**Z2Sr Ufo 1X1. iteu. IL V UuMlonl, v petek 6. aprila 19Z8. Ceno Din r Uhaja vsak dan popoldne, izvzema nedelj« ia praznik*. — fnoaratl do »Slovenki Narod« UprarnlštTO: Knaflova aflci IL B, pritličje. — Telefon 2304. potit | 2_ Din, do 100 vrst 2-50 Din, vetji sija letno v Jugoslaviji 340.— Din, «a H petit vrsta 420.« Din. ■e Din, Popast po dogovora. Insoratni davek posebej. UfdnglfOt Knaflora oHca It i, L nadstropfe. — Telefon 2034 Pred odločitvijo v radikalni stranki Veliko zanimanje za sejo glavnega odbora Jutri se bo vršila seja glavnega odbora NRS, na kateri se bo odločalo o sporu med Vukičevićem in nezadovoljneži. — Šu-madija se buni. — Račun brez krčmarja. — Beograd, 6. aprila. Jutri se ima ▼ršiti tretja redna seja Klavnega odbora radikalske stranke. Za sejo vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje, ker je od te seje v veliki meri odvisno, kaiko se bodo nadalje razvijali dogodki v radikalni stranki. Seje se udeležita tudi Aca Stanojevič in Alarko Trifkovič. Kakor se zatrjuje iz krogov pašičevcev in centrumašev, bo glavni odbor na tej seji ra-zpravljal o nadaljni borbi proti g. Vukičeviču. Vsekakor pa bo g Aca Stanojevič še tekom današnjega dne po-setil g. Vukičeviča in mu predložil kompromis. Ce g. Vukičevič na to ne pristane, smatramo pašičevci, da je razcep radikalne stranke neizogiben. V ra-dikalsk.m klubu je bilo včeraj Sn danes precej živahno. V klubu so se mudili zlasti prvaki centruma gg. Uzu-oovič, Maksimovič in Miša Trifunovič, ki so imeli dolgotrajne konference i Bvn^rrrH pristaši. Veliko pozornost vzbuja pokret v Strrnadiji. Za v nedeljo je sklican v So-potu velik shod, ki ga organizirajo Bfctrrjno demokrati, radikali in zemljoradnici. V proglasu, ki so ga izdali na vse Šumadijce, naglašajo, da se sedanji režim briga zgolj za svoje osebne In partizanske interese, dočim za težnje naroda in njegove potrebe nima nika-kega razumevanja. Zlasti se povdaria, da sta gg. Na stas Petrovič in dr. Tupa-nja/nin govorila pred prazno skupščino, ko sta utemeljevala svoje predloge za zboljšanje položaja kmetskega prebivalstva in so vladni poslanci prišli v skupščino šele takrat, ko je bilo treba •te predloge po naročilu vlade odkloniti. Na shodu bosta govorila Nastas Petrovič in dr. Tupanjanin. Istočasno pa poliva proglas vse poslance beograjskega okrožja da pridejo na shod in tam pred volilci dajo odgovor, zakag so glasovali proti tem predlogom. V vladnih krogih je vzbudil ta pokret veliko vznemirjenje, ker se Šumadija doslej ni še nikdar bunila proti vladi. Radikalski center vzdržuje stalne zveze s KDK. V političnih krogih se splošno opažajo neprestani stiki med gg. Pribičevičem in dr. Ninčičem, ki je zadnje čase opustil svojo dosedanjo rezervo in postal najbolj aktiven na« sprotnik g. Vukičeviča. Sicer pa se dr» že centrumaši zelo rezervirano in iz* javljajo, da ostanejo zaenkrat na tere» nu radikalske stranke. Potom interpe* lacij in raznih drugih predlogov hočejo spraviti Narodno skupščino v tako si* tuacijo, da bo g. Vukičevič prisiljen podati ostavko. Tudi v okolici g. Vukičeviča je opa* žati zelo veliko živahnost. Zlasti mlaj* ši poslanci, ki so prišli v skupščino še* le pri zadnjih volitvah, napovedujejo odločno borbo proti starim radikal* skim politikom, ki hočejo imeti patent na vodstvu stranke. Zanimivo je, da si svoje Aco Stanojeviča vladinovci in nezadovoljneži. Eni kakor drugi po» vdariajo. da je Aca Stanojevič z njimi. Veliko nado polaga vlada na zbo* rovanje gospodarskih krogov, ki se bo vršilo na velikonočni ponedeliek v Za« grebu. G. Vukičevič upa, da bo pru dobil preČanske gospodarske kroge za politiko svoje vlade, računajoč, da bi v zvezi s tem lahko organiziral novo hrvatsko stranko in tako vsaj formelno pridobil za vlado tudi Hrvate. Izgleda pa. da so računi režimovcev pogrešni in da bo tudi ta akcija vlade doživela ve* lik fiasko. Inozemsko posojilo padlo v vodo? Angleži zahtevajo, da uredimo prej vse naše dolgove v inozemstvu. — To pa je radi volitev v Franciji zaenkrat nemogoče. — Huda zadrega g. Vukičeviča. — Beograd, 6. a*prila. Kakor se doznava na merodainem mestu, so nastale glede inozemskega posojila nove ovire tako, da se bo zadeva s posojilom znova zavlekla najmanj še za mesec dni. Angleški kredritorji so stavili sedaj Se naknadno zahtevo, da se pred najetjem posojila regulirajo vsi dolgovi v Inozemstvu, ker je pač od tega v veliki meri odvisna plačilna zmožnost naše države. Kakor znano, je še nerešeno vprašanje naših dolgov v Franciji in se Se niti ne ve. koliko znašajo, ker zastopajo Francozi mnenje, da dolgujemo alate franke, naši krogi pa trde, da gre Ue za papirnate franke. Angleži zato še Čakajo s perfekruiranjem posojila. Naša vlada je prišla vsled tega v precej mučno zadrego. G. Vukičevič je upal. da bo lahko stopil pred Narodno sia^ščino že z najetim posojilom in da Albanska vlada molči — Beograd, 6. aprila. Tudi daDes dopoldne le ni prispel odgovor albanske vlade na našo zahtevo, naj ukine neutemeljeno zaporo državne meje v ohridskem okrožju. Namestnik zunanjega ministra dr šumenkovic je novinarjem izjavil, da je vlada ponovno brzojavno naročila našemu poslaniku v Tirani, naj urgira pri Hranski vladi odgovor in ponovno zahteva, da ee meja takoj odpre. Odgovor pričakuje z vso sigurnostjo do da« BA? zvečer. Velik shod KDK — Split, 6. aprila. Velikega manifesta-Mjskega shoda KDK. ki se bo vršil na ve-ffkonočni ponedeliek v Splitu, se bo korporativno udeležil celokupni poslanski klub XDK. Za zbor so se vršile velike priprave in bo, kakor vsi dosedanji, tvoril mogočno manifestacijo za politiko KDK. Jadranska plovitba nudi izletnikom na vseh svojih pariških 30% popust. Iz Zagreba bo vozil v Split posebni vlak. Pričakuje se. da se bo shoda udeležilo okrog 15.000 ljudi. bo tako lahko pokazal vsaj en uspeli. V ostalem pa bazira vsa politika Vukiče-vičeve vlade na najetju tega posojila in pade v vodo. čim se g. Vukičeviču ne posreči posojilo realizirati Ureditev francoskih dolgov pa je zaenkrat nemogoča, ker je v Franciji volilna borba na višku in se vrše volitve šele 29. t. m. Ker lahko rode te volitve v Franciji popolnoma novo politično konstalacijo, je še povsem nesigurno, ali bo mogoče v kratkem času urediti vprašanje naših dolgov tako, kakor to žele angleški kreditorji. V najboljšem slučaju bi bilo mogoče računati z rešitvijo tega vprašanja koncem maja in je dotlej najetje posojila nemogoče. Kakor