz Slove-
Akcijo za pošiljanje šolskih potrebščin našim podeželskim šolam so započele Frogresivne Slovenke v Clevelandu. Prve darove, namenjene šolski mladini, je pripeljala s seboj že delegacija OF, ki se je vrnila iz Amerike konec avgusta. Ta darila so nakupile Progresivne Slovenke iz Clevelanda, organizirane v krožku št 1. Darila vsebujejo ping-pong garniture, šahe, razne družabne igre kot domine, tombole, slikanice, barvnike, zvezke za note, fiebert puške itd. Darila je prejel mladinski pevski zbor Slovenske filharmonije. Frogresivne slovenske žene iz Chicaga pa so napolnile 15 paketov za naše hribovske šole, v katerih so šolski zvezki, svinčniki, radirke, tinta, barvniki, peresa, slikanice, žepni nož-ki, notesi, šilčki, barvice itd. Ti paketi so že odposlani in jih bodo šole v kratkem prejele. Pravkar pa sem dobil obvestilo, da so bili odposlani podobni paketi, ki so jih poslale Progresivne slovenske žene krožka št. 15 iz Oglesby 111. To stvar so tako organi-
nije vsak dan na stotine. Na vseh sestankih, ki smo jih imeli z našimi izseljenci, je bila vedno ista pesem in vedno smo morali odgovarjati na taka vprašanja: »Vi ste nam toliko lepega povedali o novi Jugoslaviji, glejte, nam pa pišejo bratje, 'sestre in očetje povsem drugače, da stradajo, da so nagi in da jim oblast vse sproti pobere!« Nato so nam kazali vsa ta pisma, ki so z malimi izjemami vsa tako napisana, kot sem primer zgoraj navedel. Mnogim našim izseljencem smo obljubili, da se bomo na mestu prepričali, če je tam in tam res tako hudo. In skoraj v vseh primerih smo se prepričali, da so ta pisma zlagana ali vsaj zlobno pretirana. Tako n. pr. me je neki slovenski rudar v Johnstownu prosil, da bi šel pogledat k njegovemu očetu v Loški
potok, kaj je z njim, in mi je dejal: »Spomladi sem mu poslal usnja, ocd-platov, žebljev, drete in vse, kar je treba — za 11 parov čevljev. Ni minilo tega tri mesece, pa me spet prosi v pismu, naj mu za božjo voljo spet pošljem kaj usnja, ker da so vsi bosi. Pojdi tjakaj in mu povej, da tudi v Ameriki dolarji ne leže na tleh in da se prekleto mučim v jami, da jih zaslužim za sproti!« Lahko si mislimo, da je ta njegov oče teh 11 parov čevljev prodal za visok denar in da mu je postal sin v Ameriki molzna kravica za ogromne dobičke.
Večina ameriških paketov gre na kmete. Naši rojaki žrtvujejo za te pakete ogromne vsote. Spoznali smo se s familijarni, ki pošiljajo redno vsak teden po en paket svojim sorodnikom. Mnogi naši rojaki so odpremili v obdobju od 1945 pa do danes do 200 pa tudi več paketov. Vsi ti rojaki v Ameriki so vedno pripravljeni pomagati. Mnogi imajo le-tukaj sorodnike, ki so v resnici potrebni njihove pomoči, zlasti če so to družine z otroki. Toda mnogo, mnogo paketov pride v neprave roke, to se pravi v roke takih, ki svoje sorodnike v Ameriki samo izkoriščajo. Najbolj značilno pa je to, da naši rojaki v Ameriki sami takole pravijo: »Res se nam čudno zdi, ko pišejo, kako da stradajo — toda za moko nas malokdo prosi, pač pa zahtevajo od
zirale, da so naše rojakinje napolnile pakete za šole tistih krajev, iz katerih so same doma. Paketi so bili odposlani 13. novembra in sicer osnovnim šolam v St. Jerneju, Šmihelu pri Novem mestu, Cerkljah ob Krki, Črnomlju, Dra-gatušu, Bočni, Kostanjevici, Vavti vasi, Beli cerkvi, Cadražu, Dolju pri Planini, Breginje pri Kobaridu, Podmelcu, Polhovem gradcu, Zalogu pri Kamniku, Čatežu pri Brežicah, Radečah pri Zidanem mostu, Novi Štifti, Starem trgu pri Rakeku, Mojstrani, Škofji Loki, Hrastniku, Radomljah, Brežicah, Smar-jeti pri Novem mestu, St. Gothardu pri Trojanah in v Trbovljah. Vodstva vseh teh šol prosim, da pošljejo nemudoma, čim dospo paketi, zahvalna pisma organizacijam Progresivnih žena s podpisi učencev, kajti v Ameriki so se naši rojaki zelo pritoževali nad tem, ker za nešteto daril, ki so jih že poslali raznim našim ustanovam, niso prejeli niti obvestila, da so darove v redu prejeli, kaj šele zahvale.
