Li»« cm Ii or UM M««, »kog» Ifu4»tv». DoUv-©I mm opravi«oni 4m kmr pro4uctr»|A T hl» p«p»r I« «Uvotod «• lh» int»r»»ta of lK» working «Um. Work« •r» »r» «ntltM t» »II wh»l lK»y product. ŠTEV. (NO.) 454/ •*•<>•«-•**•• Doa «. IW7, »l IlM post ofíW* àlïmm m %i 9. m.. »tChteaco III o»d«r tk« A ot of Uoagr*«» of Msroblrd, IflVt. OHlCt: 4001 V. 31. Stf , Cblllff, III. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. "DeUvci vseh dežela, združite se!" PAZITE9 - " 11 1 n» ètovilko v oklopaj*. kl m n»h»|a polog v»* toga naslov». prlloplto-n*«» »pod»|»lt _____ n» ovitku. Ako (455 I» itovllk» . . 1 tod»! vam » prihoda J» Ato vllko n»é»t» U»«» P*-to¿» n»ro¿nln». Prosi- mo ponovit» |o t»kp|. CHICAGO, ILL., DNE 23. MAJA. (MAY) 1916. LETO (VOL.) XI. Armada pod stretio Zvezni senat je otlohril predlog »kupnega kongresnega odbora o povečanju armade iu militarizem je dosegel zmago. Po živahni debati je bil brez poimenskega glasovanja sprejet konferenčni predlog, po katerem se poviša zvezna armada v mimer času na 211,(KM) mož, v dobi vojne pa na 260,000 mož. Miliea s številom 457.000 mož se postavlja pod zvezno kontrolo. Ni dvoma, da odobri to predlogo tudi poslanska zbornica, in preden bodo te vrste uatisnjeiie, bo ta sklep nemara že izvršen. Potem gs potrdi še predsednik Wilson, in tedaj imajo militarist!, kar so hofeli. 'Namreč — vsega s tem pač še nimajo; to priznamo. Apetiti militarizma je mnogo večji; neskončen je. Ali storjen je začetek, iu s tem je podkrepljeno upanje, da se bo nadaljevalo. Lahko bi celo rekli, da ni to le upanje, ampak gotovost. Zedinjcne države se doslej niso mogle «imenovati utilitaristične. Velikost armade je bila v primeri s številom prebivalstva in z ogromnostjo dežele neznatna. Ta vojska ni mogla dobiti vpliva na civilno upravo in ui mogla biti nič druzega kakor sredstvo vlade. Sedanje povečanje pač tudi ui veliko, če se gleda z evropskimi očmi. Ali povečanje je, in v njem se izraža volja, da se ustvari armada, ki bo "sposobna**. Za kaj naj bo sposobna, to je drugo vprašanje. Za obrambo domovine, če bo napadena, pravijo zagovorniki pripravljanja. In v Ameriki jih je mnogo, ki verjamejo, da ne gre za nffi druzega. Ker mislijo, da je ta natuen resničen, se iniljoui navdušujejo za vojaško pripravljanje. Kdor se ne da motiti s frazami, ve, da gre za čisto druge reči. ve pu tudi^da je moral priti sedanji začetek in da mora priti tudi nadaljevanje. Amerika je kapitalistična dežela. Kapitalizem brez militarizma je pa kakor človek brez roke. Kakor potrebuje tovarne in železnice, računske knjige in cenike, banke in borze, tako potrebuje tudi vojsko. Sedanja vojna je tudi za ameriške kapitaliste šola. Tukaj je bilo mnogo dolarskih mogotcev, ki so inisfUi, da se delajo kapitalistične kupčije vedno lahko r "blaženem iniru in da povzročsjo vojne le kralji in cesarji. Krvavi kos zgodovine, ki se sedaj vrši, jim odpira oči, kazoč jim velike gospodarske interese, okrog katerih se suče klanje narodov. Kdor je sposoben za opazovanje resnice, spoznava, da ne izziva nobena reč na svetu tako gotovo krvavih konfliktov, kakor profitarstvo in konkurenca. Ameriški kapitalizem hoče delati profite kakor vsak drugi. Rajši žrtvuje človeka kakor dolar, rajši miljonske armade kakor velike dobičke. Videl je, kako so nemški in angleški kapitalistični interesi trčili drugi ob druge, kako se je iz tega izkresal ogenj in kako se je vnelo pol sveta. Od opazovanja tega prizora je pa le kratka pot do spoznanja, da pridejo tudi ameriški kapitalisti danes ali jutri lahko pred alternativo: Ali naj prepuste velike profite drugim, ali naj se pa tepo zanje. Ameriški kapitalizem ima interese daleč naokrog. Povsod stika za trpi. Na Kitajskem išče kupčije kakor na Angleškem. Povsod pa najde konkurente. Vojna je mnogo izprcmcuila na svetovnem trgu. iu je zelo podprla ameriške interese. Prinesla je denarja v deželo za orožje t iti muiiici-Jo in druge vojne potrebščine; še ga bo prinašala v obliki obresti za vojna posojila. Ti miljoni nočejo mrtvi obležati. Po plodf-vitosti streme; 4'mlade*'dkočejo dobiti. Išče » prilika za investaeije, za j» o množitev produkcije. Povečano proizvajanje blaga zahteva povečano trgoviao. Tuintaiu se ponujajo ameriškemu kapitaliz- mu ugodne prilike. Južna Amerika je bila vsled vojne odrezana od Evrope; zlasti kupčija z Nemčijo je bila prekinjena. Deloma je prevzela to trgovino Amerika, deloma se pripravlja, da jo še prevzame. Med Zcdinjenimi državami in Rusijo se pripravljajo trgovske zveze, večinoma tudi na račun Nemčije. To je vse ambrozija za kapitaliste Zediujenih držav. Ali vojna jim kaže, da si ne da konkurenca meni nič tebi nič jemati najlepše profite izpred nosa, ampak razvija pred njimi zastavo svo- Brez svarila. Copyright, i ki«.. ». n «.celui* Ni li ta trgovec popolnoma miren? Iu tudi neoborožen je, popolnoma neoborožen, Tudi za obrambo nima nobenih topov. Nemara nima niti pipea. In vendar je napaden, brez vsakega svarila. Mednarodno pravo je poteptano. Kdo se potegne zanj? Kdo napiše eno samo noto za -zaščito nevtralnih pravic? je dežele, poje na sejmu svojo narodno himno, iu potrgne v imenu patriotizma tudi meé za obrambo — dobička. Dva ne moreta ropati na enem mestu, ue da bi se prejalislej stepla. . Ameriški kapitalizem je to zaslutil in potem vse jasneje spoznaval. In sedaj ve, da je za njegove interese potrebna armada. Za obrambo domovine .... ('e so kapitalistični profiti domovina, tedaj i-ma prav. Za pospeševanje in za obrambo teh profitov je potrebna vojska, in sicer komercialno utilitaristična vojska, taka, da lahko z njo razpolaga po svoji volji, taka, da je ločena od ljudstva in njegovih interesov. Skratka: Kapitalizem potrebuje militarizem. Sedaj je storil prvi korak. Navidezno je še skromen. 260.000 mož stalne armade in 45T,000 mož milice je po merilu evropskih utilitarističnih držav majhna reč za tako deželo, kakršna je A-merika. Za Zedinjcne države z njih nemilitaristično preteklostjo je to znatna reč. Kajti ta potano-žitev pravi, da daje Amerika svoji zgodovini iu svojim tradicijam slovo in se uvršča med milita ristične dežele. Na tej poti se sedaj ne more ustaviti, dokler vladajo v deželi kapitalisti. Hočeš nočeš bo morala naprej. "Zmerni" ljudski zastopniki, v resnici kapitalistični zastopniki so saini dali militari-stom orožje v roke in ničesar ne bodo mogli zoper-staviti njihovim argumentom. "Zakaj ste ustvarili armado!" bodo vpraševali inilitaristi. "Za obrambo dežele," bodo odgovarjali očetje domovine. In militaristi jih bodo porogljivo premerili od glave do peta: "Smešni ste, gospodje 1" Pokazali jim bodo zemljevid, izmerili obe obali, kanadsko mejo, mehiško mejo, panamski prekop, a-meriske derainije, in potem jih bodo posinesuo vprašali, kako si zamišljajo obrambo teh meja s peščico ameriške vojske, kako uspešen boj z modernimi miljonskiini armadami. Strokovnjaško jim bodo dokazovali neuspešnost naše artilerije, zaostalost naših utrdb, nezadostnost naše zračne fTfttile, pomanjkanje ofirlrjer, nrizurjennsrTW)*-tva. Pa t res pat rice pa bodo zijali, jecljali in naposled —- dovoljevali. Tudi v Kvropi ni prišel sedanji militarizem kar naenkrat. Tudi njegovi prvi koraki so bili skromni; armade, ki so se bojevale v letih 48„ 59, 66 so bile smešno majhne v primeri s sedanjimi. Ali iz majhnih začetkov se je razvilo to, kar je sedaj. Tako je bilo tudi v Ameriki treba le začetka. Dalje pa pojde stvar, in sicer z orjaškimi koraki. Militarizem prihaja v Zedinjcne države, kapitalistični militarizem, najhujši nasprotnik demokracije, najnevarnejše sredstvo zoper delavstvo in njegove boje. Vpričo tega dejstva se ne sme igrati politik^ ptiča noja. To resnico je treba spoznavati,' iz nje se je treba učiti, tako učiti, da se ne bo delavstvo zibalo v sanjah, ampak da ho znalo kljub vsem peklenskim silam organizirati svoje moči iu — zmagati. Hvaležna domovina. Vsi vemo. da mati domovina ne pozabi na svoje sinove, kj so se zanjo žrtvovali in prolivali svojo kri. Vemo, ker so nam tako govorili še v naši mladosti. In vemo nadalje, ker vsak dan laljko čitamo, koliko železnih križcev in svetlih kolajn razdelit jej o hvaležne domovine svojim sinovom. Kdor je bil kaj po svetu, je tudi lahko videl razne spomenike po mestih, pa nekdanjih bojiščih. po pokopališčih. Napisi na njih govore o hvaležnosti domovine. Kamen pretrpi, da napišejo banj ali izdolbe-jo vanj, kar hočejo. Sicer nam pripovedujejo sinovi domovine drugačne reči kakor napisi na spomenikih. V "Koelnische Zeitung" so bili pred kratkim sledeči oglasi: _ Katera dobra rodbina bi oddala ubogemu oženjetteinu vojnemu invalidu odloženo obleko za malo odškodnino? — Ubog, poročen vojni invalid prosi pleme- nito mislečo gospodo za odloženo obleko proti odškodnini. _ Kateri plemenito misleči podari ali proda poceni ubogemu, poročenemu, na vojni poškodovanemu možu, ki bo kmalu odpuščen, eno obleko? Velikost 1.66. — Katera plemenito mislečs gosposka obitelj odda potrebnemu vojnemu invalidu, ki bo sedaj odpuščen, eno ali dve obleki in površnik? Postava 'lH, celikost 162. Odškodnina se plača . . . To je v eni sami številki enega samega lista. V Kelmorajnu izhaja več listov. Invalidi se ne vračajo le v Kelmorajnu, ampak v vsa mesta Nemčije, v mestu skoraj vseh evropskih držav nt v vasi skoraj vseh evropskih držav. Vojni invalidi se vračajo z železnim križem sli z medaljo z bojišča. Za obleko, na katero bi st mogli pripeti "odlikovanje", morajo pa beračiti. Newyorska pošla ima zaposlenih 960 uradnikov, šoferjev iu drugih delavcev. Zadnje leto je imela po poročilu glavnega poštarja M. Morgana dohodkov $.tt),127,602.01 in * 10,915,212.9!) stroškov; torej $19,211,949.02 čistega dobička. Dobiček se je v primeri z letom 1914 povečal za 2.18 odstotkov. preiskujejo diplomatično korespondenco, razkriti izkušajo, kar se je godilo za političnimi kulisami. Tudi monarhični interesi se- tehtajo, narodna vprašanja in narodna nasprotja se študirajo. Temeljito bi ti ljudje radi opravili svojo nalogo. Češki naseljenci y raznih nemških mestih so tekom let ustanovili celo vrsto sokolskih društev. Zlasti v Berlinu, v Draždanih, v llaiuburku so bila velika češka sokolska društva. Sedaj je nemška vlada češka sokolska društva prepovedala. Začetkom Vojne so Nemci pfevajali "Kdc domov mfij" in druge češke pesmi in jih peli. Zdi sc, da je bilo te ljubezni hitro konec. Nemška vlada je švicarski izrekla svoje obžalovanje, ker sta prišla pri torpediranju parnika Susscx dva švicarska državljana ob življenje, ter je obljubila, da plača rodbinama odškodnino. To je posledica priznanja, ki ga je Nemčija storila a-meriški vladi, tla je njena suhmarinka torpedira-la Sussex. Švicarska vlada je poslala Nemčiji svoj protest dne 8. maja. Še vedno si prizadevajo ljudje, o katerih se sodi, da imajo kaj v glavi, da bi našli prave vzroke svetovne vojne. Večina jih je prepričana, da je iskati te vzroke v gospodarskih razmerah, v kapitalistični konkurenci, zlasti v konkurei.ci Anglije iti Nemčije. Drugi brskajo po arhivih, Kje je konec vojne, še ne vemo. Koliko takih oglasov bo pa takrat po časopisih, ko se vrne* jo cele Armade invalidov, si pa lahko mislimo po tem začetku. Ce te uboge žrtve kapitalizma iu njegovih kmnanih agentov ne vedo, kako se bodo oblačile, tedaj si je lahko izračunati, kako bo z drugimi življenskinii potrebami. Teoretična hvaležnost domovine sr rte more jesti, pod kolajno ali pod železnim križem se ne more stanovati in spa- ti. r | Šele kadar bo vojna končana, so pokar.e v popolni grozoti vse fisto gorjč, ki ga je povzročila. "Kurver Polski" poroča, «la bo v Piotrkovi uveden davek na okna. Okna bodo razdeljena na tri skupine in davek bo znašal glede na skupino ii K, I K in 50 v. Trgovine bodo plačevale od svojih oken 5, 10 in 20 K Kdor je doslej še mislil, da je v kapitalistični družbi kakšna reč zastonj, bo sedaj morda lože razumeP, da je t tuli za zrak in solnce treba plačati. - Položaj v Nemčiji, kar se tiče živeža, je tako resen, da je prebivalstvo sedaj prisiljeno jesti "lesni kruh," kakor poroča Kdward Roentgen, nemški godbenik in nečak odkritelja Roentgeno-vega žarka, ki je dospel začetkom maja iz Evrope, (i. Roentgen je odpotoval iz Berlina začetkom aprila in takrst, pravi, so oblastva mlela lesna vlakna za pomešan je n pšenično moko. Iz te mešanice so pekli kruh, ki je imel odločen okus po le«ii. — Ni čuda ob teh razmerah, da prihajajo neprenehoma poPočila o deimutstracijah zaradi lakote. Militaristična industrija. Avstrijski listi pišejo: Zlasti v Galiciji, kjer so se morali Rusi pred nemško-avstrijsko ofenzivo z vso naglico umakniti ter so na svojem begu požgali vse, o čemer so mogli misliti, da bi moglo služiti vojski, si je U? stvarila armada sama pogosto z najprimitivnejši-mi sredstvi celo novo industrijo, ki pa ne prihaja v dobro samo vojaštvu samemu, marveč, kakor se baba vlada, tudi prebivalstvu. Trelta je bilo opeko, a opekarne so bile razrušene. Toda v kratkem se je dvignila iz razvalin ene navečjih opekarn, nova vojaška opekarna, ki je že čez nekaj tednov izdelovala na dan po M2,000 opek in je do danes izdelala že nad tri iniljone stavbne opeke. Sledila je kmalu opekarna tudi za krovno opeko. Nato je bilo treba misliti na apnenice in tia tovarne za cement. Kleparstva, ključavničarstva, ko-vačniee, kolarAioe so vzrasle. Treba pa je, bilo desk. a žage so bile do malega vse uničene. Z največjimi težkočami in z najprimitivnejšimi sredstvi se je ustanovila prva žaga, ki se je le polagoma izpopolnjevala. Danes je v Galiciji že mnogo žag, ki izdelujejo deske, tramove in kole. Celo tik za fronto stoji taka žaga iu ima vojaška u-prava na razpolago tudi že več prenosnih žag. Za dovoz debel je bilo treba zgraditi primitivne poljske železnice in če je zmanjkalo železnih tračnic, so si pomagali z lesenimi. Sedaj izdelujejo te žage na dan že do 400 tn desk, kolov in tramov ter je bilo nad 1500 vagonov lesa že porabljenega ss-tno na fronti. Obenem ho se ustanovila mizarstva in druge obrtnije. Tudi kamnolomi so v službi vojaštva in sto in sto vagonov peska je že odšlo na fronto. Mnogo slabih cest je bilo nasutih in mnogo novih so vojaki zgradili. Pri tem so cene baje nizko in kot delavce uporabljajo ruske vojne ujetnike. Zato so cene nizke. — Razumemo sel irnorumene misli. Ljubljanski klerikalni "Slovenec* je pred kratkim objavil članek pod liaalovom "Avstrijska misel ob Adriji." Vemo, da je bila klerikalna stranka vedno črnorumena od peta do temena; da ao to avatrijanatvo sedaj, ob eaau vojne, še bolj izraža, se nam ne zdi čudno. Vendar bo tudi naše eitatelje zanimalo, kako konfuzno amukajo nedaj misli po glavah "naših" ljudi v atari domovini. " m Članek je doposlan z Goriškega in ae glaai: Kdaj bo prišel mir, ne vemo, ali to vemo čisto gotovo, da bo prišel enkrat oni dan, ko bo priaija-lo nad našo aolnčno Goriško, nad valove zeleno-modre Soče in nad srebrno jasen trak naše aanjave Vipave zopet