'osamet»a Številka Din !•- SfBV. 96. V LJUBLJANI, torek, 20. maja 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO n. J Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30- . neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. 652. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Po odločitvi g. Pašiča. Nesporno je, da večina jugoslovenske-«rjj naroda želi sporazum. Niso to samo dokazale volitve, ko so dobile stranke sporazuma 300.000 glasov več, ko stranko protisporazumnega »nacionalnega« Woka, temveč to so dokazali tudi zadnji politični dogodki, ko se je velik del radikalnih poslancev odkrito izjavil za sporazum in ko je mislila vsa javnost, da smo na predvečeru velikega dogodka — likvidacije hrvatsko - srbskega spora. Kljub vsemu temu pa sporazuma za enkrat še ne bo, ker ga noče g. Pašič, nekronani vladar Jugoslavije. Pa ne samo volja prebivalstva, še bolj zahteva državni interes, da pride do hr-vatsko-srbskega sporazuma in niti najbolj zagrizen mladin tega ne more tajiti. Kljub temu sporazuma za enkrat še ne bo, ker ga noče g. Pašič, absoluten gospodar ne samo radikalnega kluba, temveč tudi vseh onih skrivnih moči, ki so vsaj tako močni, ko ves radikalni klub. Po objavi poročila anketne komisije me more biti govora o tem, da je bil pri Hrvatih vzrok, če ni prišlo sedaj do sporazuma. Od vlade same izvoljena anketna komisija ni mogla ugotoviti niti ©ne stvari, ki bi upravičevala obznano nad HRSS, temveč je morala nasprotno konsiatirati, da v.HRSS ni bilo niti sledu komunizma. In tudi tisti , strah, da so *© radičevski poslanci samo potuhnili in da mislijo prevariti radikale, je tako pra-zen in tako ničev, da je več ko izključe-*o, da bi vplival na g. Pašiča, ko je ta odklonil sporazum. Vzroki so čisto na drugem polju in giobje. Naj bi radičevci še toliko popustili in naj bi zavrgli prav ves program, vseeno bi njihovo sodelovanje v vladi pomenilo uveljavljanje prave jugosloven-.ske misli, ki je najbolj označena s -pojmom: enakopravnost vseh Jugoslove- mov. Hegemonija enega plemena bi bila ▼ vladi, v kateri sodelujejo Hrvati izključena, ker bi v vsakem slučaju pomenila okrepitev demokratičnega načela, ki izključuje'vsako hegemonijo. In v tem je vzrok nastopa g. Pašiča proti sporazumu. Zgodovina jugoslovenskega odbora dokazuje, da g. Pašič nikdar ni pojmoval, hotel pojmovati jugoslovenske misli. . »fcgov horizont se je ustavil ob srbstvu j^.ŠUgoslovenstvo mu je bila Velika Sr- *,a Stari ljudje ne izpreminjajo nazo-10* ne izvrše preorientacij. Oni na- ICh110 v SV0Jik nazorih okostene. , 0 bi se torej čudil, če se je g. Pašič Pribičevi*1’ ko imel izbirati med g. TS® in g. Radičem, izrekel za iPnsIfia' Vsai vendar ni mogel do-' .. lcak°r če so poslanci iz p hemje'Wk ratske (samo te ima g. Pribicevic) finejši borci ya yeliko. srbsko misel od satnega Paši&( Poleg tega skoraj oSebnega ozira pa jo bil merodajen seveda tudi strankarski. Končno je uvidel tudi g. PaSič> da ni mogoče kar kratkomalo odbiti spravne rok©, ki jo ponujajo Hrvati. Toda g. pažič je hotel pred tem zasigurati svojo Partijo z vrsto reakcionarnih zakonov. Najprej tiskovni zakon, najprej zakon o kmetijskih kreditih, o sodnikih, zboro-vaini in društveni zakon, nato pa sporazum, da bi bili opozicionalci za vedno oiopani možnosti voditi uspešen volilen boj- n ker jjrvatj tega samomora niso mogii storiti, zato je g. Pašič odklonil sporazum in odložil konsolidacijo države. Optimisti So računali, da bo ambicija g. Pažica v tem, da ne izvede samo politična osvoboditve Jugoslovenov, tem- Po Pašifevem govoru. Beograd, ‘26. maja. Govor g. Pašiča je priobčen v tisku v najrazličnejših verzijah in z najrazličnejšimi komentarji. Splošno ni bil vtis Pašičevega govora dober in celo pri nekaterih radikalih so izzvale izjave Pašiča neugoden dojem. Nerazpoloženje radikalov je razlagati na ta način, da je Pašič inflniran od samostojnih demokratov in da je s svojo deklaracijo učinil pogreško, ki bi se mogla končno osvetiti sami radikalni stranki. Politika odbijanja radičevcev od sporazuma se smatra v vsakem slučaju za veliko napako. Ker pa je storila to radikalna stranka kot zastopnica Srbov, je ta napaka še večja, ker se ponavljajo trditve, da v Srbiji ni človeka, ki sporazuma s Hrvati ne bi želel. Položaj bo privedel do tega, da bo Pašič‘ob prvi priliki ublažil svoje izjave ker one absolutno niso v skladu z razpoloženjem njegovega kluba. STJEPAN RADIČ ZAHTEVA SODNO RAZPRAVO PROTI SEBI. Po povratku Pavla Radiča se doznava, da Stjepan Radič želi, da se proti njemu izvede proces radi dejanj, glede katerih je obtožen. Stjepan Radič smatra, da je proces za njega najugodnejša tribuna,' pred katero more dati izjave v smeri današnje njegove orijentacije in iznesti vsa ona dejstva, ki so mu znana o delu prejšnjih režimov, ki so prisilili Hrvate do tega. da so stopili v najodločnejšo borbo. Po vsem tem se more smatrati kot gotovo, da je bila Pašiču ta namera Stjepana Radiča znana in zalo smatrajo, da je Pašič hotel prehiteti zahtevo Stje- pana Radiča s svojo izjavo. Besede, ki se polagajo preko javnosti v usta Pašiča da ima on dokaze za Radičevo krivdo in da je bil vedno prepričanja, da ga bo sodišče obsodilo, smatrajo v vrstah HSS za neresnične. Tega Pašič ni rekel in ni mogel reči, ker se to ne more pričakovati od izkušenega in starega državnika, da bi napravil tako napako s svojega mesta kot šef vlade, da bi kar na svojo roko prejudiciral proces, ki se sedaj nahaja sub iudice. Komunikeja o seji radikalnega kluba in o govoru Pašiča ni. Vesti, ki so prišle v tisk, so sestavljene na podlagi izjav radikalnih poslancev, ki ali Pašiča niso dobro slišali ali pa ga niso dobro razumeli. Pašič, ki je še vedno slab radi bolezni, je govoril zelo tiho, tako da so ga culi samo oni v njegovi neposredni bližini. V radikalnih krogih je velika skrb za posledice, ki bi mogle nastati, ker je situacija zelo napeta. Krona pričakuje mnogo od sodelovanja Hrvatov na konsolidaciji države in to je tudi znano vsem ter se vedno poudarja. Znano pa je tudi, da je vojska ugotovila veliko zboljšanje stanja v svojih vrstah po izvajanju politike v smeri sporazuma. Znano je tudi to, da so finančne razmere naše države zelo slabe in da se morejo popraviti samo s krediti v inozemstvu, kar pa je vseskozi odvisno od ureditve naših notranjih razmer. Radikalnim po-. slancem je vse to dobro znano iu pri njih se pokazuje strah, da se ne bi storila kaka napaka v škodo države in za