▼ gotortaL Leto 1X1. ftev. 15Z V UlNhll. » peteK 6 'DlIlO 19ZB. Ceno Din Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 250 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Za Stanojevićem je tudi Radie odklonil koncentracijski mandat - KDK vztraja na zahtevi po razpustu Narodne skupščine in svobodnih volitvah - Vladar hoče še enkrat poskusiti s sestavo koncentracijske vlade - Nove avdijence Beogiad, 6. julija. Ker je Aca Stanojević zaradi odklonilnega stališča KDK vrnil kralju mandat za sestavo koncentracijske vlade, je kralj pozval v avdijenco Stepana Radića. Mesto Radića je bil na dvoru Svetozar Pribićević, kateremu je kralj ponudil za Radića mandat za sestavo koncentracijske vlade. Radić je v smislu znanega stališča KDK izjavil, da bi mogel sestaviti le volilno vlado. Ob enem pa je izjavil pripravljenost KDK, da bi privolila tudi v sestavo nevtralne izvenstrankar-ske vlade, ki bi se obvezala, da bo izvedla svobodne volitve. Zvečer je bil Pribićević zopet v dvsurni avdijenci, v kateri je obvestil vladarja o stališču Stepana Radića in cele KDK. Konzultacije na dvoru so se nadaljevale šele danes opoldne, ko je bil pozvan v avdijenco Dradbednik Narodne skupščine dr. Ninko Peric. Takoj nato je kralj vnovič sprejel Aco Stanojevića. Oba sta po svojih avdijencah novinarjem izjavila, da bo kralj nadaljeval konsultacije političnih voditeljev in še enkrat poskusil, ali se le ne bi na ta ali oni način dala sestavit* širša koncentracijska vlada vseh strank. Aca Stanojević vrnil misijo Beograd, 6. julija. Kakor smo včeraj poročali, ie Aca Stanojević potem, ko je Stepan Radič v imenu KDK kategorično odklonil vsak stik s predstavniki onih parlamentarnih skupin, ki so politično in moralično odgovorne za zločin v Narodni skupščini, vrnil v dveurni dopoldanski avdijenci vladarju ponuđeni mandat za sestavo koncentracijske vlade. Takoj nato je bil pozvan v avdijenco Stepan Radič. Ker pa sam še ne sme zapustiti bolniške sobe. je bilo dogovorjeno, da gre namesto njega v avdijenco g. Svetozar Pribičevič. Dve avdijenci S Pribičevića Točno ob 5. popoldne je odšel Svetozar Pribičevič na dvor, kjer je bil takoj sprejet v avdijenco, ki je trajala do 7 zvečer. Z dvora se je g. Pribičevič odpeljal v bolnico, da obvesti o rezultatu avdijence Stepana Radića. Novinarjem, ki so ga z največjo nestrpnostjo pričakovali, je Pribićević izjavil, da gre s posebno misijo k Stepanu Radiću ter da se ob 9. zvečer vrne zopet na dvor, da poroča kralju, ali Radić ponuđeni mnadt sprejme ali ne. Posvetovanja pri Stepanu Radiću so trajala do 8. zvečer, na kar je g. Pribićević ob 9. ponovno odšel na dvor, kjer je ostal do 11. ponoči. Vsi politični krogi so z največjo nervoznostjo pričakovali nadaljnih vesti in Pribičevića je čakalo pred dvorom okrog 150 novinarjev. Radić odklonil mandat Ko se je g. Pribićević končno pojavil pri izhodu, so ga "takoj obsuli z vprašanji. G. Pribičevič jim je nato v daljši izjavi pojasnil, da je vladar ponudil Stepanu Radiću mandat za sestavo koncentracijske vlade. G. Radić pa je ta mandat odklonil, ker smatra, da ie sestava koncentracijske vlade v sedanji politični konstelaciji izključena in ker ie politični položaj tak. da vsilile razpust sedanje Narodne skunšcine in razpis novih volitev. G. Radić smatra, da bi bilo treba mandat za sestavo nove vlade poveriti opoziciji, da bi razpustila Narodno skupščino in razpisala nove volitve, v novi Narodni skupščini pa rešila nekaj nujnejših problemov, na kar naj bi se pričelo reševanje vprašanja ustavnih izprememb po doseženih izkušnjah in potrebah naroda. KDK pa bi "ristala tudi na tako rešitev krize, da bi se eventualno sestavila strankarsko nevtralna vlada visokih državnih funkcionarjev, univerzitetnih profesorjev, sod ikov itd. notorno strankarsko nevtralnih ludi. ki naj bi razpustila Narodnu skupščino ter izvedla svobodne volitve. KDK smatra, da je to za državo edino zdrav in koristna rešiiev *er edini način, da se sestavi vlada. Nejasna situacija V političnih krogih je vlad?1- sno-ći popolna nejasnost glede nadalinega razvoja situacije. Režimski krogi so bili nad odklonitvijo mandata za sestavo koncentracijske vlade s strani Radića sicer zelo presenečeni, vendar pa oriznavaio. da ni bilo *e od v°—■ začetka nikake verjetnosti, du bi res prišlo do take vlade, ker je jasno, da KDK odklanja vsako sodelovanje z moralnimi krivci krvavega zločina. Ugibanja in kombinacije Glede bodočega mandatarja krone so bile razširjene snoči v političnih krogih najrazličnejše verzije. Demokrati upajo, da bo sedaj poverjen mandat za sestavo vlade enemu izmed njihovih predstavnikov; v poštev prihajata Ljuba Davidovič in dr. Marinković. Snočna »Pravda« pa predvideva celo možnost, da bo mandat za sestavo vlade takoj poverjen komandantu kraljeve garde generalu Peri 2ivkoviču. Solucija KDK, naj bi se sestavila izvenstrankarska vlada priznanih gospodarskih, kulturnih in administrativnih strokovnjakov, je bila tudi v beograjski javnosti sprejeta dokaj simpatično. Naglašalo se je, da bi bilo v tem primeru najprimernejše, da se poveri mandat za sestavo vlade berlinskemu poslaniku Balugdžiću. Razumljivo pa je. da se režimovci taki rešitvi vladane krize odločno upirajo, ker se zavedajo, da bi bilo s tem konec njihove oblasti kar bi pomenilo istočasno padec njihove politične moči, ki bazira edinole na izgradbi državnega aparata. Zmeda v hegemonističrah vrstah Danes dopoldne je v razpletu krize zavladal popoln zastoj. Na dvoru ni bilo nikakih avdijenc. Pač pa je v Narodni skupščini vladalo nervozno vrvenje. Poslanski klubi so stalno zbrani in vrše se na vse strani konference in posvetovanja. V radikalskem klubu so se vršile ločene konference vukičevićevcev in pa-šićevcev. Eni kakor drugi gledajo z velikim nezaupanjem na nadaljni razvoj dogodkov in si sami niso na jasnem, kaj naj store. Vukičevićevci bi seveda najraje videli, da bi se obnovila prejšnja koalicija z demokrati in nadaljeval stari režim z morebitnimi manjši-mi osebnimi izpremembami. Poašićevci in centrumaši pa iščejo načina, kak? bi vendarle pridobili KDK za sodelovanje v vladi in so voljni pristati na zahtevo KDK, da se Narodna skupščina čimprej razpusti. Največja zmeda vlada pri demokratih. Dejstvo, da je kralj doslej konzultiral najprej osebnost izven parlamenta nato pa predstavnike KDK, ne da bi bili istočasno zaslišani tudi predstavniki demokratov, je vzbudilo v njihovih vrstah bojazen, da bo kriza rešena preko njih. Med pristaši sodelovanja s KDK in ono skupino, ki zagovarja nadaljevanje radikalsko - demokratske koalicije, so nastala velika nesoglasja, tako da demokratski klub v pogledu na razplet krize ni več enoten. Klerikalci v hudih škripcih Še hujši pa ie položaj pri klerikalcih. Klerikalci spoznavajo, da je storil dr. Korošec nepopravljivo napako, ko se je na življenje in smrt vezal z Vu-kičevičem. Padec Vukičeviča pomeni obenem tudi padec dr. Korošca in SLS je s tem potisnjena ob zid, tako da se je v raznih kombinacijah niti ne omenja. Edina možnost, da še rešijo, kar se rešiti da. je takojšnqa fuzija z radikali. Temu pa se de! poslancev odločno upira, ker se zavedajo, da bi bila fuzija konca njihove moči v Sloveniji. Zato so nastale v klerikalnem klubu hude razprtije in so včeraj brzojavno pozvali podpredsednika kluba prof. Sušnika iz Ljublane v Beograd, da pomaga dr. Korošcu krotiti razburjene duhove. KDK čaka Pri Stepanu Radiću v bolnici se je danes dopoldne vršila daljša konferenca voditeljev KDK, ki so razmotrivali situacijo in sklepali o nadaljnih ukrepih. V razgovoru s skupino novinarjev, katerim se ie posrečilo priti do njega, ie Stepan Radić izjavil, da za enkrat še noče dajati nikakih političnih iziav. Kratke izjave niso dovolj jasne in bi mogle dovesti do napačnega tolmačenja, za obširnejše izjave pa še ni prišel čas. Ko se bo preselil v Zagreb ter bo lahko vse mirno premislil, bo pred odločilno sejo poslanskega kluba KDK nodal novinarjem daljši ekspoze. v katerem bn točno pojasnil situacijo in stališče KDK, da si bo javnost na čistem. Ta seja poslanskega kluba KDK pa bo šele začetkom avgusta v Zagrebu. Takrat bo KDK definitivno sklepala o svoji nadaljni taktiki. Za enkrat KDK še noče zavzeti nikakega definitivnega stališča, da se ji ne bi očitalo, da je prejudicirala dogodkom. KDK bo mirno čakala, da se situacija razvije in bo temu primerno usmerila svojo nadaljno politiko. Seja ministrskega sveta Proti običaju se je vršila dopoldne ob 10. kratka seja ministrskega sveta. Po mestu so se radi tega že razširile verzije, da bo obnovljena stara vlada. Po seji so ministri izjavljali novinarjem, da je ministrski svet odobril samo predlagane spremembe statuta Narodne banke, o katerih bo razpravljala izredna glavna skupščina Narodne banke, ki se vrši v nedeljo 8. t. m. Minister trgovine dr. Spaho, na katerega so se novinarji obrnili za točneiše informacije, pa je odk'onil vsako izjavo, češ da to še ni za javnost. Avdijenca dr Perica Šele opoldne so na dvoru zopet pričele konzultacije. Ob 12. je bil pozvan v avdijenco predsednik Narodne skupščine dr. Ninko Peric. Zatrjuje se, da se mudi na dvom tudi Aca Stanojević, radi česar so se kmalu nato razširile verzije, da bo morebiti znova poverjen Aci Stanojeviću mandat, a tokrat za sestavo koalicijske vlade. Zdi se, da režimovci še vedno upajo, da bi vendar le mogli na kakršenkoli način pridobiti KDK za sodelovanje. Zopetna avdijenca Ace Stanojevića — Beograd, 6. julija ob 14. Avdijenca predsednika Narodne skupščine dr. Perica je trajala do 12.30. Ko je odhajal z dvora, je novinarjem izjavil: »Kralj bo sedaj konzultiral predstavnike vseh parlamentarnih skupin. Sedaj je bil pozvan v avdijenco gosp. Aca Stanojević v imenu radikalsko stranke.