Uredništvo In upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti raak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Maribor, dne 24. maja 1909.
HaroCnina listu:
Celo leto...................12	K
Pol leta.....................6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno..................... i	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I.
Na resno delo!
Hud volilni boj je divjal zadnje tedne po slovenske^ 'Štajerskem. Bojevati smo se morali s sovražniki, katerim je bilo vsako ,tudi najnesramhejše sredstvo dobro, da bi le dosegli svoje namene. Vendar smo kljub lemu sijajno zmajgali na celi črti.
Ta lepa zmaga, s kakršno se more ponašati le malokatera ali pa nobena druga stranka v Avstriji, nas pa nikakor ne sme uspavati. Naši nasprotniki so sicer ugnani v kot, ne pozabimo pa, da ne bodo mirovali. Grizli in zastrupljali bodo od strasni. Zato moramd .skrbno čuvati in ne samo čuvati, ampak tudi krepko delati naprej toliko časa, da bomo tako trdni, kakor morska skala, ob katero se brezuspešno zaganjajo valovi.'
Volilna borba je končana, treba je tedaj zopet začeti z resnim delom, v prvi vrsti na polju ljudske izobrazbe,
Lepa prilika se nam nudi letošnji binkoštni pondeljek. Ta (dan bo namreč glavna skupščina Slovenskih krščanskih socialnih zvez pri Sv. Jakobu v Rožu na Koroškem. Prihiteli bodo ta dan med naše ljube koroške, ibrate zastopniki izobraževalnih društev iz vseh krajev mile slovenske domovine, Tam se bomo skupno posvetovali in si začrtali pot, po kateri imamo hoditi v bodoče,. Priliko bomo tudi imeli Čuti predavanja, M bodo prav praktična in podučna za naša društva. Govorilo se bo o odsekih v izobraževalnih; 'društvih, o predajanjih s skioptikonom, o društvenih domovih, o pomenu izobraževalnih društev za narodno probujo. ,0 vsakem predmetu bosta razpravljala dva govornika:. Govorniki so se izbrali od vseh naših zvez, torej s Štajerskega, Koroškega, Kranjskega in Primorskega,
Vsakdo, kdor le more in kdor se količkaj zanima ,z.a krščansko-socialno delo med našim ljudstvom, naj pohiti binkoštni pondeljek na .oavno skupščino S. <K. S. Z. na Koroško ki Sv. Jakobu v Rožu.
Omenili smo že, da se bo na skupščini govorilo tudi o' odsekih v izobraževalnih društvih. Za nas štajerske Slovence so posebne važnosti obrambni odseki, Ti odseki imajo v prvi vrsti nalogo, razširiti med ljudstva smisel za narodno-obrambno delo, nabirati prispevke za obmejne Slovence in prirejati v, ta namen veselice. Sedaj, ko smo na celi črti porazili sovražinike, ki so med nami Slovenci delali zgago, se moramo skupno z vsemi močmi vreči na našega narodnega sovražnika, ki Ičezdalje bolj riju
PODLISTEK.
Luč v temi.
Poljski spisal H. Sienkiewicz.
(Konec.)
Koneöno je resno oslabel morda tudi zato, ker razven (čaja ni vžival ničesar drugega.
Toda kaj je hotel? Za nobeno reč ni imel več veselja. ÜSfd se mu ljubilo ne jesti, ne delati, ne živeti. 'Misli njegove so bile tako zvenele, kakor listi na drevju, (katere je gledal skozi okno ter so se popolno vjemale z jesenskim pustim časom.
Ni jih hujših trenotkov na svetu od onih, kadar človek čuti/ da je že dovršil na svetu, kar je imel dovršiti, da je že vžil, kar mu je bilo vziti in da sedaj nima več ničesar iskati na svetu,
Kamionka je že petnajst let vedno živel v hudem nemiru v srcu, da je njegov talent dognan; sedaj si je bil svest, da je temu res tako ter da ga zapušča duh umetnijski.
Pri tem je čutil utrujenost in slabost v vsaki kosti. Ni sicer pričakoval, đa Iga smrt kmalu pobere, vendar tudi ni mislil, da bi se še kedaj ozdravil, v njem mi bilo več nobene nadeje.
Ako je še sploh kako željo imel na svetu, je bila ta, da bi se zjasnilo nebo in da bij isolnce posijalo v njegovo delavnico. Domneval Je, da bodo potem tudi v njegovo srce posijali žarki novih nadej.
Vedno j af (bil neobičajno slabe volje ob grdem vremenu, ob temi, vselej se je množila ob takih dneh nevolja in kaj še le oni brezupni! 'čas — kakor je dejal Kamionka — ko sei ‘je vsemu temu pridružila še bolezen.
proti (našemu osrčju, da bi nas izpodrinil iz rodne zemlje in tako ugonobil.
V prvi vrsti moramo rešiti in utrditi naše obmejne postojanke in jih' fizpremeniti v nepremagljive trdnjave. V največji nevarnosti se sedaj pač nahaja naš krasni St. Ilj. S. K. S. Z. za Kranjskoj ta tudi naša Štajerska sta sklenili, naj letos priredi vsako včlanjeno društvo veselico, katere čisti dohodek naj se nakloni društvenemu domu v St. liju.
Prepričani smo, da ne bo nobenega našega društva, ki ne bi sledilo temu pozivu. Prirediti se pa morajo tei (veselice v najkrajšem času, kajti dru štveni dom v St. liju mora biti na vsak način že letos pod streho.
To se pa more zgoditi le, ako bodo Slovenci storili svojo dolžnost in žrtvovali vsak po svojin močeh za ta prepotrebni dom.
Zato pa krepko naprej,, na delo, na resno
delo!
Ploj, Roblek, Ježovnik —• odložite mandate!
„Slovenec“ piše v zadnji petkovi številki pod naslovom:	„Mene, tekel, lares Plojii, Robleku, Jie-
žovniku“ takole:
„Liberalno časopisje, od „Slovenskega Naroda“ do „Narodnega Dnevnika“ in „Narodnega Lista“, je žalostno, zelo žaloštno. Prej tako (bojevito razpoloženje in boji zoper poštene kandidate Slovenske kmečke zveze se je Mzpremehilo v veliko žalost. Liberalci so v svoji žalosti si raztrgali svoje lepe obleke, preoblekli se v raševind in si natresli pepela na temena. Vsaj Ploj bo zmagal, teo se tolažili, ko so že znali, da je šla liberalna slogaška moč rakom žvižgat.
Umevamo liberalno slogaško žalost, saj jim je z volilnim listkom v roki dokazal štajerski kmet, da ne mara za tiste svoje lažiprijatelje v liberalno-slo-gaški obleki, ki se mu približavajo le ol:( 'volitvah, a ko so končane, pa obdrže zase groš, kmetu pa dajo knof.