katero bi bila odgovorna radikalna stranka. i — Obtožba raCafere Thurn-Taxi$ gotova! Beograd, ‘26. maja. Včeraj popoldne so šefi opozicionalnega bloka nadaljevali posvetovanja o politični in parlamentarni situaciji. Bilo ni nobenega komunikeja. Pečic je poročal o obtožnici proti SEJA SKUPŠČINE. Beograd, 26. maja. Na včerajšnji seji so ministri najprej odgovarjali na razna vprašanja poslancev. Gospod Pribičevič se je v vprašanju glede preganjanja slovenskih učiteljev in uradnikov previdno ognil. — Dr. Stojadiriovič je dejal, da bodo zaključni računi takoj objavljeni, ko bodo gotovi. (Kdaj bo to?) Njegov odgovor je kimavce iz vladnih vrst zadovoljil. — Minister Ninčič je odgovarjal posl. Cirkoviču na njegovo vprašanje glede preganjanja Jugoslovenov na Grškem. G. Ninčič je seveda Grčijo opravičeval in naglašal veliko prijateljstvo Grške do nas. Protijugoslo venska in ita-lofilska kampanja grških listov je seveda več tudi njihovega ujedinjenja. Velesrbska orientacija g. Pašiča bi morala že davno odpreti optimistom oči. Upati je, da bodo vsaj sedaj ozdravljeni. Po krivdi odločitve g. Pašiča je konsolidacija države ogrožena, po krivdi g. Pašiča je razvoj jugoslovenskega naroda preprečen. Kljub temu velikemu grehu Pa ne velja naš glavni očitek g. Pašiču. Najuglednejši člani radikalnega kluba so javno tedne dolgo govorili za sporami11’ njih časopisi so v tem zmislu govorili, toda samo besedo je dejal g. Pašič , in vsa načela so bila zatajena. Kaj je radikalni klub zbor šalobard? Kaj ni v njem niti enega moža? Kaj so v resnici sama deca, kakor jim pravi Pašič? Pa še greh radikalnih poslancev ni največji. Glavni krivci so tisti prečanski slovenski in hrvatski poslanci, ki so zatajili jugoslovensko misel, ki so v službi politike, nasprotne njihovemu lastnemu narodu. Ti so glavni krivci in tem mora veljati ves boj. Proti njim se mora združiti vse in naj jih rešuje pri prihodnjih volitvah g. Pašič, slovenski in hrvatski volilec jih ne sineta! To dolžnost nalaga odločitev g. Pašiča vsem Slovencem in izvršujoč to dolžnost, bo slovenski narod pripomogel do zmage potom sporazuma ne samo jugo-slovenski misli, temveč tudi demokraciji, njeni izpopolnitvi. pravnemu ministru radi afere Thurn-Taxis. Obtožnica je obširna in obsega 27 strani s 14 prilogami. Danes bo obtožnica še pregledana po pravnih strokovnjakih in nato bo izročena skupščini. našemu zunanjemu ministru neznana! Posl. Cirkovič se naravno z odgovorom Italijo in Grčijo ljubečega ministra ni mogel zadovoljiti. Pač pa so bili navdušeni nad politiko zunanjega ministra poslanci »nacionalnega« bloka. Nato so se vršile volitve članov Državnega sveta. Celokupna opozicija je v znak protesta proti nesmiselnemu nastopu vladne večine zapustila zbornico. Nato so bili izvoljeni kandidati, ki jih je predlagal kralj in med katerimi ni niti enega Slovenca ali Hrvata. Skupščina je nato izvolila svoje kandidate, med katerimi zopet ni niti enega Hrvata ali Slovenca. (Imena izvoljenih smo priobčili včeraj. Seja poslancev HSS. V hrvatskem seljaškem klubu je bilo včeraj burno. Mnogi poslanci so poka-zovali nezadovoljstvo nad izjavami Pašiča. Nekateri zahtevajo sedaj najostrejšo opozicijo. Vodstvo kluba hoče medtem mirno iti svojo pot preko Pribičevi-čevih intrig in pazi radi tega strogo na to, da ne napravi kake napake, ki bi bila v korist SDS. V vrstah HSS se vidi odklonilno razpoloženje napram taktiki, da se napravi kaka napaka, ki bi obnovila spor med Srbi in Hrvati v veliko veselje SDS. Prav tako se opaža jasno, da hrv. seljaški klub ne bo izpolnil želje neprijateljev sporazuma in da v monarhističnem vprašanju ne bo krenil s sedanjega pota. HSS se bo nasprotno trudila, da bo in ostane na oni liniji, na kateri se sedaj nahaja in bo zahtevala direkten kontakt s krono. Iz razgovora s člani HSS se opaža, da se bo hrvatska politika še naprej ozirala zlasti na dve točki, od katerih se ne bo v nobenem slučaju oddaljila, 'tozadevno je včeraj eden prvakov HSS izjavil: »Dve točki ste, od katerih ne odstopimo i» sicer: država in kralj! SEJA FINANČNEGA ODBORA VENDARLE SKLICANA. Beograd, 26. maja. Danes popoldne se ■jo vršila seja finančnega odbora. Odbor bo ^sklepal o poročilu predsednika odbora: 1. o odobrenju kreditov iz ~% posojila iz leta 1921; 2. odobriti se morajo krediti iz 8% posojila iz leta 1922; 3. odobrenje kreditov iz preostanka dohodkov raznih ministrstev; 4. končni predlog finančnega ministra o razdelitvi finančnih odborov na sekcije radi štede-nja pri državnem proračunu. CAR BORIS PODPISAL SMRTNO OBSODBO. Sofija, 26. iriaja. Car Boris je potrdil smrtno obsodbo proti atentatorjem v katedrali: Friedmanu, Zadgorskemu in Kojevu. BOLGARSKA BO DEMOBILIZIRALA SAMO 3000 VOJAKOV. Sofija, 26. maja. Bolgarska vlada je obvestila zaveznike, da bo 31. maja odpustila 3000 vojakov. Dalje je pripravljena odpustiti tudi ostalih 10.000 oseb iu prosi, da se ji to dovoli v posameznih rokih. Govori se tudi, da je kralj Boris; pristal na predlog zaveznikov, da zamenja vlado Cankova z drugo vlado, ki bi j bila. sestavljena iz vseh strank, razven ; od komunistov. 1-------—___—m,- — \ BURNA SEJA ZARADI. SODNIJSKEGA ZAKONA. j Beograd, 26. maja. Včeraj popoldne se,je vršila seja sekcije za proučavanje zakona o sodnikih. Dr. Polič in Hodžar ‘ sta stavila razne predloge. Seja je bila ' burna. ŠE VEDNO NOBENIH VESTI 0 AMUNDSENU. | London, 25. maja. Ker je že potekel : rok, v katerem bi morale dospeti vesti ; o poletu Ainundsena na severni tečaj, ! predlagajo v Ameriki, da odpošlje aine-. riška v le da takoj posebno pomožno ekspedicijo, ev. zrakoplov ZR III. Radiogrami poročajo, da se je v zadnjem času vreme na severnem tečaju zelo poslabšalo in da je vsled tega celo mogoče, da ’ se je pripetila Amundsenu nesreča. rešenem*** Zahteve slovenskih katolikov. V »Obzoruc je izšel članek narodnega poslanca dr. Josipa Hohnjeca o načrtu osnovnega zakona o verah in medverskih odiio-šajih. Članek se deli v dva dela. V prvem delu navaja dr. Hohnjec načelne zahteve katolikov, v drugem delu pa je podana kratka kritika vladnega zakonskega načrta. Iz tehničnih vzrokov podajamo samo prvi del dr. Hohnječevega članka, ker je iz njega itak iudi pojasnjeno stališče katolikov do vladnega z ikMiiki ga račrth. Dr. Hohnjec, s katerim se čisto gotovo strinja ves Jugoslovanski klub, izvaja:. »Katoliška cerkev ne priznava dogmatične tolerance ali paritete vseh konfesij, pač pa uči krščansko toleranco ali strpnost do drugovercev. Ravno