katedra MARIBORSKIH ŠTUDENTOV »KATEDRO« mariborskih Študentov izdaja Zveza Študentov Jugoslavije Odbor mariborskih visokošolskih zavodov t Urejuje uredniški odbor, glavni urednik Darko Pašek, odgovorni urednik Feri Horvat t Katedra izhaja vsako drugo sredo t Naslov uredništva je: Maribor, Gregorčičeva 30, telefon 35-96 • Tekoči račun: 604-13-608-70 (za Katedro) Џ Tiska Časopisno podjetje »Mariborski tisk« t Cena 30 din MARIBOR 20. MARCA 1963 ŠTEVILKA 12 III. LETNIK II. IZDAJA Dane Žerdoner: O tebi V odkriti razpravi osvetliti čimveC nepravilnosti Govor predsednika Tita na VII. kongresu LMJ v Beogradu in intervju s spredsedstvom zveze novinarjev sta sprožila v tisku in javnosti živahne razprave o stanju v naši kulturi, posebej pa o nekaterih negativnih pojavih, ki spremljajo razvoj kulturnega življenja pri nas. Naloga vsakega občana, posebno pa članov Z K bo, v odkriti razpravi osvetliti čimveč nepravilnosti, ki so se dogajale in se še vedno dogajajo ter iskanje novih poti, ki bodo kulturo zopet približale njenemu najhvalež-nejšemu konzumentu — delovnemu človeku. Ze tovariš Tito je poudaril, da se nikakor ne sme razširiti »lov na čarovnice« niti ne gre za neko »dirigirano kulturo« gre za metodo konstruktivne kritike in postopnega odpravljanja odstopov od socialističnega razvoja, socialističnih odnosov med ljudmi, ki se morajo zrcaliti v delih naših sodobnih umetnikov. V preteklem letu so bili pismo CK ZKJ, govor tovariša Tita v Splitu in sklepi IV. plenuma CK ZKJ ini-ciatorji tehtnih razprav o negativnih pojavih v našem gospodarstvu. Pristopili smo k temeljitejšim analizam dela in proizvodnih rezultatov, poslovanju upravnih organov in nekaterih pojavov, ki spremljajo razvoj gospodarstva in z odpravo mnogih nepravilnosti prišli do pozitivnih rezultatov. Taka razprava pa se doslej še ni prenesla na področje kulture. V naporih za krepitev novih socialističnih odnosov mora vladati vzajemna povezanost v vseh področjih javnega življenja in dela. Ko uspešno odpravljamo napake na enem področju, ne smemo zapostavljati druga in jih prepuščati stihiji. Prav zaradi tega je treba tudi na področju kulture močneje uveljaviti zavestno ideološko delo ne samo komunistov, ampak vseh delovnih ljudi, idejne in politične naloge zveze komunistov pa so že navedene v programu ZKJ. Negativni pojavi, o katerih je govoril tovariš Tito in ki se pojavljajo v poznejših razpravah, niso nastali samo v zadnjem času, dejstvo pa je, da so v zadnjem času zavzeli obseg, ki je zaskrbljujoč. Danes nam postaja še bolj jasno, da so bila nekatera vprašanja kulture zapostavljena od političnih in upravnih organov in da smo v času izgrajevanja gospodarstva mnogokrat pozabljali na idejno in kulturno delovanje naših ljudi. Posebno v likovni umetnosti so se občasno pojavljala nesorazmerja in odkloni, ki bi jih lahko sproti reševali, pa se je k temu pristopalo s premalo odločnosti in vsebine. Če obravnavamo idejno stran vprašanj v aktualni problematiki likovnega ustvarjanja, je prav, če posežemo nazaj in ugotovimo, kakšne so bile smernice v naši likovni umetnosti, ki so pripeljale do stanja, ki ga imamo danes Raznolike izrazne oblike likovne umetnosti so se v bujnem povojnem življenju, razvoju materialne baze. uveljavljale vzporedno in razvile široko fronto likovnega izraza od akademskega realizma (v pogovornem jeziku uporabljamo besedo »realizem* — op. p.) do lirične in geometrijske abstrakcije (ali abstraktne ' umetnosti v najširšem smislu besede op. p.). Sredstva likovne umetnosti, ki so ustrezala malomeščanski mentaliteti kulturnih konzumentov v industrijsko nerazviti in notranje nerazgibani predaprilski (Nadaljevanje na 5. strani) Pred dnevom mladinskfh delovnih brigad HOO- RUK »...V tem trenutku se je v sotesko prikradlo sonce. 2arki so tipali od drevesa, ki je viselo čez previs, preko skal, ki so zapirale del dohoda, se poigrali na kamenčkih nove terase, od časa do časa se je rezko zasvetlikalo jeklo. Obsijali so nekaj zagorelih obrazov. Mira, Janez, Dunja, Pero, Mustafa, Metka, Mara in Tone. Se hitreje so delale roke, bolj pogosto je bliskalo jeklo in škrtali udarci kovine ob kamen, še hitreje so pričela utripati srca.« S takimi besedami bi lahko opisal rojstvo vsakega novega dne, kajti brigadirski dnevi so si podobni, čeprav prinese vsak tisočem in tisočem mladincem, tisoč in tisoč novih stvari. 2ivimo v kraju, kjer je Janez dobil svoje prve žulje v življenju. Tukaj je včeraj Mitja predaval o življenju tovariša Tita in o zgodovini Komunistične partije Jugoslavije. Tukaj se je Metka pred tremi dnevi po dolgem trudu in usposabljanju tovarišev, naučila voziti traktor. Tukaj so naši fantje danes premagali reprezentanco sosednjega naselja v nogometu. Tukaj je pred dnevi Mara prvič vzljubila. Danes bo Tone dvignil zastavo. Povedal vam bom zgodbo nekega brigadirja, ki se je hotel izkazati. Zvečer je spoznal Maro Is beograjske brigade. Bila je ponosna na svojo brigado, Id je osvojila prehodno zastavico za najboljše delovne rezultate v drugi dekadi. Mnogo je bilo uspehov, ki jih je dosegla Marinina brigada, mnogo preveč, da bi Tone is mariborske študentovske brigade lahko ostal ravnodušen. ■Danes ali nikoli,« si je prisegel naslednje jutro, ko so korakali na delovišče. Ves dan je delal, kot bi ga vspod-bujala neka čudna sila. Ni ga motilo niti pekoče opoldansko sonce, ko so mnogi udarniki zaostajali, ni ga motil pot, ki mu je lil po obrazu in se v kapljah nabiral na bradi, niti mišice, ki so mu od napora podrhtevale. Prišel je večer in zastave ni spuščal on ampak drugi kolega, ki se je izkazal, bil pa Je med pohvaljenimi. Zvečer ga ni bilo med plesalci, niti med tistimi, ki so se šcpetaje pogovarjali v senci dreves. Jutro naslednjega dne ga je zateklo na delovišču. Ponovil se je trud prejšnejga dne. Ko je zvečer Mara iz beograjske brigade zrla proti Mariborčanom, je videla Toneta, ki je žarečih lic spuščal zastavo. Brigada je pela državno himno. Tonetov pogled ji je povedal nekaj lepega, nekaj velikega ... Ali mi verjamete, da se je zgodilo natančno tako? Se to — Tone je ugotovil, da je lepo, če človek dela, delal je tudi vnaprej, postal je udarnik. Take so bile brigadirske zgodbe, ki so jih pripovedovali brigadirji ob tabornih ognjih, pripovedujejo jih še danes, začetek pa je bil prvega aprila 1946, ko so prvi brigadirji v novi Jugoslaviji začeli z delom. Bilo je v Bosni — gradnja mladinske ie-Wni«ke n rose Rrčko—Banoviči 90 km nove proge, zgrajene v šestih mesecih, je postalo simbol ustvarjalnega zanosa mlade generacije, ki je pričela z obnovo. Ista mladina, ki se je borila z okupatorjem in ga porazila, je prijela za orodje, da si v miru zgradi lepšo prihodnost. Poznim generacijam bodo ostali v spominu dogodki pri predoru Majc-vice, težko priborjene delovne zmage pri Kiseljaku. Prvi brigadirski podvigi so postali neizčrpna snov za zgodbe, vzgled, kako je treba delati. Sledile so akcije za akcijo — mladinsk proga Samac—Sarajevo. Zgraje: ".l je bilo 240 km nove proge. Vsem so stale v spominu besede tovariša Tita, ki je ob otvoritvi čestital graditeljem, mladina je premagala vse delovne težave, premagala pa je tudi reakcionarno gledanje neka-’ terih naših ljudi, vlila je ljudem zaupanje v graditelje nove Jugoslavije, in ta zmaga je za nas najpomembnejša. v Železniške proge: Doboj—Banja Luka, Nikšlč—Titograd , Kučcvo— Brodice, Lupoglav—Stalije, Preserje—Borovnica. Vivarne- »Ivo-Lola Ribar« v Že- leznikih, tovarna za predelavo bakra v Sevojnu, Tovarne hidravličnih strojev v Zitnjaku pri Zagrebu, Titan v Kamniku, Tovarna kablov v Svetozarevu, Železarni v Zenici in Nikšiču, hidroelektrarne v Jablanici, na Vlasici, Mali Zvornik, Vinodol... Povsod je bila mladina v vrstah graditeljev, povsod je ravno mladina dajala poleta, povsod se je ravno mladina najbolj veselila delovnih zmag. V prvem obdobju delovnih akcij 1946—1951 se je pričela uresničevati največja naloga mladine — dograditev ceste Bratstva in enotnosti, ki bo povezala najoddaljenejše kraje države. — Maribor in Gevgelijo. Skupna dolžina ceste — 1100 km. 1948—1950 — odsek Beograd—Zagreb. Sodelovalo je 319.155 mladincev in mladink in 70.000 pripadnikov JNA. 1958 — odsek Ljubljana—Zagreb. 466 brigad iz vseh krajev domovine. 1959 — odsek Paračin—Niš. Delo dovršeno sedem dni pred rokom. 1960-61 — odseka Malošište—Gr-delica, Udovo—Gcvgelija in Grdeli-ca—Skopje. 23.000 kubi kov podpornih zidov v Grdclički klisuri. 1962 — Paračin—Osipaonica. 1963 — Zaključna dela na cesti Bratstva in enotnosti. Letos zaključuje mladina z izpolnjevanjem velike naloge, ki si jo je bila zadala. Zopet bodo odmevali koraki brigadirjev po ulicah, cestah, kolovozih, zopet se bodo slišale dobro znane brigadirske pesmi, zopet bo odmeval smeh. Letos bo opravljena ena naloga, toda pred mladino so nove, zgradili bomo Jadransko magistralo, to smo obljubili tovarišu Titu na VII. kongresu mladine, to smo obljubili naši skuponsti. Mogoče še ne veste, zakaj kram-mo zbrali ob tabornem ognju, mladi ljudje vseh narodnosti, poklicev, imen, slišali staro zgodbo o brigadirju, ki se je hotel izkazati. Mogoče bo malo drugačna, nekoliko prikrojena, prepričali pa se boste, da je resnična. Mogoče še ne veste, zakaj kramljam danes z vami o brigadirskih dnevih — počitnice so še daleč. Strogo zaupno — prvi april je Dan mladinskih delovnih brigad, zato NAPREJ V NOVE DELOVNE ZMAGE! I. VAJGL ' NOVO NA I. GIMNAZIJI Na sestanku širšega odbora SSD Olimpija, ki deluje na gimnaziji so sprejeli pomemben sklep. Na predlog profesorja Vrhovnika so sklenili, da se bo celotno društvo vključilo v TVD Partizan Maribor I. S tem sklepom so soglašali predstavniki vseh sekcij, ki so dos slej delovale v okviru društva — nogometne, košarkarske, atletske, rokometne, namiznoteniške in seveda tudi telovadne vrste, ki je že doslej vadila v Partizanovih prostorih. TVD Partizan si bo tako pridobil veliko število novih članov in se približal cilju vseh društev — množičnosti. Člani šolskega športnega društva pa bodo s priključitvijo dobili pravico do uživanja vseh bonitet, ki jih imajo člani Partizana. Branko Maksimovič ŠTEVILKO SO UREDILI: Glavni urednik: Darko Pašek Odgovorni urednik: Feri Horvat Notranja rubrika: Adi Golčman Kultura: Ivan Herga Srednješolci: S. Pukl Film: Vida Štrukelj Alenka Košak Šport: P. Kancler Humor: J. Nemec SREDNJEŠOLCI MARIBOR • LJUBLJANA • ZAGREB • BEOGRAD • M ARIBOR • LJUBLJANA • ZAGREB • BEOGRAD • MARIBOR • LJUBLJ Štipendije, praksa In prehod na II. stopnjo ŠTIPENDIJE IN KREDITI Pri obravnavi vprašanja Štipendiranja me Je zanimalo troje: kakšen je odstotek štipendistov, kakšne so povpreč-ne štipendije in ali procent štipendistov raste ali pada. Znano je, da v štipendiranja sploh prihaja do precejšnjih sprememb, ki jih delno povzroča uvajanje sistema kreditiranja. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani prejema štipendija nekaj nad polovico študentov, povpreCna štipendija pa jo okrog 10.000 dinarjev. V večini primerov so štipenditorji gospodarske organizacijo. Na Pravni fakulteti prejema štipendije 25 odst. študentov, na Strojni 58 odst. in na Elektrotehniški celo 80 odst. študentov. Tudi povprečna višina Je na tej fakulteti nad skupnim povprečjem, saj znaša 12.000 dinarjev. V splošnem sem ugotovil, da ni težnje po porastu števila štipendistov, am. pak da to število stagnira. Krediti pridejo v Ljubljani zaenkrat v poštev v manjši meri, ker še ni na razpolago dovolj potrebnih sredstev, pa tudi stališča do tega novega načina materialnega oskrbova. nja študentov še niso dokončno Izdelana. Na Univerzitetnem odboru v Zagrebu sem videl, da pre- jema v Zagrebu štipendije 32 odst. študentov, medtem ko jo na posameznih fakultetah ta odstotek različen: na Ekonomski fakulteti znaša 40 odst., na Elektrotehniški 50 odst., na Pravni fakulteti pa je daleč pod povprečjem in celo nižji kot na Pravni fakulteti v Ljubljani. Povprečje višine štipendij je na fakultetah, ki sem jih obiskal, višje kot v Ljubljani. Tudi v Zagrebu se precej ukvarjajo s formiranjem kreditnega fonda. Stališče vodstva ZS Je, naj štipendiranje polagoma preide v kreditiranje, vendar pri tem še niso rešena nekatera osnovna vprašanja, kot je odplačevanje in stimulativnost kreditov ipd. V Beogradu Imajo študentje že dalj časa na razpolago sredstva kreditnega fonda. Toda s tem vprašanje oskrbe študentov v bistvu ni rešeno, ker je poleg slabosti, ki še vladajo v sistemu kreditiranja, ta sistem negativno vpliva na štipendije, katerih število je močno padlo. Izmed vseh fakultet, ki sem Jih obiskal, je stanje najugodnejše na Ekonomski fakulteti, kjer prejema štipendije 40 odst. štludentov. STUDIJSKA ALI POČITNIŠKA PRAKSA Počitniška praksa postaja na višjih šolah v Maribora vse bolj študijska praksa in s tem pomemben del študijsko pedagoškega dela. Tako je praksa vnaprej študijsko In organizacijsko pripravljena; uspešnost opravljene prakse pa se upošteva pri študentovem uspeha na tak ali drugačen način. Poglejmo kako je ■ praksami drugod. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Imajo en mesec prakse, ki zanjo skrbi posebna komisija, na Agronomskem oddelku Biotehniške fakulteto imajo na vsaki stopnji prav tako po en mesec prakse in morajo študentje o praksi napisati poročilo. Na Pravni fakulteti ni nobene prakso. Kemiki imajo po prvem letniku dva meseca prakse, katere uspešnost se upošteva pri oceni diplome. Na Elektrotehniški fakulteti je enomesečna obvezna praksa (razen tiste, ki so končali STS), ki jo oceni profesor in podjetje. Vendar so vse te prakse še vedno bolj počitniške kot neposredno študijske prakse. Dokaj dobro imajo organizirano prakso v Zagrebu na Ekonomski fakulteti. Opravljajo jo šele v tretjem letniku Ce je ocena prakse, ki se vpiše v Index nezadovoljiva, mora študent prakso ponoviti. Uspešno opravljena praksa Je tudi pogoj za prehod v višji letnik. Študentje Visoke gospodarske šole nimajo počitniške prakse, ampak hodijo stalno med študijem v podjetja. Tudi pravniki nimajo prakse, medtem ko jo na Elektrotehniški fakulteti znatno poudarjena praksa, ki Jo študentje opravljajo po vsakem letniku. Zanimivo je to, da na VEK3 v Beogradu, kjer predvsem izobražujejo kadre neposredno za prakso, študijske prakse sploh nimajo. Na Strojni fakulteti opravljajo študentje že na prvi stopnji dvakrat prakso ln se ta praksa tudi vpisujo v lndex. Tudi na Ekonomski fakulteti prakse ni. PREHOD NA DRUO STOPNJO Kakor pri ostalih vpraša-nijh pri študijskih režimih, obstajajo tudi v stališču glede prehoda na drugo stopnjo fakultet znatne razlike. To vprašanje seveda ni abstraktno pri tistih višjih šolah ln fakultetah, kjer so programi vskla-Jenl. Tak je primer z našo VPS, s VTS ln VAS (kjer imajo celo en Izpit več), kjer so programi v glavnem vskla-jeni. Programi VEKS se znatno razlikujejo od programa Ekonomske fakultete. Pri tem pa je število izpitov na VEKS znatno večje. Pogoj za prestop na drugo stopnjo to fakulteto so vsi opravljeni izpiti po učnem programa fakultete. Diplomanti VTS, ki se hočejo vpisati na Fakulteto sa strojništvo, morajo imeti poleg vleh izpitov še diplomo te šole, ker je ta potrebna po statutu VTS (le-ta se no zahteva od diplomantov prve stopnjo fakultete); na kemiji pa diplome ne zahtevajo. Za vpis na drugo stopnjo Ekonomske fakultete v Zagreba morajo diplomanti VEKS opraviti sprejemni izpit is matematike, geografije in osnove ekonomike podjetij. Na Elektrotehniški fakulteti v Zagrebu pa to vprašanje še ni rešeno ln tako morebitnega kandidata enostavno odklonijo. V BeogratKu se lahko vpišejo diplomanti višjih tehniških šol na Strojno fakulteto bres omejitev, vendar bo tudi v prihodnje treba polagati dopolnilne izpite. Za vpis na drugo stopnjo Pravne fakultete je treba opraviti Izpite, ki so v učnem načrtu prve stopnje. Diplomanti VEKS ln drugih ekonomskih šol, ki se želijo vpisati na drugo stopnjo Ekonomske fakultete, morajo polagati skupinski izpit is treh predmetov: politične ekono- mije, matematike in ekonomike podjetij. Feri Horvat lllllllllllllllllllllir.llllllllllllllllllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII) lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll' S prejšnjo številko so se poslovili od Katedre glavni in odgovorni urednik Vlado Golob, urednik notranje rubrike Ivo Vajgl ln urednik kulturne rabrike Martin Praš-nicki. 1 tet VLADO GOLOB, dosedanji glavni in odgovorni urednik je bil eden izmed ustanoviteljev našega lista in je s svojim delom od izida prve številke nedvomno največ prispeval k uspešnosti in ugledu, ki si ga je list mariborskih študentov pridobil v jugoslovanskem študentskem tisku. S svojo vsestransko razgledanostjo, s uredniško organizacijskimi sposobnostmi in z dobrim odnosom do mladih sodelavcev, je pri le-teh vzbujal še večje veselje do novinarskega dela in prispeval k njihovemu kvalitetnemu razvoju. Čeprav je opravljal še druge vaine funkcije, saj je član sekretariata OK LMS, urednik biltena OK LMS, bil je podpredsednik odbora ZSJ, je večino časa in dela posvetil ,Hstu, ki je bil del njegovega vsakdanjega šivljenja. Velik je bil njegov doprinos slasti h kulturni dejavnosti študentov, saj je bil pobom! k ln neposredni organizator nekaterih uspelih prireditev. IVO VAJGL je še kot srednješolec na I. gimnaziji urejal glasilo »Mlada misel« in nato priloinostni brigadirski list. Pri Katedri je začel sodelovati novembra 1961. Po kratkem času je prevzel rubriko za izredne, nato pa notranjo rubriko, ki Jo je z veliko Vlado Golob Ivo Vajgl [ ZAPISI — Martin Prašni«ki zavzetostjo za idejne in študijske probleme ter s izrednimi organizacijskimi sposobnostmi vodil do sedaj. Veliko je prispeval k razširitvi kroga sodelavcev, zlasti notranje rubrike. Poleg angažiranosti pri Katedri je bil eden najbolj delavnih aktivistov študentske organizacije: vodil je mednarodno komisijo in sodeloval pri organizaciji pomembnejših prireditev ter vodil izmenjavo skupine študentov s Poljsko. MARTIN PRASNICKI je začel sodelovati pri Katedri oktobra 1961 najprej kot sodelavec, nato pa je prevzel uredništvo kulturne rubrike. Široko razgledan na področju kulture je s tehtnimi članki in razpravami o raznih problemih estetike in kulture dal bogat prispevek h kvaliteti lista. Tudi njegovo delo ni bilo omejeno le na Katedro, temveč je delal pri odboru kot predsednik kulturne komisije in sodeloval pri številnih akcijah in organizacijah raznih prireditev. Vsem trem tovarišem se sodelavci, ki nadaljujemo njihovo delo, v imenu vseh bralcev Katedre zahvaljujemo sa vsa njihova prizadevanja in jim pri študiju in nadaljnjem delu želimo kar največ uspeha. Ekonomsko - družbeni aspekti avtomatizacije e) Izobraževanje delovne sile: Sleherni delavec ki ostane v podjetju potrebuje zaradi kompliciranega procesa proizvodnje stalno dodatno izobrazbo. Zato se poleg izobraževalnih ustanov motno uveljavlja tako Imenovano TWI — Tiaining Within Industry — ali izobraževanje v okviru podjetij, pri čemer pa ne pro-učujejo le tehnološki proces in organizacijo, temveč posvečajo mnogo pozornosti tudi odnosom (Human Relations). f) Brezposelna delovna sila: Največji problem je delovna sila, ki jo avtomatizacija vrže na cesto. To je aktualno zlasti v kapitalizmu. Vendar nekateri teoretiki trde, da bo v celoti z avtomatizacijo prizadetih le 8 ®/o delovne sile. Zato predvsem priporočajo postopno uvajanje avtomatizacije, ki ne povzroča masovnega odpuščanja delovne sile. Tako so uvajali avtomatizacijo v Renaultu (Francija) v treh etapah v sedmih letih, ne da bi odpustili enega samega delavca. Ogromne možnosti zaposlovanja se odpirajo že sedaj, Več odgovornosti Pretekli torek je bil v Beogradu plenum centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije, na katerem so pod glavno točko dnevnega reda obravnavali naloge študentske organizacije pri izboljšanju študijskih uspehov. Tokrat namenoma niso podrobneje razpravljali o materialnih in drugih objektivnih pogojih, ki neugodno vplivajo na študijski uspeh, temveč so dali močan poudarek analizi subjektivnih razlogov. Med temi so predvsem premajhna odgovornost dela študentov, ki meni da je študij le njegova osebna stvar, pri čemer pa pozablja, kako ogromna sredstva vlaga družba za njegovo šolanje. Dalje zelo slaba poklicna usmerjenost, saj se po neki anketi 15 ®/e študentov ne bi vpisalo na isto fakulteto, če bi se še enkrat vpisovali; razlog za slab uspeh so tudi slabe metode študija. Zato je bilo sklenjeno, da bo treba odpravljati slabosti zlasti subjektivnega značkja. Med drugim bo treba skozi idejno-vzgojno delo vzbuditi pri študentih večjo odgovornost do dela in jim pomagati k racionalnejši uporabi časa. Studijsko bo treba proučiti tudi metode študija na posameznih fakultetah in višjih šolah. Mnenje plenuma je bilo, da je treba posvetiti dobrim študentom več pozornosti in jih je treba vsestransko stimulirati k dosezanju še večjih uspehov. -fh zlasti pa se bodo odpirale v prihodnje v t. im. tereearnih dejavnostih (zdravstvo, prosveta, turizem, kultura ..'.). Ce bo človek čedalje manj angažiran v proizvodnji bo treba posvečati več dela njegovemu prostemu času. Znani francoski humanist pravi, da bo čez 40 let zaposleno v terciarnih dejavnostih 80®/« prebivalstva in le 20 ®/» v gospodarstvu. 