St. 181 MM" M —- k IM v Trstu, V 2. PoMiMni Številka 20 cent. Letnik L fžhafa, LzvzemSi poodetjek. rsak Mftkega U. 30, L aaA*trop^e ^tana se ne sprefun«fo. rok' M. F. Peric. — LastaSk tiska xna£a za mesec L 7.—. 3 rac Xa inozemstvo mesečno 5 lir uredništva in uprave »t. -»-57. DINOST Poumezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. -- Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone {12 mm.) — Oglasi trgovcev ic oortnikov mm po 40 cert. osmrtnic*« zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, o^Uti denarnih zavodov mm po I* 2.—. Mati oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica s*- FraačaSka Asiikega štev. 20. 1. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Stari In mladi Kratkovidna enostrauost vidi «am. kjer je v resnici han»o«»*a. Idealist jje sanjal in snoval, praktik je izvrševal m ustvarjal. Narodnjak je siožil svojemu nahodu a kot duhovnik — ne kljub temu, fiego prav zato — mu je tohko koristil, ilzskušenost in prevdamost starosti ni ti polnila, nego je dvignila duševno V harmoniji svojega življenj se nam dr. Anton Gregorčič pokazu>e kot vzor. To naj bo izročilo zanamcem. Življenje narodov se ne umerja po kratki človeški dobi, se Idvšga in spušča v dolgih valovih, v celih vrstah človeških rodov. Rod za rodom gradi srečo naroda in če je narodu sojeno trenje ga še le rodovi izčrpajo. Zato pa na; se red ne loči od rodu in itaj se različnost med starimi in mladima ne izpaci v nafsprotnost! Seme, sedaj teptano se vzklije in pozni rodovi našega ljudstva t>odo v svobodni zavesti svoje kulturne vrednosti vzklikali drju. Anionu Gregorčiču, kakor mi danes ob njegovem odprtem grobu: slava! Te lepe besede je govoril, take zlate mwH je razvijal dr. Josip WiMan v slovo iprezaskržnemu pokojnemu voditelju goriških Slovencev in rodoljubu v najrazsež-nejšem in najplemenitejšem smislu te nasede. Vsebujejo modro življenjsko filozofijo za življenje in snovanje narodov. Svojo misel, da med starejšim in mlajšim rodom vladaj harmonija, izroča dr. Wilfan zanamcem. Mi pa misHmo, da naj bi njegovo zlato misel uvaževala tudi sedanja starejši in mlajši rod. Govornik ob grobu drja. Gregorčiča je rekel, da tudi tam, kjer se zdi nasproist v o, je v resnici harmonija Govornik pa gotovo ni hotel reči s tem, da mora biti ideologija mlajšega rodu v vsem in vsakem povsem istovetna z ideologijo starejšega. To je izključeno, ker bi bilo nasprotno večnemu zakonu evohicije, razvoja in napredka. Razmerje, često navzkrižno, med starejšimi in mlajšimi je tako rstaro kakor je človeški rod. Nekaj drugega je »votel reči dr. Wilfan. Menil je: mlajši naj le svobodno izražajo svoja mnenja in nazore, ne pa da bi zameiavali in oelo zasmehovali delo starejših. To misel jc govornik kaj lepo in nazorno pojasnil, ko je najpasal, da je dr. Anton Greo^rčič kot idealist sanjal in snoval, kot praktik pa izvrševal in ustvarjal! Zmisel tega od-istavka v govoru drja. Wtffana je bil, da 6odi sedanjost v kontaktu s prošlostjo, da se delo mlajših razvijaj na podlagah, ki so jih ustvarjali starejši, da naj mlajši rod ceni in spoštuje delo starejšega, naj pa z ■novimi idejami in inicijati vami dograja in .spopolrtjuje to delso. V takem medsebojnem razmerju se pokaže resničnost besede WiHanove, da je harmonija tudi tam, kjer so dozdevna nasprotsiva! Harmonija namreč v hotenja in namenih. Predpogoj za tako1 harmonijo pa je medsebojno spoštovanje in uvaže vanje, medsebojno priznavanje blagih namenov. V tej izjavi pa je že implicite izrečena druga misel, da naj starejši ne omalovažujejo ideologije mlajših, marveč naj se vesele, ako se tudi na strani mlajši!* pojavlja volja za koristno in pfeodno sodelovanje. Taki skladnosti stremljenju po višjih in skupnih ciljih je izbor v požrtvovalnosti, v pripravljenosti za doprtnašanje žrtev za stvar naroda in njegov napredek in razvoj. Pri tem pa ne mislimo samo na telesno in umstveno žrtvovanje posameznikov in skupin, marveč tudi na voljo za — kadar je potrebno — podrejanje svojih osebnih nazorov, oziroma uvaževanje nasvetov tistih, ki so bogatejši na izkustvih iz svojega lastnega dela! Ali — da govorimo z besedo doktorja Wilfana — praktikov! Zato naj mlajši rod ne vidi nasprotovanja v tem, če imajo starejši na podlagi svojih izkustev včasih pomisleke proti kakemu mnenju in nasvetu od strami mlajših. To ni nasprotovanje, ne politično, ne osebno, marveč izhaja le iz akrbi za stvar naroda in njegovo blaginjo. V tem smislu mora biti altruist vsakdo, ki hoče biti koristen delavec v službi naroda. Altruizem je smisel življenja. Iz tega izhaja teoretična podlaga za pravilno rešitev vprašanja razmerja med starimi in mladimi tudi v vsakdanjem praktičnem življenju. Je v bistvu isto vprašanje kakor vprašanje med stariši in njih otroci. Ti poslednji predstavljajo nadaljevanje življenja slarišev in v njih je zapopaden oni naravni altruizem, ki daja življenju — kakor smo rekli — konkreten smisel. Na srečo človeka je božja narava taka, da polaga omenjeni altruizem v višje tvorbe, ki izhajajo iz nas samih. Iz družine nastali« rodovine, potem rodovi in — narod. Vse te tvorbe izhajajo iz nas samih, ki sodelujemo pri njih, tako, da je altruizem, ki daja življenju smisel, naš altruizem, plod našega egoizma, ki je tako povzdignjen na višjo stopnjo. To je bistvo, rekli bi, socialnega razmerja med stanši in otroci. In če to sliko posplošimo ter se postavimo na najširše jstaiišče razmerja med starejšim in mlajšim rodom v vsem narodu, je jasno, da velja isto načelo tudi s tega najširšega stališča: v mlajšem rodu je zapopaden smisel žrtev in dela starejšega in zanj ustvarja ta poslednji. Kakor bi bilo življenje otrok ne-možno, če bi se ne žrtvovali zanje stariši, tako bi bilo življenje mlajšega rodu ne' -možno, ako bi ne delali zanj starejši. To razmerje pa ni enodnevno, marveč je ne-razrušljiv življenjski -sistem, ki gre od zadetka in bo trajal do konca. Vorašanie »e s tem rešeno. Starejši rod se ne more in ne sme postavljati na stat-j šče onega francoskega kralja, ki je menil: ' Apres nous le deluge — po moji smrti naj pride vesoljni potop! Za mlajše pa zopet ne more m ne sme biti življenski program trkanje ob prsi, češ: mi smo mladi, ter postavljanje na stališče menda istega francoskega kralja, ki je proglasil znano absolutistično načelo: L'Etat cest moi! — Država sem jaz! Ako bi postopali tako, bi prvi, starejši, proglašali izključen egoizem in bi jemali s tem svojemu življenju v.sak pravi smisel. Drugi, mlajši, pa bi se postavili v neozdravljivo nasprotje s celokupnim socijalnim ustrojem in z vsako socijalno logiko. Zakaj: ako je na eni strani res, da je v mlajših zapopaden smisel dela in truda starejših, je pa na drugi strani ravno tako neizpodbitno, da bi brez dela in žrtev starejših morali mlajši rodovi klavrno propasti. Izkušenj