tako tudi ne zametuje v vseh prilikah politične tolerance, ki obstoji v tem, Les Problems co-lonials«, Pariš 1919, ko piše na Strani 127: ^Polastili smo se zemlje in narodov, ki nas niso zvali. Storili smo to samo vsled tega, ker smo se zavedali, da jim prednačimo v prosveti in da jim prinesemo blagostanje. Eno ko drugo pa nam' nalaga dolžnost, da vzdržimo svojo nadvlado, dokler ne dovršimo svojega koristnega dela. Zato je vse, kar podvzamemo na poti k svojemu cilju, zakonito in ni se treba ozirati ne na obljube in pogodbe, če je treba doseči oilj.t Na strani 110: »Najboljša kolonialna politika je ona, ki prinaša zmagoviti oblasti največji dobiček od domačinov. Člani kolonizi-rajoče države morajo nujno tvoriti aristokracijo, morajo vladati, upravljati in imeti velike cilje! Iz tega sledi, da podjarmljeni narodi ne smejo imeti politične svobode in ne smejo postati ravnopravni a svjoimi gospodarji. Treba uvaževati, da tvorijo osvoje-valci višje pleme, višji ljudski razred in ta višja stopnja jim daje pravico, da. prodirajo y puste kraje, dosedaj neobdelane.« Na strani 115: »Kdor ne bi hotel priznata, da so plemena in družbe višje, katerim je narava sama dala večje zmožnosti razvoja, ta ■bi storil veliko napako, ker bi obsojal osvo-jevalca.« . Ti nauki Etienna Richeta se danes v Afriški Franciji skoraj v celoti izvajajo, samo da tamošnji'domačini niso divjaki, kakor prebivalci južne Afrike, temveč potomci naroda, ki ima veliko zgodovino, literaturo in če-gar umetniška dela na Španskem in v Siciliji še danes občudujemo. Francoske šole odpirajo sinovom tega naroda oči, ga uče njegovo zgodovino, ga vzbujajo k narodni zavesti, da gledajo na svoje, učitelje in gospodar- je kakor na tujce, vsiljence in osvojalce. Francoščina, francoske šege in način ne povzročajo njihove spojitve s Francozi, temveč jim dajejo sredstva in orožje za boj za njih pravice in za neodvisnost. Mnogo desetletij so ijm v tem pomagale tudi francoske vlade, ki so sledeč svojim liberalnim političnim nazorom in zveste geslom Velike revolucije, videle v njih svoje brale, čeprav zaostale, katerim so hotele pomagati do popolne enakosti in politične svobode. Danes so se časi izpremenili. Današnja Francija trpi za dobra dela svojih prednikov. Bila je velika napaka francoske vlade, da je podpirala v Alžiru, ki ga je zasedla leta 1830. z vso silo Arabe. Arabi so tu priseljenci, dočim so pravi domačini Berberi ali kakor jim pravijo Francozi Kabili. Arabi imajo veliko zgodovinsko preteklost, dočim so Berberi vedno pomagali tujim priseljencem in si niso ustvarili niti lastne zgodovine in niti lastne literature. Če bi se Francija v Alžiru od leta 1830. in v Tunisu od leta 1881. popolnoma naslonila na Kabile ali Berbere, potem bi mogla imeti v njih najsilnejšo oporo proti nemoškim Arabom in sigurno jamstvo za Afriško Francijo. Brez lastne zgodovine in literature bi skušali doseči Kabili večjo naobrazbo potom Francoščine in bi docela utonili v francoskem ozračju. To se ni zgodilo. Francoski uradniki so brez misli na bodočnost, spominjajoči se na romantičen pohod Bonapartov v Egipt leta 1798 in sanjajoči o razširjenju francoske nadvlade po vsem arabskem Orientu, ustanavljali med Berberi arabske šole in za par desetletij dovršili to, čemer so Arabci zaman poskušali sto in stoletja. Berberi so so se naučili arabsko čitati in misliti in s pomočjo arabščine in Arabov skušajo dobiti narodno svobodo in samostojnost. V Maroku, ki ga je dobil maršal Liantey leta 1907. za Francijo, pričenjajo francoski uradniki strogo razlikovati med Berberi ali Kabili in med Arabi. Ustanavljajo berberske šole, podpirajo berberski tisk, upajoči, da se ,jim vendarle posreči vzbuditi berbersko narodno zavest in razdeliti domačine na dva tabora. Samo izgleda, da je že prepozno. Maroški Berberi slede vzgledu svojih alžirskih in tuniških rojakov in se bolj in bolj približujejo Arabom. Vsaj so Abdelherin sam, danes največji maroški junak, in njegovi najbližji pomagači v resnici berberskega rodu, toda vendarle čutijo in delajo arabsko. Njegova zmaga nad Španci mu je pridobila prijateljev ne samo v arabskem, temveč v vsem muslimanskem svetu prijateljev in ti prijatelji priporočajo v vseh listih enotnost kot najglavnejši pogoj narodnih uspehov. Francoščina se je v Afriški Franciji od leta 1830. zelo razširila. Toda, kakor je pri nas nemščina, vpeljana od Jožefa II. v šole mesto mrtve latinščine začela porajati odpor in s tem narodno zavest, tako so tudi v Severo-zapadni Afriki francoska in politična gesla, oznanjevana v francoskih knjigah učila domačine, da morajo spoznavati svojo zgodovino in stremeti po narodni neodvisnosti. Tako jim je pokazala francoščina pot, ki ne pelje k Afriški Franciji. Zmaga demokratične misli ori budapeštanskih volitvah. Z vsemi sredstvi je skušal krvavi Bethle-nov režim zmagati pri občinskih volitvah v Budapešti. Poleg terorja in nasilja naj bi še pomagal nad vse reakcionaren volilni red in nad vse prefrigana volilna geometrija. Toda vse skupaj ni nič pomagalo, demokratični blok je napredoval in izšel iz volitev kot najmočnejša stranka. Demokratički blok so tvorili: socialni demokrati, meščanski demokrati, liberalci in repflblikanci. Proti njim so bili krščanski socialisti in stranke vladnega komisarja Ripke, ki je veljala kot prava vladna stranka. Rezultat volitev je bil, da je od 250 mandatov dobil demokratični blok 129 mandatov, krščanski socialisti 93, neodvisni libe- ralci (Paul Sandor) 8 in vladna stranka komisarja Riphe 20. Od strank demokratičnega bloka so dobili socialni demokrati 54 mandatov, meščanski demokrati 51 in liberalci ter republikanci 24. Zmaga demokratičnega bloka je nad vse pomembna, ker priboril bi si najmanj 155 mandatov, da ni osleparila nezaslišana volilna geometrija demokrate za mandate. Tako je bilo potrebno v okrajih Bude, kjer prebivajo uradniki, za 'en mandat samo 800 glasov, dočim je bilo v industrijskih okrajih potrebnih do 2000 glasov. Samo v korist vladnih strank je bila tudi določba, da ima volilno pravico samo tasti, ki prebiva že šest let stalno v Budapešti. Posledica tega je bilo, da je od 526.557 državljanov, starih 24 let, zmožnih pisanja in branja in stalno bivajočih v Budapešti imelo volilno pravico komaj 280.000 volilcev. 