aolnce miru in bo sovražni, zahrbtni l^ah vržen daleč nazaj, odkoder je prišel. Sedaj vlada za hip mir na teh v zelenje ovitih in a cvetjem poaejanih poljanah, laški topovi »o za trenutek utihnili in tudi naši molče in čakajo, kdaj bodo bruhali svojih rumenožarečih žrel težke jeklene pozdrave. In tam za laškimi topovi naša cvetoča Brda, in kolikokrat mi počiva pogled na njih in vsa ki krat ae mi zdi, kako stegujejo željno roke k nam izza težkega obroča italijanskih topov čez našo Gorico in sanjajo zopet po tistem dnevu, ki jih bo zopet združil z nami pod avstrijskim dvo-glavim orlom. In naša Adrija, naša siuja Adrija od grške obali tja mimo snežnega velikana Lov-cena, mimo s svojimi otoki v južnem solucu smehljajoče se Dalmacije ob Istri do očesa Avstrije, našega Trsta in pod strmim devinskim gradom mimo našega Devina do lagun—kako hrepeni po onem dnevu, ko ji bodo odpadle težke verige več-tisočlctuega italijanskega rohstva in bo po dolgem, dolgem času zopet ciikrat svobodno zadihala. Svobodno bo zadihalo naše vedno Avstriji vdano slovensko-hrvaško ljudstvo oh Adriji, in ae naši junaki v groheh, ki so v boju proti Lahu pre-lili kri za svojo domovino, bodo imeli v grobu slajai aen. Saj te niao borili zastonj! In vai smo prepričani, globoko prepričani o tem, da ao vai napori Italijanov zaatouj, in prepričani uno, da mora naša avstrijska ruiael na naaem jugu pognati globoke korenine. Domače prebivalatvo ob naši Adriji, prt» biva hit v o, ki tvori velikansko veči-no, alovenako-hrvaako prebivalatvo, ve da mu je le pod habsburško dinastijo zagotovljen obstoj in razvoj, ve pa tudi, da so cesarju vdani Slovenci in Hrvati edin mogočen branik naše Avstrije na jugu. A najbolj nas boli srce, ko se ponašajo Italijani onstran laških topov pred svojimi zavezniki in predvsem pa prej nevtralnimi državami, da je ta zemlja, za katero hočejo Avstrijo ua najbolj nezakoniti način, kar jih pozna zgodovina, oropati, italijanska zemlja, "terra irreden-ta", in da prebivajo tukaj čistokrvni Italijani, ki "željno" pričakujejo, kdaj jim zasveti pctero-žarna savojska zvezda. Znano je, da se Rusi radi norčujejo iz Francozov, da geografije razen Francije satue malo ali nič ne poznajo in da je Husom naše ozemlje ob Adriji le italijansko in srbsko, zato je čisto verjetno, tla jim gredo ti ljudje na limanice. Anglež se pa razen za Angleže zmeni le za denar. A ne gre se tu za zastopnike sovražne kvadrupelentente, gre se za to, da bodo že sedaj iu ne šele o priliki mirovnih pogajanj vedele nevtralne države, da prebiva v deželah, po katerih sega s svojo graliežljivo roko I^ah, slovensko in hrvaško ljudstvo, ki je bilo in bo v dnu srca vedno globoko avstrijsko čuteče in bi smatralo za svojo največjo nesrečo, da bi Avstrija v boju podlegla in da bi prišlo pod Italijo. M^ vsi smo dobro poznali aspiracije mnogih laških sosedov v Trstu in Gorici in po drugih od Lahov naseljenih krajih, mi vsi smo vedeli, da so mnogi izmed njih podkupljeni in zapeljani kopali dan na dan grob avstrijski misli in da smo bili avstrijsko misleči Slovenci in Hrvati, ker smo misli- li in čutili avstrijsko, velikanska ovira, in da so nas zato ortili iz dna duše. Vedeli smo, koliko a-gentov iz Italije je bilo raztresenih v krajih oh Adriji pri najvažnejših podjetjih in celo v javnih uradih, In bivši cesarski namestnik v Trstu, princ liohetilohe, je to tudi dobro vedel, in zato so butali vanj jezni valovi laških diplomatov, zato so ga skušali kamenjati. In takrat, ko so naši poslanci preprečili italijansko univerzo v Trstu, je niso preprečili samo vslcd tega, ker ae je godila Slovencem krivica, ampak ker ao vedeli, da bi posta-la nova laška univerza gnezdo iu arcdi&če laškega iredeutističnega gibanja, ki je hotelo s svojimi protiavstrijskimi težnjami zastrupiti še drugo, dobromisleče cesarju vdano ljudstvo iu tako omajati temelje avstrijski misli ob Adriji. In zato je dobro, da si pokličemo v spomin vse to že zdaj, pred mirovnimi pogajanji, da se ne povrnejo zopet one neznosne razmere, da ne bo zrak avstrijske Adrije zastrupljen, ampak čist in jasen. Zato smo se neizriteuo razveselili one odredile, ki je iztrgala Italijanom ono pavovo perje v Albaniji, s katerim so se po krivici toliko časa šopirili, iu odredila, da se v po hrabrih avstrijskih četah okupiraui Albaniji imenujejo in pišejo mesta po imenih iu v jeziku domačega prebivalstva in ne vefi v tujem italijiuiskein jeziku. Vedeli smo takrat, to pomeni velik korak naprej k uresničenju naše avstrijske «nisli ob Adriji, in aedaj čakamo, da bodo po tem prvem koraku sledili še drugi važnejši. Vsakdo ve, da je Dalmacija čisto hrvatska dežela in zato Avstriji iu cesarju zvesta, in zato je velika krivica, anahronizem in žaljenje hrvatskega in avstrijskega čustva, če se še vedno uradno iu neuradno imenujejo imena dalmatinskih krajev, mest in otokov v italijanskem jesiku. In ravnotako v Istri in še posebno pri nas na Goriškem. Vsi vemo, da so imena Raceogliano, Rauziano, Merita, Savogna, laiuiauo, Chiapovano itd. naši čisto slovenski kraji: Orehovlje, Renče, Miren, Sovodnje, Jami je, Čepovan itd., in da prebivajo tukaj samo cesarju in Avstriji že od pain-tiveka vdani Slovenci. Čemu naj dajemo Italijanom orožje v roke, da ae šopirijo a tujim pavo-virn perjem pred nevtralci in avojimi zavezniki, če mi sami te kraje italijansko imenujemo! Avstrijska misel na plan, iu že pred mirovnimi pogajanji, že med vojsko in ne šele po vojski hočemo javno dokumentirati, da sino Slovenci in Avstrijci in si ne želimo nikdar nadvlade Italije in hočemo tudi od daleč odbijati vsak suin, da imajo Italijani kake najmanjše pravice do nas. Zato zastopniki slovenskega ljudstva, storite to, kar ao storili že Dalmatinci in Bosanci, stopite vsi kot en mož pred Njegovo Veličanstvo našega sivega slavnega vladarja Fran?a Jožefa 1. in povejte pred najvišjim prestolom, da smo Slovenci Avstri-ci, in da z Avstrijo živimo in pademo, in da hočemo ž njo vred živeti, in da želimo, da zadobijo naši kraji ob Adriji čisto pravo avstrijsko lice. Proč z italijanskim pavovim perjem! Avstrijska misel ob Adriji na plan 1 In le nekaj! Globoko so mi v srce segle te dni v nemškem državnem zboru govorjene besede nemškega državnega kanclerja, ki je povedal "urbi in orbi'\ da nočeta Avstrija in Nemčija osvoboditi Poljake, Beite, Litavcc in Lete izpod tujega jarma, in da ne bosta nikdar dopustili, da bodo Flarnei v Belgiji prepuščeni romaniziranju. Tudi ini Slovenci, Avstrijci, imamo v Italiji Klam-cc — beneške Slovence, ki so sedaj prepuščeni poitalijančevanju na milost in nemilost. Beneški Slovenci morajo biti po končani vojski zopet pridruženi slovenski narodni celoti pod okriljem habsburške monarhije, ki hoče biti, kakor že od nekdaj, trden, zvest, nepremagljiv branik avstrijske misli ob Adriji. —tov.— Tako moč ima šc suženjski duh v našem času iu tako se zna maskirati! ¡Pri socialistih v Srbiji. Neki sodrug. ki je lani obiskal Srbijo, pripoveduje: Že po neka j mesecih je prišlo iz- ■ strežne nje iu vojna je pričela postajati nepopularna. Na tihem so stavili svoje upe na delovanje so-| cialistov: Mogoče se jim posreči napraviti mir, mogoče enkrat le stvar prenarede . . . Takrat je večina socialistov bila že v hladni zemlji, ujeta v sovražjii deželi ali pa v bojni črti. Stranka je bila prešibka za resno akcijo, od boja pa le ni odnehala. Zastopnika v skupščini Lapčevič in Kaolerovii sla vedno zahtevala, naj se vlada ne briga za ruske interese, temveč l.aj ima pred očmi srbske interese, naj sklene z dvojno monarhijo mir ali naj se začne z njo pogajati za mir. Govore obeh socialistov so prevpili v zbornici in večkrat je prišlo do škandaloznih prizorov. Socialista sta ostala trdna. Strankin list "Radničke Novi-ne" se je preselil iz Bel urada v Niš in je tam izhajal pod vodstvom sodr. Lapčeviea dnevno. Cenzura je strašno divjala proti listu, ki jc prinašal vedno več belih peg kot gradiva. Akcija za mir se je vseeno 'nadaljevala in napadali so Pasiča in druge, ki so srbsko ljudstvo vodili v klavnico. Kmalu je postal strankin list najbolj eitan časopis v Srbiji, in komaj so ga pričakovali vsi, — tudi meščanstvo. Med divjim vri-šeem umor in požig pridigajočega meščanskega časopisja so socialistični opomini učinkovali kot do-brotvorna treznost, njih vloga je bila z vsakim dnem hvaležnejša in njih naloga z vsako uro resnejša. Zda» so skoraj vsi želeli, da se izpolni socialistična želja: mir. Tudi Pasic je opazil, da stran-kiiu» časopisje kljub cenzuri naj- de besede in izreče, kar mora povedati. Glasilo sodrupov je bilo zopet na vrhu in je imelo velik vpliv na ljudstvo. Pasie je hotel socialistično časopisje diskrediti-rati in je dal oznaniti, da je podkupljeno od Nemcev Avstro-Ogrske. Meščansko časopisje je na ves glas kričalo obrekovanja in zahtevalo, da se z vso strogostjo nastopi proti sodru^om. Sodru-gi niso ostali dolžni odgovora in so povedali resnico, da je meščansko časopisje podkupljeno od vlade, ki si da dobro plačati boj proti edinemu listu, ki oznanja resnico in hoče doseči, da ;e prepove izdaiar ie «'.elavske^a lista. Dolgo ni bilo treba čakati. ZZo so Lili Ru"» odbiti, je pričelo tudi meščansko časopisje izrelrati željo o miru, izprva seveda, skrito, potem pa jasneje. Zdaj so tudi sociali.ti lahko govorili svobod-neje in zahtevali so mir. Takrat se je dogodilo, da je Lapčevič vstal v skupščini in obtožil vlado Pašna, da je v interesu druge države uničila iunaško srbsko ljudstvo in deželo približala usodi Belgije. Zahteval je, da sroska vlada takoj prične mirovna pogajanja z monarhijo, preden bo prepozno in dokler še ni vse izgubljeno. Stranka Pašn a je bila kar iz sebe, vendar ni morda oslabiti učinka govora na del poslancev in na javnost. Meščansko časopisje je zamolčalo govor sodruga, priobčil ga je strankin list do besede in povedal v uvodniku svoje mnenje in zahteval takojšnji mir, ker dmgače se uniči Srbija in njeno ljudstvo. Na to je prepovedal Pasie izdajanje lista, ki uganja "domovinsko-izdajalsko" politiko in se "prodaja" Nemcem in Avstro-Ogrski. To se je zgodilo pred dve uia mesecema . S tem vlada še ni bila zadovoljna. Ilotela je imeti tudi odgovornega urednika Lapčeviea. Pri tem je Pašič doživel prvi poraz. Justični minister Ljubo Jovanovič je zahteval v skupščini, mejtem ko je naznanil prepoved za delavski list v obsežnem govoru, da se izroči sodr. Lapčeviea, da se lahko radi veleizdaje postavi pred sodišče. Izciiuila se je ostra razprava, \ katero je posegel tudi Pasie in odločno zahteval, da se izroči Lapčevič, da se tako kaznuje radi izdajstva domovine. V imenu stranke je govoril Kaclerovie in izjavil, da je v tem slučaju Lapčevič zastopal prave interese srbskega ljudstva in je ostal na Pravem patriotičnem stališču, kar sc o onih, ki zahtevajo njegovo r»la-vo, r.e more reči. Lapčsvii ni hotel drtfgoga kot rešiti srbsko ljudstvo popolne pogibelji iti deželo obvarovati katastrofe. Ali je to velcizdaja? Kdor trdi, da je Lapčevič podkupljen, je hudoben ob-rekovalcc. Po daljši ostri debati je zbornica zaključila, da sodr. Lapčeviča ne izroči. Proti Pasiču in justienemu ministru jc glasovala velika večina. Na prihodnji seji sfa sodruga in-terpclirala radi prepovedi lista. Dobila nista odgovora. Delavci so ostali brez lista. Le en mesce je trajal tak položaj. Sodrugi so iz-vojevali, da je pričel izhajati nov list z drugo glavo, pa vendar v starem duhu. • Se težavnejši je bi! položaj za sodruge, dokler ni smel izhajati list. Bil je edina vez med sodrugi. Zdaj so bili osamljeni in zapuščeni. Nikogai r.i bilo, ki bi delavce spodbujal in tolmači'., nikogar ki bi jim vzbujal zaupanje v bodočnost in držal njih dušo «r ravnotežju. Ali Lapčevič in Kaclerovie nista mirovala; vedno ostrejše sta napadala vlado v zbornici in odločnejše zahtevala, da se dovoli izdajati list. Pasie ni. hotel tega ¡dovoliti. Lapčevič je obiskal ministra v njegovem uradu in mu izjavil, če noče, da se Srbi poslužijo najskrajnejšega sredstva v svojem lastnem interesu, mora dovoliti, da se list izda. Pasič je odgovoril, da je neovrgljiv sklep krone, da list socialistov ne izhaja več. Govori se lahko le o 4em, da nadomesti "Kadniekc Novine" drug list, katerega pa ne sine urejevati Lapčevič. Novi list ne smo biti pisan v sedanjem tonu in ne sme huiskati proti Vladi in vojni. Za urednika mora biti imenovan mož, ki ga ne varuie imuniteta. Urednik mora biti pripravljen, ua za svoje delo trpi in ker ga skupščina noče izročiti, ne sme piega-njanjc urednika biti odvisno od skupščine. Z drugimi besedami: u-rednik novega lista ne sme biti on ali kateri drugi poslanec. Lapčevič je odgovoril, da ne nasprotuje, če se menja ime lista in ne da nič za to, če bo on urednik, ker pri socialističnem listu ne gre za to, kdo je urednik. Ne more pa obljubiti, da bo list pisan v drugem duhu, kajti list bo socialističen, kakor je bil prejšnji, in mora ostati glasnik stranke in.oz-nanjevalec socialističnih ciljev. Pogajanja so končno vodila do uspeha. Po enomesečnem prest an-ktt je izšlo novo strankino glasilo pod imenom "Bodočnost," ki ga ^e urejeval neki drurji sodrug. "Bodočnost" izhaja poldrugi mesec kot dnevnik v Nišu in nadaljuje delo prepovedanih "Rad- ničkih Novin," ko dnevno vstopa za mir in blagostanje srbskega ljudstva. • Razmere ob času prepovedi so se uied Bolgarijo in Srbijo poostrile in vsa znamenja so govorila, da pride do vojne med državama. Srbski socialisti niso hoteli le skleniti mir z monarh jo, ampak so hoteli s sosedno državo Bolgarijo živeti v miru. Tudi bolgarski socialisti so nasprotovali, da bi njih država vstopila v vojno. Med sodrugi'obeh držav jc postajala vez pobrat i mstva močnejša in tesnejša. Mejtem ko bolgarska vlada ni delala nobenih ovir strankam in posebno ne socialistom, sc jc srbska vlada obnašala napram sodrugoni vedno brutalneje. Bilo je nerazumljivo tem bolj, ker je Srbija že takrat bila v nesreči in bi morala vsako približanje Bolgarije pozdraviti. Pasie je pa dozdevno popolnoma izgubil svojo pamet. Srbski m bolgarski sodrugi so nameravali enega in istega dne vprizoriti v Nišu in v Sofiji mirovne shode, na katerih naj bi govorniki iz obeh dežel govorili. Na shodih so imeli povedati, da sc prolctarci obeh držav čutijo brate, da so proti vojni med Srbijo in Bolgarijo, sploh proti vojni. Shod v hotelu "Evropa" je bil dobro obiskan. Med udeleženci je brlo mnogo meščanov in ranjencev. Iz Bolgarije sta došla sodruga Jurij Dimitrov, poslanec in tajnik strokovnega sveta, ki sta imela govoriti na shodu. Srbska vlada 'e brutalno nastopila proti tej akciji pobrati mstva in shod se ni mogel obdržavati. Kmalu po otvoriti shoda so prišli policisti in orožniki, razbili so shod in spo- dili bolgarska delegata v Sofijo. V Sofiji sc je medtem vršil dobro obiskan shod, katerega so se udeležili srbski delegat je. Lapčevič je na tem shodu govoril o po-bratimstvu delavcev vseh dežel ju jc protestiral v imenu srbskega