T. Seliškar
voščimo in sicer dežne plašče, nogavice nejlon, foto-aparate lovske puške, svilene srajce, nejlon kombineže, krznene plašče, bicikle za otroke, kino-ka-mere in še mnogo drugih podobnih in dragih stvari. Brat nekega pokojnega ljubljanskega učitelja nam je tožil: »Vdova ima pokojnino in ima dve odrasli hčerki. Ti dve hčerki me neprestano nadlegujeta. Rad jim pomagam, kajti človek je v stiski tedaj, kadar ga tare lakota. Toda ti dve me še nikoli nista prosili za kakšno hrano ne, ampak vedno za drage svilene obleke, nogavice in krzno. — To so tako drage stvari, da sem jaz, ki sem v Ameriki že 40 let, za take stvari šele iz pisem iz domovine prvikrat slišal.«
V ameriških slovenskih listih dobite v vsaki številki povpraševanja po svojcih. Mnogi naši ljudje se niso 30, 40 let menili za svoje sorodnike v Ameriki. Zdaj pa so jih zamikali paketi in po tridesetih letih napiše tak izprije-. nec svoji teti v Ameriki pismo, ki se začenja:	»Preljuba moja teta, vedno
sem mislil nate in pri nas doma vedno razgovarjamo o tebi, ki si bila vedno tako plemenitega značaja ...« Tudi na nekaj takih tet smo naleteli in ena nam je pokazala tako pismo in nas je prosila: »Poiščite no tega mojega sladkega nečaka. Trideset let se me ni spomnil, zdaj pa sem naenkrat njegova najbolj ljubljena teta. Kar povejte mu, naj me še trideset let pusti na miru!«
Mnogi naši rojaki prejemajo pisma iz domovine od oseb, ki jih sploh ne poznajo. Da, tudi taka pisma.smo videli, ki jih je pisala otroška roka. Seveda je tako pismo narekovala izprijena mamica in tako pismo začenja približno takole:	»Spoštovana gospa ta In ta!
Vem, da ste dobrega srca in zato vam pisem to pismo. Uboga sirota sem, moj očka je bil partizan in je padel v borbi, mamica pa je bolna. Bliža se Božič in lepo. lepo prosim, če bi mi pri vas angelček kaj lepega prinesel. Nimam čeveljčkov, oblekca je že strgana ...«
Pred nekaj tedni se je mudil V Ljubljani na obisku Jas. Taylor iz Kansas City. Med vojno je bil ameriški rezervni major in kot tak komandant nekega taborišča jugoslovanskih beguncev v južni Italiji. Mož izredno dobrega srca je našim ljudem na vse načine pomagal, po osvoboditvi pa je iz svojih sredstev poslal v Jugoslavijo svojim jugoslovanskim prijateljem čez 400 paketov. Ta človek mi je pravil, da dobiva vsak dan samo iz Slovenije do 30 pisem od ljudi, ki jih nikoli ni videl v življenju. In vsi ti ljudje se v pismih predstavljajo, da so bili v tistem taborišču! Kako in kje so prišli do njegovega naslova?
Poglavje zase pa so pisma, naslovljena na razna uredništva slovenskih časopisov. V uredništvu »Prosvete« smo brali precej pisem iz Slovenije. Eno takih pisem, ki ga je pisala uredništvu neka dama z Bleiweisove ceste, se glasi takole: »Apeliram na plemenitega slovenskega Amerikanca, ki bi mi vsak mesec poslal vsaj dva para nejlon ženskih nogavic. V tem primeru sem pripravljena vanj se zaljubiti...« — Uredništvom vseh slovenskih listov ponujajo razni psevdo poetje in pisatelji svoje prispevke — za pakete. Postavljajo kar tarife: za en podlistek — eno Parker nalivno pero - .. Nekdo pa piše, da so mu ljubši dolarji. Pošljejo naj jih kar v pismu, kajti te dolarje potem lahko proda na črni borzi itd.