250.000 ljudi pa je bilo brez volilne pravice in od teh je ogrom-na večina pristašev demokratičnega bloka.. Kljub vsemu temu pa je demokratični blok sedaj najmočnejša stranka v Budapešti in kar je glavno, ve vsakdo, da je njegova sila šele v razvoju. Poleg voljenih občinskih odbornikov pa j pozna Budapešta tudi imenovane. Njih število ni strogo odrejeno, more pa doseči .§te-\ vilo 80. Ker bodo vsi ti imenovani samo ; najbolj goreči pristaši vlade, je verjetno, da bodo vsi ti stopili v klub komisarja Ripke, ki : bo tako postal šef druge najmočnejše skupi-: ne v budapeštanskem občinskem svetu. . Verjetno je dalje, da bo skušal Bethlen lz-> neveriti par desničarskih demokratov demokratični ideji in jih pridobiti za meščanski blok. Tudi če bi se mu to posrečilo, ostane ; vendar dejstvo, da je večina Budapešte proti Bethlenovi vladi, neutajljivo. Vsled tega pa so budapeštanske volitve ‘ važne tudi za nas. Dejstvo, da je prestolica j Madžarske proti šovinistični in iredentistič-■ ni vladi Bethlena, jemlje grofu Bethlenu pravico, da nastopa pred svetom v imenu mad-l žarskega naroda. Ta je demokratičen in zato i za mirno sožitje s sosednimi narodi. * Končno pa dokazujejo budipeštanske vo-: litve tudi to, da je demokracija nepremaglji-\ va in tudi v najtežjih razmerah zmagovita. ! Naj bo to našim demokratom v bodrilo za ; nadaljnje delo. Amerika popušča. • Iz Washingtona prihaja poročilo, da je r predsednik Coolidge mnenja, da bi mogla : Amerika razlikovati glede zavezniških med-\ vojnih dolgov in posojil, danih po vojni za obnovo gospodarskega življenja. Tako razlikovanje sicer ni opravičeno v zakonu, vendar pa je bilo to mnenje že opetovano propagirano od ameriških časopisov in bi zato ameriška javnost soglašala s tozadevnim zakonom. Govori se celo, da bi bila Amerika pripravljena medvojne dogodke popolnoma črtati, dočim bi se vsa po premirju izdana posojila obravnavala strogo po trgovskih načelih. Če se te vesti uresničijo, potem bi bil s tem problem medzavezniških dolgov docela izpremenjen. Misel, da bi se razlikovalo med vojnimi dolgovi in obnovitvenimi posojili, ni nova in so jo zavezniki že opetovano predlagali. Dosedaj Amerika o teh predlogih ni hotela ničesar slišati in sicer predvsem vsled tega, ker je manjkala za odpustitev dolgov vsaka zakonska podlaga. V slučaju, da bi Amerika sedaj izpremenila svoj nazor in črtala medvojne dolgove, potem bi bilo na-krat silno olajšano ne samo finančno stanje zavezniških držav, temveč tudi vse repara-cijsko vprašanje. V vsem ima Amerika terjati 10.082 milijonov dolarjev, od katerih odpade na medvojne dolgove celih 9.379 milijonov dolarjev, če se zapadlih in neplačanih obresti sploh ne upošteva. Posamezne države dolgujejo Ameriki v milijonih dolarjev: Francija 2933, od katerih odpade samo 407 milijonov na povojna obnovitvena posojila. Italija 1648, Velika Britanija 4136, Belgija 471, Češkoslovaška 115, Poljska 170, Jugoslavija 64 (brez Blairovega posojila), Grčija 17, Rumunska 47 in ostale države manjše vsote. Italija in Velika Britanija dolgujeta sploh samo medvojne dolgove in enako večinoma tudi ostale države. Evropa bi zato bila gospodarsko konsolidirana, če bi Amerika medvojne dolgove črtala. Politične vesti. — Naše zunanje posojilo in hrvatslto rpra- šanje. Z ozirom na pogajanja med radikali in HSS se širijo s strani nekaterih radikalov različne verzije. Tako se trdi, da je dr. Stojadiaovič v svojem razgovoru z Armstrongom na pripombo, da je Jugoslaviji težko dati posojilo radi njenih neurejenih notranjih razmer, izjavil, da je prepričan, da pride v najkrajšem času do razčiščenja politične situacije in vstopa Hrvatov v vlado in, da je vprašanje pogajanj med radikali in HSS j vprašanje slehernega dne. i = Slovenski radikali za sporazum. Te dni i se je mudil v Beogradu predsednik radikalne stranke za Slovenijo dr. Rudolf Ravnik, ki je pred svojim odhodom novinarjem izjavil sledeče: »Smatram, da je radikalna stranka popolnoma zrela, da prevzame vso težo odgovornosti nase. Stranka je jasno konstatirala, da je največja zapreka za sporazum samostojna demokratska stranka, tako v svojem delovanju v prečanskih krajih, kakor tudi po svoji sestavi. Radikalna stran-„ ka je mišljenja, da prednačijo veliki državni interesi pred osebnimi in strankarskimi. Upravičeno se more upati, da bo g. Pašič, ki so mu težnje kluba točno znane, izvedel pravilno dedukcijo in, da bo inauguriral novo politiko ter s tem uspešno ovenčal svoje dosedanje delo. Slovenski radikali navd*8e-no pozdravljamo sporazum in trdno upa»o, da bodo nas radikale v Sloveniji bodoči rezultati te politike okrepili in, da bo na te način radikalna stranka znatno pridobila ter bo mogla slovenske interese uspešno aaeto-i? ščititi v zvezi s to veliko stranko.« , = Kr^avi poboji med socialisti in fašisti t “ 'J1- * vasi Boara v provinci Padue sta prišla dva brata, po prepričanju socialiste, t sr)0,r zdvema fašistoma. Prepir je postajal vedno hujši in končal s tem, da sta se soeia- u ,nav, na fašista, enemu prereaala trebuh, drugega pa smrtnonevarno ranila. Enega bi ata je policija takoj aretirala. Vsled umora svojega tovariša so zahtevali fašisti ▼ bližnjem mestu Raigo, da se morajo vse trgovine zapreti. Ko je neki fašist nadziral *>-piranje trgovin m stopil v trgovino bramor Giordano, je bil od puškinega strela »bit. Oba brata sta bila nato takoj od policije aretirana. Fašisti pa so oba iztrgali policiji ter ju strahovito pretepli, da je eden obležal ma mestu mrtev, dočim je drugi izdihnil v bolnici. Vsled dogodka v Raigu so fašisti naskočili tudi uredništvo popojarskega lista v Padovi in ga popolnoma demolirali. V italijanskem parlamentu je notranji minister Feder-zoni obsodil dogodke in nastopil tudi peoii fašistom. Odgovoril mu je poslanec Fari rac« i in dejal, da fašisti ne morejo dalje trpeti provokacij svojih nasprotnikov in da bodo vselej segli po samopomoči. = Revolucionarni nemiri v Perziji. Beve-lucionarno gibanje proti teheranski vladi zavzema v Perziji vedno večji obseg. Boljševi-ska nevarnost ogroža tudi Aserbljijan. V perzijskem Turkestanu je razvita rdeča zastava. Gibanje je povzročila Moskva, podpirajo pa sovjeti v Turkestanu. Perzijski Turkmeai zahtevajo, da jim da perzijska vlada iste pravice, kakor jih je dala sovjetska vlada t«jp-kestanskim. Ker je perzijska vojska slabotna in le slabo oborožena, so mogoča preseneie-nja. Teheranska policija je izvedla na »o-vjetskem poslaništvu hišno preiskavo in zaplenila celo kopo dokumentov. Sovjetski poslanik je proti temu ostro protestiral. = Ženevski poraz fašistov. Fašistovski delegat na ženevski konferenci dela Rossoni je poslal generalnemu tajniku Farinacciju brao-javko, v kateri se bridko pritožuje, da ga pe vrsti vsi delavski zastopniki odklanjajo kot delegata. Rossoni zahteva zato, da izvaja italijanska vlada represalije. Med tein pa je komisija za proučavanje poverilnic posameznik delegatov sklenila, da vseeno odobri Rosao-nijevo poverilnico. Zato pa ni bil izvolje* Rossoni v nobeno komisijo. Mussolini, ki bolje pozna mišljenje evropske javnosti, je naročil Rossoniju, da italijanska delegacija ne sme zapustiti konference. Poraz je treba vtakniti v žep. =: Finančni načrti Caillaux-a. V finaninsat odseku senata je izjavil Caillaux, da je treba za doseženje »popolnega ravnovesja v financah 4 milijarde novih dohodkov. Vsled tepi ni za leto 1925. dosegljivo popolno ravnovesje proračuna. Za letos ostane zato izven proračuna : 1. Dopolnilna izplačila pokojnin. 