« Res je takoj nato bil sprejet v avdijenci Aca Stanojević, ki je že čakal na dvoru. Ko se je ob 13. vračal z dvora, je izjavil novinar j el, ki so ga obsuh" z vprašanji: »Sedaj se bodo nadaljevale konzultacije. Nadaljevalo se bo delo za koncentracijo.« »Ali imate morda že mandat?« »Ne, nimam še nobenega mandata.« KDK je šla do skrajne meje popustljivosti. Svetozar Pribićević pojasnjuje stališče Stepana Radića in cele KDK. — Edino sprejem predlogov KDK more ublažiti naraščajoči razdor med Srbijo in prečanskimi pokrajinami. — Beograd, 6. julija. Po današnji dopoldanski konferenci voditeljev KDK je Svetozar Pribičevič v Narodni skupščini sprejel novinarje ter jim podal obširno izjavo o situaciji. Izjavil jim je med drugim: »Obvestil sem Stepana Radića o svoji avdijenci. G. Radić je bil z mojim poročilom zadovoljen Sedaj bomo videli, kako se bo situacija razvijala. Iz vrst vladne večine se trdi, da se povrne stara kombinacija z novimi osebami. Ce je to res, potem je to dokaz, da je bila kriza vnaprej dogovrjena in je tudi njena rešitev trdno pripravljena.« »Vidimo, da je izzvalo veliko nerazpo-loženje dejstvo, da je g. Radić odklonil sestanek z g. Aco Stanojevićem. Baš iz tega se vidi, kako globoka je sedanja kriza. G. Radić gotovo nima nič osebnega proti Aci Stanojeviću, nego se je postavil na stališče, da razgovori nimajo nikakega smisla, če prihajajo k njemu s predlogom, naj bi se KDK vrnila v Narodno skupščino, v kateri je tekla hrvatska kri. Če še vedno forsiralo nadaljevanje dela z Narodno skupščino, potem je to ie en dokaz več, da hočejo popoln razcep med Srbi in Hrvati.« >Neugodno pa je tudi dejstvo, da se pojavljajo kot nekaki posredovalci ljudje, ki izzivajo že vnaprej nezaupanje pri Radiču in njegovih prijateljev. Te osebnosti so se celo navajale kot nositelji bodoče situacije. V taki situaciji je edino pravilno in mogoče stališče, ki ga zastopa g. Stepan Radič in ž njim celokupna KDK: kralj in narod!« »Ara Stanojević je danes dopoldne izjavil, da se popolnoma strinja s predlogom KDK. naj bi se sestavila nevtralna vlada«, je pripomnil eden izmed novinarjev. »Če g. Aca Stanojević sprejme to "Stališče, je situacija znatno olajšana, to pa seveda samo za slučaj, da vlada ne bi nada- ljevala dela v sedanji Narodni skupščini. Za nadaljevanje dela navajajo režimovci dva glavna razloga: prvič nettunske konvencije, in drugič bojazen, da bi se pri volitvah razviiala agitacija, da so Srbi ubijalci Hrvatov. Prvi razlog je povsem strankarskega značaja, ker dobro vedo, da bi nadaljevanje dela s sedanjo Narodno skupščino in sprejem nettunskih konvencij pomenilo dehnitiven razcep Hrvatov in Srbov. Oni računajo s tem, da bi se v tem slučaju lahko postavili kot neobhodno potrebni državni krmilarji. Celo Italija izjavlja, da ne forsira nettunskih konvencij in italijanski Usti naglašajo, da bi bila ratifikacija brez sodelovanja Hrvatov za nje nesprejemljiva. Beograjski politiki, ki forsirajo konvencije, so torej večji Italijani nego so Italijani samic. »Glede agitacije, katere se tako boje, lahko izjavimo samo to: Če se sprejme predlog Stepana Radića, tedaj bo položaj na Hrvatskem tako olajšan, da bo sploh vsaka agitacija nepotrebna. Če pa bo Narodna skupščina delala brez Hrvatov in bo brez njih sprejela nettunske konvencije, tudi še potem, ko je bila prelita hrvatska kri, se bo sama od sebe razvila taka agitacija, da njenih dimenzij danes ni mogoče niti predvidevani Če pa gospoda misli, da bi bile volitve v sedanjem trenutku neugodne, jim je g. Radić tudi tozadevno šel na roko. On ne zahteva, da se volitve takoj razpišejo, marveč pristane tudi na to, da se Narodna skupščina sedaj odgodi in šele kasneje razpusti. Zato je ustvarila precedens baš vlada gg. Vukičeviča in Marinkovića. Kdor objektivno misli in sodi, mora priznati, da je g. Ra-dič zahteval najmanj, kar se da v tej situaciji zamisliti in kar odgovarja njegovim prvim besedam po operaciji: »Bojim se za narod in državo.« Lowenstein je baje izvršil samomor Vse kaže, da so ponesrečene finančne transakcije pognale belgijskega magnata v smrt* — Panika na borzah pretirana. — Lovvensteinova aktiva visoko presegajo pasiva. — Pariz, 6. julija. Kakor smo včeraj poročali, se ie pri poletu iz Londona v Bruselj na zagoneten način ponesrečil belgijski bankir L6wenstein, tretji najbogatejši človek na svetu. Vedno bolj se utrjuje domneva, da je šel Lowenstein prostovoljno v smrt. Zadnje čase je imel v svojih denarnih poslih velikanske izgube ter je bil zadnje dni zelo nervozen in potrt. V nedelio zjutraj je Lovvenstein proti svoji navadi šel v cerkev in zelo dolgo pobožno molil. Domnevo, da bi se bil zmotil v vratih in po nesreči padel iz letala, smatrajo za popolnoma izključeno. L6wenstein je potoval v svojem lastnem letalu, kojega ureditev je dobro poznal. Razun tega pa je med poletom radi zračnega pritiska tudi nemogoče odpirati zunanja vrata. Nesreča se je morala zgoditi nekako pet milj od angleške obale. Letalo je bilo takrat v višini 1900 metrov. Ko so opazili, da je L6wenstein izginil, se je letalo takoj spustilo k tlom ter dolgo časa letelo Oklofutan urednik „Jedinstva" — Beograd, 6. julija. Včeraj je izšla zopet naša številka režimskega lista >Jedin-stvo«, ki še vedno objavlja celo serijo napadov na Svetozarja Pribičevića in druge voditelje KDK. Med drugimi j.e list v svoji včerajšnji številki napadel tudi vpokojenega načelnika notranjega ministrstva Jovana Krumića, ki pa si je danes sam poiskal zadoščenja. Dopoldne okrog 10. je prišel v vladno predsedstvo in tam poiskal urednika >Jedinstvac, Vlado Ristovica. Ko^so mu ga pokazali, je stopil k njemu ter mu prisolil par krepkih zaušnic češ, da si mora pač sam poiskati zadoščenja, če notranji minister ne smatra za potrebno, da zaščiti poštene ljudi pred ogabnimi napadi lega reptila. nizko nad morsko gladino, da bi morebiti našli truplo nesrečnega L6wensteina. Bilo pa je vse zaman. Letalo je nato nadaljevalo polet do francoske obale, kjer je takoj pristalo. Ko so francoske oblasti bile obveščene, za kaj gre, so aretirale vse potnike letala, to je pilota, strojnika, L6wensteino-vega osebnega tajnika in dve njegovi tip-karici. Po zaslišanju pa so bili zopet vsi izpuščeni. Vest o tragični smrti bankirja L6wen-steina se je bliskovito razširila v vseh finančnih krogih in je povzročila zlasti na belgijskih borzah veliko paniko. Papirji, na katerih je bil zainteresiran L6wenstein, so začeli rapidno padati in je doseglo nazadovanje celo 50%. Kakor pa se zatrjuje, je vsaka bojazen, da bi L6wensteinova smrt mogla povzročiti polom njegovih podjetij, izključena, ker aktiva dvakrat presegajo pasiva (Glej todi poročilo na 3. strani!) Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.91, Berlin 13.565—13.595 (13.58), Bruselj 0—7.9369, Budimpešta 0—9.9164, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 7.996—8.026 (8.011), London 276.64—277 44 (277.04). Pariz 0—223.02, Praga 168.07—168.87 (168.47), Milan 297.5 —299.5 (298.5), Newyork 56.765—56.965 Efekti. Celjska 158 den., Ljubljanska Kreditna 128 den., Kreditni zavod 170—175, Vevče 105 den., Ruše 265—285, Stavbna 56 den., ešir 15 den. ZAGREBŠKA BORZI. Devize: Dunaj 801.10, Berlin 13.58, Praga 168.47, London 277.04, Milan 298.5, Newyork 56.865, Curih 10.956. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13, Dunaj 73.07, Berlin 123.90, Praga 15.38, Milan 27.26, Pariz 20.38, Newyork 518..85 Stran 2. •SLOVf NSKI NAROD« dne 6. julija 1928. Stev. 152 Razočarani in zapuščeni klerikalci Ker jim teče voda v grlo, se ponujajo klerikalci St. Radiču, čeprav so ga pred 14 dnevi hoteli proglasiti za norca. — Prazne klerikalne nade. Stepan Radič je odklonil mandat za sestavo koncentracijske vlade. Po Sv. Pri-bićeviću je v snočnji avdijenci odgovorH kralju, da le politični položaj tak, da bi bilo treba poveriti opoziciji mandat za sestavo nove vlade, ki bi razpustila Narodno skupščino In Izvedla nove svobodne volitve. St. Radić pa ne vztraja edino na tej soluciji, temveč pristaja tudi na rešitev, po kateri naj bi se sestavila popolna nestrankarska nevtralna vlada visokih državnih funkcijonarjev, vseučiliških profesorjev, sodnikov in sličnih notorično znanih nevtralnih osebnosti. V vsakem primeru naj bi nova vlada razpustila sedanjo Narodno skupščino in izvedla svobodne volitve, nakar naj bi nova Narodna skupščina rešila najprej vsa nujna vprašanja, da bi se lahko potem pristopilo k reševanju vprašanja ustavnih izprememb z ozirom na dosedanje izkušnje ter na potrebe naroda in države. Odgovor St. Radiča Je popolnoma v skladu z vsemi dosedanjimi izjavami voditeljev KDK, pred vsem S. Pribičevića. V skladu je tudi z izjavami voditeljev KDK, ki so jih podali ob raznih prilikah že pred krvavim dogodkom v Narodni skupščini. Poudariti je treba, da zasleduje KDK vedno eno in Isto smer hi da ne stremi po oblasti, marveč po zagotovitvi izpremembe celotnega našega upravnega sistema, ki bi Izključevala vsak hegemonizem v našem državnem življenju. Tisti, ki doslej stremljenj KDK niso razumeli ali pa jih niso hoteli razumeti ter so mislili, da se bo dala podkupiti z ministrskimi portfelji, so se hudo zmotili. KDK bi za to ceno že davno prej lahko vstopila v vlado, še predno so padli streli v Narodni skupščini, pa tega ni storila, ker se ne bori za vladna korita, ampak za načela, ki jih hoče popolnoma uveljaviti v našem javnem življenju. Ker so nasprotniki KDK uvideli, da je njihov položaj v dosedamji Vukičevičevi vladi nevzdržen, so bfll končno pripravljeni pristati tudi na sestavo koncentracijske vlade, da bi vsaj deloma rešili svoje postojanke. Dočlm Je n. pr. ljubljanski »Slovenec« še v nedeljo zatrjeval, da ni nobenega povoda za demisijo vlade, dočim so dosedanje vladne stranke pred meseci odločno odklanjale koncentracijo s KDK in so klerikalni poslanci dan pred umorom v Narodni skupščini podpisali celo predlog Puniše Račića, naj se St. Radić proglasi za norca in izključi iz Narodne skupščine, so seda! takoj obrnili plašč, ko je vlada podala demisijo ter je dobil St. Radić mandat za sestavo koncentracijske vlade v upanju, da bodo s svojimi jezuitskimi metodami rešili kar se rešiti da. Zato izraža *Slovenec» v svojem da* naanjem članku, ki pa so ga prehiteli snoč« nji dogodki, spričo ponudbe mandata Ste* panu Radiću za sestavo koncentracijske vlade upanje, da bodo Hrvatje, če nočejo zamuditi zgodovinskega trenutka, priliko porabili in sprejeli ne le ponujano jim ro» ko, ampak tudi ponujano jim važno in vo* dilno vlogo. Klerikalno glasilo celo piše, da se s ponudbo koncentracijskega mandata nudi Hruvatom prilika, da njihov poli* tični voditelj postane vodje celokupne dr* Savne politike, ki ima iti za tem, da se udejstvuje misel popolnega narodnega so* glasja med Slovenci, Hrvati in Srbi, ter še posebej urede odnoeaji med Srbi in Hrvati. Kolika zaupljivost v moža, ki so ga kle* rikalci še pred 14 dnevi hoteli v Narodni skupščini proglasiti za norca 1 Seveda ai pri tem ni mogoče misliti, da bi si klerikalci želeli koncentracijsko vlado, v kateri bi ne bili zastopani. Zato priznavajo danes zgo* dovinsko važno vlogo KDK in potrebo soglasja. Čutijo, da izgubljajo tla pod noga* mi. Klerikalci pa pozabljajo, da je St. Radić odklonil razgovore z radikalno stranko, ki res predstavlja vsaj po fctevilu svojih poslancev močan politični faktor v notranji politiki in odklanja razgovore tudi z ostalimi strankami, ki so bile doslej zastopane v vladi. Povsem umevno je, da jih odklanja tudi s SLS, ki je zvesto podpirala Vukiče-vičevo vlado in katere vodja dr. Korošec je kot notranji minister pomagal ustvariti milje, v katerem je prišlo do prelivanja krvi. Ć© St Radić ni hotel govoriti niti z Aco Stanojevićem kot zastopnikom radikalske stranke, čeprav ni član okrvavljene Narodne skupščine, tem manj bi bilo možno, da bi se razgovarjal z radikalskim priveskom, klerikalno stranko, ki je hujskala morilca Punišo Račića in ki je po svojem prvem predstavniku odgovorna tudi za prelivanje krvi ne samo v Beogradu, ampak tudi na zagrebških ulicah. S strankami dosedanje večine, iz katere je izšel morilec, ni mogoč noben razgovor. Zato je nujno potrebno, da se Narodna skupščina obnovi, da ljudstvo samo izreče svojo sodbo. Sele potem bi bilo morda mogoče misliti na kombinacije, ki bi jih sedaj radi imeli pripadniki krvavega Vukičevičevega režima s katerim bi se radi izognili ljudski sodbi. Kri ni voda in užaljena čast hrvatskega naroda, ugled KDK in načela, za katera se bori, ne dopuste, da bi se zločin v Narodni skupščini likvidiral z barantanjem za ministrske portfelje, ampak za uveljav-Ijenje tistih načel, ki bodo omogočila uvedbo popolne enakopravnosti v nagi državi. Noben drug odgovor ni bil mogoč, kakor ta, ki ga je dal St Radić na ponudbo mandata za sestavo koncentracijske vlade. Naj poklicani činitelji store sedaj karkoli, KDK bo šla svojo pot naprej po začrtani smeri. Za klerikalce je seveda nastali položaj obupen, ker se zanje nihče več ne zmeni. Njihovo prikupovanje St Radiću je prav lahko razumljivo. Toda, če so pripravljeni izdati jih in zavreči njihovi najboljši prijatelji in zavezniki, radikali, si je nemogoče misliti, da se jih bo po vsem tem, kar so zagrešili, usmilila KDK. 2elimo, da bi St. Radič sprejel ponujeni mandat ter tako sprejel zgodovinsko nalogo v imenu Hrvatov in za Hrvate kakor tudi za Slovence in Srbe ter celo državo izvedel idejo splošnega narodnega soglasja, piše >Slovenec<. Prepozno prihaja s to željo. St. Radić in ž njim KDK bosta sicer izvedla to nalogo, toda ne z ljudmi, ki imajo okrvavljene roke in ki so se borili z revolverji in bajoneti proti splošnemu narodnemu soglasju. To naj si klerikalci dobro zapomnijo. Naši gospodarski strokovnjaki v Nemčiji Kaj pripoveduje o izletu naših gospodarskih strokovnjakov tajnik zbornice za TOI g. Mohorič. — Izredna gostoljubnost in po- strežljivost Nemcev Tajnik zbornice za TOI v Ljubljani g. Ivan M o h o r i č je bil tako prijazen, da je našemu uredniku opisal vtise s po* tovanja naših gospodarskih strokovnjakov po Nemčiji. Nase naučno potovanje po Nemčiji, ki ga je organizirala nemška akademija v Monakovem, je izjavil g. Mohorič, je imelo zelo pester, bogat in vsestranski program. Pot sama nas je vodila iz Monakovega pre* ko Regensburga, Augsburga in Niirnberga v Stuttgart, od tod v Frankfurt preko Rie* desheima po Renu v Bonn in Koln, nada* Ije v velika industrijska središča Porurja, Diisseldorf, Essen, Oberhausen, Duisburg, a na povratku preko \Vaimara v Lipsko in Draždane, od koder smo se po triteden* skem potovanju vrnili domov. Vsak dan našega bivanja po Nemčiji nam je prinašal vedno nove, lepše in moč* nejše utis© nemškega dela stremljenj in prizadevanj velikega naroda, ki nosi težko breme vcrsaillske mirovne pogodbe do©to* janstveno, ki je po vojni takoj šel z ne* umorno energijo .neupogljivo voljo, samo* zavestjo in žilavostjo na delo, da vsaj deloma nadomesti težke gospodarske izgu» be, ki so doletele nemško gospodarstvo z odcepitvijo Slezije in Saara ter da pridobi v svetovnem gospodarstvu s svojim delom in vztrajnostjo izgubljene pozicije zopet nazaj. Izredna pozornost in prisrčna gostoljubnost, katere je bila naša delegacija deležna v vseh mestih, gre daleč preko običajne konvencijonalnosti. Imeli smo priliko, da se na lastne oči prepričamo, da se je miš» ljenje nemškega znanstvenega in gospodar* skega sveta po vojni zelo izpremenilo in da so danes nemško delo, nemška tehnika, nemška organizatorna sposobnost ter nem« ški izumi najboljše orožje njih lepe in do* bre bodočnosti. Posetili smo nemfcke učilnice, iole to* varni ških vajencev, strokovne šole, pol jedel jske nadaljevalne dole in zbirke učil, kjer smo imeli priliko opazovati nove sme* ri in pota gospodarske in strokovne vzgoje mlade nemške generacije. Živahno in resno zanimanje, ki ao ga pokazali Nemci za naše gospodarske raz- mere ob priliki vsakega razgovora, sestan* ka in predavanja, nas je skoro presenetilo. Pozornost, ki jo je poklanjal našemu Študijskemu potovanju najvplivnejši nemški dnevni tisk, nas je v težkih dnevih naših političnih kriz in spričo naših odnošajev z inozemstvom prijetno iznenadila. Uverili smo se, da imamo med javnimi delavci v Nemčiji mnogo odkritih in resnih prija* teljev, katerih naklonjenost je za naše praktično gospodarsko delo neprecenljive važnosti. Na potu smo posetili poleg neštetih muzejev, zbirk in industrijskih podjetij štiri razstave in sicer Helm und Technik v Mlin-chenu, mednarodno razstavo Presse v Ko-linu, umetniško razstavo v Diisseldorfu in razstavo Stadt und Technik v Draidanih, ki so vse silen dokument neizč**pne energije, organizatornega duha in mogočnosti razmaha in izkoriSČanJa tehničnih izumov. Od zgodnjega jutra do poznega večera so Nemci izkoristili vsako minuto, da nam v čim popolnejši sliki pokažejo napore današnje Nemčije, svoje smotreno delo na polju naseljevalne, komunalne, socijalne, prometne in industrijske politike. Eno mesto je tekmovalo z drugim, vsaka skupina nemške akademije z ostalimi, da nam od lepega in krasnega na svojih znanstvenih, kulturnih in socijalnih napravah ter grandi-joznih tehničnih delih pokaže najlepše in najboljše, da nam omogoči čim obširnejii vpogled v reprezentativna podjetja najrazličnejših panog njihove razvite in mogočne industrije, a da nam pri tem tudi dokaže, koliko Bkrbno pažnjo posveča nemško gospodarstvo svojim poljedelskim problemom, vrtnarstvu, živinoreji, sadjarstvu itd. Toda tudi naša kultura in gospodarska predavanja je nemška javnost z velikim interesom sledila. Obrazložili amo jim pri teh prilikah mnogo težkoč, ki nam ovirajo gospodarski polet in ki tudi naše odnošaje zelo otežujejo. Simpatičen utis je napravila naša ugotovitev, da si hočemo v zunanji trgovini priboriti boljše mesto, kakor ga danes zavzemamo, ko stojimo na 27 odnosno 29 mestu. Prepričali smo se, da predstavlja organizacija direktnih kupčijskih stikov z Nemčijo ogromno neobdelano polje. 