Tudi Louis Adamič mi je pokazal nekaj takih pisem. Neki literat ga prosi za pisalni stroj, neki slikar za barve, tretji spet za knjige. V enem dnevu je prejel kar 16 takih pisem!
Vsa ta pisma so napravila na nas porazen vtis. Nič ne pretiravam, če ■trdim, da so slovenske naselbine v Ameriki preplavljene z njimi. Vsa ta pisma so napisana tako, da z lažjo in pretiranostjo zbudijo pri naših rojakih sočutje. Vsi ti ljudje pa ne pomislijo, kako neizmerno škodujejo ugledu naše domovine, da ne govorim o ugledu pisca samega, ki ga v tem primeru prav nič nima. Naši ljudje v Ameriki niso bogataši, trdo je treba delati tamkaj, da si prihranijo kaj za stara leta. Zato bomo od časa do časa objavili polne naslove takih piscev in vsebino njihovih pisem, da bodo spoznali naši ljudje te nepoboljšljive »lovce ameriških paketov«.	T- Seliškar.
Ameriški paketi s -šolskimi
potrebščinami prlbafajo na naše šole
Slovenski atleti so zborovali
V	nedeljo 3. t. m. Je imela Atletska zveza Slovenije svojo redno skupščino ob udeležbi nad 50 delegatov društev, FZS in republiških zvez iz Hrvatske in Makedonije. — Od zadnje skupščine je poteklo dobro poldrugo leto, zato se je nabralo dosti zanimivega gradiva. Lani jeseni je sicer nekako zamenjal skupščino razširjeni plenum, ki je delno tudi izmenjal odbor, se j^ pa skoro tekom vsega letošnjega leta videlo, da v AZS niso delali vsi izvoljeni funkcionarji z vnemo, ki je bila zaželjena in tudi potrebna. Tudi skupščina sama je v vseh referatih in v precej plodni diskusiji ugotovila, da je v naj višjem republiškem atletskem forumu delalo res z voljo le malo delavoljnih športnih delavcev. Te ugotovitve so važne zato, ker se od novega, v nedeljo izbranega odbora AZS upravičeno pričakuje, da bo imel v tem pogledu več uspehov, saj mu je ostalo tudi nekaj latentnih vprašanj že za začetek dela še ne povsem razčiščenih, ker so jih celo na skupščini premalo pogumno osvetlili. — Vkljub temu je zaključna bilanca dosedanjega dela AZS bila ugodna in pozitivna, kar se je dalo razbrati iz 4 izčrpnih referatov — organizacijskega (Naprudnik Zoran), tehničnega (Vahtar), materialno-finančnega (Naprudnik Bogdan) in sodniškega (ing. Megušar). Tudi diskusija, ki je bila živahna, je pravzaprav šele pripomogla do jasnejše slike položaja, v katerem je danes Slovenska atletika.
Trenutno je v AZS včlanjenih le 22 osnovnih atletskih organizacij z 568 aktivnimi tekmovalci in s skupno 111 atletskimi sodniki. — V teku zadnjega leta je bilo zaradi premajhne delavnosti črtanih 13 osnovnih organizacij (klubov odnosno sekcij), nekatere nove, mlajše, pa so se že v začetku svojega dela pokazale za zelo delavne in življenjsko sposobne, kot n. pr. AK Domžale, ki se je po svoji prizadevnosti uvrstil takoj za najboljšim članom atletske zveze AD Kiadivarjem iz Celja. — Razveseljivo je dejstvo, da se je letos uvrstilo v vrste aktivnih tekmovalcev precej delavcev, ki smo jih doslej pogrešali. — Mnogo je bilo omenjeno sožitje z ASAJ (Atletskim savezom Jugoslavije), ki ni imel do slovenske atletike vedno objektivnega odnosa. Mnoga sporna vprašanja iz tega poglavja se bodo morala še razčistiti na letošnji skupščini ASAJA prihodnjo nedeljo v Beogradu.
^ Obširno in razčlenjeno tehnično poročilo je kritično prikazalo s številkami podprte trditve, da slovenska atletika vkljub svojemu absolutnemu napredku, v jugoslovanskem merilu žal še ne napreduje. Razen Celjanov, ki so s svojo redko vztrajnostjo uspeli, da si zgrade lastni atletski stadion, vsi ostali atletski centri v Sloveniji bolehajo na pomanjkanju dobrih igrišč — najbolj od vseh pa LJUBLJANA, kjer se že dve polni leti vprašanje dovršitve Stadiona kar ne premakne naprej. Poleg materialnih so bile pa seveda še druge slabosti in pomanjkljivosti, ki so tudi vplivale zaviralno na večji razmah atletike.