2. Investicije za pošto, brzojave in telefon. 3. Vojne škode in 4. stroški za vzdržavanje le-leznic. Senat se danes izreče o predlopk Caillaux-a. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALSKA i V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. 24. maja (nedelja): Kamela skozi uho JV vanke. Izven. 25. maja (pondeljek): Pohujšanje v dpflad šentflorjanski. Red F. 26. maja (torek): Zaprto. 27. maja (sreda): Narodni poslanee. Red A. 28. maja (četrtek): Lizistrata. Red D. 29. maja (petek): Zaprto. 30. maja (sobota): Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Red C. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. 24. maja (nedelja) ob 20 uri: Netopir. Ljud- ska predstava pri znižanih cenah. Izvem. 25. maja (pondeljek): Zaprto. 26. maja (torek): Glumači. Cvetice male Ide. Red E. 27. maja (sreda): Carmen. Red C- 28. (četrtek): Zaprto (generalka). 29. maja (petek); Brive<; Bagdadski, pfM*i-jera. Red B. 30. (sobota): Zaprto. 31. maja (nedelja): Brivec Bagdadski. Ja- ven. 1. junija (pondeljek): V vodnjaku. Cvetiee male Ide. Izven. Gospod Aleksander Balaban, znani in priljubljeni baritonist, ki j'e bil angažiran ea naši operi, gostuj© na našem odru v sredo, dne 27. t. m. in sicer nastopil v vlogi To-readorja v operi Carmen. Odličnega pevea iskreno pozdravljamo zopet na naših deskah. Predstava se vrši za red C. . UMETNOSTNA RAZSTAVA v Jakopičevem paviljonu (Dolinar, K°*» brovič Petar in Dobrovič Nikola) je odprta dnevno od 9 do 1 in od 1 do pol 7- ' esetnik* opozarjamo na permanentne vstopnice po Din 20.—, s katerimi poljubno obiskujejo razstavo: dijaki v skupinah imajo znižano vstopnino. Katalog brez reprodukcij se lahko zamenja pri blagajni za ilustriranega s H slikami, v katerih so zastopani vsi štirje razstavljale!. Narodna Galerija. 1— Izlet v Goričane. Umetnostno-zgodovin-sko društvo priredi ob vsakem vremenu v sredo, 27. t. m. izlet v Goričane pod vodstvom msgr. V. Steske. Društvo je dobilo dovoljenje za ogled baročnega gradu (pristava lj. škofov), notranjščine s štukaturami Štev. 96. NARODNI DNEVNIK, 26. maja 1925. Stran 3. Metzingerievimi slikami. Sestanek ob 14.+> na glavnem kolodvoru v cilj Medvode. Prihodni izlet se vmv nedeljo, 7. junija, k Sv. Primožu nad Kamn kom. EMIL ADAMIČ: ŠEST PESMI ZA MEŠANI ZBOR. Izdal in založil pevski oddelek Prosvetne zveze v Gorici. Cena? Veliko suso na polju izdaje skladb je zopet kanilo sest kapelj, ki bodo zelo blagodejno vplivale. In zopet Adamič! Ti niegova plodovitost je občudovanja vredna gest kratkih zborov na besedila narodna Maistra, Vodnika, Zormana, Lj. Poljančeve, šest priprostih, lahko tekočih ljubkih pesma, za izvajanje učinkovitih, pa skrajno lahkih in vendar umetniške cene. Pevski zbori jih bodo zelo veseli! — Izdajo radi in z veseljem priporočamo. —o— Dnevne vesti. ZAKAJ NE GRE? V »Politiki« pripoveduje Ibis: »V naši državni statistiki je^ šlo dosedaj vse na slepo srečo. Statistika je šele sedaj uspela da objavi nepopolne podatke štetja iz leta 1921. Najbrže zato, da bi ses tvar popravila, je bil te dni postavljen za inšpektorja Državne statistike neki očesni zdravnik. Da bi pa bila komedija popolna, je bil za drugega inšpektorja imenovan dosedanji upravnik sarajevskega gledališča.« K temu je treba pripomniti, da je bil upravnik imenovan potem, ko je bilo v gledališki blagajni mesto 50.000 samo 5.000 dinarjev. IZ NAŠIH ZDRAVILIŠČ. Rogaška Slatina, biser naše zemlje, se je odela v mično pomladno obleko. Vsa je v cvetju in zelenju, krasna kot mlada nevestica. Zatočišče vseh, ki iščejo zdravja, miru in od-Počitka ter okrepitve za bodoče delo! Solni in nadložni, siti življenja jo obiskujejo leto 23 letom in po par tednih zdravljenja, ko je imela slatinska voda priliko razkrajati in pretvarjati, gospodariti po organizmu, se vračajo domov, polni nade in veselja, v svoji volji mnogo mlajši in trdnejši. Pozimi v Ro-gaški Slatini ni živo. Slatinci sankajo in smučkajo, društva prirejajo koncerte in predstave, gostov je malo. Toda ko se bliža maj, se Slatina naenkrat oživi. Letos je poplava uničila lepe nasade in napravila dokaj škode. Nebroj rok je nasade zopet uredilo, da kipe bujnega cvetja. Prvi gostje prihajajo. Restavracije se odpirajo, pričakujemo godbo. Ne bo minilo teden dni,.ko bo že obilo vrvenja. Ljudje mislijo, da je na Slatini^najlepše v juliju in avgustu, ko je največ težav in ni mogoče dobiti sob. Motijo se! Sem pridi spomladi ali jeseni, ko so roke uslužbencev *e spočite, ko ti lahko postrežejo, kakor si Zdraviliška uprava z ravnateljem dr. — Glavni urednik »Slovenskega Naroda«, g. Rasto Pustoslemšek praznuje dannes svojo petdesetletnico. Jubilantu tudi naše čestitke! —^ Uspeh našega izuma v inozemstvu. Na pariški mednarodni razstavi dekorativne umetnosti bo v našem oddelku v Veliki palači razstavljen tudi izum našega rojaka, g. dr. Djoke Bogojeviča iz Beograda in sicer računski stroj metrično desetnega sistema za direktno metodo, V kateri so zastopani vsi moderni principi pedagogike: princip očiglednosti, princip samostojnega dela učenca, princip koncentracije in stvarnosti, kakor tudi princip fonomimike. Tehnično stran stroja je izdelal industrijalec g. Ljubomir Stanojevič iz Beograda, točno in precizno v največje zadovoljstvo. Ta stroj si so ogledali v pisarni prosvetnega oddelka našega poslaništva v Parizu francoski strokovnjaki, inšpektorji ministrstva prosvete in so se o njem izrazili izredno pohvalno. Zanimanje za ta jugoslovenski izum je v Parizu tako veliko, da se bo tam ustanovila tovarna za izdelovanje tega računskega stroja. Za našo državo že obstoja tovarna