ljudstva, da se Srbija ne bo bojevala z Bolgarijo. Shod jc soglasno sprejel mirovni manifest z velikim navdušenjem, ki jc bil drugi dan priobčeu v strankinem glasilu. To so dogodki, ki so mi .jih povedali beh'rajski sod rti «H v njih Delavskem Domu. Mračilo se je že iu sodrug Dragovič, pogledav-ši na sliko Tucoviča v večernem svitu, jc rekel: "Tem stenam sc ni treba sramovati. Storili smo, ka»* je bilo mogoče, a bili smo še prešibki..." • Kaj sc je zgodilo kasneje s Srbijo je znano čitateljem "Prolc-tarea" in nepotrebno jc, da bi ponavljali dogodke. Poročilo jc zanimivo, ker dokazuje, da jc v Srbiji, v kateri ji bilo pred vojno vsaj košček svobode, nastopila ravnotako reakcija kot v Avstriji ali kateri drugi državi, ko je izbruhnila vojna. Na vladnih klopeh v vseh vojskujočih državah sede danes v Evropi kriminnlei. Kronani hudodelci iu kriminalci v pozlačenih frakih in z redovi na prsih so se razdelili v cva tabora in pognali narode z najhujšim terorizmom v svetovno klanje. Kdor se jc upiral njih početju in je res ljubil svoj narod, so ga proglasili za veleizdajalca in čc le mogoče tudi obesili. In to dejstvo je najžalostnejše, kar ji-h dokumentira sedanja svetovna vojna. KRIZ NA GORI. LJUBEZENSKA ZGODBA. — SPISAL IVAN CANKAR. Ob tej misli se je zaržarela, je skipela njena ljubezen. Oklenil« se ga je z obema rokama, držala bi ga za roao in bi ga ne izpustila, drsala hi za njim po kolenih. "Težko bo šc tvoje življenje, padal boš še pod pretežkim bremenom ... ne zavrz* me 1... " Toda ni se hotel usmiliti, še ozrl sc ni nanjo, ponižno prosečo. Vrnil se je in ji ni sporočil . . . Ilanea jc spravila pismo. Kaj mu ni očitala po krivici? Ni ga šc videla, ni še govorila z njim, B »g vedi, če se je vrnil. ITči-telj je bil pijan, zlobnost mu je gledala iz oči. Zasmejal se je od radosti, ker je zdramil v njenem srcu neprijazno misel. Nikoli ni bil čist njegov pogled, strepetala je, kadar se je je doteknil z roko. "Ni govoril resnice!... Mate, odpusti mi, da sem te žalila v svojem ireu!" • Toda nemir je ostal, ostala je težka, glodajoča slutnja. Prašala bi sosedo, šla bi v vas, da bi vidpla ljudem v oči, da bi zapazila morda pomilovalen pogled, škodoželjen nasmeh. "Kaj se ni vrnil Mate?" je prašal oče, ko je šla skozi sobo. "Ni se vrnil!" je odgovorila Ilanea z neodločnim glasom. Pogledal ji je v obraz, llauca je povesila oči. ► t Ko je stopila na cesto, se je čutila zelo trudno, kakor od dolge poti, ml težkega dela. Cstavila jo je sosedova dekla. "Mate, pravijo, da se je vrni.?" "Bog vedi, č* se je vrnil!" je odgovorila Han ca iu rdečica ji je šinila v obraz. "Na fari jc menda ostal, še domu ni sporočil!" Hanca je šla hitro dalje, dokler je gledala za njo in se je smehljala. Prišel ji je naproti Tone, amcrikanec. Hanca se mu je hotela umekniti, toda razprostrl jc roke in je postal pred njo. "Cemu pa se mu umikaš, Hanca? Saj nisem tako strašilo!... Tvoj fant se je vrnil, ali sta že govorila?" • "Nisem ga videla." "Glej no, taka je torej sivart... Pomežikal je in se je narahlo nasmehnil, kakor da mu je bila šinila v glavo zelo vesela misel. "Čakaj, Ilanea, kani pa si se uapotiln? Grem malo s tabo, če ti jc prav!... Vidiš, Hanca, stvar je namreč taka: tudi jaz mislim strani, nnzaj v Ameriko; že predolgo sem sc klatil tod, samo toliko, da sem zapravil denar, zaslužil pa nič. Naveličal sem se te proklete globeli, ko je človek kakor zidan. Prej se mi je časih zazehalo po zvonovih svetega Lenarta, zdaj se ml ne bo nikoli vee. Tukaj so namreč vsepovprek sami butci; njih pamet je prav tako obzidana kakor njih dom ... Zato mislim strani, tja kjer je svet malo bolj širok ... Zdaj ti pa povem kar na kratko, Hanca, in brez vseh ovinkov... " Šla sta počasi skozi vas; Tone je govoril mirno, a širokim, zadovoljnim nasmehom v rdečem o-brazu. Ob poslednjih besedah pa je pokašl jal in zatekuilo se mu je. "No, Hanca, jaz bi napravil drugače nego Mate. Če bi imel tukaj takega dekleta, kakor ga ima on, ne bi čakala name v globeli iu zdihovala. Vzel bi jo s seboj, pa konce besedi!... Kaj praviš, Hanca t" Krenila je brez pozdrava in brez slovesa na drugo stran. "Kam pa? Zlodej, kaj sem rekel kaj hudega! Ne beži, saj te ne boin pojedel!" Stopil je za njo in jo je prijel za roko. "Prav, pa kreniva na ono strani Srečalo na- ju bo tem manj zijal!... Dostikrat sem ti že povedal. kaj mislim, ti si pa kakor gluha ... Kaj sem tako zanič fant ? Poglej te roke — ves svet je moj zunaj! ftele zdaj mi je prišlo na pamet, čemu sem postopal tolika časa po teh žalostnih klancih! Nekaj lepega, drobnega bi vzel rad s seboj, da bi bilo človeku bolj veselo pri srcu ... Ni nič prijetnega, če se potika z različnimi ženskami: poljub, nato pa brco — hajd! Naveliča se človek, res!... Kaj praviš, Ilanea?" ' "Ali si govoril z Matejem?" "Zdaj ni bilo baš govora o Mateju... No, nisem ga videl; prav ijo, da se je vrnil in da se nosi visoko, ki je še pred tremi leti bos in raztrgan eapal po klancu ... Rad ga imam, tega MatejA, ampak lump je velik! Jaz bi ne napravil tako z dekletom, če bi ga imel res rad. Obleče gosposko suknjo, pa sleče ljubezen; za berača je bila dobre, za škrica ni. Pa se rnu bo godilo sc prokleto slabo; njegovo opravilo ne nosi veliko in doživela boš, d» se povrne še ves ponižen in krotak. Ne menjal bi z njim, Bog vedi, da ne!. ..Čemu bi še mislila nanj, Ilanea? Če je šel, naj pojde!" Hanci se je zagnusil njegov glas; zagnusil se ji je ves, kakor je stopal poleg nje širok in velik, s polnim, rdečim obrazom, s težko srebrno verižico na telovniku. "Videl je mojo žalost, pa je vesel!" ^topila je v stran in je postala. (Dalje prihodnjič.) ADVURTISRMBNT Avstr. Slovensko UlUM sovražila, ampak živela ž njo v miru. Koliko uepotreburga se govori v teh dneh! Ampak — kaj se to pravi, da bo Srbija živela v prijateljstvu z Avstrijot Pašič veruje, da (»stane Avstrija po vojni; kaj pravi na to "londonski komite"? V Londonu je prišlo te dni do hudih nasprot stev med dijaštvom medicinske fakultete in policijskim sodnikom Taylorjem. Antivivisekeionisti so postavili v nekem parku spomenik psu z napisom, da je ta pes prestal dvometečno mučeništvo v fiziologičuem laboratoriju londonske univerze. Dijaki so ponovno poizkušali ta spomenik podreti, pa brez uspeha. Pri nekem takem na|>adu so bili ustavljeni od policistov in nato od policijskega sodnika kaznovani. Sedaj so pa dijaki priredili pred spomenikom demonstracijo in sežgali pred pjira narejenega moža, kateri je predstavljal dotičucga sodnika. Milan Pugelj: SAMOTAR. HI. Ob poletnih jutrili, ko se je Kliš prebudil in je sijalo solnce v sobo že močno In vroče, se je zdelo, da je vse o voščeni ženski laž ali ravnokar končane sanje. Steno so bile svetle/prostrane in jasne, uič bajnega in sanjskega ni bilo na njih, gledale so na stanovalca s prostranimi in odkritosrčnimi o-brazi resnice. Tudi tla, ki so se bleščala v sol ne u in strop, ki je visel nad ujiuii širok in čist, nista pokrivala ničesar. Popoludne pa, ko so padle sence, ko so se stene pomračile in zagrnile v skrivnostne pajčolane te-motnih plašče v, ko je legla po kotih tema in lezla iz njih pod mizo in stole, sta se razlila po prostoru nemir in nenavadnost. Kliš je gledal okoli sebe; v negotovi in se je razširil po njej. Težko je bilo v njem dihati, težko živeti med tistimi visokimi, večinoma golimi in hladnimi stenami, ki so strmele na stanovalca mrzlo, brez, misli in čustva. Oči ženske, ki so blodile po prostoru, so pokazale v sebi laž. Nekaj temnega, a obenem ostrega je tičalo v njih, ka kor bi se skrivala v njih množica osti. In vse telo je dihalo iz sebe mraz, ki se je širil naglo naokoli! in omajal ves prostor. Zunaj — v gozdu — ni bilo težko najti usodnega para. Spočetka sta prihajala vsak drugi, vsak tretji dan, pozneje vstk dan. In j sedela sta na klopi, tožila, kako j se jima mudi v mesto in ostajala še ure iu ure. Kliš je vse to težko prenašal. Iz stanovauja je letal v gozd, iz goz-( da v stanovanje. Po dolgem času se je odločil -in ostal doma. Postal je bledejši in plašnejši, v sobo se je zaklepal tudi podnevi. Bra- "Grazer Volkshlatt" poroča: "Po poročilih "Urazer Tagblatta" in "Tagesposte" so bili sredi meseca marca župnik Jurij Trunk v Preravi pri Beljaku in ondotni mežnar Orafenauer, kakor tudi župnik pri sv. Mariji ob Žili, Franc Ks. Meško, zaprti. Kakor se sedaj "Kaerntner Tag-blattu" uradno poroča iz Beljaka, so vsi imenovani gospodje zopet izpuščeni, ker se ni moglo niti najmanj dokazati, da bi imenovani gospodje izvrševali izmišljeno ogleduštvo." Ce niso niti fajnoštri in mežnarji v Avstriji več varni veleizdajuiškeg» suma, tedaj stoji Francjožefovo cesarstvo re« že na glavi. Sodišče v Velikem Varadinu je sodilo Anastazija Popoviča in tovariše, ker so krmili vole, ki so jih dobavljali za armado, s soljo, da so več tehtali. Na ta način so ogoljufali vojaško upravo za ^247 kg. mesa. Obsojeni so bili: Popovič na 4 leta ječe in 4000 kron globe, ostali sokrivci na tri leta do tri mesece ječe iu primerne denarne kazni. To so vsakdanjosti sedanje vojne. "Obogatite se," je geslo. plahi slutnji, in dasi je vedel, da (Ja imj jc bj,a prerastla vge lic0 od ni nikogar razen njega v sobi, J«} UÄ0Äa {\0 uSt.sa se je vila v koša-, vendar pokleknil na tla, se oprljtNn in fpnem Tuežal vlak, ki ni j ropotal po tirih in puhal v večerni zrak, pač pa kričal in vzdihoval| o njegovi bedi. "Tuga te stresa, tuga te stresa . . . a-a-h-h!' — In vse vmes se vije glas piščali, dviga se, pada. nataka v dušo Poročila iz Bukarešta naznanjajo, da se v vsej Rumuniji čuti pomanjkanje žita. Vlada je nastavila za domačo trgovino maksimalno ceno 185 frankov za tono pšenice: r.irenti raznih vojskujočih se držav pa ponujajo .'120 frankov za isto množino pšenice. Vlada je odredila, da mora ostati doma najmanje štirideset odstotkov vsega žita; toda zdaj so dognali, da so ljudje prodajali žito Angležem, Avstrijcem in Nemcem, ker so jim ponujali tako visoke cene. Nič druzega pa ni bilo pričakovati, ko je vlada sklenila z Nemčijo in Avstrijo pogodbo za dodajanje žita. Ali je smela vlada misliti, da bo v Rumuniji špekulacijski patriotizem drugačen kakor drugod? In tam preko gozda, preko ljubezni s tistim moškim, ki jc sedel, svojo turobno žalost, tik nje, je šla njena pot. Zavrgla ¡"Po smrti v vesoljstvu boš ti je knjige, otresla se je sanj In prah, misli, ki so polnile njene oči z j bos kamen na coati, boš prst in Oficiozni dunajski "Fremdenblatt" poroča, da je koroški poslanec Dobemig sklical v Trstu nad 150 nemških zaupnikov vseh stanov. Zborovanja so se udeležili zastopniki vseh primorskih Nemcev in rekli so, da je kolikor mogoče tesns gospodarska zveza osrednjih sil v bodočem živ-Ijenskem interesu obeh držav in zlasti izrednega pomena na razvoj Trsta in Adrije. Zaupniki so tudi zahtevali, da v tej veliki uri vsi Nemci brez rnzlike postopajo složno. To je pouk za tiste naivne duše, ki se jim je sanjalo, da bo Avstrija po vojni pospeševala interese Slovencev na Primorskem. Verjamemo, da bo nastopala poti Italijanom; ampak Slovencem v prid gotovo nč. Oficielna Avstrija se ne spametuje, dokler se ne spametujejo njeni narodi. mokrim čarom hrepenenja in za-divljcnosti. 1 adla je v življenje, v tisto, ki drvi preko cest in ulic, četudi z lažjo, krivico in zlobo. In nanj, ki je čakal v sanjah in mislil v vesoljstvo, je pozabila. Zmotilo ga jc to in doma po njegovi sobi je legla puščoba, iura/ in neprijeten dušljiv vzduh prah (Konee prihodnjič.) Iz poročila, ki ga je izdal trgovski tajnik Redfield» je razvidno, da so Združene države v teku 18 mesecev imele za $990,508.472 izvoza vojnih potrebščin. Skupni izvoz pa znaša $4,111,108 257. "Wall Street Journal" piše, da se bo v celem letu 1916 izkopalo nad 2,000,000,000 funtov bakra. Od leta 1915 se bo množina izkopanega bakra povečala za 450 miljonov funtov. Vsled velikega podraženja pričakujejo, «In se bo za ta baker dobilo $660,000,000; v letu 1915 so prodali ves baker za #288,000,000 in leta 1914 za 205 miljonov dolarjev. Nekako 80 odstotkov vsega tega bakra se bo izkopalo v Zruženih državah, drugega pa v Južni Ameriki in drugih krajih. Samo v aprilu je kupila angleška vlada v Združenih drŽavah 200 miljonov funtov; to je največja kupčija z bakrom, kar se je kdaj naredilo v Zdriiženih državah. Pravijo, da so Angleži plačali zanj skoro $70,000,000. To so blagoslovljeni profiti! Angleški minister za municijo naznanja, da ima sedaj pod svojo kontrolo »3337 tovarn, v katerih se izdeluje strelivo in orožje. Kje je zdaj gospodarski liberalizem, ki je bil tako )>oiioseii na Angleškem? V Angeli Memorial bolnici v Bostonu so odprli zdravniški oddelek za šivali; zjasti za pse, mački' in druge domače živali. Tu jim bodo, ako bo treba, zobe pulili, čistili, plombirali ali nove vstavili. Nobene besedice ne bi zinili zoper to človekoljubnost; le ta misel nam noče iz glave, da je na svetu toliko ljudi, ki morajo poginiti brez zdravniške pomoči! V časi je res bolje biti žival kakor človek. V Sofiji imajo cerkev, ki je bila sezidana v spomin ruskemu Aleksandru, "carju osvolnulite-Iju". Sedaj sta oficielna Bolgarska iu oficielna llunija sovražnici. To tudi za cerkev ne ostaja brez vpliva. Dunajska "Reiehpost" poroču iz Sofije: Ministrski predsednik Radoslavov je podal predlog, da se spominska cerkev carja osvoboditelja imenuje katedrala sv. Cirila in Metoda, in ga utemeljeval katole: Današnji dnevi so mejnik v novem razvoju bolgarske države. Vlada predlaga ta predolg iz patriot ¡čilega prepričanja v spomin bolgarskih apostolov Cirila in Metoda, ki sta bila doma iz one Macedonije, na katere slavno osvoboditev naj ta cerkev vedno spominja. Ruskemu carju osvoboditelju je bolgarski narod svojo hvaležnost bogato poplačal. 