se doznava, je v zvezi s tem odgođeno tudi potovanje finančnega ministra v London do konca tega meseca. Zopet glavnjača — Beograd, 6. aprila. Narodni poslanec SDS g. Sava Kosanović je posetH včeraj notranjega ministra dr. Korošca in mu izročil nove dokumente in dokaze o grozodejstvih v beograjski glavnjači. Dr. Korošec je izjavil, da bo uvedel takoj preiskavo. Kakor se zatrjuje, bo poslanec Kosanović takoj po sestanku Narod. skupščine znova sprožil debato o glavnjači in zahteval od notranjega ministra pojasnila o poteku in rezultatih dosedanje preiskave ter o ukrepih, ki jih bo podvzelo ministrstvo, da to sramoto končno odpravi. PAMETEN PREDLOG — Inomost, 6. aprila. »Innsbrucker Nach-richten< poročajo, da se je tirolski deželni glavar dr. Stnnrpf obrnil na lorda Rohter-mera s prošnjo, naj se zavzema tudi za hižnotlToIske Nemce, ki pod fašistično Italijo trpe mnogo hujše kakor pa Madžari na Slovaškem, ki uživajo v primeri z jufno-tirolskimi Nemci zlato svobodo. Osnutek protikorupcijskega zakona Iz demokratskih Trst je izšel baje osnutek protikorupcijsEega zakona. — Zakon bi pomenil konec korupcije, toda vlada ga ne bo sprejela. — Beograd, 6. aprila. Vest! o proti-kompcijskem zakonu, ki ga pripravlja vlad-a, se kljub demeratijem g. Vukiče-diča potrjujejo. Izgleda pa,''da se pripravlja predlog proti želji in volji g. Vukičeviča samega in da bi bilo vladi ljubše, če bi se ta akcija opustila. Prvotni namen preplašiti s temi govoricami centrumaše in pašičevce, je zgrešil svoj cilj. ker baš v teh krogih na-glašajo, da protikorupcijskl zakon pozdravljajo, ker jim daje v roke novo in zelo ostro orožje proti g. Vukičeviču, kajti znano je, da partizanstvo še nikdar ni tako cvetelo, kakor pod Vidriče vič-Koroščevim režimom. Nujni predlogi, ki jih je vložila KDK v Narodni skupščini, že sami dovolj jasno pričajo, kje je leglo korupcije in vladi bi ne bil potreben nikak nov zakon, da stopi krivcem na prste, če bi imela le količkaj resne volje. Inicijativa za zakonski predlog poteka, kakor se zatrjuje, iz demokratskih krogov. Demokrati so prišli spričo obtožb, ki jih je objavila v skupščini KDK, vw skrajno mučen položaj, ker so morali zagovarjati režimovce in korupciioniste, kar ie napravilo meri njihovimi vollci skrajno slab vtis. Da ta vtis kolikor mogoče zabrišejo, nameravajo predložiti osnutek protikorupcijskega zakona, ki ga je izdelal demokratski poslanec in bivši minister Dragutin Pečic. Načrt obsega 35 členov, med katerimi so najznačilnejši sledeči: Člen 8: Ko stopi ta zakon v veljavo, morajo predsedniki vseh sodišč potom »Službenih No vin« in uradnega glasila svojega teritorija izdati razglas ter pozvati, da vsakdo, ki mu je znano kakšno delo v smislu čl. 1. in 2. tega zakona (podkupovanje, korupcija) prijavi to pristojnemu sodišču. Predsednik mora vsako tako prijavo takoj izročiti preiskovalnemu sodniku in obvestiti o tem državnega pravdnika. Predsedniki državnih in samoupravnih oblasti so dolžni čimprej prijaviti sodišču vsa krivična dela iz svojega področja. Člen 9. Da se omogoči ugotoviti In prijava prestokov, ki so v zvezi z reparacijami, sekvestri, z upravljanjem vojnega plena, oddajo zemlje dobrovoljcem in invalidom, nacijonalizacijo bank nin podjetij, izdajo koncesij, obavljanjem nabavk ter sklepanjem pogodb za državne ali samoupravne edinice potom državnih in samoupravnih organov, se ustanovi pri vsakem ministrstvu strokovna komisiia, ki ima nalogo, da pregleda vse tozadevne spise. Po pregledu mora komisija po dati ministru poročilo o rezultatu preiskave in označiti vsa dejanja, ki jih smatara za nekorektna. Minister mora to poročilo predložiti pristojnemu sodišču. Če je osumljen minister sam. poda komisija poročilo Narodni skupščini. Člen 34. Vsataa oseba lahko zahteva, da se proti njej uvede postopanje. Člen 35. Kdor po sprejetju tega zakona ministru, narodnemu poslan* cu, članom samoupravnih korporacij, državnemu ali samoupravnemu usluž« bencu, občinskemu uradniku ali sod» niku rednega ali borznega sodišča po* kloni darila ali zahteva obljubo, da stori nekaj protizakonitega ali če za* hteva, da opusti nekaj, kar zakon predpisuje, se kaznuje s težko ječo 2—10 let in globo 20.000 do 300.000 Din. Če denarne globe ni mogoče iz* tirjati, se spremeni v zapor, računa* joč 50 Din globe za en dan zapora. Sprejeta ali obljubljena podkupnina se izroči invalidskemu fondu. Po mnenju političnih krogov ni verjetno, da bi vlada na tak zakon pristala. Kakor pa se izve, da bo to akcijo podprla tudi KDK, ki bo s svoje strani sprožila sličen predlog. Revizija novega davčnega zakona — Beograd. 6. aprila. V vrstah državnega uradništva in privatnih nameščencev je zavladalo veliko ogorčenje radi novega uslužbeniškega davka, ki ie zlasti državne uradnike zelo obremenil. Radi tega razmišljajo v vladnih krogih o reviziti novega davčnega zakona, v kolikor se tiče tega davka. Davčna stopnja nai bi se sorazmerno znižala tako. da bi bile nižie kategorije državnega uradništva sploh oproščene plačevanja tega davka Izkazalo se ie, da je KDK o priliki debate o davčnem zakonu edina pravilno preso-ala in ie že takrat opozariala na nevzdržnost tesa davka, ki obremenjuje socijalno najšibkejše sloje. Znižanje nemških reparacij _ Pariz. 6 aprila. Ministrski predsednik Poincare je nedavno napovedal možnost revizije DaTvesovega nacrta o ureditvi reparacij ▼ zvezi z vprašanjem medzavezniškib vojnih dolgov. potrjujejo to vest in naglašajo. da so se tozadevno že vršili razgovori med zainteresiranimi vladami in agentom za izvedbo Dawesovega načrta Gilbertom Parkerjem. V smislu tega predloga bi se skupna svo*a reparacij, ki je pro-računana na 132 milijard zlatih mark. znižala na 32 milijard, od čegar bi dobila polovico Amerika za izplačilo medzavezniških dolgov, dočim bi se Anglija vsem svojim zahtevam odpovedala. SESTANEK NAŠEGA IN RUMUNSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA _Atene, 6. aprila. Runmnski zunanji minister g. Titulescu je izjavil donisnFku »Politike«, da se sestane juniia meseca z jugo-slovenskim zunanjim ministrom. Pri tej priliki pride po njegovem mnenju do definitiv-nega sporazuma glede jugoslovensko-grške pogodbe. Rtmronlia je prevzela posredovanje med obema državama fn ie Grčija že poslala svoje predloge v Bukarešto, od koder tih bodo sporočili v Beograd. Takoj po sklenitvi grško-iugoslovenske pogodbe pride na vrsto vprašanje balkanskega Lo-carna. Darujte za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Posvetovanje ministrov — Beograd 6. aprila. Danes dopoldne so se vršile ločene konference radikalskih in demokratskih ministrov. Demokratski ministri so se posvetovali v predsedstvu demokratskega kluba Razpravam je prisostvoval tudi g. Ljuba Davidović. Radikalski ministri pa so se sestali v ministrskem predsedstvu, kjer so imeli dolgotrajno konferenco z g. Vukifevićem. Po konferenci je odšel g. Vu-ki?