v Beogradu, ki jo vodita gg. Lj. Stanojevič in dr. Bogojevič. ljudskih šol je že kupilo skaini je opaziti v Srbiji, kjer odpade na 2,«35.078 prebivalcev 1,273.167 moških in 1,381.911 ženskih, kar znači, da se pri najboljši volji 108.744 žensk ne more omožiti. V Hrvatski je razmerje mnogo boljše in pride na 2,739.593 prebivalcev 1,334.440 moških in 1,405.050 ženskih, torej le 60.507 več. V Sloveniji prevladujejo ženske za 49.174, v Vojvodini za 33.413, v Dalmaciji za 3.405 in Crnigori za malenkost 613. Nasprotno pa pride v Bosni in Hercegovini na 1,889.929 prebivalcev 965.894 moških in le 924.035 žensk, to pa vsled tega, ker je večina prebivalstva muslimanov in vlada pri njih mnogoženstvo. — Iz dčžavne službe. Premeščen je od mariborske k ljubljanski oblasti tajnik II. kat. Ivan Verbič; iz Dolnje Lendave v Ljubljano carinik Andrej Košir; iz Ljubljane v Dolnjo Lendavo pa carinik Viktor Fabjan. Upokojen je davčni upravitelj v Slovenj-gracu Karl Gabron. — Imenovan je za tajnika pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v likvidaciji v Ljubljani komercialni adjunkt istega oddelka Ivan Lazar. — Iz poštne službe. Za pripravnike (pripravnice) v 4. skupini III. kategorije so postavljeni: Alozij Jurjavčič pri III. terenski brzojavni in telefonski sekciji v Ljubljani; ' Jožica Čož na Bledu; Krista Raznožnik v Mariboru; Anica Hudales v Ljubljani; Nikolaj Tuhan in Gizela Gunidar v Murski Subotici; Erna Koronini v Ljubljani; Albina Ukman v Ljubljani; Miroslav Mikora pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu. — t prodajati. Radi tega je padlo število Sirtn* ! za polovico. V preteklem tednu je ubil neki : kmet v vasi Smokovljani nakrat dva volka, katerih koži je potem nosil po vsem okrožja. Kmetje so mu dajali iz hvaležnosti volno, sir, denar in slično. V istem času so ubili ; na Humu v bližini železniške proge volka, M ; je tehtal 103 kilograme. — Revolta jetnikov v Carigradu. Jetniki . državne jetnišnice v Carigradu so poizkusila te dni vsi naenkrat pobegniti. Posrečilo •• J jim je oborožiti se z noži in samokresi, s ka-■ terimi so napadli paznike. Policija je moral* mobilizirati vse svoje rezerve, da se ji j* ; posrečilo zločince aretovati in spraviti aopot , v lapor. ' Aretacija italijanskega defravdanta ** : Dunaju. Blagajnik okrožnega konsumneju društva Iaidoro Silani v Tolminu je defrav-: diral 130.000 lir, nakar je simuliral, da m ga napadli roparji, toda oblast, mu je prišla > kmalu na sled. V trenutku, ko je imel bi« - aretovan, se je nahajal že v Avstrijski r«pn-i bliki, kjer je mislil, da je na varnem. Ampak mož se je zmotil. Te dni je bil aretovan «a Dunaju. — Ljubavna tragedija 15 letne deklica. — Slavka Čadilova, učenka IV. razreda ma-ščanske šole šole v Pragi in 19 letni, pleskar Josip Roubiček sta bila hudo zaljubljena drag v drugega. Slavkini materi to ni bilo všed. Bila je mnenja, da je dekle za ljubezen ša premlado. Zato je poslala deklico na iapi*-, inembo zraka v Bratislavo. Toda ljubček ja i šel za njo, in sklenila sta skupno umreti. Sorodni duši sta našli tretjo sorodno dušo v osebi 19 letnega fantiča Švarca. Ko je pova-dal Roubiček Švarcu, da namerava upihniti SPhl' .iTl ivni? litiKini 1uX 27vrl Inv.4» • _*i -—/aii u\ 11 u-iva ujimva i/ jl a viiatcijciii ui. Mnogo naših ljudskih šol je že kupilo ta “terom, se trudi, da svoje goste zadovolji, stroj, brez katerega ne bi smela biti nobena » restavracijah pri Solncu in Ogrizku dobiš ljudska šola. Prosvetni Savet v Beogradu je sedaj razmeroma ceno hrano in dobro kapljico, dočim je v sezoni vse mnogo dražje. — V kratkem prično koncerti in druge prireditve, po kopališču se montirajo nove naprave, laboratorij, električne kopeli, rontgen-aparal. Kino bo letos uprava vodila v lastni režiji in še radio postaja bo na razpolago, la številnih, naročil na sobe, se nadejamo na velik obisk, ki bo gotovo postavil nov rekord v frekvenci prelepe naše Rogaške Slatine. Laško. Narava ni mogla izbrati srečnejšega kraja za zdravilišče in kopališče, kot je Laško v prijazni dolinici, obrobljeni z zelenimi hribi, nad katerimi se vije bistra Savinja. Uprav nasproti ponosnemu Kumu, na čigar podnožju leži trg Laško z romantično razvali- v plenumu odobril ta model in ministrstvo prosvete ga je priporočilo v nakup. G. dr. Bogojevič bo na prošnjo francoskih oblasti razložil v praktičnih predavanjih na Sorbon-ni širšim pedagoškim slojem ta izum. Ko se bo vračal v Beograd, se ustavi tudi v Ljubljani, da pokaže merodajnim šolskim krogom ta epohalni izum. Oba gospoda sta kot pri nas tudi v 36 drugih državah dala patentirati svoj izum pod imenom: dr. Bogojevič-Ljubomir Stanojevič, Računalka (računski stroj) metrično desetnega sistema. — Ladislavov dečji dom v Crikvoniei bo sprejemal tudi tekoče leto od 1. julija do 1. septembra deco, ki potrebuje okrepljenje ob morju. Sprejema se deca od 5. do 13. leta, ki ne boleha na nobepi nalezljivi bolezni in ki Premeščene so uradnice: Mara Štrukelj iz j ®ebi in svoji ljubici luč življenja, ga je proai Trebnega na glavno pošto v Ljubljani; Mi- i ,var.c> naj usmrti pri tej priliki tudi njega, lena Murša iz Križevcev v Prekmurju v Lo- \ Trojica se je o tem posvetovala in oklenila, ko pri Zidanem mostu na Zidani most; Da- ; da gre v skupno smrt. Šli so vsi trije t Franica Serajnik iz Beltincev v Maribor; Mara i 8°> kjer 80 se hoteli navžiti za slovo iiv- Kocijančič iz Radovljice v Ljubljano; Ela j ljenje. V ta namen so se hoteli nastaniti ▼ Killer iz Tržiča v Kranj in Elza Leban iz ' hotelu »Pariz«. Ker niso imeli dosti denarji Pesnice v Maribor. | hotelsko sobo, so se vrnili domov. Napi- — Revolverski atentat v češkoslovaškem , saK so oprostilna pisma. Slavka je pisala konzulatu v Krakovu. V soboto opoldne je j svoji mamici: »Želim umreti skupno s svo-prišel na češkoslovaški konzulat v Krakovu j jhn Pepikom in ležati ž njim v istem grob«, slabo oblečen mož, govoreč v poljskem jezi- ! Nočem, da bi se udeležil mojega pogreba ku s tujim naglasom. Zahteval je potni list, j kak duhovnik, tudi nočem, da bi se mi bto-češ, da je češkoslovaški državljan. Ko je za- i nilo ob pogrebu.