2. VPRAŠANJE STROŠKOV Bistveno za uvajanje avtomatiza* cije je vprašanje stroškov, kajti avtomatizacijo je smiselno uvajati le takrat, kadar bo ekonomična, se pravi, kadar bodo stroški proizvodnje nižji, kot so pa pri starem načinu proizvodnje. Izjema je avtomatizira-Пje tistih dejavnosti, kjer je človek izpostavljen velikemu naporu, nevarnosti in podobno. Nedvomno se bodo stroški z avtomatizacijo zmanjšali: a) pri stroških delovne sile, ker bo potrebno manj zaposlenih, tisti pa, ki ostanejo, bodo ob višji kvalifikaciji bolj produktivni; b) znatno se bodo zmanjšali tudi stroški izdelavnega in pomožnega materiala zaradi racionalnejše uporabe; c) tudi splošni stroški, stroški notranjega transporta ipd., se bodo znižali ob modemi znanstveni organizaciji proizvodnega procesa. Zanimivo je proučevati spremembe v strukturi stroškov. Za nižje mehanizirano in nemehanizirano proizvodnjo je značilen sorazmerno visok odstotek direktnih stroškov (izdelav-ni material, neposredna delovna sila). Torej, če je bila proizvodnja večja ali manjša, so se spreminjali skupni stroški bolj ali manj proporcionalno. Taka proizvodnja je bolj elastična, ker se lahko prilagaja gibanjem na trgu. Drugače je * avtomatizirano proizvodnjo, kjer prevladujejo fiksni stroški. Investicije v osnovna sredstva so ogromne; od tega je treba stalno plačevati obresti, anuitete, amortizacijo, stroje je treba stalno vzdrževati ne glede na to, če so kapacitete izkoriščene ali ne. V avtomatiziranem podjetju se povečujejo tudi ostali splošni stroški (administracija, dragi elektronski računski stroji, razne pomožne službe in drugo), ki se tudi ne spreminjajo proporcialno s proizvodnjo. Vse to povzroča veliko neelastičnost avtomatiziranega podjetja, ki s tem produkcije ne more prilagajati tržnemu gibanju (o tem pozneje). Ce hočemo, da posluje neko podjetje ekonomično, morajo biti kapacitete izkoriščene sto odstotno. Aktualizira se tudi vprašanje obračunavanja amortizacije. Če je n. pr. v nekem mehaniziranem podjetju razmerje med amortizacijo in najemnino 2 : 1 v korist amortizacije, naraste le-to v avtomatiziranem podjetju tudi do 20, 50 ali celo 1000 :1. Največkrat poznamo način časovnega obračunavanja amortizacije, ki ga korl0iramo z občasnimi revalorizacijami. Vendar postane to ob sodobnih strojil problematično, zlasti zaradi sorazmerno hitre ekonomske zastarelosti (nova odkritja tehnike). 3. INVESTICIJE IN LOKACIJE Za Investicije v avtomatizacijske naprave so običajno potrebna ogromna sredstva. Taka sredstva pa zmorejo le velike, visoka akumulativne družbe in država. Tako n. pr. v ZDA opravijo 65®/« investicijskih vlaganj velika podjetja. To ima za posledico nujno koncentracijo kapitala. Zaradi velike disperznosti kapitala Imajo velike težave v Angliji, kjer tvorijo tri četrtine vseh podjetij majhna in srednja podjetja. Kakšna je koncentracija * ZDA, r.im kaže podatek, da je 75 ®/o kapitala v rokah 250 delniških družb. Za vsako investicijo so potrebne še temeljitejše analize vseh ekonohn-skih momentov kot sicer. Poleg elaboratov na osnovi standardnih ekonomskih pokazateljev pri ugotavljanju rentabilnosti investicij, je treba ugotoviti čas cfektiranja ali reaku-mulacije, ki ga dobimo, če stroške investicij, ki jim prištejemo še vrednost neamortiziranih izločenih osnovnih sredstev, delimo z letnimi prihranki (pri novi proizvodnji). Podatki za efektiranje investicij v avtomatizaciji metalurgije v SZ so 0,7 do 1,3. To je dokaj ugodno in kaže, da investicije v avtomatske naprave niti niso vedno dražje (kadar je čas efek-tiranja manjši od 1 ali enak 1). Pokazalo se je, da je zlasti ekonomično postopno uvajanje avtomatizacije. Za uvajanje avtomatizacije so zelo pomembni instrumenti v ekonomskem sistemu države v smeri stimuliranja. Pri tem razumemo zlasti ugodnejše pogoje za najemanje investicijskih posojil (daljši čas odplačevanja, nižja obrestna mera, manjša lastna udeležba ipd.) in možnost uporabe blokirane amortizacije. Se pomembnejši pa postanejo družbeni kriteriji rentabilnosti. Pri vsaki Investiciji je treba upoštevati potrebne indirektne investicije. Ce avtomatiziramo neko tovarno v panogi črne metalurgije, bodo ob velikih kapacitetah nastale potrebe po večji količini surovin, po dodatni energiji, transportnih napravah i. dr. Na lokacijo podjetja ima avtomatizacija velik vpliv. Pomen nekaterih faktorjev, ki jih je treba upoštevati pri lokaciji podjetja po prejšnjem načinu proizvodnje, se očitno zmanjša. Tako več ne bo pomemben faktor delovne sile, po katerem se je včasih ravnala industrija. Avtomatizirano podjetje bo tudi več ali manj osvobojeno klasične navezanosti na energijo, v kolikor se bo začela uporabljati atomska enen gija, medtem ko se pomembnost prv^ OTI a»Dajemo v razpravo 1) odkriti mi Razpravi oj čimvei! DVI leprooilnosti ov ug« ital a rf (Nadaljevanje s 1. strani) Jugoslaviji, niso mogla zadovoljiti potreb umetnikov v dinamičnem obdobju naSe socialistične graditve in revolucije. Pogoji, ki jih je revolucija ustvarila in bogata vsebina družbenega dogajanja, sta sprožila nenehno osvajanje, iskanje novega in seveda nenehen kvaliteten razvoj v naši umetnosti. Danes zavzema jugoslovanska umetnost vidno mesto v svetovnih merilih. Naši umetniki so osvojili ne samo visok izbor izraznih sredstev in možnosti, ampak tudi nekako značilno, specifično obeležje jugoslovanskega v umetnosti. Ni torej zgolj slučajnost, da so se v toku nenehnega razvoja in osvajanja novega uveljavili v naši umetnosti kot vzporeden pojav znaki deformacij in modnega posnemanja, ki se danes širijo v vedno večjih dimenzijah, opirajoč se na negativne pojave snobizma, meščanskega liberalizma in monopolizma posameznikov, ki vodijo in usmerjajo naše kulturno življenje. V nekaterih dejavnostih kulture moramo iz dneva v dan ugotavljati orientiranost h komercializiranju, oddaljenosti od lepega in umetniško kvalitetnega. Ni dvoma, da je zaradi zmanjšane budnosti in prizadetosti subjektivnih silnic pri nas, posebno pa zaradi premale pozornosti članov Z K, v mnogih kulturnih institucijah prišlo do komercialnih špekulacij v najrazličnejših pojavnih oblikah. Pojavile so se »umetniške stvaritve*, ki jih avtorji sami in »mentorji« niso razumeli, pa so jih ravno zaradi tega potiskali v ospredje. Zameriti je tudi kulturniškim krogom, institucijam-in prosveti, ki so si odločno premalo prizadevali dvigniti kulturno raven povprečnega občana — konzumenta kulturnih dobrin. Tako pride do splošnega pojava, ko so nekatere razstave, knjige, koncerti i. pd. širokemu krogu občinstva popolnoma nerazumljivi, kar ima za posledico odklon od take umetnosti, v mnogih primerih pa tudi od kvalitetne umetnosti, ki je odsev ustvarjalnega iskanja in odkrivanja novega. Ko ugotavljamo oddaljenost delovnega človeka od sodobne umetnosti, ne moremo mimo dejstva, da je naša kulturna vzgoja (programi, vodiči po razstavah, šole ipd.) pomanjkljiva, kar odvrača ljudi od resnične umetnosti in jih sili v drugo skrajnost — poslužujejo se razno- vrstne plaže, s katero so naša založniška podjetja napolnila prodajalne. Spomnil sem se ankete o cenah knjig, ki jo je med bralci izvedel »Vjesnik u srijedu*. Po mnenju velike večine bralcev bi cene knjige ne smele prekoračiti 1000 dinarjev, ni pa potrebe, da bi bile cenejše od 300 dinarjev. In kakšne cene so v navadi pri nas? Zelo poceni je literarna plaža, ki izhaja broširana ali v zvezkih, na papirju slabše kvalitete. Sledijo knjige za mladino, skoraj vse kvalitetnejše knjige pa v ceni že presegajo kritično mejo. Pri nas izhajajo knjige v malih nakladah, s tem se stroški povečujejo, povečuje pa knjigam ceno tudi lepa oprema, vezava, ščitni ovitki ipd. Mogoče bi bila rešitev v tem, ko bi na škodo opreme in zunanjega videza knjige znižali ceno in jo tako približali možnostim — in potrebam delovnega človeka. Ni dvoma, da bi na ta način dobra knjiga dobila mnogo širši krog bralcev. Zakaj ne bi mogle tudi kvalitetne knjige izhajati v zvezkih? To so vprašanja, o katerih smo že razpravljali (tudi v Katedri), treba pa je pristopiti k realizaciji. V intervjuju s člani predsedstva zveze novinarjev je predsednik Tito poudaril, da so v našem časopisju najslabše kulturne rubrike. Dejstvo je, da posebno dnevno časopisje ne posveča dovolj pozornosti kulturnemu dvigu bralcev, omejuje se le na občasne kritike aktualnih kulturnih dogodkov, ki pa so v največ primerih pisane v jeziku, ki ga razume samo najožji intelektualni krog ljudi, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Opomba uredništva: Članek je povzetek iz razprav v dnevnem časopisju in kulturnih revijah, o aktualnih vprašanjih v naši kulturi. Zelja uredništva Katedre je, da bi se na osnovi teh navrženih misli razvila razprava, lahko tudi polemika, ki bo razčistila nekatera protislovja v naši umetnosti, posebno v mariborskih okvirjih. Zavedamo se, da bi razprava morala biti mnogo širša, posebno naloge članov ZK pri idejnem usmerjanju našega kulturnega življenja bi bilo treba obravnavati podrobneje in ločeno. Prav zaradi tega naj velja ta uvodni članek kot poziv k sodelovanju. >do n ns ■a je ij a ). aod i, < je te :va rug a tel l vfl nol ni lom vil li/.t ivlj 10 ^jFranček Rudolf iset Zgodba je) -o slepoti pid (Andri Gide, 1869—1951), francoski pisatelj, samosvoj iskalec resnice o človeku. Zdaj religiozen, zdaj predvsem čuten. Njegovo delo je silno obsežno in raznovrstno, posebno znani so njegovi potop i i (Potovanje v Kongo). Leta 1947 je prejel Nobelovo nagrado. »Pastoralno simfonijo* pa je napisal leta 1919. Podeželski pastor pripelje na dom slepo dekle, ki je tako zanemarjeno, da še ne zna govoriti, jo poimenuje »Ger-truda* in jo z veliko potrpežljivostjo drami k življenju. Ljubi jo mnogo bolj kakor druge člane družine, ker ga jiajbolj potrebuje. Vsa Ger-truda — takšna kot je pozneje — je sad njegovega prizadevanja. Oblikoval jo je veliko bolj kot svoje lastne otroke. Pastor sam ne ve, kdaj se zaljubi vanjo. Hoče jo obvarovati zla in krivic zunanjega sveta. Hoče jo obdržati tako nevedno, naravno, srečno. Pravzaprav — hoče jo obdržati samo zase. In ko jo vzljubi njegov sin in se hoče z njo poročiti, mu to prepreči. Sama Gertruda šele postaja človek. Živi v skrivnostnem svetu občutkov, pod vtisi zunanjega sveta, ki jim je slepo prepuščena in za katere je izredno dojemljiva. In kljub temu, da pastor tega noče, se v njej začne prebujati misleče bitje. Hoče videti svet, pa če- prav morda ni tako popoln, kot je zdaj, ko je slepa. Vedno znova vrta za resničnostjo. Človek je postal tak, kot je, z delom, z bojem. S tem da je razvil zavest. In tudi v slepi deklici se prebuja človek, k se ne more sprijazniti s tako nemočno, »nezavestno* srečo. Potem Gertrudi z operacijo vrnejo vid. Vidi, da je svet mnogo lepši, kot je mislila. (»Prav zares nisem slutila, da je dan tako sijoč in nebo tako prostrano.