*»vić na dvor, kjer je bil sprejet v avdi-ienco. Dr. SUNARIČ SE IZMIKA — Zagreb, 6. aprila. Dr. Josio Sunarlč je danes vašemu dopisniku izjavil, da so vesti, češ da snuie on skupno z g. Vukičevićem novo hrvatsko stranko ter da je njegovo bivanje v Zagrebu v zvezi s tozadevnimi razgovori, popolnoma neresnične. Ne glede na to pa se v vseh tukajšnHh krogih te vesti vzdržujejo in opozarja na tajne sestanke raznih lokalnih politikov z dr. Su-naričem. KDO BO ŠVEHLOV NASLEDNIK? — Praga, 6. aprila. V poučenih krogih se zatrjuje, da se ministrski predsednik gosp. Švehla, ki je te dni toliko okreval, da je lahko zapustil stanovanje, ne bo tako kmalu vrnil v politično življenje. Zato se v političnih krogih mnogo razpravlja o njego-veni nasledniku. Kot najresneiši kandidat pride v poštev sedanji vojni minister dr. Udržal. Imenuje pa se tudi dr. Vyškovsky. TIHOTAPSTVO IZSELJENCEV — Rim, 6. aprila. V Palermu }e bfla ustavljena ladja rržaSke paroplovne družbe Carnia, ker so naili na njej skritih 21 Italijanov, ki so se hoteli brez dovoljenja izseliti. Ker sodijo, da se toliko Ihidi brez vednosti posadke ne more skrivati na ladji, je bHa aretirana vsa posadka, izvzemši poveljnika« VATIKANSKO POSOJILO V AMERIKI — lfewy»rk. 6. aprila. Posojilo ca Vatikan, t višini 1 in pol milijona dolarjev, je bik* ▼ par urah podpisano v celoti. Vatikan bo posojilo porabil za zgradbo novega po* slopja kongregacije de propaganda ficfc na griču Janikulu. Iz ljubljanske kronike Aretacija drznega kokošjega tatu. — Incident v frančiškanski cerkvi. — Prosjak, ki brani čast rojstne vasi. Na Vodnikov trg sta zadnji oaa prinašala neki motki m neka čedno oblečena ženska iz litijskega okraja mnogo koko»i naprodaj, ki sta jih takoj prodala ki so s« okoli njiju ženske kar teple. Delala ata hudo konkurenco ostalim kmeticam, kajti lepe kokoške sta prodajala po prav nizki cent Litijskim orožnikom, v katerih okolišu so se zadnji čas množile tatvine kokoši, se je pred dnevi la^nono posrečilo izslediti tatu*kokosarja. Vozil se je v vlaku * postaje Save v Litijo. Bil je to 401etni klatež in poklicni tat Vinko Zore. Odvedli so jja v sodne zapore. Zore je pozneje priznal, da je nameraval oditi v Šmartno pri Litiji. Tam je sklenil ukrasti pri nekem posestniku več kokoši ter jih drugo jutro odnesti v Ljubljano na trg. Zore ~}e osumljen, da je zadnji čas pokradel okoli 94 kokoši, ki jih je prodajal sam ali pa njegova sestra. Zore le deloma priznava nekatere tatvine, tako tatvino pri zagorskem župniku, kjer je iz kumika odnesel 12 kokoši; od teh je eno vrgel v Savo, druga pa mu je ušsla, dočim je deset kuric prodajal v Ljubljani. Njegova sestra Angela, ki je doma v La» zah, taji, da bi vedela za bratove tatvine. Pto dajala mu je kokoši, ker ji je vedno trdil, da kupčuje s kokošmi ter mu je tu* da vsak izkupiček takoj izročila. Snoči so pobožne Ljubljančanke m tudi Ljubljančani drveli v frančiškansko cerkev, kjer so hodili okrog božjega groba m po-Irubovali razpelo. Vsi so bili zatopljeni v molitev Tako nekako ob 18. pa je odjeknil po cerkvi močan glas neke starejše ženske. Sredi cerkve je stopila na klop in začela prepevati: Ze dolgo nismo pili ga, pili ga, za* torej danes dajmo ga. Vsi so se obrnili proti ženski, ki je začela po klopi skakati in mahati z rokami. Seboj je imela triletnega sinčka, ki se je tudi nekam čudno majal. Neki moški je stopil k nji ter ii zaklical: — Tiho, mamka! Saj nismo pri »Štefanu*. 2enska se je razljutila m začela je ka* kor besna divjati okrog. Poklicali so straž« nika. ki je divjo žensko odpeljal z nazvečjo težavo iz cerkve. Ko jo je pripeljal na ulico, pa ženska — bila je to 40Ietna ženšči-na Marija Š. s Primskovcga pri Kranju — ni hotela stražniku slediti ter je zahtevala izvoščka. Najeli so izvoščka in jo tako odpeljali s sinčkom vred v policijske zapore, kjer je prenočila. Danes je mož prosil, naj mu ženo zapro kar za eno leto. Pred dežurnim uradnikom eo se te dni vrstili berači in drugi reveži. Kar roke so si podajali. V sobo so privedli tudi starega Jakoba. Prosil je po Glincah, kamor se seda) vsi berači zatekajo, ki se boje mesta. — No, Jakob! 2e dol^o v9s ni bilo v Ljubljani. In drugače? Saj včasih ste bili fant od fare! — Da, da gospod. Bil sem dečko, da ga n1 bilo v sedmih farah na Gorenjskem takega. Kaj hočete, sedaj me lahko vsaka copr-nica pihne, da odletim in padem kot bilka. Jakob je doma iz Cngroba pri Škof-ji Loki. Hodi iz kraja v kraj In nabira najraje fižblček in moko. kar potem vse proda. — Pa tam v Cngrobu ste ljudje, ki ne puste tujca pri miru. — To ni res. gospod! Mi nismo nobeni ravbarji. Če se fantje med seboj malo porav-sajo, je to njihova stvar. Tujca pustimo pri miru. Čez mojo vas pa ne pustim elabo govorili. Jakob, odločen branitelj časti rodne vasi, je nato romal v sodne zapore. RUSIJA NE ZAUPA ŽENEVI — Moskva. 6. aprila. Sovjetski komisar Rikov je izjavil na letalskem kongresu, da se je razorožitvena konferenca v Ženevi ponesrečila in da mora Rusija pomnožiti svoje bojne sile. Vstajenje po romanu L. N. Tolstega Dolores del Rio Pride! ELITNI KINO MATICA Borzna poročila. Bona danea radi velikonočnih praznikov otio poslovala. V profteai prometa sagrebfke bom to notirali: Dima] 800, Berlin 18.60, Milan 900.25, London 277.50, Newyork 56.83, Paria 223.8, Praga 168.50, Curih 10.95. Efekti: Vojna škoda 436. Sfnn 2 •SCOVBNSJC! NAROD« dne 6. aprila 1928. 