Slavna zmaga Slovenske kmečke zveže na celi Črti je pa tudi resni mene, tekel, lares slovenskega štajerskega kmečkega ljudstva državnim poslanciem Ploju, Robleku in Ježovniku. Ploj je prodrl pri zadnjih državnozborskih volitvah po zaslugi S. K. Z., a jo zapustil, Roblek in Ježovnik sta kandidirala samostojno proti S. K. Z., a zmagala sta, ker je ’šla v
Vsako jutro, ko je prišla postrežnica s čajem v sobo, povprašal jo je Kamionka:
—	Ali se že ne trgajo (oblaki nad bregovi?
—	Kaj pa dal Megla je taka, da človek človeka ne vidi.
Kadar je Kamionka dobil tak odgovor, zatisnil je oči in po cele, ure presedel brez znamenja kakega življenja.
Ob treh popoludne se je nekega dne stemnilo tako, da je moral Kamionka prižgati luč. Ker je bil slab, mu je delalo to veliko težav;./ JDolgo Časa je še premišljeval, predno je poiskal; (prižgalice, potem še je polagoma vzdignil v postelji lin naposled vendar prižgal luč, potem pa je navadno počival do večera, poslušajoč deževne kaplje, kapajoče po žlebeh, dokler je zopet prišla postrežnica s čajem.
V grozni podobi «e je v takih prilikah kazala delavnica.
Plamen luči je bil sedaj večji, sedaj manjši in v tem trepetanju je trepetalo tudi vse po sobi; zdelo se je, kakor da bi bili oživeli tudi kipi, stoječi po delavnici, ki s trepetajočimi (žarki nekako padajo in se vzdigujejo, kakor da bi hoteli radoznali vedeti, aM njih stvaritelj še živi.
Da, v obrazu umetnikovem je vladala smrtna utrujenost.
Včasih pa so se mu nagibala usta, kakor bi molil ali pa tožil svojo zapuščenost.
Nekega večera je prišla njegova postrežnica s čajem v sobo. Napila se je vina in bila je bolj zgovorna kakor sicer. Dejala je:
—	Toliko imam skrbi in dela, da le res težko pridem k vam dvakrat na dan. Najbolje bi bilo za vas, da bi si vzeli v postrežbo usmiljenko, ki tako
vojsko za njiju vsa štajerska liberalna garda. A v sedanjih volitvah je preštelo in pretehtalo štajersko kmečko ljudstvo Ploja, Robleka in Ježovnika, pa jih zavrglo ter je volilo in izvolilo može, ki mu jih je priporočala S. K. Z. Ves svet zna zdaj, da je slovensko Štajersko ljudstvo zavrglo Ploja, Robleka in Ježovnika.
Poslanec ima le uged in zamore za svoje vo lilce kaj storiti, če se more »sklicavati nanje, Vlada in poslanci po sedanji volilni bitki znajo, da Ploju, Robleku in Ježovniku ljudstvo, volilci nič več ne zaupajo, ker je pri štetju in pretehtanju zavrglo Plo-jeve, Roblekove in Ježovnikove pristaše. Nimajo pr; vladi in v državnem zboru nikakega ugleda in pomena več.
Korist lastnih volilcev zato zahteva, da izvajajo Ploj, Roblek in Ježovnik posledice in da odstopijo. Nikakor ne gre, da bi zastopali ljudske korist: možje, ki jim je izreklo ob sedanjih volitvah nezaupnico slovensko štajersko ljudstvo.
Politični pregled.
Proračunski odsek.
Proračunski odsek državnega zborai je sedaj prav pridno na delu. Upati 'je, da (bo še pred prazniki izvršil svojo nalogo. Izmed slovenskih poslancev sta govorila Žitnic in Gostinčar. Dr .mk je opozarjal vlado na podržavljenje južne železnice, vprašal ministra, če je res, da je ogrska vlada; ustavila dela za zgradbo dalmatinske železnica na hrvaških tleh. Topio tse je zavzel tudi za železnico Polzela— Kamnik. Generalni načrt je že davno izdelan, revizija proge se je izvršila že leta 1907, zato naj bi vlada zgradbo te važne lokalne železnice sprejela že v bodoči program lokalnih železnic. 'Železniški minister iWrba je odgovarjal, (da je podržavljenje južr železnice sedaj izključeno. Vlada tudi ne misli, da. bi prevzela obratni promet. Glede dalmatinske železnici je izjavil minister, da togrska vlada ni ustavila del: in da hoče izvesti v zapisniku iz leta 1907 dani ol> ljubi.
Veleizdajnlškl proces.
Nadaljuje se zaslišanje prič iz dvorskega okraja!
Logar Bogdan Jugovič izpove, da je bil Gjurič njege - predstojnik. Sli 'ai	ur'pove.Uvali, da je šel
Gjurič v spremstva; (župnika i Jamn oe in Živkoviča
ne stane veliko in je kakor navlašč za »postrežbo bolnikov.
Kamionka je bil sicer s teny (zadovoljen, vendar, kakor je on imel navado v bolezni, upirati se vsakemu nasvetu, tako je tudi sedaj odklonil dobro ponudbo.
Vendar je pričel po odhodu postreižnice premišljevati o tem. Usmiljenka, da, nič ne velja, vendar lepo postreže. Kamionka, kakor vsak bolnik, prepuščen samemu sebi, skušal je mnogo neprilik ter se bojeval s tisoff imalimi nedostatki, ki so ga vedno nadlegovali in vznemirjali. Sedaj mu je glava slonela neprilično in skoro sam .nif limel ne volje in ne moči, jo prav položiti; drugič se je zopet ponoči tresel od mraza in kar je imel, dal bi bil rad za kozarec gorkega čaja, toda ako mu je že delalo težave, prižgati si luč, kaj še hočemo zahtevati od njega, da bi si napravil krop.
Usmiljenka bi vse to poskrbela z uljudnostjo, le tem sestram prirojeno. Koliko ložje bi mu bilo trpeti pri taki postrežbi!
Ubogi Kamionka se je naposled zamislil. Zdelo se mu je, da je prebolel in se čudil, da je (doživel toliko srečo.
Zdela se mu je nadalje, kakor da je prišla usmiljenka ter prinesla seboj veselje in nado v delavnico, da se bo kmalu izjasnilo ter da bode/ .prenehalo tudi dolgočasno kapljanje dežja.
Streznil sa je zopet in obžaloval iskreno, da ni takoj poslušal, kar mu je svetovala postrežnica. Bližala se je namreč dolga, neprijazna noč, in po-strežnicar*bo prišla k njemu še le zjutraj. Tedaj se je zbal, da bo ta noč zanj hujša od vseh poprejšnjih. Ni čuda, da ga je bolezen hujše (napadla vsled
starejšega na kongres v Novem Sadu, kv 'e zboroval tam leta 1903.