*) Toda vidi tudi, kakšen razdor je s svojo prisotnostjo prinesla v pastorjevo hišo. Vidi zgarano pastorjevo ženo, ki je pastor ne ljubi več, ker ljubi njo. Vidi, da je na svetu tudi zlo. »Ce bi bili slepi, bi ne imeli greha.* Zdaj ni več slepa. Zdaj se zave svoje in pastorjeve krivde. Pastor je ravnal tudi v nasprotju s krščansko moralo. Dekletu ni privolčil življenja, temveč jo je čuval samo zase. Zdaj pa je Gertruda naenkrat prisiljena pogledati v Življenje, pred njo stoji krivda, za katero pravzaprav ni kriva in ki se je je do zdaj sploh ni zavedala. In zaradi njene nežne nedotaknjenosti, njene dozdajšnje odrezanosti od sveta, ji zmanjka moči. S svojim iskanjem se je ob pastorjevi ljubezni razvila v človeka, ki se lahko te krivde zave, toda ne do človeka, ki bi to krivdo lahko premagal. Gertruda življenje lahko oceni, a ni dovolj močna, da bi živela. Naredi samomor. ... Pastorjevo mišljenje, da je srečen človek, dokler ne ve, se izkaže za pravilno. Vendar je pastor poražen, ker je vse izgubil. Tudi njegov sin je namreč z Gertrudo vred prestopil v katoliško vero. Andre Gide posega s stališča krščanske etike globoko v človeško življenje, v vprašanje njegovega smisla. In v to, kaj je dobro in kaj je zlo. Kaj je to sreča? Kaj je to greh? Vendar — sreča in greh sta neka) zelo relativnega. Svet je dialektičen. Dobro in zlo, lepo in grdo se prepleta. Nedolžen si samo, če nič ne delal. Ne delati nič — to je pa še najhuje. Mišljenje, ki ga knjiga izraža, je v svoji statični religioznosti, v nemoči in pesi- mizmu, precej izrojeno. Gide ne verjame v ničesar. Tudi v krščansko etiko ne. Na skoraj eksistencialističen način dvomi v smisel življenja. Nikjer ne poudarja, da je važno tisto resnično življenje, ki je tako zelo lepo in tako polno zla obenem. Zadovolji se z ugotovitvijo: »Ce bi bili slepi, bi ne imeli greha,* kar pa pomeni beg od stvarnosti. Vsekakor mislim: Biti slep je hud greh. (Seveda ne, če si samo brez vida.) Knjiga je napisana v obliki dnevnika. Izredno lepo. Nekatera mesta so nenavadno poetična: (Je svet res tako lep, kot ptički pojo?*) •film • fi I«11 • f il m r Na skupščini Zveze študentov Mariborskih visokošolskih zavodov smo slišali predlog o ustanovitvi filmskega gledališča. Predlog je naletel med študenti na odobravanje. Pri Odboru je bil osnovan organizacijski odbor, katerega prvi uspehi se že javljajo. Torej — popestritev kulturnega izživljanja mariborskih študentov. Filmsko gledališče je ustanovljeno. Program je o grobem sestavljen in se izvaja (premiera kratkih filmov t. marca). Želim napisati dve, tri misli, o programu in delu filmskega gledališča. le pred anketo, ki se na nekaterih šolah še izzvaja, in vsebuje vprašanja, o čem želimo študentje govoriti, gledati d sFilmskem gledališču«, smo organizirali premiero kratkih filmov slovenskih ustvarjalcev: Kosmača, Bevca, Sajka. Tovariši so se odzvali našemu povabilu, pozdravili naše prizadevanje in prišli. Po predvajanju filmov so odgovarjali'.in pojasnjevali na postavljena vprašanja. Zdi se mi, da je bil uspeh popoln, če upoštevamo majhno možnost neposrednega stika (filmi so bili predvajani v unionski dvorani, ustvarjalci so odgovarjali kar z odra). Majhna organizacijska napaka, toda ne glede na to je bil uspeh že v vsebini spontanih vprašanj, ki so jih risotni postavljali. Verjetno i vzdušje bilo še pristnejše, če bi bil pogovor v manjši dvorani, kar je bilo takrat neizvedljivo, ker je bila Bela dvorana zasedena in če bi bila vprašanja plod prejšnjih raz-: govorov v okviru iFUmskega gledališčni. O programu Filmskega gledališča je sedaj še težko govoriti, ker še niso zbrani podatki ankete, vendar v grobem že lahko Filmsko gledališče je neka vrsta filmskovzgojnega dela. Cilj je o zbliževanju, pojasnjevanju, spremljanju filmske umetnosti, njenih ustvarjalcev in gledalcev, izmenjavi misli, dojemanj in vrednosti filma. Skozi program Filmskega gledališča gledalec lahko spremlja razvojno pot, smeri in umetniške vrednosti filmov, vzpostavlja kontakt z ustvarjalci in se tako vživi o predvajano delo. Izbira filmskih del je tako velika, da v normalnih pogojih kino podjetja tega ne zmorejo. In če tu še dodamo, da so kino podjetja, podjetja s samostojnim financiranjem. nam je lahko jasno, da je to neizvedljivo. Kljub temu mariborsko kino podjetje podpira filmsko vzgojno delo, to dokazuje o pomoči, ki jo nudi našemu Filmskemu gledališču pri odstopu dvorane za premiere filmskih novitet in prenosnega širokometraž-nega projektorja, ki ga bo potrebovalo gledališče za normalno metraine filme d svojem programu. Opozarja nas na kvalitetne filme, ki jih uvršča v svoj reden program Sedaj, ko imamo na razpolago malo dvorano na višji komercialni šoli, ki ima vgrajeno projektorsko kabino z ozkometražnim projektorjem in prenosni široko metražni projektor, bo Filmsko gledališče zaživelo. Predstave in razgo- Po dveh letih bo vendarle pričeli snemati domači celovečerni film po Vorančevib Samorastnikih z naslovom Pan-karska mati. Scenarij Je pripravil Vojko Duletič, režira pa ga Igor Pretnar. Pri filmu sodelujejo še snemalec Mileta de Glerio, scenograf inž. arh. vori se bodo vršili vsak petek v tednu ob sedmih zvečer. Po predvajanju filmov (kinotečnih in drugih, anketa še ni končana) bodo razgovori o filmu. Za popestritev programa nam je Sosvet filmskega sveta ponudil pomoč svojih članov, ki bodo poživljali pogovore in razprave. Po možnosti bomo vabili še naprej tudi ustvarjalce. Po anketi bo sestanek vseh članov Filmskega gledališča, na katerem bodo imenovane želje, zbrane iz ankete in sestavljen program za to leto. Torej nekaj za popestritev kulturnega življenja študentov. N. S. Mirko Lipužič. Poleg glavnih igralcev Majde Potokarjeve, ki bo upodobila pankarsko mater in Rudija Kosmača kot Ož-beja, bodo nastopali mnogi priznani slovenski igralci, omenimo naj Savo Severjevo in Vido Juvanovo. Oskar - želja vsakega igralca Lani sta Oscarja dobila igralca iz Evrope. Čeprav so vsi pričakovali, da bo za najboljšo žensko vlogo dobila to priznanje Natalie Wood, ki je bila odlična v dveh filmih, ga je dobila Sophia Loren za vlogo v Ciociari. Letos je Natalie zopet najresnejši kandidat za vlogo v filmu Gipsy. Rojena je leta 1938 in je za- Ji bo leto uspelo? — Natalie \Vood čela igrati kot štiriletna deklica in ostala pri filmu deset let kot mala umetnica, kakor so ji dejali odrasli partnerji. Tako kot je Liz Taylor za kratki čas prenehala igrati, tako je tudi Natalie imela kratek zastoj, toliko da je publika pozabila, da je bila otrok in sedaj postala dekle. V prvem filmu Sla po življenju z Jamesom Deanom je pokazala odlično igro. Vsa leta, kar je bila v zakonu z Robertom Wagnerjem, je sprejela vsako vlogo, samo da je lahko igrala z možem. Po filmu »Krasote v travi« Elie Kazana, se je njena umetniška pot nadaljevala. Sam Kazan je dejal: »Tajnost njenega uspeha je v tem, da je deklica in žena, ampak odločna, in ve kaj hoče.« V West Side Story je Natalie igrala Marijo, sestro portori-škega vodje bande, ki se zaljubi v vodjo nasprotne bande. Za to njeno vlogo so jo lani postavljali daleč pred vsemi kandidatinjami za Oscarja. Letos je odlično odigrala vlogo v biografiji slavne strip tease plesalke Gipsy Rose Lee. Življenje te lepe žene je bilo zelo zanimivo. Ambiciozna in pohlepna po denarju, je mati naredila iz trinajstletne hčerke veliko zvezdo. Tudi pozneje, ko je bila hči že bogata in znana, je morala neprestano prenašati tiranijo svoje matere. Zato pričakujemo letos, da bodo popravili napako, ki so jo naredili, ko Natalie ni dobila Oscarja. Resen kandidat za Oscarja je tudi znana Catherina Hepburn, ki je že lani kandidarala za vlogo »Iznenada lani poleti« in letos izvrstno odigrala svojo vlogo v filmu »Dolgo potovanje v noč«. Žiri stoji pred težko nalogo, komu naj dodeli nagrado, kajti Hepburnova je Oscarja že dobila, Natalie pa je mlada in naj večji up Amerike, da bi resno konkurirala Evropi. Innriri Rprnmnn n cehi med 45 in 50 leti. Zato sem se ingria uergman o sem odločila 45 preSk0čiti in biti 55- letna. To je starost za čudovite Ingrid Bergman »Bilo bi vloge, (V Hollywoodu je posnela strašno biti vedno mlada Težko film ' 4 stare dame, po odr- ie dobiti dob1"- vlogo za žensko skem delu F. Eiirrenmatta.) Vorančevi Samorastniki na filmskem platnu KATEDRA KATEDRA PLANICA Ш P.ted цА&шШтSjteltUMom V petek, soboto in nedeljo se bodo po treh letih zopet zbrali v Planici vsi najboljši skakalci na letošnjem največjem tekmovanju v smučarskih skokih. V dolini pod poncami je vse spremenjeno in Pr*Pravljeno za ta veliki spektakl- Sedanji vrvež kamionov in buldožerjev, ki čistijo dohode <1° skakalnice, bo zamenjal vrve* gledalcev in skakalcev, precej radovednežev se je že te dni zbralo pred skakalnico in s° г zanimanjem spremljali poskusne skoke na velikanki, prireditelji si obetajo v dneh tekm°vanja rekordno število gledalcev- kdo so favoriti? Za letošnje tekmovanje so je prijavilo rekorono število tekmovalcev. P° Prijavah lahko sklepamo, da se bo pomerila za najboljša mesta prav vsa svetovna elita, tako med posamezniki, kot med ekipami. Če bi napovedovali ^agovalca letošnjega tekmovanja, bi zares težko dajali komurkoli prednost. Kljub temu lauko med glavne favorite med P°samezniki štejemo našega starega znanca Recknagla, riprvežana Engana, Zahodnonemca Thoma in Bol-karta, ter še nekatere iz Nemčije, Skandina^Je in sz. Med ekipami lahk° iščemo zmagovalca med ZaP; Nemčijo, Vzh. Nemčijo, No^ko in SZ. Vsekakor pa labk Pričakujemo še kopico presen. Cen j, predvsem med posamejn ki, odvisno je pač precej tud1 od Športne sreče. kakseSA?lasma Dokončno ®e naša komisija za sestavo rep' zentance ni odločila za dev , tuco tekmovalcev, ki bi m\ Vstopali naše barve. Do so se na teh vsakoletnih „tonalnih tekmovanjih (pl*®::®> Kulm, Obers-dorf) naši tek oVa]ci ге]0 do_ bro uvrstili. se samo tekmovanja *^bersdorfu leta 1961, ko je S1’"®.1, s svojimi 141 metri postal l0l°vni rekorder; Planico 1960. ®ta se kar dva naša tekmov®* (Zidar in Langus) uvrstila mdprvo desetori-co. Letošnja naših tek- movalcev, k' J želo nestalna, zaskrbljuje ^ e8a trenerja, ter komisijo Ustavo reprezentance. Na 0 temu, da v letošnji sezon naši tekmovalci niso dosegli kinih uspehov. kot pretekla leta, ne smemo biti pesimisti. Lovca na daljine Jemc in Šlibar v pravem trenutku prihajata v svojo staro formo. Tudi Pečar in Zajc lahko nadomestita daljino z izvrstnim stilom. Na zadnji preizkušnji pa nas je zelo prijetno presenetil Eržen, ki je kar trikrat preletel preko 100 m in enkrat celo 115 metrov. Pričakujemo, da se bo- do po zadnji prikazani formi prav vsi naši tekmovalci solidno uvrstili. Za nas bo največji uspeh, če se bo kateremu izmed naših posrečilo uvrstiti med prvo desetorico