5re-#. g t Včeraj smo opozorili na skrajno reakci-jonarno, kapitalistično in z interesi stanovanjskih najemnikov povsem nasprotno stališče bivšega ministra socijalne politike dr. Gosarja v stanovanjskem vprašaniu. Da smo imeli s svojimi stvarnimi ugotovitvami prav, dokazuje nestvarni današnii »Slovencev^ odgovor, v katerem ie nanizanih na naš naslov cela vrsta laži in podtikanj. Pred vsem ugotavljamo, da dr. Gosar za svoje predloge, ki jih ie stavil v imenu SLS ministrskemu odboru za stanova niski zakon in o katerih trdi današnii »Slovenec^ da hočejo zaščito vseh. ki so stanovanj potrebni, ni dobil legitimaciie od nobene organizacije stanovanisK'h najemnikov In bržkone tudi ne od onih delavskih organizacij, ki uh ima SLS v mestih in raznih industrijskih središčih. Če bi io imel, bi gotovo upošteval tozadevne iziave delavskih zastopnikov v ljubljanski oblastni skupščini, razen tega pa vsaj sklep mariborskega občinskega sveta, ki se ie izrekel za podaljšanje stanovanjskega zakona in kjer ima SLS večino. To je za dr. Gosarieve iziave o zaščiti stanovanjskih najemnikov zelo značilno. Kar se tiče »Slovenčeve« trditve, da smo mi list, ki je leta in leta naihuie divja! proti najemnikom in najbolj divje napadal SLS, kadar je nastopila za zaščito brezstano-vanjcev, bi seveda samo želeli, da bi jo podprl s citati. Pove naj, kdaj se ie to zgodilo, ako noče obdržati zasluženega imena katoliškega lažnjivca Naš list ie bil vedno za pravično ureditev razmerja med hišnimi lastniki in stanovanjskimi najemniki, pri Čemer je vedno branil socijalno šihkeiše, s čemer pa seveda tudi še ni rečeno, da smatra mnoge hišne lastnike, ki so pravzaprav »bajtarji«, za kapitaliste. Za moralo klerikalnega glasila je sploh značilno, da mistificira naša izvajanja z izmišlienim citatom: »Dr. Gosar je kriv vse današnje stanovanjske bede«. Tega nismo nikoli zapisali., ker bi morali zapisati, da ie bil dr. Gosar kriv tudi svetovne vozne, kar pa bi bilo vseeno nekoliko preveč časti zanj. Pač pa smo ugotovili, da izjavlja dr. Gosar, da }e bil cilj njegove stanovanjske politike uvesti svobodo slede najemanja stanovanj, da kot minister socijalne politike in Zagrebško redarstvo je zopet ujelo nevarno vlomilsko tolpo, ki je že delj 3asa strahovala Zagrebčane s svojimi drznimi vlomi. Vse vlome so izvrše* vali prav za prav samo trije vlomilci, ostali so pa bili pomagači. Skrivali so vlomilce v svojih stanovanjih in pro* dajali ukradene predmete. Voditelja vlomilcev sta bila Rudolf Bianchi iz Delja in Franjo Mičič. Oba sta bila že predkaznovana zaradi tatvine in iz* gnana iz Zagreba. Vcasi jima je poma* |al tudi trgovski pomočnik Milan Gr-movič, ki je tudi znan nepridiprav. Ti vlomilci so vlomili pri 47 strankah. Policija je pri vsakem vlomu preiskala >dtise prstov, zlikovci so pa bili skraj* ao previdni in so za seboj zabrisali vse sledove. Navzlic temu je policija pri rlomu v stanovanje Blaža Htmjeta agotovila po odtisih prstov, da je vlo* Tiilec znani Rudolf Bianchini. Policija ie tudi izsledila neko natakarico, ki je aosila plašč, ukraden Faniki Cepin. Natakarica je povedala, da je plašč kupila pri nekem starinarju na sejmu. Ta je izpovedal, da je kupil več pred* metov od invalida Antona Alara, ta ie pa zopet priznal, da jih je kupil od Bianchinja in Podkrajška. Tako je po= icija končno izsledila glavnega vlomil* ta in sledile so številne aretacije. Vlo* nilec je priznal vseh 47 vlomov. Poli* ;ija je tudi aretirala Antona Alara, ci je kupoval ukradeno blago, in Ma* •ijo Kufek ter Frana in Marijo Očko, K\ so vlomilce skrivali v stanovanju. Vsi se izgovarjajo, da niso vedeli, da je bil Bianchini vlomilec in tat. Isto trdi tudi aretirani starinar Jerkovič. ★ Delavec Filip Kurck se je napotil peš iz Mirosavca v Zagreb. Pri maksi* jnirski šumi je pod noč srečal dva mo* »ka in v enem je spoznal Frana Cugli* □a, drugi mu je pa bil neznan. Kurck ie možakarja pozdravil in prosil, naj aiu da vžigalico. Eden mu je osorno odgovoril, da nima vžigalic. Ko se je oddaljil nekaj korakov, ga je neznanec udaril za hrbtom s kolcem po glavi. Kurek je iznenađen vprašal, kaj mu hoče, nakar je neznanec zakričal: Daj denar ali po izgubiš življenje! Cuglin in neznanec sta nato prijela Kureka, ga vrgla na tla m ga pretepla. Nežna* nec ga je tudi nekolikokrat sunil z no* žem v prsa, pa ga ni težko poškodoval. Kurek je napadalca javil policiji, ki je naslednji dan aretirala Cuglina. Ta je priznal, da je v družbi z nekim Bolče* vičem pil v neki gostilni, kjer je sedel tudi Kurek. Sklenil je osvetiti se Ku* reku, ki ga je že dolgo sovražil. Odšel z Bolčevičem za njim in ga pretepel, nakar se je vrnil v gostilno. Odločno pa taji, da bi Kureka tudi oropal. Cug* zastopnik SLS v vladi nI ničesar stvarnega storil za omiljenje stanovanjske beda od strani države in za ustvaritev takla pogojev, ki bi sani od sebe dali možnost svobodnega oddajanj^ In najemanja stanovanj. Vsa učenost dr Gosarja obstoii v trditvi, da se bo z odpravo zaščite stinovanjskih najemnikov pospešila gradbena akcija, in v zahtevi, naj se država popolnoma osvobodi skrbi za odpravo stanovanjske bede ter vse to delo prepusti samo občinam. Vsa dejanska zaščita stanovanjskih naiemnikov po dr. Gosarjevih predlogih obstoji poteg maksimiranja najemnine v tem. da se lahko deložacije odgode samo za tri mesece, ka-kar da bi se v tej kratki dobi moglo odpravki vsako pomanjkanje stanovanj. pile. da nam ne gre v glavo, da imajo občine prvi in največji del dolžnosti skrbeti za odpravo stanovanjske bede, ker smo ugotovili, da hoče dr. Gosar vso jikrb za brezstanovanjVe prevaliti od države na občine spričo njegove izjave, da bi bilo veliko bolj umestno, ako bi se ctozadevne zahteve javnosti obračale predvsem na občino in šele v drugi vrsti na državo.> Prav dobro vemo. da imajo občine dolžnost skrbeti za brezstanovanjre in so to svojo skrb večinoma tudi v veliki meri vrnile, toda nič manjša ni ista dolžnost države, ki prav tako pobira davke od državljanov in še v veliko vetji meri. Povsem napačno je deliti to odgovornost v prvo in drugo vrsto ker ie stanovanjski problem tako obširen, da hrer spo-rednega sodelovanja v«eb javnih činitelje* sploh ni reSljiv. In ker tega dr. Gosar t {Slovencem* vred noče razumeti menda zato, ker je SLS zastopana v državni nprnvi. tiči baš v tem temeljna pogreška njegovih izvajanj, kar smo hoteli predvsem ugotoviti. Ako bi država vsaj toliko storila, da bi odpravila svoje urade iz zasebnih stanovanj, da bi dala na razpolago za brezstanovanjce prazne vojašnice, ki so občinska last. da bi zgradila vsaj nekaj stanovanj za svoje uslužbence io storila vsaj majhen del tesra, kar so občine že storile, pa bi bil morda stanovanjski problem že rešen. Sicer pa ostane dejstvo, da zahteva dr. Gosar v najboljšem slučaju podaljšanje za ščite stanovanjskih najemnikov samo sa 3 mesece, ne da bi nudil jamstvo, da dobe brezstanovanjci v tej dobi stanovanja, in te ga dejstva vsa zavijanja ne morejo