starejšega rodu ne more nadomestiti nobena še tako razvita lastnost naraščajnika, ki še ni šel skozi vse razrede življenjske šole. Še več! Ne samo, da bi bilo življenje brez starejših nemožno, temveč naj omenimo tu mnenje znanega francoskega socijalnega psihologa Le Ren-a. ki je v neki svoji knjigi zapisal veliko resnico, da moramo iti celo tudi na pokopališča, ako hočemo zadeti razvojne zakone Človeškega življenja v njih polnem obsegu! To se pravi, da naše življenje ni samo pod vplivom starejših, marveč tudi onih naših mrtvih, ki že leta počivajo v črni zemlji. Zaključki, ki izhajajo iz tega, so jasni, so na dlani. Država, narod, niso ne starejši ne mlajši sami za-se, temveč sinteza obojnih — harmonija. Edtao, čemur se morajo pokoriti eni in drogi, je ideja, vsebovana v pojmu: služba narodu. Brez te ideje je sterilno vsako mladinsko gibanje, kakor je Merilno inj neaniselno vsako njegovo ignoriranje od 'strani starejših in odklanjanje novih, nastopajočih sil. Za to harmonijo, to medsebojno spopolir,evanje, so dani teme Hi in pogoji že v življenju samem, ki pa ga — da tt*K zaključimo z besedami drja. Wilfana ob grobu zaslužnega moža — ne smemo presojati s kratkovidno enostranostjo, ki vidi nasprotetva tam, kjer je v resnici harmonija! Stremljenje po tej harmoniji mora biti : življenjsko stremljenje mlajšega in starejšega pokolenja. Prv emu nalaga to stremljenje dolžnost, da se pripravlja na bodoče naloge, da s popolnjuje svoje sposobnosti na v®eh poljih človeškega znanja in udejstvovanja, m da izkorišča v to svrho vse izkušnje, ki so jih nakopičila prejšnja * pokolenja. Iz istega stremljenja pa izhaja določena dolžnost tudi za starejše poko-lenje, dolžnost, da vodi naraščaj in ga navaja k vsem vzvišenim življenjskim ciljem, da jim z eno besedo kaže pot, ki dovede naraščaj do največje popolnosti. Voditeljstvo je s tega stališča istovetno z učitelj-stvom in to poslednje ni nič drugega nego prvo povzdignjeno na višjo ideakiejšo stopnjo Vse to v imenu one čentraine ideje sinteze in harmonije med živečimi pokolenji, ki ni nič drugega nego ena stran — važna stran — konkretnega nacijonahzma! Cankova vlada podala ostavko 1 Kralj pomrli mandat aamljpra« Turlakov Wm aH oif«vort1 BEOGRAD, 1. (Izv.) «Vreme» je prejelo od svojega poročevalca v Sofiji naslednjo vest: Kralj Boris je dne 29. julija pozval k sebi ministrskega predsednika Cankova, da mu poroča o političnem, položaju. Cankov je moral priznati, da je sedanji položaj nevzdržljiv. Rekel je, da je pripravljen odstopiti, ako mu njegov naslednik zajamči življenje. Kralj je pozneje poklical k sebi zemljoradnika in pristaša Stambulijskega g. Tur-lakava, nadalje bivšega ministra v Stam-bolijskijevi vladi g. Tomova, voditelja so-cijalistov Postuhova, demokrata Malinova in radikala Kosturkova. Izmed Cankovih pristašev ni bil nikdo navzočen. Avdijenca je bila zelo dolga. Kralj je vprašal vsakega politika za mnenje. Končno je poveril man dat za sestavo nove vlade zemljoradniku Turi a kovu. Stavil pa mu je posebne pogoje. Nova vlada bi morala jamčiti za življenje članov sedanje vlade. Črez preteklost hi bilo treba napraviti križ. Izostati bi moralo vsako proganjanje političnih nasprotnikov. Nova vtada bi morala posvetiti -v.se sile konsolidaciji države. Turlakov je izjavil, da ne more kralju odgovoriti, ker mora hneti za to pooblastilo od naroda. V ta namen bo razpisal referendum, nakar bo kralju odgovoril. * V* 2rustapjem se vesti o padcu Cankove vlade ne potrjujejo; vendar tudi zunanje ministrstvo nima natančnih vesti iz Bolgarske. Po Beogradu kroži vest, da je Cankov že podal ostavko. Kr. ukaz o amnestiji Umor iz političnih nagibov izključen RIM, 1. Po dolgem pričakovanju in mnogih ugibanjih je današnja «Gazzetta Uffi-ciale» vendar priobčila kr. ukaz o amnestiji. Kakor je bik) že prej znano se tiče amnestija v prvi vrsti političnih zločinov, izključuje pa umore iz političnih nagibov. Prvi člen omenjenega ukaza pravi: Amnestija je dovoljena za prestopke h političnega nagiba ali za prestopke, ki niso .v kakršnikoli zvezi s političnima cilji; izključen je izvršen umor, četudi ne name ravan. Amnestija se ne uporabi, afoo je prestopek izvršen izključno iz osebnih nagibov. Čl. 2. Amnestija je nadalje dovoljena: 1) za krivdne zločine, ako niso povzročili smrti ene ali več oseb in ako se plača odškodnina ranjenim strankam; 2) za navadne tatvine, ako vrednost ukradenega blaga ne prekaša 100 lir; 3) za prestopke, četudi predvidene v posebnih zakonih, ako je zanje določena kazen, ki ni večja kakor odpust; 4) za prestopke v tržnih zadevah; 5) za prestopke v zadevi aprovizacije. Čl. 3. pravi, da se dovoli amnestija tudi za zlodejstva, ki jih kaznuje zakon z ome-janjem osebne svobode do enega leta ali z denarno kaznijo. V smislu 4. čl. -se odpustijo nadalje kazni z omejitvijo osebne svobode, ako ne presegajo 2 let, in se znižajo na 2 leti, ako so višje. V teh mejah .se odpustijo tudi denarne kazni, v dvojni meri pa kazni onih, ki niso dosegli 18. leta aH pa ki so prekoračili 70. leto. Amnestije niso deležni oni, ki so bili v času zlodejstva pod nadzorstvom javnega varstva ali pod opominom ali oni, ki so bili dvakrat obsojeni na omejitev osebne .svobode in ako ena kazen presega 3 mesece. Izključitev od amnestije pa ne velja, kadar je bilo novo zlodejstvo izvršeno iz političnih nagibov ali v zvezi s političnimi nameni? Cl. pravi, da se ne uporabi amnestija: a) za izdajstvo, špijonažo, dezertacijo itd., t. j. za zlodejstva. ki jih predvidevajo vojaški zakoni; b) za zlodejstva proti domovini v smislu kazenskega zakona; c) za zlodejstva, o katerih govorita 1. in 3. poglavje TI. knjige kazenskega zakonika; d) zlodejstva s ponarejanjem denarja; ej zlodejstva s prekupčevanjem narkotičnih snovi; f) za prestopke proti zakonu, ki nalaga prisilno nameščenje vojnih invalidov; g} za zlodejstva v finančnih zadevah. Poleg tega je bil objavljen ukaz od 31. julija 1925, s katerim se raztegne tudi na Reko amnestija, ki jo predvideva kr. ukaz od 24. oktobra 1921, št. 1419. nepopustljivost glele tfskmesa zakoni Eksodos opozicije BEOGRAD, 1. (Izv.) Borba za tiskovni zakon in proti njemu se nadaljuje z vso ljutostjo. Opozicija zahteva, naj -se razprava o tem zakonskem načrtu preloži na jesensko zasedanje narodne skupščine; v nasprotnem slučaju grozi, da bo nastopila z vsemi parlamentarnimi sredstvi m tudi z obstrukcijo. Vlada pa se nikafeor noče vdati in zahteva od zakonodajnega odbora, da konča z razpravo že tekom današnjega večera, ali najkasneje do pondeljka. Zakonodajni odbor je danes nadaljeval razpravo o tiskovnem zakonu. Razprava se je sukala okoli poglavja glede žaijeuja časti potom tiska. Govorili so samostojni demokrat Demetrovič, poslanec dr. Hofa-njec (SLS), dr. Žanič (zajedničar), Fr. Smo-dej, minister Snskić m zemljoradnik