2e na potu smo pripravili teren za intenzivno delo v tej smeri, ki ga Želimo iz obeh strani. Videli pa smo tudi, da je tujsko prometna propaganda, ki se je napravila v zadnjih dveh letih v Nemčiji, rodila obilne praktične sadove. V septembru nam vrnejo prijatelji iz Nemčije obisk v Jugoslaviji in bodo prepoto- vali naše kraje, da se osebno spoznajo s predstavite lji našega gospodarstva. Posebej nas obišče še skupina industrijcev iz Porurja, dočim paroplovne druibe že sedaj po svojih odposlancih proučavaj© vprašanje zboljšanja zvez po Donavi. Praktični uspehi teh stikov, to lahko mirno rečemo že danes,, ne bodo izostali. Pisane zgodbe iz naših krajev Učitelji v Hercegovini brez plač. — Poneverbe v mostarski občini. — Umetnik v sleparenju. — Ginljiv pogreb baletke. — Osveta ljubosumneža. niča Vsakdo ni ustvarjen za sleparijo in hvala bogu, da je to tako. Saj je sleparjev že itak preveč. Nekateri se zadovolje z majhnimi prevarami, samo da se prežive, drugi si pa privoščijo premožnejše ljudi in med temi so pravi virtuozi v varanju. Včeraj je stal pred sodniki v Zagrebu tak premeten slepar, ki se je zadovoljil z varanjem malih ljudi zato je pa izvršil tem več sleparij. Ta junak je 301etni Milan Re-metič iz Stare Gradiške in trgovski potnik po poklicu. Toda le redko se je predstavil s svojim pravim imenom. Ime Milan je v svoji sleparski karijeri vedno obdržal. Očividno mu je ta priimek prijal. Drugače se je pa imenoval Biser, Spahič, Spainič, Gučič, Radiče-vić, Bačić, Sindjelić itd. Geografijo naše države je prav dobro poznal. Obiskoval je svoje žrtve samo v krajih, kjer so bili izgledi, da trud ne bo zaman. Sleparil je v Zagrebu, Sisku, Vin-kovcih. Križevcih. Osijeku, Beogradu, Ogulinu itd. Obiskal ie v dveh letih vsa večja mesta naše države. Predstavljal se je za agenta vseh mogočih predmetov, samo da bi mu uspele zasnovane sleparije. Bil je potnik za suhomesnato industrijo v Koprivnici, kjer takega podjetja sploh ni, potnik tvrdke Bartol v Križevcih. podjetja za povečanje slik Josip Bialti v Virovitici, tvrdke »Merkator« v Zagrebu za prodajanje obveznic državne rente itd. Ba-vil se je s prodajanjem violin, tam-buric, Štampiljk, blaga in vse mogočega. Tudi ni bil včeraj prvič pred sodniki. Poznajo ga že sodniki v Požegi, Sarajevu in Petrinji. Ko je prišel iz zapora, je takoj začel slepariti lahkoverne ljudi, dokler mu niso prišli na sled in ga zopet zaprli. Ko je 1. 1927. prišel rz zapora, si je dal napraviti štampiljko »Poglavrastvo Bos. Samac«, napravil si je kakih 10 legitimacij in krenil na pot. Izdajal se je za potnika in po naročilu izvabljal predujme od raznih tvrdk. Zadovoljil se je z 10 Din, branil se pa tudi ni tisočakov. Sleparil je še na drug način. Ponujal je službe in izvabljal na ta način denar od brezposelnih. Ali pa je šel menjati tisočak kakega znanca in je z njim izginil kakor kafra. Sodniki so mu prisodili za vse te grehe 2 leti ječe. * Kakor smo že poročali, se je te dni v samomorilnem namenu zastrupila v Zagrebu baletka Micj Gubenšek. Šla je v smrt, ker je doživela veliko razočaranje v ljubezni. Njena smrt je globoko ganila vse njene prijateljice plesalke in vse osobje zagrebške opere. Na njenem truplu so ležali številni venci in cvetlice, ki jih je Gubenškova v življenju zelo ljubila. Vence in cvetlice so dali člani opere in plesalklne kolegice. Pri pogrebu so peli žalostinke člani zagrebške opere. Pogreba se je udeležila vsa opera. V sprevodu je bilo okoli 200 ljudi. Največ je bilo nežnega spola, ki je jokal spričo tako tragičnega konca mladce in nadarjene plesalke. Poslovilni govor na pokopališču je imel član zagrebške opere g. Banc^ ki je primerjal pokojno baletko ženski iz Schnitzlerjeve drame »Ljubimkanje«, ki je morala umreti, ker je preveč ljubila Ko je plesalka umirala, so mie zbrane okoli nje vse prijateljice m zadnje besede umirajoče so bile: Hvala vam, ker se brigate zame. Nimam nikogar razen vas. da bi me dostojno pokopal. * Pred dnevi sta v Novem Sadu do tal pogoreli dve hiši v ulici Kolomana Tota. Požar je nastal v hiši krojača Nikola Nikova in je bil najbrže podtaknjen. Na podlagi te sumnje je policija uvedla preiskavo, da bi našla požigal-ca. Sum je padel na nekega Janka Cemana, ki je stanoval v dotični nisi in so ga morali s silo deložirati, ker je motil hišni mir zaradi velike ljubosumnosti na hišnega gospodarja. Ce-man je 37 let star in delavec po poklicu. Policija je povabila Cemana na zaslišanje. Sprva je mož vse tajil, ko so mu pa povedali, da ga je nekdo v hiši videl, kako je zažigal hišo, je priznal, da je on požigalec. Delavec je: izjavil, da ie zažgal hišo krojača Nikova, da bi se osvetil. Nikov je namreč začel ljubavno razmerje z njegovo ženo. Zaradi ljubosumnosti so bili na dnevnem redu prepiri med delavcem, hišnim gospodarjem in delavčevo že-no. Delavec je stanoval v krojačevi hiši in se je moral zaradi prepirov izseliti. Čeman se je nato ločil od svoje žene in sklenil, da se maščuje. Ponoči je šel iz gostilne in vrgel na slamnato streho krojača Nikova gorečo cunjo, namočeno v petrolej. Ko je bila hiša v plamenih, je dobil požigalec zadoščenje. Sel je v bližnji park in opazoval, kako hiša gori. Potem se je hotel sam javiti policiji, ki ie pa sama prišla ponj. Cemana so na podlagi te izjave aretirali in izročili državnemu pravdniku. Ceman je kriminalen tip. L. 1909. je umoril nekega tovariša z nožem in bil obsojen na 6 let ječe. Ob izbruhu sve- tovne vojne so mu kazen spregledali. L. 1922. je bil pa obsojen na 14 mesecev ječe zaradi velike tatvine. Iz Mostarja poročajo, da je najbed-nejši poklic v Hercegovini učiteljski. Učitelji na osnovnih šolah že itak težko žive, če prejemajo redno svojo mizerno plačo. Ce pa še te ne dobe redno, temveč se jim izplačuje za več mesecev hkrati, si lahko mislimo, v kakem položaju se nahajajo. Učiteljem v Hercegovini že tri mesece niso izplačali rednih mesečnih rrejemkov. Učitelji so se obrnili že na vse merodajne faktorje, plač pa navzlic temu že 3 mesece nimajo. S tem so učitelji postali pravi berači in žive od miloščine sosedov se-Ijakov in posestnikov. Zaradi velike mizerije je zavladala med učitelji velika razburjenost in ogorčenje nad malomarnostjo državnih oblasti. Med bednimi učitelji se namreč širijo vesti, da so šolski upravitelji porabili za učitelje določene plače zase. Ako merodajni faktorji ne bodo ooskrbeli, da dobe učitelji, kar jim oo vsej pravici gre, je pričakovati še škandalov in neprijetnosti. Učitelji so namreč sklenili, da se po počitnicah ne vrnejo več v šole, ako jim ne bodo izplačali vse dolžne plače. Pač žalostna slika naše administracije! Pred dnevi so kontrolirali blagajno mostarske občine in odkrili velike poneverbe občinskega denarja. Že 2. t. m. so pregledali blagajno in ugotovili, da manjka 56 tisoč Din. Občinski blagajnik Hakija Cemalovič je bil takoj suspendiran in pozvan, da v najkrajšem času poravna primanjkljaj. Ker blagajnik poneverjenega denarja v 24 urah ni mogel vrniti, so ga včeraj izročili policiji, k ga je poslala državnemu pravdniku. Aretacija mestnega blagajnika je vzbudila v Mostarju veliko senzacijo. Blagajnik je bil namreč znan po mestu kot pošten in zelo soliden mož. Živel je zelo skromno in si ni privoščil nobenega luksuza, velikim zanimanjem pričakujejo potek preiskave. Po mestu so namreč razširjene vesti, da je blagajnik Cemalovič popolnoma nedolžen. Že pred njim so ugotovili pri mestni blagajni velike poneverbe. Zato se sodi, da je znesek 56 tisoč Din še poneverba iz časov, ko Cemalovič še ni bil mestni blagajnik. Pri pregledu blagajne so odkrili še primanjkljaja okoli 100 tisoč Din. Pričakujejo se še nadaljne aretacije. Državna trgovska akademija Pogoji za sprejem v I. letnik državne trgovske akademije v Ljubljani. Glasom »Pravilnika o delovanju redu In pouku na državnih trgovskih akademijah.