Nekateri diskutanti so pogumno pokazali vprav na te ovire in težave, s katerimi se morajo boriti naša atletska društva, ki jim res ne more biti vseeno, če morajo n. pr. študentje zbirati Iz svojih sredstev pomoč svojemu odličnemu tekmovalcu — delavcu, ki je brez zaposlitve, pa tudi to jim ni moglo biti vseeno, da niso bili naši tekmovalci niti enkrat zdravniško pregledani (znana tekmovalka s TBC to potrjuje) itd.
Morda je škoda, da se je tudi letos moralo s tako važnim obračunom zopet hiteti in ga obdelati vsega le v enem dnevu (materialni razlogi — pomanjkanje prenočišč in drugega), nadejamo se pa, da bo novi odbor pokazal že v začetku dovolj volje do dela in bo z združenimi močni pomagal slovenski atletiki do vidnejšega vzpona in do čim bolj zdravih odnosov še tam, kjer so se do sedaj pogrešali. — ASAJ pa vendarle zasluži, da sega na njegovi skupščini povpraša poleg drugega še to, kako je letos gospodaril z denarjem, da ga je med letom imel za mnogo ugodna potovanja, sedaj pa ni mogel poslati v Ljubljano svojega zastopnika, medtem ko ga je celo Makedonija lahko. — Tudi Telovadni zvezi bi se morda moglo postaviti slično vprašanje — ta je'pač dosti blizu, da ne bi bilo izgovorov na dolgo potovanje.
V	novem odboru so nekateri novi
atletski delavci, tako minister Krese, dr. Kolenc, ing. Čuček, Čebulj, Jezeršek in drugi, cd starih znanih pa predvsem Gradišnik, ing. Megušar, Vahtar. Glom, Čeme, Naprudnik Zoran in Milan ter Gala.	Ing. M. M.
Napredek atletike v Sloveni]! Je odvisen od vodilnega kadra
V	letih po osvoboditvi tareta našo atletiko predvsem dve težavi: kako najti dovolj kadra, ki bo znal voditi društva in vrhovno organizacijo ter popularizacijo atletike ne samo na, podeželju, ampak tudi v mestih. Prvo. nalogo nismo znali doslej zadovoljivo rešiti. Vodilnega kadra, da ne govorimo tudi o strokovnem, je še vedno premalo. To velja še prav posebno za Ljubljano, ki nikakor ne more najti vsaj toliko kadra, da bi lahko sestavila delaven odbor pri Atletski zvezi Slovenije. Nepravilno je tudi mnenje nekaterih, da bi imela Ljub-
ljana največ dva dobra atletska kluba, češ da bi sicer trpela kvaliteta ljubljanskih društev! Problem v mestu, ki je tako številno, ni v tem, da je premalo kvalitetnih tekmovalcev, ampak je problem le v premajhnem številu vodilnega kadra. Ljubljana bi lahko imela najmanj 6 močnih društev, ne pa samo eno ali dve. Ce ima Celje s svojimi 20.000 prebivalci odlično ekipo, zakaj ne bi mogla dati Ljubljana po eno tako moštvo na toliko prebivalcev?
NAPREDEK NA PODEŽELJU
Atletika se je močno razširila na podeželje že tretje leto po osvoboditvi. To najlepše potrjuje dejstvo, da so na prvenstvu Slovenije leta 1947 nastopili tekmovalci in tekmovalke iz 21 društev. Tega napredka pa nismo znali izkoristiti, zaradi česar Je bilo nujno nazadovanje. Stanje se je začelo Izboljševati zopet v pretekli sezoni, ko so zaživele nekatere nove sekcije na podeželju. Najuspešnejše tekmovanje v Sloveniji v preteklem letu je bila atletska liga Slovenije, v kateri je tekmovalo 17 ekip. Ker oficielni rezultati tega tekmovanja doslej še niso bili objavljena, razen v biltenu AZS, jih objavljamo v naslednjem:
MOŠKA LIGA: 1. Enotnost n 10.955 točk, 2. Miličnik 10.483, 3. Domžale 10.084, 4. Gregorčič 9853, 5. Litija 9219, 6. Železničar II (Ljubljana) 9124, 7. Železničar (Maribor) 9054, 8. Krka (Novo mesto) 9049, 9. Kladivar II (Celje) 8725, 10. Rudar (Idrija) 8093, 11. Kamnik 7892, 12. Železničar (N. Gorica) 7449, 13. Tolmin 6882, 14. Podbrdo 4752, 15. Železničar (Kranj) 2491 točk.