Mo-skovljevič. Dr. Hohnjec je ironično pripomnil, da je zakon korupcijonističen, ker predvideva stroge kazni proti pobijanju korupcijonizma potom tiska. Poslanec Demetrovič je skušal definirati pojem klevete. Zakon bi moral biti v tem oziru bolj širokogruden. Jugosloveni so temperamenten narod; ako kdo drugega malo ozmerja, je isto kakor da bi mu želel «dober dan!». Glede žaljenja vladarja bi moral biti zakon bolj oportuni stičen; saj danes ni več nobene republikanske stranke v državi. Odbor nadaljuje sejo še sedaj, ko Vam telefoniram. Vendar ni pričakovati, da bi že n ocoj sprejel vse člene zakonskega načrta. BEOGRAD, 1. (Izv.) Na večerni seji za konodajnega odbora je prišlo do ostrega spora med opozicijo in večino. Nastopilo je več opozicijskih govornikov kakor doktor Gosar (SLS), dr. Hohnjec (SLS), Smo-dej (SLS), Demetrovič (sam. dem.), Grol (david.) in Velja PopoviČ (rad.). Napetost med opozicijo je čedalje bolj naraščala, dokler ni opozicija celokupno zapustila sejo. Večina je nadaljevala razpravo in sprejela vse člene razen 4, ki pridejo na vrsto v pondejjek. Na današnji seji ministrskega sveta je prišlo do spora med radikali in radtćevci radi postopanja proti državnim uradnikom. O sporu poroča tudi radikalno «Vreme-. Radičevci bi radi neusmiljeno nastopili proti uradnikom, ki niso njihovi pristaši. —« Priprave za francosko ofenzivo ▼ Maroku PARIZ, 1. Posebni poročevalec lista i: 10. brzotek: 60 m. , . , ■ Pravilnik. 1. Tekmovati smejo člani clamc, za točnost! — Odbor. — Tržaško podporno k braleo (fcrmtvo v Trata razpisuje mesto H. uradnika (ce>. Ponudbe s pogoji naj se naslovijo na Tr. podp. in bralno dr. v Trstu Via Torre bianca 39/1. Andrei Čok, predsednik. ..............J------------^ — Javna knjižnica šentjakobske Čitalnice jahko odda;o pri g Dolenou Radivoju na^ Op-jToslujc redno vsako nedeljo od 10.—11. ure £inah ali pa v gosiilni Q. K. D. pri Sv. Jakobu v poslopju stare polie je pri Sv, Jalkobu, kjer ( (Campo S. Giacomo št. 5.) od 8.30—9.30 zve-se tudi vpisujejo novi člani. Knjižica razpoia- j prj g. Smrdeki Rudolfu. 4. Vpisnina k v saga z obširno zbirko knjig, kakor povesti, ro- j tekmujoči disciplini znaša 1 L, za društveno pričelo vpiti na pomoč, a prvi hip nihče m ve. dei, kaj atoriti. Edini, ki ni izgubil prisotnosti cMta, je b3 neki mornar na parniku «Vea*zia« zasidranem *am blizu. Brez obotavftan,* je takoj skočil v vodo in pričel čvrsto marali proti vozičku, ki se je naglo potapljaj. Takoj ze niim sta skočila v vodo mornara Nikolaj Vatta in Primo Japiscovfch, prvi ukrcan na parniku Grignano, drugi na motornem čolnu «Gina-». Trem poguondnim korenjakom se je posrečite doseči že skoro za meter potopljeni voziček in ga privleči k bregu. K sreči fe bil med navzočmmi neki zdravnic* je podal mali ponesr-ečenki prvo pomoč; potom umetnega dihanja jo je lonaiu obudil k zavesti in jo izročil materi, ki jo je nesla domov. Vatta in Japircovich sfta se pri reševanju porezala, prvi j>o levi otogi, dwugi po levi roki. Oba sta dobila potrebno pomoč od na lice mesta poklicanega adravntka- rešilne postaje. Stanje male Antonije ni nevarno; ako ne nastopijo kake knmpKkacife, kar je radi njene nežne mladosti lahko mogoče, bo okrevala v par dneh. — Tramvajska nezgoda. Včeraj o po kine se je v ulici Battisti, blizu ulice Carducci, utrgala elektrovodna tramvajska žica, radi česar je tramvajski promet na progi Bo-šiket-Škedenj zastal za dobro uro, dokler niso v ta namen poklicani tramvajski delavci popravili defekta. Čeprav je bila ulica v tistem času zelo obljudena, ni bik> nikake nesreče. — Ve&c požar v skladišču bombaža v prosti Ido. Včeraj zjutraj okoli 4. ure je izbruhnil v prosti luki Duca D'Aosta nevaren požar; začelo je goreti v skladišču bombaža, ki se nahaja v drugem nadstropju hangarja št. 72, nad skladiščem tobaka. Na (V sredo se ne bo sprejemalo, radi z*Poslc- \{ce me3ta poklicani gasilci so ogenj, ki se ^^"HSS'S8^ n bil naglo razširil, po več ™ delu rešilne postaje, ki je dal prepevati nevarno ranjenega mladeniča — krogla n^ je cMčaia v možganih — v mestno bol' nienico, kjer se sedaj bori s smrtjo. Zdi se, da je Bradaschia stori! abapoi korak radi neozdravljive telesne hib*;. še kot otroku mu je namreč desna rofa'po* poiooma ohromela. Mladenič je bolehal tn£ na živcih. Iz trialke pokrajine — Iz Nabrežkke. (Smrtna kosa). Pretekli te den je umrl tu v starosti 66 let kolarski mo^ sfter Novak Jernej — BiJ fe iz Kostanjevice cm» Krasu, a se je vračajoč iz begunstva nastanil v Nabrežini, kjer je s svojima sinovoma vršil svojo obrt. — Bolehal je sedaj čez eno leto, a posebno je trpel zadnjih 14 dni. Dasiravno j« bil le mak> časa Nabrežinc, je bil tu splošno priljubljen in spoštovan, kar je posebno pričala njegova poslednja pot. Pogreb se je vršil preteklo soboto popoldne. Vodil ga je naš č. g, kurat ob asistenci svetakriškega in šempoia>> skega g. župnika. Domače > jas veliko zlato svetinjo, drngodošli volneno majo z napisom, tretjedoili malo zlato svetinjo, četrtodiošli vebko srebrno svetinjo, peiodošfi srednjo srebrno svetinjo. — Postojna. Telovadno društvo ^Postojna* (kolesarska sekcifc} je priredila dne 26. julija t. 1. .kolesarsko dnrko na 71-km dolgi pfo^i po Te točke pridejo v poštev pri končni ciji posam-znih društev. 7. Prvodošlo moštv« pri društveni s+afeti dob-i 10 točk, drugo moštvo 5 točk. 8. Nagrada, prvega najboljše kJa-sificiranega tekmovalca, pri vsaki disc.pim:, obstoji v veliki bronasti svetinji. Za drugega manjša bronasta svetinja in za tretje klasin-ciran-ega tekmovalca mala spominska svefrnja. 8. Med prvodošlo moštvo pri dr. staleti se po-razdele 4 srebrne svetinje, dr*ištvo pa dobi častiKv diplomo prvega reda. — Društvo drugega staleinega moštva pa dobi častno diplomo drugega reda. 9- S. V. si pridržuje pravico program krajšati oz. sp®emeniti. __HL S. K. ConconBa Zmfrth-. Š. K. Oivmp 4:1 3:1. U nedelju 26. t. mj. odigrana jeuOpa-ti i nazetia utakmica izmed^u S. K. 04ympa i H Š K. Comcordije iz Zagreba, koja se svrstla zasluženom pobjedom jostiju. Concordia preci vela je igru iznad svakog očekivanja, te je bila tehnički bolja od domaćih. Osobito nas je iznenadila navala sa svojim brzim i preciznim dodavanjem lopte, kakvog dosada mano belt vični gledati. U obrani bđa te na£>ol*a vrata-rica, koja je svojom i'lfrom pokazala, da joj je zasluženo više puta bila povjerena zadaća, da brani jugoslavenske boje. ... Kod domače momčadi, u kojoj su po prvi omejili in uđušili. Požar je deloma uničil kakijh 100 bal bombaža. Tudi spodaj ležeče skladišče tobaka je radi vod«, ki je na nekaterih mestih prodrla skozi strop, trpelo precejšnjo škodo. Skupna škoda se ceni na približno 200.000 lir, a je pokrita z zavarovanjem. Blago je bilo last paroplovne družbe «Vene to Ligure». Radi pokvarjenega zraku, je pozneje, ko je bil ogenj že p*o iz Kozine, Pevskemu drušiva «Slavnikr> iz Klanca, Pevskemu društvu «rZve- ---, , .x .. i za iz Ocizle, Pevskemu društvu -Zvezda^ jz svojega življenja 26-letni uradnik Martjan; H^rpeljj pcvskemu društvu .Prešeren, iz Bo-Bradaschia. Ok(Ji 6. ure zjutraj, ko so^^ nje- i ijunca Tambuiaškemu društvu -Zarja» iz Ba-govi domači še spali, si je v svoji sobi po-| zovi<>2 kakor lud slav. občinstvu ki se je kljub gnal z revolverjem kroglo v levo sence. | neugodnemu vremenu v tolikem številu ud*)c-Doinači so poklicali na pomoč zdravnika! žilo naše nedeljske prireditve.