« CL 11. Vpisovanje se vrši 1., 3. in 4. septembra od °. do 12. in od 3. do 5. ure. (Istočasno se vpisujejo tudi dijaki višjih letnikov.) ČL 22. V I. letnik trgovske akademije se sprejemajo oni učenci, ki so dovršili v tem letu najmanj štiri gimnazije (re.učne) razrede. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo s komčim izpitom, se lahko vpišejo, če opravijo prej dopolnilni izpit po členih 58., 59. In 60. tega pravilnika. ČL 23. Pri vpisu v I. letnik položi učenec prijavo (prošnjo), izpričevalo o prejšnjem šolanju in krstni list, s katerim dokaže, da dovrši v letu, v katerem se vpiše, 14 do 17 let. ČL 24. Učenec mora biti Iz okoliša šole, v katerem se hoče vpisati. Šele če bi ostalo po vpisu učencev iz tega okoliša kaj mest praznih, sme sprejeti direktor učence iz tujih okolišev. ČL 25. Minister za trgovino in industrijo more dovoliti. Če ostane kaj mest praznih, naknadno vpisovanje do 15. septembra. Po tem roku se ne sme nihče več vpisati. ČL 26. V enem letniku ne sme biti nad 40 učencev. ČL 58« Učenci, ki so dovršili meščansko šolo, opravljajo dopolnilni izpit po čl. 22 tega pravilnika iz slovenščine, nemškega jezika, narodne zgodovine z geografijo in iz matematike v obsegu programa III. in IV. gimnazijskega razreda. ČL 59. Dopolnilni izpit je pismen in ust-men. Iz zgodovine in zemljepisja se opravlja samo ustni izpit, iz ostalih predmetov pa se opravlja pismeni in ustmeni. Čl. 60. Za dopolnilni izpit, ki se smatra za privatnega, plača učenec razen državne takse: 70 Din administrativnega honorarja, 80 Din vsakemu članu izpraševalne komisije in 20 Din za vsak pismeni izpit. Opomba k ČL 23.: Absolventi-(inje) srednjih šol so ustmeno ali pismeno prijavijo. Za slučaj pismenih prijav ni treba ko-lekovaaja. Priglašenci-(enke) meščanskih šol morajo predložiti prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu. Prošnje teh prigla-šencev-(enk) morajo biti kolekovane s 5-dinarskim kolekom, priložen pa mora biti še kolek za 20 Din. (Na to se nanaša mesto v čl. 60 »plača učenec razun drž. takse«.) Ravnateljstvo. KOLEDAR. Danes: Petek, 6. julija 1928; katoličani: Izaiia. pravoslavni: 23, junija, Domogoj. Jutri: Sobora, 7. junija 1°2S; kaitoličani: Viligoj, pravoslavni: 24. Junija. Vidov dan. Današnje prireditve. Ljudski kino (Matica): »Crni oreK Kino Ideal: »Ukroćeni marklj«. Dežurne lekarne. Danes: Sušnik. Marijin trg; Kuralt Go-sposvetska cesta. Oni, ki se vozijo Ljubljana. 6. julija. Ljudi, ki se vozijo sleherni dan — zjutraj v mesto, zvečer iz mesta, imamo v Ljubljani na stotine. Žive v krajih, oddaljenih iz mesta do 20 km in opravljajo najrazličnejše poklice: od poslovnega človeka tn uradnika do delavca. Človek, ki se vozi kot rečeno vsak dan in ki Živi v bližnji in daljni okolici mesta ali pa rudi tam, kjer pravimo deželi že Gorenjsko, Dolenjsko ali Notranjsko, ie prav za prav meščan in postaja sleherni dan sproti Ljubljančan. Razven morda nedelj in praznikov, ko tudi res pristne ljubljanske srajce hite v prosto naravo. Človek, ki se vozi, postaja sleherni dan meščan že približno ob 7. zjutraj, morda tudi četrt ali pol ure pozneje. Človek, ki se vozi, S3 zbudi, po oddaljenosti kraja od tržišča človeških sil od mesta v času od 5. do 7. Zbaše se v vagone v skupinah, kajti kdo govori tu o posamezniku, kakor pač gre. Včasih gre na ko-moden, včasih na kaj neroden in neprijeten način. Že na peronu domačega postaiališča zdeha in s trpkim občutkom misli na mehko ali trdo posteljo, kakršna pač je. Med tem Še, ko zdeha, se mu misli zasučejo; postane svež in že misli na dnevno delo. Zvečer na povratku je izmučen in prepoten in zdi se samemu sebi pust in zamazan. Predno leže k počitku in si sleče suknjič, prične šteti gumbe: *Ga li dobim, ali ga ne dobim?* — Vlak! Zjutraj ga ujame vedno Tudi morda šele po teku kakor za stavo ali po kratkem prepirčku z možem, ki vlak odpravlja. Ne. on vlak ujame in sede vanj. Menda, zakaj sicer se mu lahko primeri, da ostane naslednjega dne na cesti in ga delodajalec odslovi. Zaradi zamujene minute! Ubogi človek, ki se vsak dan vozi! Razliko v stanovih je opaziti tudi med ljudmi, ki se vozijo vsak dan. Oni je večkrat tedensko obrit in nima oguljene obleke, drugi ima očiščene nohte in gleda vča-si malce postrani tretjega, ki nima časa osnažiti si čevlje. Vendar se poznajo med seboj vsi. Kako tudi ne, če se pa vozijo skupaj sleherni dan. Do deset skupin na Dolenjsko, nad šest skupin na Notranjsko m nad trideset skupin na Gorenjsko Vserazlični ljudje, stari in mladi, moški in ženske, ljudje z bradami in brez njih, taki, ki sanjajo, da bodo kedaj pravi pravcati »purgerji*, z ostriženimi in neostriženimi glavami, ženske debeluške in vitke, s frizurami, ki so jih nosile naše stare mame. in z lasmi, pristriženimi a la reveue - girl. Sovražijo se med sabo ne. Čemu tudi? Vsaka vožnja je bolj kratkočasna, če se ljudje med seboj razumelo. Zato, kaj bi se čudili, mnogo se jih je že spoznalo na vsakodnevnih vožnjah med seboj temeljiteje. Vikali so se in danes se tikajo. Gospod Je vzel gospodično, ki je zdaj gospa N. in Janez, ki dela v tej ali oni tovarni, je vzel Micko, ki je sanjala še pred letom o Andreju, ki ima »grunt« doma, a ga je obsmolila onegava Jerca. Med veliko družino do 400 ljudi, ki se vozijo sleherni dan in na vse strani, se marsikaj pripeti. O dogodkih pa ne govore samo oni, marveč tudi vse vasi tam, kjer stanujejo, vsa »žlafota* in pa tudi vsi prijatelji, znanci in sovražniki v mestu in na deželi. Vsakdo ima svoje skrbi. Tudi in ne v najmanjši meri oni, ki se vsak dan vozijo ... Gledanje in spoznavanje pri v« Se vedno je splošno naziranje, da imajo kačje oči naravnost hipnotičen vpliv na druge živali. Kača jih samo pogleda in že so tako omamljene, da nima plazilec potem nobene težave z njimi. To naziranje je znanstvo že dalj časa tega poslalo v kraljestvo bajk. Žival ni postala zmijina žrtev zato, ker jo je ta omamila, temveč zato, ker je ni sploh spoznala. Znano dejstvo je, da nimajo živali nobenega čuta za obliko stvari. Palica ali kača, drevesno deblo ali človek so za njihov vid nerazlični predmeti. Šele tedaj postanejo nanje pozorne, če se premikajo. Čut za gledanje gibov pa je med mnogimi živalmi nenavadno oster. Če piha ugodna sapa, se približaš Čredi srn lahko na nekaj korakov in te ne bodo opazile — samo tvoje premikanje mora biti neskočno počasno. Kakor hitro si se zganil le za malenkost odločneje, zdrevijo kakor strele od tebe. Tudi za spreminjanje smeri pri gibanju imajo živali ostro oko. Lovci znajo povedati iz lastne prakse-, da so se lahko približali jati vran do izredne bližine, Če so korakali enakomerno in počasi mimo njih. Čim so se ustavili, zamahnili z roko, nastavi'i puško ali samo palico, so odfriele. Ce'o pes mnogokdaj ne spozna gospodarja, Če stoji ta mirno poleg kakšnega drevesa. Sele po sledovih ga — izvoha. Živali pač nimajo smisla za oblike in mirnih teles ne prepoznajo; zato pa je tudi govorica o hipnotičnih vplivih kačjih oči gola domneva brez podlage. 25 Stev »*>2 •SLOVENSKI NAROD* dne 6. julij* 192$. Stran 3. Dnevne vesti. — Češki učiteljski tečaji ▼ Novem Sata. Ceškosiovaik; manjšini v Jusos.-aviji k 90 vojni primanjkovalo učiteljev ir. zato to poučevali na njihovih šo*ah srbski, hrvatski, pa tudi ruski učitelji. Pred vojno io v Jugoslaviji bivajoči Čeboslovaki povabili češke učitelje iz domovine, če jim je primanjkovalo učnih moči, med vojno in po vojni pa to ni biio mogoče. Gimnazij s. v Petrovcu pa ne more v zadostni rreri skrbe:: za učite.; sk: naraščaj. Da se razmere zboUšajo. je pokrer.ila čeikcslo-vaška zveza akcije za ustanovitev posebnih učiteljskih tečajev, ki jih *e naie prosvetno ministrstvo odobrijo. Tečaji se pridno 10. t a in bodo imeii dva oddelka: Jezikovni ir. strokovni. Jezikov-i oddelek se ustanovi za učitelje drugih narodnosti, ki že poučujejo na češkoslovaških šolar, v naš: državi in bi radi na njih ostali. Na tem oddelku se bo poučevala največ čeJčina, literatura in zgodovina. Strokovni oddelek bo namenjen absolventom gimnazij ir. tr- ir.izžrr.:;. Tj se br o" učevala logika, r?. - r.ogija. pedagogika in praktični predmeti. Teča;i bodo traja.i šest tednov m že začetkom prihodnjega leta nastopih ar?'