Predsednik: -Kdo vas pa je tako podučil, kakoi izjavljate danes?
Priča: Nikdo.
Predsednik: V preiskavi ste rekli, da je Gju rič dopisoval z nekim prijateljem v Belgradu.
Priča: Da, tov (sem tudi povedal, ali takrat sem
lagal.
Predsednik: Zakaj ste lagali?
Priča: Jaz bi ga (ubil, ker me je dvakrat su-spendiral od službe. Zato sem pa lagal, da bo Še hujše kaznovan,. Radi Gjuričevega ukrepa /veli, da jim ni zabranil kupovati pri katoličanih, temveč pri tujih kramarjih, kar je tudi prav.,
Državni pravdnik zahteva po polurnem odmoru od sodnega sveta, da se naj priča Jugovič radi neresnične izjave pri preiskavi izroči sodišču.
Predsednik je temu (ugodil in pustil Jugoviča odpeljati v zapor.
Priča Luka Jurjevič., občinski, blagajnik v Divuši, je izjavil, da je čul govoriti, da bodo Sjbi na pravili pri n lih ali veliko carstvo ali pa velikanske grobove. Take misli in govorice so najbolj širili Pero Bekič in Živko vi e mlajši. Razdori med ljudstvom se je pričel zaradi občinskih volitev v Divuši, tako je izjavil priča (Pavel Vučič, bivši občinski pisar. Po Divuši Širijo srbstvo najboj Milkovič in pa pravoslavni župnik Stojanovič. Stojanovič je vedno prigovarjal, naj (Srbi ne kupujejo pri Hrvatih, ker niso glasovali za koalicijo. Sliko kralja Petra je pa videl pri Milkoviču v Uljaminu. Vučič ni nikdar slišal govoriti, da bi hotelo ljudstvo proglasiti celo pokrajino za srbsko in (da bi zavladal kralj Peter. Cul pa je klice „živela Srbija“, toda ne ve, kdo je zaklical to. Od katoličanov je slišal, da širita Bekič in Živkovič srbsko misel po Dvoru.
Krčmar Dragan iKprdiči .izpove, da je prišel seljak Borota v njegovo gostilno in se tam z gosti prepiral. V pijanosti je dejal, da| (je v okraju največ Srbov in mora zato biti tudi vse srbsko.
Predsednik ga opominja, maj pazi, kaj govori, ker v preiskam ni izrekel, da je bil Borota pijan.
Kordič pa odvrne, 'daj fea pač oni gospod, ki je pisal, ni prav razumel. On od velikosrbske ideje in gibanja sploh/ /nič ne ve.
Poljski klub proti vladi.
V poljskem klubu postaja položaj za vlado vedno bolj neprijeten in nevaren. Poljska Ljudska Stranka je v popolnem uporu proti vladi. V zadnji seji poljskega kluba se je vršila politična debata, v kateri je voditelj Poljske Ljudske Stranke Stapinski predložil resolucijo, ki zahteva, naj se osnuje v parlamentu trdna večina. Radi tega naj se rekonstruira kabinet, nova vlada pa naj sestavi nov finančni načrt namesto nerodnega sedanjega in naj bo nov finančni načrt popularnejši kot pa sedanji Resolucija je oddana predsedniku poljskega kluba v razmotrivanje. Poljska Ljudska Stranka zahteva tudi, da naj se poljski klub zbliža k drugim slovanskim strankam.
Italijanskega vseučilišča še ne bo.
Te dni so bili pri ministerskem predsedniku baronu Bienerthu italijanski državni poslanci vseh strank, med njimi tudi dr. Faidutti, in so zahtevali, naj vlada dela na
takih grozečih mu misli. Telo mu je oyiabelo in z telesoK vred tudi duh, ki mu je donašal raznovrstne davne spomine pred omotene oči.
Predenj je stopila njegova umrla soproga. Raz-govarjal se je ž njo, kakor poprej vselej, ko mu je bilo hudo.
Sveča (v sobi je dogorevala, nekaterokrat je Še zaplapofala, kakor bi iskala goriva, a potem ugasnila za vselej. Nepredirna tema je zagrnila delavnico.
Na dvorišču pa so vedno kapljale deževne kaplje tako odmerjeno jednostavno in tako» otožno, kakor da bi se v njih kazala vsa zapuščenost in dolgočasnost cele prirode.
Kamionka jei dolgo spal,, zibajoč se v raznih sanjah. V trenotku pa se je zdelo, da se je vzbudil in sicer čudeč se, kakor bi se bilo kaj posebnega prlgodilo v njegovi delavnici.
Zunaj se je zdanilo. Marmor in gips st,a postajala vedno bolj bela. Široko okno se je polnilo z vedno prozornejšo svetlobo.
V tem svetlu je zagledal Kamionka neko človeško postavo, sedečo pri njem ob postelji. Odprl je svoje oči in zagledal je pred seboj: usmiljenko.
Sedela je mirno, obrnjena je bila proti oknu, roke je imela sklenjeni v naročji in videti je bilo, da moli. Bolnik je ni videl v obraz, vi|del je samo Čepico na glavi.
Srce se mu je razburilo in po glavi mu jej (šumelo vprašanje:
— Kedaj jei pač privedla postrežnica to žensko? In kam je ona šla?
Naposled je me,nil, da vse to vidi/ <le v sanjah, zato zopet zatisne svoje trudne oči. Toda kmalu zopet spregleda.
Sestra !je še vedno sedela na onem mestu kakor poprej zatopljena v molitev.
Nek poseben čut, strah in velika radost, ob enem, je Kamionki napolnovalj srce, ko jo je opazoval. Zdelo se mu je, da, jo je že enkrat videl, toda kedaj in (kje? — nato se ni mogel spomniti. Zaželel je videti njen obraz.
to, da pride zakonski načrt glede ustanovitve italijanske juridične fakultete na Donajn prej ko prej na dnevni red poslanske zbornice in mu rekli, da bodo stavili takrat predlog, da se italijanska juridična fakulteta ustanovi v Trstu in ne na Donajn. Baron Bienerth je poslancem od govoril, da je tudi vladi na tem ležeče, da bi se to vprašanje čimpreje rešilo, a da kakor vse kaže, se ne more na to misliti, da bi bilo vprašanje glede omenjene fakultete uže do prihodnje jeseni rešeno. Pri tej priliki je povedal baron Bienerth italijanskim poslancem tudi, da s Trstom ne bo nič.
Turčija.