___ Vesti x Goriškega Krasu in po Vremski dolmi, ki je nad vse j -- - - j d opažala se u pričakovanje dobro uspela. K lepemu uspehu P^ ^ascupae ^^ « ^ ^ ^ ,e pripomogla brezhibna organizacija se v ye" j ^" noluvrileme svrSSo sa 3 :1. Iza odmora * V jT ■ i- :rk ' orvo poluvrijeme svrSSo sa 3:1. iza oamora stroga disciplina naših j Prvo polu^ ^^ ^^ ■ prcdvcla ,e - 1 na momente igru doličnu svojih protivnika. U obrani se napose istakia vratarica, koja ja pokazala da nimalo ne zaostaje za svojim vis-a vis-;em. Sudac, g. Bosner od J. H. S., bao je dobar; jedino mu se može upisati u grijeh, i-o je priznao drugi goal za goiće, koji mje ni,kako bio reguliran. čji meri pa točnost m vrlih športnikov. Točno ob napovedani uri ob 14.30 je zdir-jalo od 24 priglašenih, 20 dirkačev izpred Vil-varjevega spomenika, skozi goste vrste občinstva, ki jih je burno pozdravljalo. Za njimi so ropotali avti ter motorna kolesa, ki so imeli nalogo jih spremljati, pomagati ter nadzirati. Zadnja je odšla ambulanca z zdravnikom. K dirki so bili priglašeni sledeči kolesarji: Za športni klub «Val» - Barkovlje: Stanko Perovšek, Stanko Pertot, Milivoj Pertot, Dra-gotin Starec, Brecelj Rafko, Colognati Benedikt, Trampuš Fran, Nadižar Franc, Kalin Mirko, Rupel j Emil. Za telovadno društvo «Postojna>: Komar Ignacij, Komar Ciril, Baje Franc, Omahen Krešimir, Krohne Karel, Žgur Aleksander. Za športni klub «Adrija» - Opčine: Sosič Andrej, Malalan Franc. Za športno društvo «Adrija» Josip, Kukanja Just. Za športni klub <01imp» - Opatija: Kek Maks, Jamar Franjo, Knafelc Viktor, Manič Julo. . Odstopili so na progi Postojna—Divača sledeči dirkači: Krohne Karel T.D.P., Pertot Stanko, Colognati Benedikt, Nadižar Franc vsi trije od S.K.V.; Jamar Franjo S.K.O. m Kukanja Just SJCA--Trst. Dirkači so vozili vsi skupaj do Razdrtega. Hrib Smoljevo prevozi prvi Komar Ignac. Tu so nastale tri grupe. Prva je štela 8 dirkačev, druga pa tri. «Val», -.Adrriia»-Opčine in »Postojna^. Na vrhu Smoljevega pade Pertot («Va 1»), neznatna poškodba. Pred Senožečami je imel defekt Krohne, in kmalu nato še enega. Drugih defektov med dirko ni bilo. Blizu križišča Senožeče—Divača doide Omahen (T.DP.) prvo grupo, na kar se strne vrsta, katero vodi Omahen do Ribnice. Od Ribnice proti Št. Petru prevzameta vodstvo brata Ko-mar j a ter vodita v ostrem tempu, računajoč | Utakm'cu posvetila je mnogobrojna publika, k o »a je pratila cijeli tok igre porornom nape-lošću te odobravala svakom lijepom potez«. Početkom igre izmijenile su momčadi krte cv ječa sa klupskim bojama, a sa strane lječi-lišne uprave predao je ca v. Baxa igračicama dvije plakete, Sto je Hubove ugodno iznena- Iz triaSkesa Zhrlleitia Trst- Krafj I - »kovski napnd mi - 25.8* 1« ] piena. Predpreteklo noc so neznam zlikovci vlomili v pisarniške prostore premogovne družbe «Monte Promina^, ki se nahajajo v pritličju hiše št. 2 v ulici S. Lazzaro. Potem ko so odprli s ponarejeplmi ključi vežne dan, so naskočili vrata-, 'ki vodijo v pisarno. Ker so bila ta vrata od znotraj okovana z moćno železno ploščo, ni bil posel lahek, toda zlikovci, ki «o bil? oči vidno dobro preskrbljeni z vlomflsktm orodjem, so mu feiLi vseeno ko®. Ifrexai1 v vratih veliko štirioglato luknjo, dcoa katero so se skobacali, v pisarno. Tam so odmakni« od zida veliko jekleno blagajno, jo previdno prevrnili ter jo pričeli -operirati s t him svedrom, s takozvanim «prešisčjnn pa - • -n» in drugim vlomilskim orodjem Težka cija» se' je popolnoma posrečila. Skozi triogla-5o tuknjo, ki so jo napra^li na levem boka blagane, so zlikovci ugrabili masten sad njihovega nočnega truda: znesek 25.000 lir v go-tov ni. Ottvidno so zlikovci «delalfT> precep nemoteno, kejti utegnili so odnesti s seboj vse ,___. p4>*_11 nroV7ane vodsto «Va!» i vlomilsko orodje. ... £ dei do ti^ ^-^s^trjtt«« v Matenjivasi e prevozil prvi Pertot Milivoj [ P-iiena na Kvestun, ki se s^a r («Val) ob 4 uri 6 m. 26 sek., kateremu je pri- .sled: drzne^vlomi^ padlo darUo si a vinske občine. — Od Matenje- , -Otroskl ZZ^JZZŽJ .Audace! do Pocioine ie tempo dirkačev narastel, | dekletce v smrtni nevarnosti. Pomol «Audace* do rostojne je tempo air«^ o | prirM^0 tržašk<> »2taK5čef je bd včeraj tju- traj okoli 9. ure pozorišče dramat čnefa dogodka. Kakor znano, je omenjeni pomol pw-sta;adišče pamikov, ki vozijo v Grtjan. včeraj ob omenjeni nri je imel odpluti parmk Prignano". Med drugimi ljudmi, ki so se ukrcavali na parnik, je bila tudi gospa Antonija Calasso, stotnikova soproga, stamfujoča v ulici Raffine-ria št. 4. in irjena pestunja, ki je pedala otroški voziček, na katerem sta sedela dva otroka Ca/lassove. Ko »e je gospa ukrcala na parmk, ji je pesirunja, ki se je ustavila z vozičkom bb-zu brega, hotela predati otroka. Vzela je iz vozička najprej miačo hčerko ter jo dala materi. Toda ko se je oddaljila par korakov z rajo, se je voziček, na katerem je oartala še starejša hčerka, 2-letna Antonija, začel premikati po nekoliko strmem pomolu m predno so nav-zočni utegnili preprečiti, je zdrknil črez breg v morje. Trenutek je bil zares tragičen; m Te _ Akad ier dr «Adriia» V Gorici. Di^ i združe nima zboroma bi dobil Šempeter nšti- iaska Matica v Trsrtit poziva vse one dijake, tucijo, na katero bi hA lahko ponosen pred v,o ! - r , -i * ^ pokrajino. Malo takih zborov oi imeli v itaujij' Kuplet «Anka in Janko>> je moral biti na splošno zahtievo ponovljen, igralca sta b'la1 izvrstna, posebno Anka. Matevžek pred sodiščem« ni mnogo zaostajal. Igralci dobri, pc-sebno Matevžek, dasi je bil &koro malo pre-živahen v kretnjah. V splošnem pa je treba •opomniti^ da nikakor ni na mestu, da se igralec s komično vlogo smeje. Ostati mora resen, da učinkuje. Pri celotni prireditvi je bilo opaziti izvTstno organizacijo. Točka j« hitro sledila točki brez običajnih zmed in nzvarnosti. Tudi v tem pogledu čast vrlemu društvu. Skoda le, -da je nesrečno vreme krasnemu moralnemu uspehu odvzelo 1udi materialnega. Toda vztra n:h delavcev to ne oplaši. _ Šempeter pri Gorici. Izobraževalno društvo *Miadina - se zahvaljuje vsem sotrudnikom za prijazno sodelovanje, predvsem iz Gorice, Mladinskemu odseku Z. P. D.» iz Solkana ter Bralnemu društvu . Pravtako tvrdki Komcl za lepi dar. — Odbor. ki reflektiralo na podporo (posojilo), da do določenega dne (31. avgusta) vlo-žijo na posebnih obrazcih spisane in s potrebnimi dokumenti opremljene prošnje. Kdor izmed članov želi potrebne formularje, naj se zgtasi v društv. prostorih v Gorici, Via S. Giovanm št. 7, I. od 8-12 vsak dan. Istočasno se sprejemajo tudi novi člani. Ako komu osebno ni mogoče, naj se javi potom dopisnice in se nm pošljejo formularji na dom. — Znano je, da D. M. podeljuje podpore oziroma posojila v pffvi vrsti le onim, ki so nabrali gotovo števiio članov, bodisi rednih ali ustanovnih. Za vpis potrebne izkaznice in .položnice se dobijo na ist< način kot gornji formularji. — Adrijaši! D. M. je prevažna podporna institucija za naš obstoj. Zganimo se ter agitirajmo zanjo1! Nabirajmo nove člane predvsem ustanovne, saj je še mnogo dobrotvore e v med nami, ki imajo veliko in globoko razumevanje za težki dijaški položaj. Oni vedo, da so kulturni in veliki narodi oni, ki ne šte-dijo, kadar je treba položiti majhen dar domovini na oHar. Popularizirajmo insti-tuci jo, ki je v korist nas samih m celega; van a in poniževanja vsega tolminskega pre-naroda! b.vaktva moramo zabeleziU odredbo virse Iz Tolmšna. V kroniko trpljenja, zar.ct- AkacL fer. društvo «Adrija oblasti, ki \z kolikor toliko zadovoljila, da __! taki izrazimo, marsikaterega izmed nas, n ki ZVEZA PROSVETMH DRUŠTEV V GORICI j ^J^^^t sT^t^-— Iz H»petra. Tekom nedolgega svojega ; dar zavedali krivic, ki jih je naše ljudstvo po obstoja nam je naše «.Izobraževalno društvo nedolžnem pretrpelo, in da se bližajo časi tc-«Mladina« v tretjič nudilo s svojo nedeljsko rf>rja ji(>ncu Sicer si ne drznemo preveč prireditvijo obile in zdrave zabave. j pisati o tem, da ne bi preostali junaki našli v Zbralo se je še precej občinstva, dasi je ne- j tem kake vzpodbude in ponosa, toda zamolča-goiovo vreme vrlim Šempetercem tua tokrat nikakor ne moremo tega dogodka. Znani odjedlo marsikakega obiskovalca. razsajač g. Corini, rodom Rimljan, je bil pred vasi ------r- ™ . _ J. a še vedno se drži grupa, sestoječa iz 8 dirkačev. Kdor je videl ta zadnji boj med dirkači, si ni mogel drugega predstavljali, kakor celo grupo hkratu na cilju. Kakor že javljeno, je prispel prvi na cilj burno pozdravljen Malalan Franc («Adnja»-Opčine) ob 4 55, drugi Komar Ignacij («Postojna*) ob 4h 55 m. 1 sA.; tretji Pertot Milivoj («Val») za četrt kolesa, četrti Rupel j Emil («Val») 4 h 55 m. 2 sek., peti Komar Ciril (»Postojna*) 4 h 65 m., šesti Omahen Krešimir (-Postojna*) 4 h 56 m. 20 sek. — V maksimalnem času so došli: Starec DragOkin, Trampuš Stanko. Kek Maks, Brecelj Rafko, Kalin Milko, Kralj Josip. Povprečna hitrost dirkačev je znašala 29 km 60 m na uro. Že na cilju je bilo preskrbljeno malo okrep-čilo za upehane došlece. Eno uro po dirki se je vršil v hotelu «Paternost» sestanek dirka- Novakova .Ljubosumnost* je bila prav do- tednom dni tra]no izgnan iz tolminskega okra-v celoti. Opomnimo naj le nekaj , ja, kamor mu je ki so semiiitja malo motile pa*Iji- ; mo mu pisati za odhcdmco zivlfeniepisa, ka- bro igrana v malenkosti. naravnega izgovaranja Irma je bila semintja pretiha. Krajec je bil malo negotov, kot bi ne znal dobro svoje vloge. Valentin naj bi bH malo bolj živahen Urška izvrševalec vseh ^kazenskih* pohodov, repre-salij in maščevanj v tolminskem >»*°bar:Ske® okraju. Bil je zvesti med najzvest^mi pristafl fašistovske stranke, neustrasen pri vseh a^ jo vztrajno četico. «Pevsko in glasbeno društvo* iz Gorice je, staišče parnikov, ki vozijo v Grt^n Včeraj čeprav maloštevilno, kot navadno, v krepjk .....— 1 užitek vsem prisotmm, izvrstno zapelo, i rav tako točnim izva^njem. Da bi ga le pogosto tako je bil akUamiran »ManckrHnislični krožek* iz Gorice s svojim točnim izvajanjem. Da bi ga ie pogosto imeli med sebo-ji! zbor Mladinskega odseka Zveze prosvetmh društev* iz Solkana se je -po se je pač malo ustrašila, ko je nastopila. V fašistovske stranke neusira,^ celem pa. kot že omenjeno je bila stvar dobro ^rahinproženkot ko so izvajana Igralci so napredovah od zadnjega y hudiča rie zlod;^a. Pd ^ ^^ nastopa. Šempeter je že lahko ponosen na svo- djug« časa tajnikovanja g. dr. Mar- faš. stranke, toda zopet in ie sana izkl.učen iz zopet smo ga v-.delt na vseh pozoriscih marv ganelove propagande, seci je bil zopet izldučetK iz stramke. fn končno so po zadnjih častnih aferah iz-prev deli tudi gospodje, katerim je jemal čast ' in ugled, da je treba vendar kaj f>amctacga ultren ti, da se vzpostavi mir in red v okraja e In res so dosegli končno, da je omenteni vele- društev« iz Solkana ®e je po ^ zaslužnik moral v spremstvu dveh orozmko. številnih nastopih prav dobro postavil. Ka^ , zapustiti aiemu Md TSe miSi m pribublfen« Uga z izvrstnimi gUsovi, ki obetajo, aaj katerega se ne sme več vrnittt. 1 ZapeHsmoU Lospev g. Cormiju za^da jŠSLtodS^ega krožka., je j bordel on in njegov, se ostah sotrudn^ M f^SŽTZZ ^VtvZ kŽ * pae šlo v vehki tovari«, katerih se želimo tudi iznebiti, da s« TSSS. Z ^bora nista mela je Tolmin in okolica res oddahnila i^OVJ* p^ skupi vaje ^azveselil nas je vse .skupni odhodom ter da čakamo le se trenutka, ko n« n«t^p d£h nafch šempete^kih zborov. Z bosta sledila še druga dva. J .... - «£! ■>- V Tista, dne 2. avgusta 1925, — Dobrovo. (Zapadna Bnda). Komaj je zato ni 1 o nekoliko v pozabo občutje, ki ga j« zbudila po dolgem Času prva javna prireditev na velikonočni pondeljek, že je »opet preteklo nedeljo dobrovska mladina združila v ie lep« manifestaciji, v popolnejši izvedbi vse bližnje vasi zapadnih Brd. Biljana, Fojana in Kozana so odposlale kot sodelovalce svcje pevske zbore. Medana, — zakaj takrat samo gledalce — Kojsko in drage briške vasi pa mnogoštevilno občinstvo. Čut združenosti je privabil v grajsko dvorišče na Dobrovem toliko ljudstva, da so omenili fašisti pritekli iz Krmina in ■mešili svoje izzivalno postopanje. Zdravnik d'Ottone seveda ni mogel manjkati in je skupno s konzulom Francisijem poskušal povzročati razne sitnosti in razburiti ljudstvo. Niso jima bili prav ne rdeči nageljni, ne šaljiva poŠta, tuhtali so besedilo pesmi, pa tudi bander sc jim je zdelo premalo. Vse te sitnosti nisof mogle razdražiti našega discipliniranega naroda in tako so se, po pokirugcrumetn stikanju za dlako v jajcu odpeljali zopet z avtomobili proti Krminu. Ob 5. uri je nastopil pevski zbor iz Biljane pod vodstvom znanega pevovodje g. Ign. Kož-lina. Izvajanje dobra, le moški glasovi so bili preslabotni. Pevovodja Debenjak je predstavil mio svoj zbor iz Kozane s pesmijo «Pozdrav», je v resnici pravo dobro pozdravil občinstvo. Kot žudnji in najboliši ie zapel fojanski zbor pod vodstvom Simoniti-ja s pesmijo «Ne zveni mi . Na splošno se je pelo mnogo bolje kot na velikonočni prireditvi; samo to bi pripomnili, da bi želeli, da bi nas naši zbori seznanili tudi z bolj modernimi skladatelji