«.ver.:: sv:-.a mesta na češkoslovaški':: š:.ir.. Pri;a*. :*.:■ se ;e T- uiitr.jev ir absolventov, ki se zbero v ■fitaijičga v Novem S2dn in bodo stanoval: v učiteljskem kDE-viktu. Profesorji bodo določeni iz vrst pr:t = sr»rj=v gimnazije v Petrovcu in profesorjev n:v:.sadskega učherjisca. — Profesor Kršič v Pragi. Te dni prispe v Praz:-- azriln: propagator &e£k "slcva-šlko - jugoslovenskih stikov dr. Jovan Kršio, procesor v Sarajevu. Dr. Krši; je lai-r>r-l:s: slovenski češkoslovaškega kulturnega življenja, zla s-i literature, iz katere mnogo prevaja. V kratkem izd2 antologijo češkoslovaške poezije, ki izide v Beograd«. Dr. Kršič se b: te dr. hafcilatral ko: profesor češkoslovaške literature ta univerzi. _ Naša emigracija v aprilu. ?o podatkih izs-: S ega komisarijata v Zagrebu se je izselilr- v aprilu :z Jugoslavije v prekomorske države 2098 oseb. torej 3°5 marrj r.r~: v april- lanskega leta. Tudi skupno štev:>. :zs? jrrcev v času od 1. januar;a do konca aprila je za 11 maa še r.e-o v istem razdobji! lanskega leta. Niša emigracija Je zazea torej nazadovati. V aprilu se •je izse/l«- iz Mrvatske in 5l£". rti e 613. iz Vofvodfnc 499, iz Slovenije 2#G, iz Dal-ma: ;e iz S'sre in rierzf vire 132. i: Srbije 92. iz Crne zore 12. Od :eh je bflo 71^ poljedelcev. V Kwnin jih je odšlo M5, v Ameriko 366, v Urugvaj 344, v Argentini1-. 2':'.. v Avstraliji i" itd. Vrr.Ho se = v aprila: 514 izšel encev. v času od 1. januar-'a dc konca aprila pa 1352. Lani isterr :a^u sam se ;e vrnilo Ijenzev. — Vabilo sloTen?kim turir-tom in u-letnikom. Srbske planinske društvo v Beograda organizira vež zanimivi'- :zletov. h katerim vab: tudi slovenske izletnike. Predvsem se bo dne 21. julija vršil izlet na Ehmr-itcr m). Odhod bo ta dan ob IS. z vlakom proti StaJači lile: je večjega obsega in bo trajal d: 1 a\ zusta. 51-:-pni stroški so preračunani r.a ii. TOČ« Dir za posameznika Udeležijo Pa se lahko tega izleta samo dobro izvežbani in opremljeni turisti Prenočevalo se bo v planinah -.- psst rsk r koža'- na "dih ležiščih. — Lep bo drugi izlet po Cmi gori. 'Ji- ežen;: tega izleta se bodo odpeljal: do 2abljaka. od koder bodo med 25 in 29. julijem pr:re;ali večje in manjše dnevne iz rte. poaaxiei.ek. 30. -ul.ja. se bo prvi oddelek tez izletnikrv vrnil v 3e~grad. drz^i oddelek pa bo krenil peš na Savnik, k.er b: prenočeval. Nasledr i dan. ?e :-a-pravijo izletniki po možnosti z avtomobilom d: Nikšiča, V sredo se z avrornobilorn cd;elje;r i: P:čr:r::e in Plavnce pa eventualno z ladjo po Skadrskem jeze-ru n b:z: lahko obiskali Skader. Albar.sk: vizom stane 62 Dir.. Od Plavrice se bodo okrog avgusta vrnili čez Kotor? Dubrovnik in Sušak v domače kraje, Stroški ■z*, ta izlet so preračunanJ na okrocri'- 106 D n dnevne. — V začetka avgusta pričelo srbski planinci pod vodstvom g. Ryba-i?. v SkrvetrUo. Dan odboda rn točni spo-ze-c bc SFĐ še uUJavHo. — P r i; - - i z e na Tari so se pričele. Nzva Sriairira aiae P L m. — Za vse navedene izlete na; se inte-esent: prijavi;-: v društveni pisarn: Srbskeo planinskega društva v Beograda. (Dobračma ulica), ki rade volje daje vsa potrebna pojasnila. — lOletnica proboja solunske ironte. Letos bomo praaznovali KMetafoc probc ; .nske ironte. Na iniciativo zčružer.ja vojnih invalidov* se je ustanovil v Beograda: posebni odbor, ki bo organiziral in vrč., proslavo te rt"amen:te zmage zavez-._ trzfja. Proslava se bo pričela \. septembra in. udeležnei bodo po?etili 3t-tol;, Ka.hmakčalan in Kri. kjer se poklonijo napom padlih vojakov. Pleterne svežano-st: se udeleže zastopniki vlade, vojske, na-cikmainlh ia humanih druitev, tujih držav i" sir • t* na. solunski fronti padlih vojakov. Prtovanje bo trajalo 15 dni. Vsak udieže-ne; o^; tuje na svoje stroške. — Proti tihotapstvu žganja iz Hrvatske v Slovenijo. 11. t. m. se bo vršila v Zagrebu k zre- r.a zastopnikov zagrebške. pri-— _rsko - krajrške, ljubljanske in maribor-ske oblasti, ki bodo razpravljali o ukre-poz proti rihotarsr-u žgana iz Hrvatske v Slovenijo. Tihotapci zaslužijo zelo dobro, kajti žganje je na Hrvatskem mnogo ceneje nego v Sloveniji. — Cene soli od 1. julija. Upravni odbor monopolske uprave ;e rdred.l. ž.. 51 bo prodajala od 1. julija sol po sleoečih cenah: kamenita morska, mineralna in drobna so! :z Kreke in Simic - Hana pc 2.50 Din kilogram. zmleta, kamenita so tv varne m letve 2.75. morska sol za ribiče in ribiška industrijska podjetja 1.25. neočiščena sx>l za živino briketirana 1^0. drobr.a l 20 Kdor bi prodajai so? dražje, bo strogo ka- znovan. Proda;li na drobno imaio od 100 r i log ramo v prodan« kamenite in briketira-ne soii 25, rninerarne, drobne ir. morske soli pa 45 Din. — Elektrifikacija Selc. Za Crikvenico so dobile tudi Selce električno razsvetljavo. 2e 28. juci*a so imeli v Selcah električno razsvetljavo. Ker je od Crikvenice do Selc peležen podzemr.1 kabel, bodo lahko dobile električno razsvetljavo vse hiše na obali oć Sv. Helene preko Crikvenice do Selc. kar bo zelo dobro doilo tudi letoviščarjem. — Krediti železniškim direkcijam. Generalna direkcija državnih železnic je dobila vež., kredit za nabavo železniških pragov in drugih potrebščin. Kredit je bil razdeljen med pcedme ofciastr.e direkcije v skladu z n;ihovint potrebam:. Direkcije bedo same nabavljale materijal za dela tta njihovih progah pod kontrolo generalne direkcije. — Dostavnim za iDOzamake paketa. Ministrstvo ;e odredilo, da se za dostave inozemskih paketov na dom ne pobira od naslovnikov nobeni dostavnina. — S skavtskeia tabora, Krame dni lm2jo letos naši vrli skavti ob Savi, pičle pol ure pod Tacnom. Vseh šotorov ;e 60, v katerih je nastanjenih 300 skavtov in skav-nnj. V veći skupini šotorov so ljubljanski, mariborski m celjski skavti, v manjši, nekoliko naprej pomaknjeni skupini šotorov, pa prebivajo skavtinje. Kuhajo si sam: Zaradi zdravega zraka in obilega kopanja gre vsem tudi preprosta hrara v slast. Ljubljančani jih pridno obiskujejo. Najkrajša pot iz Tacna do tabora je steza (pot) tik ob Savi. Ta pot ni markirana, pa tudi ni treba da bi bila kai označena. V taboru je strog red in disciplina. Vse se vrši ob določenem času: kopanje, razne igre. deklamacije itd Vsem je ial, da os*anemo ni samo teden dni. A lepi so bili ti dnevi. Vsi ponesemo od tu polno najlepših, nepozabmh spominov. — Katošne krivic« te tu gode državnim upokojencem. Državni uradnik, ki je do-s :ž.l p-edp?2'z> službeno dobo, ima pravico do polne pokojnine, ki je popolnoma njeg-vi bivši plači enaka. Tako se čita • zakonu črno n2 belem, aH v resnici ni vselej tako. Znani so nam uradniki z vso službeno dobe ir še z letom dni več, ki pa se jim nakaže po več stotin dinarjev manjša pokojnina od njih prejšnje plače. Naša državna uprava se zelo rada zmoti, a čudno je ta. zla zmeraj v sVkodo drugih, v svoio pa nikoli. Tako pride človek do prepričanja, da se vse :e nerednorri vrše namenoma, kar je vse prej kakor v čast dr-favmemu ugledu. — Gomil erad — mesto. Kralo je podpisa: dekret, s katerim postane trg Gornji grad mesto. To je dosedanji tretji trg v -Ovenii. kt je bil povzdlgnjen v mesto. — Posledic« pretiranega birokratizma. Naše carinske oblasti so često preveč ri-gorožne in gredo v svojem brrokratizmu tako daleč, da ima njihovo uradovanje težke posledice. O tem priča dogodek, ki se je pripetil na zajrebšTri carinarmci, ki ni z otela izročirl članu komisije za pronče-•.arre Božičeve kočnice Ing. Picardti too-šiljke, v kateri je bil aparat, ki :e biJ nujno potreben za nadaljevanje poskusov z Boži ževo kočnico. Potrebne so bile številne i: tervencije in šele čez dva dri je francoski inženjer dobil svojo pošiljko. Carinarnica je morala dobiti 2300 Din in zato ie ovirala znanstveno dek>. Francoski in nemški strokovnjaki v omenjeni komisiji se niso mogli dovorj načuditi postopanju naših carinskih organov. — Otvoritev novega kopališča v Skofji Loki. V nedeljo bo v škofi Loki otvor j eno novo javno kopaiišče. ki ga je zgradile Olepševalno društvo. Kopališče leži nad 2ur^nov-im jezom ob Po^Jaiiščici. Zgrajeno ie iz lesa in dolgo 40 metrov. Ko\paHSče od-govar a vsem predpisom higijene, ima 90 pfost-m-nih kabin, ob katerih vodi lep in širok hodnik. Tudi deca ima sv o: prostor, •urejene so tudi soMae in zračne kopeii. — Vreme, Barometer je sicer nekoliko pade! in je kazal danes zjutraj 763 mm. vendar se p* pr>slabšan;a vremena ni bati. Včeraj ;e bilo deloma oblačno &tmo v UnUJan. HftMillOlii H Beogradu, povsod drugod so pa imeli lepo vreme. Vročina ?e od dne do dne večja. V Ljubljani je zna-?2la danes temperatura že z jutra: 25 stori-/. Včeraj so imeli na.H-eoio vročino v 2?rre>b«j. k:f ;e zraša'a temperatura JI srpim. V Mariboru je bilo 35. v Zagrebu — Skopju 34. v Splitu 55. v Dubrovraaku 27, v Ljubljani 26 stopinj. — Nezgoda, V bolnico so pripe-ljal: de-lovodjo Antona Piečmka iz Tržiča, kate--e^a je med delom zgrabil stroj za levo rek: in ga precej poškodoval. — Smrtna nesreča v BanjalokL V Ba-rjjioki pod Kočevjem se ie te dni pripetila smrtna nesreča. Ko je hotela 751etna starka Vavra. kozarica iz Novega sela. prekoračio! cesto, e privozil mimo avtomobil in jo povozil. Starki je le! voz čez prsa ir. ji udri prsni kol tako. da je obležala mrtva. Pri padcu si je zlomila rudi obe nori- Nesreče je nekoliko kriv šofer, ki je na ozki cesti in na ovinku prebi t »e voz:.. Iz Ljubljane —lj Za ponesrečene Bolgare so darovali pri mestni blagajni ljubljanski nadalje še: Udruženje vojnih invalidov Din 1000, ljubljanski skavti V* Din. evangeljska cerkvena občina 150 Din. evangeljskc žensko društvo 150 Din. osnovna šola na Prulah 55 Din. ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa SHS v Ljubljani je posla*. 2 zbirki v skupnem znesku 35.9£4 Din. —lj Izbirna telovadna tekma za Olimpijado v Amsterdama. V soboto. 7. juiija in v nedeljo 8. juH^a se bo na letnem telovadi-šču Lub!;anskega Sokola v Tivoliju vršfla izbirna tekma ^5 vrsto jugoslovenskega Sokolstva v Amsterdamu. Podrobnosti smo Litijartt že v-eraj. Vstopnina zna?a vsako- krat samo 5 Din in ne 15 Din, ko: smo pomoloma poročali —1J Zahvala stanovalcev na Gradu, V imenu stanovalcev ljubljanskega Gradu se tem. potom iskreno zahvaljuje napre-dne dtušrvo »Ljubljanski grad« g. A. L i kožarju, obč- svetovalcu, za njegovo pomoč v dolgoletnem boju za dosego dostojnega preskrbovanja gradu s pitno vodo. — Odbor. —Ij Suhoparna policliska kronika. Po krvavih iet burnih dogodkih, tragedijah in samomorih preteklih dn: ie nastalo popolno zarišje, Poicijska kronika zadnje dni razen običajnih kolesarskih in drugfh tatvin ne beleži nobenih posebnih dogodkov, mri pre:epov, niti izgredov ali ekscesov pijan-čkov. Nastopila je pač doba kislih kumar. Tudi danes na policiji ni bilo razen dveh tatvin zabeleženih posebnih dogodkov. Izvršeni sta bVi ko: rečeno samo dve tatvini in sicer ena v Koleziji, kjer ja neki uzrno-vič odnesel pošmemu tajniku Robertu Olifčitu listnico s 15 iz hiše stavbne zadruge »Bajtarc odneseno krojaču Slabet u 4000 dinarjev. —lj Krasne dunajske otroške oblekce od 34 Din dalje le pri Kristoflč-Bnčar. Stari trg, LJubljana. 4oT —lj Zobni atelje - dentist F. PALOVEC. Kongresni trg 14, zopet redno ordinira. Jubilej pionirja svetovne industrije mila Sredi prošlega meseca je praznoval inženjer dr. H. Schicht 25 letnico svo* jega delovanja Jubilar, ki je šef in vod* ja istoimenega podjetja, uživa v svoji domovini Češkoslovaški, a tudi dru* / god v svetu vciik ugled, kajti on je ne ie iznejiteij velike firme svetovnega slovesa, ampak tudi prvovrsten gospodarski »trokovnjak in eden od najbolj« 5ih čeikih poznavalcev kemične indu* stri je. Dr. Schicht se je rodil dne 1. febru= arja 1SS0. na severnem češkem blizu Liberc. Najprej je obiskoval realko, potem je študiral na tehnikah v ino* zemstvu (Dunaj. Charlottenbure). Prav tedaj, ko je začel pisati svojo doktor* sko disertacijo, ga je oče pozval, naj stopi v podjetje. To je bilo i. 1°03. Schicht je sprejel ponudbo In je tako: prevzel službo kemika. Takrat so* se pojavi* lle velike in važne novotarije v 'industriji maščob. Georg Schicht ie hotel sina uvesti v praktično delo ir je to tudi storil z najboljšim uspehom. Po očetovi smrti je mladi inženjer prevzel vodstvo rvrdke. Postal je pred* sednik delniške družbe Pritegni1 je k sodelovanju tudi svojega mlajšega brata Georga Schichta. Oba sinova sta vložila vse svoje sile v podjetje, ki ga j:e zasnoval njun oče. Dr. Schicht je leta 190S. zgradil prvo tvornico za str* jevanie masti na evropskem konti: nentu. Prišla je svetovna vojna, prišel pre» vrat. Oba sta naprav.Ia Schichtovemu podjetju mnogo škode. Posebno muč^ no je ilo. da so nove razmere odre« zale Schichtove tvornice od dotedanjih tržišč »' Jugoslaviji. Avstriji, na Ma* džarskem in drugod. Vendar se lastnik pedjetja ni plašil truda ne stroškov, da bi popravil velike nedostatke časa. Premagal je zapreke, ki so mu bile na poti. Domaći industrijalci ao priznali njegovo podjetnost s tem. da so pa postavili na čelo svoje organizacije. Tehnična visoka šola v Brnu je priznala Schichtove zasluge s tem. da ga je imenovala za častnega doktorja. Da* našnji lastnik Schichtove firme lahko !» ponosom zre na svoje uspešno fiv* Ijensko delo. ki je tekom 25 let rodilo toliko uspehov ter njoložilo temelje za še mogočnejši razmah firme v bodoč* nosti. Sokol — Sokolsko društvo v Polju priredi svoj letošnji >avni nastop ob priliki otvoritve novega letnega telovadišča v nedeljo 8 t. m. v Polju. Pc Javni telovadbi se vrši veselica z lepim sporedom. Plesalo se bo v dvorani, ki bo samo za to odrejena. Sodeluje bratska godba Sokoia I. Canieno občinstvo opozarjamo na ugodne prometne zveie. Vti. ki si telite lepe zabave, po-serite v čim večjem ^evilu nedeljsko prireditev v Polju, da pomagate s tem našemu društvu do trdega obstoja in lepega napredka. — Zdravo! Srditi general Pilsudski V pogovoru s poljskimi novinarji je maršal Pilsudski igjavi!, da mu ni preostajalo drugega, nego razgnati parlament kot navadno prostitutko, ali pa prepustiti državo njeni usodi. Odločil se je za prvo sredstvo, ker ho* če državi dobro. Toda sejm je nepre* stano metal Pilsudskemu polena pod noge in tako parlamenta ni mogel raz* gnati. Ustavnim potom ni mogel ure* diti države. Funkcije ministrskega predsednika so mu že dolgo preseda* le, ker ni mogel mirno gledati, kako se poslanci v parlamentu prerekajo in zapravljajo čas. Ministri dobivajo za svoje delo mizerne plače in morajo nastopati vedno korektno, poslanci se pa vedejo kakor razbojniki in svinje. V taki atmosferi Pilsudski ni mogel več živeti. Ko je lani govoril v parla» mentu, ki ga še vedno 6matra za skrajno korumpirano institucijo, je mislil, da bo to zadnja seja. Toda kot diktator Poljske je sklical tretji parlament in ravnal ž njim strogo v duhu ustave, dasi bi ga bil lahko stri kakor črva. Pilsudski je izjavil novinarjem, da bi se bil moral odločiti za razpust par* lamenta, ali pa odstopiti kot ministr* ski predsednik. Razgnal bi bil parla* ment, da se ni bal težkih posledic. Za* to je raje odstopi! kot ministrski pred* sednik in si pridržal vodstvo zunanje politike. Če bo država v nevarnosti, bo vedno na razpolago prezidentu. O parlamentarizmu in poslancih je Pilsudski zelo slabega mnenja. Dejal je, da se vedejo poslanci v parlamentu kakor v krčmi. sije na nočnem nebu in tako tvori celoto. Slična celota se vidi pri 7 prednostih, ketere ima *Schkhfi Terpentin= Mi/01 ^'Tfcdr.vtwi Strahovita tragedija v zračnih višavah Zagonetna smrt belgijskega bankirja Lovvensteina. — Nesreča ali samomor? — Velika panika na borzah. 2e včeraj smo poročali o zagonetni tragediji, ki se ;e odigrala na potniškem letalu med poletom iz Londona v Dunkirchen. Iz letala je padel slovit] bel grij ski finančnik in bankir Alfred Loewens:ein Id utonil v Rokavskem zalivu. Tragična smrt slovitega finančnika, enega najbogatejših mož Evrope, je povzročila veliko senzacijo po vsem svem. o?erem pa ogromno paniko na borzah v Berlinu. Ne'.vycrku. Londonu in Parizu. O tragediji prihaja;> sedaj TX)drobna poročila in deloma nasprotujoče se vesti. Prve vesti o katastrofi so M!e. ie Loewensteinovo letalo padlo v morje in se potopilo,, po drugi verziji, k: se je k-asneje izkazala za resnično. ;e pa bankir med vožnjo padel iz letah v morje. Baje je hotel opraviti potrebo, pri tem pa ie odprl napačna vrata in padel iz višine 4000 metrov v morje. Kakor poročajo iz Diinkirchr.a. so se v letalu nahajali poleg Loewenstei-na in pilota njegov komorni sluga in dve tipkarici. Ko je bilo letalo nad zalivom, je bankir zapustil svoj sedež in odšel — baje v umivalnico. Ker se dolgo ni vrnil, so potniki opazili, da Loe-wensieina ni. obenem pa. da so ena vrata letala odprta. Pilot je takoj. Čim je bil o tem ooveščen. krenil proti obrežju in pristal v Diinkirchnu. kjer je o dogodku obvestil francoske oblasti. Seveda so ostala vsa poizvedovanja za bankirjem brezuspešna. Vest o njegovi smrti se je bliskoma raznesla in je porazno vplivala na vseh svetovnih borzah. V Londonu so prepričani, da ne gre za nesrečo marveč, da je Loewen-stein izvršil samomor. Vzroki za to so biii različni, javna tajnost pa je bila. da je imel bankir finančne težkoče. Zadnje dni se je mudil v Londonu, kjer je vodi! pogajanja z najuglednejšimi rr.agr.ati londonske Citv. Zatrjuje se, da pogajanja niso uspela. L ev-enstein. ki je bil sicer veselega značaja, je bil zadnje ča*e zelo potrt in zdi se. da mu je neuspeh v Londonu zagreni! življenje in da je v obupu skočil iz aeroplaa. KDO JE BIL LOE\VENSTEIN? Alfred Loewens:ein je bil eden najbogatejših mož v Evropi in baje njegovo premoženje ni prav nič zaostajalo za imovino sira Bazila Saharova. ki slovi kot evropski Krez. Mož je bil nenavadno podjeten in si je tekom let nakopiči! ogromno imetje. Skoraj ni bilo večjega industrijskega podjetja v Maks Coudenfiove umrl V sredo je umrl po daljši bolezni v kopališču Kissingen v Nemčiji Maks Coudenhove, čigar ime je tesno zdru* ženo z ustanovitvijo češkoslovaške države. Čim so se razširile vesti o prevratnih načrtih češkoslovaškega narodnega odbora, je Coudenhove ta* koj odpotoval na Dunaj po navodila. Coudenhove je bil zadnji deželni predsednik odnosno cesarje, namest* nik na Češkem. Tako se je zgodilo, da ob prevratu deželnega predsednika ni bilo v Pragi. 