utajiti. Tisti, ki se jih tiče bodo že sami znali to njegovo skrb za brezstanovanjce pravilno oceniti. lina je policija izročila sodišču, Bol* čiča pa še išče. ¥ V Koševu se je te dni obesil naj* starejši moški, to je 70 letni Ahmed Bucalo. Bil je oče štirih odraslih otrok. Starec je bil zadnja leta duševno potrt in se je skušal že trikrat usmrtiti, ven* dar so ga vedno pravočasno rešili. — Predvčerajšnjim se mu je pa samomo* rilni poskus posrečil. Ko ni bilo niko* gar doma, je starec odšel v hlev in na žebelj na debeli gredi je privezal vrvi* co, na katero se je obesil. Ko je nje* gov zet proti večeru stopil v hlev, je našel starca že mrtvega. Samomorilec je bil velik čudak in so ga v vasi vsi spoštovali, ker je bil na glasu kot zelo učen mož. Do zadnjega je prebiral raz* ne knjige. V svojem stanovanju se je te dni usmrtil na prav nenavaden način. Di* mitrije Pantič, upokojeni kontrolor fi* nančne uprave v Beogradu. Vest o Pantevičevem samomoru je iznenadila vse, ki so ga poznali, ker je bil vedno vesel in šaljiv. Z majhno pokojnino je težko preživljal sebe, ženo in hčer« ko. Iskal je službo vsepovsod, pa je ni mogel dobiti. Vendar ni nikoli ni? komur potožil in je bil do zadnjega veselo razpoložen. Še na predvečer sa* momora se je sestal s vojimi prijatelji v neki kavarni. Pil in kadil je pa več. kakor navadno. Dva dni pred samo« morom je šel tudi k fotografu in se dal slikati. Po večerji z domačimi se je zaprl v svojo sobo in pozno v noč pisal. Naslednje jutro ga ni bilo iz so* be in žena ga je šla klicat. Vrata so bila zaklenjena in okno zastrto. Pred stanovanjem so se zbrali sosedje in povpraševali, kaj se je pripetilo. Krna* lu je prišla tudi policija, ki je vdrla v sobo. Nudil se je vsem strašen pri* zor. Pantič je ležal v postelji s spače* nim obrazom. Ko so stopili bliže, so videli, da ima vrvico okoli vratu. Obe* sil se je leže. Zapustil je tri pisma na policijo, prijatelja in omoženo hčerko. Meseca maja 1. 1923 so v Travniku proslavljali nekateri meščani krstno slavo. Slave po hišah se je udeležil tudi sreski upravitelj Marijan Pejič. Pred džamijo se je upravnik ustavil in začel žaliti moleče vernike. Razžalil je nekega Vajzoviča in Mlačija. Končno je ukazal še muzikantom, naj zasvira« jo pred džamijo kolo, in je tudi sam zaplesal. Ko so ga nekateri opozorili, naj ne žali mirnih muslimanov, je še bolj podivjal in kričal, da je sam bofl v dolenjem Vakufu. Ko se je upravnik nato sprehajal po ulici, je od nekod padel predenj kamen. To mu je dalo ovo d, da je mobiliziral vse stražnike, i so na njegovo povelje aretirali pet meščanov. V neki kavarni je z volov* ko pretepel nekega Vučica. Ko je tudi odredil aretacijo uglednega Salihbega Mirakema, se je narod zbral okoli njega, upravitelj pa je poklical orož* Čeprav nudijo »prvi< pomladanski dnevi pravo zimsko sliko, je vendarle treba r.isliti na skoraišnji pričetek tujske sezone. Tujski promet se je zadnja leta razvil tudi pri nas v važno narodno - gospodarsko panogo, ki zasluži tudi od širše javnosti vso pozornost. Kakor se kmet pripravlja na pomladansko delo na polju in travnikih, tako je treba tudi za uspešno tujsko - prometno sezono celo vrsto priprav, če nočemo, da se na tem polju razpase osa t, ki ga itak ni mogoče popolnoma iztrebiti. Priznati je treba, da se je na tujsko-pro-metnem polju tekom zadnjih let s smotre-nim delom mnoso doseglo in da beležimo za naše začetniške razmere prav lepe uspehe, toda potrebno je, da spoznavamo tudi napake in jih skušamo odstraniti. In greši se pri nas še zelo, zelo mnogo Lansko jesen je bila ustanovljena v Splitu Zveza tujsko - prometnih organizacij, ki si je med drugim nadela nalogo, da vodi enotno propagando za naša letovišča, kopališča in zdravilišča v inozemstvu. V ta nemen je bila izdana cela vrsta raznih propagandnih publikacij, ki bodo pri ton gotovo dobro služ'le svojemu namenu. Poleg te propagande pa ie nuino potrebno, da ta vrhovna tuisko-prometna organizacija posveča tudi pažnjo razmeram doma in z vsemi sredstvi dela na to, da se odstranijo razne napake, ki so bile ugotovljene in kritizirane že v prejšnjih sezonah. Tu bo mnogo hvaležnega, m priznavamo, tudi težkega posla. Opozarjanje na lepoto naših krajev pa še ni dovolj, da privabimo čim več tujcev. Dotok tujcev ie treba tudi smotreno in dobro premišljeno organizirati. Ta stran tujsko - prometne propagande pa se ie pri nas doslej Precej zanemarjala. Drugod organizirajo skupinske izlete, krožne ture m ekskurzije, potom katerih privabijo, nudeč pri nike in vse razgnal. — Ko je drŽav« no pravdništvo v Travniku dobilo pri* če za vsa nasilna dejanja pijanega upravitelja, je dvignilo proti njemu tožbo in te dni se bo vršila razprava, za katero vlada veliko zanimanje. — Povabljenih je nad 60 prič. tem največje ugodnosti, številne tujce in jih seznanjajo s svojimi tujsko - prometnimi centri. Pri nas se je doslej v tem oziru storilo le malo. Posledice se vidijo na vseh koncih in krajih. Naj navedemo samo en Primer: Naš največji konkurent na tujsko - prometnem polju je brez dvoma Italija. Italija se poslužuje vseh mogočih sredstev in načinov, da privabi tujce v svojo deželo, pri čemur si zlasti prizadeva, da jih odtuji od nas Tako dela med drugim veliko propagando tudi na Poljskem. Ne zadovoljuje pa se samo s papirnato reklamo, marveč organizira velike skupinske izlete. Tako odpotuje te dni iz Varšave skupina 300 izletnikov v Italijo. Izletniki potujejo z vlakom do Benetk, od tam pa bodo z avtomobili prepotovali vso Italijo. Da omogoči čim krajšo zvezo med Poljsko in Italijo, bo začetkom prihodnjega meseca otvorjena posebna zračna proga Varšava - Rim. Tekom letošnjega leta bodo Poljaki zgradili na italijanski strani Jadrana svoj dom A mi? Ali bi ne bilo mnogo prirodneje, da posečajo Poljaki naše morje? Da grade svoj dom na naši obali? Prepričani smo, da bi to tudi z veseljem storili, če bi se jim z naše strani dala za to primerna inicijativa. To je le en primer, ki dokazuje, koliko dela Še čaka. če hočemo, da bo tujski promet res postal to, kar je v drugih državah — izdaten vir dohodkov in blagostanja širokih slojev. Ni naš namen, da kritiziramo delo poklicanih činiteliev, katerim je treba priznati, da si mnogo prizadevajo, da dosežejo za splošnost čim lepše uspehe. Hočemo pa s tem opozoriti na potrebo skupnega delovanja vseh, ki imajo za to interes in razumevanje. KOLEDAR. Danes: Petek, 6. aprila 19?S; katoličani: Veliki petek; pravoslavni: 24. marca, Sikst. Jutri: Sobota, 7. aprila 1928, katoličani: Velika sobota; pravoslavni: 25. marca, Blagovesti. Današnje prireditve. Drama: Ob 16.: INRI. Dežurne lekarne. Danes: Bohinc, Rimska cesta; Lev-stek, Resljeva cesta. Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. 6. aprila, petek: I. N. R. L Izv. Ob 16. Zniža- ne cene. 7. aprila, sobota: Zaprto. 8. aprila, nedeljo: ob 15. I. N. R. I. Znižane cene. Izv. — Ob 20.: I. N. R. L Znižane cene. Izv. 9. aprila, pondeljek: ob 15. I. N. R. I. Zniža-ne cene. — Ob 20.: Nedeljski oddih. Ljudska predstava. Znižane cene. Opera. 6. aprila, petek*. Zaprto. 7. aprila, sobota: Zaprto. 8. aprila, nedeljo: ob pol 20. Carmen. Gostuje g. Marij Šimenc Izv. 9. aprila, pondeljek: ob 15.: Fidelio. Ljudski predstava. Znižane cene. Izv. — Ob pol 20.: Lady X. Ljudska predstava. Znižan« cene. Operni velikonočni repertoar. V ne* deljo 8. t. m. zvečer nastopi zopet po dol«« gi pavzi v naši operi naš priljubljeni ten<>* rist g. Marijo Šimenc, in sicer v novi par* ti ji. Poje don Joseja v operi «Carmen», ki fja je doslej pel z ogromnimi uspehi v Za« qrebu in Beogradu. Ostale partije pojejo gge. Thicrry*Kavčnikova, Ribičeva. Poliče* va, Španova ter gg. Holodkov, Rumpel, Janko, Mohorič in Perko. Drrigent g. &tri-# tof — V Ponedeljek popoldne se poje pre* krasna Beethovnova opera ^Fidelio«, zvečer pa uspela opereta «Lady X» v že znanih, zasedbah. Gledališče med prazniki. V drami se vpri- zori v nedeljo popoldne ob treh in ob osmih zvečer Pasiionska isra INRI., katero le posetilo do sedaj že nebroj občinstva. Zaposlen ]e celokupni dramski ansambel in del muzike dravske divizije izvaja fragmente Bachovega »Matejevega Pasiionat v priredbi dr. Čerina. Pri nedeljskih predstavah se doda dosedanjim slikam §e 15 slika »Vstajenje«, s sodelovanjem mešanega zbora pod vedstvom dirigenta Svetla. —• V pondeljek 9. t. m. ob treh popoldne se fvono- vi zadnjič pasijonska isra INRI. Vstopnice s« dobe v predprodaji pri dnevni blagajni v operi, na kar posebno opozarjamo občinstvo. Zvečer se igra Cowardova vesekwgra »Nedeljski oddih« v znani zasedbi. Vse Štiri predstave se vrše po znižanih cenah. V operi se poje v nedeljo zvečer priljubljena Bizerova »Carmen« z gospo Thierrvjevo v naslovni vlogi. Kot Don lose gostuje priljubljeni tenor Mario Šimenc, član za-grbške opere in ljubljenec našega občinstva. V pondeljek popoldne se poje v operi »Fidelio« z gospodom Betettom, Holodkovom. Rumpljem, Kovačem, naslovno vlogo poje ga. Mitrovičeva, Zvečer se ponavlja zabavna opereta »Lady X«. Vse pondeljkove predstave se vrše po znižanih cenah. Sport j — Službeno Iz LHP. Dovoljujejo se tekme SK Mura: I. SSK Maribor v Murski Sobot: dne 8. in 9. 4. ter SK Ilirija: SK Slovan v Ljubiia-ni dne 3. IV. Za obe tekmi v Murski S-uboti i>e del.gira sodnik g. Keresziurj )rez g- Peterka), za tekmo v Ljubljani g. Vončina (rez. g. Dober-let). I. SSK Maribor se obremeni z Din 20.— za prijavo tekem v Murski Soboti ter se poziva, da obe tekmi takoj prijavi. — Vsi klubi se ponovilo opozarjajo, da le vsako tekmo katero odigra;o, prijaviti podsavezu. V nasprotnem slučaju bo uprav odbor vsako tekmo z a branil. Dalje se opozarjajo vsi klubi v katerih režiji se vrše tekme, da ubirajo v smislu savezne odredbe davek za JHS v iznosu 0.50 Din po vstopnici. Davek je vsakokrat odvesti tekom prihodnjega dne po tekmi uprav, odboru LUP. — Tainica- — A. C. K i spe si i v Ljubijo ti i Za velikonočen« praznike igra v Ljubliani eden vodilnih madžarskih profesijo na In i h klubov. A. C. Kispesti. Kis-pesti je že dvanajst let nepretrgoma v prvem razredu in je bil dosedaj vedno zelo ugodno plasiran. V prvenstvu je Kispesti o-petovano igral važno vlogo. Porazil je večkrat oba vodilna kluba, Hungario m FTC. Lani se Je v jesenskem prvenstvu samo Kispestiju posrečilo porazit: močno Sabario in to celo v razmerju 3:0! Izgubili so sicer v prvenstvu prod FTC in Uj-pesti, obe borbi sta bili pa izgubljeni samo radi neverjetne smole, ki je spremljala moštvo. Moštvo razpolaga s starimi rutiniranimi igrači, med katerima naj omenimo reprezentativnega vratarja Denesa, potem bivšega vodjo napada MTK Senkeva, famoznega centerforja Dana, ki je lani igral v reprezentančni tekmi proti Avstriji. Tudi večina ostalih igračev je že večkrat nastopala reprezentativno. Lani je Kispesti z velikim uspehom gostoval v Nemčija, potem na Rutnunskem, na Poljskem, zelo uspešna ie bila tudi turneja po Švici mi Holandski. Moštvo ]e trenotno v prav odlični formi, tako da bosta tekmi res nudila prav lep športna užitek. Podrobnosti o moštvu m njega postavi objavimo jutri. Sokol — Nov sokolski dom otvori na svečan način 16. t. m. sokolsko društvo v Krušev* CU. — V 3. številki unih izletnikov A kljub temu ne moremo prezreti razveseljivega dejstva, da je sport prešel med ljudstvo, osobito v višje ležečih gorenjskih krajih, kier se ga je posebno mladina oklenila z navdušen-jem. Tako se bo mogel razvijati šele v drugi generaciji po vseh pravilih in s tisto eksaktnostio in dovršen ostri o, s ka. kršno se lahko ponašajo narodi, ki goje smučarstvo že leta in leta, od rodu do rodu. Vzlic vsemu je stopilo naše smučarstvo letos za velik korak naprej »n je pokazalo napredek, kakršnega ne bj bil pričakoval. Z resno voljo, z železno vztrajnostjo in pod pravim nadzorstvom se je vzpelo toliko, da se ie moglo udeležiti mednarodne tekme v. St Moritzu. Ne vem, iz kakega vzroka se morejo neinteresirani l}tu due norčevati iz 24. mesta, ki ga je zavzelo naše smučarstvo pred svetovnim forumom, a toliko rečem, da se je naše dete pošteno izkazalo in pokazalo, da bodo morali računati z njim takrat, ko doraste in bodo njegove zmožnosti in prilike enake onim, s katerimi razpolagajo severnjaki, k, so se namesto v otroških vozičkih vozili na gladkih smučeh. Velike ovire za razvoj zimskega sporta pa so pokazali sami kraji, ki prideio v po-§tev. Čudna pasivnost, nerazumevanje tujskega prometa in še vedno močna konservativnost naSiti planinskih krajev so bili tehten vzrok, da se sport nd mogel lotos tako razvijati kakor smo si želeli in kakor smo pričakovali. Bohinj še ne zna navezati gostov m bo v bodoče moral zastaviti vso spretnost, da se bo diplomatično kosal s konkurenco. Dolina se je kolikor toliko dobro zavedala položaja, a najbolj se je izkazalo najmlajše med vsemi — žilavo Pohorje. Mojstrana se J« pričela energično