ZENSKA LIGA: L Enotnost n 7095
točk, 2. Železničar II (Maribor) 6318, 3. Slovenj Gradec 6150, 4. Tolmin 6143, 5. Domžale 6977, 6. Gregorčič (Jesenice) 5776, 7. Rudar (Idrija) 5139, S. Kladivar II (Celje) 4925, 9. Železničar (N. Gorica) 4925, 10. Fužinar (Guštanj) 3693 točk.
Ti rezultati kažejo napredek v atletiki na podeželju, ki ima zelo dobre posameznike. Zato je popolnoma napačno stališče, da so društva v mestu »moralno« dolžna prevzeti take tekmovalce, češ da ti v svojem društvu nimajo možnosti napredka. V tem pogledu moramo končno zavzeti stališče, da naj tak atlet pride v boljše društvo le v primeru, če je sekcija že tako močna, da tako izgubo lahko utrpi brez škode za svoj obstoj in da je prehod v drugo društvo odločilnega pomena za njegov nadaljnji napredek.
USPEHI NAJBOLJŠIH V SLOVENIJI
Dvig kakovosti slovenske atletike smo nekoč ocenjevali le po tem, koliko so bili izboljšani rezultati najboljših tekmovalcev. Danes pa gremo že mnogo globlje. Kakovost in izboljšanje ugotavljamo po stanju prvih desetih, dvajsetih in celo tridesetih najboljših tekmovalcev. To v prejšnjih letih skoraj ni bilo mogoče, ker v mnogih disciplinah nismo imeli niti toliko tekmovalcev. Nasprotno pa ugotavljamo, da letošnji 30. v tabelah skoraj dosegajo 10. v tabelah. To je drugo razveseljivo dejstvo v naši atletiki, ki pa temelji predvsem na razširjenju atletike na podeželju. Kvalitetni razvoj slovenske atletike v povojni dobi najlepše vidimo s tabele, ki prikazuje rezultate najboljšega slovenskega atleta, nato pa rezultate 10. našega atleta. Ker tabela desetorice leta 1945 ni bila sestavljena, so za to leto navedeni le uspehi najboljšega atleta.
			MOŠKI:			
	1945	1946	1947	1948	1949	1950
100 m:	11,2	11.1	11,1	11,3	11,2	11,2
		11,9	11,6	11,8	11,7	11,5
200 m:	23,1	22,8	23,2	23.2	23,3	23,4
		25,8	24,6	24.5	24,3	24,3
400 m:	53,1	51,5	51,2	50,9	50,3	50,9
		57,8	54,3	54,6	53,3	53,2
800 m:	2:00,8	1:58,8	1:57,5	1:56,1	1:54,3	1:53,7
		2:12,1	2:08,4	2:05,0	2:G4,3	2:03,5
1500 m:	4:14,2	4tlG,6	4:06,4	4:01,4	3:55,4	3:54,4
		4:41,5	4:25,6	4:24,3	4:22.0	4:i5,6
5000 m:	17:05,6	16:27,0	16:17,0	15:46,2	15:45,0	15:11,4
		18:02,0	18:08,0	17:34,2	16:46.2	16:29.8
10.000 m:	36:58,1	35:35,0	35:07,8	32:55,2	33:14,6	31:56,2
					36:35,4	36:20,0
110 m zapreke:		18,7	17,8	16,8	16,2	15,5
		20,3	20,0	19,7	19,7	17,8
400 m zapreke:	60,6	59,5	58,1	55,9	55,0	55,1
		72,0		66,2	65,6	62,9
daljina:	6,33	6,63	6,48	6,59	6.80	6,84
		5,90	6,03	6,11	6.13	6.14
višina:	1,65	1,81	1,80	1,80	1,78	1,82
		1,60	1,60	1,65	1,58	1,70
troskok:	12,32	12,73	12,21	13,98	14,31	14,46
		11,01	11,59	11.55	11,70	12,46
palica:	3,30	3,35	3,30	3,30	3,31	3,41
		2,50	2,60	2,80	3,GO	3.00
krogla:	12,06	12,25	11.89	12,26	12.99	12,73
		11,09	11,03	11,54	11,20	11,55
disk:	85,12	39,81	41,32	45,95	45,03	46,74
		33,63	33,82	34,53	34.63	34,71