kot na pr. z Vor?opivcem, Adamičem in drugimi. Saj so povsod drugod po goriški deželi postale skladbe teh skladateljev že narodno blago in prešle med navadne popevke. Samo v Brdih moramo ugoioviii, da se je ostalo glede petja na is'lem stališču kot pred Vojno, pravega napredka. Deseti brat igr&a po Mariniču je bil podan kot ga je zamislii pisatelj. Mikulinov Krjave^f in Siiiioniti-jev Dolef sta seveda imela zaradi svojega humorističnega značaja srca poslušalcev na svoji strani. Izvrstno je bil seveda j igran Kvas po Avgustu Sfiligcju, glavni gi- j bajni sili in nicjatorju cele prireditve. Dobri ; so bili tudi ostali. Da bi se tudi najmanjša senca dolgočasja ne splazila v srca občinstva, je med nekoliko dolgimi pavzami in med prosto zabavo skrbel orkester »Edinost*, ki vidno napreduje od prireditve do prireditve. Obe dosedanji prireditvi, posebno pa zadnja, sta se odlikovali po discipliniranosti in resnosti občinstva. Ne nepotrebnega plesa in pa ne pijančevanja ni bilo zraven. Vse je poteklo v najlepšem soglasju duhov in pustilo v . vsakem tiho hrepenenje, da bi se zopet serli kaj kmalu pri kaki podobni prireditvi na Dobrovem, središču zapadnih Brd. — Dol. Trebosa. Pred časom so v Hotenju blizu Trbuše izsledili premog. Ker je kraj reven. je to vp.V.valo razveseljivo na .prebivalstvo vsega kraja; češ da si bo ljudstvo s premogovnikom gmotno opomoglo. V leiošnii pomladi je pričela neka firma raziskovati tla v svrho ugotovitve množine p-remc-govlh skladov. Pri delu je bilo zaposlenih zaporedoma po 20—30 delavcev. To ie zbudilo v gostiln carju «Pod cerkvijo® spekulativne načrte — Pričel je agitirati za fašizem. Obljubljal je popravo mostov, podpore, zamolčal pa je obveznosti. Na prvi mah je žel uspehe, kajli nerazsodno ljudstvo, drvi kaj. jraćo za obljubami maierjalnih dobičjkov. Na drug. strani pa ie pritiskal na ljudi tudi z grožnjami. Pretil je z ukinitvijo gostilniške in lokodtlske obrti invalidne penzije. Tako se ie vrisal o v sekcijo okrog 50 I^adi, med njimi vieč nezrelih fantov. Ko pa so vpisane? zvedeli, da bo treba plačevati članarino, se je hotel vsi.k zop'2-I izbrisati. Osralo je zvestih le par domačinov, nskaj delavcev pri raziskovalnem podjetju ter tam bivajoči Italijani. V nedeljo, dne 26. julija se je vršila v Tre-buši slovesna ustanovitev fašistovske sekcije. .Ljudstvo je poslušal« italijanske govore, nc da bi razumelo nit: besedica. Gostilničar pa je holel, v sves-t: si svoie moči prirediti pleis kliub prepovedi meroda;n^h oblasti, pa mu je godba odpovedala in dobički so šli po vodi. Ni lepo za Trebtršane, da nasedajo političnim koristo-lovcemf sedaj, ,ko je slovenski fašizem že pokopan. I NALI OGLASI I 1 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Via Conti it. 6 vrata 8. 1074 TRGOVSKI POMOČNIK za mešano stroko iiče službe. Naslov pove goriška uprava »Edinosti*. 1061 ENONADSTROPNA hiša, v Mirnu pri Gorici, se proda po- zelo ugodni ceni. Pojasnila daje Adolf Pelicon, Herpelje 19. 1057 ŠIVALNE stroje «Gritzncr», najboljše vrste in dvokolesa dobite samo pri mehaniku L. Petrič, Trnovo, II. Bistrica. 915 TUJE mladi uradniki želijo znanja s tremi gospodičnami, ki bi imele veselje do vanja in izletov. Dopisi pod «22-23» ua upravništvo. 1071 MALINEf sveže, več kvintalov, proda Vidrich, via R/sorta 5.-— 1062 PRODAJALKA za trgovino jestvin ali manufakturno iščie službe. Antonija Markič, Št. Vid pri Vfpavi PRILIK Al Mlekarna, kavarna in prodaja likerjev se prada radi bolezni. Luzzatto, Raffi-neria 3, gostilna 1064 TRGOVSKI pomočnik, (z mešanim blagom) 17 let star, išče službe. Naslov pri goriški upra- 1023 vi. NOVA HIŠA s pekarno, na deželi se proda. Naslov pri tržaški in goriški upravi. 1024 MOTOCIKELJ (Diag) v dobrem stanju na prodaj za L 1500.— pri L. Petriču, v Trnovem Bistrica 1037 UČENCA, ki ima veselje do pekovske obrti, sprejme takoj Zadnik Josip, Trnovo pri IL Bistrici. 1038 SUHO in omlat risbe zadnje j C - liiiiU novosti......,9 I J* »sto blago, 32?» „ 4.60 Svila fantazija ml L 20. -p* Crepon za vestje, japonske risbe 99 irmm I zadnje risbe . . . L28r Etera!«, ktef^novost°jna viso; „ 8.80ICripe Mamin lan,aziia „ 35.- Blonses v vseh barvah Blouses tricot svilene . Ženski izdelki L 15. GOlfS volneni za obrežje »22. Oilet za planine Vestie izredne prilike L 27.-— 99 25. m 28. I. Ijijaiski Vzorčni Mm •d M, av§aiti #0 I. sspteabra 1*25. Za nakup vstopnice, ki stane Din. SO.— in ki daje kupcu pravico do znižanega jugoslovenskega konzularnega vizama za Din. 20.— kakor tudi 30® 0 popust na italijanskih in 50°/a popust na jugoslavenskih železnicah obrnila so do komisarja sejma za Italijo Jot CebofiM v Trstu ffiaie XX seftembre 651 NB. Za on" obiskovalce, ki stanujejo Uveo Trsta, bo poskrbel omenjeni komisar uradnim potom jagosJovea&ki I o j V. J. KR 12ANOVSKA: Moi preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. ► ' Val en j a m ničesar sumila. Mož je hodil ven z mo pogosteje kakor navadno, poklanjal ji prelepe cbrove, med drugim svoj portret z oijnatimi barvami. Pavel Bocisovič je imel sedaj še eno zaupnico. To je tbfla Lolo, ki je že prej nekaj slutila, ni se začudila baronovim besedam in gledala je na stvar manj tragično. — Seveda, pet let je dolga dfcfca in ločiti se za tako dolgo časa je težko. No, življenje je dolgo in vi boete imeli Še časa biti srečni. — Ah, ti si moj angel, Lološa. Potolaži Vaijo in pregovori jo, naj živi bolj mirno. Ustanoviti hočem sirotišnico, tebi dam potrebna sredstva, katera izročiš njej, če se hoče zaposliti z ustanovitvijo zavoda in njegovim nadzorovanjem. Pet dni pred odhodom, po povratku iz gledališča, je baron sklenil, da odkrije ženi svoj sklep, dasi mu je bilo težko. Pozabil se je preobleči, vrgel se je v naslanjač in se zamislil. Bil je tako zatopljen v svoje težke misli, da nijtapazil Valerijinega prihoda, ko ga je prišla klicat k večerji. Preoblekla se je in nadela višnjevo, svileno m s čipkami okrašeno belo haljo in razpustila svoje čudovite lase. Zapazila je, da je mož rad videl na njej ta zlati kras, ki ji je segal do pod kolen, in ko sta bila sama, si je rada privoščila to nedolžno koketstvo. Ko je videla moževo potrtost in zapazila njegovo nagubano čelo, se je za hip nemirno in neodločno ustavila, potem pa je naglo pretehtala položaj, stopila k njemu, sedla na področnik naslanjača, objela moža okoli vratu in ga poljubila. — Paolo! — vedno ga je tako imenovala v raznesenih trenutkih. — Kaj je s teboj? Ali me ne ljubiš več? Včasih si tako čuden! — in glas ji je nekoKko zadrhte!. t Pavel Botbofič je vztrepetal m ko se je srefel z njenim ljubečim pogledom, je njegovo obličje izdajalo globoko, mučno vznemirjenje. Naglo je potegnil k sebi Valerijo in jo poljubil. — Giovanna, ali me res ljubiš? — Če te ljubim, Paolo! Več kakor svoje življenje! Zdaj, ko naju ne more nihče razdru