1*0 vseh bolgarskih mestih jc dovolj znamenj, ki spominjajo na to preteklo zgodovinsko dobo. Sedaj pa je prišel čas, da se okrepe temelji bolgarske narodne ideje. Zato je vlada tudi predložila reformo koledarja, da Bolgarijo zbliža z zavezniki. Opozicija je odločno nastopila proti predlogu, ki pa je bil sprejet z veliko večino. Cerkev bo dobila svojo posebno upravo, bo tedaj neodvisna od sv. sinoda. Kakor znano, je svojčas samo bolgarsko ljudstvo zbralo denar za zidanje cerkve. Mi gotovo ne bi imeli ne ene solzice, ako se odpravijo vsi carski iu kraljevski spomeniki. Ali iz liadoslavovega jrredloga se žal ne sine sklepati, da so na Bolgarskem že tako daleč. V nemški javnosti se živahno razpravlja o predlogu, da se naj vpelje po vojni tudi ženska službena obveznost. Vsaka telesno sposobna žena naj bo zakonito prisiljena, da se podvrže eno leto državni in javni službi, da se izvežba v panogah, ki so ženam primerne in za razvoj države važne. Žene bi odslužile svoje leto v bolnišnicah, otroških vrtcih, vzgojevališčih, kuharskih šolah, vzornih gospodarstvih itd. Ta službena dolžnost naj bi bila splošna, kakor je Vojaška Za moške. • V resnici se iïe skriva za tem nič druzega, kakor da se poizkusijo ženske izrabiti za militarizem. Ce se bodo one nastavljale po bolnišnicah, bo treba manje sanitetnih vojakov, pa bo več moških porabnih za fronto. Ali ni to dokaz, da mislijo v Nemčiji na "zmanjšanje militarizma"? V avstrijskih listih čitamo: V sedanji vojni smo imeli priliko občudovati raznovrstne zvijače v vojni taktiki; kolikokrat je odločilno vplivala na iziti in uspeh pri posameznih podjetjih uprav vojna pretkanost, ki je sovražnika ali premotila, ali zavedla na napačno sled, ali pa odvrnila njegovo pozornost od najvažnejše točke. Ruske olde-govalce Przemysla so strašili še celo s svetimi podobami. V neki decembrski noči so Avstro-Ogri pred utrdbami skrivaj postavili velikanski transparent (prozorna papimata slika, ki se v ozadju razsvetli, da postane vidna) na katerem je bila naslikana v pravoslavnem slogu Mati božja z Jezuščekom. Ko se jc bližal ruski naskok, so razsvetlili transparent z žarometom. Čudodelna przemyslska Mati božja je bila znana Rusom že iz mirnih časov, in lahko si je predstavljati strah preprostih ruskih vojakov, ko se jim je kar naenkrat ponoči prikazala. Vest o tem dogodku, ki ga niso znali razložiti, se je raznesla dalje in dalje. Iz zaseženih vojaških pisem so Avstro-Ogri izvedeli, kako silno je ta prikazen vplivala na l»use. Več mesecev pozneje je neki ruski vojak trepetaje od groze pripovedal v Rzeszovem o "nočni Materi božji", ki varuje Przemysl in je zapovedaia ruskim naskakujočim silam, naj se ustavijo. V Astri ji morajo pač razumeti, kaj se pravi babjevernost. Francoska zbornica se je sešla v četrtek, 18. maja. Finančni minister Ribot predložil proračun za tretje četrtletje. Zahtevani krediti značajo osem miljard in deset miljonov frankov. Obenem je podal izjavo, ki trdi, da je stanje državnega zaklada in Krancoske banke dobro. Upozarjal je na to, da jc treba če sedaj, preden sc konča vojna, storiti ukrepe za pokritje obresti, ki jih bodo za-jitcvala vojna posojila, ter je v ta nnmcn predlagal povišanje raznih direktnih in indirektnih davkov na alkohol, vino, pivo, mošt, sladkor in tobak. Ti davki naj prineso devetsto miljonov frankov več na leto. Davek na alkohol se poviša na 400 frankov od hektolitra; pravica, da smejo sadje-rejci iz svojega sadja destilirati alkohol brezdav-čno, sc odpravi. Finančni minister jc tudi poročal, cla izkazujejo davčne izjave 163.000 oseb po novem dohodninskem davku dve miljardi 949 miljona frankov. Draginja med vojno, draginja po vojni. Drugače sploh ne more biti. Zmes. Beneška vojna pred tristo lati. Sedanja vojna z Italijo se odi« grava večinoma na iatem bojišču kakor dveletna vojna z Benečijo pred 300 leti (1615—1617). Kakor znano, so lienčani že tedaj hlepeli po neonie j enem gospodstvu na Jadranskem morju ter so o prvi priliki z orožjem napadali Avstrijo. Poizkušali so najprej odkupnini potom izsiliti odstop (ioi ice, Trsta in Istre ter poinak-nitev meje do Soče, ko jim je to izpodletclo, so začeli s sovražnostmi. Zasedli so Kormin, Oglej in domalega celo avstrijsko Furla-nijo, izvzemši Gradiško ,toda pravi boji so ae pa vršili na valovitih gričastih pogorjih vzhodno in za-padno spotili j esoške ga ozemlja, to je v Brdih ¡n na razrastkih Krasa. — Gorico je branil Frankopan s T rsata. (Jradiško Fratikol, Trauttmansdorff jc utrdil Podgo-ro in Zdravščino, kjer je zgradil utrdbi "Sv. Trojica" in "Zvezda". Kavnotako so se zgradile utrdbe nad Zagrnjeni in Kubija-mi, med katerimi jc bila najvažnejša "Pazi se". Benečani so prodirali od K orni i na čez ftteverjan ¡n Sv. Martin ter razdrli softki most pri (Jorici; — Tauttmans-dorff ga je dal zopet popraviti in ko je pregnal sovražnika je zgradil na Pevmo predmostje. Tu je bil ranjen sovražni poveljnik Giustinianl, ki je naslednji dan v Ločniku rani podlegel. Sunek Benečanov iz Čedada preko RobiČa na Kobarid, ki so ga izvedli v nameri, da bi ob Soči prodrli na Tolminsko, se je izjalovil ob odporu Avstrijcev in vremenskih neprili-il tu s krepkim sodelovanjem domačega prebivalstva potolčen ter se je moral umakniti nazaj v vobarid. Najljutcjše so se bojevali za gozd nad Rubijami, dokler se končno ni posrečilo Avstrijcem pod mejnim grofom Egkom, $1.00 ta pa I leta. Za Evropo $2.10 aa celo lato, $126 aa pol lata. Oglati dogovoru. Pri spremembi ki vli!i a je poleg novega nas nam/1 ___tudi s/ari naslov. _ GWW ib«Muk« «rsMiMcil« J»«ML — mUNKilM I*M« V Ameriki. — aali ate svoje službe tako, da ae čutim v duhu dolžnega odkriti' ae predd Vami kakor pred državljanom. ki zasluži najvišjo čast, kakor hi ae čutil dolžnega izkazati počaščenje poveljniku najhrabrej-aega potka. "Težko ate delali, ali prepričan sem, da ste pravi vzor žene in da ste pouosui na to, kar ste storili. Gotovo čutite, da imate pravico do resuohe, ne pa do usmiljenja. To je, kar čutim jaz za Vas. Čutim, da ste Američanka tiste vrste, na katero hi morali hiti vtd dohri Američani ponosni. Mislim, da Vas postavlja to, kar ste izvršili, v prvo vrsto moii in žen sedanje generacije, ki so služili svoji domovini." V znak priznanja je poalal Roosevelt tej ženski knjigo^ Svoj lastni življenjepis... Veliki Teddy je storil s tem pismom nekaj resnično velikega. Pokazal je Ameriki pot. On je po-mr. Foreign countries $2.60 ayear. Islal eni ženski svoj življenjepis. |l tl for half y«ar. -:- -:- Wividno smatra (o za izredno nagrado, za nekaj takega kakor že-N a slov (adi>ki*sbi lezni križ na Nemškem ali Franc- "PROLETAREC" jo^fov ord7l l *.™triji'. 4 . aa w. Ml. stkkct. CHICAGO iLiiwois Priporočati hi bilo torej to: A -.-_ merika naj nakupi nekoliko sto TEDDY, AP08TEL PLODOVI- *i*°č Rooseveltovih knjig in vsaka Vsa pri toi be glad« nerednega pošiljanja tteta in drugih nerodnosti, je poiiljati predsedniku druibe Wan Moleku, 4000 Watt 31» Street, Chicago, JU. PROLETARIAN *4 p«SU»K«d mrmrj TmWm bf Sooth Slivio Varhsaa't Pubiaking Cirapiny _Chicafs, Mlimii. Subscription rates: United Statea and Canada, $2.00 a yaar, $1.00 for half Foreign countries $2.10 a year. tl for half year. -:- -:- -:- .:- Advertising rates on agreement. T08TI. Roosevelt, zagovornik Velike Amerike, imperializma in militarizma, je tudi navdušen odvetnik velikega števila otrok. V tem oziru je popolnoma logičen. Ako hoče biti America first, tedaj mora imeti tudi mnogo ljudi; to seveda ni vse, kar je potrebno za veličino, ali med druge pogoje spada vsekakor tudi ta. Zaradi tega je Roosevelt velik nasprotnik vsakega pouka o kontroli porodov. Ves navdušen kliče ženam: Rodite! Rodite! Rodite mnogo o-trok. Roosevelt ni ravno neumen in gotovo ve, da ne doseže s svojim klicem bogatih dam. One že vedo, kako se zahrani preveliko naraščanje rodbine in si ne dajo v tem oziru delati predpisov ne od Roo- Americauka, ki rodi enajst otrok — ali pa recimo okroglo deset — dobi po eno tako knjigo. In če se ne bodo ženske kar trgale za to, da porode vsaj enkrat na leto — tedaj ne poznamo niti mi boljšega sredstva od Rooseveltovega. Bojimo se pa res, da ne bo vleklo. ŽENSKO DELO V PENNSYL VANIJI. Zadnjo poročilo delovnega oddelka v Pennsylvaniji izkazuje, da je v delavnicah in tovarnah te države zaposlenih 216.000 žensk. V industriji oblek in nogavic ji-h je 27.900. Kitničark in čipkaric je čez 3000; pri izdelovanju moških oblek jih je zaposlenih čez 7000, v pekarnah pa blizu 3000. Mnogo žensk dela v tovarnah za rnuni-cijo, v avtomobilskih popravljal-nicah in v rudniških obratih. Naj- Z bolj presenetljivo je pač to. da tudi I jih je 200 zaposlenih v klavnicah. Ženske so se vdomačile tudi v stavbinski obrti in nedomeščajo krovce, kleparje in železarske de- sevelta, ne od koga drugega, njimi večinoma soglašaj možje. Kapitalizem gre za koncentracijo. Dolarski kralj, ki je nabral težke miljone v svoji blagajni, si|lavce. Mnogo jih dela v kemičnih ne želi, da se po njegovi smrti u- tovarnah, pri fabrikaelji barv, niči uspeh njegovega življenja in raznovrstnega olja, esenc, črnila da se nabrano bogastvo deli. Žel: z» peči in alkohola. V čevljarski si dediča, ali ne mnogo dedičev. industriji je ' zaposlenih 4000 Kapitalistova soproga ve, da ji žensk, v tekstilni industriji 56.000. daje bogastvo priliko za vse mo- V svilarnah dela 26.276 žensk, goče užitke; materinstvo pa ovira med njimi mnogo povsem mladih uživanje življenja, in bogata da- deklet. ma ne hrepeni po njem. Kdor ne vidi, kako je par de- Priporočanje plodovitosti je to- setletij globoko poseglo v nekda-rej namenjeno "nižjim slojem", nje življenje obitelji, ki so jo Rooaevelt ni njen edini apostel. smatrali za podlago družbe, mora Vse evropske vlade si sedaj beli- biti slep. Ženske se v industriji jo glavo, kako bi na ogromnem mnolo od leta do leta in ta razvoji pokopališču zbudile novo živijo- pojde svojo pot, dokler «a ne u-nje. Tudi tam doni glasen, roteč, stavi preosnova družabnega reda. naravnost obupen klic po deželah: 44Rodite! Rodite! Z blagoslovom ali brez blagoslova, s prstanom ali brez njega — le rodite, roditeI" Kapitalizem potrebuje rok. Militarizem potrebuje hrane za kartone. V Ameriki pridiga Roosevelt plodovitost. Neka proletarska žena, rojena Američanka, je naslovila velikemu Teddvju pismo, ki je bilo objavljeno v "Metropolitan Maga-zine." Med drugim pravi, da je vzgojila enajst svojih in tri otroke druge žene. "In vseh trideset let, kar sem omožena. nisem imela na sebi nove obleke ali pa zimskega klobuka ... Osemnajst let sem imela o-bitelj desetih članov, pa ne toliko denarja, da bi mogla imeti perico, dasi sem vsako drugo leto porodi la. Nosila sem vedno za drugimi obnošeno obleko in odvržene, ali pa moške čevlje, ki so mi bili pre veliki in so me kazili. Za čitanje nisem imela skoraj nič časa Moj mož je bil šest let nesposoben za delo. Zame ima "kontrola porodov" morda drugačen pomen, če pomislim, da bodo rnoji sinovi nemara služili za krmo kanonov." Tako piše proletarska Američanka. In veliki Roosevelt ji je odgovoril, dasi je le proletarka. Pomislite! Roosevelt, ki se pripravlja za kandidaturo in upa, da postane zopet predsednik Zedinjenih držav 1 V svojem pismn razklada ubogi Žl»ni, kako je bil« Belgija nepripravljena in kako hi bila nakle-stila Nemce, ako bi bila imela tak militarizem kakor Nemčija. Potem piše: "Draga, cenjena gospa! Opi- llinavske ali pa žalostno neumne, so vse tiste pridige o svetosti fa-ntilije, ki jih morajo ljudje poslušati vsak dan od starokopituih moralistov iu puhloglavih, četudi v svilo oblečenih babnic. Tista obitelj, ki jo je poznal "stari čas", umira; sedaj vlada kapitalizem, kateremu ne ustreza več nekdanja familija, in zato jo ruši, pa ustvarja nove forme. Morala, ki caplja vedno daleč za realnostjo, še ni sankcionirala teh novih, doslej še nedovršenih oblik, pa zagovarja nekdajnost. Resnična sedanjost ji pa osle kaže. Lipske umetne gore. V okolici inesta Lipska ni nikakršnih gričev ali gora. Da se temu nedostatku odpomore, so že pred leti nasuli umetno gora z i-menom " Rosentalberg," a ljudstvo jo imenuje*po svoji šegavosti "Scherbelberg" (navozili so tjakaj v prvi vrsti mestne smeti). Na vrhu je zgrajen razgledni stolp v švedskem slogu in vse skupaj na pravlja prav imeniten vtis. Sedaj je lipska mestna občina sklenila nasuti še drugo, znatno večjo goro, in sicer v lachenskem ozemlju. Dočim pokriva Scherbelberg le 10,000 kvadratnih metrov prosto ra, bo novi grič zavzemal 350,000 kvadratnih metrov, njegova vsebina pa bo znašala 2 in pol miljo-na kubičnih metrov. Stroški bodo znašali 1,200.000 mark. Najstarejši francoski list prenehal izhajati. "flazette de France" najstarejši francoski list, ki je pričel izhajati pred nekako tristo leti, je prenehal. — lastniki lista so izjavili, da ga bodo pričeli zopel po vojni izdajati. Hipokritičen pacifizem. Ko je poslal Wilson svojo zadnjo, splošno "ultimatum" imenovano noto v Berlin, je vzkipela miroljubnost v Ameriki do takega vrhunca, da se je človek, ki je obenem zasledoval kongreso-vo podpiranje Wilsonove politike, Rooseveltovo triumfalno potovanje in veliko pripravljanje «a "pripravljenost", lahko začudil. Od vseh strani so frčsli pacifistični telegrami v Washington, tako da niso mogli na nekaterih postajah pp tele ure sprejemati drugih hrzojavov. In razni listi so bili kakor Spremenjeni. Časopisi, v katerih ni bil čitatelj prej nikdar vajen mehkočutnosti, so rotili predsednika, Lausiuga in kongres: "Ne preloma z Nemčijo! Ne vojne!" Človek hi se hil odkritosrčno veselil, da je miroljubnost v Ameriki tako velika. Veselil bi se bil, če ne hi bila veselja kalila nekatera opazovanja, ki so kazala precej sumljivih momentov, lu zdi se nam, da se ta sum ravno sedaj prav močno potrjuje. Mi nismo imeli nikdar zaupanja v meščanski pacifizem. Manjšina njegovih zastopnikov je sestavljena iz sanjOrv; večini pa sploh ne verjamemo, da ji gre ^tjnačelo miru. Tega zlasti ne verjamemo tisti navidezn^množici, ki je bila tako vneta za mir med Ameriko in Nemčijo. Razume se, da tudi mi nočemo vojne z Nemčijo. Tudi z Anglijo, Rusijo ali Japonsko je nočemo. Ne strinjamo se s politiko vvashingtonske vlade; strinjamo se s taktiko sodruga Meyer Londona v teh vprašanjih. Razume se, da socialisti sploh ne odobravajo politike, ki vodi v vojno in da ji oponirajo na vso moč. Ali tista velik a miroljubnost, o kateri tukaj govorimo, nam je bila sumljiva in videli smo v njej velikanski humbug. Verjamemo, da so njeni začetniki želeli, da se prepreči vojna med Ameriko iu Nemčijo, ne verjamemo pa, da so nasprotni vojni sploh. Popolnoma smo prepričani, da je ogromna večina tistih miroljubnih telegramov frčala v Washington ne iz ljubezni do miru, ampak iz ljubezni do Nemčije. Nemško nacionalni krogi, ki niso še z eno besedo obsodili avstrijske provokaeije in nemškega podpihovanja na vojno in niso nikdar želeli tniru v Evropi, dokler je bilo videti, da zmaguje kajzer in osvaja svet in so tukaj zbirali fonde za Nemčijo in pošiljali telegrame v Berlin iu slavili vse nemške zmage — ti ljudje, so naenkrat postali pacifisti. Toda le toliko časa, dokler ni bila atneri-ško-nemška kriza premagana. Ko se je pokazalo, da ne pojdejo naše ladje bombardirat Hamburga, se je pacifizem te gospode zopet |m)ožil na leti. Sedaj imamo krizo z Mehiko. Slepec lahko tipa, tla živimo v resyi nevarnosti in tla se zelo mogočni krogi trudijo za vojno na jugu. Položaj je pravzaprav bolj kočljiv, nego je hil v nemški krizi. Nemčija je daleč in vojskovanje Amerike z njo je precej nejaseu problem. Izpolnitev ameriških zahtev ni bila za Nemčijo nemogoča reč. Nemčija kljub ošabnemu pisanju nekaterih nacionalističnih listov ni imela razloga, da bi zvabila Ameriko med svoje sovražnika. V Ameriki saini si zelo vplivni velekapitalistični krogi niso želeli take vojne; zaveznikom sesedaj mnogi/ bolj izplača prodajati iiiunicijo kakor stricu Samu. Bila je kriza, seveda." In kdor je mogel kaj storiti za mir iu je storil, je ravnal prav. Ali t taci i sedaj je kriza. Nevarnejša je od nemške. Mehiko'ni onstran morja. Naše vojaštvo je že