Novi turški sultan je v svojem prestolnem govoru med drugimjpovdarjal sledeče: Za svojo najsvetejšo dolžnost smatram z vsemi močmi delovati na to, da zagotovim vsem svojim podanikom srečo in blagostanje. Neprijetno mAjje zadela vest o obžalovanja vrednih izgredih v Adani. Iskreno želim, da bi se ti nemiri, ki so v nasprotju s predpisi naše vere in s čustvi človekoljubja in bratstva,,, pri nas nikdar več ne ponovili. Otroci naše skupne domovine naj opuste prepir in sovraštvo ter si naj podado prijateljsko 'roko v lastni svoj blagor in blagor domovine. — V Makedoniji še vedno trajajo nemiri. Prebivalstvo v Dibri se je brzojavno obrnilo na bitolskega fvalija s prošnjo, naj pošlje vojaštvo, ker nameravajo Albanci iz Melezija napasti Dibro. V bi-toljskem vilajetu je bilo zadnje ,dni umorjenih devet Bolgarov.
Raznoterosti.
Nesramno laž je prinesel „'Narodni Dnevnik“ v petkovi številki, da se je d’r. Medved v Šmarju na shodu hvalil z veliko večino glasov, ki je upa pri volitvi. Dr. Medved ni ne v Smairju, ne 'kje drugje omenil večine 100 glasov, niti govoril o zmagi, še manj pa agitiral s tem sredstvom za-se.
„Narodni Dnevnik“ se zgraža nad pisavo naše „Straže.“ D ironija! List, ki je vedno poln naj-nesramnejših in najbolj ostudnih napadov, list, kateremu je resnica neznana in ki laže dan za dnem, tak umazan list se more zgražati nad pisavo drugih listov ? Pričnite pisati dostojno, potem bote šele imeli pravico druge učiti dostojnosti.
Obrekovalci pri ,„Narodnem Dnevniku“ ne bodo odšli zasluženi kazni. Ljudje, ki ne znajo drugega, kakor blatiti in sramotiti, spadajo pred sodišče in tam bomo tudi mi obračunali ž njimi.
Zavijanje. V zadnji številki „Straže“ smo pisali dobesedno tako-le:
„Največji falot je mogel storiti kaj takega — tako je rekel tast dr. Kukovca, ko se mu je pokazal nesramen letak z župnikom in kmetom, katerega ja izdala v volilnem boju Kukovčeva stranka. Dr. Kukovec! tako sodi o izvodih Vaše stranke Vaš tast. Da, nesramnost, s katero je nastopala lažinarodna stranka v volilnem boju, je bila vzrok, da je mnogo bivših pristašev Narodne stranke pristopilo na našo stran.“
„Narodni Dnevnik“ pa piše sedaj, da smo mi imenovali dr. Kukovca največjega falota. Tudi nekaj pomeni.
Med tem se je popolno zdanilo.
In kako čarobno jutro mora/ (biti zumaj v naravi ! Naenkrat brez kakega prehoda je napolnila delavnico tako silna svetloba, kakor da bi.' bila tukaj zorna pomlad s krasnim majem.
Žarki zlate zarje so napolnili) (svetlobo, v kateri je vse trepetalo,' kipi so se širili in ožili, stene so se pokazovald fn zopet izginjale in Kamfifonki se je tedaj čisto zdelo, da prebiva v nekem brezmejnem prostoru.
V teni (je opazil, da je tudi čepica izginijla tej usmiljenki raz glavo, s katero se je obrnila proti bolniku. Kamionka je bil kakor očaran, kajti v/ potezah na obrazu usmiljenke je kakor v razžarjeni avreoli zagledal podobo ljubljene (svoje soproge.
Skočil je s postelje in iz prsi se mu je izvil glasen vskrik, s katerim se jd tdelo, da je v,rgel iz sebe solze, žalost in obupnost toliko let!
—	Draga moja, ali sl jti?
In objel jo je okoli vratu in jo poljubil na lice. Svetloba pa /vedno prihajala silnejša.
—	Torej nisi na me pozabil! rekla je naposled, zato sem prišla ter ti izprosila lahko/ fcmrt.
Kamionka jo je krepko držal za roke, kakor bi se bal, da bi mu tudi ona ne izginila s svetlobo vred.
—	Rad umrjem, je dejal, ako ostaneš ti pri
meni.
Zasmejala se Je z angeljskim smehljajem, izvila se mu je iz roki pokazala s prstom na posteljo, rekoč:
—	Ti si že umrl! Poglej na posteljo!
Kamionka je pogledal, kamor mu je pokazala
in glej* — pod nogami je zapazil skozi okno v pritličji svojo mračno zapuščeno delavni/:o in notri je na postelji počivalo njegovo lastno truplo.
Gledal je na 'to prožito (telo kakor na nekaj čisto tujega.
Kmalu na to pa še mu je začelo mračiti pred oömi/'ker zarja, ki je vse okoli njega čudežno razsvetljevala, je izginjala pred nadzemeljskim vetričem ter se izgubljala nekamo v neskončnost.
Končni rezultat volitev v ptujskem okraju je sledeči: Meško 2010, Ozmec 1969, Ploj 1208, Kolarič 1029, Ornig 302 in Visenjak 186 glasov. Oddanih je bilo 3389 veljavnih glasovnic.
Pri ožji volitvi v okrajih Bruck—Mürzzuschlag je bil izvoljen nemški nacionalec Pierer. Dosedaj je izvoljenih v splošni skupini in y skupini kmečkih občin 12 poslancev S. K. Z., 18 nemških krščanskih socialcev, 5 socialdemokratov in 3 nemški nacionalen	-i i
„Dr Ploj — hoče odložiti svoj mandat?“ poroča „Na rodni dnevnik“. To bilo edino umestno, kajti poslanec, ki nima za seboj zaslombe ljudstva, pač ne more uspešno delovati. Ploju pa morata slediti tudi Ježovnik in Roblek. Tudi tema dvema so njuni volilci 17. maja izrekli nezaupanje.
Dr. Knkovec, jurist je bil v članku „Mojim spoštovanim volilcem“ tako nepreviden v napadih na naše poslance, da se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Če je general Narodne stranke tak, kakšni morajo še-le biti njegovi oprode.
V
Štajersko.
Sv. Magdalena. Meseca aprila je bilo v naši župniji 57 mrličev. — '.Trije mladeniči so se vrnili v sv. katoliško cerkev.
Izposojena salonska snknja. Tistega Faborita, kateri si je pred 5 meseci izposodil v marib. bogoslovju salonsko suknjo, uljudno prosimo, da jo brž ko mogoče vrne. Če se ne motimo, je bil dotičnik pri zadnjih društvenih volitvah izvoljen celo v odbor. Ako še ta izjava ne bode nič pomagala, objavimo dotičnika imenoma.