v tako močni konkurenci, kot je letošnja. Izgledi za uvstitev naše ekipe, puščajo res odprto vprašanje plasmaja. Boljša uvrstitev kot 6. mesto bi bil za nas izreden ■uspeh, kajti upoštevati moramo, da so večinoma vse sodelujoče države poslale svoje ekipe v najmočnejši postavi. IN KAKO JE Z OGLEDOM TEKMOVANJA? Za ogled planiških skokov je Kompas pripravil posebne vožnje z vlaki in avtobusi. Skoke si bo ogledalo tudi veliko tujcev in da bi jim bil prehod v Jugoslavijo olajšan, so naše oblasti za ta prehod poenostavile formalnosti potnih dovoljenj. Tisti pa, ki bodo ostali doma, bodo lahko spremljali smuške polete po televiziji. nasvidenje čez tri leta - conski Tako je pomislil Parma, ko je podpisoval predajo o partiji z velemojstrom Ivkovim. Vse je izgledalo tako lepo. Najprej velemojstrski naslov v Ilolandiji, nato nagrada v Španiji in dober začetek v Vrnjački banji. Rahlo senco so metala le zadnja kola. Uspeh o Bevermijku bi lahko bil večji..., tudi prvo mesto v Španiji ni bilo nedosegljivo. Toda vsak turnir ima svoj začetek in konec. Prav konec — zadnja kola pa so na zadnjih turnirjih zmanjševala uspeh slovenskega velemojstra. Ali Parma res ne zdrži do konca? Ali je vzrok pomanjkanje fizične ali psihične kondici je? Beverrvijk: Parma se je po desetem kolu že povsem približal velemojstrski normi. Osem točk iz desetih partij! Sest zmag in štirje remiji — odlična bilanca na tako močnem turnirju. Iz sedmih kol je potrebna samo še ena točka. Jasno je, da je Parmi bil naslov velemojstra važnejši kot osvojitev prvega mesta. Ko se je cilju že tako približal, da je imel naslov v žepu, je njegova pozornost popustila. To je pojav, ki ga srečujemo pri vsakem človeku. Ko se ženemo za dosego nekega cilja, se trudimo, na cilju pa si nekoliko spočijemo. Pri šahu pa je tak počitek nevaren, zlasti če turnir še ni končan. Za šahovsko javnost turnir še ni bil končan, za Parmo morda. Poleg velemojstrske- ga naslova smo še želeli prvo mesto. Ne trdim, da Parma tega ni želel. Toda njegova najvažnejša naloga je bila: velemojstrski naslov in ko je to takorekoč dosegel — je popustil. Tistega velikega vzvoda za zmago ni bilo več. Španija: Turnir neenakih igralcev kjer je vladalo pravilo: med seboj remi, slabšega premagati. To so bili tihi sporazumi, nekako o stilu turnirjev kjer so visoke nagrade in igralci zelo različnih moči. Ali je torej dokaz, da je Parma remiziral z močnimi nasprotniki, ker ni vzdržal? Odgovor ni potreben. Sicer pa: Med obema turnirjema je bilo samo nekaj dni. Sahisti pa se po velikih turnirjih ne odpočijejo o nekaj urah. Malo pa še naporno potovanje 60 ur v potniškem vlaku in še za nameček po dve koli na dan. Kako je mogel po vsem tem iutrujenis Parma iz Bever-mijka tako dobro igrati o 'Španiji? Morda iz utrujenosti?! Vrnjačka banja: Skupno je bilo na papirju odigranih 14 kol. Pravim na papirju — dejansko jih ni VelimiroviČ igral 14, kljub temu da so pri njemu vsi igrali na zmago. Zadnje kolo, ko sta z tokovom potegnila samo nekaj potez, pač lahko smatramo za domenjeni remi. Zakaj pa je klonil o srečanjih z Velimirovirem m Iv kovom? Z Velimirovičem je imel lahko partijo in ponovil se je Bevermijk Tik p<-ed zmago je popustila napetost, brez katere ni pazljivosti in koncentracije v šahu. Samo trenutek — ena slaba poteza je dovolj za poraz. Vzroki Parminih porazov niso v utrujenosti — ampak povsem drugje. Takšno površno ocenjevanje zapel je. javnost strokovnjaka in morda Parmo samega. Naj v dokaz navedem še to, da Parma doslej o vseh turnirjih še ni popustil v zadnjih kolih. Spomnimo se sarno Bleda 61. Parma je prišel iz Haaga, kjer je postal svetovni mladinski prvak, na Bled z dvodnevno zamudo. Pri tem ne smemo pozabili, da niti turnir v Haagu, še manj pa Bled z dvajsetimi udeleženci (od teh je bila dobra polovica velemojstrov) nista bila lahko turnirja. Parma po devetem kolu na Bledu še ni dobil srečanja. Sele kasneje se je razigral. Ali zaradi utrujenosti? Nespametno je torej z ozirom na zadnje turnirje soditi, da slovenski velemojster ne izdrži. Parmin stil igranja pač ni stil, ki bi utrujal. Pri mnogih remijih in nekaj zmagah pa so porazi tisti, ki štejejo dvojno. Prav to pa je Parmo v Vrnjački banji tako drago stalo. Pri svoji računici bi moral vkalkulirati tudi rizik — saj conski turnirji niso vsako leto dvakrat. Tako mu pač po porazu z Iokovom ni preostalo drugega kot misel: nasvidenje ronski čez tri leta — moral bi predvidevati, da bom kakšno srečanje tudi izgubil. L. G. Mariborski lenisači pred novo sezono VELIKI UPI Teniški klub Branik, ki je edini v Mariboru, pripravlja svoje člane, mladince in pionirje že vso zimo zelo vestno na novo tekmovalno sezono. Dvakrat tedensko so v telovadnici v Cankarjevi ulici trdi treningi, ki obsegajo vse vrste gimnastičnih vaj, vaje za krepitev rok in nog, ter razne vaje, specifične za teniški šport. Posebej se zelo vestno pripravljajo mladinci in člani na pomladanski start. Med njimi so tudi Germovšek, Vodeb in Sikošek, ki pomenijo v slovenskem tenisu trenlutno vrh. Prav slednjj, so se pred kratkim udeležili* turnirja, ki je bil v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Organizirala ga je slovenska Teniška zveza z namenom, da bi prav najboljše slovenske tenisače pripravila za tekmovanja. S svojo igro so dokazali, da so z treningi pridobili kondicijo in, da jim tekmovanja v sezoni ne bodo delala težav, kakor je bilo to lani. Če se ozremo na možnosti, ki jih imajo mariborski tekmovalci leto«, lahko ugotovimo, da so zelo velike. Germovšek bo nedvomno tudi letos ostal republiški članski prvak, lahko *bi se pa tudi na državnem prvenstvu dobro odrezal. Vodeb je na najboljši poti, da osvoji naslov mladinskega republiškega prvaka, ter morda drugo mesto v državi, Sikošek prav tako. Pri ženskah je stanje nekoliko drugačno. Vsa leta nazaj je bil TK Branik edini, ki je imel na vseh tekmovanjih ustaljeno žensko ekipo. Toda letos so nekatere odlične tekmovalke prenehale z aktivnim nastopanjem in prišla je vrsta na mlade, sicer še neizkušene in nerutinirane. Kot običajno, bo priredil Teniški klub Branik, tudi letos v Mariboru večja teniška tekmovanja, zveznega, republiškega ter okrajnega in medklubskega ranga. Kandidirali so za ekipno mladinsko prvenstvo Jugoslavije, mladinsko in pionirsko prvenstvo Slovenije, kot običajno pa bodo na sporedu tradicionalni turnirji: za Mariborski teden, Belo žogo, Srebrni lopar, Korenčanov memorial, okrajno prvenstvo in otvoritveni turnir. Vendar pa letos pogrešamo srednješolskega prvenstva in pa prvenstvo mariborskih višjih Sol, na katerih je mnogo »belih mušketirjev« in bi bilo za taka tekmovanja nedvomno dokaj veliko zanimanje Srednješolsko prvenstvo je bilo pred dvema letoma že enkrat in je bil uspeh prav dober To vprašanje bo treba seveda proučiti. Toda ne glede na to, dejstvo je, da pričakujemo v letošnji teniški sezoni uspehe Mariborčanov, saj se bo v njih odrazilo vso delo pozimi in ves tmd, ki so ga vanj vložili tekmovalci sami. Počakajmo na konec letošnjih tekmovanj in prepričali se bomo lahko, koliko napredka je bilo ... Boris Bergant pomladansko kramljanje Pred kratkim sem bral humoresko Arta Buchwalda. Hotel je sanjati intervju z 'lacMillanom, pa je sanjal pogovor z De Gaullom. Prišel sem do spoznanja, daje prav žalostno, če človek ne more sanjati tistega, kar si želi. Hotel sem se sprehoditi po mestu. Zadnje čase je zaživelo. Posebno v popoldanskih urah so ulice polne. Ljudje, kupujejo, vsi imajo nedeljske obraze. Vsak dan. Hotel sem se torej sprehoditi sam, d prazničnimi ljudmi, praznično razpoložen, pa sem srečal Marjanco. Hotel sem biti resen, pa se je Marjanca smejala, venomer samo smejala in me gledala s prodornimi, iskrečimi očmi. Bila je srečna, kot rdeča, polna julijska češnja. Smejala sva se oba, sicer pa, Marjanca se smeji venomer in njena sreča prehaja s človeka na človeka, Marjanca osrečuje vse. Danes je prišla pomlad v naše mesto. In tako sem moral, hote ali nehote krepko zakoračiti v prvi pomladanski dan. V trenutku sem si zaželel tisoč stvari, saj je splošna ljudska slabost, da si v trenutkih zadovoljstva nekaj želijo. Želel sem si mnogo sreče na izpitih, diplomo, od prijetnih večerov, dobrih prijateljev, iskrenih besed, do lepih, sončnih dni, skratka, napravil sem si mali načrt, tak, kot si ga delamo skoraj vsako jutro, pa se nam kot po pravilu izjalovi. No, sedaj ni čas za razmišljanje, ali se mi bodo želje uresničile ali ne, mislim, da bo že kako. Menda so ravno študentje pripomogli, da se ljudje vedno v večjem številu sprehajajo po Gosposki ulici. Prinesli so duh po pomladi, ko- drolasci iz Splita, plesalci iz Srbije in veseli fantje s sončne Primorske in Prekmurja. In tako smo se danes tukaj zbrali vsi. Ondan mi je kolega očital, da venomer pogrevam stare stvari, napišem naj nekaj novega. Povedal sem mu nekaj novega, namreč, da imajo na statističnem zavodu nekaj podatkov o maribor skih študentih, da so končno ugotovili, koliko študentov študira na mariborskih višjih šolah in da bo Združenje v začetku novega študijskega leta pripravilo popolnejše anketne liste, ki jih bodo študentje izpopolnjevali. Ali mislite, da mi je verjel? »Lepo je, če sije pomladansko sonce,« sem rekel kolegom, ki presedijo vsak dan po nekaj uric v bifeju samopostrežne restavracije. »Kes je lepo,« so mi pritrdili. P. Bronzan Neki deklici Izmed tisočev neznanih vojakov izberejo enega: zgradijo mu spomenik in predenj polagajo vence. In nihče ne ve, kakšen je bil ta vojak. Se je bil hrabro ali je bežal; ga je že prvi strel ubil? To pa ni važno. Važno je le-to, da je bil vojak. Napisal bom pesem deklici, ki je bila taka kot tisoče drugih. Ne vem za njeno ime in še njen obraz sem na pol pozabil. Bila je le srednje lepa in nisva si dala ničesar več kot en sam pogled. Zaradi tega pogleda sem napisal to pesem. Morda jo njen fant ljubi tako, kot jaz ljubim svojo deklico, morda pa ne zna pisati pesmi. Zato sem ji napisal to pesem, čeprav je ne poznam in si nisva dala več kot en sam pogled. Danes sem strašno sam in moja deklica je daleč. F. Rudolf Pesem in noč v otroškem srcu Mati mu pravi: Moj mali sinček: ali veš, kaj zveni vsako noč na našem dvorišču? Vem, mama! Dvorišče sanja in mesec ga ljubi. Svetišče iz betona skriva v sebi pajčevine zvenečih duš, ki ne jočejo. Stari kostanj ima veje in liste in tam nekje gnezdijo ptice. Mati se otožno nasmehne: Oh, sine, kje pa je tvoja duša? Mama, pusti naj zasanjam kot škrjanček da bom zjutraj poletel in videl kosce v vzhajajočem soncu. Moje srce naj zaspi med vejami tvojih rok. V. Gajšek Mladost v zrcalu Odkar so prenehala Izhajati Mlada pota, edina slovenska mladinska mentorska revija, je najmlajša generacija