na mehiških tleh. Pogajanja za odhod naših čet ostajajo brezuspešna. Časopisje, ki je bilo zmerno v nemški krizi, bujtfrM zoper Mehiko. O-gromen denar se troši za itfcMčijo, za spletkarije, za handitstvo, aranžirajo se iMidenti. Zoper Mehiko se mobilizira, rekrutira, koncentrira in mar-Aira. Nevarnost je tako očitna, da vzame Človek, ko se zbudi, le s strahom časopis v roke, ker se boji vesti o novih dogodkih, ki napravijo vojno "neizogibno." Nevarnost je večja, nego je bila v krizi z Nemčijo. Že zato je večja, ker ne bi bil mogel Wilson brez kongresa napovedati vojne Nemčiji, ekspedicija v Mehiko je pa že odobrena, in če se preganjanje Vilic samo po sebi vsled najne-znatuejšega dogodka izpremeni v vojno, je ne prepreči noben kongres. Kje so sedaj tisti pacifisti t Kje je tisto va-lovje telegramov f Kdo se iz tistih krogov oglaša proti vojni z Mehiko? Časopise čitaiuo, ki so znali virtuozno opisa-vati zlo, ki bi ga povzročil prelom med Ameriko iu Nemčijo; niti po šolarsko ne znajo opisati gorja, ki bi ga porodila vojna z Mehiko, in mnogo ravno tistih listov stoji danes naravnast v službi hujskkčev. Prav kakor Hearst in šuma njegovega listovja. Tudi on je za mir z Evropo; z Mehiko hoče vojno za vsako ceno. Visoka stena je med to hipokritsko bando in socializmom. Naj se ta svojat dere za mir, kolikor se hoče — mi nimamo z njo nobenih stikov in nobenega opravka, in tiuli nimamo iskati nobene skupnosti. Socializem ima svoje cilje in svojo pot. In le če ostanejo oči uprte v te cilje in noga na tej poti, bomo hodili prav. Naši interesi niso pri militaristh in niso pri pacifistih; naj se nam laskajo eni ali pa drugi, vendar verno, da imajo eni in drugi le svoje namene; eni in drugi bi radi porabili*delavstvo za lestvo, po kateri bi splezali navzgor, tla ga potem — izdajo. Te epizode paeifizma m zelo poučno poglavje, in niti mnogo duševnega napora ni treba, tla jih človek razume. Preparedness in delavitvo. Iz il in neti po lis, Minn., poročajo: John J. Amold, podpredsed nik First National Bank v Chica-jgi, je na nekeui banketu bančnih uradnikov, govoreč o Mpreparedness", dejal, da bi bilo predvsem I treba delavcem v miru dati večjih delež od profita, ki se dosega s (»kupnini naporom kapitala iu delil. John J. Arnold je že bolj be!a vrana med tistimi, ki kontrolirajo bogastva v Ameriki. Prav pa nima, da je zadovoljiv položaj ljudstva prvi pogoj vsake pripravljenosti. Ravno zato m» pa kapitalistične države vedno nepripravljene, pa naj je njih milita rističn i aparat še bolj dovršen od nemškega. Kaj naj ljudstvo brani, če se mu slabo godi in če nič nima? 111 kako naj se bojuje ljudstvo, ki je že v miru tako izstradano, da bi mu bila v dojueni času puška pretežka! Vsaka pripravljenost za obrambo se pričenja pri zadovoljnosti ljudstva. Ce bi se delavcu v Ameriki bolje godilo, kakor delavcem v drugih tleželah in bi nastala nevarnost, da zmaga nazadnjaški sovražnik, ki bi poslabšal življen-ske razmere, bi delavci vedeli, kaj imajo braniti in bi branili. Danes se zahteva od njih da naj branijo tuje, kapitalistične interese, iu kdor se navdušuje za tako pripravljenost, mora imeti možgane pomešane z otrobi in z žaganjen. Ali inister Arnold ne bo s svojimi hanketnimi govori zboljšnl delavskega položaja iu kapitalistov ne bo prepričal. Magnatoni bodo njihovi profiti slejkoprej ljubši od interesov dežele. Zatorej bodo morali delavci tudi zanaprej sami skrbeti za pravo pripravljenost Zedinjenih držav. T<» se pravi : Izpopolnjevati bodo morali svoje organizacije, političnemu strokovne, da si zholjšajo položaj, tla postanejo t repki in močni, da osvoje deželo za ljudstvo. In kadar bo ljudstvo gospodar v Zedinjenih državah, tedaj ni strahu, tla jih bo tudi hranili* zoper vsakega sovražnika, ker bo s tem branilo samo sebe. Tobačni grafti. Ekspropriacije na Ruskem. < i Vojna je gotovo grda reč. Klavnica sploh ni najsimpatičnejše podjetje, človeška klavnica pa pač. najmanj. Toda po pravilu, tla ni gorja, v katerem ne bi tičaloč tudi nekaj dobrega, ima tudi vojna svojo dobro stran. Kdor ne vitli le mrliških hribov in krvavih rek, ampak opazuje vse, kar je vredno opazovanja, pa naj bo lepo ali grdo, se lahko mnogo nauči. Poročila iz Avstrije in Nemčije pripovedujejo: "Že meseca februarja 1915 je ruska vlada odredila razlastitev gotovih nemških posestev na Ruskem. Ta sakon je bil 13. decembra l!)15 razširjen in določa-sedaj, tla je razlastiti vsa zemljiška posestva, ki so last Nemcev ali takih ruskih državljanov, ki so šele po 1. januarju 1*80 pridobili rusko državljanstvo. Posestva in z njim združene morebitne pravice se lahko do gotovega časa prostovoljno prodajo na javni dražbi, po nrc-teku dotičnega roka pa se prodajo na javni dražbi eventualno tiuli pod cenilno vrednostjo." Namen ruske vlade je, izvršiti popolno razlastitev nemških ptmestev do konca leta 191 H. Prostovoljnih prodaj je bilo doslej jako malo. Tako jc v treh južnih gubemijah evropske Rusije določenih 1*4 miljona dcajatin zemljišč za razlastitev, a prostovoljno je bilo prodanih le 2200 dcajatin. Pri dražbah skupljene svote se vlože in se izplačajo lastnikom po končani vojni. Ta skupila smatra ruska vlada za nekakšno kavcijo, da se ne bodo v pokrajinah, ki so jih zasedle nemške in av-stro-ogrske armade, pobirale kake koutribucije. "Po novem zakonu se bo razlastilo nad pet mi-Ijonov desjatiu sveta. Razlaste se tudi tista posestva, ki jih je ruska država v 18. in v 19. stolciju darovala nemškim kolonistom. Namen tega zakona je, pregnati nemške posestnike iz Rusije." "Pa tudi proti nemškemu kapitalu in proti nemški industriji se je začel boj. Že leta 1914. jc bilo ustanovljeno društvo, ki zdaj posebno živahno deluje in hoče Rusijo spraviti iz gospodarske odvisnosti od Nemčije, ki je pred vojno prodajala na leto za 1600 miljonov mark industrijskih izdelkov na Rusko. Rečeno društvo, ki ima velikau- Cbogi učenjaki! Na popolnoma krivi poti so. Kmetje v pokrajini Siena v Italiji so jo vse drugače "pogruntali". V Sieni izhaja list "La Scin-tilla", ki poroča to-Ic: "Pred kratkim je prišel v naše uredništvo duhovnik, ki službuje v neki vasi v provinci Siena in je pripovedal ves razburjen, tla mu njegovi sicer vrli kmetje strežejo po življenju, čeprav ne ve, kaj bi zagrešil. ^ Kmetje tla so prepričani in vedno pikvljajo, tla .je on v družbi z nekim drugim gosfmtlom in lekarnarjem storil vse, da je spravil Italiji vojno na vrat. Dalje zatrjujejo kmetje, da je Salandra odgovoril na neko pismo tega duhovnika, s katerim se jc spodbujalo Salandro k napovedi voinc, naj bo le brez skrbi, ker vsa stvar je v najboljšem tiru. Zato je za te ljudi jasno, da so vojno povzročili ta duhovnik, lekarnar in še ne drugi gospod." sko zasloni bo, dena na to, naj bi se po vojni sklenile samo take trgovske pogodbe, da bi vsled njih Nemčija ne mogla biti več ne liferant industrijskih izdelkov, ne kupovalec ruskih produktov, V ta namen se naj preuredi železniška in-carinska politika in se naj sklene s Francijo, z Angleško in z Japonsko trgovinski ter industrijalni blok. Celo pristanje nemških in avstrijskih ladij v pristan entente naj bo prepovedano. Naseljevanje Nemcev na Ruskem se naj omeji s tem, da bo mogel Neme/pridobiti rusko državljanstvo šele po 201 etnem nepretrganem prebivanju na Ruskem." Zakon je trd. Ali pravzaprav se je Rusija naučila otl — Nemčije. Tam je že nekaj let v veljavi takozvani hakatistovski zakon, po katerem se Poljakom v poljskih krajih lahko posili prodajajo zemljišča, ako jih hočejo kupiti Nemci. Rusija torej le posnema, kar je videla v Nemčiji. Po našem mnenju bo imel ta zakon kratkotrajno veljavo. Kajti kadar bo vojna končana, pride prej al ¡slej zopet zldižanje Nemčije in Rusije. (Gospodarske potrebe na obeh straneh ga htnlo izsilile. Toda "e smemo to smarati za vprašanje bodočnosti, se nam kaže vendar že danes nekaj zanimivega. Ruska vlada eksproprira nemške posestnike, ker meni, tla zahtevajo tako razlastitev interesi, katere zastopa. Ravno tako je Nemčija eksproprirala na Poljskem v svojem interesu. Ktlo vprašuje, če je to moralno in pravično? Vrši ve, in kadar je izvršeno, je stvar gotova. Socializem — pravijo — je nemogoč, ker bi se zanj morala izvršiti razlastitev kapitalistov. Tuttaj pa vidimo, kako je ekspropriacija mogoča. Tu V «j se vrši razlaščanje v interesu malih krogov. Socializem zahteva razlastitev malega števila kapitalistov v splošnem interesu. Kar je v enem slučaju mogoče, naj bi bilo nemogoče v drugem, in sicer ravno tedaj naj bi bilo nemogoče, ko bi bilo najbolj pravično? , • ' *T'4ie» S* Moteli mora delavsko ljudstvo, p« bo mogoče. Poročali smo že, da so prišli v i New Yorku no sled velikim sleparijam pri prodaji tobačnih izdelkov in da so zaradi tega osumljeni | tudi razni zvezni uradniki. Sedaj poroča jo iz New Yorka dne 18. maja: Chrisiopher J. 1 Fortman, ki je bil čez deset let zvezni davkar, je bil danes od zveznih oblasti aretiran in je ob-'' j dolžen, tla je sprejemal podkupnine od tobačnih prodajalcev, za to, da je dajal vladi lažniva poro-i čila. s Temu bo sledila aretacija mnogih drugih davčnih kolektor-ijev, kakor je naznanil pomožni distriktni pravilnik McDonald, ki zasleduje omenjeni graft, vsled katerega je vlada v zadnjih desetih letih izgubila*čez $300.000. Forttnan je bil preti dvema letoma odpuščen iz službe. McDonald trdi, tla je sprejemal čez deset let po 50 dolarjev podkupnine na teden. Njegova dolžnost je bila, tla je vsak mesce pregledoval naznanilo, podana od približno 100 prodajalcev. Vlada ga dolži, da je potrjeval poročila, ne tla bi se bil prepričal o resničnosti, in je za to dobival od vsakega prodajalca po 1 tlo 2 dolarja. Fortman jc bil pred nekaj časa premeščen v Philadelpbijo. V zvezi s to aretacijo so konfiscirali tobaka v vrednosti $1,100.000. Prioln ilo tega lista je ponatisnil tudi socialistični "Avanti." Tako setlaj torej vemo, da napravijo tri oso-be lahko vojno. bolje pn vemo, da jc neznanje v dvajsatem stoletju še velikanska sila, in razumemo, da se lahkt» dobro godi tistim, ki hočejo in znajo izrabljati. Mr. John Jaooh Astor, ki je sedaj star 4 leta ne more živeti z $20,000 na leto. Njegov oče John Jaeob Astor. znani ncwyorški večkratni miljonar, je izgubil življenje pri potopu "Titanica". Mlada vdova Astor je prinesla sodišču račune, iz katerih se razvidi, tla je za življenje mladega miljonarja potrošila $20,000. Prosila jc sotlnijo, naj ji dovoli vsako leto $130,000 dohodkov od fonda $3,000.« 000, katere je oče zapustil siniy Japonsko-ameriška trgovinn. Oeneralni konzul Združenih držav Oeorgc II. Skidmore v Yo-kohami je poslal trgovskemu oddelku v Washingtonu poročilo, iz katerega je razvidno, da so Združene države najboljši odjemalec Japonske; drugi pa je angleška Indija. V smislu tega poročilu je znašal izvoz iz Japonske v Zedi-njene države leta 1915 $101,6H2.-00 in leta 1914 pa .t97,87l».000. Izvoz ¡z Združenih drŽav v Japonsko jc pa leta 1915 znašal $51,-062.000, leta 1914 pa $58.191.000. — Velikansko trgovino dela Japonska tudi z zavezniškimi sila-mi zlasti z mutiicijo in drugimi vojnimi potrebščinami. Izvaža zelo veliko svile, riža, čaja itd. Republičanski kandidati za sodnike naj hi prispevali vsak po 3.-700 dolarjev za volilni sklad svoje stranke. Zdaj nastane vprašanje: Kdo misli, da bodo to sodni» ki plačali iz svojega žepa? Kdo ho torej plačal? — Delavci naj hi razmišljali o Irin. pacilizem in sorodno. NEKRVAVI SOCIALISTIČNI NAMENI. Sponi ni tu o se še enkrat: Socialistična strsn-k« jc politična, revolucionarna in svokiciontatič-im. Osvojiti hoče politično mod; to dela razvojno, kadar pa doseže politično moč, jo porabi za dovršite v socialne revolucije. (»Kvojiti hoče in mora v«o politično moč, torej ne le parlamente, ampak tndi vho eksekutivno moč, katere sestavni del je oborožena sila. Tudi to mora torej osvojiti. Nihče ne more iz tega izvajati, da štrena socialistična stranka po tisto krvavi revoluciji, o kateri se sanja konfaznemu filistru, ki so do mrti ne iznebo grozno-sladkih občutkov, porojenih v povestih mladih dni o strahovih in pošastih. Nasprotno je resnično. Ako bi bila končna iz-vcdba socialne revolucije odvisna le od socialitič-nc stranke, ne bi teklo toliko krvi, kolikor je ima komar izza pika v sebi. Socialistična stranka hrepeni po absolutno mirnem preobratu — in jaz z njo. Ampak moje hrepenenje in hrepenenje vsega delavstva ne odločuje samo. Mi hočemo mir. (V ga ps kapitalisti nebodo hoteli — kaj tedaj t Naj lr tedaj z gesto virtuoza položimo roko na srce in zaigolimo, da nam je sveti, presveti mir ljubši od vsega druzega in da mu rajši žrtvujemo tudi socializem, ker soistramo puško za najgrfii Izum vseh vekov? K vragu s takim izdajalskim pacifizmom! In k vragu z zapelji vri, ki hočejo zavsrati delavstvo, češ da mu priplava socializem kakor božji čudež iz nebes in ispremeni vse volkove v jagnjetn! Zmago socializma hočemo, ker*venio, da jc le v njem rešitev; in če jc za to zmago, potrebna puška, tedaj puško v roke zavednega delavca! MIREN PREHOD. C'¡tal sem lepo razlago, da bo prehod iz kapitalizma v socializem gotovo miren, ker bomo takrat imeli večino, in tc sc bodo kapitalisti ustrašili. . Priznavam, da jc to mogoče. Še veti /e davno se mi samemu zdi, tla bo tako. Ali le peni onim pogojem: Ce bo namreč večina resnično močnejša od manjšine. To pa ne bo, če prepusti manjšini orožje, sama pa ostane goloroka. Orožje pod kontrolo ljudstva! To je zahtevala socialistična lnternacionala, in dobro je vedela, kaj dela, ko je tako sklepala. Njeni zastopniki niso bili otroci, katerim bi morali mi sedaj dopovedovati, da so bili še premladi in o tekla kri v potokih* da bodo neštete nedolžne žrtve, ki ne bodo nikomur * koristne, in da bo delavsko gibanje pahnjeno daleč nazaj. Kajti če spozna kapitalizem, da sc bliža njegovo deposediranjc, da pa nima delavsko ljudstvo za izvršitev ckspropriaeije, dovolj realne, materijalnc moči, tedaj bo mobiliziral vse svoje sile za upor, pa se tudi ne bo zadovoljil s sanio demonstracijo svoje moči, ampak bo hotel "statuirati eksempel", da vzame "predrzni so-drgi enkrat za vselej veselje in pogum za tatvino svete lastnine." * KRVAVA MOŽNOST. Tudi če bi delavstvo tedaj opustilo svoje načrte, je nadvse verjetno, da bi sc streljalo, in sekalo — že zaradi zastraševalne teorije. A če bi bili vladajoči krogi nitlikosrčne.jši in bi sc hitreje umirili, kot je verjetno, ni upanja, da bi se mogla kapitulacija delavstva izvršiti mirno in brez žrtev. Kajti tempersrnentnejši elementi in taki, ki ne znajo odtehati moč in protimoči, bi vendar vstali zoper proti revolucijo. Vstali bi z nezadostnimi sredstvi, gradile bi se barikade po starem načinu, poizkušali bi se napadi na orožarne, vmes bi se pomešali "praktični" anarhisti, tuin-tant bi počila bomba, razletel bi se peklenski stroj, nastala bi neizogibna konfuzija, in v taboru protirevolucije bi dobili — kakor vselej — tisti premoč, ki zagovarjajo največjo odločnost in strogost. Kdor bi imel oboroženo silo za zmago in bi z njo zmagal, bi imnl tudi justico v svojih rokah, in ta justiea bi bila krvavo maščevanje. Zgodovinsko dejstvo jc in psihološko sc zelo lahko razlaga, da se zbudi vselej po zatrtem uporu v zmagovalcu bestija, ki zahteva na morišču včasi še večje žrtve kakrtr na bojišču. AKO JE DELAVSTVO KRATKOVIDNO. Tako se lahko zgodi, ako se delavstvo res za-gleda v zlate zvezde v višavah in se zaziba v sladke fantazije o vesoljnem mini, medtem ki» ost s ne jo njegovi nasprotniki na trdih zemeljski}» tleh, "pripravljeni za vse slučaje", kskor pravi Etbin Kristan. (Konec.) policijski kapitan, ki uri svoje moštvo v streljanju s strojno puško s šestiso streli v minuti. Včasi se zgodi, da se kapitalisti v sedanji družbi vdajo delavskim zahtevam, ne da bi prišlo do stavke. V vsakem takem slučaju nam povedo organizatorji dotične stroke, da so delavci dobro organizirani ,kar pomeni seveda nekaj več. kakor »Iti ima organizacija mhogo članov. Spoznanje pod jetnikov, da bi bil njihov boj popolnoma brezupen, jih privede do tega, da si prihranijo gotove izgube. Dokler imajo količkaj upanja, da zmagajo, pa nc odnehajo. t V bo v odločilni dobi delavstvo tako organizirano, da postane kapitalistom hrezuspešnost jasna, tedaj je mogoče, tedaj je celo Verjet-U 1 k r J MmSH. Socializem, pacifizem in sorodno. le. Zavoro te PODPORNA ZVEZA lakerportran« M »»rtu ltM » Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: , Predsednik: FRANK PAVLOVČlC, 46 Main St., Conemaugh, Pa. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, it. F. D. 8, bos 50, Weat Newton, Pa. Tajutk: BLAŽ. NOVAK, 46 Main Ht., Conemaugh, Pa. Pomočiti tajnik: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood Rd., Cleveland, O. Btagajulk. JOSIP ZELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Puniutui blsgnjzik: JOSIP MARINČlO, 5805 St. Cl^ir Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRICH, 170 Franklin Main St., Coueinaugh, Pa. NADZORNIKI: ▼ILJEM SITTER, 1. nadsornik, 46 Main St., Conewnugh, Pa. FRAN TOMAŽlC, 2- nadsornik, Gary, Ind., Toleston, Stn., box 73. NIKOLAJ POVSE, nad*., 1 Craib St., Numrey llill, N. S. Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: IVAN GOR&EK, 1. porotnik, Box 195, Rsdley, Kansas. JAKOR KOCJAN, 2. porotnik, 1400 E. 52ud St., Cleveland, Ohio. ALOJ^J KARL1NGER, S. porotnik, Girsrd. Kansas, R. F. D. 4, Box 86. VRHOVNI ZDRAVNIK» F. J. KERN, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. PČMOŽNI ODBOR: GLAVNI URAD v hiii it. 46 Main St., Conemaugh, Pa. dPENDAL IVAN, Conemaugh, Pa., Box 781. GACNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. . GABRENAJA JAKOB, Box 422, Conemaugh, Pa. BOVC FRANK, R. F. D. 5, Box 111, Johnstowu, Pa. SUHODOLNIK IVAN, Box 273, South Fork, Pa. ZOLER ALOJZIJ, Box 514, Conemaugh, Pa. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. Slst Ht., Chicsgo, III. Cenjena druitvs, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, pošiljati vse Opise in denar naravnost ^s glavnega tajnika in nikogar drugega. leusr nsj m pošilja g lato m pravil, edino potom PoAtnih, Expresnih, sli Barčnifc desa-nih nakaznic, nikakor ps ne potom privstnih čekov. V slučaju, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kske pomsujkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v pri hod nje popravi. ČLANSTVU S. D. P. Z. NA ZNANJE. Članstvu S. D. P. Z. naznanjam, da sem takoj po konvenciji prevzel .urad gla v nega tajnika, ker je bil prejšnji glavni tajnik Louis Bavdek že pred konvencijo odstavljen. Ostali glavni uradniki prevzamejo svoje urade z 1. julijem t. L, kar bo razvidno iz zapisnika konvencije, ki bo pri-obcen v slovenskih listih. Članstvo S. D. P. Z. pač lahko računa, da je zveza z zadnjo konvencijo naredila marši kakšen napreden korak. Delegacija se je v splošnem zavzemala za zdrušitev z naprednimi organizacijami, na kar se že toliko časa deluje. Zadnja konvencija S. D. P. Z. je pod-vzela korake, po katerih priti do združitve s S. X. P. *J. Tajnike krajevnih društev tem potom opozarjam, naj vse listine, posebno mesečna poročila natančno izpolnijo, ker je le ta način mogoče točno poslovanje v glavnem uradu. Vsak prirastek svoje uioči porabi, da sholj&a svoj položaj. Na svetu ne vladajo pregovori in teorije, ampak moč. Toda moč je relativna reč. Kapitalisti ko močnejši od prolctariata. zatorej vladajo. Ampak njih vlada ni absolutna, ker njih moč ui absolutna. Tudi proletariat ima nekaj moči, kolikor si je je ustvaril s svojo'organizacijo, s svojim inaujem, s svojim bojem. Za toliko, kolikor je pro letariat pridobil moči, se je moč kapitalizma o-krušila. Ta proces se nadaljuje. Kapitalizem motni svojo moč boljiiilmlj deliti s proletariatoiu. To vidimo v tovarnah in to vidimo tudi v parlamentih. Podjetnik ni več absolutni gospodar "v svoji hiši," Organizirano delavstvo si je pridobilo moč, da soodlučujc o delovnem času, o varnostnih uredbah, o plačah. V parlamentih vladajo večine, ali brez vpliva ni niti manjšina; veli-k<«t vpliva je odvisna od sposobnosti, od ljudstva, na katero se more naslanjati, od pomembnosti interesov, ko jih zastopa, pogostouia od položaja. Kakor uporablja socialistična opozicija tisto moč, ki jo ima, da doseže zboljšanje za delavstvo na gospodarskem in političnem polju, tako ga bo tudi rahilu v svojem Iniju zoper militarizem in za ljudsko obrambo. Baš Švica in Avstralija dokazujeta, da tudi v tej smeri uspehi niso izključeni. Ponavljamo, da ui ne švicarski ne avstralski sistem še to, kar imenujemo ljudsko obrambo. Toda od recimo pruskega militarizmi se vendar razlikuje kakor električna luč od lojene sveče. Švicarski sistem je roliko demokratičen, dane hi mogel nikdar poslu-žrti kapitalisftuu, če hi bilo švicarsko ljudstvo sani«» dovolj protikapitalističuo. ^ • Ako bi namesto v Zedinjenih državah, da se reformira utilitaristični sistem, pa hi bile po okol-ščinah le dve možnosti: Avtokratičua armada ali pa vojska po švicarskem vzoru, bi socialisti, če bi bilo odločanje odvisno od njih, popolnoma prav ravnali, da bi postavili švicarski sistem proti av- tokratični. vojski, ne da bi se pri tem odrekli svojemu uačelu. V praktični politiki ne gre drugače, kakor da se sprejemajo odplačila, če zadostuje moč le*zu-nja, ne pa za celo plačo.^ Kadar ni bilo v K v rop i mogoče odkrušiti od militarizma nič druzega kakor eno leto aktivue službe so glasovali socialisti za dveletno službo, da so preprečili zmago trilet-nikov. (Vse ne more doseči «osemurni delovnik, je devet urni boljši od deseturnega. CILJ IN SMER Mogoče je torej, da «e približamo v tej ali v oni deželi evoluciouističuo ljudski obrambi in na ta način oslabimo militarizem. Ako bi jo bilo mogoče priboriti, še predeu zmaga socialistična stranka na volišču, bi bilo to naravuost sijajno, kajti v času svoje parlamentarne zmage bi imela že materijalno silo, katere ne bi trilo treba še iskati. Tisto ljudstvo, ki je neoboroieno glasovalo za socializem, bi bilo tudi oboroženo socialistično. Bila bi oborožena večina; bila bi najmočnejša garancija, da hi poraženi kapitalizem spustil oboroženo proti revolucij o. V sedanji družbi je ljudska obramba cilj kakor druge zahteve minimalnega programa. On označuje smer, v kateri se mora gibati naše delo, da ne zaide ua stransko pot. Svoje moči pa moramo zastaviti, da se tem ciljem približamo čimbolj in čim hitreje./ • Kakor zlata zvezda upanja ne nam blešči socializem. Nov svet nam pomeni ta beseda. Stare mitologije nam pripovedujejo o silnih bojih med bogovi, titani, obri. Zgodovina nam slika, kako jc butala sila ob silo vselej; kadar se je porajalo kaj velikega novega. Sila brani sedaj stari svet; iz njegovega naročja sili novi svet na dan. Obljubuje nam mir, o katerem prepevajo o božiču. Ali mir je posledica zmage zmaga je posledica boja. Za boj mora hiti pripravljen zavedni proletariat, za boj, kakršenkoli bo potreben za zmago socializma. ga so vsi pteniogarji idouia. Pri nas v jamah je ! tako, da kjer, trajvarjev iu mul ni, tamkaj se tudi kolo ne vrti. Njihove zahteve^sotako upravičene, da bolj sploh niti ne morejo. Zahtevajo namreč plačo od tistega časa. ko se prevzame mulo v svojo oskrbo in pa da jo zopet odda. Sedaj so plačani za osem ur, v resnici pa delajo deset. S štrajkarji aiinpatizira vse občinstvo in upamo, da se ne raztegne naprej, pač pa da bogata družba prizna upravičene zahtevo stavkarjev. Poročevalec. Stran Ka, H ljudje, ki si sposodijo par tujih je potegnil enk.rat ovce, ki nima- nost. En teden smo imeli počit- Ker je bilo za časa konvencije fraz m jj|, trobijo med svet kot jo volne, lepo za nos. V slavnem niče zaradi kapitalistične trme. poslovanje v glavnem uradu u stavljeno, je v tekočem mesecu delo zakasnelo, kar naj blagovolijo društva vpoštevati. Skušal bom vse urediti, kakor hitro mogoče. S sobratskim pozdravom Blaž Novak, tajnik S. D. P. Z. NAZNANILO. okrasek svojih domišljij. |"A. S." mi čitali med jolietskimi Pittsburgh Coal Co. seje bala, da Mogoče se dopisovatelj spomni novicami, da jc Skaza popihal na ne bi mogla mastne dividepdc iz prisloviee o žabi in volu: Žaba je zaj v New York. ! Torej vsaki, plačati svojim magnatom. In pr- hotela hiti volu enaka, napenjala kdor nima (> inčev ploha na glavi, vega maja smo iineli iti delat, ali se je toliko časa, tla je počila. — lahko vitli, kaj je vera, kaj ho far ker je delavski mednarodni praz- l.ook out I ji, kaj je Bog. Bog je ♦ $ nik, je naš socialistični klub na« C—k. Drugače gre tukaj še dosti na- redil izlet v bližnjo naselbino Mid- -------i prej, samo počasi. Kdor gre za- way, kjer smo se prav dobro za Willard, Wis. to na farme, da bi čez noč ohoga-i havali s tamošnjiini rojaki, ki so Cenjeni urednik! tel, se strašno moti. Dosti ljudi nas prav gostoljubno sprejeli in nam postregli z pristno domačo kapljico, ki je marsikateremu živ- Društvo "Od boja do zmage" sicer se ne štejem med dopis j je že šlo na farme, ali prav malo štev. 22 v La Salle, III., je sklenilo „¡ke, katerih je dosti med Sloven -jih je. da bi bili s farmami tudi sledeče na predzadnji mesečni seji j ei v Ameriki in so vsakč vrste, i zadovoljni. Nekateri pridejo alee ra/.gre4a. in se jim prav lepo mora v aprilu in potrdilo zopet na seji Malo je dobrih, ki bi pisali za k c/- prema lini denarjem, zopet drugi z j zahvaljujemo * za gostoljubnost, v inajU aledeec: J. Clatt, kateri ne ns!j s|nv naroda v Ameriki. Ne- nedoraslimi «»troki. ko so svojo Ker so oinlotni rojaki precej pod Združitev z S. D. IV in Penzijsko | plača redno svoj mesečni ases- kateri pišejo dopise zavoljo svo- najboljšo moč prodali kapitali- i jetni v poljedelstvu, imajo veči-Družbo je zasiirurana p.» za.stop- m.nt je suspendiran. % (lan. ki ,(>i,a ■•bi/nUa," dragi !>i S* r.nli stom. Dosti je tudi takih, ki soj noma'svoje farme, kjer vinska i r nikih, katere je ista imela na kon-j vsake tri mesece ne pride , na se-i postavili s tem, da je njih pisa- pustili pamet doma in so prišli ku- ta prav žlahtno raste v veselje venciji, odvisno je le še od izida jo, bode v slučaju bolezni suspea- Va tiskana v časniku, nekaj jih pit zemljo in te še ne vidili ali pa družbi, posebno meni, ker sem bolj splošnega glasovanja S. D. P. in diran za celi mesec bolniške pod-j pH je, ki pišejo v korist slov. naro-f samo od dele*. Tukaj je se dobra zaljubljen vanjo kakor v kakšno P. D. pore. Kdor se hoče izogniti ne- (ju Ali ti so postali zelo redki.' zemlja, seveda ne vsa. V nekem deklico. Kar se narave tiče, nas Pravila je konvencija le v naj-' prilikam, naj se torej drži teh To je moje mnenje o dopisovalcih' slovenskem listu sem videl pred jc za letošnji prvi maj slabo ob-potrebnejšem prenaredila oziro- dveh točk. *>eja brez članov j«1 slov. listov v Ameriki. Moja raa- par dnevi oglas od Homemaker j darila s krasoto; izgledalo je ka-ma popravila in to le formalno nemogoča in žalostno izpričevalo lenkost se pa ne šteje med dopis- Land Company, ki ima v tem o- kor po zimi; narava se je bolj po-računajoč, da pride gotovo do za društvene člane. nike, ker pridem z dopisom na kraju nekaj lepe zemlje, več jc pa zno prebudila iz zimskega spanja, združitve s S. X. P. J. Za slučaj, Društvo priredi tudi svojo ve-jHvctlo vsaka štiri leta enkrat, ka- slabe. Ce bi kateri Siovencev ku-1 Ali delavci, kdaj se boste vi preda ne pride do združitve, bo glav- »elico dne 30. maja pri sobratu kor prestopno leto. poval od omenjene koinpanije, naj: budili iz spanja, ki je še daljše Razmere, ki vladajo danes, so vzame glavo s sabo, ne pustiti jo kakor zimsko! Na plani Ven iz mi pa potisnile pero v roko, da bi doma. Soc. pozdrav. d. S. ljudje videli širom Amerike, kaj> - ko farje, popje in slov. frančiška-j South View, Pa. ni. Tukajšnji Slovenci, seveda le; Cenjeni uredniki J nekateri, so se zavzeli, da se mo- Tukaj iz moje nove naselbine ste tukaj za boljšo bodočnost. Ne rajo spovedati svojih grehov. To nimatu nič kaj posebnega poroča- brigajte se toliko za drugi svet, pa zato. ker je dosti člarfov druš- ti. Kar se delavskih razmer tiče, ker ne veste, če eksistira. Bri-tva sv. Družine in to društvo je!oi*o prav dobre in se ne morem gajte se, kako da se otreseino ka-priklopnjeno K S. K. J. Člani so pohvaliti; delamo sicer vsak dan,¡pitalističnega sistema, ki je ko-precej stari in pristop h kaki dru- ali kar se delavske plače tiče, jo rumpiran vladati druga- * kakor z gi organizaciji jim je nemogoč, pa tudi lahko spravimo v žep; za-j nezavednostjo delavstva. Podaj-Pravila K. S. K. .1, pa govore, da ker delavec ne dobi za svoj pro-jmo si bratsko roke, da nam kinase član, če ne opravi svoje verske l,ukt Pačila, mora garati za kapi-1 lu zaplapola zastava Pueblo, Colo. ne bi mogel kazati vseh barv, am-1 dolžnosti izključi iz Jednote. Se- taliste, ki so po sedanjem krivic-, bratstva. Pozna vatel j odra si domišlja, pak samo eno. Pred par leti je veda, ako bi ljudje imeli denarja, 11(1 m koruinpiranem sistemu ne-j da je človek, ki je kritiziral prvo-! pristopil k soc. stranki, kmalu po- da bi Frančiška Skaze, s polno bi- kaj višjega od delavca, ki ga pre-^ majniško veselico 30. aprila v tem se je poročil in sprejel vse sago, to bi že bilo, ker pa ni de- zirljivo in zanieljivo gledajo, ko se "Ollasilu S. X. P. J.,M štv. 19. Od "žegne" v isti cerkvi, po kateri narja in vlada bolj revščina, so pa kdaj je on poznavatelj odra t Mi tudi v dopisu tako nemilostim u pisali do frančiškana Skazemirja smo ga pred leti in leti imeli čast driha.' Čez nekaj časa potem je prav resnično in mu povedali, da videti v neki kratki vlogi ne vem zopet odstopil od stranke z izgo- *c gospodu ni treba nadejati, da katerem igre, kjer jc predstavljal vorom, da je mislil, da bomo pri ni odbor izdelal nova pravila, o Frank Oregorichu. Veselica se katerih bo splošno glasovanje od- prične opoldne in traja do dru- ločevalo. zega jutra. Torej zabave na ko- Skleponi konvencije se ikmIo še. Sobrati in