Št. lij v Slov. goricah. Izvrstno delujoča in zelo marljiva kmetijska podružnica šentiljska je priredila v nedeljo dne 23. t. m. predavanje pri g. županu Schmidu v Selnici. Načelnik podružnice g. Repnik je spojil predavanje z mičnim izletom, katerega se je udeležilo do 200 prebivalcev lepih Slovenskih goric. Prišli so pa tudi turnarji pod vodstvom načelnika šentiljske želežniške postaje znanega Lan-gerja in so hoteli po Slovenskih goricah razsajati. Njim na čast so hoteli imeti, da bi se predavanje vršilo najprvo nemško, a potlej še le slovensko. Po hudem boju se je vendar posrečilo doseči, da se je vršilo najprej slovensko predavanje. Nastopil je potovalni učitelj kmetijske družbe g. Pirštiuger iz Gornje Radgone, ter v poljudnih besedah predaval o trtah, vinoreji, zelenem cepljenju itd. Turnarji so zapustili med slovenskim predavanjem sobo in so šli pod okno kegljat. Po predavanju se je razvila vesela zabava na prostem in mična slovenska pesmica se je razlegala daleč tja po Slovenskih goricah.
Šent pavelska godba koncertira na Binkoštni pon-deljek popoludne v kolodvorski restavraciji g. A. Šribarja v Št. Petru v Sav.-dolini. Na vsporedu so priljubljeni Aljaževi in Dr. Schwabovi moški zbori za bariton solo. Začetek ob
4.	uri popoludne.
Ptuj. Tu; U je v blaznosti končal na rotovžu leskovški organist Rotar dne 10, t. m, svoje življenje in zapušča '.vdovo z nepreskrbljenimi' otroci in bolnim očetom.
V ŠkalaH (pri Velenju se je ustapovil dne 20. t. m. telovadni odsek „Orel.“ Pristopilo je 20 vrlih škalskih mladeničev. Na zdarl
Prihova. Dno »20. majnika je bilo v občini Verhole blagoslovljenje novega križa. Pri streljanju s topiči se je ponesrečil tesarski pomočnik-J, Jančič. Smodnik se j el (pred časom vžgal in raztrgalo mu je levo roko, Težko ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Hoče. Dne 21. majnika je padel iz podstrešja v Skednju 141etni Janez Krivec, delavski sin z Gornjih/ iHoč, in si pri tem strl desno roko.
Griže. Dne 16. majnika je imel Roblek v Grižah shod. Poučnega ni vedel nič povedati, pač pa je udrihat (po poslancih Kmečke zveze. Naši zavedni kmetje so ga krepko zavrnili, tako da ga bržčas ne bo tveč y Griže.
Griže. Deželnozborske volitve so vkljub strastni agitaciji liberalne stranke dobro izpadle. Ljudstvo se ne da več slepiti. Ob tej priliki pa opozarjamo gosp. učitelja Cerneja, naj bo bolj miren in previden. Potrpežljivosti bo zmanjkalo. Nam je marsikaj znanega in g. Černeju gotovo ne bo v korist in čast, ako bo javnost to zvedela.
Verače pri Kozjem. Veličastno, < z velikansko večino je zmagal r- a ne' Malus, ampak dr, Frajnc Jankovič, Neizmerno smo Ise razveselili, ko smo izvedeli Malusov poraz in tako slavno zmago našega priljubljenega kandidata dr. Jankoviča. Veselili smo se in radovali, ter nismo hoteli v tem oziru zaostati za drugimi. Z gromečim streljanjem zvečer 18. t. m. smo kazali svetu in preplašenim nasprotnikom, svoje veselje; veselil se je pa tudi vsak, kdor ima količkaj pojma o političnem gibanju na spodnjem Štajerskem. Liberalni agitatorji pri nas, med njimi najhujše neki virštanjski visokošolec, ki si je menda hotel v tem volilnem boju lavornik pridobiti, ter svoje ime ovekovečiti, — so si na vse kriplje prizadevali, da bi njihov kandidat Mains dobil pri nas večino. In res. Njihove najsrčnejše želje so se v največji meri tudi izpolnile. Njihovi agitacijski uspehi so bili res nepričakovano „velikanski“, kajti bil je pri nas v Veračah g. Mains „jednoglasno“ voljen. Ubogi gospod Malus! S sočutnim srcem Vas pomilujemo Vemo, da če kdo, ste Vi sedaj s svojimi pristaši oziroma volilci, tolažbe najbolj potrebni. Toda nikar ne obupajte; jednega pristaša oziroma volilca imate pa le v naši občini in to je tudi nekaj. — Ako Vas mika, gospod Malus zvedeti za ime njegovo, Vam bodi samo toliko povedano, da, ako poznate moža, pri katerem ste imeli zadnjič v Veračah volilni „shod“, poznate tudi svojega volilca, ki se je s tem, da edini ni volil z nami, strašansko bla-
miral in nam je povzročil s tem, da je edini volil nasprotno, dokaj smeha in zabave.
Slutili smo že naprej, kako in na kakšen način bodo liberalci v slučaju svojega poraza zagovarjali svojo sramoto; a da se bodo tako obupno zvijali, kakor se zvija črvič v prahu v zadnjih zdihljejih, tega si pa od napuljenih liberalcev nismo mislili. „Nard. Dnevnik“ št. 112. z dne 18. maja n. p. piše, da ni zmagalo prepričanje, ampak klerikalno nasilje. Ta lažnjivi, pobujšljivi list piše med drugimi dobesedno sledeče:	„Koliko je pa politično držati na kle-
rikalne glasove sledi iz dejstva, da je najneumnejši kandidat Terglav dobil največ glasov. Kaj pa, gospodje krog „Nar. dnevnika“ tedaj, ko je bil zadnjič v drž. zbor izvoljen Roblek in JežovniK, tudi ni zmagalo prepričanje?! Tedaj pač ni zmagalo prepričanje, ampak gotovo, ne pre-tiravano, če rečemo da: liberalno nasilje.
Toda v dokaz, kako neresnične in nesmiselne so dotične besede „Nar. dnevnika“ omenim samo to, da pri nas še ni bilo nikoli slišati, da bi se bil kateri „klerikalec“ iz-neveril svojemu prepričanju ; pač pa je nebroj slučajev, da so bivši naši nasprotniki, celo stebri Nar. stranke pristopili, prepričavši se o našem poštenem, uspešnem delovanju h Kmečki zvezi. Da, zmagali smo častno v volilnem boju, zmagali smo in to je odločno, in med tem, ko naši nasprotniki tulijo kakor hijena na grobeh, na grobu svojih uničenih nadej, metajoč na nas strele najhujših psovanj, se mi veselimo, da naše delo ni bilo brez uspeha, ter da je zopet zmagala pravična stvar. Kakor doslej, tako bodemo tudi zanaprej posegli z vsemi silami v boj za Slov. kmečko zvezo, zoper vse njene sovražnike. Delali bomo vedno v to, da njihovo ime prej ali slej izgine iz slov. javnosti. Kakor še nikdar poprej, tako so se sedaj v polni meri izpolnile besede: Mi vstajamo, a vas je strah . . . Živela Kmečka zveza in njeni poslanci!