« Švare se je poslovil od hteval konzularni uradnik Opatny dokumen- j predsednika svojega nogometnega kluba. no lovskega grada celjskih grofov, si je iz- , -t * tol jjot iz neznanih zemeljskih globin leči- ne potrebuje posebnega nadzorstva. Dnevna len vrelec, ki vrača mnogim izgubljeno zdrav- pristojbina na všakega otroka znaša 40 Din id ir - - (štirideset) za uradniško deco 30 Din (tride- je- Kopališče leži v hladnem parku, v njem 1* tudi hotel, ki ima okoli sto sob. Hotel ima tudi lastno električno razsvetljavo. Termalna voda kopališča Laško ima +38.5 C in je radioaktivna ter se da primerjati z vrelci v Casteinu in Pištjanu (na Češkem). V Laško hodijo zdravja iskat bolniki, ki trpe na revmatizmu, išias, nervozi živcev in arteriosklerozi. — Zadnja leta je obisk Laškega zelo napredoval. Ravnatelj zdravilišča je g. Smert-nik iz Celja, upraviteljica pa prijazna in zelo postrežljiva g. prof. Klešnikova, ki .vodi hotel, kuhinjo in klet. Tudi Laško letos že oživlja. Tujci prihajajo in je že mnogo sob naročenih. Začetkom junija bo sezona v teku. Krasni so izleti v okolico, lahko se solnčiš set), ki se plačuje upravi doma v naprej. Roditelji morajo pripeljati sami v dom otroke poedince, ali pa v skupinah s skupnim spremljevalcem in jo na isti način tudi odvesti iz doma. Ker je vedno več prosilcev za razpoložljiva mesta, naj roditelji že sedaj v svrho predznambe javijo upravi doma, koliko dece nameravajo poslati 1. julija ali 1. avgusta v dom, nakar jim pošlje uprava prospekte, iz katerih bo razvidno, kaj ima vzeti deca seboj (perilo, obutev, obleko) in kaj jim dom more nuditi (kopališče, solnčenje, dečja igrišča in spalnice, hrano in zdravniško nadzorstvo). Nov kovani denar. Koncem meseca ju- in koplješ v Savinji, lahko tudi ribariš in ! nija bo izročila Narodna banka v promet nov veslaš, kopališče leži le 10 minut od postaje, ! kovani drobiž in sicer novce po 50 para, 1 blizu katere je izvrstna Henketova restavra- ! >n 2 dinarja. V kratkem bo tudi dokovanih * en milijon zlatnikov po 20 dinarjev. | jev. | — Moško in žensko prebivalstvo Jugoslavi- ; je. Direkcija državne statistike v Beogradu J je izdelala statistiko, iz katere je razvidno, i da ima država SHS 12,017.323 prebivalcev, } od teh 5,893.547 moških in 6,123.776 žen- ! skih. Torej prevladujejo ženske za 230.229. ‘ Najobčutnejšo razliko med moškimi in žen- eija. želeti bi bilo, da bi naši bolniki dobrote »dravilišča Laško bolj upoštevali kot so jih dosedaj. Širite „Nar. Dnevnik" •+. Ed te, je začel mož psovati, nakar ga je konzularni sluga Holodziejczyk prijel za roko, da ga odvede na ulico. Mož pa se je slugi iztrgal, stekel nazaj v sobo in zagnal bombo, ki pa k sreči ni eksplodirala, ker se je vži-galna vrvica pretrgala. Nato je atentator bliskovito potegnil samokres in pričel streljati. Slugo je zadel v srce in je bil ta na' mestu mrtev. Uradnih Opatny pa je bil samo lahko ranjen. Atentator je skušal nato pobegniti, toda je bil od občinstva prijet. Pri njem so našli še nabito karabinko. Na policiji je izjavil, da se piše Jan Lech, da je 60 let star in pristojen na Poljsko. Ubiti sluga je Poljak in je bil v češkoslovaški službi od leta 1920. dalje. — Včeraj, dne 24. maja je preminula gospa Marija Cerar iz znane narodne rodbine Logar, žena trgovca in posestnika v Grahovem ter mati člana Narodnega gledališča, g. Ivana Logarja. Pokojnica je bila blaga žena ter skrbna mati. Bodi ji ohranjen blag spomin! — Dolarsko posojilo Sarajeva. Te dni se prično pogajanja med sarajevsko mestno občino in neko inozemsko finančno skupino radi najetja posojila v znesku 1 milijon dolarjev, ki se bo porabilo v izboljšanje občinskih naprav. - — Komunist Kosta Novakovič izpuščen ii zapora. Bivši komunistični poslanec in urednik beograjskega »Delavskega Glasa« Kosta Novakovič je bil v nedeljo v Zagrebu izpuščen iz zapora, kjer je odsedel 14 dni kazni in 15 dnevno karanteno. Odpotoval je v Beograd. « — Volkovi v Dalmaciji. V stonskem primorju so se razmnožili volkovi v taki meri, da niso ljudje niti pri belem dnevu več varni pred njimi. Volkovi so tako predrzni, da si upajo celo v najobljudenejše vasi. Ljudje j ne smejo več goniti živine na pašo in jo mo-j rajo imeti v hlevih, ker pa je krma zelo draga in je tudi primanjkuje, so prisiljeni živino Nato so šli v bližnji gozd. Vzeli’ so seboj vino in sardine. Še pozno v noči se je tale njihovo petje iz gozda. Ko pa je prišlo dragi dan nekaj deklic v gozd, so našle «a nekim grmom Roubička v zadnjih izdihih. Nedaleč od njega je ležala Slavka, z rokami oa obrazu, mrtva. Poleg nje je ležal z revolverjem v roki Roubiček, ki je bil še pni osvesti. Roubiček je povedal, da je oddal osem strelov. Ustrelil je najpreje Švarca, nato Slavke in naposled še samega sebe. Kmalu nato je umrl tudi on. POTRES NA JAPONSKEM. Na Japonskem je bil zopet hud potre«. Predvsem so prizadeti kraji na obali morja. Ker so razdrte brzojavne proge, začasno le ni natančnih poročil o številu človeških letev in znesku škode. Vsa ta poročila iz prizadetih krajev soglašajo v tem, da je števil* mrtvih in' poškodovanih izredno visoko. Središče potresa je bilo na meji prefektur Hioge in Kioto. Tri mesta Kirosaka, Tokkoya ta Kijota so uničena. Več tunelov se je iruiik), več mostov in več železniških in telegrafskih prog je razdejanih. V mnogih krajih so rae-dejani vodni rezervoarji, vsled česar ja aa-stalo pomanjkanje vode. V prizadete kraja so bile poslane rešilne ekspedicije, posebni vlaki in aeroplani z zdravniki, bolniškimi strežniki in obveznim materialom. V mast« Teya-oka je porušil potres dvesto hiš. V vaših mestih province je izbruhnil požar. >Staa« poroča iz Tokia, da sta mesti Kinozaka ia Toyonkayoka, popolnoma razdejani. Človeških žrtev je preko tisoč, škoda znaša 70 milijonov jenov. Promet s kraji, ležečimi nn oa-hodnji obali Japonske je ukinjen. Dalje poročajo iz Tokia, da je zahteval potres v mestu Tajnur na stotine človeških žrtev. V Oaa-ki in Kobi vlada med prebivalstvom panika. V Toyo-oki divja požar. Srebrni rudnik v Ikunu je hudo poškodovan. «ar Rice Burrougs: 64 . Drugi udarec je pobil črnca z razbito glavo na tla. In tedaj je bil Numa v sredi med vojščaki, za-; dajal je udarce na levo in desno ter trgaL Temu se . niso mogli dolgo upirati; cel ducat je ležal zmlet, so m diviimi kriki veselja in triumfalnim kričanjem predno s0 se m°gM ostali rešiti strašnih šap in VražjT nasprod in mu pretili s kopji. svethh z°h- jim ne more več uiti! Ijrzafiovi doživljaji v džungli. • tulenjemV **Uma jih je tedaj naskočil s strašanskim Ljudje sia. . stavljenimi kop.ff Mbon8e *°. ga spJ,e]eh * so vražjega boj* J®..? Posmehljivimi klici. Pustih V strašni grozi so se vaščani raztepli na vse vetrove. Niti ena koča ni več nudila popolnoma varnega zavetja, dokler je bil Numa v notranjščini plota. Od ene do druge sp begali prestrašeni črnci, Numa pa je žarečih oči stal nad svojimi žrtvami in , _ . _ renčal, hovo pogumno ziuLb|ižiao svojih mišic, a pod njd- , Končno je eden domačinov odprl vaška vrata da morda vendar m „1° trepe cuden strahi ; in se skušal rešiti v vejevje obdajajočega drevja. ££ dVn™ j »m rss 9led,u’dolder “ 08“lev )uioči°lev je bil pravzaprav1™0., ka“ovaI' ®aska- ; Z bližnjih dreves so gledali Mbongini podložni- .