rojaki iz La Salle, razposlali formalni popravki pra- Peru in okolice ste vabljeni, da se vil na vsa diKištva in stopijo v mnogoštevilno udeležite te veseli- veljavo s 1. julijem t. 1. ce. Dobiček je namenjen druš- Natančnejše poročilo dobi član- tveni blagajni. Za obisk se pri- stvo iz konvenčnega zapisnika, poroča: kot že omenjeno. Odbor društva štev. 22. moderne sužnosti, da ne bomo z mirom rohotali za druge. Pustite različne verske sekte na strani, ker vam škodijo in glejte, da bo- >»»»++»»♦»♦»»+♦♦0»ss ZAPISNIK Konference J. S. klubov v Craw-ford County, Kans., na Breery Hill dne 14. maja 1916. Sodrug Smolšnik otvori sejo. Za predsednika izvoljen sodrg H. Spaček, podpreds. sodr. Fr. Smer-du. Zapisnik sedanje konference citati in sprejet. Poročilo tajnikov krajevnih klubov se sprejme. Ker otl klubov št. Î14 v Kronte-nae in št. HO v Franklin že na par sejah ni nobenega člana na konferenco, se konferenčnemu tajniku naroča, tla omenjene klube pismenim potom opomni, tla naj se u-deležujejo konference. Poslovni red, oziroma pravila za knjižnico, katero je sestavil sodrug Šular, se sprejmejo. V gospodarski odbor knjižnice so izvoljeni sledeči sodr. : Šular, Tomšič in Krnic. Klubom se naroča, da naj na sejah razpravljajo, če se knjižničar postavi pod varščino ali ne. Sklenjeno, tla pošljejo klubi, zastopani na konferenci, enega delegata na kongres ,1. S. Z. Kandidati se nominirajo na konferenci, volitve se pa vrše potom splošnega glasovanja. Nominirani so sodr. John Lck-še, John Marn in Ant. Briški. V pokritje stroškov za delegata sc naloži klubom, da do prihodnje konference vplačajo v konf. blagajno pO Ô0c otl člana. Prihodnja konferenca se vrši v Breczv llill četrto nedeljo v juniju ob 1. popoldan. Chaa. Jane, zapisnikar. Dne 18. junija je v Chicagi običajni socialistični piknik v River-view parku. Letos bo posebno zanimiv, ker se z njim otvori kampanja za jesenske volitve. Govorila bosta oba kandidata za pred-sedništvo, sodruga Benson in Kirkpatrick, oba socialistična aldermana Kennedy in Rodriguez ter drugi govorniki. Sodnice opozarjamo, naj si zaznamujejo ta dan, da bodo prosti in se lahko udeleže piknika. miru in Ton v Zal ar. VABILO na veliki delavski shod delavcev, kateri so zaposleni v strojarskih tovarnah v Mihvaukee, VVis. Shod sc vrši v petek 26. maja ob 7 :!W) zvečer v Ilirija Hali na !I10 First ave. Apeliramo na delavce mil-vvauških strojaren, da naj razvijejo živahno agitacijo, da hode shod čim bolje obiskan. Kdor zna kakšne razmere vladajo v teh smrdljivih tovarnah, dotični bode "pisarja Ulažka" in tam govoril rejali kake igre i. t. d., pa ni nič. tako, da ga mogoče še oaobje na Kadi programov, če niso bili odru ni razumelo, kaj še le občin-1 pravilno deljeni, naj sc ne zvrača stvo. Da bi bil pa kdaj kak gle-j krivda na prireditelje veselice, diški igralec v stari domovini s ampak na osebo, ki jih jc dchla; svojim in tla bi sedaj delal v to- če je to resnica, ne pa samo splet-varni, se ne moremo spomniti, če ke gotovih oseb, ki tudi hlače me-si še tako napenjamo spomin. Se- rijo. Sicer se pa na tako tnalcn-veda, zabavljati je ložje kot pa kost lic gleda, ker je imel vsak predstavljati čuvstva in misli ko-, priliko program obrniti desetkrat, ga druzega. ' ne samo enkrat, preden se je pri- V dopisu se izdaja za socialista, čela igra. Kar se tiče pozdravne-ec piše v Svobodo, je avobodomi-1 ga govora, je bil v njem pojasnjen slec, če piše v Ain. Slov., je kato- pomen praznovanja 1. niajnika. ličan. Pred leti je bil tudi nekak- i če je on dobro poslušal, če ni ino-šen "pisatelj" najhujnejših fan- goee mislil samo na barvano vodo tazij, kar sc jih je doslej porodih» srečn zanj, če hi se bila še preti bi dobil kaj prida tlenarja; mogoče dobi za stroške povrnjeno. Dobili so tudi odjjovor, tla pride gospod, ker bo že na misjonskem potovanju nekje v Illinois. Meti verniki je zavladalo veliko vcnc-Ije; gospod pride! lu nekateri so že izpraševali svojo vest. Vršile so se velike priprave. Cerkcvni odborniki so hoteli obesiti v zvonik neki zvon, katerega je darovala N. C. Foster Lumber Company titl stare lokomotive, ko jc vozila les s te zemlje v preteeeiicm stoletju. Lokomotivo so poslali v pokoj, zvon bo pa odganjal hude nevihte; žegnat ga bo prišel pa Za krajše k iz New Vorka. Ce pa peha in gara za.njih mastne pro fite. Delavec, spregledi že enkrat, kako te tare kapitalistični jarem, da ne boš večni suženj 1 Pridruži se socialistični stranki in stopi v --lahko razumel, kaj se botlemo po- Southview, Pa. govarjali na shodu. Naznanjam, da smo premogarji Jugor.lov. soc. klub štev. !l po- petega distrikta V. M. W. of A. zivlja vse delavce, simpatičarje in imeli iivanredno sejo dne 15. mn- prijatelje dclavssoga razreda na ja in zavrgli pogodim (agree- veliko majniško veselico, katero inent)), katera je bila sklenjena priredijo skupno vse neangleško vrsto bojevnikov, da si izboljšaš llu,cj operatorji in našim distrik- govoreče organizacije v 44Audito-svoj žalostni položaj. tom. Take pogodbe pod nobenim rimu" dvorani. Proslava hode v Tukaj v naši naselbini imamo pogojem ne moremo sprejeti. Dne j nedeljo dne 28. maja. Nastopi di-\ klub, ki prav dobr» napredu? 25. inaja jc sklicana isvanrcdria | letantski zbor, kateri šteje nad 150 bi lahko še bolj, ako bi si sot je in ljudje drugače ne tolmačili socializem, kakor v resnici je. Kni nas imajo za anarhiste, drugi spet pravijo, tla hočemo Bogu glavo odsekati, tretji nam vrata zapirajo in se nas boje kakor steklih psov. Ali povem vam vsem skupaj. da se prokleto motite, ker socialisti sc ne strinjajo z nasilnostjo kakor anarhisti; mi zavzemamo mirno taktiko z volilno gla- zna, kakšen je bil. Delavci, pazite, kakšne delegate Imdcte poslali na konvencijo. Irci in praktični katoličani sploh niso priporočljivi že zato ne, ker nas uče, da se dobi plačilo za delo še le po sovnico v roki. In kar se božje smrti ; mi hočemo plačilo takoj, ko konvencija od 5. distrikta. Izvo-1 oseb, O pomenu "Prvega maja liti je treba delegate. Naš lokal bode govoril socialistični župan ml premogorova Montour No. 1. mesta Mihvaukee, sodrug Danici je sklenil, «la pošlje 6 delegatov. lloan. Vstopnina 2f>c za osc-Na zadnjo konvencijo je poslal sa-j ho in se dobe pri vseh članih soc. mo enega in še za tistega sc ne kluba štev. i). v človšeki glavi, in te je ponujal par leti prodajala, da bi bila nje- noče, naj pa kar pošlje votlo. Saj j osebe tiče, do tiste pa tako in ta- je delo dovršeno. raznim listom in bralcem v preba-j n?ova obsežnost manjša ostala. — vo.Včasi pride na seje soc. kluba; I Omenja tudi, da je bil nezadostno tam svetuje in ukazuje, kaj bi mo- povedan socializem. Mi smo pri-rali in ne smelo biti a ko sc mu redili plesno veselico z igro, ne pa pokaže soc. karta za vstop k stranki, se prične zvijati kakor červ iu javkati, da že ve, zakaj ne pristopi. I)a, otl ve iu mi tudi. Potem shod. Kadar priredimo javen shod, takrat bodo razlagali socializem sodrugi, kateri so zmožni tega in ki spadajo k stranki, ne pa POZOR! Proletarec ima v zalogi več tisoč letakov in te resa nt ne razprave: Kaj je skeb? Ker se ravno sedaj v mnogih krajih ponavljajo štraj-Tony Zalar. ki, in ker so pripravno sredstvo za odstranitev skehanja, zato iz-Forest City, Pa. javljamo, tla jih na zahtevo poš- Danes, maja 20. so tukaj pri Ijemo brezplačno. Pošlje naj se sa-"Delaware and Hudson Co." v mo nekaj poštnih znamk za po-Vandling, Pa., zaštrajkali poga- kritje poštnine. Kdor jih po-njači (trajvari), kateri imajo v o- trebnje, naj nam naznani, koliko Tudi Ska* tako ne velja podajati s«' v jav-iskrbi premogarskih baronov mu-1 jih želi. to lahko opravi tukajšnji konje- ko ne moremo, ker jo ni še nobe-tlercc, Že smo imeli Frančiška- den videl ; kar se pa lesenih Bona Skazo tukaj; nekateri trdijo, gov tiče, jih jc pa naredila Moda «e jim je sanjalo, kako so ga- veška roka in so po našem mne-sputl lepo pridigovali. Da, toliko nju maliki ter jih spet ne prizna-čcbel, kakor jc, pa ne morejo v S- varno. drža vati enega trota. i Kar sc drugih zanimivosti tiče, Pa glej ga spaka Začetek tih 7 :-'IO zvečer. I*. Itadulovich, tajnik. KLUBOM JU008L0VAN8KE SOCIALISTIČNE ZVEZE. Dne 2. julija t .1. se otvori kongres J. S. Z. v Chicagi. Pozivajo se torej vsi klubi, da izvolijo zanj svoje delegate v smislu pravil; ¿•lan 16, odst. a. Imena izvoljenih naj se naznanijo glavnemu tajništvu. Dnevni red sam kaže važnost letošnjega kongresa, ki jo zvišuje še dejstvo, da se vrši v volilnem letu. Zato je nadvse priporočljivo, da se vsak klub posluži svoje pravice in pošlje svoje delegate na kongres. S »oc. pozdravom Frank Petrich, gl. tajnik. Virgiuia (drugič), dne 28. tnaja Zebe ga. zvečer; * f Kakor poročajo iz Columbusa. Ironton, dne 30. maja zvečer; Ohio, mora biti tam živeči Frank Crosby, dne 31. maja zvečer. Bcnnia eden najzanimivejših lju-Sodrugi! Organizacija se ni uJdi, kar jih je na svetu. Strašno ga slrašila velikih stroškov, ki so spo- vedno zel>e. Poziuii in poleti nosi] jeni s tako obsežno turo; zato pa po pet zimskih spodnjih hlač, d ob pravem fiaau ter bi atem pre-prečali še bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika, ki uspešno krepČa. Zagotovi vam redno delovanje Črev ter odpravlja utrujenost, osveiuje in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori velike vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. OkrepČuje slabotne ljudi ter se zato priporoča ženskam v Času bolezni. Cena 75 centov steklenica. « Bol V ielodni. Mr- M Sobkowlak, Cobun, Weit vi II«, V Ind., nam )e pl.nl: "Moj* tena lm«l» bol t lelmlcu toda bolečino *> preorlmle potoiu ko ,)o rabil» Severov Življenskl ItuUuin " Kadar kupuj*!« zdraTlla. xnhtevnjte ved im Sevorova In gl«}!«- da jih dobite. lekarnarji vsepovMidl prodajajo Sevorove Pripravke. Ako »iuCaJno lekarnar uliuu tdravlU katerega zahtevate, naročit«.- ga od na». W. F. SEVERA C0.f Cedar Raplds, Iowa SDBE300B0I O CS3 Q OBOI Guverner Ileekham Sweet Ks-eott z otočja Kidži poroča, da so ondotni divjaki pozabili na svoje divjaštvo, ko so jih pripeljali v gledališče s premičnimi slikami. < udtto l Pri nas postajajo civilizirani ljudje divjaki, če obiskujejo "mufiug pikčerja". ■■I JU iS Cenjenim rojakom priporočam, da kupite tobak in slaščice v moji prodajalni. Vedel bom ceniti Vašo naklonjenost. Poštena postrežba. Emil M. Markich, 5306 Butler St. Pittaburgh, Pa. ,(20-7 Advcrt.) Central Hotel Conemaiigh, Pa. Fred. Mosebarger, LASTNIK. SLOVENCI Poraba papirja. Neki francoski statistiki. so izračunali, kako velikanska množina papirja se porabi za dnevnike in knjige. Za 30,000 dnevnikov, ki izhajajo na dan v mil joti številkah, je treba 1000 ton lesa; poleg tega izide vsak dan okoli 200 knjig, tako, da se na leto po- je bil Ludovik XIV. leta 1669. oblečen, ko je sprejel turškega poslanika, je bila od nog do glave posuta s dragocenimi kaiuenji in preveza na z zlatom v vrednosti 14 miljonov frankov. Ko so vojne za časa njegovega vladanja, izpraznile državne blagajne, se je nioral odločiti da živi skromnejše, rabi do 375,000 ton papirja, tte ,n*e -»e zadovoljil ob prihodu per- vštevši pisarniški in ovijalni pa- M^ga poslanika z malo bolj SLOVENSKIM SOC. KLUBOM. pjr Za (() nmožino papirja je (re. skromno obleko, vredno 12 miljo. Začetkom julija se vrši kongres j ha 1250 miljonov kubičnih me- nov frank°v- dvoru Ludovika J. S. Z. Kongres dela nova pravi- |trov leim <(x! tPCH samo za Ameri- jXV; * ««»atralo da ae ne sme la, popravlja stttra in rešuje vse Uo 900, a za Evropo 350 miljonov nomt} 1obk,ka' kl bl l,,la vmIna druge stvari v stranki. Kar so kubičnih metrov lesa. Kot je rai- i P1®'!3, ^ £r»nkov; VT^ konvencije za dobrodelne organi- vidn0f 8e podirajo celi gozdovi zak™J"kl »®el ?rl nekl pitnim zacije, to je kongres za našo J. 8.1 papir obleko, vredno 30,000 frankov, a Z. Torej važna reč, posebno še le-1 __j0*' priliki kronanja Ludovika tos, ko je leto generalnih volitev.! Dragocenosti iz Londona. i*VI ohlcko za 40,000 frftnkov-, ., ... .. . . 1 1 ••» t- -t • Na dvoru Frana I. je bila navada, Sodrugi! Vidi ae nam, da imajo \ zadnjih štirih mesecih je pri- dR se je en& oMfka kaRor di slovenski soc. klubi izvoljenih še slo iz^Undona v Združene države ^ ob)ckli ^ enkrat pod malo delegatov za ta velevaint za $7,242 826 dragocenost, Ludovikom XIII. so plemiči na kongres. Kaj je temu vzrok ?>stem času lansko leto jebi to tega dvoru luenjavaH • večkrat na «Morda politična zaspanost ali pa miporta le za $2,713.362 Druge- ^ gyoje -iroke ovratnike ix slabe finance v klubov.h blagaj-1 ga nnporta 11 Londona v Združe- in ^ VKak tak OVffttnik ltah! Ako bi imeli pri sekciji kaj ne države je bilo v zadnjih štirih • ve,- , ^at d<> j ^ v blagajni, potem bi klubom dra- mesecih za $59,000.000; in lanako I frankov Xudi ^^ (>|,iokc S() ge volje priskočili na pomoč, ker leto v istem času le za $48,000.00(, | hi|e ze]o d Tat() kl.on:k}1 bi. pa tega ni, se morajo seveda zado-j --¡,:oži da • ,)i|a ] vm kul>ijena voljiti s tistimi pokritji stroškov,; Draginja tiskarskih barv, ž,llJika oMeka za la.OOt) fu„. kolikor jih je v stanu plačati Vprašanje, zakaj so tiskarske tov. Hčer Henrika II. Elizabeta, J. S. Z. Na vsak način pa je po-| iiarve tHko drage, pojasnjuje du- fr oblekla vsako obleko samo trebno, da bi sleherni klub poslal n^ka -Papier und Schreibiva- dvakrat. Takrat so se nosile oble-svojega delegata. Ni pravilne, «c mi-Zeitung". Prijavlja namreč 1 Ve, preprežene z zlatimi žicami in izgovarjati rekoe: Bt>do ze v C hi- dobesedni odgovor, ki ga je do- i vrvicami cagi uredili, da bo vse prav. So-|bi|a od «vojega-stalnega liferanta drugi, mi želimo, da tudi Vi čuje-jbarv v Nemčiji neka tovarna šol-; te in se udeležite debat in raz-,skih zvezkov. V pisntu jc rečeno, . . u . prav. Treba bo maiMkal popra- da dak nemika vlada dovoljenje, k,c HC nahajata l,n,ta Rttdo,f 111 viti in preurediti. Zato se vendar da ražuna tovama trikrat več,,. , . ... n kongres vrši. Več glav pa več zna. kar jc uonnahlH (.ona. Pri toni I ^ T J It '' 7™' v"*™ S tega stališča priporočamo klu- pa treba pomUHtiv da se trik.at ( °UntV'.1>°1ma l*'**or** bom hledeče: Kjer je le količkoj ll*ecev ječe. « Millard ave. Chieago, 111. Vabilo na zabavni večer, katerega priredi društvo "Orel" štv. 40 S. D. P. Z. V WEST NEWTON, PA. DNE 30. MAJA. Začetek ob 4. popoldan. Igrala bode godba, katera se labko brez oglasa priporoča. Vstopnina za moške $1.00. Žene in dekleta proste 1 I pa mo in Vas vabimo, da bode udeležba velika. Vi pridite, mi pa bodemo skrbeli, da Vas zadovoljimo. ODBOR. NOVA IZBIRA, NOVE CENE! Za ure, verižice, prstane, ter raznovrstno zlatnino in srebrnino, obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske, ter drugojezične plošče. Pišite po cenik 1 ANTON J. TERBOVEC, P. O. Box 1 Cicero, IU. Em najboljših socialističnih re vil v angleškem jezika v Ameriki je: "INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leta — Naslov: Int. 800. Review, Sil ■ Ohio St, Chieago, m LOUIS RABSEL % moderno urejen ashin IA 410 6RAID AVE., KENOSHA, V Telefon 1199 Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za ialete MARTIN POTOKÀR, Ogden Ave., blizo cestno ieleni. ške postaje, Lyons, HL Telefonske štev.: 224 m. Dr. Rlchtar's Pain Eipeller es revmatične bolečine, «a bolečine otrpneloiti sklepov in m lilo. Pravi se dobi le v zavitku, kot vin k aie ta slika N» vzemite ga, ako nima na zavitku neAe trftne znam ke • Sidro. 