Sv. Frančišek na Straži. Tako je! G. Trčak, nadučitelj in poveljnik požarne hrambe, je pozval požarno brambo, ko je bil shod liberalcev pri Urhu. — Zdaj pa naj skličejo vsa liberalna gasilna društva — in ne bodo pogasila požara, ker „narodni“ kandidati so vsi pogoreli in pri tem se še pečejo liberalni učitelji. Gosp. Trčak je dal nabiti po Osojnikovem fantu v Holmu lepake na vse telegraflčne «droge — sicer se je zgodilo zgodaj od 4.-5. ure zjutraj — pa priče zato imamo. — V g. kaplana na Ljubnem se zaganja ne najbrž črni hudič — ampak rudeči. Sicer bi lahko akte navedel, zakaj jih ni? Ker bi moral resnico poročati. Ako pa kak liberalen učitelj želi — ker znano je, da so dopisniki N. D. in N. L. večinoma liberalni učitelji — kak sodnijski akt o liberalnih učiteljih — pa kar vstrežemo nekaterim v tem okraju. Ako jim je prav, le kar in zvedi «svet, kar govore sodnijski akti v Gomjemgradu o liberalnih učiteljih in o kaplanih tega okraja. Čuješ, o du mein lieber Herzl!
Kapele pri Brežicah. (Od 15. do 23. majnika se obhaja pri nas sv, misijon pod vodstvom treh gospodov misijonarjev iz Celja. Času in razmerami primerne pridige vzbujajo mnogo zanimanja pri vseh; dobro misleči se jih vesele, zagrizeni liberalci pa besnijo od jeze. Je pa tudi že preveč za njihove živce ta; sramotenj (propad vseh naprednih kandidatov in sedaj pa še sv. misijon in slovesen sprejem 65 neustrašljivih deklet v novo Marijino družbo.; Da kdo v Kapelah pristopi v tako družbo, mora že imeti precej poguma. Naj bi obrodil; ita misijon obilo sadu! — Naši liberalci so pravzaprav najhujši klerikalci, ker se na vse pretege brigajo za( svojega župnika, za sv. krste itd. . 'Dopisnik „Narodnega Lista“ pazi na vsako stopinjo/ svojega župnika, , na visak krst, in se v ta namen zvezal z našo babico, ter bi rad, da bi ga župnik prosil za dovoljenje in njegovo babico, če sme iti v tako silndl (daljavo od doma kot so Brežice. Morda bi pa dopisnik rad postal mežnar v Kapelah? Kaj bi/pa rekel „Učiteljski Tovariš“?
Sv. Barbara v Halozah. Vojaški novinci, udje K. S. I. Dr,, -prirede telovadski tetčaj in se je v to svrho osnoval pripravljalni odbor iz\ mladeničev Gnilšeka, Poidhostnika, Korenjaka, ki bb vaditelj vrli četi. Bodi to zadetek kršč. telovadbe prganizacije v Halozah. Živel Orel! Vaje se yrše ob nedeljah po večernicah na prostem. Fantje, udeležujte se jih pridno! Oglasite 'Svoj pristop pri g,i Fr. Gnilšdjdu. K.
S.	Zveza in T. D, nam prideta na pbmoč!
Smarjcj pri Jelšah. Zaveden, katoli.ško-misleči kmet pride (k enakomislečemu gosltiHiničarju ;ter vidi lepak taberaUnega kandidata. Kmet nagpvori gostilničarja, naj mu da enegjl. „Da še 110 kron ti dam povrh, samb ako ga očitno prilepiš na svojo hišo!“ Takoj mu seže v roko, češ, velja, teh 10 kron bodem zaslužil za Kmečko zvezo. In res! Lepak obrne narobe, g si zga^ne ter ga Itako brilepi na svojo hišo. Vrhu tega pa majhno priporočilo za našiega kandidata Vrečkote, Izmed mnogih opazovalcev, ni nikdo mogel braffi lepaka, p dotičnik jej veselo trdil: „Vidite, tako lahko sem nekaj zaslužil za «„(Kmečko zvezo“'! Lijberalici pa se tudi laihkp tolalžiijoj, 8e& saj eden lepak ni bil zastonj tiskan! Opomnim Še to, da od Šmarja do Grobelnega nisem našla ne hiše, ne drevesa, jkjer ne bi bil prilepljen velikanski liberalni lepak, a piti enega katoliško misleče zveze nisem videla. In l^do je zirtfagal? Kaj ne, dobrega blaga ni trebia ponujati. Vsak ga sam obl sebi; najde. — Opazovalka.
Koroško.
Za promet tujcev se na Koroškem sistematično (deda, zlasti za kopališča ob Vrbskem jezeru. Po novem voznem redu bo skoraj direktna zveza z Budimpešto, takb da bo vožnja trajala le dvanajst ur.
Prav ‘tajko tudi polno vlajkov za izletnike na vse strani. Železiniška uprava jim gre seveda povsod na noko, že ker, je to tu'di v narodnem oziru velikega pomena na južnem Koroškem, Silno dosti si obetajo in od turške železnice, ki jo otvorijo v kratkem.
Občni zbor S. K, S. Z. za Koroško se je vršil preteklo nedeljo v Celovcu. Od vseh strani lepe slovenske Koroške so prihiteli zastopniki izobraževalnih društev. Shod otvori podpredsednik dr. Fhrlich, ki poda tndi kratko poročilo o zvezinem delovanja v preteklem leta. Z reza šteje 25 društev, malone vsa slovenska drnštva na Koroškem. Zveza je postavila društven dom v Podljubelja in je gojila in pospeševala predavanja po raznih društvih. Da to delo ni bilo zaman, priča obilna odeležba zavednih slovenskih koroških tantov. Bilo jih je na občnem zboru do 80. Po poročila tajnikovem in blagajnikovem je podpredsednik v prekrasnem in navdušenem govora pojasnjeval razloge, zakaj imajo tndi Slovenci na Koroškem pravico do svojega obstanka in da imajo po božji in človeški postavi pravico potegovati se za svojo narodnost. Po volit vi odborovi je bil pogovor o nadaljnem delovanja koroške zveze. Čaka jo še obilo dela. Treba novih draštev, društvenih domov, predavanj, organizacije ženske mladine, posebno v Celovca itd. Upamo, da se bo nenmnrnemn dela za blagor slovenskega ljudstva vnetih boriteljev tudi v prihodnje posrečilo doseči kras lih uspehov med koroško mladino, kakor so jih dosegli doslej.
Slovenski napisi na grobeh v Celovca so spet zbudili nemške oči, češ, da to vendar ne gre! Na grobove naj narod ao sovraštvo pač ne sega! Naj bi pomislili, koliko nemških grobnih napisov dobe povsod v krajih, ker ni živega niti enega Nemca! In naposled na stotine mrtvecev počiva na starem celovškem pokopališča, ki so živeli v slovenskem Celovca!