pisateljev in pesnikov ostala brez svoje revije, take, ki bi mlade razumela in vzpodbujala k delu, jim svetovala ln usmerjala na pravo pot Zdaj se je za to koristno in težavno delo odločila založba Mladinska knjiga. Pred mesecem je že poslala na trg prve tri knjige izmed petih, kolikor jih vsebuje novo ustanovljena zbirka »Pota mladih«. Gre torej za mlade avtorje, rojene v letih neposredno pred vojno, ali celo med vojno samo; za njihove prvence, ki so pretežno avtobiografskega značaja, dela brez globljega literarnega znanja ln brez večje Izpovedne moči. toda is. krena in aktualna. Njihovo pero je kritično: natančno zna potegniti mejo med pojavi, ki škodujejo naši družbeni stvar, nostl in med pojavi, ki so pravilni in ne zavirajo našega družbenega razvoja (tu imam v mislih delo Petra Kavalarja: Grajski biki. Avtor obravnava v svoji zgodbi življenje v poboljševalnicl; kritizira slabe vzgojne metode in se zavzema za bolj humanističen odnos. S samo zgodbo doseže močan neizbrisen vtis. To je ena redkih knjig, kjer Je dejanje samo močno, in pretresljivo, ne glede na način pripovedovanja) Zelo zanimivo je napisano tudi delo Elze Budau: Diagram neke ljubezni Knjiga je iskrena, preiskrena Izpoved o neki ljubezni Delo ima vrednost prav zaradi te odkritosrčnosti, ker s tem preraste v podobo, ki najbolje razodeva današnjo mlado generacijo. Zelo pa škoduje delu stilna neizdelanost in jezikovna površnost. Avtorica sama pravi, da je delo pustila tako, kot ga je prvič napisala — zaradi večje iskrenosti. Prav zaradi tega pa delo izgubi enotno, zaokroženo podobo ln se zdi kot fragment nekega lepega, velikega doživetja. Precej drugačen vtis pa zapustijo v nas vse novele Mar-lene Humek — Pehanijeve. Med tem, ko je pri prvih dveh čutiti nagnjenje k nekemu notranjemu, podzavestnemu, v Diagramu neke ljubezni celo dokaj nekontroliranemu oblikovanju snovi, je pri zadnji opaziti precej zavestno težnjo k lepemu slogu ln ustreznemu jezikovnemu izrazu. Toda prav na račun tega avtorica nekoliko izgubi na originalnosti. in svežini, tako, da se nam nekatere črtice prikažejo v šablonskem, tu ln tam ostarelem motivu. Toda tega ne velja posplošiti. Nekatere zgodbe so napisane zelo drzno, marsikdaj celo preveč. A kljub pomanjkljivostim, so dela iz zbirke »Pota mladih« tehten prispevek k današnji, sodobni slovenski književnosti. I. Herga Ob robu Pred dnevi sta odbor ZS MVZ in uredništvo našega lista organizirala zanimiv razgovor o aktualnih vprašanjih naše umetnosti, ki ga je vodil upravnik študijske knjižnice, prof. Jafo Dolar. Dejstvo je, da brez osnov-nefga znanja o umetnosti težko objektivno presojamo, kaj je umetnost in kaj ni. Posebno težko je to pri kompliciranih izraznih sredstvih sodobnih umetnikov. Pogovor s prof. Dolarjem naj bi se bil usmeril ravno tako, da bi razčistili z nekaterimi osnovnimi vprašanji in tendencami v moderni abstraktni umetnosti in Izraznimi sredstvi. Obenem smo želeli doseči, da bi prisotni zavzeli kritično stališče do negativnih pojavov pri nas, o tem, kaj je danes umetnina ln kaj ni in kakšno umetniško oblikovanje je pri nas družbeno upravičeno. Naša družba je odgovorna za razvoj naše umetnosti, to pa usmerjajo zavestne silnice napredka, posebno zveze komunistov. Velikokrat poudarjamo, da nam ne gre za nekako »dirigirano«, na kakršenkoli način omejevano umetniško prizadevanje, ampak za idejnost, ki jo nujno mora vsebovati umetnost, ki nastaja v pogojih socialistične družbene ureditve in ta Idejnost je pri nekaterih naših umetnikih na zelo nizki stopnji. Stališče naše družbe do takšne umetnosti je treba ljudem razlagati, tudi študentski mladini, ravno zato jo nerazumljivo, da se Je razgovora udeležilo tako malo študentov in profesorjev, posebno pa komunistov — funkcionarjev. OD ARMSTRONGA DO MODERN JAZZ KVARTETA l ' Ali poznamo jazz? Mnogokrat se mi Vsiljuje takšno vprašanje. Poznam Precej ljubiteljev jazza, ki imajo tudi •ami bogato diskoteko in se mnogokrat zatopijo v poslušanje posnetkov °d Louisa Armstronga pa do Modem Jazz Quarteta. Večini ni tuje, da je dobri stari Satchmo izrazit predstavnik tradicionalnega in Modem Jazz Quartet modernega jazza (pri sled-njem to pove že ime ansambla). Oba Predstavnika sta dve skrajnosti v *vetu jazza, da je tako se moramo zahvaliti številnim posameznikom, ki so utirali pot ansamblu, kakršen je danes Modem Jazz Quartet. Noben ključ ali kakršnakoli definicija ne obstaja, razen v zelo posplošen i in povsem neglasbeni terminologiji, ki bi nam biia v pomoč pri poznavanju prave vrednosti jazza. Jazz se je v teku svoje kratke zgodovine razvil zelo daleč. Kolikor želi-*no jazz strogo ločiti od izumetničene Zabavne glasbe in od mlajših tipov čadske glasbe, ne moremo vzposta- viti kake stroge meje. Ljubitelji jazza in kritiki jazza so poskušali najti samovoljne definicije, ki bi vsaj delno ločila jazz od zabavne glasbe ali kakor pravijo pravi jazz od njegove »izmaličenosti*. Tega ni moč storiti, ker je nemogoče uvesti takšno konvencionalno definicijo. Izrazne možnosti jazza so velike in prepotrebno je, da ga uvedemo v glasbene centre. Stereotipnost dosedanjega načina vzgoje utegnemo zlomiti samo s premišljenim delom 'ali v skrajnem slučaju z odcepitvijo. Glasba, ki ji pravimo jazz, vsebuje več značilnosti; z jazzom obarvana popularna glasba vsebuje nekatere izmed njih, nikoli pa vseh. Jazz vsebuje glasbene posebnosti, ki izvirajo predvsem iz uporabe tonovskih načinov — lestvic, katere evropska glasbena umetnost ni poznala in so prišle iz zahodne Afrike. Eden izmed redkih posnetkov M« Rainey, imenovane tudi »mati bluesa«. Posnetek je iz leta 1923, instrumentalisti so člani orkestra Jazz Hounds. binacija je tkzv. »blite« lestvica. Takšno lestvico dobimo, če navadni durovi znižamo za pol tona tretjo in sedmo stopnjo (npr. v c-tonovskem načinu znižamo e v es in h v be). Te znižane tone imenujemo »blue notes*. Ritem je drugi afriški element, ki je z jazzom tesno povezan. Ritmične oblike zasledimo v jazzu sicer močno zabrisane, vendar še vedno dokaj jasno. Jazz združuje dve glavni ritmični prvini: stalen in neizpreminjajoč udarec — »beat« — po navadi dva do štiri v enem taktu in obkrajne udarce, ki se zvrstijo poleg stalnih. Sinkope, akcenti in mnogi dopolnilni udarci vplivajo na intenzivnost podajanja skladbe. V jazzu ritem nastopa kot organizirana celota in je v posameznih dobah (npr. pri svvingu) dopolnjen s pravo serijo stranskih ob-krajnih udarcev, katerih pravilno os- Takšne tonovske načine nahajamo v n°vo j® moč ugotoviti le z večkrat-jazzu kombinirane z evropskimi har- n*m temeljitim poslušanjem. monijami ali z deli lestvic evropskega Jazz uvaja posebne instrumentalne izvora. Najbolj znana in uspela kom- in vokalne barve. Način petja ali igranja na instrument je večkrat drugačen in tuj splošni glasbeni umetnosti, zaradi tega tudi ne pozna standardne instrumentacije. Od časa do časa uporablja eksotične instrumente n. pr. vibrafon, bongos, maracas itd. Kakorkoli že, barva instrumentov v jazzu vedno iziAra iz jSošebne in neobičajne tehnike igranja na instrumente, kar je dediščina pionirjev jazza — instrumentalistov samoukov. Dolgo so občudovali evropsko glasbeno umetnost. Prav glasbena izobrazba starega kontinenta je dosti prispevala h kasnejši večji selektivnosti v jazzu. Med izvajalci jazza najdemo tudi dosti eksperimentatorjev, ki poskušajo uveljaviti razne tehnične pripomočke na posameznih instrumentih, kot so trobente z dodatno leseno odmevno cevjo, ali pozavna z malo spremenjeno konstrukcijo trobente. Toda v glavnem jazz uporablja instrumente kot glasove in igralci želijo z njimi povedati le-to, kar čutijo. V vrtincu mladosti Jazz_________ Naša mladost je polna omamne svobode. Izvija se zmagoslavno iz kroga dru-iinske obveznosti in hoče po vsej sili živeti po svoje. V nepopravljivo vzvišenost postavlja misli svojih kratkotrajnih izkušenj in doživetij in ruši vse, kar se upira. Nedotaknjena se smehlja besedam, ki jo žele voditi in sliši samo sebe. Marsikatera je prikrajšana za neke besede in neko odvisnost. Rodi se v svet brez vezi, ki bi jo utesnjevale, brez otroštva, ki bi se naveličano moralo upirati. Zato išče vse to in hoče imeti. Nikoli ni zadovolj&na. Obe pa morata stopati dalje. Ljudje ne znamo hoditi naravnost. Monotonost korakov bi nas utrudila in nam jemala pogum. In skrivnost nevidnega cilja je najbolj mikavna, zato hodimo sem in tja. Včasih se znajdemo pred razpotjem in ne vemo kam. Pred odločitvijo stojimo in največkrat se tega niti ne zavedamo, ali si nočemo priznati, ker nam ne dopušča čas, ker nismo vajeni razmišljati, ali nas slepijo čustva. Ni dobro, če preveč tehtamo. Razum hromi spontanost in jemlje Sar željam, ki bi se jim radi predali. Toda, koliko skrajnosti je v n asi Koliko takih, ki nas nemočne vržejo v tok, ne da bi slutili, kje je mesto pristanka. Cesto se strahoma oziramo nazaj, se sprašujemo zakaj, radi bi se vrnili, pa ni mogoče, ker vsaka pot prinaša srečanja, ki jih ne moremo zatajiti, vsak naš korak reže v spomin preživeti trenutek in stvari, ki smo jih nekoč lahkomiselno zavrgli, morda zaradi preobilja vsega, kar smo jemali z odprtimi rokami, brez cene in brez spoštovanja, vse tiste stvari se odmikajo. Morda se sprašujete, čemu si lastim pravico, da vam to pripovedujem. Delo, ki ga opravljam vsak dan, me srečuje z obrazi, ki mi pripovedujejo zgodbe o izgubljenih srečah. Lahko bi vam pripovedovala. Starost in mladost se ustavljata pred mano in obe bi se radi vrnili nekam na začetek, obe bi radi znova zgradili svoj peščeni grad v oblake. In v vsaki teh zgodb je del mene, del vas, zato moramo razmišljati o njih. Nihče nima samo svoje zgodbe. V vsaki se iščemo, primerjamo, morda se v njej najdemo. In to ni samoljubje. Kadar se izvijemo iz kroga odvisnosti brezskrbnega otroštva, ker smo primorani ali sami tako hočemo, se takrat dovolj jasno zavedamo svojega jaza in svojih moči? Smo sposob- ni samostojno uravnavati svoje korake k cilju tako nejasnega pojma, ki ga nazivamo sreča? Največkrat ne. Toliko je stvari, ki bi jih. želeli doseči. Prebogati nedo-živetih razdajanj, prezahtevni za en sam obraz, ki ga srečamo kje in se nam nasmehne, se poganjamo iz ene skrajnosti v drugo, hlastamo po nevsakdanjem, neznanem, bolečem, mikavnem in nikoli se ne utrudimo. Egoizem samoljubja v nas ruši zdolgočaseno sedanjost kroga, v katerega smo razpeti, naša telesa iščejo sprostitve, zmagoslavja, kipeča v nebo neprebujenosti in pričakovanj. Doklej? Ne poznamo vprašanj in ne želimo odgovorov. Živimo mladost. Odgovor prinašajo drupi, ki jih vpletamo v svoje sanje. Odgovor prinašajo drugi in rušijo to, kar smo želeli zgraditi. In mi sami rušimo z njimi. njihpy$ sanje in vse se vrti v