žiti, ko se moreva ljubiti brez' slabe vesti, pred Bogom in pred ljudmi, te ljubim več kakor svoje življenje!... —- je z vnemo odgovorila Valerija in se stisnila k njemu. — Če me tako ljubiš, draga Giovanna, tedaj me boš razumela in mi boš oprostila žrtev, ki jo bom prosil od tebe. Bodi potrpežljiva, velikodušna in pohlevno sprejmi izkušnjo, ki ti jo pripravljam; to bo pa tudi zadnja preizkušnja najine ljubezni. Valerija je prebledela in nemirno zašepetala: — Kaj mi imaš povedati? Kaj pomenijo tvoje besede? — Takoj boš zvedela, — je odgovoril baron in ji v kratkih besedah povedal stanje svoje duše, svoje načrte o bodočnosti m svoj sklep, da po j de v Indijo z Dkanidom Petrovičem, da tam prouči tajno vedo pod vodstvom gospoda Žeralda. — Zdaj ti je osemnajst let, Valerija, in ko se — jih boš imela jedva triindvajset m tedaj ti posvetim vse ostalo življenje. Za srečo nama ostane še mnogo življenja; torej bodi dobra in ne obsojaj me. Pisal ti bom in ti boš vse vedela o mojem življenju in.... Valerija se je odmaknila, sapa ji je zastala in skočila je na noge. S pogledom polnim jeze in obupa je gledala moža. — Ti m< £ hočeš zapustiti, hočeš oditi za pet let zato, da greš lovit muhe s tistim pol neumni m Tomi-linom in ničvrednežem Žeraldom. Pavel Borisovič je bil v hipu pri ženi in jo prijel za roko. — Valerija! Naj nikoli več ne čujem od tebe žaljenja Diomida Petroviča, posebno pa, da se nc dotakneš onega nenavadnega človeka, ki je priprav« ljen me voditi in učiti Odpuščam ti tvoj izbruh, kei si 'ogorčena, in upam, da me tvoja ljubezen opraviči in pokorno preneaeš najino ločitev. — Nikdar!... Nikdar ne privolim v to, da gre/ za tako dolgo dobo. Jaz nečem tega in ti nimaš pra vice, da me zapuščaš in izpostavljaš zasmehu družb« šele pol leta po poroki. Kaj sem ti napravila, dt bežiš od mene m uničiš moje življenje? V Trstu,* ne 2. argoa*« 1925' — Iz podtajnika zopet Bi vit podtajnik v finančnem ministrstvu, on. Luig. Spezzotti, ki je podal nedavno skupno s svojim š_*fom, ministrom De Štefani ostavko, je v četrtek nastopil zopet svojo službo komisarja videmskega mesta, katero je zavzemal, .predno je postal ekscelenca. Ob zopetnem nastopu svoje službe je naslovil na podložne urade pismo, v katerem zahteva od občinskih uradn kov in uslužbencev, da morajo biti pristaši vladajoče stranke ali pa vsaj pripadniki njej naklonjenih sitaruj, ker drugače.... Kaj naj bi brlo to «drugače», tega pismo ne pove več. Prizadetim in nsprizadetim pa ne bo težko uganiti, kaj naj pomeni to drugače*. — Pretnijera opere «Carmen» na videmskem gradu. V četrtek zvečer se je vršila prva predstava opere «Carmen-» v odprtem gledališču na dvoru videmskega grada. Uspeh prve predstave je bil popoln in vreden svojih prejšnjih predhodnic, lanske predstave «Mefistofela» in predlanske predstave «Aide»" Naslovno vlogo je pela Giuseppina Zanetti, ki slov; kot najboljša Carmen» na italijanskem opernem odru. Vlogo Don Jose-ja je pel tenorist Gio-vanni Ch.ara. ki je tudi izredno ugajal občinstvu. Nikakor pa se ne more meriti s »tema dvema Escamillo, baritonisfc Ca rlo Morelli. Opero dir gira .kapelnik Piuo Fabbroni, ki razpolaga z orkestrom od 150 mož. Radi negotovega vremena obisk ni bil tako velik, kakor se je upravičeno pričakovalo. — Idrija. Tukajšnje telovadno društvo je priredilo dne 26. julija svojo javno telovadbo ,na trgu XX. septembra, katera je uspela v vseh czirih iako lepo. S to svojo prireditvijo i*e društvo pokazalo resno delo v telovadnici, mkor se ga le malokje vidi. Enakomerna iz-vežbanost, dosegajoča vrhunec tega, kar more društvo pridobiti v tako kratkem času, je pričala o pravilnem sirokovnovzgojnem delu, kateri ima za seboj tudi najvažnejši del, ki ga more imeti telovadba, to je bila disciplina. Na vsak način smo lahko veseli sklepa, da se bo na^Lop vršil, kajti z njim je podalo društvo dokaz tudi tistemu delu javnosti, ki razumeva naše delo jako rad napačno. Ob določeni uri se je pričela telovadba ob zelo mnogobrojni udeležbi občinstva, med katerim smo opazili =tudi goste iz Postojne, Ajd-ovščine in Cerkne-jga. Nastopili so člani s prostimi vajami, ka-jterc so bile dobro naučene ter izvajane s pri-'mcrno struninostjo. Takoj za njimi so nastopili dečki. Predelali so pet sestav prostih vaj navzlic malemu blagoslovu z neba z vso goto- j vostjo in samozavestno. Krasno je biio gledati I !te male in čile fantiče, kako so jim od radosti ! :in navdušenja gorela lica, kako težko so čakali migljaja, da pokažejo občinstvu svoje večmesečno delo v telovadnici. Gledalci so mlade j junake nagradili z dolgotrajnim pleskanjem, i Tretja točka so bile proste vaje deklic v dvo-ijicah. Vaje so sestavljene jako prikladno ženski naravi; samo za starost tega oddelka presežke. Poleg težkosti vaj je zakrivila slabo iz-Ivedbo še boječnost. Videti je bilo mnogo neenakomernih gibov in večkrat tudi slabo kritje. Sicer pa od deklic take starosti ne moremo pričakovati tiste preciznosti, kakor to zahte-,vamo pri odraslih. Pri orodni telovadbi so na- \ stopile tri vrste članov, in sicer na bradlji, dro- ! gu in konju; tu smo zapazili pravo načelo, da ; naj pri nastopih telovadi vse članstvo, ki ob- j iskuje redno telovadbo, da se pokaže gledal- ] cem kolikor mogoče razločno tista pot, katero imamo v našem sestavu od telovadca začetnika do vrhunca. S tem načelom pridobivamo v našo telovadnico tudi tiste, ki ne morejo kazati svoje posebne telesne spretnosti. Tudi raznovrstnost orodja, na katerem se nastopa, pomnoži zanimanje, kajti smoter je v tem, da pokažemo z javnim nastopom, kolikor mogoče najpopolnejšo sliko tega, kar delamo vedno v lelovadnici. Vaje so bile dobro izbrane kakor tudi izvajane, tudi pristop k orodju je bil zadovoljiv, ^o odhodu Leh telovadcev so nastopile članice s sestavo «Pq jezeru*. Njih mični lahki gibi, zvujani z gotovostjo in s čarobno ljubkostjo, so izzvali od občinstva viharje priznanja. Za članicami so nastopili zopet člani s štirimi sestavi vzornih prostih vaj. S prostim razstopom s srede so zavzeli temeljno postavo, Izvajane so bile dobro navzlic temu, da se po večini telovadci ta dan šele prvič nastopili pred široko javnostjo. Nadaljna točka je bila proste vaje članic. Izvedba je bila dobra, grajati pa je pri nekaterih površnost posameznih gibov. Tu se je ooazilo, da so se vadile začetnice zgolj zaradi večjega števila cele sestave, predno so znale posamezne položaje, ki so pri teh vajah neobhodne potrebni. Tej točki so sledile vaje dečkov s palicami v trojicah, katere so izvajali prav pohvalno. Tu je šlo vse gladko in odločno, kot bi bil delal en sam. Ti dečki ser pokazali svojim tovarišem, ki stojijo ob njih strani malomarno, kakšen mora biti naraščaj-aik. čc hoče postati enkrat dtber telovadec. Komaj zapuste dečki telovadišče, prikoraka burno pozdravljena vzorna vrsta