K strašnemu umoru v Podgorjah se še poroča, da je umorjeni nadučitelj Zamonik precej neredno živel, pretepal svojo ženo in pnščal družino v silni bedi. Ko bi bil to delal kot zavedni slovenski učitelj, bil bi že davno iz službe pognan, hajlo7ec pa S3 vedao sme obnašati kakor hoče. Zadnji dan je šel, pustivši šolo, v Celovec in tu kvartal s svojimi znanci. Žena je ustrelila moža z učiteljevo puško, katero mu je skrivaj vzela iz odprte sobe. Sama je jako nevarno ranjena in ni gotovo, da bo okrevala. Otroke so vzeli nsmiljeni ljudje v oskrbo.
Kranjci na zadnjem letnem semnjn v Celovcu.
„Freie Stimmen“ se jezijo, zakaj magistrat ni preprečil, da bi blovenci ne mogli prodajati v Celovcu, „ko vendar pred par meseci na Kranjskem Nemci niti življenja niso bili vami!“ Uverjeni smo, da bi naši Nemci Kranjcem ne dali zaslužiti niti vinarja, če bi jih ti res dobro in ceno ne postregli. Da pa s staro lažjo o nevarnosti za Nemce na Kranjskem naprej gonijo in s tem celo agitirajo proti kranjskim letoviščem (glej v neki zadnjih številk „Grazer Tagblatta“ notico „Nach Kärnten“), to kaže na njihovo knltnro! Poštenjaki ne delajo s takimi lažmi!
Občni zbor orožnotvorniške zadruge je bil 19. t. m. v Celovcu. Bilanca kaže 227.214 K aktiv in ravno toliko pasiv. Čisti dobiček je znašal 3681 K.
Kranjsko.
R>zkrfak»ni Hribar. Ljubljanski župan Hribar ta „Vseslovan, Veleslovan, Nadslovenec“ i. t. d., ki je vedno in povsod povdaijal svoje narodno stališče je podpisal lastnoročno pogodbo z Nemci. Ko se mu je to očitalo, je on opetovano in slovesno zatijeval, da nikdar in nikoli ni podpisal nobene pogodbe z Nemci. No, v zadnji seji trgovske zbornice so mu pa nekaj drngače povedali. Zbornični svetnik Ambrositseh je prinesel seboj originalno pogodbo, sklenjeno med liberalci in Nemci in katera pogodba nosi lastnoročni podpis Hribarja. Menda ne bo sedaj Nadslovenec Hribar več tajil pakta, katerega je podpisal v imenu liberalne stranke z Nemci. Taki so liberalci, katerim je narodnost deveta briga, povsodi.
Postojna je postala mesto. Znameniti trg Postojna je bil od cesarja z odlokom od 9. t. m. povzdignen v mesto. Mesto Postojna je daleč po svetu zaslovelo zaradi velezanimive in slovite podzemske jame, katero obišče vsako leto o binkoštnih praznikih tisoče in tisoče tujcev iz vseh štirih strani sveta. V petek, ko je dospel ta odlok z Dunaja, je bilo vse mesto v zastavah, topiči so pokali, zvečer so imeli pa razsvetljavo, bakljado in mirozov.
Podkovska šola t Ljubljani Na podkovski šoli se bodo vršile dne 28. junija t. 1. preskušnje iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, morajo vložiti prošnje pri vodstvu podkovske šole v Ljubljani do 10. junija. Priložiti imajo prošnji učno izpričevalo, da so se izučili pri kakem kovaškem mojstru podkovstva, in potrdilo, da so najmanj tri leta pri kakem kovaškem mojstru bili za kovaškega pomočnika.
Spomenik žrtvam 20. septembra. Odbor za postavo spomenika narodnim žrtvam nsodepolnega 20. septembra v Ljubljani je sklenil podaljšati rok za dopošiljanje načrtov za spomeaik do 15. junija. „Združeni narodni odbor“ je tudi sklenil, naj spomenik z ozirom na to, da je treba še skrbeti za ranjence, ne bo predrag, temveč trpežen, originalen in masiven, ter tako velik, da se bo takoj pri vhodu lahko videl. Postavljen mora biti spomenik do 20. septembra t. 1. na velikem pokopališču pri sv. Križu v Ljubljani.
Nemiren vojaški mirozov. Pri mirozovu, katerega je priredila v Ljubljani vojaška godba v petek zvečer povodom spomina slavne bitke pri Aspernu, je prišlo do velikih nemirov. Prostore okoli nemške kazine je policija in žandarmerija takoj zastraiila in ni pastila nikogar bliza. Ko je vojaška godba dokončala mirozov in so se nemški študenti, ki so hajlali za godbo, razšli, je nastal po celem mestu popolen mir.
Primorsko.
Laško vseučilišče hočejo imeti na vsak način v Trstu. Laški poslanci si prizadevajo na vse kriplje, da bi se pravna laška fakulteta vgnezdila v Trstu. Dne 19. t. m. so imeli laški poslanci tozadevno j osvetovanje z Bienerthom, kateri jim je zagotovil, da pride to vprašanje kolikor mogoče preje na vrsto in sicer že meseca julija. Seveda Italijani niso s tem zadovoljni, ker se do tega meseca vlada že lahko premeni in Lahi so ob zagotovilo. Pravijo, da se bo z ustanovitvijo laške univerze trozveza še bolj utrdila. Pa znajo prav dobro mleti otrobe, ti Italijani.
Goriška „Banca popolare“. Kakor smo že poročali, je bila ta banka v velikih denarnih zadregah vsled velike zgube samolastnega igranja poprejšnjega ravnatelja na borzi. Sedaj je pa banka popolnoma ustavila vsa plačila.
Občinske volitve v Pulju. V dragem slovanskem okraju tretjega volilnega razreda je bilo upisanih 1862 vo-lilcev, volilo jih je 796 in so bili izvoljeni sami hrvaški kandidati kot odborniki. V mestu so bili izvoljeni laški liberalci, proti katerim so rudečkarji propadli.
Stoletnica Ljudevita Gaja. V soboto so proslavljali na pazinski gimnaziji stoletnico Ljudevita Gaja s svečanim koncertom in Akademijo. Ves čisti dobiček so naklonili dijaškemu podpornemu društvu.
Jako zanimiva razsodba se je vršila v Trstu v pravdi med občino in tržaško tramvajsko družbo. Sodišče je ugodilo tožbeni zahtevi občine in razsodilo, da nima tržaška tramvajska družba nobene prednostne pravice pred občino glede tramvajskih prog in da zamore občina neomejeno graditi nove ptoge in jih opravljati.
Razgled po svetu.