28. oktobra zvečer je do* bil Coudenhove od ministrskega pred* sednika povelje, naj se takoj vrne ▼ Prago, toda ko se je dunajski brzo» vlak. ki je imel več ur zamude, ustavil na takratnem kolodvoru Franca Jo* žefa. je bila Praga že češkoslovaška in funkcije deželnega predsednika so prevzeli Sokoli. Drugi dan so se zgla* sili pri deželnem predsedniku člani nove vlade in ko je pokojni dr. Rašm presenečenemu deželnemu predsednic cu izjavil, da je pripravljen nadalje* zapadnih državah, kjer Loevvenstein ne bi imel besede ali soodločujočega vpliva, zlasti pa je igral veliko vlogo v industriji umetne svile, ki se je baŠ zadnja leta pričela naglo razvijati. Loe\vens:eir ;c bil rojen 1. 1S77 kot sin židovskega bankirja iz Bruslja. Svojo karijero je začel že pred svetovno vojno. Nakupoval je kanadske in brazilske vrednostne papirje in si kmalu utrdil položaj. Svetovno vojno je seveda snretr.o izkoristil. Dobavl;al je zaveznikom med vojno materijal in na ta račun bogatel. Loewenstein je glavni delničar največjega hidroelektričnega podjetja na svetu in sicer »Traction Light und Power Co*. Mož je imel velikanska posestva in v slovitem letovišču Biarritz eno airazkošnejših vil. Loewenstein je bil znan kot silno spreten špekulant. Znano je, kako je hotel 1. 1926 stabilizirati belgijsko in francosko valuto. Bil je pripravljen nuditi belgijski vladi 10 milijonov, Franci-jl pa celo io milijonov funiov Šterlin-gov posojila proti Jpo obrestim za dobo enega !e:a. Ta denar naj bi se porabil kot rezervna glavnica za stabilizacijo valute. Laskavo je baje stavil iz čisto patriotskih nagibov. Toda za tem grmom je tičal drugi zajec. Kmalu se je raznesla vest, d* je Loewenstein stavil svojo ponudbo pod pogojem, da mu mora belgijska vlada vračati denar v belgijski valuti po 225 frankov za funt, sam si je pa pridržal pravico, da lahko vsak hip lahko kupi svoje funte nazaj po tečaju 175 fr_nkov. Diferenco, ki bi znašala okoli 500 milijonov frankov, bi seveda pobasal on. Toda belgijska vlada je ta spreten manever kmalu spregledala in ni šla v nastavljeno past. Pokojni se je udejstvoval skoraj na vseh poljih. Pred leti se je bavil s ian-tastično mislijo ustanoviti svetovni koncem elektrotehnične industrije, vendar mu seme ni šlo v klasje, pač pa je ustanovil mogočen koncem umetne svile, kjer je bil glavni delničar in je znašala udeležba njegovega kapitala okoli 70 milijonov dolarjev. Zadnje čase je ime Loe\venstein hude boje in zlasti ostro ga je napadalo belgijsko časopisje, poleg tega se je pa zapletel v borbo z največjim belgijskim denarnim zavodom. V boju z Banque de Bruxeies. katero je hotel z nakupom delnic naskočiti in si priboriti večino V upravnel svetu, ie pa podlegel, ker je banka pravočasno spoznala njegove nakane in se zavarovala z emisijo varnostnih delnic. vati pogajanja, je slednji pogajanja energično odklonil, češ, da v narod* nem odboru ni nobenega češkega Nemca. Dr. Rašin mu je odgovoril, da Nemci na Češkem aploh ne pridejo več v poštev. Toda Coudenhove je bil še vedno prepričan, da je deželni predsednik in šele ko mu je deželni pred* sednik Moravske Heinold telefonično sporočil, da je zaprosil na Dunaju za dopust, je tudi on uvidel, da je Av» strije konec. Prvo leto svetovne vojne je bil de« želni predsednik Češke knez Thun, ki pa ni konveniral vrhovnemu armadne* mu poveljstvu, ker je bil napram Če* hom preveč koncilijanten. Zato je mo* ral odatopiti in 1. 1915 je zasedel nje* govo mesto Maks Coudenhove, ki je uvedel na Češkem strožji režim. Pri tem mu je pomagala tena Marv, ki je bila med praškim prebivalstvom še bolj osovražena, nego deželni predsed* nik sam. V privatnem življenju je bil Coudenhove koncilijanten avstrijski birokrat, in kot tak ni bil posebno osovražen. Stran 4. ♦ SLOVENSKI NAROD* dne 6. julija 1928. 152 tdgor Wallace: TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN. povsem zanesljivo veste,» jc povzel po dolgem premolku, «da vam ni nihče...» — zopet je pomišljal in iskal izraza — «iz Bishake poslal nekega dokumenta ... napisanega najbrže v portugalščini?« Zmajala je z glavo. In potem jc vprašal še enkrat, kakor da bi ne bil videl njene kretnje. Zmajala je z glavo. In potem je vprašal še enkrat, kakor da bi ne bil videl njene kretnje. Zopet se je zamislil. «Ali imate vobče kaj pisanega v Čortugalščini ali angleščini.. . nemara aka očetova pisma o Angoli?« «Niti enega,» je odvrnila določno. «Edina navedba, ki jo je dal oče o Bi= shaki, je bila ta, da je dobil celo ko* pico poročil, o katerih je mislil, da bi mu utegnile dobro služiti, in da ga je nekoliko skrbelo zaradi fotografskih kamer, ki jih je bil namestil v raznih krajih dežele, da bi posnel sleherni košček nebesnega svoda, in ki mu jih potujoči prospektorji niso pustili na miru.» «Tako je rekel? Ali se je res tako izrazil?* je naglo vprašal Mr. Lee. «Evo, vidite, to je važno! To pojasni marši* kaj!» Nehote se je zasmejala. «Meni ne pojasni mnogo, Mr. Lee,» je priznala odkrito. In potem se je no nadoma zresnila: «Ali je Barbertcn pri* šel iz Angole?« «Da, Barberton je prišel od tam,* je odgovoril s pridušenim glasom. ' se že narnr?H PRISTNA JftP®$k&KA SVILA V VSEH MODJB&'BARVAri K. & E. S K A B ERHfL, LJUBLJANA Pri hudi vročini Vam nudi izborno, hladečo pijačo znani Piccoli-jev malinovec vkuhan z najfinejšim sladkorjem; je naraven brez umetne barve in ne vsebuje nikakih kemičnih prldatkov za konzerviranje. 69-T Oddaja na drobno in veliko. Cena nizka. LEKARNA DR. G. PICCOLI, LJUBLJANA, Dunajska c. Lep velik kovčeg *ek> pripraven sedaj za letoviščaT-Je — poceni napreda]. — Naslov pove oprava «Slov. Naroda*. 126C Oddam sobo * posebnim vhodom in električno razsvetljavo s 15. juKjem. — Pojave se: Merosodna aijoa 1, £ab-jek 10. Natakarico sprejmem [akoj za ob nedeljah in praznikih. — Naslov v upravi «51. Naroda*. " 1270 Uradnik z dveletno prakso, izurjen v vseh pisarniških delih — išče službo. — Dopisi pod »Uradnik 1268» na upr. cSkrv. Naroda*. Dvodružinsko hišo novo, 30 minut od glavne pošte — ugodno prodam. Kupec dobi takoj stanovanje dveh sob in kuhinje. — Ponudbe pod «Hiša 1269* na upravo »Slov. Narodj-v I. Stjepušin ZAGREB, Urinska 57 priporoča najboljše tambure, lice, škole, partiture i ostale potrebščine za sva glazbala. -Odlikovao na pariškoj izložbi Cjenici franko. KNJIGri, BROŠURE, ČASOPISE, VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA DRUŠTVA, POSE-TNICE, OSMRTNICE I T. D IZDELUJE LIČNO HITRO IN CENO Čevljarski pomočnik (mfajša moč) išče službo. — Dopisi pod »čevljarstvo 1261» na npr • Slov. Naroda*. hrano išče gospodična (kosilo in večerjo). — CenJ. ponudbe z navedbo cene na opravo • Slov. Naroda* pod »Hrana 1251» Dvodružinsko hišo i Ljubic ini kupim proti takojšnjemu jlačiilu. — Dopise z navedbo cene na upravo «S1. Naroda* pod »Dobro ohranjena 1259» Trgovska pomočnica izučena v trgovini z mešanim blagom 2eU premeniti službo. Ponudbe na upr. listo, pod »Pridna«. 1242 Ločenec star 34 let, brez otrok, popolnoma prost, s večiio kmetijo to premoženjem žeti resnega znanja s dekletom 20—30 le« starim, event. z ločenko ali vdovo; labko i enim urokom. — Le resne ponudbe a 3oraim naslovom io po možnosti t sliko naj poil)eJo na opravo «Slov. Naroda* pod »Lepa m sigurna bodočnost 1254». posestn če ne poseduje tudi naše srečke drž. razredne loterije. Nad 8000 igralcev bo igralo v 15. kolu na naše srečke. Kdor še nima srečke, naj jo čimpreje kupi, ker se bo žrebanje prvega razreda vršilo že v ponedeljek. Srečk pa je le še malo razpoložljivih. Kdor ne ara — ne dobi! r ne gra — ni Srečke Zadružne hranilnice r. z. z o. z« v Ljubljani se dobijo v Oglasnem oddel- Ekspozituri Jntra v Mariboru pa v Izu „Jutra" v Pre- v Šiški na Celovški i upravi »Večernika*. šernovi ulici štev. 4 cesti štev. 53 Aleksandrova c 13 uggrjOLiaarjaLocoDt G OLBL3UULODDaaDUUaDaDDDDTjnDaDDOD JDi M i i Slovenci smo občudovali Sve;ka najprej v tiimu, potem na odru, a beda! ga Imamo tudi v knjigi V vrlem vojaku dvejku je na preprost, a tem bolj učinkovit aačiD osmešeno vse, kat nas je morilo in mučilo pred prevratom io v svetovni vojni militarizem, fipiceljstvo. vojaško zdravništvo. Streberstvo. renegatstvo in aadutost mogočnih tepcev in denuncilantov Dokler b*»re5 ?e zabavaš smehljaš in pritrjuješ: >Da, prav tako fe bilo L 1014 in 7es Sa9 med vojno.c PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA 8VEJKA v svetovni vojni je izdala v }ako lični oprem? (broširana knjiga velia Din 46. vezana Din 5fi) Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54. fljLjjLHJuunnro b ji iu □nr Urejuje: JuMp Zupančič. —• Za »Narodno tbkarno*; Fran JezerfelL — Za uprave Io ioscutuj dej tista. Oton Chnstoi. — Vsi v Ljubljani. 2333