kopje:	46,32	45,80	44.21	49,70	53,00	52,50
		41,29	40,46	42,60	45,00	45,10
kladivo:	44,99	45,02	35,72	38,27	42,07	43,82
		28,00			27,70	32,62
			ZENSKE:			
100 m:	13,8	13,1	12,8	13,1	13,1	13,0
		14,0	13,9	13,9	14,0	13.E
200 m:		28,2	26,8	27,4	27,2	28,0
			31,8	30,3	30.6	29.2
800 m:		2:32,0	2:27,8	2:25,2	2:25,2	2:24,8
		2:55,0	2:44,0		2:42,2	2:39.0
80 m zapreke:	16,2	14,0	12,8	12,8	12.5	12,6
			16,7		16,7	15.0
daljina:	4,30	4,98	5,13	5,11	5,35	5-33
		4,55	4,49	4,60	4,56	4,5:
višina:	1,35	1,40	1,40	1,48	1,55	1,50
		1,30	1,30	1,30	1,32	1,3.3
krogla:	10,37	10,92	11,51	11,99	12,24	12,8:
		8,86	8.83	9,16	9,10	9.7 ■
disk:	29,58	28,50	36,05	37,05	36,32	3tf'
	r	24,17	23,77	24,23	26,36	28.1:
kopje:	26,80	34,37	38,06	35,54	36,94	33,10
		21,12	23,08	24,65	26,34	26.-32
Te številke nam kažejo ves kvalitetni napredek slovenske atletike po vojni, hkrati pa tudi vse pomanjklivosti in napake v preteklosti. Nenavaden pojav je prevelika razlika med prvim in desetim v tekih na srednje in dolge proge, v metu kladiva in diska. Na drugi strani pa opazimo zopet velik napredek vse desetorice posebno v teku na 110 m čez ovire, to je v disciplini, ki smo jo doslej najbolj zanemarjali. Letošnji 10. ima v tej disciplini isti rezultat kot pred tremi leti naš najboljši tekmovalec.
SLOVENSKA DRUŠTVA*
V ZVEZNIH LIGAH
Zvezna liga je v minuli sezoni obstojala Iz I. in n. lige. V I. ligi sta sodelovala Kladivar in Enotnost, v II. ligi pa ljubljanski in mariborski Železničar. Ta društva so dosegla naslednje uspehe:
I. LIGA
Moški: Kladivar 27.601 točko, 4. mesto; Enotnost 26.782 točk, 6. mesto.
Zenske: Enotnost 12.816 točk, 2. mesto; Kladivar 12.214 točk, 3. mesto.
Moški:
1. mesto; 5. mesto.
Zenske: 1. mesto; 8. mesto.
II. LIGA
Železničar (M) <Lj)
Železničar
22.212
21.077
Železničar
Železničar
(M)	10.427
(Lj) 7294
točk,
točk,
točk,
točk.
Največji uspeh je torej dosegel mariborski Železničar, velik napredek pa sta
pokazala tudi moška ekipa Kiadivarja in ženska ekipa Enotnosti!
Zdeno vahtar
Atletski klub »Enotnost« obvešča vse svoje člane, da so redni treningi v sredo in soboto ob 17 na Taboru. V sredo po treningu obvezen sestanek!
Sarajevo v četrtfinalu pokalnih tekem
Tekma iz III. kola nogometnega tekmovanja za jugoslovanski pokal msd »Sarajevom« in »Tekstilcem« iz L'rvente se je končala z zmago »Sarajeva« z rezultatom 8:1 (4:0). Na ta način so se za četrt finale pokala plasirali: »Partizan.. »Hajduk«, Crvena zvezda«, »Dinamo«. »Radnički« (Beograd), »BSK«, »Sarajevo« in »Tekstilac« (Varaždin).
Drobne zanimivosti
Na sabljaškem tekmovanju za Hanžičev memorial je prvo mesto med član: zasedel član Poleta Vojsk in ne Weiss, kakor je bilo zaradi slabega telefonskega prenosa objavljeno v včerajšnji številki.
Avstrijska boksarska reprezentanca amaterjev je premagala na Dunaju turško reprezentanco 10:6.