Sprevod policistov v N,ewjorku. Minuli teden so imeli jako zanimivo parado v Newjorku. Pet tisoč policajev je korakalo (k vsakoletni paradi po newjor-škili ulicah. To je bila samo polovica stražnikov, ki so bili prosti službe. Jedni so šli! V oddelkih na konju, drugi na kolesih in motorjih,. Newjorški meščani (trdijo sicer celo leto, da so njihovi «policaji na,jslabši na svetu, ali na dan parade hiti vsaf (na ulice ter se divi nad sprevodom z vzkliki, da so njihovi stražniki vendarle' iiajlepši, Sprevod je bil res impozanten. Videlo se je v njega vrstah dosti takjjh mož v lepih uniformah, kakor se jih vidV po kinematograf lili in humorističnih angleških listih. Na čelu je korakal policijski general Bingham, (kateri se je svoje dni izrazil, da si upa s tritisoč vjojaki več doseči, kakor s svojimi 10.000 možmi. VI (sprevodu so imeli seboj tudi pse. Na zadnje so pa korakali višji kriminalni uradniki j
V Pacstopli na Ogrskem se je produciral eden takozvani čarovnik s požiranjem mečev in nožev. Jeden vojak mu je dal svoj bajonet, da tudi ž njim poskusi. ^Žongler je to poskušal aji na svojo nesrečo, ker si je, kadar je poskušal požirati bajonet, razrezal vse grlo. Ranil se je pri tem (tako močno, da so ga morali umirajočega prepeljati v bolnišnico.
Prebivalstvo mesta Kamorai na «Ogrskem je silno vznemirjeno in prestrašeno, ker« je v kratkem mnogo oseb pomrlo, ne da bi mogli prih na vzrok smrti. Sumi se,/<da so bili otrovahi. Kemiki preiskujejo ves živež in so odredili (tudi preiskavo umrlih, katere bodo raztelesili.
Strašen snežen vihar v Severni Ameriki. Iz Newjorka se poroča, da je snežehi vihar. rin toča divjal bo (teritorijih Kansas in Misouri ter napravil ogromno škode. Dvanajst oseb je mrtvih, a na stotine jih je, tia težko ranjenih, nekatere naselbine so pa popolnoma uničene. Voda je odplavila na več krajih železniški nasip, vsled česar je bilfttir popolnoma pokvarjen in promet ustavljen.
Obsojen slovaški časnikar. Odgovorni,' urednik „Slov.- JTyzdenika“ Josip Küster je bil te dni obsojen radi hujskanja proti madžarskemu narodu na tri mesece državne ječe in na 1200 K globe. Zopet ena «madžarska nasilnost več.
75. letnica belgijske univerze. Belgija bo praznovala prihodnji mesec 75 letnico zopet ustanovljene univerze. Kakor znano je bila stara univerza zrušena v revoluciji, ki je divjala leta 1789. po Belgiji. Ko se je pa Belgija 1830 odcepila od Holandije in bila proglašena za neodvisno kraljevino, so ukrenili belgijski škofje, da se zopet dvigne univerza v mestu Louvenu in to se zgodilo tri leta po proglašenju neodvisnosti. Danes je ta univerza ena najboljših na Belgijskem in ima tudi največ slušateljev izmed vseh ostalih. Belgija ima pet vseučilišč: v Gentu (700 slušateljev), v Liitticbu (1900 slušateljev), v Bruselju je ena nniverza prostozidarska in ena pa socialistična. Najbolj napreduje katoliška nniverza, katera ne dobiva od belgijske vlade nikake podpore. Ima 98 profesorjev in 2266 slušateljev. Med njimi je lepo število Poljakov in Čehov. Razun parižke univerze bodo vse druge univerze poslale svoje reprezentante na to slavnost v Louven.
Prva prodajalna domačega snkna, kakor sukna za gospode in gospe, je pri tkalniški zadrugi
„Vzajemnost“ Hronov ob Meta« (Češko).
30 m različnega sukna, platno, oksfort, cefir, kanavas itd. (v vsaki hiši vporabno) se vpošlje za 15 K. Vzorci in ceniki zastonj. Od 25 K se pošilja franko. 105
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseškain» dustrijska zadruga Celje“.
Edino narodno kamno-
Stavbena in nmetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podo-barski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilcih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ’ali betoniranih ::rodbinskih"grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
O»-----------------------------
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
IRARIBOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!



Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
s se priporoča za obilni obie
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
M°Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
(rrfmmfnna 8 slovenskimi ploščami, čistim in rtilllUlUllU jasnim glasom iz najboljših tovam.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Pozor! Slovenci!	Pozor!
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	84
Blahut Ivan
O v Bukovici pri Frideku (Šlezija) o
pošilja izvrstno čisto platno vseh vrst. Vzorci se pošiljajo na zahtevo zastonj. Trgovci imajo velik popust. 104
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ p brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Marna si. Cirila y Mariboru.
Lepa hiša se zaradi družinskih razmer proda. Naslov v upravn.
„Lilienwebe“
nemški izdelek,
„Komeninswebe“
češki izdelek prekaša v kakovosti vsako plat-nino. 1 komad v dolgosti 20 m za samo 13 K pošlje po poštnem povzetju
Karl Berömek, Vamberg
Češko.
Vzorci se pošiljajo zastonj.
Kavo,
žgano in nežgano pošilja po poštnem povzetju v vrečicah po 5 kg poštnine in carine prosto na r se kraje trgovina „Merkur“
I. Bilc, ilirska Bistrica pri
Reki.
Santos 12 K 60 v. San Domingo 14 K. Poseben cenik se pošlje zastonj in franko.	109
Sveta birma
Za šolo in dom!
pouk in priprava za ta svati zakrament
Sestavil Jernej Voh; tretji predelani natis, velja 12 vin. s poštnino 20 vin. Sveta birma obsega 50 strani in ima prav pregleden in zanimiv poduk za šolarje. Zato knjigo toplo priporočamo. — Naročnina se lahko pošlje v znamkah.
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Maribora.
O IzdelOYatelj cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim!	38 Svoji k svojim!
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemn občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: ::.
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.	36
Tovarna za žice in mreže
Kunte F. Strašice, Češko
priporoča mreže in žice v lesenem in železnem okvirju, strojne žice, mreže za pesek, kuhinjska cedila, žimnice za postelje, elastične žimnice, otirače za črevlje, specijalitete žičnih žimnie itd.	102
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Ma debelo.	Ufa drobno.
ISHlllMIlMllllllllflSlllilMS
Za nakup priporočamo tvrdko
91. E. Nepee, Maribor
Or a j skl trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	i
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m.
Slovensko platno m. . . . Savinsko platno m. . Vojaško platno m.
Domestih platno mthko m. Gorsko platno debelo m. Istrija tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.