° Hf> onazili že v kratkem himf prevec resničen — j ki, kako je lev povesil mogočno glavo, zagrabil neko "“i so vedeli da se skriva p,2TVe8a “aakoka- i žrlcv za Plea,> 5el P°«Mnega in veličastnega koraka ^t IX In kE 2?«» « «*• “f?. <■>.*■« ■** '»I« v džunglo. Z grozo so gledali prizor. Tarzan ga je gledal s smehljajem z druzega drevesa. Šele celo uro potem, ko je zginil lev s svojo na- In vlekel je Mreezo v gozfl, kjer ga zdaj je, je z grozo pripomnil tretji. Tu nismo več varni, je vzdihoval četrti. Da popravimo naše stvari in se naselimo v novi vasi daleč od hudobnega vražjega boga in njegovih čarovnij! A podnevi so postali zopet pogumni in dogodki preteklega večera niso imeli drugih posledic, kot da so povečali strah zamorcev pred Tarzanom in potrdili njihovo vero v njegovo nadnaravno poslanje. Tako je rastel sloves in moč opičjega človeka v skrivnostnih pokrajinah divje džungle, v kateri je postal najmogočnejše bitje, ker je buden razum vodil njegove ogromne mišice in njegov svetli pogum. Tarzan reši luno. Mesec je sijal na čistem nebu. Ogromen je bil; zgledal je oteklo in je bil tako blizu zemlje, da bi se ne čudili, če bi se mimogrede dotaknil drevesnih kron. Noč je bila in Tarzan je potoval po džungli — Tarzan opičji človek, mogočni vojščak in mogočni lovec. Sam ne bi mogel povedati, zakaj se je podal v temine pragozda. Lačen ni bil, kajti danes je bil lcURi\ v * l i 'auiul X Ul padu ♦ meso helega moza in kako naj se upira vto,ikih kopij? vsej ob?Fvi vrsti je stal °£romen m*ad Voiščak v že ne! svo^ močl 111 mlad°ST|r1; ®atl se? 0n malico, so se upali črnci zapustiti drevje in se vrniti dobro kosil in si je celo shranil’ostali del plena v smejal Se fJal .®e4 \e’. k° mu ie Prisel , , na®Pr°ti, v vas. široko odprte oči so strmele na vse strani in varnem skrivališču za nasičenje prihodne lakote. Prsa, teda-e’ vpel je kopje m nastavil ost na široka bolj jih je mrazila groza pogleda kot pa hlad džun- Mogoče ga je le življenjska radost gnala, da je svoje Je odbila ti? jeK M l6J Ze T- njem‘ 0gT^ i w gelske no5L mišice in čute ^Porabljal proti džungelski noči, a suha veja „ i? k°p.]e’ kl se Je raztreščilo kot Ves čas je bil samo on, je mrmral nekdo. Bil sicer je Tarzana vedno in povsod vodila želia po V človeški roki. je vražji bog! je šepetal drugi. znanju. 1 V fTJg mrni/tt/tomev 'nnMtmss pmm. flslcsa RartJIp«* praTfia« eKmlSte* r«*«5wst®» letefise, c-aso-pig« lepaH«« bvoStvr«! posetnic« *** ras&gftednice. firtiir&uje v*S tem je smrtna obsodba na Simonu Nagliču izvršena in zadoščeno je zakonu. Odpuščeno mu bodi!« S tem je bila justifikaeija morilca Simona Nagliča izvršena in sodno dvorišče se je pričelo polagoma prazniti. Na cesti pred sodno palačo je pričakovala izida usmrčenja glas-, no tazpravljajoča množica radovednežev, med katerimi je bilo opaziti posebno veliko žensk. Ponašanje te množice ni bilo ravno brezr hibno, toda še bolj je obsodbe vredno ponašanje na dvorišču sodnega poslopja nahajajoče se inteligence, ki se je za prepise razsodbe naravnost trgala in divje prerivala. Kaj mislijo ti gospodje razsodbo s ponosom kazati svojim potomcem in se ponašati s svojo brezsrčnostjo, da so pasli svojo radovednost, ko je bil usmrčen — človek! Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA. Blago: Late 24—26, od 10—16 cm dolž. 2, 2 in pol, 3 in 3 in pol, fco meja denar —, blago 280. Deske 24 mm 2, 2 in pol, 3 in 3 in pol, rnonte, fco mej denar —, blago 500. Hrastovi frizi od 4—10, od 25—60, I. in II., fco meja denar 1400, Bukova drva lm dolž., suha, fco Ljubljana, 10 vag. den. 21, bi. 21, zaklj. 21. Pšenica Rosafe 80 kg rinf., promp., par. Ljubljana denar —, blago 490. Pšenica avstralska, rinfusa, prompt., par Ljubljana den. —, bi. 485. Pšenica Hard Winter 2 rinfusa, prompt., par. Ljubljana den. 500. Otrobi pšenični, drobni, par. Ljubljana, prompt. denar —, blago 190. Koruza, dobava maj, junij, par. Post. moč. den. 250. Rrž, makedonski 72-3 kg, par. Ljubljana bi. 400. Ječmen 57-59 kg, fco makedonska postaja blago 300. Oves, makedonski, original, par. Ljubjana bi. 360. Krompir beli, fco dolenjska postaja den. 125. Krompir, rumeni, štajerska postaja den. 115. Krompir, rdečkast. š!ajer»ka postaj* den. 135. Vrednota -■ in pol odstotna državna ‘renta za vojno škodo, denar 188, blago 193, za-Kijucki 192. Celjska posojilnicah, d. denar -w, blago 206. Ljubljanska kreditna banka oenar 225, blago 260. Merkantilna banka nar, blago 110, zaključki 110. Prva nrvatska štedionica denar 805, blago 812. red ni zavod denar 190, blago 200. Strojne tovarne in livarne blago i33. Trbovelj-ooo P‘®m damo prikupne zunanjosti. Ponudbe j s sliko in polnim naslovom na upra-; vo »Narodnega Dnevnika« pod ši-! fro »Sreča«. Seznaniti | se želi mlada gospodična z istotakim J gospodom v svrho skupnih izletov. ! Cenjene ponudbe na upravništvo lista pod »Vesna«. Uradnica z večletno prakso vešča popolnoma vseh pisarniških del, išče službe na deželi. — Ponudbe prosi na upravo lista pod šifro »Vestna in marljiva«. Kupi se Izgubi! se ie v Prešernovi ulici znak »S. P. D.«. Ker nima za najditelja nikakega pomena in je drag spomin, se prosi, da ga isti ob priliki odda v upravi lista. ! Najboljši I SIvaIrtS stroji ta itoSesa so edino le še dobro ohranjen cepin. — Ponud- j be na upravo lista pod »Planine«. Peteline-« ssizra, pk9hix za rodbino* obrt in industrijo L]«MJana foufe < razenju breipltče«. Voflstna tjsrzncJJ*. ij »efevalcti ffia poprevljt SNa veilSco. TstefonSIS No mol«'. GAMAUFOVO umetno gnojilo za metli je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3*—. Razpošilja drušivo: „ V RTNARSKA ŠOL A" V KRANJU. Stalna zaloga: Herzmansky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič. Kanc. „6ROM" CARSMSKO POSHEDNIŠKI IN ŠPEDICIJ SKI BIIREAIS LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41. Naslov braojavkam: Telefon Interuirban .CBOM". Stev. 454. PODRUŽNICE: Mailbor, Jesenice, Rakek. Ob a vi J a vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod kulantnind pogoji.