začaraheA T&BJp gu dalje, brez prestanka, briz sti, s trajnostjo neodložljive odpoVCSL V vrtincu mladosti in dokler smo mladi. Marija VizjaK 8 da. n.e ve> kdaj' dezp Posedala zdelo se m njihovih 2voncev je famro možnosti: da zablesti, ali ds tomobilov, kakor oči pijan- ^Hce so se umirile, mraz je; je, da avtomobil samo zarad > razstepenih hišicah Drav- inov «ledalcu le bolJ odtuj‘' cev mežikajo skozi meglo. sk”voma s utiram solze iz- tega zanaša, kajti to je doka p p je *>p* Ce se že kdaj zgodi, da igral- Počasi, drug za drugim pol- P°d nosu. V meni vre. Ura je vplivalo na krmarja; kajti df vPd3lgoCMje provlnc^. *ki ansambel oziroma upri-zijo mimo naju. 2e dve uri že *ez d*vet° zvaier' mldva ?na J mil° ^vedano, pri- skih mest. Živi v pokuren- zorite';-, Preseže Hterarno- zreva v zadnje dele mimo- f.e ^edno tl\ Ne smem se kupna, ravno toliko, kolikor lovskih razgovorih, .likah umetniške kvalitete uprizor- vozečih avtomobilov. Nobe- dretI’ ker sva danes za spre- velja zastonj vožnja v Sobo- tih ^karnevalom jenega dela’ ph tu Bili «? den ne ustavlja. Počasi gri- ™embo A“mudll\ po mop to,, sanjo in zame. Zame kot p ljudeh lzza osi*eiih sten’ samo podajani bledi zem klobaso, ki je bila pred- ^lvadl^ha’ се1а kolo"a pri' pr,lvetsek- °na "атгег "a‘ ulice so skoraj prazne, sti£ Datl domis]ek dvojnega tek- videna za jutrišnje kosilo. Nič. Tudi v palec na žalost to ve, zato sem moral njene me(j gore snega zri- s*a govorjenega in mišljene- Tega si ne upam priznati; rokf’ kl fa dvl*am kakor No* nekajkrat zatisniti oko, ne Jenega visa£0 nad f^ ^ ga) ni izzvenel učinkovito, Verjetno ona ne bi razumela! SV°J° sekl *• me zebe' za[adi »vidljivosti, kje pa. gkorafprazne i^LgSSe bil je neJasen' Dober poskus, V hipu bi dobila velike oči, Ali nl užitek lepo zleknjen Bilo je tako na koncu z na- Kljub temu lahkQ tu marsi. da bi obšli stare šablone, večje kot so sedaj v pričako- sedeti. mimo tebe pa drvi mi da mi je to .edino pre- k . vidjš gtari Rlmljani so vendar sila težak. Izbiro te- vanju. Zanjo so vsa tovrstna cestni r°b. brajde, mežikavo ostajalo. Zavedam se, da -em, imelI ar0ne pt . . . ga dela je vsilila muhavost potovanja velika doživetja, okno in za njim obraz? Se kar se vizuelnosti tiče, pravo lost nisQ ш, Pustili so vode, ki letos diktira kožuhe. ki se potem spremenijo v že Pelieva. Skozi okno prezir- "азр™^ ‘"I fJ nekaj cest. Fevdalizem je . ?osti p°zneJe' kp ,fem fa* očitek ali; ljivo otresat 1 cigaretni pepel, podobnega smrtnemu grehu). pustij grad dane3 slutaj„0 kala na vlak, sem bila prisi- » Prihodnjič morava to Kie ie že tisto, ko sva što- Zato moram paziti, da bom pribežališče’ razVedrila želi- ljena Prisostvovati drugi ko- drugače urediti.. Pala! Drviva doživetjem na- vsaj po smrti vreden spošto- ne miadine Miadi zbranl v mediji v režiji nekega de- »Da, prihodnjič.. proti, njene oči so dobile že vanja. Toda sposobnost kr- e[ okro„ a , ’ ,a dvai- kleta, ki se je vračalo iz Danes je vse skupaj že ta- blesk preteklosti. Skoda, da marja nas je vr no rešila. Se setdinarske muzike resnih Nemčije. V čakalnici je bila ko zabeljeno s smolo. Smola se ne morem razprostreti po mnogo pozneje, ko sem po- obrazov poslušajo Palo. najavljena s štirimi kovčki je že v tem, da je ravno da- vsej širini; moram paziti na slušal besede o dokončni po- ma< twjst in dežnikom. Ko se je ve« nes sanjala, da bo zamudila rob hlač. Ona pa na frizuro, pestritvi kulturnega življenja ceremonial okrog prenosa avtobus. Ker ga ni, ko se je Poslednji krik frizerja-ama- v Soboti, sem nekajkrat mo- uNAj' kovčkov polegel, je še sama peljala zjutraj na predava- terja. Oba sva praznična. ral zapreti oči, sedaj ne več Službena potovanja z ne- čez pol ure prijezdila na za nje, niti ko se je peljala do- °na s praznično frizuro, jaz iz strahu. Kajti Sobota se službenim delom so doživet- spoznanje preprevisokih pe- mov, in ne, ko se je zvečer 3 prazničnimi hlačami. Vred- poskuša kulturno vriniti med ja posebne vrste. Moje poto- tah. Okrog nje so kakor »ku- peljala nazaj, sva ga zamudi- na devetega akademskega mesta s pestrim kulturnim vanje je sovpadalo s prazni- liji« neslišno brzeli premikaČ, la sedaj. Da bi bil njen piesa. življenjem. Celjski teater je kom žena. Praznovala sem ga ki je nosil preostalo prtljago triumf večji, je to bil posled- Kadar sem na ravnini na jfostoval. Ljudje so ploskali, v Ljubljani s komaj znanimi (časopise), neki pomožni kur-nji, ki je poskakoval čez oni strani Mure in ko gledam , е,*^° Se. pl°skat>- Srednje- kolegi in kolegicami. S tako jač in še neki višji železnl- Slovenske gorice. Kdo si upa nebo razparano od topolov, r° . s? imeli v gosteh sli- toplino, čustvenostjo (ne s tar. sedaj trditi pred njo, da so mi notrajnost napolnjuje karja ln poslušali predava- sentimentalno cmerikavost- »Kaj si ti mislite? Jaz taih sanje praznovernost? Pred toplo občutje do-ačnosti. To п-*а 0 umetnosti. O eni zvrsti, jo), so ml izražali čestitke, notri biti? Tam smrdi. Je* njo, ki bo milo rečeno, čez jutro so debele krpe snega O dveh zvrsteh. Vzpostavljen želie, vabila, da sem bila človek iz Nemčije. Prakti- najmanj deset let uspešen božajoče drsele ob štorklji- je kontakt. Morda bo poživ- Presrečna in če že to ne, vsaj kant.« Originalno: Was do prosvetni delavec. Zato ji ni- nem gnezdu. Bilo je prazno, ljen z mladim klubom ama- ~ 8iniena- Zal sem jih razo- denken? Ich dort drinen ti ne zamerim, da je danes, kakor sezončeva hiša poleti. terjev-likov")iw ч,-ј, bo_ čarala. sein? Dort stinckt es! Ich Dragi Jure, oprosti, res sva Mensch aus Deutschland. bila prvič skupaj. In moje Praktlcieren. slovo ni bilo rezultat tvojih Nastala je tišina. Sele p° čestitk. Niti tebi, France ne prihodu uslužbenca, ki je žabi bilo treba naročiti »duple- dolžen za čakalnico prvega ga« pelinkovca samo zato, razreda, smo doumeli, da j® ker nimamo smisla za šale. gospodinča iz Dalmacije, da Veš, tista šala, o kateri si je bila dva meseca v Nemčiji toliko govoril, je preveč ireal- Naj bi bila študentka. Prak-na, žal. Tisto šalo sem komaj tikantka. Sele po uslužben-doumela, ko sem slišala, da čevi zahtevi, da zapusti češem »gos«. Ne razumem, Ju- kalnlco, ker nima ustrezn® re, zakaj si ob slovesu postal karte, je spregovorila v do-v hipu tako brutalen? Ali ne mačem jeziku. Navzlic temd razumeš, da kot »gos« tovrst- je morala ven. ne artikulacije ne razumem, Po njeni vrnitvi je bil® ne dojamem .1. snovi za pogovor dovolj. M0' Jure, ti si me spomnil na je znanje nemške ikavščio® Stehlikov »Tigrov kožuh«, ki je bilo preslabo, da bi lahko sem ga gledala v Mestnem sledila pogovoru, gledališču. Bolj bi me ogre- Ali tl, dragi kolega, verja' lo, če bi viselo v stari omari meš, da je bilo tebi lažje, ko komisijske trgovine. Tako bi si povabil kolegico na aka-bila manj jasna plehkost demski ples ln potem zamU' dveh družin (Iz »Tigrovega dil avtobus, kakor meni, k* kožuha«) in obrtniško kome- sem namerno zamudila vlak- Murska Sobota vse bolj prerašča v prijetno, moderno mesto ^„Гс^гат-' Snez^e”^0* Pred dnevom mladinsk h delovnih brigad HOO - RUK «... V tem trenutku se je v sotesko prikradlo sonce. Žarki so tipali od drevesa, ki je viselo čez previs, preko skal, ki so zapirale del dohoda, se poigrali na kamenčkih nove terase, od časa do časa se je rezko zasvetlikalo jeklo. Obsijali so nekaj zagorelih obrazov. Mira, Janez, Dunja, Pero, Mustafa, Metka, Mara in Tone. Se hitreje so delale roke, bolj pogosto Je bliskalo jeklo in škrtali udarci kovine ob kamen, Se hitreje so pričela utripati srca.« S takimi besedami bi lahko opisal rojstvo vsakega novega dne, kajti brigadirski dnevi so si podobni, čeprav prinese vsak tisočem in tisočem mladincem, tisoč in tisoč novih stvari. 2ivimo v kraju, kjer je Janez dobil svoje prve žulje v življenju. Tukaj je včeraj Mitja predaval o življenju tovariša Tita in o zgodovini Komunistične partije Jugoslavije. Tukaj se je Metka pred tremi dnevi po dolgem trudu iri usposabljanju tovarišev, naučila voziti traktor. Tukaj so naši fantje danes premagali reprezentanco sosednjega naselja v nogometu. Tukaj je pred dnevi Mara prvič vzljubila. Danes bo Tone dvignil zastavo. Povedal vam bom zgodbo nekega brigadirja, ki se je hotel izkazati. Zvečer je spoznal Maro iz beograjske brigade. Bila je ponosna na svojo brigado, ki je osvojila prehodno zastavico za najboljše delovne rezultate v drugi dekadi. Mnogo je bilo uspehov, ki jih je dosegla Marinina brigada, mnogo preveč, da bi Tone iz mariborske študentovske brigade lahko ostal ravnodušen. »Danes ali nikoli,« si je prisegel naslednje jutro, ko so korakali na delovišče. Ves dan je delal, kot bi ga vspod-bujala neka čudna sila. Ni ga motilo niti pekoče opoldansko sonce, ko so mnogi udarniki zaostajali, ni ga motil pot, ki mu Je lil po obrazu in se v kapljah nabiral na bradi, niti mišice, ki so mu od napora podrhtevale. Prišel je večer in zastave ni spuščal on ampak drugi kolega, ki se je Izkazal, bil pa je med pohvaljenimi. Zvečer ga ni bilo med plesalci, niti med tistimi, ki so se šepetaje pogovarjali v senci dreves. Jutro naslednjega dne ga je zateklo na delovišču. Ponovil se je trud Prejšnejga dne. Ko Je zvečer Mara iz beograjske brigade zrla proti Mariborčanom, je videla Toneta, ki je žarečih lic spuščal zastavo. Brigada je pela državno himno. Tonetov pogled ji je povedal nekaj lepega, nekaj velikega ... Ali mi verjamete, da se je zgodilo natančno tako? Se to — Tone je ugotovil, da Je lepo, če človek dela, delal je tudi vnaprej, postal je udarnik. . Take so bile brigadirske zgodbe, ki so jih pripovedovali brigadirji ob tabornih ognjih, pripovedujejo jih še danes, začetek pa je bil prvega aprila IM«, ko so prvi brigadirji v novi Jugoslaviji začeli s delom. Bilo je v Bosni — gradnja mladinske že-leznHke nrnge Brčko—Banoviči. 90 km nove proge, zgrajene v šestih mesecih, je postalo simbol ustvarjalnega zanosa mlade generacije, ki je pričela z obnovo. Ista mladina, ki se je borila z okupatorjem in ga porazila, je prijela za orodje, da si v miru zgradi lepšo prihodnost. Poznim generacijam bodo ostali v spominu dogodki pri predoru Maje-vice, težko priborjene delovne zmage pri Kiseljaku. Prvi brigadirski podvigi so postali neizčrpna snov za zgodbe, vzgled, kako je treba delati. Sledile so akcije za akcijo — mladinsk proga Samac—Sarajevo. Zgraje’ ".i je bilo 240 km nove proge. Vsem so stale v spominu besede tovariša Tita, ki je ob otvoritvi čestital graditeljem; mladina je premagala vse delovne težave, premagala pa je tudi reakcionarno gledanje nekaterih naših ljudi, vlila je ljudem zaupanje v graditelje nove Jugoslavije, in ta zmaga je za nas najpomembnejša. Železniške proge: Doboj—Banja Luka, Nlkšič—Titograd , Kučevo— Brodice. Lupoglav—Stalije, Preserje—Borovnica. 