Ureja ureOmSk; uilbut. Dugu.uru, urednik Lene kranjc. Urednlšltn m upraru, Ljubljana, knatijca ulica 5 lelelon 55-21 do 55-25. telefon uprave za ljubljanske nnročnike 38-95, za naročnike izven Ljubljane 38-32, telefon oglasnega oddelka štev. 3S-96. Tekoči račun pri Narodni banki. Ljubljana 01-90321-0. Tiskarna »Slovenskega poročevalca* v Ljubljani -Poštnina plačana t gotovinL — Četrtletna naročnina 133 din. polletna 170 din. celoletna 540 din. — »Slovenski poročevalec, izhaja vsak dan razen ob nedeljah in praznikih.
Ivo Pirkovič; ßßQ	f i
BITKA V ZALEDJU
Zđi se, da so Italijani hitro nekaj zavohali. Vojake, ki so se sestali s Perkom, so namreč iznenada poslali iz našega me'sta, vsej vojski pa prepovedali zahajati v krčme in se družiti s Slovenci. Tak je bil začetek in hkrati konec naših prvih stikov z italijanskimi puntarji zoper rimskega samodržca.
Radcstnejša je bila novica, da je Perko na sledi stari mestni organizaciji, ki je v resnici niso Italijani nikoli uničili, ki je pa Perko še ni mogel odkriti. Odgovoril s-em, da jo je treba na vsak način hitro najti ter, se z njo združiti ali vsaj tesno povezati v skupnem delu, kakor bodo že terjale okoliščine. Sedaj je tudi čas — sem v pismu naročal tovarišu Perku dalje, — da prodremo v zapore okrožnega sodišča. Saj so tam naši najboljši ljudje. Z jetniki naj poskusi dobiti zvezo po zanesliivih ljudeh, ki služijo na sodišču. Jaz sam pa ne bom opustil nobene prildEnosti, če se zgodi, da nam od tam pošljejo bolnih jetnikov, ki bi jih potem lahko poslal nazaj, na
čelo-	,
Zgodilo pa se je, da sem mestno organizacijo Osvobodilne fronte, ki sem po njej vse poletje zaman poizvedoval, naše! prej sam kot Perko, ali bolje, da je nasia ona prej mene kot Ernesta Rusjana. Mestni odbor je namreč čul o mojem prizadevanju in o tem, da sem poslal na deio med tekstilce že prvega aktivista. Enajstega novembra so mi poslali mladega zdravnika, doktorja Mirana Sajeta, ki si je oblekel bel plašč in z zdravniki brez težav prišel mimo straže.
Novice odposlanca mestnega odbora so bile vznemirljive. V borbah zunaj da je padel Fiči iz Gorjanskega
podokrožnega odbora — pozneje se Je izkazalo, da vest ni bila resnična in da jo je sovražnik vrgel med ljudi za zmedo* — ter da so Italijani pri njem našli zapiske o mestni organizaciji, ki da je sedaj vsa v nevarnosti. Zaprli so že trgovsko pomočnico Rozo. Naglo je treba poskrbeti za nov kader. Zdravnikov pomočnik, usmiljeni brat Andrej, ki so mu Nemci doma, v Savinjski dolini, umorili brata, je naš človek, ki mu smem zaupati. Kako je s Perkom? Kdo in kakšen da je ta človek? Ali je vreden zaupanja in ali bi se lahko iz mestnega odbora z njim sestali, ker so slišali o njegovih uspehih med stavbinci in tekstilci? Zadnji čas je dobil doktor Saje nalogo — o čemer nisem še ničesar vedel — naj mi ustvari kanal v Izvršni odbor Osvobodilne fronte in poskrbi, da bo šla moja pošta hitro in varno iz mesta. Na podstrešju bolnišnice da morajo še vedno ležati skrita zdravila, ki jih je za partizane zbiral še brat Kazimir; naj poskrbim, da se najdejo in gredo v gozdove. Mihajlovičevci so po mestu razglasili, da sem se spreobrnil, in sedaj to senzacijo izkoriščajo po mestnih kavarnicah za stvar svoje politike. Doktor Saje bo v važnejših stvareh prihajal k meni sam, sicer pa mi bo mestni odbor pošiljal stalnega kurirja.
Odposlancu mestne organizacije sem priporočil, naj se s Perkom nemudoma sestanejo.