članov, katera je nastopila najprvo na bradlji in potem Še na drogu. S svetimi vajami je ta vrsta vzbudila zasluženo pohvalo. Pri nekaterih smo videli naravnost vzorno izvedbo vrhunskih vaj. Tudi naslednjo točko so izpolnili člani. Predelali so pet sestav prostih vaj v devetorici. Ta točka je bila višek javne telovadbe vsled svoje težkosti ter skladne in elegantne izvedbe Tu je bilo treba najstrožje pokornosti, pa tudi izborne izvežbanosti telovadcev, da morajo docela istočasno in v vseh posameznostih popolnoma skladno izvesti tako težke vaje. Z njimi si je dal izkušeni načelnik kakor tudi telovadci svoje najboljše izpričevalo usposobljenosti in izurjenosti. Spored je zaključila krasno uspela skupina, katero so tvorili vsi oddelki. Godbo za spremljanje prostih vai je oskrbelo slavno delavsko godbeno društvo jako dobro. Lepi uspeh nastopa je dal zadoščenje za vztrajnost vsem oddelkom ter vaditeljstvu in zlasti marljivemu načelniku Franu Karčniku. Nadaljnjemu vztrajnemu delu: Zdravo! — • Zahvala. Telovadno društvo v Idriji si šteje v častno dolžnost, da se na tem mestu najiskreneje zahvali vsem cenjenim damam, ki so pomagale pri šivanju telovadnih cfolek, kakor tudi ostalim, ki so šli na roko društvu, da se je nastop izvršil tako sijajno. — Odbor. DAROVI Svatjfe na Livadi v Gorici nabrali sa "Šolsko društvo L 50.— Denar hrani goriška uprava. Ob priliki C .-M. praznika nabral Lipetov Lipe L 60; Toni F. dodal L 10; skupaj L 70 za Šolsko društvo. Obceznana čevljamica L. REBEZ 558 Trst« samo v ulici Carducd M Moško, žensko in otroško obuvalo in coklje po izredno znižanih cenah. Sprejemaj« s« naroČila pa mar! Predaja tfiiiuil M u Inhs in irtilo. Pravimo Vam samo to: Predno kupite (48) Pohištvo osielte d nnjoetlo Izbere pH M. STEINER Vil Geppa 15 in 17 Vis Geppa 15 in 17 tto kvarilo oti obraz mozoltkl madeži pege trdnlce efells bule tvori eczeml in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solne a, se zdravijo uspešno z antifelidično vodo «Peartinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. 66 AUTOMOB1LNA PROGA Trst-Lokev-Dlvača-Senoiete Lastnik R. Brunelli & C., Trst, Via U. Foscolo, Garage VecHe, Telefon št. 606 VOZNI RED: MIRODILNICA MARIO FERLIN Sv. Marija Magdalaaa zgornja 2 Bkvio. el. 774 Pfldraiaiu m Canu 19 OM «a Hadoan M mrt) prodaja na debelo in drobno. 63 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra, žveplo, modra galica itd. — Postrežba na dom. Bogata izbera slikarskih vzorcev (štarapov) ---Velika izbera cepilnih potrebščin - Zaloga mazila .MIRBONA" za Čevlje za zdavlimie in diagnostiko primarija 6? dr. JL de Fiori v Gortd, Cono VitL Em. III. ft. u Sprejema od 9-2 in od 2-4 MMi tn telit. M in m GiuseppeFlorenz&C' z zalogo In delavsko za poprav«515 v Via Ant. Caecla 8, Telefon 13-64 naznanja svojim cenj. odjemalcem, da so se dopustitev se tehtnice za trgovske potrebe sistema «Florenz> k mirosodni po-skušnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 1924, tudi v novih pokrajinah. - Popravila se izvršujejo točno in po zmer-| nih cenah. registrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PJERLUiGI DA PALESTRIH£ 4, pritličje Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 192o po Cm Ur Volni« POSTAJE ?s?»itH. NOV« MHOM CAHO parov ženskih Č$v- JvUU Ijev v vseh barvah. Efiflfl parov moških Cev-JUUU Ijev črnih In v barvah. m nnn p«mreemev *a JU.UUU otroke in rafalov vseh vrst in mer. Izdelovanje opank v vseh modernih barvah Najnlij« (Mi v Trstu IPOOOIJ Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. Sprejemu tudi vloge na tekoči račun v Dinarjih ter JIH obrestuje najugodnejše. Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske eiekte. L Uradne ure od 9-1 In od 372-572 pop. Postno-hran. račun št 11 1327. Telefon 16-01. ■ IIHHHIHHlISmiMIISn masona 9 aai št esai: predno kaj nakupite, obiščite Veliko skiadiiie pohištva ALESSANDRO LEVI MINZI (GRACSK3 ŠTEDIONICA) ranllnico Iju V LJUBLJANI (GRADSKA iTEDlOHICA) 451 STANJE VLOŽENBOA DENARJA preko 125 milijonov dinarjev ali 500 milijonov kron. — SPREJEMA. VLOGE na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugod-nejSemu obrestovanju. ZLASTI PLAČUJE za vloge proii dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. JAMSTVO za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, Je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega liranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem in davčno moćjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma vat en. tvrdio Vi« Rattori it. 1 — Via Maicanion Sf. 7-13 Spalne eobe, obedne sobe, posamezni kos* polikttva v veliki izberi. V. Odlikovana mlekarna uro Trst, Via D. Rossetti 8 - Telef. 33-51 Izključna prodala Neposnetega mleka TRST Via Carducd it. 20 Telefon 42-33 lufcsozno in navadno dabelo Na drobno cene preprodajalcem Specijaliteta masivnih sob iz bukovpga lesa, po zmernih cenah. (3 Loterijske številke izžrebane dne 1. avgusta 1925. Bari 26 52 56 13 18 Firenze 69 68 2 17 1 Milano 43 29 9 3 22 Napali Palermo 41 30 57 20 87 84 79 33 45 51 Roma 55 74 49 42 58 Tor kuj 89 3A 80 83 36 Vcnczia 20 47 54 87 53 LJUBLJANSKA POSOJILNICA r- r". * o. v Ljubljani. Telefon it. 9 Mestni trg štev. 6 obrestuje vloge zelo ugodno in sicer: vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi . . . po 8 •/. vloge z enomesečno odpovedjo.....po lO^f. vloge z trimesečno oddovedjo.....po 12% vloge s šestmesečno odpovedjo.....po 14% jsmslvena stavnica za vloga znaša ia nad 11 milijonov Din. Posojila daje ie proti popolni varnosti na vknjižbo in na poroštvo. Inlcaso faktnr in menic. Trgovski krediti. ŽIVNOST1NSK& banka Srediftnjlca v Pragi PođrUŽtliCa V TrStll Ustanovljena 1. 1868 Lastna patača: Ulica Roma 7 Delniška glavnica Ki 200,000.000#- Rezerve Kf 172.000.00S — SrtWMce, PftJfc, Plzcfi. Prortijov, Tabor. TepUcc-S^.v, Trst U« n^ Dunm, O^ad,... - AFIU- JACME v NeniUi A^riii, Ju-r*liviji. ra Poljskem m n» Ogrskim. _ , BLAGOVNI ODDELEK -mm SAFE Isvriuje vse bančn« posle pod najboljim« pogoji. - Izdaja nakaznice (vasHia) Saaca d'llalia prosto provisijo. Br«oJ«*l ŽIVNOSTE.M5KA Trltit* TELEFONI: 1078. 1089, 2157, 4312 LUIGI GREGORKH TRST — VIA OINNASTK« iT. IS. Srebrn denar, zlato, brlliante Alojzij Povh si. a LJUBLJANSKA KREOITHA filaniu ti nztm liisjn BL000J0T- Telefon: 5—18, 22—98 1 PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI Giamka ia \mm Diaariev 5B.3B3.fl58* Teleion: 5—18, 22—93 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % "a tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. HnlprtKMeiša zveza z Jmoflavilo Podružnice: GORICA, Brežic«, Celje, v^ernomdj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor Blagajna je odprta od 97.-I21/, in od 147,-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sai, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::