'o-srne• »Ivo-Lola Ribar« v Že- leznikih, tovarna za predelavo bakra v Sevojnu, Tovarne hidravličnih strojev v Žitnjaku pri Zagrebu, Titan v Kamniku, Tovarna kablov v Svctozarevu, Železarni v Zenici in Nikšiču, hidroelektrarne v Jablanici, na Viasici, Mali Zvornik, Vinodol . .. Povsod je bila mladina v vrstah graditeljev, povsod je ravno mladina dajala poleta, povsod se je ravno mladina najbolj veselila delovnih zmag. V prvem obdobju delovnih akcij 1946—1951 se je pričela uresničevati največja naloga mladine — dograditev ceste Bratstva in enotnosti, ki bo povezala najoddaljenejše kraje države. — Maribor in Gevgclijo. Skupna dolžina ceste — 1100 km. 1948—1950 — odsek Beograd—Zagreb. Sodelovalo je 319.155 mladincev in mladink in 70.000 pripadnikov JNA. 1958 — odsek Ljubljana—Zagreb. 466 brigad Is vseh krajev domovine. 1959 — odsek Paračin—Niš. Delo dovršeno sedem dni pred rokom. 1960-61 — odsekr. Malošište—Gr-delica, Udovo—Gevgelija in Grdeii-ca—Skopje. 23.000 kubikov podpornih zidov v Grdelički klisuri. 1962 — Paračin—Osipaonica. 1963 — Zaključna dela na cesti Bratstva in enotnosti. Letos zaključuje mladina z izpolnjevanjem velike naloge, ki si jo je bila zadala. Zopet bodo odmevali koraki brigadirjev po ulicah, cestah, kolovozih, zopet se bodo slišale dobro znane brigadirske pesmi, zopet bo odmeval smeh. Letos bo opravljena ena naloga, toda pred mladino so nove, zgradili bomo Jadransko magistralo, to smo obljubili tovarišu Titu na VII. kongresu mladine, to smo obljubili naši skuponsti. Mogoče bomo letos zopet, ko se bomo zbrali ob tabornem ognju, mladi ljudje vseh narodnosti, poklicev, imen, slišali staro zgodbo o brigadirju, ki se je hotel izkazati. Mogoče bo malo drugačna, nekoliko prikrojena, prepričali pa se boste, da je resnična. Mogoče še ne veste, zakaj kramljam danes z vami o brigadirskih dnevih — počitnice so še daleč. Strogo zaupno — prvi april je Dan mladinskih delovnih brigad, zato NAPREJ V NOVE DELOVNE ZMAGE! I. VAJGL Tople pozdrave republiški konlerenci Zveze študentov v LRS pošilja CP Mariborski tisk z željo, da bi dosegli študentje čim-boljši študijski uspeh bi da bi se 6im aktivneje vključili v našo družbeno dc javnost Kolektiv CP Mariborski tisk Maribor fOVABNA PISALNIH STROJEV LJUBLJANA Vsak študent ima svoj pisalni stroj Končno ni več nobenih problemov za prepisovanje skript, pie-daven), vaj, seminarskih del. programov in slično Prav tako )e postajo pisanje referatov, seznamov, prošenj in osebnih pisem lahko, ugodno in bitro To nam omogoča novi pisalni stroj tipa portable TOPS-Ml. ki se že nahaja na tržišču. Konstruiran je po licenci rnane tvrdke tehnično zelo zadovoljive In kar Je najvažnejše: ime dostopno ceno. NI več težav in napak pri nerazumljivem rokopisu, ni več problemov zaradi vzdržljivosti človeške roke. Hitro, a to pomeni ekonomično, čisto In pregledno, v neka) primerkih naenkrat, za kakršno kol) potrebo, lahko z lahkoto pišete - z vašim strojem TOPS-MI. Za redne ali izredne študente vseh fakultet, akademij, vieokih ali višjih šol Je odobrena specialno znižana cena Vsa potrebna pojasnila lahko dobite v vseh večiih pap'cnirah ŠTEVILKO SO DREDILI: Glavni urednik: Darko Pašek Odgovorni urednik: Feri Horvat Notranja rubrika: Adi Golčman Kultura: Ivan Herga Srednješolci: S. Pukl Film: Vida Štrukelj Alenka Košak Šport: P. Kancler Humor: J -. Nemec če kupite Katedro, berete humor brezplačno • če kupite Katedro, berete humor brezplačno • če kupite Katedro, ber k® (boO (bo Š V R K večanju Pavlove. KRfTI&tft KRIŽANKA Včeraj sem kritiziral svojega šefa. Jaz tudi. ...bi preizkusil trdnost betic postopačev, ki razgrajajo po mestnih ulicah in se izdajajo za študente, da bi »e tako zakamuflirali. Kdo ve, mogoče so k takim primerom privedla stališča nekaterih »ustvarjalcev javnega mnenja« v Mariboru, ki so vsako razgrajanje že v začetku pripisali študentom. ... bi se splazil v ozadje nekaterih trgovskih podjetij; verjetno bi bilo, sodeč po neverjetno široki izbiri artiklov (od ur do pasjih bombic), ki se nahajajo v izložbah, najbolj zanimivo pri trafikah in kioskih. ... bi na kratko obračunal z mnenjem, da je ravno Slomškov trg najprimernejši prostor za parkiranje avtobusov in osebnih avtomobi-in" l.ahko se zgodi, da kateremu popustijo zavore, pa bo pripeljal naravnost pred oltar. - ‘ '.**•*'*'■ .*•*■** Iz uredništva Pred dnevi smo dobili poziv, da naj pride naš fotoreporter posneti skupino diplomantov VEKŠ Ker v uredništvu ni bilo foto urednika, se je na fotografiranje odpravil eden izmed novinarjev. Na šoli je junaško pritiskal na aparat, bliskal s flešem ter pobiral denar za uspešne posnetke. Seveda ee je fant v uredništvu skoraj sesedel od presenečenja, ko je ugotovil, da v aparatu sploh ni bilo filma STARI 1 Z druženje volkov je sklenilo prirediti za člane izlet v Ovčijo. Pri tem bi šlo za »medsebojno izmenjavo mnenj in za krepitev medsebojnega sodelovanja«, kakor so volčji časniki poročali pred ekskurzijo. Prav gotovo pa ni potrebno še posebej poudarjati, da bi izlet prispeval tudi h krepitvi dobrih sosedskih odnosov. Morda bi se razvila tudi trgovina, kakor je predvideval »Volčji glas*. Glasilo sicer ni omenjalo predmetov, ki bi jih uvažalo iz Ovčije, toda nedvomno, čeprav ni pisanih poročil o tem, bi bila na prvem mestu ovčetina. Prošnja za izlet združenja volkov je bila ugodno rešena. Seveda so glavni ovni računali na razvoj turizma iri si s tem obetali tudi volčje devize, ki bi zelo napolnile njihove staje. V dovoljenju, s katerim so volkovi prišli v goste h ovčjim sosedom, pa je bila pripisana čisto na koncu majhna pripomba: »Opominja se gospode volkove, naj zaradi moralnega učinka raje oblečejo ovčje kožuhe. Vaši naravni kožuhi bi moralno slabo vplivali na ovčje ljudstvo.« V koštrunovi rezidenci se je nastanila skupina lačnih volkov. Glavni volk, star, z mnogimi ranami preprežen mrhovinar, je s poželjivimi pogledi opazoval tolsta telesa ovac, ki so se gnetle pred rezidenco. Toda volja je bila močnejša od nagona in volk je s trdim glasom ukazoval svojim pajdašem: »Da se mi nihče ne drzne pleniti ovac. Kaj bi si vendar mislile? Kdor bo samo oprasnil kakšno ovčico, tega čaka smrtni ugriz.« Volk Frajgajst je čepel v kotu in se ni zmenil za besede svojega predstojnika. Čudno je bilo, da so ga vzeli s seboj, kajti sliko njegovega gobca so že imeli v kartoteki. Vendar se je nekako le izognil očem budnih organov volčje varnosti in sedaj je koval svoje zločinske naklepe. Menda ni treba pripomniti, da je bila njegova politična zavest do skrajnosti omajana. V Fraj-gajstovih možganskih zavojih so se porajale takele misli: »Stari laže, vem, zakaj smo prišli v Ovčijo Mesa je zmanjkalo. Ti si ravno tako lačen kot sem jaz. Bomo videli, ali ne boš ti začel prvi klati.« Frajgajst je zaprosil za dovoljenje, da bi odšel v mesto. Dovolili so mu, vendar je glavna mrcina poslala za njim ogleduha. Neopazno sta se oba volka, odeta v ovčje kožuhe, pomikala po ulici. IASEH Pod vplivom tretjerazredne kvarne literature, ki jo dobit | v vsakem kiosku po 100 dinarjev, si je volk Frajgajst ustvaril svoje mnenje o tem, kako moraš moriti. Stopil je v mračno, tesno ulico in čakal svojo žrtev. Ura je bila dvanajst, ko se je pred hišo številka 13 ustavila ovčica. Vse okoliščine so bile kot nalašč za popoln umor. Volk je, ne da bi prej pokazal zobe, požrl ovčico. Pred smrtjo ga ni mogla niti vprašati, zakaj ima tako velike oči, tako velika ušesa, tako velika usta. Frajgajst pa ji tako ne bi utegnil odgovoriti. Sicer pa taka vprašanja sploh niso več zanimiva, saj je vsaki oučtci znano, da imajo volkovi velika usta zato, da trejo ovce. Umor žal ni ostal brez posledic, kajti brž ko je bila vsa stvar v redu opravljena, je volčji kriminalist Frajgaj-s ta aretiral. Morilec svoje krivde ni zanikal, zbranemu sodnemu zboru je zločin zelo hladnokrvno opisal. Volčja mrcina je zahtevala: »Našim ljubim gostiteljem se moramo opravičiti!« Koštrun je bil prijetno presenečen in z nemajhnim zanimanjem je bral volčje opravičilo, zakaj zdelo se mu je, da je napisano na volčji koži. Vendar iz vljudnosti raje ni zahteval pojasnila. Bral je: »Danes ob 12. uri se je pripetil pred številko 13 neljub dogodek. Eden naših tovari-šev je požrl prebivalca vaše države. Poudariti moramo, da, gre tu za delo osamljenega individualista in neodgovori nega elementa, ki bi rad razi * bil dobre sosedske odnose. Jasno je, da njegovi razbija-ški nameni niso rodili nobenega sadu. Prepričani smo, do bo ljudstvo prijateljske Ov-j čije še naprej s simpatijami gledalo našo delegacijo. Silne smo užaloščeni zaradi smrt| nedolžne ovčice. Vašo k o-štrunovsko ekselenco prosi-mo, da v našem imenu izreči i sožalje družini tragično pre- : minule. Krivca bo doleteU j zaslužena kazen.« Ob sončnem zahodu j< 1 glavni mrhovinar s smrtniri ugrizom končal življenje zlo• j činca, ki je pred izvršitvijo sodbe še trikrat izzivalno za tulil. Tovariši so planili nanj r vsak je hotel imeti koščef rajnika. j( Ljudstvo obeh sosednih dr žav se je veselilo pozno v no' Ј* in ni dopustil o, da bi početj* osamljenega roparja vrgU slabo luč na dobre odnose Ovce so bile tako zelo zaupne ® da staj sploh niso več zakl« sc pale. Brez strahu in z veliki i zaupanjem so se bratile z vol’ kovi. 28 Ti so kasneje pripovedoval in da so imele zelo okusno mesi NAUK: Ovadi tistega, ki pomaga krasti, pa boš vida pošten. Potem lahko brez ski bi kradeš naprej ... VODORAVNO l letni cas, 6 italijanski kulturni tu zgodovinski filozof (Bcncdetto), tl ozvezdje na obeh straneh svetovnega ekvator ja, 12 elementarni dolec atomskega jedra, 11. biološki pojav organizma, 14 latinski predlog. 15. naplačila, 16. ime plesalke 17. cirkuško prizorišče, 19 nedeljivu *oglasniška skupina, 20 teater, 21 medmet, 24 silen vihar, 25 jadranski otok. 10. prebivulec naših krajev, 11. enainpolmilijonsko mesto na japonskem otoku Hondo, 11 plamenica, 14. čistost, 15 francoski pisatelj — romantik (Charlesi NAVPIČNO: I listna roža, 2. unttopoidna opica Sundskib otokov 1. mašna knjiga. 4 svinčnica, grozilo, V nemški predlog, 6 angle.šk pisatelj (Archinald Joseph). ^ grška črka, 8 Žensko ime, 9. utemelji tel j fruncoske kJasistične tragedije, (Pierre), 10 trojanski plemič, ba joslovni ustanovitelj Rima. 12. cerkveni naslov, 14 poklic, vaja, spret nost, navada. 17. Jadrun, 18 vokal in konsonnnt, 21. začetnici atneri Škega dramatika, 22 čvekači, 21 nemško moško ime, 26 prileten. 2R turški veleposlanik, 50. lesena posoda. 12. začetnici nemškega fizika (iznajdba zračne sesalke, centrifuge), 13. oblika poinožnika biti. Študentski list TESNA POVEZAVA S PRAKSO Sožitje v študentovi sobi Katedrin gost Komercialisti na počitniški pra ksi