25 in 00 centov ▼ vaeh lekarnah, au pa naročite n p*>-ravnont od F. Ad.RIchtirfcC». 74 80 Wzfhlnftoa Street, New York, M. 1. '/SS////, /VMWMWW^^^^^AAAAA^^A^AA^A^A^AAAAAAAA^AAAA^AA CARL STROVER Attorney at Law Zittipa n vseh sitiiiili. specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. At. aobe 1009 133 W. WASHINGTON STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 ko je bil r!Z v rokah konsumen- ^ «k,fP»h *n «njAifah itd. sc tov,' jc bil za dve tretjini draljl. i ^ rabite Triner s Rothstein je bil zaradi navijanja Animent. V [rkartiah 2., in 50e. tožen in obsojen na mesec dni ; P" lm |6()r-. ( Advertisement). ! cen strogega zapora in na denarno globo 10,000 K, v slučaju neiz- Vabilo na veselico, katero priredi društvo "Bonairski Slovenci1"šiv. 79 S. D, P, Z, MODERNA KNIOOVBNIOA. Okuano, hitro in irpefoo deAa r.a privatnike in d mit va. SpreJ» mamo naročila tndi izven masla. Imamo moderne stroje. MlÉa cene ln poltena postreffba. BRATJE HOLAJI, 1688 Blae Istaad ifa, \Advsr.l K V SOBOTO 27. MAJA V SVOJEM LASTNEM DOMU V BON AIR, PA. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 25c Dame proste. Vabimo vas, da se nase veselice udeležite. Cinti prebitek gre v društveno blagajno za |>okritje stroškov za delegata i. 17 ifl. Igrala bode dobra godba. Za vse drngo pa bode skrbel vesHieni ODBOR. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. EdrarmlS aa netraaje belem la r—eeelslk. .edrarnilka preiekev« bre«plaiae—|1* Uli Je le »drenia. 1B24 Blee I*mâ 4re., OSlcafe. Ureduje ed 1 Se I p* xi.; ed T Se 9 sve4er. lt»en Ckieef» llveéi belalkl eaj piieje sleveedbe Socialist ni tisti, ki s« trka na prsi in kliče: Jas sem rdeči Socialist mora biti organiziran Član svoje stranke, da se udeležuje njenih bojev. Socialist mora biti odjemalec strankinega lista, da je vedno o vsem poučsn. Socialist mora biti agitator med svojimi tovariši, da pomaga povečati armado, Id se bojuje sa njegove cilje. Kdor to ispolnjuje, ime rsči, da js socialist. KDO» dE NI PORAVNAL ZA08TA LE NAROČNINE, NAJ TO STORI TA KO J, KER SE 1IU SICER V KRAT KEM USTAVI LIST. Čaludi bomo samo tiste, ki se javijo, aaj se jim list ne ustavi! Posor na to t Ako čitaš Proletarca, pa spo znaš, da je dober list in te sanima tedaj ga pokaži še tovarišu in mu ga priporoči, da bo tudi on to isve del, kar isveš ti in se naučil, česar se učiš ti. To bo duševni dobiček sate in sanj. JAKO VAŽNO VPRAŠANJE? "Ali sem že poslal zaostalo na ročnino sa "Proletarca"? fie ue! — . Ali ste zapazili, da Vam je, ali da Vam bo v kratkem potekla naročnina? Za vsak slučaj poravnajte ta koj, da se Vam ne ustavi list! Dolžnost vsakega socialista J« podpirati svoje časopisi«. Agit-rajt« sa "Proletarca". rridoWt M nevs naroiaike. DNEVNI RED £A III. ZBOB J. 8 Z. v Chicagi, IU.. meseca julija 1916. L A. Otvoritev sbora po gl. tajniku; B. 1'osdravni govor: Blaž 2ikil; G. Izvolitev odbora (5) »a pregledauje pooblastil. II. Konstituiranj« s bore: A. Pravilnik; B. Izvolitev stalnega predsednika in 4vek podpredsedaikov; C. Izvolitev dveh. za piani I «rjev, III. Beferati: A. Poročilo gl. tajnika o delu i atauju J. S. Z.; B. Poročilo upravnih odborov( glaioni člena VIII. pravil za Slovence: Frank Ha v«; ' za Hrvate in Srbe: C. Predlogi; * D. Pravila; E. Literatura in Cink: uredniki listov; K. Platforma in načelur izjava; O. Zvezna tiskarna: M. Polovina; H. Agitacija in izobrazba: "Predsedniške volitve' in "Jugoslovanska a. kailemija v Ameriki": Etbin Kristan; L Militarizem in »ocializem: Theodor Cvetkov; J. Jugoslovansko vpraAanje: Etbin Kristan; K. O rnioiiizmu: Frank IVtrich; 0 L. O [»odpornih druif. ib: Thom. Bese* nič. M. O kooperativnem gibanju: B. B. Su vich; N. O zakonodajstvu z ozirom na napeljevanje: Joe. Zavertnik st.; IV. Vprašanja in odgovori. V. Razno. VI. Razpust zbora. Načrt se sprejme. Poročilo o razpečsnih znamkah J. S. Z. v mesecu aprilu 1916. Razdeljeno; Meato «t Já 3 c n ! it If n «3 x c mm o m o Q Ark. Jenny Lind..... 44 Hartford....... ** Huntington..... Colo. Pueblo . ..... 111. Waukegan ..... * Staunton, 110... 44 Nokomia....... 44 Chicago, 20..... Springfield ..... VifGen fjhs risvfNe Chicago, 1 44 Chicago, ...... 44 Staunton, 168.. Ind. Gary......... " Clinton....... Iowa Carney....... Kans. Mulberry ..... 44 Skidmore ..... 44 Dunkirk ...... 44 Ringo ........ 44 Frontenac..... 44 Franklin ...... M Stone City____ u Carona ....... Z 44 Gros Mich. Detroit, 61...... 14 Detroit, 114. Minn. Virginia ....... Mo. St. Louis....... Moat. Rear Creek ____ Ohio Euclid......... «« Youngstown, 62. Youngstown, 18. 4« Yorkville ....... 44 Neffs .......... 44 Cleveland, 27.... 44 Rarberton...... 44 Akron ......... 44 Glencoe ....... Or«. Portland ....... Pa. Ambridge ...... o Farrell ......... 44 Forest City ... 44 Fitz Henry..... 44 Herminie, 69... . 44 Willock........ |4 E. Pittsburgh ... 44 Woodlawn ...... »« Sygan'......... 44 Herminie. 63 . . . 4< McKees Rocks .. 44 New Brighton. .. 44 W. Newton_____ 44 Pittsburgh ..... 44 S. S. Pittsburgh. 44 Canonsburgh . .. 44 McDonald ...... V«4 Johnstown ..... 44 Dunlo ......... O Large ......... 44 Primrose....... W.Va.Milburn ....... Wis. Kenosha 137 44 West Allis 44 Milwaukee ..... Wyo. Cumberland 4« Cambria ....... 44 Rock Springs ... M. Polovina org. 20, | M. Ebenche org. 11.. National office ..... I/e© Volenik org. 68. . M. Voinovich org. 14, J. Puskarich org. 100. B. 2ikic ........... 30 .. .. I 7.50 8 . . . . 2.00 15 .. .. 3.7B 20 . . . . 5.00 15 .... 3.76 15 . . . . 3.70 47 .. 10 12.25 40 .. 10.50 46 ... . ' 11.50 20 .. .. 5.00 20 . . . . 6.00 12 .. .. 3.0< 40 ... . 10. 96 . . . . 24.00 3U . . . . 8.25 40 . . . . 10.00 7 . . . . 1.75 9 . . . . 2.25 132 ... 12 35.75 12 . . . . 3.00 38 .. .. 9.10 40 . . . . 10.00 6 ..... 2.40 25 .. . . 6.25 25 . , . . 6.25 18 .. .. 7.10 24 . . . . 6.85 120 . . . . 30.00 20 .... 5.00 14 3.50 40 .... 10.00 20 . . . . 7.25 12 .. ,2.40 10 . . *. . 2.50 40 .. .. 10.00 27 12 .. 6.84 13 . . . . 3.2Ó 40 .. .. 10.00 20 . . . . 5.48 30 12 . . 7.50 7 .. .. 1.76 10 . . 2.50 20 10 .. 5.00 28 . . . . 7.00 6 . . . . 2.27 23 .. . . 6.00 33 . . . . 8.77 4 .. .. 1.00 40 .. .. 10.00 20 . . 10 6.00 10 .... 2.60 42 .. .. 11.75 20 .. .. 5.00 30 .i .. 7.60 20 . . . . 6.50 10 .. .. 2.50 20 .. . . 5.00 40 . . . . 10.00 16 .. .. 7.48 14 .. .'. 3.56 13 .. .. 3.26 17 .. .. 4.25 7 .. .. 1.75 9 .. .. 2.26 40 ..........10.00 30 . . .. 7.50 31 .. .. 6.20 12 .. .. 3.00 25 . . . . 6.26 21 .. . . 5.20 .-. . . .. 5.75 ............5.80 ...... .75 ............13.50 ............4.50 ............6.25 .............25 1857 34 42 $516.10 $ 2.65 1.00 o * D $ 2*5 1.00 19.05 19.05 2.35 .45 2.35 .45 16.15 16.15 7.00 .70 2.00 1.00 7.00 .70 2.00 1.00 9.95 .60 9.95 .50 P KOI, E T A R KC Vabilo na veselico, katero priredi drušlvo "Jutranja Zarja" štev. 29, S.D.P.Z. -----------■■ ... — J.jj—I.mJU . —J—.Liu^M.ii.1 i,.jn-jinmuM-Bga——r dne 30. MAJA OB 2. URI POPOLDAN V MEADOW LANDS HALLI. Vstopnina za moike $1.00. Dame so proste. rijudno vabimo vsa sosedna, društva, da se nase veselite vdeleie. ('lanom našega društva naznanjam, da bo morul vsak član plačati $1.00 v društveno blagajno, uko se vcseliuc ne vdeleži. Andrej Posega, tajnik. Ravnalfliskl odbor: Micha«! Zimm«r, naêala * Kmanual Btriwk Dr. Anton Blank*« Jata Kucik a. v. gthnn' John c. k rmm Kdimi K und« j»mn Y Stapln« c. s. Waller k NAZNANILO IN VABILO NA PLESNO VESELICO, katero priredi slovenska godba iz Moxham, Pa, V SOBOTO, DNE 27. MAJA V DVORANI TRIGLAV. ZAČETEK (»H 7 I U! ZVEČER. Vstopnina za možke $1.00, dame so proste. Tem potom uljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz .lohnstovvn, l*a., in okolice, da se nase veselice polnoštevilno udeleže. Godba prve vrste. Fantje in dekleta mi plan. Cisti dobiček je namenjen za pokritje stroškov novih godbenih instrumentov. Za dobro zabavo, sveže pivo in fini prigrizek bode skrbel ODBOR. James F. Sleplna, prodaodnik. (lirislian R. Halleik, • I. podpreda. ¡jnanuel Btraoek. , II. podpreda. Mol! J. Krasa, blagajnik. Ameriška Državna Banka 1825-27 Blue laiand Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, 1LL. Glavnica in prebitek ... $500,000.00 nnPDTn- Pondeljek in v četrtek do 8£ zvečer, UUrnlU. vse druge dneve pa do 5£ popoldan. Pošiljamo denar v stari kraj brzo in točno. POZOR! Zaradi' nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kronske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprašajtc ali pišite po cene. Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse p-iiljatve garantirane. Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim v jetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Franeosko. ' Govorimo vse slovanske jezike. « . a Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna — 214S.SS Muc Island Avenue. Chlcago, ll.. % i Ml tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:• "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni \matm <»♦♦♦i o«♦«««««»♦♦»♦♦♦»♦♦«♦«««♦♦♦««»♦o«e«e««»♦»««»»»♦% 21.65 .45 5.05 2.90 s..... 21.65 .45 5.05 2.90 N # ► N 4.50 1.20 2.26 3.00 2.25 2.20 7.55 6.50 6.90 3.00 ¡ 3.00 1.80 6.00 14.40 6.26 6.00 1.05 1.35 22.55 1.80 5.30 i 6.00 1.50 3.75 3.75 3.75 4.45 18.00 3.00 2.10 6.00 5.25 4.44 1.50 6.00 1.20 1.95 6.00 4.60 4.50 1.05 1.50 3.00 4.20 1.67 3.70 5.43 .60 6,00 3.00 1:50 7.56 3.00 4.50 4.50 1.50 3.00 6.00 5.88 2.15 1.95 2.55 1.05 1.35 6.00 4.50 3.10 1.80 3.75 3.10 5.75 ' 5.80 .75 13.60 •4.50 6.25 .25 Vabilo na prvo veselico, katero priredi tukajšnji slovenski socialist, klub štv. 163 J. s. Z. v Carney, Iowa. i VESELICA SE VRÖI 27. MAJA. ZAČETEK TOČNO OB 7 URI ZVEČER V TUKAJŠNJI "HALL". Igrala bode dobra godba. Vstopnina za možke 35c, 0 Ženske proste. . njndno vabimo vse Sluv. nee in Slovenke i/, tukajšnje okolice, da hc naše veselice «deleže in s tem pokažejo solidarnost delavskega razreda. Skrbeli bode m o za dobro in točno postrežbo. Frank Shum, tajnik. o J£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE COM 2711 South Mlllarc! Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. «•««««SIS«««» Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. Zapomnite si % j*. Vabilo na veliki koncert i! s predstavo in plesom, katerega priredi , Slov. pevsko in izobr. dr. "Bled" o sodelovanjem Slov. pev. društva "Vihar" iz D.nlo, Pa., J Hrvatsk. prosv. dr. "Rodoljub", Johnstown. Pa., tamburaškega zbora "Triglav", Conemaugh-Franklin, Pa., V PONEDELJEK, DNE 29. MAJA 1916 v POLJSKI DVO RANI NA MARTIN ALLEY, CONEMAUOH, PA ZADETEK <>U 7.M ZVKČER. rijudno vabimo vj/c cenjene rojake in rojakinje, kakor tudi drnge Slovane v okolici, da posetjte to prireditev, kjer se bodete razvedrili in razveselili. • « Vstopnina: močki 25c; ženske prosto. Vspored se deli pri vstopa. ODIWIR. ^ rojaki, da Amerikancc nc more biti Kranjec, če se prav Hamkral na glavo postavi; to je gola resnica. Vsak vesten in soliden trpovec se drži tudi resnice s tem, da ponuja in prodaja svojim odjemalcem to, kar v reanici importira. Tega gesla se drži širom Amerike znana in edina samostojna slovenska importna tvrdka A. Horwat, ker piše na svoje i steklenice "Kranjski importiran brinjcvec, iljvovec ali tropinovac, kat*rc*a v resnici imiMirtir». Scrtaj •<• t« pijate n» more dobiti ig ntarrira krnja. jas je imam pa te obilo na rokah od prrj«>. Vladu Zedinjenih driav vnarcira «trovo kaznuje, ki bi *ku»al prodajati navadno blatro sa importiran«). In \ rndar je najti pri na» mnoKo takih ljudi, ki ponujaj« občinstvu rasne Ti kerje, ter P4¿«jn na «teklemee: kranjski Brinjevcr, xa m» dw mečejo odjemalrem |>e*«?k v o«1! in ds , , naie ljudi slepijo n takimi besedami. Jas prodajam tudi Uk hrinjcvec. ki ni importiran pu J t6.00 saboj, na anione pa po S1 /75 Double Slamp 100^ katere vinte ga hočete. _ , , ANTON HORWAT. importer in trgrovec s iganjem na debelo. Telefon: Canal 2«74. 1827 W. 22nd St.. Chicago. II!. Beseda znanstvenika. V lekarnah 'WflWWWVWWWWWAW $^2.86 $92.86 $330.40 Znamk na roki dne 1. aprila.................... 338 Naročenih v aprilu od gl. stana................ 2,000 Razpečanih v aprilu Na roki dne 30. aprila............. Izjemnih znamk na roki dne 1. aprila Dano klubom v aprilu.............. Na roki dne 30. aprila......... Dualnih znamk na roki 1. aprila. Dano klubom v aprilu......... Na roki dne 30. aprila. 2,338 1,867 481 125 84 91 182 42 140 Fond tiskarna: Redni mes«*ni prispevki.......................$92.85 Organizacija it. 100 RIaworth, Pa................ 6.26 Oddano blagajniku tega fonda.................$98.10 Tajniétve J. S. Z. POZOR! POZOR! Vabilo na veliko plesno veselico, katero priredi društvo "Dobri bratje" št. 38 S. D. P. Z. V TOREK, DNE TRIDESETEGA MAJA V DVORANI DRUŠTVA ST. BARBARE V BOYDSVILLE, O. Začetek veselice ob 2 uri popoldne. rijudno vabimo vsa sosedna društva, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje is lliidgeports, tla se nafco veselice blagovolijo udeležiti. Vstopnina za možke $1.00. Ženske proste. Pivo prosto. Toraj na svidenje dne 90. maja. Za vsf drnge stvari bode skrbel ODHOR. Cena $1.00 Armeml (lautier, cIm fraticnnkcffa instituta in svtor znamenitega dela o redllnosti, je razlagal med titan jem na medicinski akademiji zdravilno in redilno yrednost via..Ii n.»*/| drttgiin je rekel »le dere: "Vino je knrintnn delavcu, ki dela oh nezadostni hrani, sturt-u, ki ga zapušru moc", rloveku, ki je pravknr okreval od bolezni, hribolazro, raziskovalcu, in tinti m, ki iive v mrzlih, vladnih In močvirnatih krajih, vojaka v zimski bitki — ?«ploh vsem tistim, kT Žive v slabih razmerah, ki v vcfji meri izrabljajo svojo eneržijo. ali ki hočejo, da še jim vvrne izgubljena krepost v krst ki dobi, kajti v vinu je enerlija, ki se pojavi takoj." Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino ima vse redilne sije rdečega vina in vse zdravilne kvnlitctp, katerim je primešana skrbno izbrana količina zel«Sič dokazane medicinske vrednosti. To imenitno sredstvo isčlstt drobovje, odstrani zapeko, prepreči bolezen, glavobol itd. pomaga k boljši prebavnosti, povrne apetit, polcrepta ves sistem, odpravlja slabost, zbira eneriijo, , podžiga živahnost in poveča zmožnost. Ako torej želite zdravje irv ohranitev zdravja, zahtevajte vselej zanesljivo Trlncr|ev« ameriško zdravilno grenko vino. JOS. TRINER Izdelovalec, M339 S«. Ashland Ave. Chirag«, IU. Poskusite Trinerjev linimont zo|»er otekline, udarce, bolečine v mi-Airah in nabrekle zgibe, ITilnck je zadovoljiv. Cena 2">c in 50c. «>o pošti 3f>c in HOc. * * '