gibati hi je naposled vendarle spoznala sHno delavnost in usodno konkurenco sosednje Kranjske gore, U se v zadnjih časih razvija s čudovito brzino In hoče na vsak način pridobiti vodstvo tujskega Prometa v svoie roke. Zaradi pomembnih znakov, ki so se las- no pokazali v zimsku' sezoni, moramo za letošnje poletje pričakovati v naših letoviških krajih velikega vrvenja in kosanja med posameznimi postojankami Boj bo pač težak in tudi lahek, kakor pa naleti. Vseeno pa misltm, da bo lahko onemu, ki pozna čas in njegov napredek, a težko onemu, ki hoče vse to negirati. —ot. Poziv! Bliža se doba velikih prireditev. Najrazličnejša stanovska, kulturna, gospodarska in dobrotvorna združenja uporabliaio polit-ni čas za to, da na velikih zborovanjih, anketah in konferencah, izletih in shodih poglabljajo svoj program in socialne težnje. Zbiraio sile, da jih utrjujejo v borbenosti in vstrainosti, da obujajo vero v svoie ideale in ji z novimi sredstvi iščejo novih potov širjenja. Volja In težnja za napredkom ie razvita pri nas do močne višine. Nestrpno iskanje novih potov, stvarjanje novih in združenje razmotanih sil v močne boine vrste ozna-čujeio našo življensko silo in so dokazi, da ie nad nami bodočnost, svetlejša od preteklosti 'm bolrša od sedaniosti. Naša volja In težnja za napredkom se v efektu in praktično zrcali v razvolu in stanju našega kulturnega in materialnega gospodarstva. Ljubljanski velesejem je viden in osredotočen izraz razvoja in stania našega materialnega gospodarstva. Tu se steka rezultanta naših kulturni, gospodarskih, socialnih in političnih komponent. Udejstvova-nja in ustvarjanja stanovskih organizacij, kulturnih združenj, socialno - političnih stremljenj v narodu kažejo svol koristni uspeh in učinek v stanju naše industrije, trgovine In obrti. Tukaj ie vidna naša kultura, naša socialna politika, naša socialno-higi-enska prizadevanja. Brez kulture, brez socialne politike ni industrije; brez industraje ni kulture in ne drugih izrazov narodovega, duševnega in etičnega udeistvovania. Ta ozka vez In medseboina notranja odvisnost med industrijo, trgovino in obrtjo ter med našimi najrazličnejšimi stanovskimi, kulturnimi in gospodarskimi prostimi združenji mora biti dokumentirana tudi zunaj vidno. Za to je nujna potreba in v korist stvari sami, da se ob času razkaza našega materijalnega gospodarstva prilikom VIII. ljubljanskega velesejma v juniju mesecu od 2. do 11. vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega in drugega značaja. Svet naj vidi vse komponente našega ustvarjanja zbrane v eni mogočni vrsti, da se bo delu naših in našega razuma, naši kulturi in našemu gospodarstvu klanjal. Zato ne cepimo moči in pokažimo se v celoti. In zopet Je za to najlepša prilika čas letošnjega ljubljanskega velesemia. Naprošajo se vse organizacije, društva, zveze, združenja itd., da se temu vabilu odzovejo in svoie glavne prireditve Dostavijo v dobo letošniega velesejma. Cenjena obvestila naj se blagovolijo poslati uradu velesejma v Ljubljani. Po gostiji. Ona: Danes smo imeli v splošnem zelo dostojne goste. — Kako to misliS? — Manjkata nam samo dva pribora. ob pol 20 zvečer Sestrična iz Varšave, ljudska nrA/Ut.ava pri znižanih cenah. Izven. Še enkrat o dr. Gosarjevi skrbi za brezstanovanjce Ali je bil dr. Gosar kot vodja krščanskih socijalcev pooblaščen od stanovanjskih najemnikov ali delavskih organizacij za svoje predloge o ukinitvi zaščite stanovanjskih najemnikov* Pred tujskoprometno sezono Kaj je treba storiti, da čim bolj dvignemo tajski promet v naših krajih. — Organizirati hi bilo treba skupne izlete. — Italija nam dela konkurenco« Stev. 81. JSTOVENSKI NAROD* občutljiv, se vsled finih surovin ne lomi m nikdar ne pobledi. Z niim hranite čas m delavne moči. Pazite na ime »OzalfcH in zahtevajte specijalno ponudbo od trgovine Iv. Bonač, LJubljana. — Specijalna trgovina dunajskih bluz. Krasne kaska obleke, Krištofič-Bačar. 46-T Nobilova ekspedicija na severni tečaj Stroški bodo znašali okrog 10 milijonov lir. — Protekcija če* škemu učenjaku. — Nobile bo startal sredi aprila« Po prvem poskusnem poletu iz Ri* ma v Milan se je vrnil Nobile v Rim z brzovlakom, da nadzira priprave za ekspedicijo in uredi z zastopniki kra* Ijevskega zemljepisnega društva in mi* lanske industrije finančno vprašanje ekspedicije. Banke, industrijci in za* sebniki so zbrali doslej 5 milijonov lir za Nobilovo ekspedicijo. Temu znesku je treba prišteti še znatni prispevek zemljepisnega društva in vladno sub* vencijo. Ekspedicija na severni tečaj bo stala približno 10 milijonov lir. Ge» neral Nobile je bil z izidom poskusne* ga poleta zelo zadovoljen. Za talaso* grafične in oceanograf ične študije je dal ekspediciji na razpolago zelo dra* gocene aparate znani geofizični zavod v Trstu. Veliko zanimanje je vzbudilo med znanstveniki in politiki povabilo če* škega profesorja Behounka, ki se ude* leži ekspedicije na severni tečaj in bo sodeloval pri vseh znanstvenih proučas vanjih. Prof. Behounek je edini tujec, ki je bil po sporazumu z italijansko vlado in kraljevskim zemljepisnim društvom povabljen, naj se udeleži ekspedicije na severni tečaj. Nekemu norveškemu meteorologu je bilo dovo* ljeno udeležiti se samo deloma ekspe* dicije v arktičnih pokrajinah General Nobile je povabil češkega učenjaka zato, ker ga ceni kot takega in ker mu je pomagal pri znanem sporu z Amundsenom. Behounek je bil med inozemskimi znanstveniki edini, ki se je zavzel za Nobila. češ da mu je tre* ba priznati zasluge pri ekspediciji na severni tečaj 1. 1926. Znanstvena vloga prof. Behounka bo pri Nobilovi eks* pediciji zelo važna, ker bo meril z no* vimi izpopolnjenimi instrumenti, ki so nameščeni deloma v zrakoplovu, delo* ma pa ostanejo v Kingsbavu, zračno elektriko in radioaktiviteto. Okrog se* Kje je glava slikarja Goya ? Ves kulturni svet se bo spominjal letos stoletnice smrti enega najzname* nitejših slikarjev Francisca de Goya. Goya je bil kraljevski dvorni slikar in se je zlasti proslavil s portreti mladih deklet in s slikami iz španskega jav* nega življenja. 