Podstrešje bolnišnice sem velel skrbno preiskati že poleti, ko so Italijani prijeli brata Kazimirja, toda našli
* Uradno potrdilo o Fičijevi (Maksa Valeta) smrti na bojišču so napravili v šentjemejskem župnišču in! se spominjam, da so bili še drugi primeri taikih zvijač, s katerimi so združeni Italijani in belogardisti poskušali spraviti v razsulo partizansko vojsko, ko so videli jalove sadove poletne ofenzive.
niso ničesar. Vendar smo podstrešje sedaj še enkrat vse pretaknili, seveda zopet brez uspeha, ko pa nas je že poleti prehitel pater prior Trampuž. Na podstrešju je stal le še prazen zaboj, v katerem je brat Kazimir svoj čas zbiral in skrival zdravila.
Prekanjeni Mihajlovičevi ljudje so mi za svojo kavarniško politiko torej ukradli ime, da bi dušili uporniško in revolucionarno razpoloženje mesta. Moral sem oznaniti, da se v resnici nisem še nič poboljšal in da sem še vedno stari grešnik. V odgovor so mi enajstega decembra sporočili željo, da bi razčistili politična vprašanja.
Kmalu po tistem sem se prepričal, da je za vso to akcijo stal v resnici sam poveljnik bele garde, kapitan Debeljak - Giovanni, ki je veljal za vojaško rezervo plave politike. Kapitan Debeljak se je bil namreč v ponesrečeni veliki sovražnikovi ofenzivi s svojimi izdajalskimi oddelki odel s sramoto in si je v svoji vojaški in nravstveni zagati prizadeval, da bi se s partizani poceni poravnal ter dobil od njih v dar kos osvobojene dežele, kamor bi se s svojo vojsko umaknil v ilegalo. Kapitan Janko Debeljak se je v našem mestu javno izdajal za Mihajlovičevega zaupnega človeka in ni tega nikoli skrival.
Razmišljal sem, kako naj ustrežem želji splavih«, ki Jih je štelo mesto komaj za dober akcijski odbor. Nazadnje sem se odločil, da bom napisal študijo o pogubnih zgodovinskih koreninah mihajiovičevstva. Tako se je rodil precej obširni »Uvod v politična razmišljanja <o Jugoslaviji«, ki sem ga za novo leto poslal naši tehniki, da ga razmnoži v šestih primerkih, ki so potem krožili po mestu iz rok v roke. Stvar, ki je najbrž za vselej izgubljena, smo poslali tudi Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte, da bi videli in odobrili naše delo.
Misel zgodovinskopolitične študije je bila, da je mi-hajlovičevstvo zakonit otrok pašičevsko rsdikalskega velikosrbstva, ki je v usodnih prevratnih dneh prve svetovne vojne ukanilo iskreno jugoslovansko misel Hrvatov Trumbiča, Meštroviča in zlasti še velikega redoljuba Franja Šupila, ter brez Slovencev in Hrvatov, z lažmi in prevarami rodilo karadžordževsko Jugoslavijo, ki v svoji muki ni mogla ne živeti ne umreti in je bila za svoje narode dvajset let ena sama neznosna bolečina. Presiti stare habsburške črnožolte monarhije, so bili Slovenci, v katerih so imeli večino klerikalci, in Hrvati, zbrani v množični Radičevi stranki, prepričani republikanci. Prečanski Srb Pribičevič, ki je bil podpredsednik Narodnega veča v Zagrebu, pa je izkoristil Koroščevo odsotnost — v dneh, ko so pripravljali in izvršili zaroto poklonitve v Beogradu, doktor Anton Korošec ni mogel iz tujine dobiti zveze z domovino — ukanil tudi Hrvate in se s čudnim odposlanstvom v Beogradu poklonil regentu Aleksandru. Voditelji slovenskih klerikalcev so se tedaj, s še vedno nepremagano, vdano pohlevnostjo, ki so jo v žilah prinesli s cesarskega Dunaja, ročno prihulili in so v »Slovencu« čez noč nehali pisati republikanske uvodnike. Premetenejši Stjepan Radič pa je rajši bežal v tujino, kakor da bi sramoto s prijazno krinko pogoltnil. Pozneje so ga sicer zvabili v domovino in ga celo prelisičili, da je iz imena svoje stranke zavrgel pridevek »republikanska«, toda so ga za plačilo nato v prestolnici ubili, v svarilo vsem, ki bi se z gospodarji države hoteli prepirati. Karadžordževski Jugoslaviji je ostala odprta le še pot vladanja tiranije, ki je postala grobar države.
Zli duh tega, zgodovinsko tako usodnega velikosrbstva, se je V drugi svetovni vojni utelesil v mihajlovičevstvu.