16. aprila bo 100 let, od kar je Gova umrl. Rojen je bil le* ta 1764. v Fuente de Todos. Umrl je v Bourdeau.vu, od koder so pozneje od* peljali njegovo truplo v Madrid, toda brez glave. Pri ekshuminaciji so ugoto* vili, da je' nekdo slikarjevo glavo ukras del. Slikarjevo truplo so pokopali takoj drugi dan po smrti na pokopališču Chartreuse. Pokojni ni imel v Borde* auxu sorodnikov in zato so ga položili v grobnico njegovega prijatelja Goio* coecheva. Leta 1888 je dobila španska vlada dovoljenje, da sme slikarjevo truplo odkopati in prepeljati v madrid-ski Panteon. Toda lahko si mislimo presenečenje grobarjev, ko so našli v grobu dve trupli in samo eno glavo. Na grobnici se je poznalo, da jo je nekdo odprl. Goverjeva glava je brez sledu izginila. Španska umetnica Bru? gada je izjavila, da je Govevo glavo ukradel najbrž kak zdravnik, da bi mo* gel proučiti možgane znamenitega sli* karja. Aprilska šala s Trockim Te dni so mnogi inozemski in tudi naši listi poročali, da je Trocki dne 30. marca ponoči pobegnil iz Rusije in prekoračil latiško mejo 6 km od po* staje Zvlupe, kjer so ga pa latiški ob* mejni stražniki aretirali. Istočasno so nekateri ameriški listi, med njimi tudi «Newyork Herald«, poročali, da je po* stal Trocki žrtev atentata in da je bil ubit. Te vesti o Trockem, o katerem se zadnje čase sploh ni pisalo, so vzbudi* le v inozemstvu splošno pozornost. Prvo poročilo o pobegu vodje boljše* viške opozicije je objavilo glasilo ru* skih emigrantov v Rigi «Segodnja». V poročilu je bilo rečeno, da so aretirali na latiški meji ne le Trockega, marveč tudi bivšega pomočnika poveljnika moskovskega vojaškega okraja Lase* viČa in znanega sovjetskega vojaškega dostojanstvenika Vacetisa. Pri zašli« šanju so baje vsi trije izjavili, da so hoteli dobiti vizum za Nemčijo in Francijo. Omenjeni list je doslovno pisal: Trocki je izročil zastopnikom latiških oblasti brzojavke za Suvorina in Romaina Rolanda, dalje za Rut Fi* scherjevo v Berlin in za Gorkega v Sorrento. V teh brzojavkah prosi Tro* cki svoje prijatelje, naj preskrbe nje* mu m njegovi ženi vizum, da bi mogla odpotovati v Nemčijo, odnosno v Francijo. Obenem jih obvešča, da se mu je posrečilo pobegniti iz sovjetske Rusije. List «Segodnja» je prinesel tu* di slike Trockega, Vacetisa in LaŠevi* ča na sovjetsko*latiški meji, kjer so jih obkolili latiški obmejni stražniki. To poročilo je bilo objavljeno dne 1. aprila. Drugi dan je pa isti list ob* javil kratko notico, v kateri pravi, da je priobčil v številki od prejšnjega dne po starem običaju veS prvoapril* skih šal, med katere spad tudi poro* čilo o pobegu Trockega, Laševiča in Vacetisa iz Rusije. Tako je torei mski list potegnil evropski tisk. vernega tečaja povzroča baje atmosfc* rično elektriko radioaktiviteta. Toda to po mnenju učenjakov ne velja za vse arktične pokrajine. General No* bile in člani ekspedicije, ki morajo pri* speti do 11. t. m. v Milan že povsem pripravljeni, so sprejeli češkega uče* njaka zelo prijazno in so izjavili, da mu pojdejo vsestransko na roko. Nova šestčlanska skupina ekspedi* cije je odpotovala te dni v Vandso, da postavi velik železni drog, h kateremu privežejo zrakoplov «Italia». 24. marca je prejel general Nobile brzojavno ob« vestilo, da je prva skupina ekspedicije pod vodstvom njegovega brata ing. Amadea Nobila odpotovala na sever z norveško motorno ladjo «Hobby». Ta skupina mora pripraviti v Kings* bavu hangar za zrakoplov. Ker prvi del ekspedicije nima na razpolago ra* dioaparata, je pričakovati od njega pr* vih vesti šele po prihodu v Kingsbav, Ni pa izključeno, da bodo ledene gore zadržale ladjo in da bodo morali iti Nobilovi tovariši več milj peš. Ladja Citta di Milano je odplula te dni iz Gibraltarja. General Nobile do=» biva dan za dnem iz vseh delov sveta brzojavke, v katerih mu žele na eks* pediciji obilo uspeha. Milansko prebi* valstvo ga je naprosilo, da bi bil zra* koplov pred startom dostopen občin* stvu. Tej prošnji je bilo mogoče ugo* diti samo deloma. Tudi papež se zelo zanima za ekspedicijo na severni te* eaj in je sklenil dati Nobilu blagoslova •jen križ iz dragocenega lesa, ki naj bi ga položil na severni tečaj kraj ita* lijanskih zastav. Pred svojim odhodom priredi Nobile v Rimu in v Milanu več javnih predavanj o ekspediciji. Datum odhoda ekspedicije še ni točno dolo« cen. Najbrž bo Nobile startal 13., 14. ali 15. t. m. Bankovci so deževali Bankovci dežujejo redko, toda letovišče Cannes v Franciji Je včeraj doživelo to redko senzacijo. Raz okna nekega hotela so na pasante v zgodnjih jutranjih urah deževali bankovci, snopiči, potem igralne znamke po 20 in 100 frankov itd. Naravno, da je bil naval pred hotelom zelo velik in da so se pa-santi kar pulili za denar. Nekateri, kt so bili bolj skeptični, so denar nesli lastniku hotela, ki jim je pa prijazno svetoval, naj ga obdrže, dočim so jo drugi z denarjem jadrno pobrisali. Končno je bila cela zadeva pojasnjena. To dragoceno šalo si je dovolil neki ekscentrični Američan. Mož je namreč stavil, da bo ves svoj dobiček zmetal skozi okno, če mu bo sreča ponoči v igralnici naklonjena. In tako je tudi storil. najboljše, najtrajnejše. zato najcenejše! Obsojen na zakonsko življenje Pred pariškim sodiščem se je vršila te dni zelo zanimiva obravnava. Neka nadebudna boljša polovica je polila v spanju svojega moža s petrolejem in ga zažgala. Ko so jo vprašali, zakaj je to storila, je dejala, da se je moža na* veličala. Toda k sreči se je mož pra* vočasno zbudil in tako je odnesel sa* mo lažje opekline. Kljub temu, da ga je hotela žena odpraviti na oni svet, jo ima rad in ker nista poročena, marveč sta živela na koruzi, je izjavil, da je pripravljen poročiti se z njo. Sodi* šče je ženo oprostilo in mož jo je res poročil. V francoski severni Afriki se je pripetil sličen primer. V Oranu je ho* tel neki Arabec umoriti svojo ljubico, češ da mu je nezvesta. Toda načrt se mu je izjalovil. Sodnik je bil pa pre* vdaren mož. Vprašal je Arabca, jedi ima dekleta res tako rad, da bi ne mogel preboleti, če bi se udala druge* mu. Mladi Arabec je planil pokonci in v ognjevitem govoru izlil pred sodnikom svoje srčne krče. Niegovo pripo* vedovanje, kako ljubi dekleta, je pod* žgalo tudi mlado Arabko, ki je skočila k sodnikovi mizi in izjavila, da ima fanta rada, čeprav jo je hotel umoriti. In sodnik je razsodil po Salomonovem zgledu. Arabca je namreč obsodil, da se mora poročitL Ker sta pa bila oba siromašna m ker se po arabskih obi* čajih siromaki ne smejo Ženiti, je sod* nik nabral med občinstvom toliko pro* stovoljnih prispevkov, da sta lahko mlada zaljubljenca takoj nastopila svojo kazen. • Strt* i •STJOVE pTSICI KAKOD» ktmu»: Fran leieriek. — Za opravo ta laseratoj del lista: Oton Chnstot — Val t Ljubljani